Ljudska knjižnica 6429o TRŽIČ plačama LETO XV Številka 4 APRIL 1974 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Inž. Marko Bulc v BPT Na povabilo predstavnikov skupščine in družbenopolitičnih organizacij je v petek, 29. marca obiskal našo obči- no član predsedstva SFRJ in ZKJ inž. Marko Bulc. Najprej se je na skupščini občine pogovarjal z gospodar- skim in političnim aktivom tržiške občine nato pa je obiskal naše podjetje. V razgovoru je sodeloval družbenopolitični aktiv podjetja ter vodilni delavci. Kot uvod v razgovor je predsednik odbora za gospodarske zadeve tov. Kapel podal grob oris podjetja s podatki o proizvodnji v preteklem letu, spregovoril pa je tudi o nekaterih težavah in problemih s katerimi se srečujemo. Pri tem je postavil inž. Bulcu tudi nekaj konkretnih vprašanj. Glavni direktor tov. Lončar je govoril o integracijskih gibanjih, tov. Tomazin pa o cenah, problematiki izvoza in o problematiki nabave naše osnovne surovine — bombaža ter o odnosu trgovine do proizvodnje. Tov. Bulc je v zvezi s podražitvijo bombaža in starih cen izdelkov v svojem izvajanju najprej poudaril dejstvo, da se je treba zavedati, da je končano obdobje, ko se je na račun nizkih cen surovin ustvarjal velik dohodek in standard. Ob podražitvah surovin so poleg tekstilne industrije prizadete še druge veje industrije. Občuten porast cen surovinam je tudi v kemijski industriji, kjer so podražitve posameznih surovin tudi do desetkratne, cene izdelkom pa nižje kot osnovne surovine. Razumljivo je, da pri nas ne moremo imeti več politike svetovnih cen. Metoda sproščanja cen v letu 1974 bo možna edinole na podlagi družbenega sporazumevanja. Kar zadeva nabavo naše surovine — bombaža je tov. Bulc izrazil prepričanje, da bi bilo le to veliko bolj urejeno, če bi tekstilna industrija Slovenije nastopila bolj enotno in organizirano ter tozadevno problematiko reševala v okviru republike, saj bi bila intervencija republike pri direkciji za surovine zanesljivo bolj uspešna kot nastop posameznih podjetij. (Nadaljevanje na 2. str.) Tov. Bulc: ... treba se je zavedati, da je končano obdobje, ko se je na račun nizkih cen surovin ustvarjal velik dohodek in standard. Ob 1. Maju Ob letošnjem 1. maju nas navdaja ponos nad delovnimi uspehi in rezultati revolucionarne, samoupravne socialistične preobrazbe naše družbe. Utiramo poti, po katerih bomo okrepili pridobitve socialistične revolucije, utrdili vodilno vlogo delavcev — neposrednih proizvajalcev, okrepili enakopravnost, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, premagali vse ovire in odpore. Z uresničevanjem nove ustave ustvarjamo družbene, gospodarske in politične pogoje za to, da bodo delavci postali zares gospodarji vseh pogojev in rezultatov svojega dela, da se bo še bolj poglobila enakopravnost med našimi narodi in narodnostmi, enotnost in obrambna moč socialistične federativne republike Jugoslavije. Da uresničimo cilje, ki smo si jih zadali, je nujno potrebna kar največja delovna in ustvarjalna prizadevnost vseh državljanov naše dežele. Zagotovimo učinkovitejše in uspešnejše izpolnjevanje nalog, ki stojijo pred nami. OB 27. APRILU DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA 1. MAJU ČESTITAJO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA BPT Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo. -aafc*. 27. april -dan ustanovitve OF 27. aprila bo minilo že 33 let, odkar je bila v Ljubljani na pobudo Komunistične partije Slovenije ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. V tistih dneh, ko so buržuazni vrhovi »priznanih« strank v Sloveniji odigrali kapitulantsko vlogo in se spri-jateljili z italijanskim okupatorjem, je KPS dala pobudo za novo pot slovenskega naroda. V deževnih dneh okoli 27. aprila 1941 so se v stanovanju Josipa Vidmarja na Večni poti v Ljubljani zbrali na povabilo CK KPS predstavniki partije, demokratičnega krila v sokolu, krščansko-socialistične skupine in slovenskih naprednih kulturnih delavcev. KP so zastopali: Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler in Boris Ziherl, sokolsko skupino Jože Rus, krščansko-socialistično skupino Tone Fajfar, napredne kulturne delavce pa Josip Vidmar, dr. France Šturm in dr. Ferdo Kozak. Sestanek je potekal v naj-mračnejših dneh slovenske zgodovine. Bil je v času neposredno po razkosanju Jugoslavije, popolnem vojaškem, političnem in moralnem zlomu slovenskega ljudstva v stari Jugoslaviji. Slovenski narod je bil pod strašnim vtisom poraza in izdajstva. Ljudje, ki so doslej vodili uradno politiko, so se razgalili kot izdajalci in kapitulanti. V Ljubljani so visele italijanske in hitlerjevske zastave. Izgledalo je, kakor da je narod izgubil vsako perspektivo. Komunistična partija je na sestanek povabila predstavnike skupin, s katerimi je že pred zlomom Jugoslavije tesno sodelovala. Bile so to skupine, ki se niso strinjale s protiljudsko notranjo in zlasti zunanjo politiko beograjskih vlad. KP je bila edina slovenska stranka, ki je pravilno razumela slovensko narodnostno vprašanje in dosledno zastopala narodne koristi. Zato je bil delavski razred kot najnaprednejši slovenski družbeni razred poklican, da je zbral v najusodnejšem razdobju slovenske zgodovine okrog sebe kar najširše narodne množice, razvil slovenski patriotizem in postal uradno jedro svojega naroda. Na tem sestanku je Boris Kidrič analiziral položaj, v katerega je zašel slovenski narod kot žrtev imperializma, kako je Jugoslavija propadla brez odpora zaradi posledic notranje gnilobe, kako so odpovedale vse sile, ki so doslej predstavljale Jugoslavijo in kako je katastrofa pokopala pod seboj vse stranke. Samo KP je ostala živa in nekompromitirana. Zato je prav ona predlagala ustanovitev protiimperialistične fronte, v kateri naj bi se združile vse napredne sile slovenskega naroda, Te naj bi bile jedro, okrog katerega naj bi se zbralo vse ljudstvo. Osnova fronte bi moral biti proletariat, ki je že doslej večkrat pokazal svojo borbenost in veljal za nosilca naprednih družbenih idej, ki so bile v sporu s fašizmom. Za cilj naj bi si fronta postavila boj proti okupatorju, imperializmu, za osvoboditev naroda. Ustanovni sestanek je točko o oboroženem boju v načelu sprejel. Prav to je bilo veliko dejanje. Njegov pomen se nam v pravem smislu pokaže šele, če ga presojamo z vidika celotne slovenske zgodovine. To pa nam pokaže, da je sprejem oboroženega boja proti okupatorju 1941. leta po štiristo letih, odkar so minili kmečki upori, bil resnično odločno dejanje, kakršnih slovenski narod doslej ni veliko tvegal. S tega vidika se nam pokaže, da je 27. april resnično pomenil izhodišče nove dobe v zgodovini slovenskega naroda. Problematika predilnice za marec Osnovni material Z ozirom na nezadovoljive zaloge bombaža v mesecu februarju in to vseh razpoložljivih provinjenc (Ruski I., II., Pakistan, Iran, Sirija), smo morali v mesecu marcu zamenjati surovinski sestav obeh glavnih mešanic bele in rumene, ker je pri hkratni predelavi zelo težavno in tvegano, glede na možno pome-šanje. Z zamenjavo mešanic, pa je občutno padla kvaliteta bele mešanice, kamor smo vključili novo dospeli iranski in sirijski bombaž. Omenjeni vrsti bombaža pa imata zelo visoki vlagi (iranski povprečno 11 %, sirijski 9,9 %, poleg tega odstopata navzdol tudi po klasi, preparaci ji (nopavosti) ter iranski bombaž še po barvi, sirijski pa po efektivni dolžini. Zaradi visokega odstotka porodnic na BD 200 strojih so v določenih tednih v nočni izmeni stali BD 200 stroji in smo zaradi tega prevzeli iz tkalnice višek delovne sile (4 delavke), ki smo jo razporedili predvsem na oddel-lek BD 200, z namenom ma-ksimalizacije izkoriščenosti strojev, saj se je prav zaloga preje iz BD 200 strojev občutno znižala. Z montažo Tandem mikal-nikov je bilo še vedno čutiti določeno neskladje proizvodnje, predvsem med mikalniki in raztezalkami, kar je pogojevalo nekatere zastoje na raztezalkah, kar pa vsled medfaznih nalog ni povzročalo zastojev v končni fazi. V oddelku sukalnice smo prešli na triizmensko delo, predvsem zaradi izvrševanja obveznosti do kupca Nm 34/2 (5000 kg mesečno) in pa usluge za Tekstilindus (sukanje Nm 60 2 (3.500 kg). S pričetkom previjanja Nm 60/2 iz križnih navitkov se nam je sprostila delovna sila pri previjanju, ki jo začasno zaposlujemo na predilnih strojih. Obvestilo Po sklepu 13. redne seje tovarniškega odbora sindikata BPT z dne 21. marca 1974 vam posredujemo kratko obvestilo. Svojce naših upokojencev vljudno naprošamo, da ob vsakem primeru smrti takoj obvestijo referentko za družbeni standard tovarišico Metko Perko ali kadrovsko družbeni sektor — soba št. 11 v upravnem poslopju. Pravilnik podjetja točno določa vsebinska določila o obveznosti delovne skupnosti do umrlih upokojenih sodelavcev, toda odgovorna služba mora biti pravočasno obveščena. Predsednik Danilo Roblek Planske obveznosti v preji smo v mesecu marcu uspeli realizirati v efektivnih in baznih kg. Proizvodnja Predilnica a) izvršitev plana bazni kg efektivni kg Sukalnica pri 0 Nm 10 1 b) izkoriščanje strojev Predilnica BD 200 pred. stroji Sukalnica c) produktivnost Predilnica Bazni gr/vrh Bazni gr/pr. mesto HOK ure Sukalnica Bazni gr/vrh HOK ure Delovna sila Predilnica % izostankov porodniški dopust bol. izostanki, dopust letni dopust Sukalnica °/o izostankov — bol. dopust Strojni park Poleg rednega vzdrževanja na BD 200 strojih, so bila izvršena še sledeča dela: dokončna ureditev stiskalnice v čistilnici, kompletna zame- Na osnovi uvodnega poročila, ki ga je podal predsednik sveta tov. Skrt Vili in na osnovi drugih razpravljalcev, je bilo ugotovljeno: da še niso dokončno razčiščeni odnosi med tekstilnimi delovnimi organizacijami, trgovinskimi organizacijami s tekstilom in med poslovnim združenjem tekstilne industrije, kar zavlačuje proces povezovanja v tekstilni industriji, da koncept bodoče povezanosti tekstilne industrije ne sme izhajati iz obstoječega povezovanja in temu prirejenih rešitev, marveč nasprotno: oblika združevanja tekstilne industrije mora biti rezultat združevanja TOZD na osnovi pravic in obveznosti, ki jih ureja samoupravni sporazum o združevanju ipd. Pri združevanju TOZD je nesprejemljivo ločevanje tako imenovanega »družbenega« dela in »poslovnega« dela integracijskih procesov, ker je eno z drugim neločljivo povezano, sprejemljivo je povezovanje slovenske tekstilne industrije, kot panoge v celoti, v neko širšo obliko povezanosti (pomožni princip) s tem, da so omogočene Plan sukalnice pa je bil precej prekoračen, kar je pogojeno s triizmenskim delom. februar marec 98,08 % 101,17% 103,13 % 103,82 % 115,31 % 150,49 % februar marec 68,35 °/o 69,87 »/o 88,93 »/o 88,56 % 88,99 »/o 88,07 % februar marec 14,32 15,27 65,56 63,08 15,23 15,51 167,31 228,32 11,99 11,04 februar marec 7,2 % 7,2 % 2,0 °/o 1,6 % 3,6 % 4,0 % 1,6 % 1,6 % 9,1 °/o 9,1 o/o njava garnitur na 2 Platt mi-kalnikih tipa 600 ter montaža dofmastra na enem mikalni-ku. Obratovodja predilnice Bečan Karel tudi različne oblike povezovanja med posameznimi delovnimi organizacijami in grupacijami znotraj tekstilne industrije. Na seji so bili sprejeti tudi naslednji sklepi: 1. Zaradi navedenih pripomb k združevanju tekstilne industrije, svet predlaga GZ SRS — svetu za tekstilno industrijo, da odloži sklic plenuma za tekstilno industrijo, 2. Da bi strokovno-politič-no ovrednotili posamezne predloge o združevanju tekstilne industrije, smatra svet za potrebno, da se v okviru GZ SRS — sveta za tekstilno industrijo, skliče razgovor, na katerem naj bi sodelovali: člani delovne skupine, ki je pripravila koncept integracije v tekstilni industriji, predstavniki sveta za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva in predstavniki RO, ter predstavniki komisij CK ZKS za samoupravljanje v združenem delu in za djužbeno ekonomska vprašanja in socialno politiko. Ing. Marko (Nadaljevanje s 1. str.) Potrebno bo misliti tudi na dolgoročne aranžmaje pri nabavi surovin. V zvezi s kondicijami, ki so posledica veleoblasti trgovine nad proizvodnjo je tov. Bulc zopet omenil neorganiziranost naše panoge. Tudi ta problem bo mogoče rešiti le s skupnim nastopom vseh tekstilnih proizvodnih podjetij, seveda s predhodno izdelanimi analizami o kondicijah. O integracijskih gibanjih je tov. Bulc dejal: »Pri sleherni integraciji mora biti znan cilj združenja, če tega ni, potem integracija nima smisla. Edina možna pot je, da se s samoupravnim sporazumom določi in definira cilj in smisli integracije (npr. skupen marketing, skupna infor. služba itd.). Seveda morajo biti delavci informirani o vsem kaj bo, koliko bo stalo in kakšen efekt od tega tudi bo, ker se le na podlagi vseh pokazateljev lahko odločijo«. Tov. Bulc je povdaril tudi bistvo nove ustave, ki pravi, da ni več mogoče združevanje kapitala brez združenega dela. V perspektivi bo moralo na vsak način priti do združevanja oz. povezovanja v panogi, saj je bilo do sedaj na področju integracije v tekstilu nareje- Organizacija strokovnega izobraževanja v usnjarsko-predelovalni industriji: Na osnovi uvodnega poročila tov. Urbanc Štefana, predsednika komisije za pro-proučitev organizacije strokovnega izobraževanja v us-njarsko-predelovalni industriji Slovenije ter na osnovi ugotovitev, stališč in priporočil te komisije in razpravljalcev, je svet sklenil: 1. da sprejema navedene ugotovitve, stališča in priporočila komisije za proučitev organizacije strokovnega izobraževanja v usnjarsko-pre-delovalni industriji Slovenije; 2. da se komisijo, ki je svoje delo uspešno opravila, razreši; 3. da se s predlogi, stališči in ugotovitvami komisije, ki so tudi stališča sveta, seznani svet za usnjarsko predelovalno industirjo pri GZ SS ter se mu sporoči predlog sveta za formiranje iniciativnega odbora za ustanovative poklicne izobraževalne skupnosti za usnjarsko predelovalno industrijo Slovenije. Kot svojega člana imenuje svet v iniciativni odbor tov. Urbanc Štefana; 4. z ugotovitvami, stališči in predlogi komisije za proučitev organizacije strokovnega izobraževanja v usnjar- Bulc v BPT no najmanj od vseh panog industrije. V zvezi z odvajanjem 3 % za razvoj nerazvitih področij je tov. Bulc pojasnil, da je bil to politični dogovor predviden s 5-letnim planom. O nočnem delu žena v tekstilni industriji, je menil, da je to precejšen problem, v zvezi z njim pa je dejal, da ni največja težava kako ukiniti nočno delo, temveč se postavlja vprašanje do kdaj bodo ženske sploh hotele delati ponoči. Povdaril je, da ženske še vedno ne cenimo dovolj po položaju, ki ga imajo v družbi, ne zavedamo se izredno pomembne vloge žena pri vzgoji otrok, skratka, treba bo stremeti za tem, da bodo imele ženske tako delo, da jim ne bo treba delati ponoči, da se bodo lahko bolj posvetile vzgoji otrok. Ce v enem stavku strnem ugotovitev iz razgovora, potem lahko napišem: Za reševanje problemov v tekstilni industriji bo potrebno nastopati skupno in organizirano in ne posamezno, povezovanje med podjetji je postalo nujno, kajti nima smisla tarnati, temveč je treba izdelati elaborate, analize in podobno ter z argumenti organizirano pristopiti k reševanju problemov, ki tarejo celotno tekstilno industrijo. sko-predelovaM industriji Slovenije se obvestijo vse OOS vu snjarsko predelovalni industriji Slovenije se obvestijo vse OOS v usnjar-sko-predelovalni industriji ter drugi zainteresirani dejavniki. 1. Svet predlaga republiškemu odboru iSndakata delavcev industrije in rudarstva, da za namestnika tajnika imnuje tovarišico Namar eSnko, dipl. pravnika, strokovnega sodelavca RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. 2. Pred zvezno konferenco tekstilne industrije, ki bo predvidoma dne 21. maja 1975, bo svet sklical poselni razgovor o temi, ki jo bo obravnavala konferenca, s slovenskimi delegati iz tekstilne industrije. Obvestilo Po sklepu odbora za informiranje odpiramo v našem glasilu novo rubriko »KUPIM—PRODAM«. V njej bodo lahko člani kolektiva objavljali kaj prodajajo in kaj kupujejo. Oglase z vsemi podatki lahko od-daste v nabiralnik TT (pred okrepčevalnico) ali v uredništvo. IllIllllllllIlllllllllM^ Integracijska gibanja v tekstilni industriji Na 8. seji sveta za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri republiškem odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, ki je bila 20. marca je bila na dnevnem redu tudi razprava o integracijskih gibanjih v tekstilni industriji. Naš razgovor z delegatoma VII. kongresa ZKS V času od 3. do 5. aprila je bil v Ljubljani 7. kongres ZKS, ki pomeni vrh nekaj mesečne razgibane idejnopolitične aktivnosti ZK, istočasno pa tudi začetek obdobja, v katerem bo beseda delavcev odločilno vplivala na vsebino vseh glavnih družbenih odločitev. Kongres je bil v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča, na njem pa je sodelovalo 613 delegatov in gostov. Iz Tržiča so bili na kon-in gresu kot delegati: Jazbec Milan in Boncelj Janez iz tovarne obutve Peko ter Dolinar Marjan in Meglič Peter iz našega podjetja. Na kongresu so sodelovali še Šulgaj Ivanka kot kandidatka za statutarno komisijo, Bedina Janez kot član CK ZKS ter Piškur Janez kot sekretar Občinske konference ZK Tržič. Izmed udeležencev na 7. kongresu ZKS smo povabili na razgovor člana našega kolektiva Marjana Dolinarja in Petra Megliča ter ju zaprosili, da nam povesta nekaj o svojem sodelovanju na kongresu. Najprej nam je odgovarjal Marjan Dolinar. Še preden bi se pogovorila o samem kongresu, bi želel zvedeti, kako ste se kot delegat pripravljali na 7. kongres ZKS. Priprave so se začele kmalu po izvolitvi za delegata. Dobival sem material za obravnavo izhodišč, ki je izhajal kot posebna priloga »Komunista«. 22. in 23. marca pa smo imeli skupno obravnavo vseh materialov, ki so bili obravnavani tudi na kongresu. Na tej pripravi so sodelovali vidni politični delavci in politologi: Vinko Hafner, Miran Potrč, Vlado Šestan, Franc Rogelj in Franc Košir. Kako je potekal kongres? Odbor za pripravo 7. kongresa je vse zadeve opravil brezhibno in to od vabil, posebne mape z materialom in blokom do značk, parkirnih prostorov in razporeda sedežev v dvorani. Kongres se je pričel točno ob napovedani uri, ob 9.30, otvoril pa ga je predsednik CK ZKS tov. France Popit. Nato je Invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca zapel Internaciona- lo. Sledil je pozdrav tov. Franceta Popita vsem delegatom in gostom ter izvolitev delovnega predsedstva. Pionirji ljubljanskih šol so pozdravili kongres ter podarili udeležencem nageljne. Za tem so bili izvoljeni še organi kongresa. Po izvolitvi je predsednik CK ZKS tov. Popit podal poročilo o delu zveze komunistov med 6. in 7. kongresom. Zajemalo je poleg poročila o delovanju zveze komunistov tudi sledeče teme: 1. Utrjevanje in razvoj samoupravnih odnosov, pri tem pa je obdelal: organiziranje delavcev v TOZD, uveljavljanje samoupravljanja v dislociranih enotah združenega dela, samoupravno delavsko kontrolo ter razvoj političnega sistema. 2. Materialni in družbeni napredek, pri katerem je obdelal razvoj proizvajalnih sil graditev družbeno ekonomskega sistema, zmanjševanje socialnih razlik in družbeno varnost delovnih ljudi, vzgojo in izobraževanje, kulturo in sredstva obveščanja ter Marxistično teoretično misel in raziskovalno delo. 3. Uresničevanje vodilne idejne in akcijske vloge ZKS: tu je govoril o krepitvi razrednega bistva ter organizacijske in akcijske vloge Zveze komunistov Slovenije, o delovanju komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah, o informiranju zveze komunistov, o statutarnih vprašanjih, idejno političnem usposabljanju komunistov in kadrovski politiki. 4. Zveza komunistov in proučevanje revolucionarnega delavskega gibanja na slovenskem. 5. Krepitev obrambne sposobnosti in priprave na splošni ljudski odpor. 6. Mednarodni odnosi in dejavnost ZKS. Po referatu so bile prebrane brzojavke delovnih kolektivov. Sledila je razprava na poročilo. Kako je delal kongres? Po predlogu odbora za pripravo 7. kongresa je le-ta delal v plenumu in štirih komisijah, in sicer: komisija za družbeno ekonomski razvoj in politični sistem, komisija za področje izobraževanja, kulture in znanosti, komisija za mednarodno politično in ekonomsko področje ter komisija za organiziranost, razvoj in statut ZKS. V kateri komisiji ste sodelovali? Sodeloval sem v komisiji za mednarodna politična in ekonomska vprašanja. Komisija je štela 33 članov, predsednik pa je bil Jakomin Li-vij — delegat iz Kopra. Kakšno je bilo področje dela v komisiji, v kateri ste sodelovali? Kot že sam naziv pove, so bila področja dela naše komisije mednarodna politična in ekonomska vprašanja. V razpravi je sodelovalo 25 delegatov in gostov. Komisija je sprejela tri dopolnila k predlogu resolucije 7. kongresa in jih kot svoje predloge poslala komisiji za resolucije, pet pa jih je dala v presojo komisiji za družbeno ekonomske odnose. Razprav-1 j alci so posvetili posebno pozornost odnosom z Italijo v zvezi z zadnjimi dogodki. Delo komisije je pokazalo, da so komunisti zainteresirani za mednarodna politična in ekonomska vprašanja, še posebno pa za vlogo in mesto Jugoslavije v svetu. Komisija je predložila kongresu v sprejetje dveh posebnih izjav, ki se nanašata na odnose z Italijo in na položaj slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah. Razprava v komisiji je zajela najpomembnejša vprašanja aktualnih mednarodnih, družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov ter zunanje politike SFRJ, seveda s posebnim poudarkom na položaj SRS in vlogo ZK Slovenije. Kako je potekal tretji, zadnji dan kongresa? Zadnji dan smo na plenarnem zasedanju najprej poslušali poročevalce kongresnih komisij, sprejeli spremenjen statut ZKS in volili nove člane organov ZKS in ZKJ iz naše republike. Popoldne smo sprejeli politično resolucijo in 5 akcijskih resolucij kongresa. Prebranih je bilo še nekaj pozdravnih brzojavk, poslušali pa smo tudi poročilo komisije za prošnje in pritožbe. Sprejeti sta bili obe izjavi, ki jih je naša komisija predložila. Po objavi volitev smo ob burnem odobravanju potrdili še pozdravno pismo tovarišu Titu ter pozdravili sklepne misli tov. Popita, nakar se je ob zvokih internacionale 7. kongres ZKS končal. Kakšni so vaši vtisi s kongresa? Vtisi s kongresa so izredni — enkratni. Kongres je v celoti uspel tako vsebinsko kot organizacijsko in izpolnil pričakovanja. Na njem je bilo potrjenih šest resolucij za bodoče delo. Ves čas kongresa je bilo čutiti samozavest, mirnost in enotnost. Zveza komunistov si je s tem kongresom še bolj utrdila položaj v družbi, kar kaže tudi podpora, ki so jo kongresu med njegovim delom izkazovali delovni ljudje v svojih pozdravnih brzojavkah in pismih. Le-teh je bilo 533. Seveda pa stojijo pred nami obširne naloge in odgovornost. Duh 7. kongresa bo treba prenesti v delovne organizacije med delovne ljudi in preiti od besed k dejanjem. To bo zahtevalo od slehernega člana ZK polno mero angažiranja, kajti sprejete resolucije nas k temu obvezujejo. Naš drugi sogovornik je bil Meglič Peter, tudi njemu smo zastavili nekaj vprašanj. O pripravah na kongres in o uvodnem delu nam je povedal že tov. Dolinar, zato smo ga vprašali kar takoj: V kateri komisiji ste sodelo-lovali? Sodeloval sem v komisiji za organiziranost, razvoj in statut ZKS. Komisija je štela 61 članov, predsednik pa je bil tov. Janžič Vlado, član CK ZKS. V tej komisiji je bila poleg mene iz Tržiča še Ivanka šulgaj. Nam lahko opišete področje dela komisije, v kateri ste sodelovali? Razprava je bila osredotočena na razvoj in uveljavljanje vloge ZK v družbi in je bila izrazito razredna in izjemno dobro ubrana. Razpravljala so ocenjevali in analizirali vsa najbolj aktualna vprašanja dela, razvoja in utrjevanja Zveze komunistov. Te ocene in analize so dale pomemben prispevek k usmeritvi bodočega razvoja ZK, k njeni krepitvi in učinkovitosti, nakazana pa so bila tudi možna vprašanja, ki čakajo ZK v nadaljnjih revolucionarnih akcijah delavskega razreda. Razpravljale! so izredno dobro prikazali uspehe, ki jih je ZK skupaj z delovnimi ljudmi dosegla in to na vseh področjih družbenega življenja. Seveda pa so bile omenjene tudi pomanjkljivosti, ki spremljajo delo ZK in često hromijo njeno večjo učinkovitost. Udeleženci so dajali ob tem tudi odgovor na odprta aktualna vprašanja. Komisija je obravnavala delovanje družbenopolitičnih organizacij. Le-te bodo morale postati še močnejše, učinkovitejše, okrepiti pa se mora njihova revolucionarna in razredna vsebina. Tu je bistven dejavnik SZDL, ki povezuje vse socialistične sile, zajete v družbenopolitičnih organizacijah in ki je temelj za široko mobilizacijo in usposabljanje delovnih ljudi. Komisija je podprla tudi reorganizacijo mladinskih organizacij, opozorila je na nujno povezanost vseh delov mladega rodu, kar je izredno pomembno za bodočnost naše družbe. Razpravljalci so govorili še o moralnih vrednotah komunistov, o usposabljanju komunistov na idejnopolitičnem področju ter o kadrovski politiki v ZK. V obsežni razpravi je sodelovalo 35 delegatov. Podprli so statut in predvidene statutarne spremembe, ki imajo za cilj učinkovitost v delu zveze komunistov ter predloge, ki zadevajo ustvarjanje delavske večine v vrstah ZK. Ste se vključili v razpravo? Nameraval sem diskutirati, vendar je bilo že predhodno prijavljenih nad 40 diskutan-tov, ki so govorili tudi o vprašanjih, o katerih sem nameraval spregovoriti tudi jaz. Zato se diskusije nisem udeležil, pač pa je o usposabljanju komunistov za idejnopolitično delo govorila tov. Šulgaj Ivanka, ki je med drugim navedla osnovni problem usposabljanja, zavzela pa se je za enakomerno vrednotenje idejnopolitičnega in strokovnega izobraževanja. Poudarila je tudi, da bo potrebna večja skrb in odgovornost vodstva ZK za bolj množično, učinkovito in kvalitetno izobraževanje članstva ZK. Ste bili izvoljeni v kakšen organ kongresa? Da, bil sem izvoljen v 7-člansko volilno komisijo pod predsedstvom Kržan Slavka, delegata iz Trebenj za izvolitev vseh organov ZKS. Člani volilne komisije smo se sestali že prvi dan kongresa. Takrat smo sprejeli poslovnik, katerega je potrdil kongres. Zadnji dan se je komisija ponovno sestala, z nalogo, kontrolirati veljavnost glasovnic in štetjem glasov. Nismo imeli težkega dela, ker so bile vse glasovnice veljavne, treba je bilo le prešteti glasove. In vaši vtisi s kongresa? Kongres je bil v vseh ozirih uspešen. Analizirali smo delo med 6. in 7. kongresom, sprejeli resolucije za delo v prihodnje, predvsem pa pokazali veliko politično enotnost in demokratičnost. Na kongresu je razpravljalo skupno 221 razpravljalcev, kongres pa je bil spremljan s takim zanimanjem kot red-kokateri doslej, ob podpori delavcev iz delovnih kolektivov širom Slovenije. Kongres je pokazal veliko enotnost volje in pripravljenosti komunistov za akcije pri izpolnjevanju nalog, ki jih pred komuniste in našo družbo postavlja zgodovinski trenutek. Pred nami pa so naloge, katerih se bomo morali lotiti vsi, saj je sedaj bistveno, da naše besede spremenimo v dejanja. Udeleženci 7. kongresa iz Tržiča od leve proti desni: Dolinar Marjan, Bedina Janez, Boncelj Janez, šulgaj Ivanka, Meglič Peter, Piškur Janez in Jazbec Milan Delovno predsedstvo na občnem zboru. Občni zbor Društva inženirjev in tehnikov BPT V četrtek, 11 .aprila je imelo društvo inženirjev in tehnikov svoj občni zbor. Na njem so pregledali svoje delo v zadnjem obdobju ter sprejeli program dela za naprej. Po izvolitvi delovnega predsedstva je glavni direktor tov. Lončar spregovoril o problematiki tekstilne industrije in še posebej o problematiki našega podjetja ter navedel nekaj pomembnejših podatkov iz preteklega obdobja. Izvajanju tov. Lončarja je sledila še izvolitev ostalih organov občnega zbora. Poročilo o delu društva je podal dosedanji predsednik dipl. ing. Drago Pegan. V poročilu je prikazal vso dejavnost od zadnjega občnega zbora, ki je bil 14. oktobra 1972. Iz njega je moč zaslediti, da je društvo organiziralo za svoje člane 7 ekskurzij, obiske sejmov in razstav, obisk opere, poleg tega pa še razna strokovna predavanja. Društvo se je vključilo tudi v predkongresno dejavnost ter organiziralo predavanje o smernicah za 7. kongres ZKS. Predaval je dipl. oec. Janez Bedina, udeležba pa je bila zelo dobra. Skratka, lahko rečemo, da je bilo društvo kot celota zelo aktivno, žal pa to ni mogoče trditi za nekatere posameznike, saj je bila udeležba npr. na ekskurzijah 35 % kar sicer ne bi bilo slabo, če v tem odstotku ne bi bili zajeti vedno isti člani. Po poročilu predsednika so bili navzoči seznanjeni tudi z blagajniškim poslovanjem katerega je podal tov. Ignac Pirjevec. Sledila je živahna razprava, v kateri je bilo govora o problematiki tekstilne industrije, razumljivo, s posebnim povdarkom na BPT. Nadalje o integracijskih gibanjih v naši panogi in seveda o sami dejavnosti društva. Občnemu zboru je bil dan v razpravo tudi program dela društva v letu 1974. V predlogu so zajete razne strokovne ekskurzije v tekstilna pod- Čestitka ! Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek kemijska tehnologija, je diplomirala naša štipendistka Bernarda JEREB. K uspehu ji iskreno čestitamo! jetja po Sloveniji, drugih republikah in tudi v inozemstvu. Predvidena so strokovna predavnja (s področja organizacije, marketinga, vodenja, razvoja nove tehnologije) ter aktualna in družbenopolitična predavanja. V programu je zajeto tudi aktivno sodelovanje pri proslavi 90-letnice podjetja ter sodelovanje z ostalimi društvi DITT-a. Večja aktivnost društva bo v prihodnosti tudi na področju športa in rekreacije, saj so predvidena tekmovanja v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, avtorally-ju itd. Predviden je tudi pohod k spominski plošči inž. Halužana ter pohod na Storžič. V diskusiji so bili iznešeni tudi dodatni predlogli med katerimi velja omeniti razširjene sestanke društva o problematiki podjetja, ureditev uporabe strokovne literature ter angažiranje društva pri izboljšanju organizacije podjetja, reševanje nalog v razvoju podjetja (v obliki team-skega dela), izobraževanje itd. Prisotni so bili mnenja, da je program izredno pester in obširen ter bo zahteval angažiranost vsega članstva. Po izglasovanju razrešnice dosedanjemu odboru so bile volitve. V upravni odbor so bili izvoljeni: Pirih Miro Ahačič Rudi Pegan Drago Martič Magda Bečan Karel Pirjevec Ignac Mrak Marjeta Šmid Janez Pesjak Stanko Križnar Darko Meglič Cilka V nadzorni odbor pa: Šolar Jože Jaklič Marjan Dolinar Marjan Za predsednika je bil izvoljen Jože Zupan, ki se je v imenu vseh novoizvoljenih zahvalil za zaupanje ter izrazil upanje, da bo društvo tudi v bodoče tako aktivno kot do sedaj in da bodo sodelovali tudi tisti, ki so bili v preteklem letu in pol premalo zainteresirani za dejavnost društva. Izvolili smo delegate V novi ustavni ureditvi dobivajo delovni ljudje s pomočjo delegatskega sistema in uresničevanjem delegatskih razmerij ustavno-pravno in dejansko možnost, da demokratično neposredno in enakopravno odločajo o vseh družbenih vprašanjih, od neposrednega okolja v katerem delajo in živijo, do zadev, ki so v pristojnosti republike ali federacije. Delovni ljudje širom Jugoslavije so predlagali svoje delegate in te je bilo potrebno tudi izvoliti. Tako kot povsod po Sloveniji, smo tudi v našem podjetju v četrtek, 28. marca volili svoje delegate za zbor združenega dela občinske skupščine. V podjetju so bila štiri volišča (I. predilnica, II. tkalnica, III. oplemenitilnica in konfekcija, IV. peta delovna delovna enota in skupne službe), ki so bila lepo urejena in odprta že od pete ure zjutraj, tako ,da so lahko volili tudi delavci nočne izmene. Od 21. kandidatov je bilo treba izvoliti 18 članov delegacije. Na vseh štirih voliščih je glasovalo 1186 članov kolektiva- 8 glasovnic pa je bilo oddanih po pošti. Tako je skupno glasovalo 1194 delavcev, kar znaša 93,6 % vseh, ki so bili vpisani v volilnem imeniku. Glasovalo ni 89 članov kolektiva, med katerimi so tudi štirje, katerih izostanek od volitev je neopravičen. To so: Besednjak Branko, Kimovec Julka, Marinšek Pavla iz obrata predilnice ter Meglič Anton — vratar. Po posameznih voliščih pa je bil odstotek udeležbe sledeč: Predilnica 90,03 % Tkalnica 93,88 % Oplemenitilnica in konfekcija 91,28 % Peta delovna enota in skupne službe 95,77 % Med glasovnicami je bilo na vseh štirih voliščih 61 neveljavnih. Rezultati volitev so sledeči: glasov 1. Primožič Slavko 974 2. Ahačič Rudi 965 3. Jurjevčič Anton 953 4. Dolinar Jožica 950 5. Pirjevec Ignac 948 6. Plajbes Metka 948 7. štamcar Lado 947 8. Brejc Jože 937 9. Bukovnik Peter 935 10. Slapar Jože 935 11. Polajnar Boris 923 12. Rustja Marija 921 13. Aljančič Jože 914 14. Golmajer Anton 907 15. Avsenik Slavka 904 16. Golmajer Mihaela 904 17. Zaplotnik Tončka 880 18. Vogelnik Anka 870 Izvoljeni niso bili naslednji kandidati: glasov L Cernilec Marija 845 2. Kuzma Anica 802 3. Triller Vida 749 Iz rezultatov je razvidno, da smo za delegate izvolili 11 moških (61 %) in 7 žensk (39 %). Volilna komisija V. DE in skupnih služb Oplemenitilnica in konfekcija sta imeli skupno volišče Med delegati je pet mladih, kar predstavlja 22,8 % ter 7 članov ZK (39 %). Starostna struktura: najmlajši delegat ima 23 let, najstarejši pa 56 let, povprečna starost delegacije je 39 let. Izobrazbena struktura delegatov pa je sledeča: 6 z dokončano srednjo šolo 3 z dokončano poklicno šolo 3 z dokončano osnovno šolo 6 z nedokončano osnovno šolo. Funkcioniranje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih razmerij pa bo v veliki meri odvisno tudi od usposobljenosti posameznega delegata in celotne delegacije za opravljanje njihovih nalog, pravic in dolžnosti. Za uspešno funkcioniranje delegatskega sistema in urejanje delegatskih razmerij ter uspešnega dela posameznih delegatov, bo potrebno delegate permanentno usposabljati in pripravljati za naloge, ki so jim bile poverjene z izvolitvijo oziroma delegiranjem. Le na ta način bodo lahko učinkovito in odgovorno delovali v temeljnih samoupravnih skupnostih, kakor tudi v skupščinah in drugih samoupravnih organih, kamor bodo kot delegati poslani. V ponedeljek, 8. aprila se je delegacija že prvič sestala. Sestanka se je udeležilo 16 članov: dva pa sta bila odsotna. Najprej so izvolili izmed sebe predsednika delegacije in njegovega namestnika. Za predsednike so soglasno izvolili tov. Rudija Ahačiča, za njegovega namestnika pa Ignaca Pirjevca. Za stalnega zapisnikarja delegacije je bila izvoljena Metka Plajbes. Nato so bili delegati seznanjeni s predlogi možnih kandidatov za delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ in z javnim glasovanjem osvojili predlog za Antona Jurjevčiča in Slavka Zalokarja. Kot možnega kandidata gorenjske regije za zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ je delegacija podprla kot možnega kandidata Jurančič ing. Zdenko iz Kranja. Delegacija je določila za L sejo občinske skupščine naslednje delegate: 1. Ahačič Rudi, 2. Ignac Pirjevec. 3. Anton Jurjevčič, 4. Mihaela Golmajer in 5. Lado Štamcar. Delegacije je o predlogu možnih kandidatov za predsednika občinske skupščine in za predsednika lS skupščine sprejela naslednje stališče: Za predsednika občinske skupščine Tržič — Milan Ogris Za predsednika IS občinske skupščine Tržič — ing. Vili Logar. Predstavljamo vam naše delegate za zbor združenega dela Občinske skupščine Aljančič Jože, rojen 1930, v BPT od leta 1946, obratni mehanik, mojster v konfekciji Zaplotnik Tončka, rojena 1927, v BPT od leta 1951, tkalka, Primožič Slavko, rojen 1919, v BPT od leta 1946, predstavnik podjetja Pirjevec Ignac, rojen 1937, v BPT od leta 1956. vodja proizvodnje predilnice. Brejc Jože, rojen 1918, v Rustja Marija, rojena 1933, BPT od leta 1947, vodja grad- v BPT od leta 1949, prevze-beno vzdrževalne grupe, malka blaga v tkalnici, Golmajer Anton, rojen 1947 v BPT od leta 1962, podmoj-ster na BD 200 Golmajer Mihaela, rojena 1928, v BPT od leta 1963, mojster šivalnice, Delo mladinske organizacije v mesecu marcu V marcu je imel MA dve redni seji na katerih se je obravnaval polletni program dela in tekoča problematika. Na eni izmed sej je bila na dnevnem redu tudi udeležba na kvizu na temo »Ivan Cankar«. Kviz organizira OK ZMS Tržič. Našo ekipo bodo sestavljali: Stritih Srečko, Fornazarič Lidija in Hladnik Marija. V okviru programa naše dejavnosti bo organiziran tudi tečaj slovenskega jezika za vse mlade iz drugih republik, saj se bodo s tem lahko bolj uspešno vključili v dejavnost naše organizacije, lažje pa bodo sodelovali tudi na raznih drugih področjih. Na 11. redni seji TK so razpravljali o udeležbi mladincev na delovni akciji Kozjansko 74. Akcija bo potekala od 20. julija do 5. avgusta, iz našega podjetja pa se je bodo udeležili trije mladinci. Število udeležencev na delovni akciji iz posameznega podjetja je določen po kriteriju občinske konference ZM Tržič. (Nadaljevanje na 6. strani) Bukovnik Peter, rojen 1939, v BPT od leta 1961, podmoj-ster čistilnice in mikalnikov, Ahačič Rudi, rojen 1929, v BPT od leta 1951, analitik za razvijanje sistema delitve dohodka. Jurjevčič Anton, rojen 1937, v BPT od leta 1956. strojni ključavničar, Dolinar Jožica, rojena 1951, v BPT od leta 1970, mojster apreture. Avsenik Slavka, rojena 1932, v BPT od leta 1948, de-lilka komadov, Vogelnik Anka, rojena 1931, v BPT od leta 1951, šivilja v konfekciji. Plajbes Metka, rojena 1951, v BPT od leta 1970, referent za kadrovsko evidenco, Slapar Jože, rojen 1946, v BPT od leta 1971, skladiščnik surovih tkanin, Polajnar Boris, letnik 1946, v BPT od leta 1966, mojster navij alnice. Sklepi organov upravljanja SKUPNI DELAVSKI SVET Sprejet je bil predlog sprememb samoupravnega sporazuma z naslednjimi dopolnili: a) Višina dodatka za nočno delo ostane nespremenjena in sicer v razponu od 25 do 50 %. b) Regres za prehrano lahko znaša največ 100 din mesečno na zaposlenega. — Sprejet je bil predlog plana investicijskega vzdrževanja za leto 1974 in znaša 3.016,750,00 din. — Člani SDS so potrdili predlog odbora za organizacijo dela in delitev OD z dne 27. 2. 1974, da se zaradi manjšega števila plačanih dni v februarju 1974 poveča vred- nost točke samo za februar 1974 za 5 %, to je od 21 na 26 %. — Glede predloga odbora za organizacijo dela in delitev OD za izplačevanje sejnin delavcem, ki delajo po normi, je SDS sklenil, naj se pripravi nov, bolj precizen predlog. Predhodno pa naj se odbor o predlogu posvetuje z obratovodji. — Za naše industrijsko gasilsko društvo se je odobril nakup orodnega avtomobila IMV 1600 super B gasilec, opremljen z rednim orodjem. Cena skupaj z vso opremo in transportno manipulativnimi stroški znaša 61.179,80 din. — Člani SDS so potrdili predlog kolegijskega poslovodnega organa za nakup dveh stanovanj pri SGP Projekt, in sicer: —■ 1 enosobno stanovanje — 38,77 m2 po ceni 132.750 din — 1 dvosobno stanovanje — 57,91 m2 po ceni 188,850 din Obe stanovanji sta že vseljivi in se nahajata v bloku v Bistrici. Stanovanje sc kupi iz nerazporejenih sredstev stanovanjskega prispevka za leto 1974. POZDRAVNI TELEGRAM 7. KONGRESU ZKS Iz 4. redne seje, ki je bila 5. aprila je SDS poslal 7. kongresu ZKS pozdravni telegram z naslednjo vsebino: Zbrani na seji SDS pošiljamo 7. kongresu ZKS tovariške pozdrave in zagotavljamo, da se bomo v našem delovnem kolektivu dosledno zavzemali za izvajanje zavzetih stališč in sklepov 7. kongresa ZKS. SDS BPT Tržič Odbor za gospodarske zadeve je na svoji 13. redni seji, dne 16. aprila med drugim razpravljal tudi o dodelitvi finančne pomoči raznim organizacijam in društvom Sredstva so dobili: din Rokometna sekcija 1.000,00 Nogometni klub 1.000,00 Košarkarski klub 1.000,00 Alpinistični odsek 1.000,00 Planinsko društvo Križe 1.000,00 šolsko športno društvo »Polet« — Osnovne šole heroja Bračiča 2.500,00 Partizanski pevski zbor iz Ljubljane 500,00 Osnovna organizacija RK Tržič 500,00 Zveza slepih Slovenije — Osnovna organizacija Kranj 500,00 Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič 150,00 8. razred osnovne šole Loški potok 250,00 8. razred osnovne šole v Križah 500,00 Za zaključni izlet diplomanta na srednji politični šoli 100,00 Naši gasilci se pripravljajo na proslavo 80. obletnice društva V našem glasilu smo večkrat pisali o delu gasilskega društva. Pri tem smo tudi omenili, da praznuje INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO BPT letos 80-letnico svojega obstoja. To je nedvomno velik jubilej, na katerega smo lahko ponosni vsi člani kolektiva. To pot ne bomo govorili o zgodovinski poti gasilskega društva, lahko pa rečemo, da deluje vseskozi zelo uspešno. V svojih vrstah ima danes že 35 aktivnih članov društva, 25 rezervnih in 21 podpornih. Pred kratkim so štirje člani gasilskega društva uspešno opravili podčastniški tečaj, tako, da je sedaj v društvu 5 podčastnikov in en častnik. Ker je šolan kader za uspešno delo gasilskega društva nujno potreben, bo tudi v bodoče temu posvečena velika skrb. Vrnimo se spet k 80-letni-ci in poglejmo, kako potekajo priprave na proslavo tega jubileja. Po sklepu UO društva je bil formiran pripravljalni odbor, ki se je prvič sestal 21. marca. Odbor sestavljajo: Jože šolar — predsednik, Riko Dobrin, Stane Oman, Ivo Gorjanc, Jože Brejc, Marjan Japelj, inž. Janez Šmid, Viktor Švab, Danilo Roblek, Srečo Stritih, Milan Koprivnik in dipl. inž. Drago Pegan. Za jubilejno prireditev je bil določen datum 17. avgust. Člani pripravljalnega odbora so sprejeli naslednji program prireditve: — ob 9. uri slavnostna seja žeupravnega in nadzornega odbora društva, — ob 930 zbor gasilcev in sprejem gostov, — ob 10. uri zborovanje pred upravnim poslopjem, — polaganje venca k spomeniku v podjetju, — izročitev novega gasilskega avtomobila, — ob 11. uri gasilska parada, — skupna praktična vaja, — ob 14. uri zabavna prireditev v parku. Na predzadnji razširjeni seji tovarniškega odbora sindikata, smo razpravljali o načinu razdeljevanja vstopnic približati neposredno de-predstave v Tržiču. Številne pripombe članov sindikata v delovnih enotah in tudi kritika, da nekateri prepogosto-krat naročajo in prejemajo vstopnice pri blagajničarki sindikata, so narekovale potrebo, da sindikalno vodstvo zavzame konkretna stališča. Razprava na seji, dne 3. aprila je pokazala na nujnost, da moramo razdeljevanje vstopnic približati neposredno delovnim enotam. Soglasno je bil sprejet sklep, da bodo v bodoče prevzemali pri blagajničarki Tilki Mrakovi določeno število vstopnic predsedniki sindikalnih odborov delovnih enot in pri razdeljevanju, oziroma razprodaji po 1,— din, skrbeli za takšen način, ki bo V ta namen so posamezni člani odbora dobili konkretne zadolžitve za uspešno pripravo in organizacijo proslave, ki bo posneta tudi na filmski trak. Kot lahko vidimo, čaka gasilce in pripravljalni odbor še veliko dela. Želimo jim, da bi bili pri svojem delu čim bolj uspešni, da bo proslava stekla tako kot si zamišljajo. O pripravah na 80-letnico gasilskega društva vas bomo še obveščali. omogočal pravilnejšo delitev. Sindikalna vodstva bodo omogočila, da pride na vrsto vsak član sindikata v podjetju. V primeru, da bi v katerikoli delovni enoti ne bilo dovolj zanimanja za ogled gledaliških predstav, mora predsednik poskrbeti za delitev v drugem obratu, ali pa jih pravočasno vrniti blagajničarki. Skrb sindikatov mora vsekakor temeljiti na potrebi, da kulturno umetniške storitve čimbolj približamo delavcem v neposredni proizvodnji. Tovarniški odbor sindikata bo razpravljal o vsakem predlogu, ki prispeva k izboljšanju našega dela. Za vsako vzpodbudo bomo hvaležni in želimo, da glasilo delovne skupnosti »Tekstilec« postane vsestranska potreba dobre informiranosti. Tajnik: Heda Valjavec OBVESTILO Delo mladinske organizacije... (Nadaljevanje s 5. str.) — V počastitev meseca mladosti se bodo člani mladinskega aktiva udeležili vseh tekmovanj, ki jih bo organizirala OK ZMS Tržič in Občinski sindikalni svet. Tako se bosta dve šestčlanski ekipi udeležili tekmovanja v streljanju in kegljanju, tričlanska ekipa pa balinanja in šahovskega turnirja. — V mesecu maju, ali točneje 11. maja bodo izvedli delovno akcijo v podjetju in sicer urejanje in čiščenje tovarniškega okolja. — Tudi na spominski pohod bratstva in enotnosti v Jajce bodo poslali enega našega mladinca. Datum odhoda, kakor tudi ime posameznika, ki se bo te akcije udeležil bo javljen kasneje. — Občinska konferenca ZMS bo podelila priznanja najuspešnejšim mentorjem v občini za njihovo delo v mladinskih aktivih, šolah, krajevnih skupnostih itd. Predsedstvo naše organizacije je predlagalo za dodelitev priznanja Janezu Furlanu in Marjanu Heraku. — Na dan mladosti bodo organizirali izlet v Loški potok na srečanje z mladinci iz šivalnice Hrib. Ob tej priliki bo tudi javna tribuna. — Mladi se bodo vključili tudi v razpravo o predlogu predložene kategorizacije delovnih mest in sicer bosta predlog tolmačila analitik za razvijanje sistema delitve dohodka tov. Rudi Ahačič ter predsednik odbora za organizacijo in delitev OD tov. Marjan Pernuš. Iz obravnavanih vprašanj na seji je razvidno, da se nam obeta izredno zanimivo, delovno in vsestransko obdobje. Na sejah je bilo ugotovljeno tudi dejstvo, da je v podjetju še vedno premajhna zainteresiranost mladih delavcev za politično, kulturno in športno udejstvovanje. Zato ob tej priliki apeliramo na vse mlade v podjetju, da se nam priključijo, kajti s sodelovanjem vseh je uspešnost našega delovanja zagotovljena. SEMINAR V BOHINJU OK ZMS Tržič je organiziral 30. in 31. marca mladinski seminar v Bohinju na temo: Vloga ZK v naši samoupravni družbi. Seminarja se je udeležilo tudi šest mladincev iz našega podjetja. Tov. Piškur — sekretar OK ZKS Tržič nas je seznanil o statutu in o nalogah Zveze komunistov. V nadaljnjem programu pa smo obravnavali statut občine Tržič. O delegatskem sistemu in o novem formiranju občinske skupščine in njenih organih nam je predaval tovariš Milan Ogris — predsednik SZDL Tržič. Najpomembnejša tema seminarja pa je bila tematika o pomenu in organiziranosti mladinske organizacije na vseh nivojih, o kateri nas je seznanil član republiške konference ZMS — tov. Ivan Nerad. Spoznali smo namen, strukturo in pomen mladinske organizacije v naši družbi. Mladinska organizacija je nosilec naprednih idej in se zavzema za probleme mladih delavcev in jih skuša po svojih močeh reševati in s tem opozarjati družbo o pomembnosti obstoja mladinske organizacije. Kot organizacija moramo biti enotni in se zavzemati za stališča vseh mladih. Ker je ravno mladinska organizacija tista, ki vzgaja mlado generacijo, ki bo v bodoče nosilec vesh družbenih in gospodarskih tokov mora temeljiti na principu ZK. Seznanili smo se tudi o načinu vodenja sestankov, ki naj temeljijo predvsem na demokratičnih osnovah. O formiranju sestankov nam je predaval profesor Ernest Stritih. Pripis uredništva: O dejavnosti aktiva ZM v našem dislociranem obratu v Loškem potoku vam žal ne moremo poročati, ker nam dò sedaj še niso poslali niti članka niti zapisnika katere od sej njihovega vodstva. Iz bontona Naš upokojenec Tokrat nas je pot zanesla na Cegeljše. V prijazni hiši, obdani z vrtom, travnikom in gozdom, živi naš upokojenec Franc BRIŠAR. To je zelo prijeten in zgovoren mož. Obiskali smo ga ravno po kosilu in verjetno bi se mu bolj prileglo malo počitka kot pa razgovor z nami. Kljub temu je bil obiska vesel in je bil takoj pripravljen na razgovor. Pripovedoval nam je: »Rodil sem se 25. 3. 1909, v BPT sem se zaposlil 30. 5. 1922. Kot vidite sem bil star šele 13 let. Delal sem v čistilnici na stroju za pobiranje niti na selfaktorju in na WILLOW-u. Tu so bili delovni pogoji zelo težki. Močno se je prašilo, vroče je bilo, pa tudi nevarno. Cez pol leta so me premestili k mikal-nikom, kjer sem delal kot vozač svitkov, izpahovalec, mazač in brusač mikalnih oblog. Leta 1929 smo prešli na dvoizmensko delo in takrat sem postal podmojster na mikal- .... .*» -y- : W'VW’M: “ r s»: .4111» « v-È Tudi ta mesec smo si ogledali eno izmed tekstilnih tovarn, tokrat Induplati v Jaršah. še pred 10 leti je bila znana kot tovarna, ki je predelovala lan in konopljo. Ker v lanu in konoplji niso videli skoraj nobene perspektive, se je tovarna preorientirala in začela s predelovanjem materialov kot so poliester in po-liakrilnitril. S tem so se pogoji dela vidno izboljšali, saj je odpadla prejšnja mokra predilnica. Edina sled za to predilnico so še vedno nekoliko nagnjena tla. Skoraj vsi stroji v predilnici so novi in nabavljeni pri italijanski firmi Carminati. Ta firma jim je odgovarjala tako po ceni kot tudi po dobavnem roku (cca 6 mesecev). Stroji jim niso delali večjih problemov in sedaj normalno obratujejo. Tkalni-, ca, oplemenitilnica in konfekcija niso doživele bistvenih sprememb, razen v izboljša- nikih. Ko sem se vrnil iz vojske, mi je bilo zaupano delovno mesto mojstra čistilnice in mikalnikov. Delo sem opravljal z veseljem in tudi s sodelavci sem se dobro razumel. 1944. leta sem se tudi jaz vključil v boj proti okupatorju. Toda bil sem ujet in zaprt v Begunjah. Od tu so me poslali na prisilno delo v Bludenz v Avstrijo. V tamkajšnji tekstilni tovarni sem delal v čistilnici in na mikalnikih. Po šestih mese- vah posameznih faz dela in dokupu posameznih strojev. Na statve so montirali unitile, ki so več ali manj poznani vsem, saj imamo le-te montirane tudi na naših statvah Picanol. V oplemenitilni-ci so montirali pregledovalni stroj, ki obenem opravlja tudi funkcijo zlaganja in merjenja. V načrtih imajo tudi novo oplemenitilnico, zato se že gradi nova stavba, ki bo sprejela nove stroje, ker so sedanji stroji v stari stavbi že dotrajani in izrabljeni. Po ogledu tovarne smo imeli še pogovor s predstavniki podjetja, ki so nam odgovarjali na zastavljena vprašanja. Pri tem smo zvedeli, da so v tovarni že ukinili nočno delo in delajo samo v dveh izmenah. Omeniti je še treba, da se je vsak posameznik — udeleženec ekskurzije lahko prepričal o velikem napredku te tovarne ter veliki spremembi, ki je nastala v zadnjih letih. cih so iz nas ujetnikov sestavili prisilno delovno enoto in nas poslali v Nemčijo. Tam smo odstranjevali ruševine v bombardiranih mestih in kopali rove. Ob koncu vojne so nas zajeli Rusi in poslali domov, kamor sem se vrnil junija 1945. leta. Spet sem prišel nazaj v BPT. Treba je bilo odstraniti posledice vojne in zato nas je čakalo veliko dela. Osvoboditev in nova družbena ureditev sta pripomogli, da so se delavci v tovarni počutili bolj sproščeno kot pred vojno, ko so bili pod pritiskom in so lahko vsak trenutek in za vsako malenkost izgubili službo. Leta 1946 sem napredoval v nadmojstra oz. vodja izmene v predilnici, kar sem ostal do upokojitve leta 1964. V času službovanja v BPT sem doživel veliko težkih in veselih trenutkov. V čistilnici je bilo včasih zelo veliko požarov. Najhujši je bil v mešalnih komorah. K sreči smo vse požare uspeli pravočasno pogasiti. Tudi nesreče delavcev pri delu niso bile redke. Najraje pa se spominjam veselih dogodkov. Kadar smo imeli čiščenje strojev, smo večkrat zapeli ali pa koga kaj »nahecali«. Poleg rednega dela v proizvodnji sem bil tudi član UO in DS podjetja ter raznih komisij.« S tem je naš sogovornik zaključil pripovedovanje o svojem življenju in delu v BPT. Toda bili smo še radovedni in povprašli smo ga, kaj počne sedaj, ko je v pokoju. »Nekaj časa sem hodil v tovarno popravljat mikalni-ke. Sedaj ne več. Sicer pa se največ ukvarjam z deli okrog hiše, z vrtom in pa seveda z vnuki. Tako se res ne morem pritoževati, da mi je dolgčas. Redno preberem tudi Tekstilca, katerega prinese iz tovarne hčerka in tako še vedno spremljam dogajanja v tovarni. V zadnjih letih se je v njej že marsikaj spremenilo. Želim si, da bi jo lahko še kdaj prišel pogledat. Z zdravjem sem tudi kar zadovoljen. Pred nekaj leti sem imel težave z očmi, toda sedaj je že bolje.« S tem smo zaključili naš razgovor ter se Francu Brišarju zahvalili in mu zežele-li še veliko zdravja in zadovoljstva. KAKO SE PREDSTAVLJAMO? Da bi dve osebi, ki se ne poznata sklenili poznanstvo in vzpostavili prvi kontakt je potrebno, da sta ena drugi predstavljeni. Predstavljene osebe bodo še vnaprej vzdrževale odnose, če bodo za to zainteresirane. Pri predstavljanju pa je treba upoštevati nekatera pravila: 1. Moškega je treba vedno predstaviti ženski. 2. Mlajšo osebo je treba predstaviti starejši. 3. Osebo na nižjem družbenem položaju je treba predstaviti osebi na višjem družbenem položaju. 4. Posameznika je treba predstaviti zakonskemu paru. 5. Mlajši zakonski par je treba predstaviti starejšemu. 6. Obvezno je, da predstavite osebe, ki so z vami v družbi, a se ne poznajo. 7. Če neka oseba izrazi željo, da se spozna z drugo osebo, katero vi poznate, potem brez obotavljanja opravite predstavljanje. 8. Če neko osebo predstavljate celi skupini ljudi, ni potrebno individualno predstavljanje, temveč je dovolj, da glasno izgovorite ime in priimek in s tem je predstavljanje opravljeno. 9. Če se ob priliki predstavljanja izmenjajo posetnice, mlajša oseba oziroma oseba nižjega družbenega položaja izroči posetnico starejši. Moški po pravilu, dajejo prvi posetnico ženski. Izjema od teh pravil je v primeru, če se ženska prva predstavlja osebam visokega družbenega položaja. Še nekaj besed o načinu predstavljanja, če želimo predstaviti svojega prijatelja Petrovca generalnemu direktorju Popoviču in je vaš prijatelj mlajša oseba, ki je šele začel delati, potem se boste obrnili Popoviču z besedami: tovariš generalni direktor, dovolite mi, da vam predstavim mojega prijatelja tovariša Petrovca. Tovariš Petrove — tovariš Popovič! Onadva se bosta drug drugemu nalahno priklonila in Popovič bo podal roko Petrovcu, nakar se bo pričel razgovor. Na isti način boste predstavili moškega ženski. Pri predstavljanju pazite na to. da boste vedno pravilno in dovolj glasno izgovorili imena oseb, ki jih predstavljate. Če se zgodi, da niste dobro slišali ime osebe, katero so vam predstavili, jo lahko brez zadržkov vprašate za točno ime. Običajno ni potrebno, često celo nemogoče, opraviti predstavljanje na velikih sprejemih, kongresih, konferencah in podobno. V večini takih priložnosti bi moral biti vsaj gost predstavljen gostitelju. Na banketih je dobro, da ste predstavljeni vsaj naj bližjim sosedom za mizo, če to nihče ne stori se lahko predstavite sami. Če se ob priliki predstavljanja sedi, mora moški vedno vstati, ženske pa lahko sedijo. Dekleta vstanejo, če jih predstavimo starejši ženski ali moškemu. Osnovno pravilo je, da opravi predstavljanje tistih, ki se ne poznajo tretja oseba. To pa kot smo videli ni vedno mogoče, zato je v izrednih primerih potrebno, da se predstavimo nepoznani osebi kar sami. Avtopredstavljanje je najbolj pogosto na sprejemih ali koktelih za večje število povabljenih. Ta vrsta predstavljanja pride često v poštev v poslovnih odnosih, ko na primer službeno pridete v pisarno neke delovne organizacije, kjer vas ne poznajo. V takih primerih se običajno reče: »Dovolite mi, da se predstavim — Ivan Peker. Lahko dodate še svoj poklic, ker je to v poslovnih kontaktih često zelo važno. V poslovnih odnosih se lahko tudi ženska predstavi moškemu, če je prišla v neko pisarno, kjer nikogar ne pozna. Še nekaj o bontonu v avtobusu Osnovno pravilo je, da se pri vstopanju v avtobus da prednost ženskam, mlajši pa starejšim. Pri izstopanju je primer obraten, ker moški izstopajo prvi, a mlajši pred starejšimi. V avtobus se ne sme vstopati prej, predno vsi, ki želijo izstopiti, pa čeprav čakajo pri vhodu ženske in starejše osebe. Zelo važno je tudi pravilo, da je treba odstopiti sedež materam z otroki, nosečim ženam, invalidom in starejšim osebam. Ko je v avtobusu polno ljudi, ne ovirajte drugih s predčasnim prerivanjem proti vratom, posebno če imate s seboj velike pakete ali potovalne torbe. V nobenem primeru se ne vmešavajte v razgovor drugih ljudi. Če imate časopis, ga nikar ne odpirajte na široko, da s tem ne motite sopotnikov, ravno tako pa ne buljite v tuj časopis. Kadar govorite z znancem, ne govorite preveč glasno, in se ne hihitajte na ves glas. Če ste prehlajeni, ne kašljajte in ne kihajte drugim v obraz, temveč dajte robec preko ust. Računajte tudi na to, da znojenje v zaprtih prostorih ustvarja neprijeten duh, zato uporabljajte dezodorante. Dopisujte v svoje glasilo Okrog tovarne so v mesecu aprilu posadili okrasna drevesca Obisk DITT-a v Jaršah Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju 1. junija letos bo v Trbovljah osrednja proslava slovenskega delavstva posvečena 50. obletnici spopada in zloma Orjune. Spričo pomena praznovanja ob tem zgodovinskem dogodku želimo, da bi bili tudi člani našega kolektiva vsaj v grobem seznanjeni z namenom praznovanja v Trbovljah in dogodkom, ki se je odvijal 1. junija pred 50. leti. Zato objavljamo krajšo informacijo, katero nam je poslal operativni štab za pripravo praznovanja. V revirjih se pripravljajo na praznovanje enega izmed najpomembnejših dogodkov iz bogate, revolucionarne zgodovine delavskega gibanja v revirjih. 1. junija 1974. leta poteče namreč 50 let od zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo »Orjuno«. Tega dne je slovenski proletariat na čelu z revirskimi rudarji, delavci pod vodstvom Komunistične partije, skupno z delavskimi obrambnimi četami PAC iz revirjev in iz Ljubljane zadal tej organizaciji odločilen udarec, od katerega se ta jugoslovanska fašistična organizacija ni več opomogla. Dogodki v Trbovljah so sestavni del boja jugoslovanskega delavskega razreda proti takratnemu centralističnemu režimu v Jugoslaviji ter jugoslovanskemu nacionalizmu, ki ga je ponujala Orjuna, prežetega z brutalnostjo fašizma ter so kot taki pripomogli, da je bil odbit prvi naval fašizma v Jugoslaviji. Obnavljajoča se moč delavskega razreda je navedla centralistični režim, da odobri najavljeni pohod Orjune v Trbovlje, »v rdečo komunistično trdnjavo«. Pohod je pomenil predrzen izziv tako delavstvu kot nacionalnim opozicijskim silam, v prvi vrsti komunističnemu gibanju. Za ta pohod je Orjuna zbrala pristaše vse Slovenije, Zagreba, Splita in od drugod, s čimer je prerastel okvir slovenskega političnega dogajanja in prejel značaj akcije v vsedržavnem obsegu. Orjuna je v Trbovljah tako nastopila kot udarna pest centralističnih in hegemonistič-nih krogo srbske buržuazije. Pod vodstvom komunistične partije v Sloveniji so se rdeči revirji zavestno in načrtno pripravljali na oborožen odpor z Orjuno v Trbovljah. Delavstvo je v Trbovljah branilo svoj kraj, svoje domove, svoje pridobitve in svojo kulturo. Ravnala se je v skladu z opozorili in navodili komunistične partije, ki ji gre zasluga, da je zgodaj spoznala nevarnost fašizma — grožnjo slovenskemu narodu kot celoti. Po aprilski generalni stavki leta 1920 je bil to najhujši notranje politični spopad v Sloveniji. V njem se je odrazila ostra razredna napetost in ostra nacionalna kriza v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dan 1. junij 1924. leta zato označujemo v zgodovini boja delavskega razreda kot pomemben dogodek in zmago delavskega razreda v zaustavitvi fašistično nacionalističnega po- hoda v takratni Jugoslaviji. Zato je tudi stališče Izvršnega biroja Predsedstva ZK Jugoslavije, da ob 50. letnici zloma Orjune v Zasavju tem akcijam in borbi delavskega razreda po vsej državi damo vsejugoslovansko obeležje in pomen. Sedanje priprave na praznovanje te pomembne obletnice, ki jih vodi poseben 30-članski republiški odbor pod vodstvom predsednika CK ZKS tovariša Franceta Popita, imajo zato vseslovenski in tudi jugoslavnski značaj. Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune bodo v Zasavju obeležili z vseslovensko delavsko proslavo, ki bo na sam dan spopada, to je 1. junija 1974 v Trbovljah. Na proslavi, ki naj bi se jo udeležilo 25 do 30 tisoč ljudi iz vse Slovenije, bo govoril sekretar Izvršnega biroja predsedstva ZKJ tovariš Stane Dolanc. Proslava bo sklenjena s kulturnim programom, v katerem bo nastopilo 780 članov kulturnih skupin iz vsega zasavja ter z vseljudskim praznovanjem po končani proslavi. Vsebinski koncept praznovanja 50. obletnice zloma orjune v revirjih izhaja od kontinuitete revolucionarnega delavskega gibanja od konca leta 1918 pa vse do današnjih dni. To pomeni, da praznovanje te obletnice ni posvečeno samo samemu spopadu rudarjev, revirskih delavcev z orjuno, ampak da obsega čas in dogodke v letih med obema vojnama, ko je v rudarskih revirjih vznikla »Komunistična partija«, vznikla »trboveljska komuna«, ko je prišlo v dneh od 20. julija do 17. septembra 1924. leta do naj večje rudarske stavke, zasedbe rovov in gladovne stavke in ko so v zasavskih revirjih zrasla množična delavska kulturna društva kakor tudi obdobje graditve nove Jugoslavije. Današnji čas daje vsemu temu poseben pečat, vsaj prav tem obdobju s sprejetima ustavama nadalje razvijamo in poglabljamo razredno usmeritev naše družbe ter s tem vlogo in položaj delavskega razreda s tem, da dokončno uresničujemo težnje delavskega razreda »po osvoboditvi in oblasti«, cilje, za katere so se borili tudi rudarji, delavci iz rdečih revirjev. Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju bo tako pomenilo manifestacijo delavstva iz vse Slovenije s čimer bo izpričana vztrajna borba delavskega razreda za nov in drugačen svet, za nove družbene odnose na osnovah, ki so koncipirane v Ustavi SFRJ in SRS. Kakšno prehrano si želimo v nočnem času ? V prvi polovici meseca aprila smo se na podlagi številnih, različnih želja in pripomb glede nočnega toplega obroka odločili, da izvedemo med tistimi, ki delajo na treh izmenah, anketo. Namen ankete je bil ugotoviti, kakšne obroke si na nočni izmeni želijo člani našega kolektiva in kateri čačs se jim zdi najprimernejši za nočni odmor oz. malico. Anketne liste smo razdelili vsem, ki delajo v treh izmenah. Do postavljenega roka smo sprejeli skupno 286 izpol-nejnih vprašalnikov. Ko smo le-te analizirali, smo znova ugotovili, da so okusi in želje posameznikov resnično zelo različni. V anketi smo namreč predlagali kar 35 različnih obrokov, med temi se je večina (144 ali več) odločila le za 12 obrokov, medtem ko se je za vse ostale odločilo manj delavcev. Obroki, za katere se je odločila večina, so naslednji: 1. kislo zelje — polovica klobase 223 2. polovica klobase z gorčico 188 3. hrenovka z gorčico 186 4. kisla repa — z polovico klobase 183 5. segedin golaž 182 6. maslo, med, mleko 175 7. maslo, marmelada, mleko 173 8. goveja juha z govedino 157 9. rižota — solata 156 10. makaronovo meso — solata 155 11. fižolova juha — polovica hrenovke 154 12. jetrna pašteta — mleko 144 Morda bi lahko upoštevali še krompirjevo solato s faši-ranim mesom, za katerega se je odločilo 140 delavcev. Zanimivo je, da se je za mleko (mlečno) hrano — mlečni riž, mlečni gres, kjer smo pričakovali velik odziv, odločilo le približno 100 anketiranih. Seveda je anketa prinesla tudi precej posebnih želja in pa seveda neumestnih in neresnih pripomb (50), ki pa jih seveda ne moremo šteti za splošne in zato v glavnem tudi ne upoštevati. Tako si je n. pr. nekdo zaželel za malico kar pol litra merlota, drugi naravni zrezek s solato in dva deci, tretji čevapčiče, ražnjiče in celo bikova jajca, ipd. Seveda pa nam bodo posamezni predlogi in pripombe tudi koristna pomoč pri bodočem delu okrepčevalnice, saj je anketa v dobri meri osvetlila posamezne probleme, ki jih bo potrebno v bodoče odpraviti. Torej, ta akcija je dosegla svoj namen, zato se zahvaljujemo vsem anketirancem az njihovo sodelovanje. Na koncu naj še povemo, da se je večina sodelujočih (156) opredelilo, za nočno malico (odmor) v času od 1. — 2. ure in ne od 12. do 1. ure, kot je bilo to do sedaj, čas odmora bo torej po prvomajskih praznikih eno uro kasneje. Ob 7. aprilu svetovnemu dnevu zdravja Svetovni dan zdravja 1974 (SDZ) je posvečen problemom prehrane svetovnega prebivalstva in bo potekal pod geslom »PRAVILNA PREHRANA — BOLJŠE ZDRAVJE«. To pomembno področje iz zdravstvenega varstva je Svetovna zdravstvena organizacija ponovno izbrala za temo svetovnega dneva zdravja, da opozori svetovno javnost na trajno akcijo za boljšo prehrano, ki je do sedaj prinesla mnogo koristnega in naj bi se nadaljevala vse do rezultatov, ki bodo zagotovili obstoj in zdravje sedanjemu in bodočemu prebivalstvu sveta. Geslo svetovnega dneva zdravja leta 1957 je bilo »prehrana in zdravje«, leta 1963 pa »lakota, bolezen milijonov«. Letošnji svetovni dan zdravja predstavlja hkrati 25-letni jubilej svetovnih dnevov zdravja od leta 1950 do 1974. Letošnji svetovni dan zdravja ima predvsem namen: — seznaniti prebivalstvo z vsemi zdravstvenimi problemi, ki jih povzroča neustrezna prehrana, — opozoriti starše in osebe, odgovorne za prehrano otrok in mladine v vzgojno varstvenih zavodih, šolah, internatih, počitniških kolonijah itd., na osnovne zahteve pravilne prehrane, na higienske navade v prehranjevanju, na pravilen in varčen odnos do živil, kar pa vse spada v splošno vzgojo slehernega državljana, obenem pa pomeni enega izmed osnovnih pogojev za zdrav telesni in duševni razvoj, — informirati in vzpodbuditi pedagoške delavce, da v okviru zdravstvene vzgoje v šolah kakor tudi drugih predmetov ponovno poudarijo pomen pravilne, uravnovešene prehrane ter higienskih navad v prehranjevanju za utrjevanje in napredek zdravja, — pridobiti zdravstvene delavce, da v vsakdanjem stiku z bolniki, kakor tudi y svojem izobraževalnem delu opo- zarjajo na škodljive posledice, ki jih ima za zdravje nezadostna, enostranska prehrana, pa tudi preobilno prehranjevanje, — 'mobilizirati javnost, da sodeluje s sanitarno inšpekcijo in da stalno obvešča o primerih, ko gre za nehigiensko proizvodnjo ter prodajo živil bodisi v trgovinski ali gostinski mreži, — da se poostri družbena kontrola nad proizvodnjo in prodajo živil. Potrošniški sveti naj bodo redni informatorji prebivalstva o rezultatih njihove kontrole nad živili in naj potrošnike opozarjajo pred nakupi sumljivih ter higiensko neprimernih živil ter informirajo strokovne službe in prebivalstvo o higiensko neustreznih živilskih obratih proizvajalcev oziroma prodajalcev. Tema »pravilna prehrana — boljše zdravje« je zelo pereča tudi pri nas, ker imamo enako kot vse druge države v svetu hude skrbi in resne zdravstvene probleme v zvezi s pomanjkljivo prehrano, slabimi prehranskimi navadami in s higieno in preskrbo živil. V večjem delu sveta sta ze- lo razširjeni nepravilna prehranjenost in nedohranje-nost. Bolezni v zvezi s pomanjkanjem hrane zahtevajo številne žrtve. Poleg tega pa slaba prehrana zmanjšuje obrambne sposobnosti telesa proti infekcijam, zlasti pri otrocih. Ponekod v svetu pa tudi preobilno hranjenje in napačna izbira živil prispevata svoj delež k stalnemu naraščanju preosnovnih motenj ter bolezni srca in ožilja in tako skrajšujeta življenjsko dobo. V svetovnem merilu je pereč in hud problem onesnaževanje živil, ki povzroča zastrupitve s hrano, te pa imajo lahko resne posledice za zdravje. Poleg tega pa se zaradi onesnaževanja mnogo živil tudi uniči. Tudi modernizacija industrije in poljedelstva, kakor tudi nove metode konzerviranja in predelave živil so prinesle s seboj cel niz nerešenih problemov. Razni dodatki in škodljivi ostanki v živilih lahko pomenijo številne nevarnosti za zdravje, zato je treba njihovo uporabo nadzirati in spraviti v racionalne okvire. Skladišče bombaža se bo povečalo za 408 m’ Lojze Mikic s številko 27 nekaj sekund pred startom ne kaže nobene zaskrbljenosti. Franci Aljančič — le za 2 desetinki sekunde ob prvo mesto Sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Zelenici cej pa jih je padlo in odstopilo. Med mladinci pa je bil najboljši Igor Zupan s časom 0,38,0 pred Jožetom Bukovnikom 0,43,8 in Igorjem Žnidaršičem 0,59,0. Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov v Domu na Zelenici, kjer so najboljši prejeli lepa praktična darila. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, posebna hvala pa gre na račun proge, katera je bila zares odlična in je bila primerna tako za »dirkače« kot tu- di za tiste, ki niso tekmovalci. Res, da je bilo dosti padcev, posebno v zgornjem delu, vendar je bil v skoraj vseh primerih vzrok prevelika hitrost in trenutek nezbranosti posameznih tekmovalcev. Vsekakor pa je tekmovanje na Zelenici pokazalo, da so naši smučarji sedaj še v boljši formi kot pred dobrim mesecem na Soriški planini in pa, da je v našem kolektivu interes za smučanje želo velik, kar dokazuje udeležba nad 50 nastopajočih. V nedeljo, 24. marca je bilo na Zelenici sindikalno prvenstvo Marjan Šarabon, ki je za- BPT v veleslalomu. V lepem, na startu 52 tekmovalcev, ki sobnosti na 500 m dolgi progi, Najprej so startale ženske. Med njimi je bila najhitrejša Nina Ahačič s časom 0.38,8. Druga je bila Marjeta Dolžan 0.40,2, tretja pa Joži Dolinar 0,41,0. Kot zanimivost naj omenim, da bi se vse tri prvouvrščene z doseženimi časi odlično uvrstile tudi v konkurenci mlajših članov, saj bi zasedle 4., 6. in sončnem vremenu se je zbralo so merili svoje smučarske spo-ki je imela 24 vratič. 7. mesto. Med seniorji je bil najboljši Švab Viktor s časom 0.40,0, drugi je bil najstarejši udeleženec tekmovanja Slavko Primožič s časom 0,50,8, tretji pa Tomaž Ahačič s časom 0,55,0. Največ tekmovalcev je bilo v skupiini starejših članov, kjer je zmagal Janez Ahačič s časom 0,33,6, drugi je bil ostal za zmagovalcem 4 sekunde, tretji pa Vili Lang s časom 0,39,3. Pri mlajših članih je v odsotnosti Laibacherja zmagal Smiljan Bogataj, ki je potreboval za progo 32 sekund in 8 desetink. Le dve desetinki za njim je bil drugouvrščeni Franci Aljančič, tretje mesto pa je zasedel Marjan Štamcar s časom 0,36,2. Pri mlajših članih je bilo uvrščenih 'le 11 tekmovalcev- pre- Obisk učencev osnovnih šol Na predlog Društva inženirjev in tehnikov BPT smo povabili na ogled podjetja in razgovor učence 8. razredov osnovnih šol. Namen teh obiskov je v tem, da seznanimo učence s podjetjem, tehnološkim procesom in ostalimi zadevami v podjetju. Prva skupina je bila iz osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev, ki je prišla v podjetje v četrtek, 11. aprila. V učilnici centra za izobraževanje jim je najprej glavni direktor tov. Lončar povedal nekaj o podjetju in njegovih značilnostih, tov. Rudi Ahačič pa o osebnih dohodkih. Seznanjeni so bili tudi s kadrovsko politiko, štipendiranjem in izobraževanjem. Po razgovoru je bil ogled podjetja po tehnološkem vrstnem redu. Učenci so bili razporejeni v skupine, tako da so lahko vsi sledili razlagi o namenu in delovanju posameznih strojev v vseh osnovnih obratih. Upamo, da so učenci od razgovora in ogleda dobili realno sliko podjetja in da bo mogoče kdo od njih kdaj kasneje postal tudi član našega kolektiva. Udeleženci razgovora so dobili robčke z uvezenim grbom BPT ali tiskano predico. V programu so obiski še dveh skupin in sicer iz obeh osnovnih šol v Tržiču. Jelko Rustja je že v zgornjem delu proge pokazal, da je »vzel tekmo zares« Marjan Ropret je kljub številki 13 uspešno prevozil progo Sindikalno prvenstvo v streljanju V četrtek, 11. aprila je bilo v strelskem domu na Ravnah prvenstvo BPT v streljanju z zračno puško. Prvenstvo je bilo posamezno in ekipno, udeležba pa je bila zelo dobra, saj je nastopilo skupno preko 50 članov našega kolektiva. Pri moških je nastopilo 42 strelcev, najboljši je bil Janez Dornig iz mehanične delavnice s 161 krogi, drugi je bil Jelko Rustja s 160 krogi, tretji pa Ivan Kapel s 154 krogi. Tudi ostali tekmovalci so pokazali precejšnje strelske sposobnosti, saj je bilo kar 15 takih, ki so dosegli preko 130 krogov. V ženski konkurenci je nastopilo 14 članic, vrstni red pa je bil sledeč: 1. Valjavec Vilma 163 krogov, 2. Ahačič Nina 139 krogov, 3. Štor Helenca 122 krogov. V ekipnem tekmovanju je zmagala ekipa V. delovne enote (Dornig Janez, Rustja Jelko, Štefe Pavel) s 473 krogi, druga je bila VI. delov-na enota (Valjavec Vilma, Kapel Ivan, Ahačič Nina) s 456 krogi, tretje mesto pa je zasedla druga ekipa V. delovne enote (Valjavec Jože, Radon Matija, Lang Vili), ki je zbrala skupno 447 krogvo. Za tekmovalce so bile pripravljene tudi praktične nagrade. iiimmmiiiiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiiiin Voda je za umivanje Kako pravzaprav voda učinkuje na našo kožo? Vzemimo najprej vodo v obliki pare: idealna je za mastno, slabo prekrvavljeno in grobo kožo, ker jo globoko očisti, pospešuje krvni in limfni obtok in omehča po-roženelo plast. Manj idealna, celo škodljiva je para za suho kožo. Pri vroči vodi sta učinek in uporaba približno enaka kakor pri pari. Dobro pa prenašajo vse vrste kože toplo in mlačno vodo, sme pa biti res samo topla! Seveda čistilni učinek ni več tako velik kakor v vroči vodi in pari. Mrzla voda osveži, poveča napetost in zoži kapilare, stisne pore, vse to so razlogi, ki nam narekujejo, da se po vsaki kopeli, po vsakem umivanju s toplo vodo opljuskamo s hladnejšo. Poleg tega nam hladna voda utrjuje telo. Ledeno mrzle vode ali celo ledu pa bi smeli uporabljati le izredno malo in samo tedaj, če imamo popolnoma zdravo normalno kožo. Najbolj zdravi za kožo sta čista studenčnica in deževnica. A kdo neki jo danes ima? Naša voda iz vodovoda ima več ali manj mineralnih snovi, torej je »trdna« in je mnogi ne prenesejo. Priporočljivo je, da ljudje z občutljivo kožo trdo vodo omehčajo s primernimi dodatki (boraks, natrijev karbonat, polifosfat). Kdaj naj se umivamo? Zjutraj ali zvečer? To je, preprosto rečeno, vprašanje vestnosti in okusa. Ljudem, ki morajo ves dan opravljati umazano delo, je to samo po sebi jasno. Ti se bodo zvečer temeljito očistili. Nekateri potrebujejo vodo zjutraj za poživitev obtoka. In še nekaj: umivalne krpe je treba čim večkrat menjati (brisače seveda tudi). Še danes se dobe ljudje, ki dajejo svoje umivalne krpe na vsakih nekaj tednov v pranje. Idealno bi bilo, če bi imeli vsako pot svežo. Sicer to diši po razkošju, je pa daleč od tega. Najbolj higienična je pač vsakodnevna prha. Kdor si more to urediti, naj ji daje prednost pred umivanjem v umivalniku ali pred polno kopeljo. Vendar je povsem nepotrebno, da si dan za dnem namilimo vse telo. To bi odtegnilo koži vse preveč njene maščobe in ji prepogosto vzelo dragoceni kisli zaščitni plašč. Popolnoma se oprhati je seveda treba, že zaradi prekrvavitve, toda namilimo si vsak dan samo telesne dele z velikimi znojni-cami in seveda tiste dele, ki prihajajo v najožji stik z okolico. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimmiiiiiiiiiii Pot do osebne sreče »Ljudje hodimo skozi življenje in si ne želimo ničesar tako zelo, kot da bi našli človeka, h kateremu bi mogli pribežati, se k njemu zateči v stiski, ki bi nas skril v svojo dlan; tam — se nam zdi — tam šele bi bili na varnem.« Pred nedavnim umrli slovenski pisatelj Ludvik Mrzel je v nekem podlistku napisal gornje besede. Globoko so me prevzele in zamislila sem se ob njih, kajti vsebujejo toliko življenjske resnice in tragike hkrati. Kaj je v našem življenju narobe? — Vzemimo najosnovnejšo celico človeškega občestva: družino: — ali je kaj lepšega od medsebojne ljubezni in harmonije vseh njenih članov? Že ob vstopu v tak dom nam zaveje nasproti neko posebno ozračje, tista topla domačnost, ki vlada v takih srečnih družinah, kjer starše in otroke veže prava ljubezen in spoštovanje. — S takšnim veseljem in žarečih oči spremljajo otroci ob vsakodnevnih obrokih sleherno kretnjo in korak svoje matere, ki jim deli hrano. S kakšnim užitkom pospravljajo kosilo ali večerjo, ko obdajata materina ali očetova pozornost in skrb njihove ljubljence. In v tako osrečujočem okolju otroci doraščajo, obiskujejo šole in se počasi usposabljajo za samostojno življenje. Ves ta čas pa so tesno povezani med seboj s svojimi starši, ki jih ne zapuste tudi tedaj, ko odhajajo izpod rodnega krova. Še se vračajo k njim, da vidijo, kakšno je njihovo življenje in jim v potrebi pomagajo ter jih bodrijo in tolažijo v starostnih tegobah. Nič na svetu jih ne more ločiti, ker je bila vez med njimi od vsega otroštva spletena v urejenih razmerah, da je ni mogla skaliti nobena nesreča ali kakršen koli udarec usode. Vseskozi so otroci delili s starši njihovo veselje, pa tudi bolest in žalost, jim stali ob strani z dobro, tolažilno besedo in z dejanji. Tako starši niso imeli nikoli, tudi v starosti ne, tako pogostega občutka osamljenosti, zapuščenosti. Toda življenje gre svojo pot in tudi za starše takih otrok pride prej ali slej tista usodna ura, ko se je treba posloviti od življenja. Nepopisna je bolečina otrok ob tej izgubi. Eno pa jim ostane v tolažbo in uteho za vse njihovo nadaljno življenje: da niso zamudili nobene priložnosti, ko je bilo treba njihovim staršem izkazati nežnost, pomoč in podporo v težavah, in jih tudi niso žalili z nobeno neprijazno besedo ali dejanjem, pa naj se je zgodilo karkoli. Ta vest jih spremlja ob vsaki misli nanje in jih osrečuje v hudih življenjskih okoliščinah in preizkušnjah. Hkrati pa jim je tudi plačilo za sleherno žrtev, vsako dobro delo, ki so jih utrpeli oziroma storili za svoje najdražje. Žal pa v našem življenju ni vedno tako. Prav pogosto je ravno nasprotno. Ustavimo se ob primerih, kjer so družinski odnosi vse prej kot idealni. Dokler so v takih družinah otroci majhni in imajo vse potrebno varstvo in nego pri starših, je z njimi še kolikor toliko v redu, vendar pa se tu in tam že pokažejo znaki neposlušnosti, zadirčnosti, malomarnosti in še marsičesa, kar staršem zagreni življenje. Čimbolj pa se otroci skušajo osamosvojiti, so nasprotja vedno bolj očitna in povzročajo staršem nemalo skrbi in žalosti. Najbrž so bili že od vsega začetka do otrok prepo-pustljivi, in to se jim zdaj maščuje. Tudi otroci takega kova sčasoma zapuščajo svoj dom, ko si ustvarjajo lastna ognjišča, oziroma eksistenco na sploh. — Toda koliko jih je, ki staršev ne zapuste v času njihove stiske in potrebe po pomoči? Ponavadi radi pozabljajo nanje in se jih spominjajo le poredko, in še takrat bolj mimo grede. Izjemno v primerih, ko potrebujejo spet njihove pomoči, da jim varujejo njihov naraščaj in skrbe zanj. Ko pa starši tega ne zmorejo več, so znova osamljeni, zlasti še tedaj, ko eden izmed njiju izgubi svojega življenjskega tovariša. Takrat zanje ni več zavetja pri njihovih otrokih, marveč najdejo zatočišče kvečjemu v kakšnem domu za stare ljudi. Nekoč pa se pri tako brezbrižnih otrocih izpolni tista neizprosna okrutnost usode, ko njihovih predobrih staršev ni več. Tedaj iznenada zazija pred njimi nedopovedljiva praznina, ki je ni moč zapolniti z ničemer. Grenko spoznanje in kesanje spričo vsega, kar se ne da popraviti nikoli več, prevzame njihova srca. Po reviji »Otrok in družina« VOZNI RED — mestna linija TRŽIČ — RAVNE — BISTRICA — ZVIRCE POSTAJE Km 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ravne 0 odhod 5.30 6.00 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 Tržič AP 1 5.35 6.05 7.05 8.05 9.05 10.05 11.05 12.05 13.05 Peko 2 5.38 6.08 7.08 8.08 9.08 10.08 11.08 12.08 13.08 Bistrica »K« 4 5.40 6.10 7.10 8.10 9.10 10.10 11.10 12.10 13.10 Loka 5 — 6.12 7.12 8.12 9.12 10.12 11.12 12.12 13.12 Kovor ć — 6.15 — 8.15 — 10.15 — 12.15 — Zvirče 7 prihod — 6.17 — 8.17 — 10.17 — 12.17 — Zvirče odhod 6.38 8.38 10.38 12.18 _ Kovor — 6.40 — 8.40 — 10.40 — 12.20 — Loka — 6.42 7.42 8.42 9.42 10.42 11.42 12.22 13.12 Bistrica »K« — 6.45 7.45 8.45 9.45 10.45 11.45 12.25 13.15 Peko — 6.47 7.47 8.47 9.47 10.47 11.47 12.27 13.17 Tržič AP 5.55 6.50 7.50 8.50 9.50 10.50 11.50 12.30 13.20 Ravne prihod 6.00 6.55 7.55 8.55 9.55 10.55 11.55 12.25 13.25 Opomba: Pod št. 1, 2, 3, 5, 7 in 9 vozi ob delavnikih skozi vse leto, pod št. 4, 6 in 8 vozi vsak dan skozi vse leto. Postaje Km 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ravne 0 odhod 13.30 14.30 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.30 Tržič 1 13.35 14.35 15.05 16.05 17.05 18.05 19.04 20.05 21.35 Peko 2 13.38 14.38 15.08 16.08 17.08 18.08 19.08 20.08 21.38 Bistrica »K« 4 13.40 14.40 15.10 16.10 17.10 18.10 19.10 20.10 21.40 Loka 5 13.42 14.42 15.12 16.12 17.12 18.12 19.12 20.12 21.42 Kovor 6 — — 15.15 — 17.15 — 19.15 20.15 — Zvirče 7 prihod — — 15.17 — 17.17 — 19.17 20.17 — Zvirče odhod 15.38 17.38 19.38 20.18 _ Kovor — — 15.40 — 17.40 — 19.40 20.20 — Loka 14.12 14.42 15.42 16.42 17.42 18.42 19.42 20.22 21.42 Bistrica »K« 14.15 14.45 15.45 16.45 17.45 18.45 19.45 20.25 21.45 Peko 14.17 14.47 15.47 16.47 17.47 18.47 19.47 20.27 22.10 Tržič AP 14.20 14.50 15.50 16.50 17.50 18.50 19.50 20.30 22.13 Ravne prihod 14.25 14.55 15.37 16.55 17.55 18.55 19.55 20.35 22.20 Opomba: Pod št. 11, 13, 15 in 18 vozi ob delavnikih skozi vse leto, pod št. 10, 12, 14, 16 in 17 vozi vsak dan skozi vse leto. LOKA — SLAP Postaje Km 1 2 3 4 5 6 Loka 0 odhod 912 11.12 13.12 16.12 18.12 Bistrica »K« 1 5.40 9.15 11.15 13.45 16.15 18.15 Peko 3 5.42 9.17 11.17 13.47 16.17 18.17 Tržič AP 4 5.45 9.20 11.20 13.50 16.20 18.20 Slap 6 prihod 5.50 9.25 11.25 13.55 16.25 18.25 Postaje Km 7 8 9 10 11 12 Loka prihod 9.42 11.42 14.12 16.42 18.42 Bistrica »K« — 9.40 11.40 14.10 16.40 18.40 Peko — 9.38 11.38 14.08 16.38 18.38 Tržič AP 5.55 9.35 11.35 14.05 16.35 18.35 Slap odhod 5.50 9.30 11.30 14.00 16.30 18.30 Opomba: Pod št. 1 do vključno 12 vozi ob delavnikih skozi vse leto. TT PREGO = VOR Rezultat Kem.znak za fosfor EDVARD KARDELJ SLAP SAVICE TOVARNA V KRANJl BODICA, TRN ZRAČNI DUH V Shakes = pea rove n Viharniku AVT. OZN ITALIJE TELESNA POŠKOD zimskošp središčenu Primorsk POLMER AVT. OZN. Panfeva STARA MAMA [primorskd) KOVINAR; SKI POKLIC Gostija,sv{i tovanje Zim.prevo: sredstvo Dom ANICE Černetove Slepila iluzije GORSKI REŠEV. ČOLN. UPANJE Priprava za regul. jak.-nap el, toka IVO JAN UČENJE OSEBNI ZAIMEK Kem. zn. žveffio SVETLA KA SUA. LAHKA MI RIMSKA 5 JUGOSL REKA Prebivalci ISTRE Domačin na Novi Zelandiji Avt. ozn. AVSTRIJE ANTE MAHKO = TA Avt. ozn. Norveške ZMAGA PRI TAROKU GORA M NOTRAN. SKEM AVTOM. OZNAKA KOTORA Smučar. KLUB Okrasna rastlina PESNIK LJUBEZ. PESMI TT ZENSKA, KI PERE Pevec Leskovar Konci pol otokov PRETA = KANJE T T ZNAMKA ČEŠKIH MOTORNII-KOLES ORANJE ZLATA OGNJANC VIČ Izrastek na glavi živali___ ANDREJ NAHTIGAL ÄVT 0?Tf GORNJE AVSTRIJE VEZNIK Perzijska denarna enota ISTI GRŠKA ČRKA Medjimur. trikotaža Čakovec RDEČI PETELIN 22.črka ABECEDÖ ŽENSKO IME DEL KNJIGE IVULKAN SICILIJI IDA Kravanja Idei umet. mena ITA SINJINA NEBESN/5 MODRINA NIKAL = NICA PSEBNI ZAIMEK Kem. zn. za J.P..Q_ DVA SAMO = GLASNIKA RIMSKA 1 DEL POSODE RADO IPAVEC ANTON GOLMA = JER Pripadnik oboroženih SIL TEGA LE TA (kr.) IVANA RAVNIK HOTEL V KRANJU Avt. ozn. OGULINA PREDLOG VEZNIK AMPER 18. črka ABECEDE KEM. ZN za URAN 15.črka [ABECEDE ZRAK OZRAČ 'E (francos.) MESTO ALŽIRU Radio= aktivni element Nagrade za križanko Izmed 73 rešitev je bilo 45 pravilnih, izmed katerih smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrado 50,00 din prejme Mozetič Tinka, obračun OD III. DE 2. nagrado 40,00 din prejme Razinger Majda, tkalnica 3. nagrado 30,00 din prejme Černilec Majda, KDS 4. nagrado 20,00 din prejme Dornik Marta, kontrolni oddelek 5. nagrado 10,00 din prejme Kovač Hilda, predilnica Rešitve današnje križanke oddajte do 15. maja v nabiralnik TT (pri vhodu v okrepčevalnico). Prišli — odšli V mesecu marcu 1974 so prišli v naše podjetje naslednji sodelavci: v predilnico: Ravnik Gabrijel, Balukčič Kata v konfekcijo: Česen Angela v vzdrževalne obrate: Sto-jimenova Dina, Fuchs Franc Odšli pa so: samovoljno: Ponjavič Marko, Plavovič Bečir, Majerhof Jovan, Seifert Irena, Klasan Mile pravilna odpoved: Somin Mijo, Fuchs Irena invalid, upokojen: Božič Adolf v pokoj: Primožič Matevž Varujmo se nezgod V mesecu marcu so se pripetile naslednje obratne nezgode: Kavčič Franc, zaposlen v obratu oplemenitilnica, si je na razpenjalno-sušilnem stroju poškodoval nogo. Vzrok: mokre stopnice. Bukovnik Peter, zaposlen v obratu predilnica, si je pri mikalnem stroju poškodoval nogo. Vzrok: nevaren način dela. Ramič Milovan, zaposlen v obratu oplemenitilnice, si je pri transportiranju doka poškodoval levo roko v zapestju. Vzrok: nevaren način dela. Vojaki nam pišejo Iz Sinja, kjer služi vojaški rok, se nam je oglasil naš sodelavec Cosič Rade. Pozdravlja vse člane kolektiva, posebno svoje nekdanje sodelavce v tkalnici. V imenu bralcev se ti zahvaljujem za pozdrave, upam, da se boš še oglasil in napisal kaj več o življenju v Si-nju. Še naslov: ČOSIĆ Rade V. P. 1716'2c 58230 SI N J Naše mamice Kuhar Doroteja je rodila 3. marca 1974 dečka, Lovič Mu-jesira 21. marca dečka, Lupša Karolina 25. marca dečka in Ličen Jelka 29. marca deklico. Iskrene čestitke in najlepše želje! Za razvedrilo Za ženo in dom Pečen krompir s slanino Krompir je pri nas na splošno zelo priljubljena jed. Skoraj vsak dan je na jedilni mizi. Pripraviti pa se da na veliko načinov. Morda vam bo za spremembo všeč tale recept: Za 3 osebe potrebujemo 15 celih srednje velikih krompirjev. Krompir prerežete na polovico, ga dobro operete — ne da bi ga olupili, potem pa osolite in položite v vroč pekač tako, da bo neolupljeni del spodaj. Na prerezano rezino dajte košček surovega masla in rezino surove slanine, ki jo pritrdite na krompir z zobotrebcem. Pecite 30 do 40 minut. Poleg lahko servirate še solato ali hren. Upam, da vam bo tako pripravljena jed všeč. žganci z jajci Žganci iz koruzne moke se nam včasih kar priležejo — vendar pripraviti žgance tako, da jih bodo radi jedli tudi tisti, ki jim ni preveč zanje, vzamejo malo več časa. Za 4 osebe potrebujete: — 3/4 litra koruzne moke in 1/4 litra koruznega zdroba — 3 cela jajca •— Ocvirkovo mast (6 do 8 žlic) Pripravite pa jih takole: V vrelo slano vodo vsujte koruzno moko, nato pa zdrob. V sredini naredite jamico. Narahlo naj vrejo 20 do 30 minut. Potem vodo odlijte in zmešajte. To ponovite še par krat, vendar pazite, da se vam ne prismodijo. Nato jih stresite v skledo, da se ohladijo. Medtem pripravite v ponvi Ocvirkovo mast (6 do 8 žlic). Vanjo vsujte ohlajene žgance in jih počasi pecite od 15 do 20 minut. Pri tem jih pogosto mešajte. Postati morajo rahli in ne preveč mokri ali suhi. V posebni ponvi pripravite cvrtje iz treh jajc, ki ga takoj vmešate med žgance, ki ste jih stresli v toplo lončeno posodo. Poleg postrezite z vročim mlekom ali kislim zeljem, ali pa s kislim mlekom. Palačinke z mesom Poznamo palačinke, pripravljene na več načinov. Izmed vseh se mi zdi za širši izbor najbolj primeren tale: Palačinke ne sladkamo, vse ostalo naredimo kot običajno. Za nadev zmeljemo ostanke kuhanega ali pečenega mesa (od juhe ali podobno). Meso začinimo in pražimo 10 minut. Nato na vsako palačinko položimo 2 žlici pražene mase, zavijemo in damo za nekaj minut na vročo mast (lahko tja, kjer smo prej pražili meso). Tako pripravljene palačinke so zelo okusne in izdatne in kar je tudi važno — hitro pripravljene. Za eno osebo zadostujejo že 2 ali 3 palačinke. Poleg lahko servirate solato — trenutno regrat s krompirjem, vložene paprike in podobno. Vino iz regratovih cvetov 2 litra regratovih cvetov popari z 2 litri vrele vode, to pusti 2 dni v loncu ali porcelanasti skledi. Po dveh dneh precedi skozi krpo, dodaj 1/2 kg sladkorja in par olupkov od pomaranče. Kuhaj 1/2 ure da počasi vre, dodaj sok polovice pomaranče. Ko se ohladi dodaj za lešnik kvasa in pusti pokrito dva dni — včasih pomešaj, poberi pene, ki bodo prišle zaradi vrenja. Čez dva dni nalij v steklenice in postavi na hladno. čez dva meseca bo pijača že dobra. Po tem receptu boste dobili nekaj predvsem za zdravje dobrega vina. Priporočamo pa, da cvetove nabirate tam, kjer ste prepričani, da je okolica čista, nikakor ne na krajih, kjer bi bili lahko onesnaženi, najbolje v hribovitih krajih. Koristni nasveti Radio. V majhnih stanovanj h in v stanovanjih s tankimi stenami postavimo radijski sprejemnik na blazino iz penaste gume. Blazina zvok dobro ublaži. Tudi sosedje nam bodo za to hvaležni. Britvice. Z rabljenimi britvicami pogosto zelo brezbrižno ravnamo. Dogaja se, da zaidejo otrokom v roke pa se porežejo. Najbolje je, da rabljene britvice takoj po uporabi trdno zavijemo v papir in vržemo v posodo za odpadke. Stare britvice so idealen nožič za paranje. Britvico zataknemo v večji zamašek, ki smo po dolgem zarezali vanj globoko brazdo. Poskusite, paranje vam bo šlo lažje od rok kakor s škarjami. Iz otroških ust Angelca sedi v cirkusu. Pojavi se klovn s smešnim pokrivalom na glavi. »Mamica!« zavpije Angelca, »ta hecni stric ima pa tvoj novi klobuk.« Nasprotno Ona: Vedno kadar zagledaš kako čedno dekle kar pozabiš, da si poročen. On: Nasprotno, ravno takrat se vedno spomnim, da sem poročen. Pogovor o poroki A. : »Se boste poročili?« B. : »Še na misel mi ne pride!« A. : »Zakaj pa ne?« B. : »Ker bi bil nesrečen!« A. : »Zakaj pa?« B. : »Bil bi ljubosumen!« A. : »Zakaj pa bi bili ljubosumni?« B. : »Ker bi me žena varala.« A. : »Kdo pa pravi, da bi vas žena varala?« B. : »Saj bi to tudi zaslužil!« A. : »Zakaj pa bi to zaslužil?« B. : »Ker bi se poročil!« Iz znanosti in tehnike Najpomembnejši izumi in odkritja naravoslovja in tehnike leta po našem štetju — papir (Kitajska) 105 — smodnik (Kitajska) okr. 150 — uporaba magnetne igle (Kit.) okr. 1020 — očala (Muran) okr. 1300 — žepna ura (Henlein) okr. 1500 — mikroskop (Jansen) okr. 1590 — daljnogled (Lippershey) okr. 1600 — parni stroj (Watt) 1765 — prediini stroj (Hargreaves) 1767 — mehanske statve (Cartwright) 1785 — železnica (Liverpol — Manchester) 1830 — revolver (Colt) 1835 —- nitroglicerin (Sobrero) 1847 —- električna žarnica (Goebl) 1854 — prvo barvilo iz katrana (Perkin) 1856 — svinčeni akumulator (Plantè) 1859 — telefon (Reis) 1861 •— pisalni stroj (Mitterhofer) 1864—1896 — dinamo (Siemens) 1866 — dinamit (Nobel) 1867 — hladilni stroj (Lindi) 1876 — štiritaktni motor (Otto) 1876 — strojna puška (Maxim) 1883 — parna turbina (Parsons) 1884 — bencinski avtomobil (Benz-Daimler) 1885 — umetna svila (Chardonnet) 1885 — Diesel motor (Dirsel) 1893—1897 — rentgenski žarki (Röntgen) 1895 — kinematograf (Lumiere) 1895 — motorno letalo (brata Wright) 1903 — zvočni film (Vogt-Engl) 1919 — penicilin (Fleming) 1928 —• najlonska vlakna (ZDA) 1938 — perlonska vlakna (Nemčija) 1938 — reaktivno letalo (Heinkel) 1939 — radar 1939 — prvi jedrski reaktor (Fermi) 1942 — daljinska raketa (v. Braun) 1942 — atomska bomba (ZDA) 1945 — elektronski računalnik 1946 — letalo z nadzvočno hitrostjo (Bell) 1947 — prva jedrska elektrarna (VB) 1956 — vodikova bomba (ZDA) 1961 — prvi umetni zemljin satelit (ZSSR) 1957 —• Wanklov motor (Wankel) 1957 — laser (ZDA) I960 — prvi polet človeka v vesolje (ZSSR) 1961 — prvi človek prost v vesolju (ZSSR) 1965 — pristanek vesoljske sonde na Veneri (ZSSR) 1966 — prvi pristanek človeka na luni (ZDA) 1969 — vesoljska sonda na Marsu (ZSSR) 1971 »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Peternelj Štefka. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk ĆP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke Vodoravno: BISTRICA, S, ZK, EREMIT, TORPEDO, O, S, T, KLOP, CINK, KRIZA, KUM, MIMA, LARAMY, HOČE, JEZ, ANT, IVO, ČRKA, TI, D, ITO, TH, E, T, IA, I, CIN, OLIVER, JT, Š, N, AKADEMIJA, ČLOVEK, P, SEJA, A, EKVINOKCIJ, SEN, B, ONA, OI, EO, ETA, LAZO, RA, I, BANAT, A, IGRALEC, RAI, O, G, LR, FAZANA, C, M, A, OAZA, AZTEKI, R, DELAVEC, O, OJ, POLIVINIL, KRAVA.