Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	1.25	Din.
DELAVSKA POLITIKA
l&iaja dvakrat tedensko, In sicer v*ako sredo hi vsako soboto.
Uredništvo In nprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom - Jesenice, Delavski dom. - Rokopisi se ne vračajo. N»frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. Reklamacije se ne frankiralo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 10.—, z* Inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335.
Itev. 85
Sobota« 27. oktobra 1934
Leto IX
Volilna zmaga socialistov na Norveškem
..Mrtvi" marksizem napredufe. — Glavno mesto NorveSke —
rdeče
Dne 15. in 16. oktobra so se vršile na Norveškem občinske volitve,
Nova jugoslovanska vlada
Mandatar krone je že v ponde-ljek sestavil novo vlado, ki je bila zvečer zaprisežena.
V novi vladi so vsi dosedanji člani raz-en vojnega ministra. Vstopili j so pa v vlado vsi dosedanji šesto- j januarski ministrski predsedniki P. Živkovič, dr. V. Marinkovič in dr. Srskič, kar pomeni poudarek dosedanje politike.
V novi vladi so razdeljena ministrstva naslednje: predsednik: Nikola Uzunovič; minister vojske in mornarice: armijski general Peter Živ-koyič; ministra brez portfelja: dr. Volja Marinkovič in dr. Milan Srskič; kmetijstvo: dr. Dragutin Kojič; prosveta: dr. Ilija Šuimienkovič; pravda: Božidar Maksimovič; telesna vzgoja: dr. Grga Angjelinovič; trgovina in industrija: Juraj Deme-trovič; finance: dr. Milorad Djordje-vič; gradnje: dr. Stjepan Srkulj; zunanje zadeve: Bogoljub Jevtič; notranje zadeve; Živojin Lazič; socialna politika: dr. Fran Novak: šume in rudniki: dr. Milan Ulmansky; promet: Ognjen Kuzmanovič.
Učena komisija za socialna vprašanja
V Belgiji imajo učeno komisijo, ki že 15 let študira socialna vprašanja. Letos so se štiri dni zaprli v škofovsko hišo in pod firmo duhovnih vaj proučevali:
1. kako bi vnesli v današnji razcepljeni družbi z organiziranimi katoličani krščansko miselnost v javno življenje in v udejstvovanje vseh socialnih plasti, in
2. ali je še vredno, da se katoličani zavzemajo' za srednji stan in njega obstoj.
Znanstveniki so prišli do zaključka, da so še edino »srednji« stanovi, ki 'lahko vzdrže in ohranijo današnji družabni red. Kapitalisti in delavci so že opredeljeni, zato ne pridejo v poštev.
Srednji stan se mora boriti, da ne postane proletarec. Osnuje naj zadružništvo, denarne zavode, združi naj se. Zakaj danes je še vedno nosilec družabnega sistema itd.
Mi nismo učenjaki, mislimo pa, da je kapitalizem močnejši kakor »srednji« stanovi. Klerikalizem se obrača sedaj na. ta stan, ker sta ga fašizem in kapitalizem spravila v zadrego. Zmotno pa je, da bi bil to pameten izhod ali celo mogoč. Število proletarijata se s tem »problemom!« ne zmanjša, produkcija ne bo večja. S tem/ se torej družabne razmere ne morejo prav nič izpremeniti. pač pa iznova komplicirati. Mi smatramo tako propagando za politično agitacijo.
Izhod iz današnje svetovne krize je samo sukcesivna socializacija po-močkov za življenjski obstoj družbe.
i
Draginja narašča v Nemčiji
tako. da je bila vlada prisiljena odrediti občutne kazni za prekomerno podražitev najpotrebnejših živil. — Prepoved pa bo imela najbrž samo teoretični značaj, ker se draginja v današnji Nemčiji ne da z dekreti odpraviti. Blagoslov fašizma!
vv. Redni sestanek narodne skupščine in senata se je vršil včeraj ob hJ. uri dopoldne.
katerih izid je upravičeno presenetil evropsko javnost. To presenečenje je tako veliko, da n. pr. naše izvrstno informirano dnevno časopisje še vedno lovi saix> in njegovi iz-| dajatelji premišljujejo, kako bi re-! zultat volitev sporočili svojim čita-teljem. Občinske volitve na Norveškem so namreč končale
z zmago socialistične delavske stranke, ki si je priborila skoroda večino glasov.
V 141 občinah je Delavska stranka dobila 1200 mandatov, ali 290 več kot jih je imela doslej, in skupno 86.849 glasov. V odstotkih izračunano je za strankine kandidate glasovalo 47 odstotkov vseh volil-cev.
Meščanske in kmečka stranka skupno pa so osvojile 1460 mandatov in izgubile 230.
• Za delavsko zmago najznačilnejše dejstvo tiči v tem, da je stranka
napredovala pravtako na deželi kot v mestih in industrijskih krajih.
Njej nasprotna kmečka stranka zaznamuje velike izgube na rovaš socialistov, ki nevzdržno prodirajo tudi med kmečkim prebivalstvom. (Na Švedskem n. pr. podpira kmečka stranica socialne demokrate in si na ta način krepi pozicijo. Op. ur.)
Posebno uvaževanja vredno dejstvo pa je, da je socialistična Delavska stranka pri teh volitvah, prvič odkar obstoja,
zmagala v glavnem mestu države v Oslu, kjer je dobila od 84 mandatov 44.
Občinska uprava je s tem prešla v socialistične roke, kar bo gotovo v prid vsemu delovnemu življu tega velikega mesta.
Z izidom teh volitev je težko prizadeta reakcionarna vlada, ki že izza zadnjih parlamentarnih volitev le s težavo brani svoje pozicije in vztraja na krmilu, kljub temu, da je ljudstvo ne mara. Pri parlamentarnih volitvah je namreč osvojila Delavska stranka
69 mandatov od skupno 145.
Ker se je bil boj pri volitvah za ali proti vladi in je v tem boju pridobila Delavska stranka na celi črti na terenu, je pričakovati, da bo vlada končno izvajala konsekvence in od-
Ljubljanski »Slovenec« pravi v polemiki z našim listom, da se tam delavci niso borili za republiko ali svoje pravice ter, da je klerikalna stranka Gil Roblesa sama — republikanska. Ugotovimio najprej to, da klerikalna stranka ne more biti iskreno republikanska, ker se to ne zlaga z vatikanskimi dogmami. Stranka je to jasno pokazala ob prevratu. Pozneje so klerikalni fevdalci organizirali precej obsežen upor, ki ga je vlada zatrla še pred popolnim izbruhom'. Resnicoljubni list menda tudi ne bo tajil, da so se fevdalci in klerikalizem uprli agrarni reformi,
stopila. V tem trenutku bi prišla za sestavo nove vlade v poštev samo delavska stranka, ki bi mandat tudi sprejela, ker je že takoj po parlamentarnih volitvah zahtevala vlado zase.
Bliža se čas,
ko bo tudi na Norveškem stopila na čelo države socialistična delavska vlada,
kakor je že to slučaj na Danskem: in Švedskem.
Norveška delavska stranka je bila svoj čas priključena komunistični internacionali, je pa iz nje izstopila, ne da bi bila vstopila v Socialistično delavsko internacionalo, vendar pa pripadajo vse strokovne organizacije, ki so kot celota priključene Delavski stranki, MedUa-rodni strokovni zvezi.
Izid občinskih volitev na Norveškem! je za svetovno socialistično gibanje velikega pomena in najbolj jasno dementira fašistične preroke, ki se tako radi širokoustijo, oznanjujoč propad marksizma.
Marksizem živi na veliko' jezo vsega, zlasti na nemškega fašizma. Živi baš v deželah, v katerih prebiva prava pristna »germanska nordijska rasa«, rasa, o kateri pravijo nemški fašistični mogotci, da je edina poklicana nositetjica nemškega nacionalnega »socializma«. In vendar so uprav nordijski narodi tisti, ki o fašizmu nočejo ničesar slišati, ampak iščejo svoj
spas v uresničenju menarad-nega socializma.
Zavedajoč se svojega človeškega dostojanstva, odklanjajo diktaturo puhlih glav nacionalnih šovinistov in hočejo kot svobodni ljudje živeti v svobodni človeški družbi, ki ne bo poznala izkoriščanja in zatiranja človeka po človeku in podjarmljenja naroda po narodu.
Norveški delavci in kmetje so v tej zgodovinski uri storili svojo dolžnost. pokazali so s svojim nastopom, da je socializem nepremagljiv, da socialistično gibanje napreduje kljub vsemu in da ga more ovirati fašizem samo toliko časa. dokler bo imel na razpolago dovolj oborožene sile, ki bo tiščala ljudstvo k tlom.
Trajno se s silo vladati ne da;
ljudstvo, osvobojeno fašistične tiranije. pa se bo izreklo za socializem, kakor se zanj izrekajo svobodni nordijski narodi.
ki je bila le deloma izvedena ter so se zaradi tega tudi izneverili vladni večini in celo priredili veliko demonstracijo proti tej zahtevi delavstva. Delavski zastopniki v vladi so zapustili svoja mesta v parlamentu, ker je predsednik vlade popuščal napram tej reakciji.
Tak politični položaj je izzival delavstvo in mu grozil, da reakcija zmaga in je tedaj konec delavskih pravic in svoboščin. Kdor bere »Slovenca«, ta dobro ve, kaj zagovarja ta list in kdaj se je zavzel za svobodo in pravice delavcev.
Glejte: Vatikan se brati z boljševiki!
Pogajanja med Vatikanom in Moskvo
Katoliški škof Neveau, ki že osem let pastiruje v Moskvi, je bil pozvan v Rim, kjer bo dobil navodila za pogajanja s sovjeti, v dosego svobodnega misijonskega udejstvovanja katoliške cerkve na vsem teritoriju sovjetske Rusije.
Radovedni srno le, kaj bo potem z zloglasnimi protibrezbožniškimi razstavami »Pro Deo«, ki jih za vstopnino razkazujejo po »kulturnih« državah. — In kako se to strinja s tisto kampanjo, ki jo je vodil katoliški tisk proti sprejetju Rusije v Društvo narodov? Ali niso gospodje še pravkar zaklinjali državnikov, naj nikar ne iščejo stikov z ruskimi bolj-ševiki, da se ne okužijo in preprečijo, da bi se razširila ruska brezbožna kuga po vsem svetu. Skoroda izgleda, da se je ta kuga že oprijela vatikanske diplomacije, ki se sedaj pripravlja na sklepanje pogodb z boljševiki. Res božanski prizor, ko bodo sedeli gospodje v škrlatni z brezbožniki za eno mizo in si bodo drug drugemu podajali pero. Ali ne bo svet padel s tečajev, ali se ne bo zemlja odprla? Takrat bodo pozabljena boljševiška grozodejstva v Španiji, o katerih ve toliko poročati vatikanski tisk, takrat bo zapihal drug veter preko vatikanskih zidov in veternica se bo zasukala v drugo smer. Gospodje bodo plašče obrnili po vetru, ljudstvu pa bodo rekli, da je tako prav, kar delajo, ker oni imajo vedno prav.
Namen posvečuje sredstva, zato tudi s hudičem, če ne gre drugače. Stara je ta »morala«, toda gorje človeštvu, ki jo trpi. Delavstvu) že ve, zakaj jo pobija.
Okoli izročitve Paveliča in Kvaternika
Različna mnenja pravnikov
Ves svetovni tisk se bavi z vprašanjem' izročitve dr. Paveliča in Kvaternika, kakor tudi dr. Periča, ki je bil, kakor se zatrjuje, te dni aretiran v Belgiji. Najbolj glasno je seveda italijansko fašistično časopisje, ki zatrjuje, da na izročitev obeh obdolžencev ni misliti, češ, da ni nikakor dokazano, da bi bila sodelovala pri atentatu v Marseillu. Pa tudi mnenja pravnikov so razdvojena. Sloviti francoski pravnik prof. de Barbes trdi, da Italija ni dolžna izročiti obdolžencev, medtem ko je Italijan prof. Floriano mnenja, da bo Italija morala ugoditi zahtevi Fran-cije._____________________________
Španija uči
Mehika izganja katoliške duhovnike
Parlament je sklenil, naj se vsi katoliški duhovniki iz Mehike izženejo. Posamezne mehiške države so že pričele z izvršitvijo tega sklepa. Čudno: Mehika je tudi španska država.
Kavo še vedno uničujejo
V Braziliji so letos uničili 1 milijon 147.000 vreč kave. To poročilo pove, koliko kave so v Braziliji uničili. Bolj redko pa poročajo, koliko bolj potrebnih živil, živine, surovin za obleke in drugih potrebščin se uničuje še drugod, da ne — padejo cene.
Španska kri ni tekla za pravico
stra« 2____________»DELAVSKA	POLITIKA«__________ Stev.	85
V
Španija v zgodovini in danes
Delavci, poštenjaki, primerjajte in sodite!
Grozodejstva mark-	.., plemeniti nastop
sistov ..,	Marokancev
Grmade gore in glave padajo
Naj govori zgodovina:
Inkvizicija, posebna ustanova rimske cerkve za zasledovanje in kaznovanje odpadnikov, je bila uvedena pod papežem Lucijem III. (1183). Prvo praktično preizkušnjo je prestala pod papežem Inocencem; 111. (1199) v bojih proti Albingenžanom v Franciji. Opat Arnold pl. Citeaux je v imenu sv. inkvizicije zapovedal križarjem pri napadu na mesti Beziers in Carcas: »Pobijte jih vse, Bog bo med njimi že spoznal svoje.« Padlo je tedaj na tisoče Valdenžanov in katoličanov. — Touluški cerkveni koncil (1229) je uvedel štiri vrste inkvizicijskih kazni, najhujša je bila poenae maiores. — Ta kazen je imela za posledcio konfiskacijo imetja, dosmrtno ječo (ako se je spokoril), ali pa so človeka živega zazidali oz. sežgali. — Ogromno je število ljudi, ki so jih sežgali na grmadah, še več pa so jih usmrtili pri krvavih pohodih. Imetje od inkvizicije pomorjenih ljudi so si delili dominikanci, ali pa papeži in posvetna oblast. Razen tega je inkvizicija poznala tkzv. III. vrste kazni: poenae infames, ki je obstojala v strašnem telesnem mučenju in pohabljenju verskega odpadnika. V Španiji je posebno grozno divjala inkvizicija okoli 1. 1391. proti /Vlau-rom. Papež Sikst IV. je na prošnjo španskega kralja imenoval krvoločnega dominikanskega priorja Tomaža de Torquemada za velikega inkvizitorja (1484—1498). On in njegov naslednik Peter pl. Arbues, ki so ga 1485. umorili maščevalci njegovih neštetih žrtev, imata na vesti na tisoče umorov nedolžnih ljudi. Tega Arbuesa pa je papež Pij IX. 1. 1867. proglasil za svetnika. Inkvizicija je trajala na Španskem do Jožefa Napoleona (1808), potem pa se je nadaljevala pod Ferdinandom VII. (1814), dokler ni bila 1834 končnoveljavno ukinjena. Tisoči so zgoreli na grmadi, desettisoče je posekal inkvizitorski meč, njihovo ogromno imetje pa je podedovala cerkev.
»Slovenec« z dne 25. oktobra piše:
»Kakor poroča španska vlada in časopisje, se je redni vojski posrečilo udušiti krvavo revolucijo, ki so jo pod vodstvom znanega revolucionarnega marksista Larga Cabaliera dvignili komunisti in pa socialistični sindikalisti.
»Delavska Politika«, glasilo naših obmejnih komuno-marksistov (ali bi radi ju-dežev groš za to infamno denunciacijo? Op. ur.), je sedaj z veliko vnemo vzela v zaščito te plačane atentatorje in upornike v Španiji, in vso stvar po svojem 80 let starem receptu skuša prikazati kot borbo med proletarijatom in — klerikalizmom, ali še bolje: med črno klerikalno reakcijo, inkvizicijo, suženjstvom in pogumnimi borci za republiko in človečansko bratstvo.
»El Debate« (jezuitski organ. Op. ur:) poroča, da je v Asturiji v času, ko so jo imeli zasedeno uporniki, bilo masakriranih na stotine popolnoma nedolžnih in neoboroženih ljudi, od teh je bilo umorjenih samo v enem kraju, v Sami 110. Isti list poroča naravnost o strašnih grozodejstvih, ki so jih uganjali anarhisti zlasti nad duhovniki, redovniki in redovnicami. P. Jose Vil-lanueva, ravnatelj katoliškega semenišča, je bil mučen na grozen način: polili so njegovo obleko s petrolejemi in živega sežgali. Nekega drugega duhovnika so slekli, ga v neki mesnici nataknili na železen kavelj, ki mu je predrl grlo, k nogam pa so mu dali napis: Svinjsko meso naprodaj! Tretjega duhovnika so razsekali na kose in ga v isti mesnici izpostavili kot meso naprodaj. Prav tako so anarhisti z dinamitom pognali v zrak dva dekliška zavoda. V neki drugi vasi so revolucionarji prisilili duhovnika, da moli pogrebne molitve nad jamo, v katero so zmetali več ubitih gardistov. Še preden so molitve bile končane, se je duhovnik sam zgrudil v jamo, ubit od dveh strelov ...
Kakor povsod na svetu, tako gre tudi voditeljem španskih marksistov za borbo proti veri in Cerkvi, ki jo z njenimi idealističnim svetovnim nazorom smatrajo za glavno oviro, da človek ne postane topa, izmehanizirana in izmaterijalizirana žival.«
»Jutro« z dne 25. oktobra piše:
»Na cestah v Oviedu je ležalo tisoč razpadajočih trupel, ki so jih morali takoj sežgati. Koliko je bilo smrtnih žrtev, koliko je izgubilo ljudi življenje v plamenih ali pa pod razvalinami porušenih hiš, se točno ne more dognati.«
Odkod naenkrat toliko žrtev? Čitajmo dalje:
»Ko so čete generala Ochoa zavzele predmestja Ovieda, so skušali voditelji upornikov pobegniti, vendar pa so jih mnogo zajeli. Postavili so jih na čelo čet, ki so korakale v Oviedo, ter jim zagrozili, da bodo takoj postreljeni, kakor hitro bi padli prvi streli upornikov. Ko so revolucijonarji pričeli streljati, je general Ochoa sam ustrelil enega izmed socijalistov, Bonifacija Martina.
Po zasedbi Ovieda so izsledili uporniško skladišče municije, ki so je našli 15 ton.
Maroško vojaštvo ni pri naskoku na mesto nikomur prizanašalo. Samo na dvorišču pehotne vojašnice so postrelili 700 upornikov. Koliko so jih ustrelili drugod, ne bo nikdar točno ugotovljeno. Maroški vojaki so v glavnem nastopali proti upornikom z bajoneti in so v prvih dneh našli mnogo trupel na cestah z razparanimi trebuhi.
Vojno sodišče v Oviedu je obsodilo 4 upornike na smrt. ker so ubili 3 republikanske gardiste. Sbdišče v Leonu je isto storiio z dvema obtožencema.
V	Madridu je policija aretirala predsednika delavske zveze Oracio in sina Cabaliera.
Glavno središče vstaje je bilo v Mije-resu, kjer se je upornikom posrečilo organizirati pravo tovarno za izdelovanje bomb. Ko so vstajo udušili, je bilo posebno veliko žrtev zaradi bombardiranja iz vojaških letal.
Vlada je sklenila na sinočnji seji, da se bo predstavila parlamentu pred začetkom prihodnjega tedna, ker še zbira podatke o zadnjih dogodkih v Asturiji.«
Humanost v meščanski vojni
Praški »Sozialdemokrat« z dne 24. oktobra piše:
»... Da opravičijo bestialnosti, ki so jih zagrešili španski klerikalci, pripovedujejo klerikalni listi, da so v Asturiji morili (revolucionarji seveda. Op. ur.) žene. otrokom iztikali oči itd___
Da so vse te vesti o grozodejstvih (revolucionarjev. Op. ur.) zlagane, dokazuje dejstvo, da španska vlada, ki ima gotovo interes, da prikaže upornike kot hudobneže, o vseh teh stvareh ne poroča niti z besedico, pač pa opisuje potek kazenske ekspedicije v Asturiji, da je tamkaj artiljerija porušila velike tovarniške zgradbe in jih izravnala z zemljo, da so bežeče prebivalce obstreljevali s strojnicami iz letal in da je artiljerija z enim samim strelom v rudniški rov zasula 100 rudarjev.
Tudi v Španiji je bilo baš nasprotno od tega kakor lažejo klerikalci. Revolucionarji 50 bili humani in kontrarevolucija, ki se ima ?a svojo zmago v nemali meri zahvaliti hu-nanosti delavcev, je odgovorila s smrtnimi Dbsodbami in pokolji.
Bivši katalonski notranji minister Josef Oencas (sedaj v Franciji. Op. ur.) pripoveduje ne samo o groznem početju' policije in vojaštva z ujetniki in kot talci zaprtimi ženami, ampak pravi tudi, da je glavni vzrok poraza v Barceloni dejstvo, da so revolu-conarji predolgo čakali. Imeli so dovolj dinamita, da bi bili lahko razstrelili v zrak vojašnice. Ampak jih niso, ker so hoteli varovati človeško življenje. Posedovali so strojne puške in municijo, da bi bili lahko pokosili cele kompanije proti njim nastopajočega vojaštva. Vendar niso hoteli streljati, ker so hoteli preprečiti prelivanje krvi. Tako je potekel dragocen čas. General Ba-tet pa je med tem spravil svojo artiljerijo v postojanke in je nameril topove. Še preden je dogovorjeno premirje poteklo, so začeli topovi bruhati ogenj na poslopja, v katerih so se nahajali uporniki. S pomočjo najstrašnejšega orožja in brez ozira na člo-ško življenje je Batet udušil katalonsko revolucijo. Katalonska revolucija ie bila izgubljena radi svoje humanosti.«
Odločitev bo padla v Angliji
Po kongresu Delavske stranke (Labour Party)
Obrov:
Koncem septembra t. 1. se je vrši! v Southportu kongres Angleške delavske stranke, ki po svojih sklepih ne pomeni ogromne važnosti samo za dežele angleškega imperija, temveč utegne postati odločilen za ves civilizirani svet. Angleško delavstvo je na tem kongresu spregovorilo, da zahteva za definitivno ureditev sveta novo organizacijo človeške družbe, na terrtelju> socializma.
Nikjer na svetu niso sklepi kongresov tako merodajni, kakor ravno na Angleškem. Dočim porabljajo v drugih krajih kongrese bolj v agitacijske in reprezentančne svrhe, so kongresi na Angleškem
živ odraz življenja in njegovih trenotnih potreb.
Zato so tudi njihovi sklepi manj fi-lozcfsko-teoretični in nič dogmatični, pač pa vedno usmerjeni v to, kaj je z razpoložljivimi silami mogoče izvesti. Če je letošnji kongres izpre-govoril zadnjo in odločilno besedo, potemi je treba vedeti, da ta zadnja beseda ni fraza, ki naj bi temu ali onemu imponirala, temveč znak, da je moč angleškega gibanja tako narasla, da čuii dovolj sile za odločilni udar. To dejstvo potrjuje tudi povsem organski razvoj angleškega delavskega gibanja, ki se ni začelo na kaki znanstveno-teoretični podlag, temveč iz čistih potreb delavnih ljudi. Za visoke teoretike so bili marsikateri sklepi angleških kongresov na »pomilovanje vredni nižini« in tako vsakdanji, da se je marsikomu zdelo, da ne zaslužijo dostojanstva velikih kongresov. Angleški delavec je pa videl na kongresu vedno odraz svoje volje, zato je tudi z vso silo pomagal, kongresne sklepe do zadnje črke provesti v življenje. Poznavalci angleških razmer prerokujejo, da bo tudi letošnje sklep.' masa angleškega delavstva
z vso odločnostjo, ki je lastna anglosaški »rasi«, nrova-jala v življenje.
Po vsem tem je razumljivo, kako senzacijo je vzbudil kongres po
vsem svetu. Najbolj se to razpoloženje kaže iz nemškega časopisja, ki je kljub ostri cenzuri prinašalo članke, ki so vse prej ko tolažilni za njihove sedanje vlastodržce. V informacijo našim čitateljem prinašamo v izvlečku enega teh člankov, ki ga je napisal dr. Kurt von Stutte-cheim za Berliner Tageblatt od 6. 10. t. 1. Dasi članek ideološko ni povsem točen, je pa vendar izvrsten znak dobe, ki prihaja.
*
Stuttercheim je londonski dopisnik B. T. in piše o sklepih naslednje:
»Renesansa delavske stranke tri leta po njeni katastrofi v letu 1931. spada med politične čudeže današnje dobe. Brez denarja, brez, parlamentarnega vpliva, brez jakili vodilnih osebnosti se je delavska stranka povzpela zopet na tako višino, da so ji potrebne le še ene volitve, pa bo postala zopet polnovredna opozicijo-nalna stranka. (Če ne. večinska. Op. pisca). Ta porast ji je uspel, četudi sedanja angleška konzervativna vlada ne vodi angleške politike brez uspehov. Anglija ima zadnja leta svoj budžet uravnotežen, njeni davki so se, kljub večjemu oboroževanju znižali, trgovina in poljedelstvo sta pa je v stalnem zboljša vanju.
Dočim se ves svet bori za rešitev iz svojih materijelnih težav, z revolucijonarnimi ali vsaj reformatorskimi sredstvi, po katerih so morale seči Nemčija, Italija, Rusija, Zedinjene države ameriške in celo Francija, se Anglija pod vodstvom konzervativcev ni niti za ped oddaljila od svojega klasičnega kapitalizma in liberalističnega internacionalnega finančnega gospodarstva. Baš to dejstvo pa tudi kaže, da sanacija gospodarstva pri teh metodah ne more biti trajna in to je parola, s katero kritizira delavska stranka konzervativ-ce in pod to parolo zbira delavska stranka svoje mase. Delavska stranka je po katastrofi 1. 1931. bila povsem potisnjena iz politične in parlamentarne arene. V zatišju političnega azila se je delavska stranka zavedla svojega ideološkega premo-
ženja in razčistila svoje prejšnje napake. Ob- pravem času! je spoznala, da so časi vsesplošnih obljub in lepili volilnih govoranc končnoveljavno minuli. V tem zatišju je izdelala ostro zarisan program, ki nosi nad-pis: socijalizem. Bodoča delavska vlada bo imela glede tempa izvedbe tega programa sicer prosto roko, toda imela bo ostro zarisan program, h kateremu je kongres še sprejel petletni delavni načrt, ki ga je izdelala socialistična liga. Vse članstvo stranke od levice do strokovnih in zadružnih organizacij si je pa popolnoma složno, da je treba Narodno banko, vse glavne industrije, vsa prometna sredstva in zemljo, ter rudnike, odvzeti v danem trenutku iz privatne lastnine ter jih izročiti v službo javnosti.
Kakor se je angleško delavstvo zelo zradikaliziralo, je vendar med angleškimi in ruskim socijalizmom prav globoka razlika. (Kakor so različne tudi razmere. Op. pisca). Ne glede na to, da si puščajo Angleži mnogo več časa za izvedbo svojega programa in da so pripravljeni izplačati svojim kapitalistom odškodnino za odvzete objekte, tako tudi ne mislijo razgnati parlamenta s puškinimi kopiti. Lordska zbornica mora sicer izginiti, toda le zato, da ne bo mogla sabotirati delovanja poslanske zbornice. Torej v parlamentarni dvorani in ne na ulicah kakega rdečega Towra naj bo rojena nova Anglija. Tudi kralj bo lahko nemoteno ostal v svoji Buckingham-palači,
Doma in
Vse zabavne prireditve zabranje-
ne. Za dobe najgloblje žalosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, ki je trajala do 25. t. m., ni dovoljena absolutno nikaka zabava ne plesi ne zborovanja ne kakršnekoli druge prireditve. Zlasti je prepovedano pope-vanje, godba, kvartanje, igranje domina, biljardiranje, tombole in druge igre po javnih lokalih. V tem času so dovoljene samo komemoracije m sicer v zaprtih prostorih.
Od 26. t. ni. pa do vštetega 21. novembra t. I., to je za
tako bosta tudi knezoškofa v Can-terburyju in Yorku lahko mirno dalje škofovala.
Sicer je veliko vprašanje, če bi se angleško delavstvo izreklo za parlamentarizem in demokracijo in proti vsaki diktaturi, če bi obstojalo v Angliji štiriindvajset strank. Tako s c p& vrača Anglija po brezpogojnem razpadu liberalne stranke k svojemu tradicionalnemu dvostrankarskemu sistemu, od katerih eden kliče z vso odločnostjo: socijalizem, drugi pa z isto neomahljivostjo: au-tisocijalizem!
Vse drugo je v današnji Angliji postranska stvar. Vsake bodoče volitve se bodo odslej vršile v znamenju ali— ali, in vsake bodo predstavljale svetovno zgodovinski dogodek. Na dan pa, ko bo Reuterjeva agencija brzojavila v svet: delavska stranka je osvojila 350 mandatov, bo bila za vse človeštvo odločilna ura. Ali se bo to zgodilo pet let prej, ali kasneje, na stvari ne more ničesar izpremeniti.
Dočim je kongres delavske stranke spregovoril svoje, je zboroval ob istem času v Bristolu drugi tabor: kongres konzervativne stranke, ki je prav tako precizno in z isto zagrizenostjo formuliral svoj bojni klic: antisocijalizem! Tako je prišla Anglija, ki je živela stoletja od samih kompromisov do odločitve v najvažnejšem vprašanju, kakršno ni bilo še nikdar postavljeno ljudstvu v odltn čitev. Oči vsega sveta bodo odslej obrnjene v Anglijo.
po svetu
trajanje globoke žalosti, so dovoljene samo prireditve resnega ali pri-godnega značaja, kakor gledališke in kinematografske predstave, koncerti, godba in druge prireditve, ki niso veselega značaja. Dovoljeni so tudi sejmi, sestanki in slične prireditve, vendar ne sme biti godbe ne zabave ne pod milim nebom ne v zaprtih prostorih. V tem času ne bo dovoljeno nobeno javno veseljačenje, popevanje, ne godba, ne kvar-tanje, ne biljardiranje, igranje domina, tombole, ne nobena druga zabava, ne ples ne kakršnakoli druga pri-
V ogledalu
Strah ima velike oči
Samo naslove »Slovenca« z dne 7. t. m. vzemimo: »Marksizem preliva kri.« — »Pred proglasitvijo boljševiške republike, v Barceloni.« »Kako je izbruhnil rdeči Punt?« — (Črna katoliška vlada gre) »s topovi .. .< (in) »Z bajoneti nad barikade.« — »V Asturiji ustanavljajo sovjete.« — »Enotna rdeča fronta.« — »Moskva hoče spraviti v eno črto ves svetovni marksizem.« — »Resnica za rdečo masko.« — »Iz rdeče kronike« itd. itd. in vsi ti naslovi in ves strah, ki zveni iz člankov in poročil pod temi naslovi, in vse pobijanje marksizma in socializma v teh člankih se vrši na naslov onega svetovnega nazora in onih, ki so baje za večno odigrali«. Mi se vprašamo samo: ali je res treba mrtveca še linčati? Ali je res treba onega, ki ni nevaren, pobijati? Ali je res treba se bati onega, ki ga ni? To je potrebno samo tistim, ki imajo grešno dušo, kosmato in slabo vest, kajti strah ima velike oči. Toda to Pot je ta strah povsem upravičen, kajti socializem živi, vstaja, se razvija in zmaguje. In mešetarji iz templja to vedo!
reditev ne zabava. Prav take ne bodo dovoljena zborovanja ne kakršnakoli javna manifestacija.
Požar v železniških delavnicah v Vel. Bečkereku je napravil četrt milijona Din škode.
Orožje marseljskih atentatorjev je bile nabavljeno v Trstu pri firmi Angelli & Bernardi.
Obinbos pojde v Rim kasneje, tako želi Mussolini, ker se mn zdi položaj slede marseljskega umora še nejasen.
Reiigijozni spor v nemški protestantski cerkvi postaja vedno bolj akuten. Vlada bi rada »vistosmerila,« vse protestantske vernike v državi in jim njihovo vero po svoje prekrojila. S tem poslanstvom je poverila od nje postavljenega državnega cerkvenega poglavarja, nacijonalno-so-cijalističnega škofa Mullerja. Njegovemu škofovanju se pa večina protestantskih pastorjev ne mara podvreči in zlasti v južni Nemčiji kažejo v tem pogledu odločen odpor ter se zbirajo okrog pravovernega bavarskega protestantovskega škofa dr. Mei serja, ki ga je vlada radi tega dala aretirati. Pravoverni protestanti so pa priredili nato škofu Meiserju veliko simpatijsko manifestacijo, ki je grozila, da se izprevrže v burno demonstracijo tako, da so bile oblasti prisiljene izpustiti škofa Meiser-ja. Istočasno so pravoverni pastorji, ki se nahajajo v ostri opoziciji proti vladnemu državnemu škofu Miillerju, na svojem kongresu sklenili voditi odločno borbo proti poskusom posvetne reformacije protestantske cerkve s strani nadjonalnih socija-listov.
Smrtnih žrtev na Španskem je
bilo okoli 3000 v zadnjih bojih. Delavski boji proti politični in socialni reakciji so vedno težki, kakor za vsako pošteno in pravično stvar.
V španskih ječah se nahajata sin socialističnega voditelja Largo Ca-ballero in predsednik splošnih socialističnih strokovnih organizacij Garcia. — Te dni so bile že razglašene Prve smrtne obsodbe. Privilegiji fevdalcev in klerikalizma na Španskem se ščitijo s krvjo delavčev, ki se bore za svobodo in enakopravnost. Po »Slovenčevi« morali je to seveda naravno in moralno.
V tekmovalnem poletu iz Anglije v Avstralijo sta si angleška letalca Scott in Black priborila svetovno prvenstvo. Preletela sta 22.000 kilometrov dolgo pot v 70 urah in 58 minutah. Dva izmed letalcev sta se na tem poletu zrušila v Italiji na tla.
Ali si 2e poravnal naroS* nino ? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Bivši dunajski župan s. Seitz Karl bo izpuščen ?
Bivši dunajski župan s. K. Seitz se še vedno nahaja v sanatoriju in Pod policijskim nadzorstvom ter bo te dni izpuščen. Podvreči se bo pa Proral, ko si nekoliko opomore in se okrepi, operaciji želodca.
beo
lepo
rsi
Pe
i
e mjte
28, oktober važen dan za železničarje
Volitve v bolniški fond
Volitve so tajne
V	nedeljo, dne 28. t. m. bodo železničarji zopet odločali o svojem bolniškemi fondu, ki je ena izmed najvažnejših socijalnih ustanov železniških uslužbencev.
Ogromno je število železniških uslužbencev, ki danes — ne po lastni krivdi — niso organizirani, ki pa nedvomno tvorijo večino članov te ustanove. Člani fonda, ki se zanimajo in ki predvsem hočejo, da bodo soodločevali v tej ustanovi, so podvzeli korake, da se bo tudi v bodoče uvaževala volja večine članstva in vodilo nadzorstvo nad delom' in razvojem te ustanove.
Poseben akcijski odbor je sestavil listo iz železniških uslužbencev, kojih imena so dovoljna garancija, da bodo kot delegati stremeli z vsemi močmi za tem1, da se bo razvijalo gospodarstvo te ustanove izkjuč-no le v prid članov. Nosilec liste je vlakovodja Teodor Mravlje iz Ljubljane.
Napadi s strani nacionalnih železničarjev, ki bi si radi priborili večino tudi v območju ljubljanske oblastne uprave, so brezpomembni, ker so železničarji že zdavnaj spoznali, kdo pravilno zastopa njihove interese. V centralni upravi sedijo izključno gospodje, ki pripadajo nacionalnim vrstam in ki plodonosnega in inicijativnega delovanja dosedanje delegacije v območju ljubljanske uprave niso hoteli upoštevati. Številne zahteve in predloge, ki jih je stavila ljubljanska uprava fonda so zavračali, pozneje pa, ko ni šlo drugače, so mnoge izmed njih morali upoštevati, kar je najlepše zadoščenje za trud in požrtvovalnost dosedanje delegacije fonda v Dravski banovini.
Tudi v bodoče se bo borila delegacija na listi Teodorja Mravijeta za finančno samoupravo oblastnih uprav bolniškega fonda, za neodvisnost fonda od delodajalca ter podreditev fondovega delovanja pod nadzorstvom ministrstva za socijalno^ politiko, za zidanje prizidka na Golniku, za čim večje
dajatve, proti povišanju prispevkov upokojencev itd. itd.
Dosedanja delegacija je s svojim delom dokazala, da je vsikdar imela pred očmi le interese članov te ustanove, zato bodo železničarji v nedeljo, dne 28* oktobra oddali v kuverto belo glasovnico, katere nosilec je Teodor Mravlje.
Vsak zaveden železničar naj smatra to za svojo dolžnost.
Kako se voli!
Vsak član bolniškega fonda dobi pri svoji službeni edinici uradno kuverto, ki ima napis »Glasovnica za volitve skupščinarjev bolniškega fonda«. Progovni delavci dobijo kuverte pri svojem progovnem mojstru, upokojenci pri oni postaji, kjer oddajo legitimacijo za podaljšanje. Železniški upokojenci (člani bolniškega fonda) se opozarjajo, da morajo na dan volitev skupščinarjev bolniškega fonda v nedeljo, dne 28. oktobra, prinesti na volišče s seboj članski list, ker se drugače volitev ne morejo udeležiti. — I Vlakospremno osobje in strojno osobje, ki je na progi, odda glasovnico na eni izmed postaj, kjer je več postanka. Vsi ostali pa pri volilni komisiji, pri svoji službeni edinici. Vsakdo mora sam osebno oddati svojo glasovnico v zaprti kuverti, ki je žigosana z žigom oblastne uprave in v katero je vložil belo glasovnico z nosilcem liste, vlakovodjem
Teodorjem Mravljetom.
Kuverto je treba oddati zalepljeno v nedeljo med 8. in 14. uro volilni komisiji, vsak železničar pri svoji službeni edinici. Glasovnice se ne sme podpisati ali delati na njej kakšnih pripomb.
Volitve so tajne, zato bo vsak zaveden železničar glasoval za listo, katere nosilec je Teodor Mravlje.
Maribor
Velike tožbe med nacUonalninti železničarji
R. Tumpej proti ing. J. Grudnu, podnačelniku delavnice
Boji med skupinami v organizaciji narodnih železničarjev se bodo menda v dogledni dobi temeljito razčiščevali pred sodiščem. Radi raznih napadov in očitkov, ki so bili izrečeni na zborovanjih Zveze narodnih železničarjev v Narodnem domu, v delavnici državne železnice, po mariboj-skih gostilnah in ulicah, je namreč vložil najprej bivši vodja nacionalnih železničarjev g. R. Tumpej tožbo radi žaljenja časti proti ing. Grudnu, zvaničnikii Alojziju Mo-rausu, skupinovodji v delavnici in Lovru Kandusu, vpok. železničarju.
Drugo tožbo je vložil g. Tumpej proti ing. Grudnu radi govorjenja v Grajski kleti
Z deraagoštvom bi se radi rešili. Mariborski hejželezničarji so se zatekli k starim frazam in kakor vselej, tako tudi sedaj ob priliki volitev v bolniški fondi pozivajo1 svoje ovčice, naj se vendar zavedajo nacijonalne dolžnosti in volijo edino zveličavno nacionalno listo, katere nosilec je ta in ta. Zopet je, kakor pravijo, obmejni Maribor v nevarnosti in bog ne daj, .da bi se izkazalo, da je ta Maribor še vedno »nemškutarsko« rdeč. Da, izkazalo se bo, toda povsem nekaj drugega, namreč to, da je Maribor si-tovd zvezarji, namreč to, da je Maribor sicer .delavski, tisti takozvani nemškutarji pa se skrivajo v vrstah naših nacekov. Vse grožnje, demuncijacije in demagoštvo ne bo pomagalo. Železničarji 'bodo volili listo Teodorja Mravljeta, na kateri se nahajajo preizkušeni borci, ki so se leta in leta bojevali za izboljšanje položaja železničarjev. (Kako pa pridie ljiuibljancan železničar Mravlje do naslova »nemškutar«, bodo pa gospodje, ki so to napisali, še lahko točneje povedali.)
Žalostna usoda brezposelnega delavca.
Tuberkuloza in brezposelnost sta v zadnjih letih postala spremljevalca številnih delavcev, ki jim ni dano, da bi se zamogli preživljati s svojimi idelavoljnimi rokami. Te dni se je dogodil slučaj, ki jasno osvetljuje bedo in pomanjkanje enega izmed številnih revežev, kateri tavajo kakor izobčenci po svetu. V .soboto, dine 20. t. m. se je zglasil pri strojevodju Gerliču v Delavski koloniji brezposeln delavec Jožef Parkljič iz Partinj. Zaprosil je za delo. Zaposlili so ga s spravljanjem premoga v klet, potem so mu dali večerjo in prenočišče. Drugo jutro so ga našli mrtvega v čumnati, kjer je prenočeval. Po-
Končno toži g. Tumpej Leopolda Šušteršiča radi govorjenja v Narodnem domu na zborovanju UJNŽB.
Četrto tožbo so vložili uradnika Leopold Zavadlav, Prevolšek Janko in Tušek Stanko proti ing. Grudnu radi prečitanja neke liste železničarjev v Narodnem domu.
Razprava bi se imela vršiti dne 10. oktobra, pa je bila preložena na dan 3. decembra ob pol 9. uri pri sreskem sodišču št. 15.
Vse tožnike zastopa odvetnik dr. Vauhnik, a tožence brani odvetnik dr. Ravnik.
kojni je moral pretrpeti gotovo ogromno pomanjkanje, vrhutega pa je bil tudi jetičen. Grozna je usoda, ki so jii zapadli brezposelni, delavoljni delavci. Zlasti hudo prizadeti bodo ti reveži čez zimo, ki stoji pred durmi.
Prostovoljno v smrt. V torek, dne 23. t.
m. popoldne se je ustrelil v poslopju realne gimnazije 14-letni, dijak Avgust Jelen. Prestrelil si je glavo in :je na posledicah te poškodbe kratko nato preminul v mariborski splošni bolnici. Pogreb nesrečnega mladeniča se je vršil v četrtek popoldne ob veliki udeležbi dijakov in drugega občinstva. —-Zakaj obupava mladina? S tem problemom se bodo morali intenzivno baviti roditelji in šola. Potrebno je, da si bodo pridobili tako roditelji kakor šola zopet zaupanje mladine. Potem bo lažje odpraviti vzroke, ki vodijo mladino v obup.
Nepričakovana premestitev na glavnem kolodvoru. Službeni list drž. žel. objavlja, da sta premeščena iz Maribora železniška uradnika z glavnega kolodvora g. Zavadlav Leopold v Ljubljano in Prevoljšek Jakob na Jesenice. Kot se nam poroča, sta bila oba pozvana, da vložita prošnje za premestitev, nakar je g. Zavadlav vložil prošnjo in bil nato premeščen, medtem ko so premestili g. Prevoljška brez prošnje. Oba premeščenca sta bila do zadnjega odločna pristaša Tumpejeve linije v pokretu nacionalnih železničarjev. G. Zavadlav pa je bil obenem plačan vodja komisarijata nad razpuščenim »Podpornim društvom železniških delavcev in uslužbencev v smitnih slučajih«.
Še en samomor. V gostilni pri »Roži« na Koroški cesti je minulo sre : « ponoči prostovoljno končal svoje živTenje ključavničar Anton Bauer iz Konjic. .Svoje dejanje je izvršil na ta način, da je v sobi podnetil oglje. Ko so ga našli je bil že tako omamljen od plina, da je bila vsaka pomoč zaman. Zakaj je pokojni izvršil samomor, ni znano.
Mariborsko gledališče. Sobota, dne 27. okt. ob 20. uri »Hlapci«. Red B. Nedelja, dne 28. okt, ob 20, uri »Idealni soprog«. Premiera. Bloki.
Razstava slik A. Trstenjaka se nahaja v palači Hranilnice dravske banovine v Mariboru, Tyrševa (Gosposka) ulica in bo ostala odprta do 28. oktobra t. 1.
Delavci In nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trsju 5t. 6.
Celje
Podružnice »Svobode« priredi v sredo, dne 31. oktobra t. 1. v Delavski zbornici skioptično predavanje »Kmečki punti«. Predaval bo s. Svetek. Začetek ob 8. uri zvečer.
Kranj*
Važni sestanek. Splošna delavska strokovna zveza bo priredila v nedeljo, dne 28. oktobra ob 9. uri dopoldne v prostorih restavracije »Semen« delavski sestanek, ob 3. uri popoldne pa v stari šoli v Naklem. Ker sta sestanka za delavstvo važna, želimo, da bo obisk čim večji. — Po delavskem sestanku v Kranju se vrši seja pevskega odseka »Svobode«, katere se naj vsi pevci sigurno udeleže.
Jesenic«
Še en odmev obč. volitev
Delavec Lasnik Anton je pred sodiščem v Kranjski gori tožil Franca Kralja, da mu je ta na dan volitev na Jesenicah pred kolodvorom rekel: »Potem si pa izdajalec domovine, desetkrat ponovim, če je treba«, in to samo zato, ker je Lasnik, vprašan, koga je volil, odgovoril, da je kot delavec volil Čelesnika (t. j. nosilca delavske liste). Radi tega je Lasnik vložil pri okrajnem sodišču v Kranjski gori pod opr. št. Kps 222/33 zasebno tožbo zoper Kralja. Kralj se je pred sodiščem branil s tem, da je tajil, besede, radi katerih je bil tožen, in je zatrjeval, da je le rekel »Jaz pa punkta-ških list nisem in ne bom nikoli volil, ker so protidržavne in izdajalske«, in sicer na navodno izjavo Lasnika »Vidiš moje roke. jaz sem volil Stanovnika«.
Okrajno sodišče v Kranjski gori je dne 28. 11. 1933 razpravljalo o gornji tožbi in je Kralja oprostilo krivde in kazni, razlogi te sodbe so pa brezpredmetni, ker je bila sodba po okrožnem kot prizivnem sodišču v Ljubljani dne 19. 2. 1934 pod opr. št. Kpr 74/34-2 v nejavni seji razveljavljena radi kršitve zakona.
Okrajno sodišče v Kranjski gori je na to razpravljalo o tožbi še 27. 3. 1934 ter je po dopolnitvi postopanja z zaslišanjem na-daljnih prič izreklo nastopno sodbo pod opr. št. Kps 222/33-17:
V	imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Kralj Franc, rojen 27. 1. 1878 v Rafol-čah, srez Kamnik, r. k., tuzemec pristojen na Jesenice, srez Radovljica, tov. delavec na Jesenicah, Savsko nabrežje št. 15, zak. sin pok. Franca in pok. Marije, roj. Jere-tina, oženjen, brez premoženja, še ne kaznovan se oprosti v smislu § 280 k. p. obtožbe, da je dne 15. 10. 1933 na Jesenicah ob plotu državnega kolodvora javno razžalil zas. tožilca Lasnika Antona in obenem
o	njem izrekel nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njega časti, dobremu imenu in gospodarskemu kreditu, in sicer oboje z besedami: »Potem si pa izdajalec domovine, desetkrat ponovim^ če je treba«, ter s tem zakrivil prestopek zoper čast po § 301/2 k. z. in po § 297-2 k. z. Zasebni tožilec Lasnik Anton trpi v smislu § 311 k. p. stroške kazenskega postopanja.
Razlogi:
Obdolženec je obtožen, da je na dan volitev 15. 10. 1933 zas. tožilcu med pogovorom izrekel očitek, kakor je razviden iz tenorja sodbe. O inkriminiranih besedah samih sta bili sodišču na razpolago samo dve priči, in sicer Rajhman Janez in Pretnar Jakob. Dočim pa je Rajhman Janez navedbe v ovadbi v celoti potrdil, je Pretnar Jakob v soglasju z obdolženčevim zagovorom' inkriminirane (t. j. pod obtožbo postavljene) besede izključil ter je izpovedal, da je obdolženec rekel samo, da list punk-
Beg katoliških voditeljev iz Nemčije
!
Pobegnil je tudi jezuit pater Muekermann
tašev ni in ne bo volil, ker so protidržavne in izdajalske.
Z pziromn na očitno protislovje med navedenima pričama je sodišče dalo več vere izpovedbi Pretnarja Jakoba in to iz sledečih razlogov: Notorično je, da vlada na dan volitev med volilci precejšnje razburjenje in je sodišče mnenja, da v takem razpoloženju pač ni možno, da bi si Rajh-man Janez tako točno zapomnil besede, ki jih je izustil obdolženec, da bi zamogel z vso sigurnostjo iste potrditi. Sodišče je vsaj mnenja, da na tako njegovo izpovedbo ni možno opirati krivdoreka, že po načelu »in dubio pro reo« (t. j. v dvomu za toženca). Tudi neglede na vse to pa je izpovedba Pretnarja Jakoba verjetnejša od izpovedbe prejšnje priče. Očividno si je bil svest tega že med dokaznim; postopanjem tudi zasebni tožilec sam, ker je brez vsakega razloga načel dokazovanje, da je bil priča Pretnar Jakob v inkriminiranem času popolnoma pijan in da se radi tega ne more spominjati poteka dogodkov. Tudi ta poskus zas. tožilca pa se ni posrečil. Zakaj sodišče je na podlagi izvedenih dokazov prišlo do prepričanja, da Pretnar Jakob nikakor ni bil pijan, ko bi se naj izustile inkriminirane besede. Glavna priča za pijanost Pretnarja Jakoba je bila Vister Avgust. Le-ta pa niti sam1 ni mogel s sigurnostjo potrditi, da bi bil Pretnar Jakob ob priliki, ko je on prišel mimo letakpv, pijan, marveč je izpovedal samo, da je sigurno bil pijan Pretnar, ker se je v ljudi zaganjal in ga je zanašalo. Dogodek, zatrjevan po zas. tožilcu, češ, da je Pretnarja moral radi I ijanosti odvesti stražnik, ne more spremeniti ničesar na položaju, ker se je ta dogodek, po pričevanju Vistra Avgusta samega, vršil šele popoldne približno ob 4. uri, do-čim je iz pričevanja Pretnarja Jakoba v zvezi z navedbami obeh strank ugotovljeno, da se je inkriminirani dogodek vršil okrog poldneva. Sploh pa priča Vister ne potrdi, da bi bil stražnik Pretnarja odvedel, marveč pravi samo, da mu je prišel Pretnar nasproti v družbi stražnika, pri čemer je šel Pretnar naprej, stražnik pa za njim in je le radi tega imela priča vtis, da Pretnarja stražnik pelje. Tudi neglede na vse to, pa je PTiča Vister Avgust zelo nezanesljiv in je njegovo pričevanje vzeti s precejšnjo rezervo, ker je izpovedal, da je šel nekako okoli poldneva mimo kolodvora in je tam 'opazil pred letaki obdolženca, Rajh-mana in Pretnarja, dočimi je pozneje sam izpovedal, da je bil do 12. ure v službi, da je na to šel domov jest in da je prišel na Jesenice šele ob 13. uri. Da priča Pretnar Jakob ni bil pijan, je moči sklepati tudi iz tega, da je vso noč pred inkriminiranim dnevom stražil predmetne letake JNS in da je iste stražil tudi inkriminiranega dne od 9. ure zjutraj do kritičnega dogodka. Tudi iz opisovanja dogodka po Rajhmanu Janezu in Vistru Avgustu ni moči sklepati, da bi bil Pretnar pijan. Vmešaval se je v pogovor med obdolžencem^ in zas. tožilcem povsem logično, pozneje se je sprehajal po Jesenicah in je prišel glasom pričevanja Vister Avgusta temu nasproti v družbi stražnika popolnoma tiho in mirno. Na podlagi vsega navedenega je sodišča prišlo do prepričanja, da obdolženec ni izrekel inkriminiranih besedi in da si jih je zas. tožilec v svoji rahločutnosti le tako tolmačil, kakor da bi šle izrečene besede, opisane po priči Pretnarju Jakobu na njegov račun, izrek o stroških se opira na § 311 k. p. Sre-sko sodišče v Kranjski gori, odd. 11., dne 27. 3. 1934. L. S. Bregar. Odpravek je točen. Vodja pisarnice: podpis.
Zoper to sodbo je vložil zas. tožnik Lasnik priziv radi kršitve zakona ter radi oprostilnega izreka. Okrožno sodišče v Ljubljani je določilo za dne 21. 9. 1934 javno prizivno razpravo, zaslišalo ponovno priči Rajhmana in Pretnarja in izdalo nižje citirano prizivno sodbo. Obdolženec je vztrajal pri svojem zagovoru, po branilcu dr. Vovku, advokatu in podžupanu na Jesenicah, zastopanem po dr. Vovku V. v Ljubljani, pa je, ne da bi bil trdil o Rajhmanu kaj konkretnega, sodišču predložil že po zaključku dokazanega postopanja sledečo listino:	„c.\	.i
...	. .	i'
(Dalje prihodnjič.)
Da se ve, da se zna. Morda bo koga zanimal slučaj, ki se je pripetil dne 18. t. m. V četrtek, 18. t. m. — na dan pogreba kralja Aleksandra — bi moralo obratovanje KID počivati. Večina obratov je tudi počivala, ne pa vsi. Dasi je bilo na razglasni deski tovarne razglašeno, da se praznuje od 6. ure zj. do 18. ure zvečer, je bilo delavcem v nekem oddelku rečeno na uho, da se bo delalo do 9. ali 10. ure dop. - kakor dolgo bo pač delo. Delavstvo se je uprlo temu in prva izmena kakor tudi druga izmena, ki bi morali delati od 6. ure zjutraj do 6. oz. 10. ure zvečer, sta izjavili, da na delo ne prideta, češ saj je tudi za nas umiri kralj in hočemo zaradi tega počivati in praznovati tudi mi. Pa se je našel nekdo, ki je rekel delavcem, ki so o tem govorili: »Da, kralj je res umrl, toda za lenuhe in za rogovileže ne! Vi vsi samo preveč zaslužite, pa nočete delati. Ce bi imeli 30 odstotkov manjše mezde, bi radi delali.« Tako torej! Kje pa smo? Delavstvo je sklenilo, da si takih priimkov ne bo pustilo dopasti. Saj je dovolj, če je podobne besede poslušalo že vsako leto za 1. decembra, zdaj pa je prišla v besednjak še beseda »lenuh«, da o besedi in priimku »rogoviležev« sploh ne govorimo. Vsake stvari je enkrat dovolj in vsak lok je enkrat preveč napet, potem pa poči, ali se pa sproži. Tako bo tudi tu. Če ne bo že enkrat
Točno po »Slovencu« št. 223a z dne 2. oktobra t. 1. poročamo v re-vanžo o ponovnih natolcevanjih »Slovenca« socialdemokratskih voditeljev Bauerja in drugih iz Avstrije:
»Sedaj je moral zapustiti Nemčijo znameniti pater Friderik Muk-kermann, ki je tajno pobegnil iz svoje domovine v Holandijo, ko je izvedel, da ga hočejo narodni socialisti aretirati in zapreti. Dr. Mucker-mann se je takoj po zmagi narodnih socialistov trudil, da poskuša najti sporazumno ploskev in je sedaj moral priti do spoznanja, da je boljše iskati rešitve in svobode onstran meja. Iz Nemčije sta pobegnila tudi pater Trasolt, voditelj katoliških mladinskih društev, ki je ušel na Norveško in msgr. pater Wolkcr, predsednik katoliških mladinskih društev vse Nemčije, ki je ušel v Švico.«
Iz tega poročila »Slovenca« sle-
miru in če se bo venomer razburjalo delavstvo, delavstvo ne bo več čakalo, nego pride pred javnost z imeni in dokazi, da bodo vedeli vsi, kaj se lahko godi v naši lepi Gorenjski krajini.
Protituberkulozni dispanzer. Obveščamo bratovske skladnice ter prebivalstvo Jesenic in okolice, da se bodo v bodoče vršile ordinacije v Protituberkuloznem dispanzerju (bolnica krajevne bratovske skladnice na Jesenicah) vsako soboto po sledečem redu, in sicer: Od 8. do 10. ure za ženske, od 10. do pol 12. ure za moške, od pol 12. do pol 13. ure pregled šolske mladine v šolah, od 13. do 14. ure zdravljenje bolnikov (pneumotoraks, tuberkulin itd.), od 14. do 15. ure rentgenološki pregled šolske mladine v dispanzerju, od 15. do 16. ure pregled žensk.
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo, dne 27. in 28. t. m. ob 8. uri zvečer (dne 28. t. m. tudi ob 3. uri pop.) prijetno dunajsko opereto »Hišica v Grinzingu« s Sv. Petrovičem in Greti Theimerjevo v gl. vlogah. Dodatki običajni. Prih. spored za Vse svete: Sence preteklosti.
Ptuj
Spominske proslave povodom pogrebnih svečanosti za kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem se je v četrtek, dne 18. t. m. na Tyrševem trgu udeležilo veliko prebivalstva.
Premogokop v Medvedcih je začel zopet obratovati. Zaenkrat sicer v manjšem obsegu. Premog je prvovrsten. Kot izvemo, namerava pristopiti kot solastnica neka velika angleška družba, ki bo razširila obrat ter povečala kapaciteto in tako nudila zaslužek številnim brezposelnimi Želeti je, da bi se to čimprej zgodilo, čeprav ni priporočljivo, da bo šel dobiček iz države.
Predavanje, ki je bilo zadnjič odloženo, se bo vršilo v soboto, dne 27. t. m. zvečer. Poskrbimo, da bo udeležba polnoštevilna.
Kulturni pregled
Mariborsko gledališče
Hlapci. Vstop v svetovno pesništvo nam je priborilo revolucionarno meščanstvo s Prešernovimi »Poezijami«, ki so izšle tik pred marčno revolucijo. Vstop na svetovni teater nam je priborila iborba proletarijata s Cankarjevimi d ruž a bno - k r i t i č nim i .dramami. Od; »Kralja na Betajnovi« in »Narodovega 'blagra« pa do »Hlapcev« ena sama velika borba preti izkoriščevalcem, ena sama velika vera v zmago proletarijata. — Morda najjasnejše je izražena v besedah učitelja Jermana: Narod si bo pisal sodbo sam, ne irak (liberalci) miu je ne bo in ne talar (klerikalci) ali ob pogledu na kopačevo roko: »Ta roka bo kovala svet!« Kaj zato če ta borba zahteva žrtve, kaj zato če upogne neznačajnega intelektualca Komarja in plahega nadučitelja, kaj zato, če zamaje celo kovača Kalandra in na koncu celo zlomi samega voditelja Jermana, da reče: »Jaz ne bom več zboroval, vi, ki imate v srcih mladost in v pesti moč, vi zborujte!« ter sega po samokresu, saj: zadinpč nas je bilo troje, o Božiču nas bo že sedem »antikristov.« In število »antikristov« raste od dne ido dne . . .
Danes je »shuida pozeba vsepovsod« in bolj kot kedaj prej rabimo1 Ijuidi KalandVo-vega kova in vere; zato so danes »Hlapci« vsaj tako aktualni ko tedaj, ko jih je Cankar pisal.
Nekaj svežega pri tej predstavi je bila Nakrstova kreacija Jermana, le škod a, da v nekaterih prizorih preveč hiti, da trpi izgovarjava. Zdi se, da je to res njegova vloga. Posebno izrazit po maski in igri je bil tudi to pot Furjanov župnik. Kot Hvastja se nam je po svoji zanimivi zamisli predstavil g. Košič. Komar g. Pavleta Koviča, Kalander g. Grom in učiteljica Geni gdč. Starečeve, ki je morda nekoliko pretiravala, ter druge vlo-
di, da so mogli navedeni ubegli katoliški voditelji mladinskih društev Nemčije celi dve leti fašistične ' vlade , v času, ko so letele glave socialističnih voditeljev pod težko sekiro, nemoteno nadaljevati svoje delo katoliških akcij. Jasno, da za te voditelje tudi sedaj ni obstojala kaka posebna nevarnost, ko se Hitler trudi radi Posaarja za konkordat z Vatikanom. Patri jezuitje pa so kljub temu kakor zajci pobegnili na vse vetrove v Holandijo, na Norveško in v Švico, ker je pač menda samo zapihal bolj hladen jesenski veter. »Slovenec«, ki je tolikokrat tako strupeno zlival golide na socialistične voditelje, ki so stali do zadnjega na dunajskih barikadah, na ruševinah delavskih domov, ki so jih obstreljevali s kanoni, isti »Slovenec« sedaj brez srarmu poroča z debelim tiskom, o tem1 zajčjem begu katoličanov dr. Muckermanna in tovarišev iz Nemčije. To so junaki!
ge so bile v slogu spretne Kovičeve režije. O gidč. Kraljevi, ki ,e z Lojzko praznovala svoi umetniški jiuibilej se da reči le to, da nam zina vedno znova in znova seči do srca.
J. D.
Književnost
Ivan Vuk: Po valovih Donave široke...
(Beleške iz potnega dnevnika, je naslov knjigi, ki je pravkar izšla v založbi revije »Naša pota« v Ljubljani.) — Pisatelj Ivan Vuk je opisal potovanje od Beograda do Radujevca v prav prijetni obliki, ki se čita kakor potopisni roman. Potopis je opremljen z 19 slikami starih rimskih trdnjav in gradov, Smedereva, Železnih vrat in njenih znamenitosti, Trajanove ceste in drugih, ki so prav zanimive. Pot skozi Železna vrata z vsemi divjeromantičnimi posebnostmi je opisana tako, da bo čitatelj čutil, kakor da se pelje mimo tistih nevarnih skritih pečin
I	reke Donave. — Zunanja oprema knjige je
lepa, trobarvna z zemljevidom Donave. — Knjiga stane 16.— Din. Za naročnike »Del. Politike« 10.— Din.
Totalizirana 1 ■ *	*- Avstrija
ne rabi več krščanskega socializma.
Sedaj ko se vsa Avstrija nahaja zopet > nuitlMu siili W »* , t lil. . t . i i «
sil' ' IiIm, *	« r	je
postal krščanski socializem odveč. Ko je Viktor Adler iz dunajskih predmestij prvič pripeljal v parlament socialne demokracije, je zviti Lueger sklenil izbijati klin s klinom: ustanovil je krščansko socialno stranko. Ko pa je ta stranka uresničila prvi in glavni del svojega naslova in končno dosegla krščansko državo, ji je drugi del naslova, socializem, postajal vedno bolj napoti. Stranka se je pod pritiskom Heim-wehra <’> ^ ■> * vedno bolj tajala, dokler ni te dni mimo 1 w *■* "t i zaspala. Ni je rešila petdesetletna tradicija, ne blesteča imena Luegerja, Seipla in Kunschaka. ' > h-. .».s te
■	pr0_
šli teden so prenesli Dollfussovo truplo iz začasnega groba in so ga položili v kamenit sarkofag poleg Seipla, v nalašč za to blagoslovljeni Seipl-Dollfussovi zaobljubljeni cerkvi . Ob tej priliki je katoliška Kir-chenzeitung« prinesla značilen članek dekana saleburške teološke fakultete, profesorja Adamerja, v katerem ta »učenjak« načenja vprašanje, ne bi li kazalo postaviti na oltarje poleg slik nekdanjih avstrijskih vladarjev, svetega Ludovika, Henrika in Leopolda, tudi sliko zadnjega avstrijskega kanclerja — mučenika Dollfussa? Po profesorjevi trditvi je že mnogo pobožnih Avstrijcev, ki so v sili klicali ime plemenitega vodje, bilo na presenetljiv način uslišanih . Torej mož se zavzema javno za to, da se proglasi Dollfussa svetnikom. — »' •" '* 1 *-« ‘	t	-
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znar*i
HUBERTUSI
katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu št, 7644/31.
Prosimo pazite!
Samo s patentnim zaščitnim znakom naznačeni Huber-i tuši so pravi
Tivar-
Hubertusi
iz garantirano nepremočljivega sukna
TiVAR-OBLEKE
Kupujte kruh in pecivo od Delavske pekarne Cel j e
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.