lat® VI, št. m.
Policista pfa?ana v
I? Mu^SSani* v petek 1?* msrcs ‘1922.	šL	?§	p38*-	*
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2 Vi pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 nun 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Socialistične str nkm Jugosfavlle.
I. KAISER:
Socializem m strokovne organizacije,
Zgod ov ti a 20. stoletja nam kaže še vedno žalostno sliko — proletarsko suž-aost Visoka kultura, tehnika in splošni napredek niso premostili prepada med kapitalizmom in proletariatom, temveč ta Drepad se is še razširil in poglobil. V 20. stoletju je razmerje človeka do človeka še vedno razmerje gospodarja in sužnja.
Najprei se je izražalo suženjstvo v obliki surovega podjarmljenja in telesne odvisnosti. Suženj je bil kakor živina, last Gospodarja z dušo in telesom. Mnogokrat se je tudi imetje merilo po številu suž- j niev. Kdor je imel več sužnjev, ta je bil bogatejši od onega, ki je imel mani suž- : njev. Človeštvo se je delilo v glavnem samo v dva dela.>in sicer v stan svobodnih gospodarjev in v stan sužnjev.
Za prvotno obliko suženjstva je prišlo tlačanstvo, ki se ie ločilo od suženjstva le v tem. da gospodar tlačana ni več smatral za živino in ni več mogel neomejeno razpolagati z njegovim življenjem. Kot tlačan je moral obdelovati zemljo, ki ni ‘bila njegova, temveč grajščakova. in niemu ie moral dajati največji del pridelkov. Tlačan ali najemnik se je moral bojevati za gospodarja — grajšČaka.
Sistem tlačanstva je bil v veljavi z malimi izpremernbami. dokler ni prišla doba industrije. Z uvedbo strojev in ustanavljanjem tovaren ie bi! položaj tlačana izpremenjen v mezdno suženjstvo.
Ce torej pogledamo socialni razvoj proletariata, vidimo, da se deli v glavnem v tri dobe. in sicer v popolno suženjstvo. tlačanstvo in mezdno suženjstvo. Popolna sužnost je bila za tedanjega človeka takorekoč nekai naravnega. Niego-ve življenjske potrebe so bile tako malen-
kostne, da si pač ni želel drugega, le hrane in lepega ravnanja. Z napredkom kulture. ie izginilo popolno suženjstvo in človek je spoznal, da ie tudi njegovo življe-nie nekaj vredno. Hotel se je osamosvojiti. ni pa ime! dovolj moči in znanja, da bi prisilil buržoazijo. da bi ga pripoznala za sebi enakovrednega človeka.
Danes v »orosvitljenem« 20. stoletju pa ie proletarec stroj v rokah kapitalizma. Pridobil si je s težkimi boji sicer mnogo pravic, toda še vedno je njegovo življenje ie neizprosen boi za obstanek. Delavske mezde ne odgovarjajo hudim časom, katere ie izzval kap;talizem, velika brezposelnost je kruta posledica svetovne vojne in Proletariat preživlja najhujšo dobo mezdnega suženjstva. Proletarec se danes zaveda, da je človek, ve kaj te kapitalizem in odkod izvira njegova moč, zato se bije za biser, katerega mu ie ugrabil kapitalizem — za zlato svobodo.
Doba mezdnega suženjstva je najhujša v zgodovini proletarca. Popolne sužnosti človek ni tako globoko občutil v srcu. ker se ni zavedal vrednosti svojega živlfenja, tlačanstvo je bilo začetek bojev. danes na stoji proletariat v bojnih vrstah napram kapitalizmu. Svoboda — to je njegovo geslo. Rdeča zarja vzhaja in počasi se ji umika tema... Kp pa bo zaria vzšla in blestela v vsej svoji krasoti. nas mora najti pripravljene, ker takrat bo dan proletarske svobode.
H
Socializem.
Čudovito ie napredoval svet! Kje so bile pred enim stoletjem obsežne, z najrazličnejšimi stroji opremljene tovarne! Kako bi se čudili naši predniki, če bi vstali iz grobov in gledali drdrajoče vlake. ali bi ne pomrli strahu. Če bi zaslišali nad svojimi glavami ropotanje aeropla-
TiTi~mTTrr—irr etaa— m ~nr ~nnrr
nov, kako bi se zgražali nad bratomor-stvom zadnje vojne in nad umetnim orožjem, ki je namenjeno pobijanju ljudi.
Svet se vedno bolj in bolj modernizira in izpopolnjuje. Logična posledica bi torej morala biti, da je na svetu vedno lepše in boljše.
Razvoj človeštva na kulturnem polju je prinesel napredek — industrijo, trgovino, obrt, vse naravne dobrine, ki jih človek izkorišča, si je prisvojil s svojim trudom in naporom. Narava je obdarila človeka z vsem, kar pottebuje za svoje življenje, dala mu je zaklade, ki naj jih izkorišča, da si olepša življenje. Razdelila ie svoje bogastvo enakomerno, dala jih le na razpolago vsem in vsakemu, brez oredpravic.
Kako pa je potem mogoče, da že najzgodnejša zgodovina slika suženjstvo, kako je potem mogoče, da je bil človek sočloveku kakor živina, kako je mogoče, da je moral delati tlačan za grajščaka, ki je živel od svojega dela? In kdo je dal pravico mogočnežem, da odirajo ljudstvo, odkod je njih pravica, da razpolagajo z življenjem delavnih slojev, odkod izvirajo njih milijoni?
Sebičnost, brezčutje in laž, vse to ni od danes ali včeraj. Njih korenine segajo nazaj v čase, ko se ie boril še divji človek proti človeku. Navajale so člaveka, da ie odvzel svojemu bratu samostojnost, in da ga ie priče! izkoriščati. Brat ie ogoljufal brata iz sebičnosti, iz poželjenja po imetju. Brezčutie ie dalo človeku moč, da se ni usmilil brata, ki je trpel pomanjkanje in glad vsled sebičnosti svojega bližnjega. Laž pa je prevarila ljudstvo, ko mu je dokazovala, da morata biti hlapec in gospod, da mora biti trpin, ki norabi vse svoje sile za košček kruha, in samopaš-než. ki živi v brezdelju na račun trpina.
Pravica, kje si? Ni te več. pahnili so te s prestola, rm v svetovni voini, temveč
LISTEK.
Par misli k mariborskemu gledališkemu vprašanju.
Bil sem v Mariboru, da se natanč-neje podučim o tamošnjih gledaliških raz- J merah. Vedel sem. da je razmerje med gledališkim vodstvom in javnostjo tako, da bi ga ne megel imenovati prisrčno, zato sem šel, da čujem glasove na obeh straneh. Yo so zanimive reči!
Predvsem morem ugotoviti, da za umetnost dozorele publike v Mariboru ni, če odštejem dobej del njegovega delavstva. 1 isti sloji pa. ki se n. pr. v Ljubljani vsaj včasih pokažejo na kakem resnem večeru v obeh gledališčih, se tamkaj vedejo pod vsako kritiko. Potopili so se v drugo široko reko, ki teče skozi štajerski Pariz, v reko alkohola, in so že skoro otopeli v hudo malomeščanskem ozračju nižjih zabav ter malih in velikih kavaren.
Krali trebuh in njegovi priveski se dobro imajo in basta!
Ne bom danes vlekel vzrokov skozi zobe. konštatirati pa moram, da se ti ljudje iz tega okoliša ne bodo dali na lahek način izvleči in da bi bil človek že s tem zadovoljen, če bi jih pripravil do molčanja o stvareh, ki jih še niso sposobni razumeti. od katerih pa zahtevajo, da bi tudi hlapčevale njihovim primitivnim dušnim potrebam. Da ie to žalostna resnica, bo lahko vsakdo spoznal, če si prebere n. pr. par lokalnih kritik o uprizoritvah v gledališču ali kako polemiko proti njegovi sedanji upravi (značilno ie v tem oziru pisanje nekega neoodpisanca v sobotni »Jugoslaviji«), polemiko, v kateri se bo pri vsaki tretji vrstici zrcalila mišel. da je ta uprava zanič, ker je pričela takoj spočetka z resnim repertoarjem, namesto da bi občinstvo in gledališko blagajno zadovoljila s pretežno ali izključno ODeretnimi in tem podobnimi predstavami. Po mne-
niu teh ljudi je vsak umetnik dolžan, du zataji samega sebe. da izonanira svoje poslanstvo in da se ooniža do živalskega, če je velik del publike okrog njega slučajno živalski, da je to njegova dolžnost, ne pa da bi ji z vzgledom najlepšega kakor v gnojno zemljo vseial seme za bodočo rast.
Plod takega zahtevanja teli odgovornih faktorjev se nate sila nazorno kaže n. pr. v tem, da je mariborska operejo (.še Dri štirinajsti ponovitvi) obiskana do zad-niega kotička, ko se morajo resne predstave (»Striček Vanja«!) zadovoljiti izgovori, če moreš izgovoriti — z dvema, s tremi obiskovalci... Malokdo je zmožen pojmiti, da je potem v petih ali šestih možeh, ki bi hoteli stvar drugače, kot je, še toliko poguma, da v tem obupnem mrtvilu ostaneio in da mu niso že zdavnaj pokazali svoiega telesa zadnjo plat.
Da se take razmere enkrat za vselej tudi v Mariboru prenehajo, bi bilo treba
že pred slo in stoletji. Na mesto t-be pa vlada malik — denar, ki ima svcie pristaše v vseli veroizpove.dih in vseh narodnostih.
.Razdelitev naravnih dobrin je krivična. Vse bogastvo in imetje mogočnežev je krivično pridobljeno, vsa beda proletariata izvira iz te krivice. Krivičen je ves iz stoletij podedovani in modernizirani družabni red, kajti človeštvo se deli v dva mogočna razreda: v razred bednega prohtariata in razred kapitalistov. Oba razreda bijeta neizprosen boi. Na eni strani se bori proletariat, da si ohrani možnost do življenja, na drugi strani pa kapitalizem, da obdrži proletariat v svoji odvisnosti. Jasen dokaz, da jo. današnji družabni red krivičen, je svetovna voina. Proletarec, kruhoborec, se je bojeval za interese kapitalizma In buržoazije, proletarske družine so stradale, kapitalizem pa se je naslajal na krvi in mukah proletariata, pri tem na grabil na kup dobrine sveta.
Sto in tisočletja trpi proletariat pod kapitalističnim buržoaznim družabnim redom; deset in desetletja se bori za boljši košček kruha. Življenjska naloga prole-larca pa ni le delo in boj za kruh, temveč njegova naloga je. uveljaviti načelo: Kdor rie dela, naj ne ie, to je — pasti mora ka-nitalistični družabni red. Proletariat vseh narodnosti in veroizpovedanj, proletariat kot celota, mora delati, da pri korenini iztrebi to zlo človeške družbe. To pa je možno'le tedaj, če se proktarat celega sveta združi v eno fronto, z enim ciljem in se bori za nov družabni red.
Narodnostna in verska vprašanja vzbujajo v ljudstvu medsebojno sovraštvo. Posiedice tega sovraštva so, da kapitalizem izkorišča neslogo med proletariatom v svoje namene: skupen nastop proletariata proti kapitalizmu pa ie nemogoč, dokler je proletariat razcepljen v narodnostne in verske tabore. Zato socializem ne priznava narodnostnih in verskih vprašanj, socializem hoče enake pravice za vse.
Politične vesti.
+ Zgodnje kisle kumarce imajo naprodaj v »Slovenčevem« uredništvu. Po
20 grošev kos. Kdor ne verjame, naj si prebere njegovo včerajšnjo »Slovenčevo« prvo politično vest. Ta je nekaka za lase privlečena polemika proti našemu predvčerajšnjemu uvodniku »Zločin in družba«, v katerem mu ni posebno uga-jjda trditev, da tiči največja protizločin-
po mojem mnenju najprvo nar energičnih in zrelih ljudi, da bi tvorili vez med gledališčem in javnostjo, ki bi dvignili nivO umetnostne kritike, katera bi morala v svoj delokrog sprejeti še mučni in hvaležni posel strahovanja brezmiselnih blebetačev. Čisto radikalno. Par revolucionarjev, kakor so se pojavili v mladi slovenski generaciii. da bi zbrali mariborsko vstajajočo generacijo, ik ji manjka samo še pravega vodstva in zavestnega namena. Boi za pravo gledališko umetnost bi se moral vršiti v okvirju boja mladine proti starinom.
Na drugi strani naj bi bila naloga naših kulturnih delavcev v Mariboru in predvsem tistih, ki se zbirajo okoli agilne »Svobode«, da s pomočjo večje dozorelosti. ki jo ima delavec tam gori. še bolj /bliža proletarsko maso in gledališče. Delavec naj spozna, da je gledališče njegova cerkev, gledališki oder njegov altar. Umetnost in delo -— to je tako jasna in
ska sila ravno v soclalizirm. Nc vemo, zakaj se »Slovenčeva« gospoda tako grdo razburja proti tej trditvi in proti ugotovitvi, da je kapitalistična družba tista, ki daje zločinskim nagonom v človeku hrane. Ali morda zato, ker se gospoda jasno zaveda, da mečemo mi kapitalizem in krščansko socialijo v en koš? Da je torej klerikalizem kot ena izmed posod za buržoazno gnojnico tudi odgovoren za to, če tisti zli nagoni še vedno delujejo! Sicer pa mislimo, da se gospodje rimski katoličani v zadnjih letih tudi vsaj nazunaj ponašajo s socialističnim svetovnim nazorom. Da jim pa ta nazor še ni prešel v kri in da jim najbrže tudi ne bo nikoli, nam je eden izmed zopetnih dokazov ravno v omenjeni »Slovenčevi« prvi politični. — Torej, po tem novem mnenju socializem ne predpostavlja nravstvene preporoditve tako posameznikov kakor tudi vse družbe — morda celo nima takih zmožnosti? To bi tudi mi trdili! Toda sporazumimo se: Potegnimo ločilko med našim socializmom in vašim tkzv. socializmom. Vaš socializem namreč že raditega ne rnore imeti v sebi nravstvenih temeljev, ker v teoriji in v praksi prepoveduje laž, demagogijo, kle-čeplaztvo pred vašimi hierarhičnimi razredi. ker pridiguje načelo: Kar je, to je od Boga postavljeno in kot tako dobro ter neizpreinenljivo! Upamo, da nam boste priznali, da so te teze res vaše. No. pa je prav vseeno, če se še enkrat zlažete, ker vas ptiče razsodni ljudje že itak poznajo. Da naš socializem ni tak, tega pa vam ne bomo razkladali, ker takega razkladanja niste vredni in ker rajši namesto razkladanj svoje načrte praktično uresničujemo med resnimi ljudmi. — Da boste imeli še nekaj gradiva za razmišljanje, dodamo še to: V našem socializmu mora biti nasproti vašemu že raditega resno stremljenje za preobrazitev človeštva, ker še ni radi svojih principov porodil svetu niti enega papeža morilca, še nobenega kardinala zastrupljevalca, še nobenega duhovnika nemoralista, nobenega sleparja in davitelja ljudske mase. nobenega inkvizitorskega sodnega dvora za učitelje človeštva, kakor je bil Galileo Galilei, Giordano Bruno in drugi; ker naš socializem še nikoli ni nastopil proti novim gibanjem in odkritjem, kakor nastopate vi n. pr. iz brezprimernega bigot-stva, ki ga pač ne moremo imenovati načelo, proti Darwinovi teoriji; ker ni naš socializem še nikoli pisal indeksov kakor vaša cerkev in ni nikoli spravljal Kristusovih naukov v otrdelo dogmatič-
nujna zveza, da je ne bosm šele utemeljeval. —
Pripomba, ki je že danes potrebna: Imel sem priliko videti, kako deluje sedanjemu vodstvu sovražna struja brez posebnega pomisleka tudi z — lažjo. Govoril mi ie nekdo, da to vodstvo, kar se tiče denarnega gospodarstva, ne zaostaja mnogo, za gospodarstvom bivše in deloma še sedaj delujoče ljubljanske uprave. Sedaj pa sem izvedel: da je bil od pokrajinskega namestništva pred par dnevi v Maribor poslan uradnik pregledovat gledališko knjigovodstvo in da je ugotovil velik — suficit...
To in še drugo me izziva, da bom povedal še kako besedo, da pridemo do jasnosti. Povedal bom tudi, zakaj je ravno današnje vodstvo med vsemi predlaganimi najbolj poklicano, da vodi mariborsko gledališče. Seveda, tistim ne bom pripovedoval, ki bi mi očitali, da delam komu reklamo.	Karlo Kocjančič.
T no ob!;ko, kakor ste !o spravili vi, 'da 15! vam služili v zelo posvetne namene, temveč jih ie vedno, d asi brez zunanjega po-zerstva, zagovarjal in hoče ustvariti človeštvo, ki bo sposobno živeti po njih. Ker ni naš socializem nikdar jemal vašega početja za vzgled in je vselej imel toliko moči, da je odkrito priznal svoj greh, če ga je storil, in ga skušal vedno popraviti; ker je imel vedno toliko sile v sebi, da je zavrnil ljudi, ki so se utihota-pili v njegove vrste z namenom, da služijo svojemu sebičnemu pridu ne pa celokupnosti. Zato pa gleda že sedaj uspehe, dočirn se vi že dvajset stoletij silite, da bi iz človeka napravili človeka, pa ste ga I naredili še večjo zver in fanatičnega idiota. To pa zato, ker niste bili nikdar sposobni, da bi svojih lumparij ne odeli s plaščem »nezmotljivosti« in s puhlico »od Boga ustvarjeno«. Ali razumete sedaj, da ste vi med zadnjimi, ki bi bili upravičeni, presojati nazore drugih in govoriti o religiji in o nravstvenih reformah?
+ Z lažnjivci se je težko prerekati. Posebno s pobožnimi lažnjivci, ki imajo za svoje laži višjo božanstveno sankcijo, kakor 11. nr. Pollakov in škofov dnevnik »Slovenec«. V uvodniku 15. marca smo pisali, da sta kapitalizem in zločin neločljiva in da bo še le pravični družabni red, kakršnega zahteva socializem, osvobodil človeka od zločina. »Slovenec« mora pisati proti temu, da bosta zadovoljna kapitalist Pollak in božji namestnik gosp. škof — Ker pa »Slovenčevi« čitatelji niso samo backi, marveč tudi ljudje z želodci, ki znajo tudi računati, delavni ljudje, ki vedo, da jih kapitalisti goljufajo, čeprav so »pobožni« — zato je razdelil svoje či-tatelje na dva razreda, na kapitaliste m proletarce, prvim piše sam, za druge je pa ustanovil »Novi čas« (prej »Večerni list«) za mestne delavce, »Domoljuba« za kmetske. Kdor vse te liste čita in primerja, mu pride slabo. Socialisti se zavedamo, da imajo razni stanovi posebne in mnogokrat nasprotujoče si težnje, vendar ne pišemo vsakemu posebe, temveč smo še celo »Ljudski Glas«, ki je bil namenjen bolj kmetskemu proletariatu, združili z »Naprejem«, tako, da vsi čita*-jo eno in isto. — Kadar bodo pobožni Kristusovi namestniki tudi tako odkrito pisali, da bo Pollakov delavec in mali kmet čital isto, kakor g. škof in g. Pollak, takrat bo klerikalizma konec. Takrat si bo znal delavec izračunati, za koliko ga je g. Pollak prikrajšal in bo zahteval povrnitev odtrganega zaslužka, če bo zahteval to na temelju sv. pisma, ali mohamedanskega korana, ali državnega zakona, vse to bo bolj postranskega pomena. računal bo oo računskih načelih.
+ Ker NSS obrekujejo. Meseca novembra lanskega leta je imelo naše strokovno zavedno delavstvo, pivovarne Union na Gosposvetski cesti svoi strokovni shod. Na ta shod sta prišla dva nezadovoljneža nesesarja, delavca v isti tovarni, ki sta si pripeljala hkrati tri zagovornike, seveda voditelja narodno-socialističnega strašila, Juvana & com-paniia: Takoj ob začetku sta navalila na našega sodruga Klobčiča, da je goljuf itd. Juvan et kompanija je priskočila na pomoč. Ker sta obrekovala poštenega človeka delavca, je isti zahteval zadoščenja. Epilog dogodka je po končanih 4. sodnijskih razpravah danes dopoldan razsodil N. S. Sesarjem:	Smolnikarju
Francu 7 dni in Cerarju Francu 5 dni zapora ter poravnanje vseh sodnijskih stroškov. — Značilno je to, da o voditeljih NSS ni bilo ne sluha ne duha. — Delavstvo pivovarne Union, se zaveda, da žele
NSS In klerikalci vezani s demokratski-mi Unionis.i pridobiti našo trdnjavo za se, kar so dokazale razne časopisne po-lemike teh tičkov. — Med zavednim delavstvom pivovarne Union, vam torej ni potreba loviti članov, la se zgražajo nad vašimi obrekovanji. — D e 1 a v ec.
+ Kdo je in kdo ni rešii slovenskih bolnišnic, da niso bile zaprte, o tem se pričkajo buržoazna glasila zadnje dni. Takega besnega krega za prvenstvo še ni bilo zlepa izza tistih časov, ko so se ista glasila prerekala, kdo je Aleksandru izkazal največ časti, ko je posetil Slovenijo. Mi se ne spuščamo v rekordno tekmovanje buržujskih trobil, ugotavljamo pa nekaj zanimivega: da bi morali namreč, če bi sledili »Jutrovemu« mnenju, verovati, da so bolnišnice rešili tisti, ki so jih hoteli zapreti — to so pa predvsem slovenski in srbijanski demokratje...
+ Obupni noizkusi na smrt obsojenih demokratov. Hrvaški listi poročajo, da ustvarjajo demokrati nacionalistične jugoslovanske fašistovske orgnaizacije, ki so že pričele s svojim terorjem. Demokrati so na smrt bolni in skušajo rešiti svoie postojanke s tern obupnim činom. Baje se mudi danes v Ljubljani neki bel-'graiski demokraški poslanec, ki bo organiziral dalmatinske dijake v fašistovski organizaciji. Le ti so že stopili v akcijo in nekega komunističnega doktorja že parkrat pošteno pretepli na Št. Peterski cesti.
-f Belgrajska vlada o davčnem vi-feku. Ker ie belgiajska vlada mnenja, da so davki še veliko premajhni, stroški za konference, s katerimi so združene pojedine na debelo, pa vsak dan večje, so zastopniki vladnih strank v finančni sckciji : predlagali, da se zvišajo vsi davki brez j izieme za 100%. O tem predlogu so že ' pričeli razpravljati. Ker žive vladni podrepniki z mesečno plačo od 50.000 kron naprej, je razumljivo, zakaj predlagajo povišanje davkov. Gospodje pač sklepajo po sebi. toda bridko se bodo zmotili!
+ Lep trik belgrajske vlade. V Črni gori so poslali volilci vsem svojim poslancem brez razlike strank obširno spomenico, v kateri najodločnejše protestirajo, da bi se jadranska proga ne trasi-rala v Orno goro. Belgrajska vlada je sama izzvala ta protest, da se bo pri po,-volini rešitvi črnogorske spomenice tembolj prikupila Črnogorcem, ki se še vedno drže rezervirano proti Srbom.
-r Nemirov na Reki še dolgo ne bo konec. Včeraj so fašisti nenadoma odstavili reško vlado s Prodanom na čelu, ker ni bila »zadovoljiva« in vlado so prevzeli d‘Annunzijevi legionarji in fašistovski oddelki. Nad mestom so takoj proglasili obsedno stanje in grozijo sedaj mesto opleniti in zažgati, če noče italijanska vlada na noben način anektirati mesta. Baje je poslanec Giurati definitivno odklonil predsedstvo nove reške vlade. Belgrajska vlada bo zvesta svojim starim načelom najbrž zatisnila oči in zaprla ušesa.. Italijanski nacionalistični šovinizem slavi svoje orgije.
4- Hinavska politika laške vlade. Ministrski predsednik De Facta se je včeraj Predstavil parlamentu in prečital izjavo svofega kabineta. Frazaril ie na dolgo in sj™k° kakor je navada pri vseh ministrskih predsednikih nacionalističnih držav in slednjič prišel tudi do točke, kjer je govoril o dogodkih na Reki. Izjavil je, da bo Italija upoštevala mednarodne obveznosti in da bo čimprej izvršila rapalsko pogod-bo. Italija nocc tiamrcc siveti v prijatelj* skih stikih z malo antanto. Takih in po-
dobnih' programov smo že dosti slišali, o dejanskih izvajanjih pa se nismo mogli nikdar prepričati. To pa ni samo slučai pri laški vladi, temveč pri vseh imperialističnih vladah sveta.
-r Kako živijo bivši cesarji? Madžari se hočejo na vsak način postaviti, da so fantje od fare. Več madžarskih magnatov je že podarilo ekscesarju Karlu in Žiti več milijonov madžarskih kron, zdaj pa hočejo darovati Karlovi rodbini kar 80 milijonov. Znano je, da je ekscesar že itak velik bogataš. Vendar pa se Madžarom zdi, da živi premalo razkošno. To se je zdelo tudi naši vladi, ko je dovolila Karlu letno apanažo več milijonov kron, »a jo pozneje vsled intervencije češke vlade preklicala. Tako se je vendar zgodilo, da se ni mogla postaviti tudi belgrajska vlada.
Dnevne vesti.
V znamenju smrtnih obsodb. Porote so postale sila pogumne ne samo pri nas v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Tako n. pr. je porotno sodišče v Šibeniku obsodilo na smrt na vešalih dva tihotapca, ki sta lani umorila zavratno orožnika Smoljaiioviča. Na smrt na vešalih je tudi obsodilo Antonijo Pekas, ki je svojega moža sunila v morje, nato ga pa toliko časa tiščala v vodi, da je utonil. Mi smo se o zločinih že izrekli v našem uvodniku »Zločin in družba« v sredo, 15. t. m. vendar pa bomo o smrtnih obsodbah E še izpregovorili. Zakaj nečuvena sramota i je v 20. prosvitljenem stoletju obešati Hudi kakor kake živali, pa če so tudi za- ‘ grešili težke zločine. Vprašajmo sc samo, zakaj so jih zagrešili. Če bi si sodniki stavili samo to vprašanje, bi se morali Dotrkati na prsa in pričeti na druge načine poboljševati človeško družbo. Še prav posebno pa velja vse to o političnih zločincih, pri katerih ne bi smeli niti najmanj uveliavljati smrtnih kazni! Kakor vidimo, bo do duševnega stanja, v katerega tira človeštvo resnična ljubezen do svojega bližnjega, še veliko vode poteklo.
Ljubljana,
Sejo ljubljanskega občinskega sveta so včeraj nadaljevali. Pri predlogu obč. svet. Pirca, ki ie stavil nujen predlog i glede regulacije Škofje ulice, so se demo- ! krati na vso moč razjezili. Predlog pa je 1 prodrl z večino glasov in danes piše »Jutro« z razburjeno gesto, o socialistih, ki da so pomagali priti klerikalcem do — Orlovskega doma. Občinski svet je nadalje sklenil ob Kotnikovi ulici zgraditi novo šolsko poslopje, proračunjeno na 20 miliionov kron. Dotem je sklepal o reorganizaciji gasilstva, o podpori mestni za-stavljanici, o pravilniku kuratoi‘ija »Mladike«, o koncertih v Zvezdi, o odpravi higijeničnih nedostatkov v Jenkovi ulici in o samostalnili predlogih. V tajni seji je reševal obrtne, uradniške in se razne druge zadeve.
Akad. ped. soc. krožek je napovedal za danes zvečer ob 20. na univerzi sestanek zastopnikov vseh strank in strokovnih organizacij z dnevnim redom: Pomoč Rusiji. Zagrešil pa je pri tem veliko netaktnost, ker ni sestanka napovedal dogovorjeno z zastopniki, temveč ga je kar sam od sebe določil. Pri tem ni seveda pomislil, da imajo organizacije tudi svoje sestanke in da ne čakajo ravno na omenjeni sestanek. Drugič naj bodo gospodje malo bolj ujjudni* če hočejo, da bodo pri niihovi akciji sodelovale organizacije in stranke vseh megočih naziranj.
Pozor sodrugi! V Mostah se je zopef
ustanovila delavska godba. Z vajami se bo pričelo dne 17. marca ob 20. pri. Mav-serju. Vabimo vse sodruge, ki imajo veselje do godbe oziroma so izvežbani in ki so že sodelovali pri kaki sodbi, da pristopijo in pripeljejo s seboj se druge, ki imajo veselje do godbe. — Ker nameravamo letošnji prvi maj kar najbolje proslaviti, agitirajte za to našo godbo! — Pripravljam odboj.
Otčoi zbor »Vrtnarske šole« je 20. t. m. ob 8. zvečer v dvorani slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljub-Ijanž, Gradišče 17. I. nadstropje._____________
82 st
Jutri petek bo zopet diskusijski večer. Dnevni red bo važen, zato vabimo vse ljubljanske sodruge, da se ga udeležijo točno ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. ^Sprejemala se bo pred di-skusijo tudi članarina in novi člani.
Vrhnika. Dne 19. marca se vrši sliod SSJ na vrtu gostilne pri Jurci, poroča poslanec sodr. Kopač o položaju: Kam plo-vemo.
Prevalje. Dramatični odsek splošne delavske /.veze »Svoboda« v Prevaljah priredi v nedeljo, dne 19. marca ob 3. po« Doldne v dvorani gostilne Ahac tride-Ianjsko dramo »Mati«. •— Predprodaja vstopnic v Konsumnetn društvu za Slovenijo v Prevaljah. Mladina pod 14. le-tom nima vstopa. — Odbor.
Šoštanj. V četrtek se je vršilo veliko zborovanje, ki je bilo protestnega značaja. J .estirali so proti ukinjenju javne bolnice v Slovenjgradcu in drugod. Refe-riral je s. Leskošek iz Celja. Sprejela se je protidraginjska resolucija, kakor v Ljubljani, protestna resolucija s celjskcga protestnega shoda z dne 26. svečana ter »antialkoholna«; zadnja je z ozirom na kraj najbolj pomembna, kar znači, da prodira treznost pri sodrugili v Šoštanju — Mladi sodrugi vedo, da si je bolje nabaviti socialistični list kot pa strupeni alkohol, zato so tudi glasovali navdušeno za odpravo tega peklenskega zla. Posnemanja vredno bi bilo tudi za starejše soduge zlasti občinske odbornike. če bi tudi oni izvedli akcijo, v občinskem svetu. Da, še več jim je treba povedati: da socialist ne more biti, kdor samo pije in ne čita socialističnega časopisja, temveč socialist je lahko le oni, ki stremi za napredkom in ne za reakcijo. Dobri so stari sodrugi, a vendar povedati jim je treba, da starih nazorov ne maramo, ker nam škodujejo. Govornik se je dotaknil tudi draginje ter poudarjal, da draginjo ne delajo samo v Belgradu, Zagrebu ali Ljubljani, temveč tudi v Šoštanju. Draginja je nekakšna vlačuga privili-girane, nenasitne kapitalistične buržuazi-je, katera vam dnevno obeša hleb kruha višje. Rekel je: ne kmet in ne delavec nista kriva, da raste draginja, temveč oni,
I ki tržijo s kmetskimi produkti, n. pr. me-| som in žhom. Mesarji, gostilničarji, pokupijo po nizki ceni živino ali vino in potem drago prodajajo na konzumente (delavce). Izid vsega tega je, da ste tudi delavci krivi draginje, ker slepo gledate, kako vas odira posameznik, mesar ali gostilničar. — Značilno je predvsem to, da, tam kjer ne obstoja nobena socialistična strokovna organizacija ali pa kjer je še mlada v razvoju, je izkoriščanje vedno večje kot pa tam. kjer sloji zavedni organiziran proletariat na braniku. Slučaj: V Celju imajo mesarji goiovo večje izdatke
Ko? v Šoštanju, a ven3ar se tloK »Kravje meso« ceneje kot v Šoštanju. Takih in podobnih slučajev je mnogo; n. pr. čaj stane v Šoštanju porcija 6 K, soba 30 K, a v Slov. Bistrici stanc čaj 10 K in soba za prenočišče 40 K. Pri tem se pa moramo vprašati, ali ima buržuj v Slov. Bistrici res večje izdatke kot pa oni v Šoštanju? Dalje, ali so plače v Slov. Bistrici za delavce višje kot v Šoštanju? Odgovor je kratek: Ne! Ce pravijo kapitalisti, da delavcem nič ne koristi povišanje plač, ker se potem druge potrebščine zopet znatno podražijo, imajo deloma prav. A vi, so-drugi, imate nalog, da onemogočite ljudske pijavke, ki skušajo na vaš račun obogateti. Vprašali boste, kako je mogoče, pomagati si. Odgovor vam bo lahek: bojkotirati vsakega, ki skuša umetno po-
'draženje cen živIfensKm potrebščinam hi konec bo draginji! H koncu je s. Leskošek še pojasnil brezpomembnost klerikalne organizacije, katero bi jo gg. okrog podjetja Woschnagg & Sohne radi uvedli. da bi zamogli v kalnem ribariti in delavsko slogo, ki jim je težek kamen na srcu, razbiti. Karakteriziral je slovenski klerikalizem in njega preteklost kakor tudi sedanjost. Nato so se predložile resolucije, ki so bile soglasno sprejete.
UTRINKI.
Oj svoboda je modrost najvišja, v njej je sreča, v njej je izpolnitev, v njej življenje in vseh blagrov blagor. Brez svobode ni modrosti prave, a s svobodo vse je dosegljivo, kajti z njo se druži moč junaška.	(Etbin	Kristan).
Od vseh 'človeških strasti povzroča častihlepnost največja opustošenja. Pri-klopuje deželo k deželi, kraljestvo k kraljestvu. Prinaša na žemljo prelivanje krvi in lakoto.	(William	God vin.)
*
1’dini pravični ti melj za vso lastnico je: delo.	(John	Gray.)
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
„TBimUNA“
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Najcenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje.
Ljubljana, Karlovška cesta žtev. 4.
200 do 500 K na dan J!i£'ifij zaslužijo gospodje in gospodične s prodajo zelo dobro idočih predmetov. Za. vzorce in pojasnila ter pooblastilo za prodajo se mora vposlatl Din. 4-50. Nikdo naj ne zamudi! Vposlje naj se Frane-;i Dolinar, Črna pri Prevaljah, Slovenija.
Ivan Jax in sin
Ljubljana., Gosposvetska cesta 2.
finalni ■ talij Izborna konstrukcija in UilUtfll	elegantna izvršitev iz to-
varne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brozplačno.
Pisalni stroji „Adlera.
Ceniki zastonj in franka.
Kolesa iz prvih tovaren.
Diirkopp, Styri«, Waffenrad. Začasno znižane cene!
Za,razna akordna dela
iščemo za iakoj
Gr^Kna podjetje G TBuues 1zd.l
Ljubljana.
Vabilo
na
redni občni, zbor
Stavbene in gostilniške zadruge »Delavski dom* v Trbovljah, r. z. z o. p.
ki se vrši
v nedeljo 2. aprila v prostorih ^Delavskega doma".
1.
2.
8.
4.
5.
6.
Diisvni red:
Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Računsko poročilo.
Poročilo nadzorstva.
Sklepanje o prebitku.
Volitev enega člana v načelstvo, treh članov v nadzorstvo ter enega namestnika.
Razni nasveti in želje.
Na občni zbor imajo le člani z polnim vplačanim deležem dostop. Člani se prosijo, da prinesejo računski zaključek seboj na občni zbor.
Načelstvo
Stavbene in gostilniške zadruge ^Delavski dom“ v Trbovljah, r. z. z o. p.
f n liasie teta.
i
jnfjF
im
o
v
v zalogi trio« z žiioiao
Fr. Stupica
LtublJaiiSi C3aspo w«tsk4 c. 1>
Tovarna
larva
vsakovrstno - -.........blago.
Kemično čisti obleke.
w%0	* IIH K'fes la
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Sv€tlollk$ ghSceln^rajca Podružnica: Šelenburgovaul.3. ;nrr~-v , — ——" ..
Maribor
Gosposka ul. 33
Podružnice:
Novomsto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
Staro železo
kupuje po najvišjih cenah
Centralna
nakupovalnica starega železa
v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana zadruga s omejenim poroštvom
— --------------- sprejema	hranilne	vloge,	ki	jih obrestuje po 4 °|e.	—
|	Na	podlagi	zadnjega	računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.20 r82.	------- Društveni delež K 17.103*71.
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093'48. Delež znaša K 100’—.
Clan postane lahko .vsak.
iffrf 'TTHur f *i r «— mmmmmmmmm