;ZK
LIN'mIby — Artdr«»®: 'NOVA DOBA”
6117 St. Clair At*.
Cleveland, Ohio, (Tel. Randolph 38>39)
4-^-	—-	
Naše geslo v	tem letu mora
biti: dvajset	tisoč članov do
con venci je!	
H---— 							r-z7z=-r:
!1	(NEW	ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTK — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
As Sceoad Class Matter April 15th, IS26, at Tit« Post Offic« at Clarcland, O, Under Tka Art of March 3rd, 1879. — Acceptance far-ntiliag at »pedal rata of poatas«, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 1*0». 1*38»
ŠTEV. 16.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 18TH 1928 — SREDA, 18. APRILA 1928
VOLUME IV.
LETNIK IV.
STORIMO nekaj
ZA NAS
dihajmo %TEv
J. S.
PRI REDITVE K. JEDNOTE!
. Clevelandu, vštevši Euclid,
I j j .
resnici, dasi ne admini-
1t1Vn° del Clevelanda, ima J.
‘ftli.' ^dnota enajst društev. Od
|Lf() štiri mladinska, to je an-
F 0 Poslujoča. Cleveland je
s° naj večje slovensko mesto ®vetu
1VC h^land
NET 111
Računa se, da biva v okolici okoli 35, vencev. Logično je, da je ‘•ziio podporne organizacije, K;te^i tudi za J. S. K. Jed-
_ P°lje tu še obširno. Tega % u-i° vsa starejša društva U °dnote, zato so ustanovila Wl >Rredn.ii odbor, sestoječ iz ^°Pnik°v vseh naših -tukaj-C'ruttev v svrho sistemati-dela za napredek JSKJ.
^Ht	se	shajajo en-
»- 1,1 Po potrebi 'tudi večkrat
POZIV DRUŠTVOM J. S. K. JEDNOTE
4 Vy.	'	l	»	vv.v.. ,
Ultf ,°'Sec k'skupnim sejam, kjer iti
ato,e!)a-i° kaj in kako bi se dalo
rast naše skupne orga-Je. Np gre s0 £oliko za to, t 0 elanov pridobi eno ali Posamezno društvo, arniko članov pridobi Jedno-Član
'a
P
enega ali drugega dru-
^ elan sku Je glavno, člani
00
gh
&
F
yy
&
&
,’8
obi-
iK p;
&
pne organizacije naj pri-
| , ;10 tja, kjer jim bolj ugaja
jim je bolj na roke.
k. Wške preiskave novih čla-
e?e Plačujejo iz skupne bla ‘le.
^ zasluga za ustanovitev ! ’^ °vih angleško poslujočih 'v> ki imajo najlepše pogo-! napredek. Zastopniki lde] društev je to stalo mno Zamu(le in tudi stroškov.! d ni šlo za osebno čast j | ^ek, ampak v vseh sluča-naPredek Jednote. Bla-ILr kupnih društev je trpela ° ustanovitve Ti
novih dru-
-1 stroški niso majhni.
Šta Pa Je vse Pre.l kot v do L stftPju.
■ nek°liko opomore tej \li'.ni Prirede društva velike it/!- V s°l)0to zvečer 21. apri-JVe 1Cer v spodnjih prostorih 'p^e^a Narodnega Doma \ 'lair A ve. Dolžnost vseh 'Hi je JSKJ v Clevelandu, kate-kjj llaPredek njihove organi ^0h!3r* Srcu’ je, da se udele-°n.iene veselice
m pripo-
v P° svojih močeh k do ^ Uspehu iste. da erri naj rojaki ne pozabita |C! Polovica čistega dobič-Sof ,)r'reditve namenjena \ \5),.na^im stavkujočim pre
Namen je torej V ^ Plemenit.
Ely, Minnesota, kjer v^Hot? 'J1 rojstni kraj J. S. K.
L'»l
Ust
V zapisniku letne seje gl. odbora JSKJ, ki je bil priobčen v Novi Dobi dne 22. februarja, je navedeno, da izide dne 18. julija, to je ob 30-letnici J. S. K. Jednote slavnostna številka Nove Dobe na 32 straneh.
Navedeno je, da društva, ki tako žele, zamorejo za dotično izdajo poslati svoje slike v pri-občitev. Stroške klišejev pa bodo morala trpeti prizadeta društva.
Dalje pooblašča sklep glavnega odbora društvene tajnike, da morejo nabirati v svojih naselbinah oglase za slavnostno izdajo Nove Dobe. Od vseh nabranih in kolektanih oglasov dobe 25% provizije.
Urednik-upravnik prosi društva, ki žele imeti svoje slike v slavnostni številki, da mu jih pošljejo najkasneje do 15. maja 1928. Klišeje bo preskrbel urednik-upravnik, nakar bo obvestil društva, koliko imajo plačati zanje. V slavnostni številki se bo priobčila tudi zgodovina tistih društev, ki jo bodo pravočasno poslala. Tudi to mora biti v uredništvu do 15. maja. Isto velja za oglase.
Zgodovina društev naj bo opisana kolikor mogoče kratko in točno. Imena in številke naj se pišejo kolikor mogoče
 .Qruitveni tajniki,
žele v svojih naselbinah nabirati oglase za slavnostno številko, naj se obrnejo na ured-nika-upravnika za cene in druga navodila.
Društva, ki se v svrho priob-čitve slik v slavnostni številki dajo fotografirati, naj povedo fotografu, da potrebujejo sliko za klišej (cut) in da bo slika priobčena na časniškem papirju. Fotograf bo vede! potem na kak način sliko izgotoviti. Pred odposlanjem slike naj se na zadnji strani s svinčnikom zapiše ime in številka društva, da se ne pripeti kakšna zmešnjava.
Cenjena društva naj izvolijo vpoštevati, da je urednik-upravnik v tem predkonven-čnem času zelo zaposljen, slavnostna številka bo pa še posebno delo, katero bo moral vršiti, kadarkoli bo imel kakšno prosto uro časa. Iz tega vzroka naj ne odlašajo predolgo z vposlanjem slik, gradiva in oglasov. Vsaj 15. maja bi moralo biti vse v uredništvu.
V lma
ista šest društev.
Viv Va skušajo zbrati nekaj
V Ja
A
<5
Pomočjo tamkaj snega i'	Tam	bo	24. in
j^iw a videti sliko “Woman ,^4 World,” katere čisti Ni j£ripade omenjenim dru-t	Vstopnice	so	pc
Av	odrasle	in	po 1C
X-otroke in se dobe laikih aji Pri vseh društvenih '\%ah tega pa še v pro-'Iki J^antel Hardware, Thr °- in Slogar Bros.
-*u ll®tva v Ely bodo ne-/'lik; j lr>le^a precej stroškov o ■ {{ ')rivencije in 30-letnice 1^ .Pinote. Logično je to-A ki 1 ^ele nekoliko okrepiti 'N Krajne.
'A
Urednik.
-0-
TEDENSKI PREGLED
Uspežen polet preko Atlantika. — Atentat na italijanskega kralja. — Primarne volitve v Chicagu,
Vsaka konven-v mesto nekaj de-Pomaga k ugledu napornem j o
K1X1
e- r 4.
, jet°viščarji
\' ^is ■' a,^e v'r	dohod-
‘S(> ^ teh vrstic je znano, c'meHjeni v Ely o priliki
USTNICA UREDNIŠTVA
Nekaj dopisov je bilo treba odložiti za 'prihodnjič, deloma, ker ni bilo časa za ureditev istih, deloma ker primanjkuje prostora. Vse, kar spada v lisi, pride na vrsto, ko bo čas in vrostor.
konvencije JSKJ nekateri rojaki, katerim finance dovoljujejo, ■dasi ne bodo delegati in nekateri niso niti člani naše Jednote. In kdor bo enkrat videl lepote našega severa poleti, si bo zaželel še večkrat tja, če bo imel čas in finance.
Konvencija JSKJ v Ely pomeni torej za tiste kraje kapital, ki se bo morda dobro obrestoval leto za letom. Američani znajo take reči primerno ceniti, in nedvomno tudi mnogi naši rojaki že poznajo praktično vrednost istih.
NAJVAŽNEJŠI dogodek preteklega tedna je bil gotovo polet nemškega aeroplana “Bremen’’ iz Irske na ameriški kontinent. V letalu so bili trije, namreč nemški pilot Herman Koehl, pomožni pilot Irec James Fitzmaurice in nemški baron Gunther von Huenfeld, ki je polet financiral. Letalci so se vzdignili v zrak v Dublinu na Irskem zjutraj 12. aprila z namenom, da polete v New York in pristanejo na Mitchel letalskem polju. Vetrovi pa so aero-plan zanesli daleč proti severu in pristati so morali na osamljenem otoku Greenely ob južnem koncu Labradorja. Na Mitchel letališču v New Yorku so tisoč-glave množice ves dan 13. aprila pričakovale drznih letalcev. Ko je proti večeru skoro vse upanje izginilo, so se množice razočarane razšle. Kmalu nato pa je došlo brzojavno poročilo, da so letalci pristali na Greeneley otoku, sicer mnogo sto milj od svojega prvotnega cilja, vendar na ameriškem kontinentu. Letalo se je nekoliko poškodovalo, letalci pa so zdravi.
Američan Lindbergh je bil prvi, ki je v enem samem poletu preletel Atlantik iz New York« v Pariz. Posrečilo se mu je do Sttči.-ciij, ki si ga je bil zastavil brez nezgode. “Bremen,” s svojo nemško-irsko posadko je pa prvi premagal Atlantik od vzhoda proti zapadli. Sedem drznih letalcev je pred njim to poskušalo, toda vsi so plačali svoje poskuse z življenjem. Lavorike za prvi polet preko Atlantika od zapada proti vzhodu je odnese! naš Lindbergh s svojim letalom “Spirit of St. Louis,” venec zmagovalca za polet od vzhoda proti zapadli pa je zaslužil “Bremen” s svojo nemško-irsko posadko.
Ko so letalci pristali na Greeneley otoku, niso vedeli kje so. šele od oskrbnika svetilnika, ki je skoro edini prebivalec tistega otoka pozimi, so zvedeli kje se nahajajo. Da so morali pristati, je bil vzrok pomanjkanje gasolina. Vsled hudih nasprotnih viharjev so porabili več kuriva, kot so računali ir polet je bil mnogo počasnejši.
Iz canadske province Quebec se je podalo šest letal na Greeneley otok, da rešijo drzne letalc* ‘pregnanstva.”
Letalec Duke Schiller je naložil kapitana J. Fitzmaurice in ga ponesel v civilizacijo v Que bec.
V MILANU, kamor je dne 12 aprila dospel italijanski kralj Victor Emanuel, da otvori neke razstavo, je pri vhodu na razstavni prostor eksplodirala bomba, baš pet minut prej, predno je kralj dospel na dotično mesto. Ubitih je bilo 14 oseb, okoli 40 pa ranjenih; devet ranjencev je pozneje podleglo poškodbam. Kralju je zamuda petih minut rešila življenje.
V CHICAGU se je o priliki primarnih volitev dne 10. aprila bil hud boj med dvema frakcija ma republikanske stranke. Vladajoča politična mašina, katero se dolži, da je v zvezi z butlegar-ji in raznim zločinci, je doživela popoln poraz.
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. J os. V. (Irahek, vrhov ni zdravnik J. S. K. J.)
BOLJŠE PRILIKE POTOVANJA
Srčna bolezen (dalje).
Preveliki duševni napori škodujejo. Jeza in skrbi imajo tudi slab vpliv na srce. če imate slab želodec in če vaša prebava ni dobra ,pomeni to precej napora za telo in naravno tudi za srce in krvne žile. i V takem slučaju ne jejte preveč, a izbirajte si redilno hrano, ki je lahko prebavljiva. Pečena fen z dišavami preparirana hrana je navadne teško prebavljiva,ftorej bi se je morali izogibati.
če ste prehlajeni ali dobite vročnico, pojdite v posteljo in pokličite zdravnika. V postelji ostanite, dokler vam zdravnik ne dovoli vstati. Morda je teško ostati nekaj dni v postelji, toda je vedno boljše bit{ v postelji pat dni prej, kot pa! par mesecev pozneje. Bolne bizgavke so nevarne, ker se od njih zastrupljajo srčne mišice.
Prevelika telesna teža, naj ponovim, je nevarna, in bi morali skrbeti, da s,-> je ognemo ali iznebimo.
Alkoholne pijače vseh vrst so škodljive m slabo vplivajo na srce. Le v redkih slučajih jih zamore zdravnik dovoliti. Sploh bi bolniki Ig srčno hibo ne smeli dosti piti nikake pijače. Celo preveč *ode otežkuje cirkulacijo. Preveč vode piti pri jedi ni dobro. Brez skrbi pa se sme piti vodo pred zaju-trkorn, v času rvod zajutrkom in kosilom in med kosilom in večerjo, kakor tudi predno se gre k počitku.	/
--------o-------
KONCERT ANTONA ŠUBLJA
V nedeljo 22. aprila zvečer čaka ljubitelje lepega petja izreden užitek v Slovenskem Narodnem Donui v Clevelandu. Nastopil bo mladi operni pevec Anton Subelj iz Ljubljane. Program koncerta je zelo bogat in vsebuje operne arije in znane, priljubljene popevke.
Slovenski Cleveland bo pri tej priliki nedvomno pokazal, da zna ceniti pevsko umetnost kjerkoli jo najde, posebno pa še v srcu in grlu lastnega rojaka.
Nekaj podatkov iz življenja opernega pevca Šublja, kakor tudi vzpored koncerta, najdejo čitatelji na drugem mestu
Samo 991 članov nam še manjka do števila 20,000 v obeh oddelkih!
Veselica skupnih društev J. S. K. J. v Clevelandu se vrši v soboto 21. aprila zvečer v S. N. Domu. Polovica čistega dobička gre v pomoč stavkujočim pre-mogarjem.
 o———
IZ URADA VRH. ZDRAVNIKA
Pričetkom maja 1928 se preselim v nove uradne prostore, ki pa se nahajajo v istem poslopju kot dosedanji. Naslov ostane torej stari. Moji novi uradni prostori bodo v sobah 302-303-304 v desetem nadstropju American State Bank Bldg., ki stoji na vogalu Grant in 6th St., Pittsburgh, Pa. Vhod v poslopje bo z Grant ceste. Na razpolago je vzpenjača (elevator).
Dr. Jos. V. Grahek.
 o——----------
Gumi j iz kaktusa.
Znano je, da je pokojni naturalist Luther Burbank vzgojil kaktus, ki rodi užitno sadje. Iz sicer neporabnih puščavskih kaktusov se je dr. \7}it'hmanni v Los Angelesu/ nedavno posrečilo dobiti nado mestilo za gumij.
Najnavadnejši način potovanja je danes z vlaki, avtomobili in parniki. Vsakdo pa tudi ve. da more vlak voziti le po tračnicah in kjer je konec železniške proge, se mora ustaviti tudi vlak. Avtomobil more voziti le po prilično dobrih cestah.-in ladja le po dovolj globokih vodah. Avtomobilska industrija je menda danes na višku, zato je velike važnosti, da se leto za letom gradi več dobrih cest. Na panameriški konferenci. ki se je nedavno vršila v Havani, je dr. J. Salazar, delegat republike Peru, predlagal zgraditev dolge ceste, oziroma cestnega sistema, ki bi vezal Severno. Centralno in Južno Ameriko. Avtomobilisti bi po tej mednarodni cesti mogli prepotovati vso dolžino ameriškega kontinenta. Zastopniki Zedinjenih držav so navdušeno podpirali predlog dr. Salazarja in delegati drugih republik so se pridružili. Sklenjeno je bilo soglasno, da naj Panameriška cestna konferenca, ki bo zborovala meseca julija v Rio de Janeiro, stori vse potrebne korake za na-i rt zgradbe le mednarodne ceste. Cesta bi morala biti zgrajena po enotnem sistemu in vse države bi nosile stroške proporcijonelno.
Kamelo so do zadnjih časov imenovali ladjo juščave, toda v par letih bodo morda v srce sedanje saharske puščave lahko plule prave pomorske ladje. Dr. John Bali, v službi ge-ologičnega departmenta v Egiptu, dela načrte, da se poplavi velik kos puščave z morjem. Severni del libijski puščave, severovzhodno od Egipta, 'leži namreč precej nižje kot morska gladina, od katere jo seveda loči precejšen kos višjega sveta. Po načrtu dr. Balla naj bi se izkopal 200 milj dolj? prekop, dovolj globok za oceanske parnike in vode iz Sredozemskega morja bi zalile velik del libijske puščave. To morje v notranjosti puščave bi zavzelo več tisoč kvadratnih milj površja. Voda izhlapeva-joča iz tega umetnega morja, bi napravljala oblake, kar bi imelo za posledico več dežja in suha puščava v tamkajšni okolici bi se polagoma izpre-menila v rodovitne kraje.
-------o-------
"Woman Against the World’ v Elco gledališču Ely, Minn., 2$. in 25 aprila. Dohodki predstave gredo tamkajšnim društvom JSKJ.
-------O-------
SVEŽA GOMILA.
Dne 17. aprila je preminula v Clevelandu Mrs. Mary Klemenčič (rojena Kmet), stara šele 42 let. Doma je bila od Žužemberka in v tej deželi je bivala 26 let. Soprog ji je umrl pred letom dni. Zapušča žalujoče stariše, štiri sine, tri hčere, tri brate in eno sestro. Bila je članica več društev, med temi tudi društva št. 103 J. S. K. Jednote. Blag ji spomin!
GLASOVI Z RODNE GRUDE
V Splitu je dne 27. marca nenadoma preminil veliki narodni borec Juraj Biankini.. Bil je novinar in politik, bivši podpredsednik vlade in častni predsednik Jadranske Straže. Juraj Biankini je bil rojen leta 1847 v Starem gradu na otoku Hvaru, kamor so tudi prepeljali njegove zemske ostanke k večnemu počitku. Narod, javni uradi, vlada, dvor, vojska in mornarica, vse je izkazalo vzornemu narodnemu delavcu zadnjo čast. Pokojnik je bil kot bivši poslanec v dunajskem parlamentu vnet zagovornik Jugoslovanov in velik prijatelj sedanjega čeho-slovaškega predsednika Masa-ryka.
Podžupansko mesto v ljubljanskem občinskem zastopa je odložil občinski svetnik Josip Turk. Na mesto njega je bil izvoljen ljubljanskim podžupanom g. Evgen Jarc.
Ljubljanski dnevnik Slovenski Narod objavlja sledeče:	“Naš
ameriški rojak, gospod dr. F. J. Kern v Clevelandu, je posla! Fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo svoj prispevek v znesku 100 dol. (5500 Din). Uglednemu kulturnemu delavcu nove domovine, ki je podprl naše najvišje kulturne institucije s tako izrednim darom, izrekamo toplo zahvalo.”
V Trbovljah je umrl po dolgem trpljenju v 57 letu starosti gostilničar g. Anton Vidmajer.
Tovarna v Izlakih v obratu.
Te dni so zopet pričeli z obratovanjem v tovarni “Antimon,” kjer je počivalo delo vsa leta po vojni. Po zatrdilu ravnatelja ima tovarna naročil za več let. Družba poseduje poleg tovarn; tudi premogokop v šemniku in rudosled v Znojilah. •
VSAK PO SVOJE
čitatelji tega lista se bodo morali te čase zadovoljiti večinoma z razpravami o pravilih. Ne bo jim škodilo. Duh, kakor telo, potrebuje včasi tečne in redilne hrane. Mene je eden čr-kostavcev obsodil, da so me razprave postarale za deset let. Naj bo. Na par gub v obrazu več ali manj se v resnih časih ne gleda, posebno pri takih, ki niso poklicani k tekmam krasotic, v eni ali drugi kapaciteti.
*
Ako izgubimo še par ducatov las, ne bo posebne škode. Nekateri si te vrste zabavo lahko brez nevarnosti privoščijo. Kav nas je pa že bolj “jasnih” zgoraj, se vdajmo v svoj kismet in se tolažimo z izjavami učenjakov, da bodo v nekaj tisočletjih vsi ljudje plešasti. Mi sl lahko domišljamo, da živimo nekaj tisočletij pred našim časom, prav kot veliki misL-oi in pesniki.
*
Seveda ni greh, če se poslu-žimo včasi kakšnih medicin pro-; ti prezgodnjemu "postaranju.” Mi, ki živimo v Clevelandu, bo. mo skušali dobiti nekaj tozadevnih medicin na veselici skupnih društev JSKJ, ki se bo vršila v soboto zvečer 21. aprila v Slovenskem Narodnem Domu. če bo uspeh prireditve 'dober, bo del izkupička pomagal zabrisati brazde v obrazih naših stavkajočih premogarjev.
*
j Rojaki v mestu Ely, Minueso-1 ta, naj bi se poslužili sredstev
j proti postaranju, ki bodo po nizki ceni na razpolago v tamkaj-j šnem Elco gledališču 24. in 25.
! aprila. Ime predstave je i “Woman Against the World,” i čudovito primerno ime za današnje čase. Dobiček predstave se bo porabil v poravnanje gub v blagajnah tamkajšnih društev J. S. K. Jednote.
NEZGODA NE POČIVA
Sobrat Frank Bajt, tajnik društva Napredek, št. 132 J. S. K. Jednote v clevelandskem predmestju Euclid, je dne 16. aprila težko ponesrečil. Popravljal je hišno streho in tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo.
Nedavno se je vršila seja sveta beograjske filozofske fakultete, na kateri je bila izvoljena ga. dr. Ksenija Atanasijevič za izredno profesorico na filozofski fakulteti. Ga. dr. Atanasijevič je bila rojena 1. 1894 v Beogradu, kjer je dovršila gimnazijo. Filizofijo je študirala v Beogradu, Ženevi in v Parizu.
Meni so elyški rojaki poslali i dve prosti vstopnici k omenjeni predstavi. Ker pa so pozabili j priložiti prosti vozni listek za tja in nazaj, se povabilu, žal. no bom mogel odzvati.
*
v dolini ob rekah Tigris in ; Evfrat se je baje nahajal biblijski paradiž, kjer je Eva barantala s kačo in nam zafreČ-kala zemeljsko srečo. Zdaj na tistem kraju grmijo angleški topovi in prasketajo strojne pu-! ške. Arabski kralj Ibn Saud se vojskuje z Angleži. In dokazano je nad vsak dvom, da "war is hell.” Taka je moderna idila ; zemeljskega raja.
*
Sneg, ki je za Velikonoč. na debelo pok ril državo Nebrasko, je povzročil mnogo jamranja in mnogo veselja. Jamrala je železniška uprava vsled zamude v transportaciji, javkala je telefonska družba radi potrganih žic, jezili so se trgovci s pom-
■ ladnimi oblekami in jokale so i flaperice z novimi velikonočnimi slamniki. Farmer ji pa so vriskali, ker je sneg namočil obširna pšenična polja, kar bo vzdignilo vrednost pridelka za stotisoče dolarjev. Vsak po svoje.
*
že zgoraj je bilo omenjeno, da so zdaj resni časi. Resno se mo-1 ramo držati in resno debatirati.
■ časa in prostora za šale je ved-
■ no manj. Morda se čitatelji ni-i so dovolj resno držali tekom šti-
ridesetdanskega posta. Tudi jaz 1 se nisem, bogovom bodi potože-) no. Zdaj pa delam pokoro in se ; resno držim — and how!
A. J. T.
Izseljevanje v Avstralijo. Iz Prekmurja se ljudje močno izseljujejo. V prejšnjih lethi sc Se izseljenci obračali večinoma v Kanado, sedaj pa se je večja skupina izseljencev podala na daljno pot v Avstralijo, kamor jim bo menda v kratkem sledilo še več prekmurskih rojakov.
Občinski komisar v Kobaridu je dal posekati pred cerkvico sv. Antona starodavno lipo. Navedel je kot razlog za svojo odredbo, da lipa ovira razgled in se ne vidi ob narodnih praznikih na cerkvi razobešena italijanska zastava.
V Hercegovini, kjer vlada še trda zima, se vedno pojavljajo sestradani volkovi, ki napadajo v stajah ovce in drugo drobnico. Te dni je mlad pastirček iskal pred mrazom zavetja pod neko pečino. Nenadoma pa se je pojavil volk in napadel ovce. V neposredni bližini se je nahajal lovec, ki je streljal na volka. Krogla pa je žal zadela v nogo pastirčka, ki je hitel ovcam na pomoč. Medtem kc je lovec obvezoval pastirčka, j« volk odnesel svoj plen.
V
V
“JVo-cta Doba
ff
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.__________________________
Cene oglasov po dogovora Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
_SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
Volume IV.
83
NO. 16
Pomladne misli.
V teh dneh, naj so še. tako hladni, deževni, vetrovni in zabeljeni z zapoznelimi snežinkami, ne moremo drugače misliti kot pomladno. Ako pomladi ne vidimo in ne čutimo njenega gorkega diha, jo slutimo. Kar zdi se nam, da se nekje skrivalnice igra, da se bo nenadoma razposajeno prismejala izza gričev. Nič ni stalnega na pomladi, nič zanesljivega, polna je vseh mogočih muh in nagajivosti, toda hudobna ni. Zato jo vsi ljubimo in stavimo nanjo tisočere nade. Vseh nam ne bo izpolnila, nekaj pa gotovo. Zato ji oproščamo njeno mladostno vihravost in se skušamo okoristiti z dobrinami, katere nam prinaša.
Pomlad je podoba naše mladine. Ni vselej to, kar bi mi želeli, da je, in bržkone je boljše, da je tako. Ne sledi vselej našim trudnim in umerjenim stopinjam, ker je pač mlada in vihrava, poleg tega pa samozavestna, kajti ni bila že ob rojstvu vklenjena v stotere spone, kot smo bili mi. Samozavestna je, toda hudobna ni. Mnoge nade, ki jih stavimo vanjo, nam bo izpolnila, samo če jo bomo skušali razumeti. Njena pota niso naša pota, toda tisočera pota vodijo k istim svetlim ciljem. Pokažimo ji smer, dajmo ji luč, pa si bo sama našla pravo pot. Nesmiselno je voditi bistrovidnega človeka ob palici kot slepca. Pokažimo mladimi vzvišene cilje, in sicer boljše z vzgledom kot z besedo, potem pa je ne vodimo kot slepca, ampak ji pustimo, da si sama izbira pot. Naj rabi svoj razum, naj se uči iz izkušenj. Vzgoja je potrebna, toda dobra je le tako dolgo, dokler ne ubija lastne inicijative. Sistem ameriških šol gre v splošnem za tem, da opremi otroka z najpotrebnejšim znanjem, oziroma ga preskrbi z orodjem, s katerim si bo sam delal pot v življenju. Da ta sistem ni slab, kaže nam čudoviti napredek te dežele.
Bodočnost vsakega naroda je.v mladini. To velja tudi za manjše skupine, med katerimi je tudi naša J. S. K. Jed-nota. Ne podcenjujmo naše mladine. Včeraj ni štela nič, danes pomeni že mnogo, v bližnji bodočnosti bo štela vse. Zato ustavljajmo mladinska društva, kjer so prilike ugodne, seznanimo mladino s poslovanjem, pomagajmo ji od začetka z nasveti, s financami, če je treba, a pred vsem z dobrohotno naklonjenostjo. Če to storimo, se bomo v doglednem času čudili kaj premore naša mladina. Nedvomno bo tudi prihodnja konvencija pokazala razumevanje problema mladine in ji bo preskrbela mnoge ugodnosti, katere danes pogreša. To bo eden najvažnejših problemov,-katere bo reševala prihodnja konvencija. Če ga bo pravilno rešila, bo storjen največji korak k napredku organizacije.
Zelo važno je tudi, da ne pozabimo na mladino, ki spada, oziroma bi morala spadati v naš mladinski oddelek. To je naša rezerva, iz katere bomo črpali v najbližji bodočnosti, Tisoč novih članov lahko dobimo v mladinski oddelek tekom enega meseca, če se le malo potrudimo. Število dvajset tisoč članov v obeh oddelkih lahko dosežemo in prekoračimo v enem mesecu, če to storimo. Naša J. S. K. Jecl-nota prevzame z mladino primeroma majhno obveznost, a zagotovi si zdravo in zaželjivo rezervo. Naj bo ta lepi pomladni čas doba kampanje za pridobivanje mladine!
O DOHODKIH IN IZDATKIH
V časi je teško kriti tekoče izdatke, četudi imamo stalne dohodke, stalni zaslužek. Dolar za dolarjem ne izgubi, da skoro ne vemo kam. Plačevanje asesmentov za podporna društva spada med redne izdatke. Kadar je zaslužek kolikor toliko stalen, se že nekako utrpi in pritrga tiste dolarje. Hudo pa je, če zaslužek preneha za dalje časa in se morebitni prihranki tope kot sneg na pomladnem solncu. Asesment pri društvu je treba plačali, toda denarja ni morda, niti za najpotrebnejše življenjske potrebščine. V takem položaju se nahaja mnogo naših sobratov, ki, so že nad, leto dni na stavki. Spomnimo se jih, kadar moremo brez posebne bolečine utrpeti nekaj desetic ali kale dolar. Storimo, kar je v naših močeh, da, ne bodo vsled neplačanja asesmentov suspendirani. Vse prispevke pošljimo na glavni urad J. S. K. Jednote.
Cleveland, O.
Na večer 21. aprila, to je prihodnjo soboto zvečer, priredijo skupna društva J. S. K. Jednote svojo tretjo veselico v korist Jednote. Prva se je vršila v Slovenskem Domu na Holmes Ave., druga v dvorani Delavskega Doma na Waterloo Rd. in tretja se ima pa vršiti v Slov. Narodnem Domu na St. Clair Ave.
Prvi dve prireditvi sta se vršila izključno le v korist blagajne skupnih društev naše Jednote, to je, za boljšo agitacijo glede novih kandidatov, oziroma novih članov in članic za našo J.
S. K. Jednoto. Velika razlika bo pa s tretjo prireditvijo v soboto dne 21. t. m. v Slov. N. Domu na St. Clair Ave.
Pi’epričani smo, da je že vsakemu znano, da so premogarji v državah Ohio, Pennsylvania in West Virginia na stavki že nad leto dni. Zakaj da so na stavki, mislim, da je bilo že dovolj po-j jasnjenega v časopisih, in čitali smo že toliko tudi glede njih ; prošenj za pomoč, da bi bilo ! brezpomembno še nadalje radi tega razmotrivati. Naša dolžnost je samo še ta, da jim pomagamo, kar je največ v naših močeh, da zmagajo borilci v boju pravice, do katere je najbolj opravičen naš premogar.
Toraj, skupna društva J. S. K. Jednote, v Clevelandu in okolici so odobrila sklep zadnje seje, da se polovico dobička veselice pošlje za naše trpine stavka rje, da jim vsaj nekoliko zopet podaljšamo pogum za delavsko pravico, za katero se žrtvujejo in trpijo že leto dni. Armada brez “rezerve” je izgubljena, in tako bo tudi naša armada premogar jev izgubljena, ako jo mi pozabimo in prenehamo z našimi prispevki na en ali drugi način. Pomagajmo, da nc bo zmanjkalo “rezerve” "našemu borilcu, da bo tako prišel do svoje pravice.
Toraj, skupna društva J. S. K. Jednote vabijo vse zavedne Slovane in sploh vse cenjeno občinstvo, da priskoči na pomoč pre-mogarjem. Vsak naj kupi vstopnico, ki velja samo 50c, kajti po- ! lovica čistega preostanka gre v j pomoč “štrajkarjem,” to je na- j šim borilcem za delavske pravi- j Ce, za pravice premogar jev. — | Torej upamo, da se vidimo z j vsemi onimi, ki količkaj čutijo za delavske pravice, v soboto zvečer 21. aprila v Slov. N. Domu na St. Clair Ave. v spodnji dvorani.
Publicijski odbor: Rudolf Perdan, Valentin Kuhar, Mary Bradač.
qualify as a member in good standing. A candidate for membership in the S. S. C. Union becomes a full-fledged member only, after he has paid his initial assessment, has taken his oath prescribed for new members, and after he has been issued a certificate of membership, signed by Supreme President and the Supreme Secretary and countersigned by the Local President and the Local Secretary. Unless a person is in possession of these qualification, he should not be accorded the right to vote.
According to Article XXI, paragraph 9, sentence 6, 7 and 8, a special meeting can be called by one-third of the members. A petition was passed out by the Secretary for the members for their signature. Below are the names signed on the petitions, on April 15th and 1.6 th:
Frances Merhar, 1245 Norwood Rd.; Rose Ivanc, 1119 Addison Rd.; Mary Indihar, 5377 St. Clair Ave.; Bill Pecjak, 3934 St. Clair Ave.; Frances Mola, 3808 St. Clair Ave.; Marie Janzic, 3934 St. Clair Ave.; Jean Janezic, 3934 St. • Clair Ave.; Agnes Knaus, 3926 St. Clair Ave.; Frank Hočevar, 1393 E. 51st’ St.; Frank Budic, 1233 E. 60th St.; Joseph Jak-lich, 6514 Edna Ave.; Daniela Zupančič, 6512 Schaeffer Ave.; John Merhar, 1127 E. 66th St.; August Kikel, 6526 Schaeffer Ave.; Charles F. Kikel, 6526 Schaeffer Ave.; Antoinette Peternel, 1059 Addison Rd.; Louis Levstek, 1059 Addison Rd.; Mary Markovich, 6112 Glass Ave.; Frank Merhar, 1127 E. 66th St.; Louis Pluth Jr., 1103 E. 72nd St.; Frank Pluth, 1103 E. 72nd St.; Joseph Pluth, 1103 E. 72nd St.; Anton Zbasnik, 6613 Schaffer Ave.; Jennie Steklasa, 3858 St. Clair Ave.; Anna Pirnot, 6210 Bonna Ave.
Fraternally yours
Joseph Smole, Sec’y Lodge No. 180.
Pogovoriti se moramo tudi radi zabavnega večera, katerega se misli v kratkem prirediti. Z bratskim pozdravom Valentin Orehek, tajnik.
Baggaley, Pa.
Tem potom vabim tukaj šne in okoliške rojake na plesno veselico, katero prirede tri tu-kajšna društva skupno na večer 28. aprila v Pipetown Hall. Veselica bo prirejena v korist društvenega doma in prirede jo sledeča društva:	št. 13 JSKJ;
št. 318 SNPJ in št. 158 KSKJ. Pričetek veselice ob sedmi uri zvečer, vstopnina za moške 75 centov, za ženske 25 centov. Člani gori navedenih društev plačajo po $1.00, članice pa po 25 centov.
Vse članstvo se poživlja, da se omenjene veselice udeleži, kajti vstopnino mora plačati vsaki član ali članica, brez ozira na to, če se veselice udeleži ali ne. Vabljeno je tudi ostalo slovensko občinstvo te okolice, da nas v kar naj večjem številu poseti omenjeni večer. \ Zabave bo dovolj za vse. Torej, na svidenje 28. aprila!
John Resnik, tajnik društva št. 13 J.S.K.J.
Aurora, Minn,
Članstvo društva sv. Jožefa, št. 85 JSKJ poživljam, da bi se, polnoštevilno udeleževalo pred« konvenčnih sej. Imamo samo še štiri seje do konvencije in zdaj je čas, da razmotrivamo o pravilih. Dolžnost nas vseh je, da razpravljamo in razmišljamo kako bi bilo mogoče izboljšati pravila J. S. K. Jednote, da bo v bodoče njen napredek še lepši kot je bil dozdaj. Po konvenciji tožiti, da to ali ono ni prav, ni umestno. Zdaj se pogovorimo, kaj bi bilo umestno izboljšati in delegat na konvenciji bo skušal isto doseči. Torej, bratje in sestre, udeležujmo se predkon-venčnih sej polnoštevilno. — / bratskim pozdravom
Matt Anzelc.''" član dr. št. 85 JSKJ.
S pola.
Na slavnosti 110-letnice Miroslava Vilharja, ki se bo vršila 29. aprila v Waukeganu, Illinois, bo med drugimi govorniki nastopil tudi dr. Andrew Furlan iz Chicaga. Pričakujemo mnogo posetnikov iz Sheboygana,1 Racine, Kenoshe, Jolieta, Rockdale, La Salle, Milwaukee, Aurore in Chicaga. Vsi bodo dobrodošli in mnogo užitka bo za vse. Na svidenje!
Matija Pogorelc.
NAŠA RAST
Društvo “Blejsko jezero” št. 191, sprejeto v jednoto dne 19. marca. Pristopili so:
Frank Gossar, 28645; Josephine Kogoj, 2861.6; Katarina Matko, 28619; Valentin Matko, 28621; John Mi-helitch, 28622; Frank Gcmbach. 28614; Karol Gitowa, 28613; William Miniskey, Matija Kogoj, 28615; Ciril Matko, 28620; Kazimir Winislav, 28625; Frank Matko, 28646; John Leustik, 28617; John Matko, 28647; Anton Bartol, 28612; Eozi Strašišar, 28624; Alojzija Matko, 28618.
Z Ltfatskim pozdravom,
Joseph Pishler, gl. tajnik.
Cleveland, O.
NOTICE
Members of the George Washington Lodge, No. 180 S-S. C. Union, take notice!! A special meeting has been called on April 23rd, 1928 in the Slovenian National Home at 7:30 P. M. in room four, in the old building.
[ j At the last regular meeting which was held on April 10th, the election for a delegate to ' be sent to the coming convention, was held. The election I did not conform with the By-! Laws of the Union.
Because no person is allowed i to vote in the affairs of the South Slavonic Catholic Union j or at the meetings of its sub-, ordinate societies unless he can
Cleveland, O.
V smislu člena XXI., točke 9. ustave in pravil sklicuje društvo George Washington, št. 180 JSKJ izredno sejo za večer 23. aprila 1928. Seja se bo vršila v starem poslopju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., soba št. 4. Pričetek ob poluosmih zvečer (7:30 P. M.). Izredna seja je sklicana, da se pravilno izvrše volitve za delegata, kajti na zadnji seji so se izvršile neke nepravilnosti. Peticija za sklicanje izredne seje je podpisalo dovolj no število članov.
Z bratskim pozdravom
Joseph Smole, tajnik društva št. 180 J.S.K.J.
New York, N. Y.
Tem potom se naznanja članom in članicam društva Orel, št. 90 J. S. K. Jednote v New Yorku, N. Y., da se vrši pri-hodna četrtletna seja v soboto 21. aprila ob 8. uri zvečer v društveni dvorani. Pri zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, ker člani ne plačujejo redno svojega asesmenta, da se jih počaka prvi mesec, ako pa ne plačajo drugi mesec do seje, se ga ali jo enostavno suspendira. Tajnik ima nalogo one člane v drugem mesecu pred sejo še pismeno opomniti, da poravnajo svoj dolg.
Ker so bili nominirani pri zadnji mesečni seji trije kandidati za delegata za 13. konvencijo dne 30. julija t. 1., se ulj ud-, no prosi vse člane in članice-gori omenjenega društva, da se vdeleže te jako važne seje, da si izvolijo delegata, kateri, bo zastopal društvo Orel, št. 90 na 13. konvenciji 30. julija, 1928 v Ely, Minn. Imamo pa tudi še več drugih "točk za rešiti; zatorej pridite vsi. Izvzeti so samo bolni ali pa zelo oddaljeni člani.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
O
Katfil. Jednota 1. 1801
Inkorporiran*
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P»-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, v-Tajnik: JOSEPH PISHLER. Elv. Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. ^ £, Blagajnik neizplačanih snirtmn: JOHN MUVEKfx, -n/—
Duluth, Minnesota.	,
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American Starc Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha,
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Colo-
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo. 1
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, U
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich-
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.	^
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja ^0jniJK* sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in spričevala naj se pošilja na vrhoVnegi zdravnika.	,fl
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov 1 pi., membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Ll® Cleveland, Ohio.	l}l,oi(
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jug za obilen pristop. Kdor zeli postati elan te organizacije, naj tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih hruste ^ obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 članicami.
-s
brotami. Sploh obeta v to svr- | ho izvoljeni odbor kar najboljšo I postrežbo vsem posetnikom. — j Torej, na svidenje 28. aprila.
Anton Zidanšek, tajnik dr. št. 174 JSKJ.
AjP
IZ URADA GL. I*
X. IZKAZ DAROV KARJE
Društvo Slovan,
št. i«
fjf1
Sharon, Pa.
Na redni seji društva Sloga, št. 174 JSKJ dne 1. aprila je bilo sklenjeno, da priredi društvo za dne 28. aprila veselico z igro. Prireditev se bo vršila v korist društvene blagajne, ki je že skoraj popolnoma prazna. Vršila se bo ta veselica v Slovenskem Domu v Farrell, Pa.; prične se ob polu sedmih zvečer. Igra pa se bo pričela točno ob sedmi uri. Rojaki iz Sharona in Girarda in sploh od blizu in daleč so vabljeni, da nas posetijo na omenjeni večer. Otroci do osmega leta so v spremstvu starišev vstopnine prosti, od osmega do 16. leta pa plačajo po .15 centov vstopnino. Za vse odrasle, to je od šestnajstih let pa do sto, velja vstopnina 50 centov. Velja za vse enako, to je za nečlane, kot za člane in članice.
Vsak član ali članica društva Sloga, št. 174 JSKJ mora plačati vstopnico, pa naj se veselice udeleži ali ne. Veselični odbor je tudi sklenil, da kdor se veselice ne udeleži, plača en dolar v društveno blagajno. Veselični odbor pričakuje, da bo članstvo polnoštevilno navzoče pri igri, ki je zelo zanimiva. Imenuje se ■‘Ob vojski” in jaz sem gotov, da take igre še nisrilo imeli na Farrellu. Tudi igralci in igralke bodo na svojem mestu; se že dalje časa z vso vnemo učijo. So pa tudi prave vrste. Nedavno sem vprašal neko prijateljico, kdo bo vse igral pa mi je zabrusila, da ni treba, tla bi moral jaz prvi vedeti. Mislil sem si: prav ima, bom jih pa šel gledati; če me prav stane par dolarjev, izpoznal jih bom. Radi tega vabim tukajšne in okoliške rojake, da ne zamudijo omenjene prireditve, ki bo zelo zanimiva. Slišal sem zvoniti, da bodo igralci dobili godbo iz daljnega Clevelanda. Bogve, morda nas še naš urednik poseti, če je kaj mu-zikaličeh. če pride, bo dobro postrežen s prekajenimi domačimi klobasami in drugimi do-
N. S. Pittsburgh, Pa.
Prav malo dopsiov beremo iz našega Pittsburgha. Razpoloženja za dopisovanje menda ni zato, ker se tudi tukaj bolj slabo dela. Skoro vse večje tovarne, posebno pa železolivarne počivajo, ali jih pa premeščajo v druge kraje. Kmalu bomo morali opustiti časten pridevek našega mesta “Smoky City,” ker se ne bo več kadilo iz velikih dimnikov'.  .....' ’’ " '
Omeniti moram, da smo bili povabljeni dne 17. marca k družini Vogrin na “Surprise party.” To je bil rojstni dan Mr. Joe Vogrina, dne 19. marca pa njegov god; tako tudi njegovega sina. Mi prijatelji smo se zbrali na njegovem domu. Tri polne sobe gostov nas je bilo, vsi prijaznih obrazov. Samo onega je še manjkalo, za katerega je bil ta sestanek namenjen, namreč hišnega gospodarja Mr. Vogrina. Ko je pa le prišel domov, je kar obstal iznenaden. Vprašal je, kaj da vse to pomeni? Takrat se je pa oglasil klavir, "in mi, njegovi prijatelji smo mu voščili še na mnoga, mnoga leta dočakati ta veseli dan. Naš slavljenec je bil vidno vesel in ginjen.
Potem smo ste pa vseli okrog mize, ki je bila naložena vsega, da je komaj držala dobrih stvari za prazne želodčke in tudi za suha grla. Tako smo se v veseli družbi kratkočasili do 5. ure zjutraj. 1
Mrs. Vogrin pa želim, da bi še večkrat pripravila svojemu Jožetu tako party, in da bi seveda tudi nas zopet povabila!
Dne 4. aprila je tukaj umrla v okolici Pittsburgha obče znana rojakinja Katarina Kambič v visoki starosti 74 let. Na stanovanju je bila pri Fr. Nečimerju in tam umrla, ležala je pa pri nekem pogrebniku. Pokojnica je zapustila precejšnjo svoto denarja, a je živela bolj skromno, skoro bi rekel človek — v pomanjkanju. Zapušča štiri hčere, že vse dobro preskrbljene.
S pozdravom do vseh čitate-ljev tega lista.
Frank Nečimer.
Imperial Pa.
Naj mi bo na tem mestu dovoljeno, da se zahvalim dobrim ljudem iz Clevelanda-, ki so se spomnili name v potrebi. Stara sem že 68 let in moram še skrbeti za hčer, ki je čisto gluha, in eno petletno deklico. Iskreno se zahvaljujem družini Tolar, Mrs. Zakrajšek, Mrs. Košek in Mrs.
ma, Washington $26-1®’ štva Naprednost s Auburn, 111. $15.00.
Jožefa št. 45, IndianaP0' ^ Nabrano med
850.00.
osla'
J:S
v Little Falls, N. Y. . lik društva sobrat F1 f1 le). $78.25. Sobrat F1'3 ^ lan, Molalla, Ore., fg0, 76. $2.50. Skupaj S* prej izkazano pa j do sedaj prejeto •>j (aj Joseph Pishler«
rz rrnAVKrsi
Člane JSKJ v El}!, ne tem potom
K
°poza' I#
treba pošiljati uVr0,vpfi' prememb v naslovil1 ^ ^ “box” na hišne d} željo tamkajšnega bil odposlan celotni (mailing-list) 'poštno popravo. Kakor '1‘ u'prav;ništvo Nove D° 1 Ijen naslovnik od VoS H pošiljal se bo list P° 110 v ih
N. Nauyokas v poslano darilo v g0^0'
in drugih potrebščim'1 /i'
Mary Box 53,1”1
,ie»„
Na velikonočno dne je imela mladi11*;1 ganu, 111., kakor qI»c" $ Velikonoč, v S. N- P?
‘•i svoj dobro igW111 # Na večer pa je bil° jc1^ kee, Wis., nad tisoč ^ pri igri “Nebesa mi ie bila vprizorjena v venskega Narodnega 0 ft «em zrl na tako štcvl . # občinstvo, bil sem v h’
, da vpričo tak®fhv-/.
can,
A/l ib ti
bodo rojaki v j .^el*
n.ja West Allisu lastni Dom.
kmalu
Matij*
pol
I«^
najlep »
Tem potom se J j ujem Mr. Louis -	^
govi soprogi, kak01 Nauyokas v Colli’1" slane nam štiri
Ign»c ^roO1 , V
Kot je bilo ze P°	j
di Slovenski Dom v	j
'-tnan pod imenom Slovenian Audito1111	$	a
’ V a Tli
elikrfV
wjj
to 21. aprila svojo v* m Ta zabava bo veli ^ ker jo bomo prvič , -gP
Dos®
nih prostorih. ne zabave prireja 1 i drugod. Marsikdo^) (Dalje na '5- s
V
DOPISI
ots
1901
ive-i *•
. BJ«k
et>-
Colo-
h,,„ Nadaljevanje iz 4. strani)
“CeJ denarja, toda društvu ni rišlo dosti v korist, ker je veči-0 dohodkov požrla najemnina, katero smo plačevali tuje dvo-Lahko so tujci imeli svo-e korane, ko smo jih tudi mi omagali plačevati. Sedaj se je 0 obrnilo. Židje naj delajo za
, e> mi Slovenci bomo pa za sebe,
Od več društev sem že dobil r°Čila, da se udeležijo otvori-e> Vsi korporativno v dvora-°; Tudi Slovenci tako poma-delati, da bomo tisti dan tudi že otvoritev kegljišča. ,.° zopet veselje za naše keg-Javce v Greater New Yorku!
Za odbor: Jakob Slabič
v Slo
fji*
ištVP
J*
V'1:t Hm
'rii1* '.ft
K°NCERT ANTON ŠUB-LJA
venskem Narodnem Domu. Ueveland, O., 22. aprila, 1928.' Anton šubelj, operni pevec iz Jj^vne opere v Ljubljani, ki bo j,'aPrila t. 1. nastopil v S. N. v0ftl« v Clevelandu, je bil rojen i\Rodici pri Domžalah na Gorskem. Takoj po svetovni ,0]n‘ je vstopil v ljubljanski fNervatorij. Kot glavni pred-et je obiskoval solo-petje, Ito*0 'n dramatično šolo. Leta je odšel v Berlin, kjer je .Odiral na “Hochschule fuer j^Ufi'k und Darstellende Kunst.” ®Se je leta 1923. v jeseni vrnil f °movino, je bil takoj angaži-kot bariton na kr. operi v .Jubljani. Prva njegova vloga i,p bila “Chansonett” v operi v °i'enjski slavček” od A. For-,^rja, v kateri vlogi je igral 33 ,vei§ ]j.at. Nastopil je dalje v raz-Pjh operah, kot:	Don	Pas-
Aj > Manon, Prodana nevesta, {rUtnači, Jenufa, Zaljubljen v ^‘°fanže, Majska noč, Nižava, j®v‘ljski brivec, Zvedave ženske, ^ %ler naše ljube Gospe itd. ^JStoval je tudi s celo operno ^Po v Sarajevu Dubrovniku, in Zagrebu. Medtem j c ^'^jal mnogo koncertov, zlasti Rilskih. V počilnicah je še) rdV;idno študirat v inozemstvo, j Jl\je na Dunaj. Leta 1926. oprtal operni režiser in prva ki jo je režiral je bila
f
obe
it«*,
»o*
,riJ
MLADINSKI DOPISI
Contribution from Our Junior Members
(Continued from page 3)
nejši prizor. Slabotno dekletce je ležalo v zaduhli sobi na postelji. Oče ji je umrl lansko leto, ostalo je sedem malih, nepreskrbljenih črvičev, najsta-rejši in edina pomoč materi je , bilo gori omenjena deklica, katera je pomagala vdovi materi siromašno preživljati svoje brate in sestrice. Kaj	sedaj ?
Edino upanje in pomoč materi je bolezen položila v postelj za nedoločen čas. Mater samo skrb in ljubezen do otrok drži še na nogah ; kdo ve, koliko časa bo vzdržala?
Ne bo se čuditi, če se bo nekega dne onemogla zgrudila od teže in skrbi in prenapornega dela. Podnevu kuha, krpa in pere za ubogo deco, ponoči pa hodi čistit neke prostore za bornih $15 tedenske plače. Na spanje in počitek niti misliti ne sme, niti na postrežbo bolne hčerke; zgodi se lahko, da zgubi delo. Kaj potem? Vsi otroci so prepuščeni samim sebi, brez varstva, brez oskrbe ob nočnih urah ob času, ko jo najbolj potrebujejo. . . .
Kaj vse se ne godi v bogatem milijonskem mestu, kjer cvete industrija, kjer kopičijo milijarde mogotci, dočim otro-ci delavskega očeta in matere umirajo gladu in pomanjkanju.
Najprisrčnejše pozdrave mladim in odraslim članom J. S. K. Jednote!
Jeannette Sega (15 let), društvo Zvon, št. 70 J. S. K. J.
We had wonderful weather here during the Holy Week, so that all the grass started to turn green and flowers began to sprout up from the brown ground, and I all full of joy was waiting for Easter Sunday, for I had all new clothes, which I would wear on that day. But nature did not play fair, for on Saturday it started to rain, which over night changed to snow.
When I got up, my joy was all gone for I could not wear my new clothes to go out. Bui anyway I had a good time for all my girl friends came over and visited me and we had a wonderful Easter, even though it wasn’t so good outside. Now everything is alright and I expect to wear my new clothes next Sunday.
Anna Leskovec, Lodge No. 71 J.S.K.J.
k Hdame Butterfly”. Pozneje k ^Žiral opero kot: Tosca, Tra-}i^ a> Trubadur, Rigoletto, itd. fti^il tudi koncerte v J ulij-Benečiji in na Koroškem, po večini narodne Koroškem ni imel
tj6 Pcl
»itn,'' Na
v	toda Italijanom ni bilo
^ češ, da dela propagando 0v- jezik. Končno jim je eV.£l-1	%	u*?esem	ugajala,	da so
ovi**1’ I y liub temu dovolili turnejo.
Yorku je dal dva kon-Is, ,a’ ki sta publiki jako ugajali^11. je za radio ter je tedaj Italijanski časopis zapisal [ Ctuito molto bene”, (ki je ti0	dobro, kar je pač značil-
yjti pel je slovenske pesmi. Sl>OPvED KONCERTA.
’ m
'H
v < j D°V
sr<j
^ A ia*y
, ii'1
. vo/ iJa
jleP9 m W 'A
»o '
m’1- J. i</
ce^.jV
$
iPrJ/ ’ jS st^
^uvčič: Padale so cvetne
1.
3, y';- ■ • 2. Loewe: Pevec Tom. V./^ar: Mornar. 4. Parma:
5er
V^‘';ctt1ja noč. 5. Musorgski: molitev. 6. Musorgski:
^riki.
|Sl ODMOR.
, genske narodne pesmi:
..............
^avčič: Zagorski zvonovi.
K0rošk
,Hvnik
k —««.a: Dekle to mi povej . .
*««.: Gor čez jezero . . .
. j^^jska: V moravski fari. . 4(]‘^“‘ič; Megla u jezeri. 6.
Zaspanček. 7. Foer-VAri'ja iz opere “Gorenjski V^’’	8.	Rossini:	Arija	iz
^ Seviljski brivec.”
^ !'esedežem: V predprodaji ^	^c-‘> Pri blagajni $1.00
c\— Vstopnice so v predat,'11 : Slaščičarna Mrs. Mary Hv0 an> v S. N. Domu, uredni-‘‘ijjj,. Ameriška Domovina” in ^ilv, Pravnost,” v trgovinah: brata, Frank Černe, a^Un’ Frank Belaj, Anton \lu^Vai>’ John Gornik, Frank Hiff *^°hn Močnik, Ivanka rer». Rudolf Perdan in Jos
, c.  ----------------
% ';am mladinski oddvlel
\ft‘c Zbirno 991 članov i
s>4 , ^secu. Toliko nam jif
do skupnega števili
A DAY PICNICING One day some girl friends, my brother, sister and I went picnicing. We found a nice place, to have lunch. We built a fire, and started to prepare our lunch. My sister and another girl were sent after water to a spring, which was near the river. A cow happened to be there and started to chase after them. They ran all over the swamps, and got their shoes and stockings all wet. They put them by the fire, so they would get dry, and then we started to play games. We saw something smoke by the fire, and we went to see what it was. We found the girls stockings all burned.
On our way home, we started to run, and we broke some dishes. When we came home, we got a scolding for breaking the dishes. It was getting late and we went to bed.
I especially wanted to write one word, thanking the Editor for the check he sent me for the story in the January issue.
Edith Glavan (Age 12)\, Lodge No. 78 J.S.K.J
MY PET For my pet, I have a black rooster. I am very proud of him. He follows me all over. When 1 go to the barn to get some wood or coal, he is sure to be with me. But the trouble is that whenever any one comes near to our house, the rooster is sure to jump at him. That is one thing I don't like. He will even jump at our family, but he doesn’t dare do anything to me.
Once there came a little boy in our alley and our rooster was there and he jumped at the boy and pecked him. The boy was crying, for his hands were all scratched up. His facti also was scratched.
I never let my father leave the rooster out of the chicken fence.
Stanley Debevetz (Age 12),
Lodge No. 20 J.S.K.J.
EASTER The same as in every other year, and also this year. Easter arrived, and went. With great joy and happiness we were waiting for its arrival, since Ash Wednesday. I counted each day as it went by, for 1 was very eager to have it come,
THE SINKING OF THE S-4
The crew was singing on the deck,
As they ireared land which seemed a speck.
A Crash! The ship began to sink
The sailor’s sat there, unable to think.
“The ship is sinking, give the taps,
They may give us help, perhaps !”
The ship farther down it went,
As still the captain the taps had sent.
Fainter and fainter the taps were heard,
As they were given word for word.
“Help, for the end is drawing near,”
The answer, “He is watching, never fear.”
Each one gasping for his breath
Each one waiting for the arrival of death.
The taps still fainter were they heard,
Like the twittering of a dying bird.
They waited bravely till the last,
The air in the room disappeared fast,,
Each one thinking of his own,
Now he is here, and must die alone.
Wives and mothers, all are sad,
While waiting for word from her dear little lad,
Gently she dries the falling tear,
And gently whispers for hope and cheer.
Jane Nagode (Age 13), Lodge No. 108 J.S.K.J.
Ely, Minn.
This is my first letter I am writing in the Nova Doba, and I wish it will not go into the waste paper basket.
Mother told me to go uptown on a bright sunny day in July. Oh, and all the other girls were going swiming and I had to go uptown and buy some meat. Well I made up my mind I wouldn’t go, so I took my swiming suit without my mother seeing. So I joined the girls and went swiming. We had a swell time swiming for an hour and a half.
I saw my mother on the hill coming toward the lake, and I wasn’t dressed. I ran into the bushes and dressed myself and ran home with my mother following me. 1 ran in under the bed, thinking she would forget about it.
Supper time came. Gee! it smelled nice.'
“Mary! Mary! come on and eat.”
Oh, goody, she forgot about. I went bravely into the kitchen. Well I’ll tell you rijjht now if you were in there that minute, you’d think the world was going to an end.
Mary Perusek.
NOVOPRISTOPLI ČLANI MLADINSKEGA ODDELKA
Za mesec marc 1928.
Dr. št. 2. Leona Kozar, 9525; Rosa Kozar, 9526.
Dr. št. 6. Anthony Rigo, 9553 ; Emma Jere, 9554.
Dr. št. 9. John Kocjan, 9555; Albert Kocjan, 9556.
Dr. št. 11. Dorothy C. Žitnik, 9573; Helen A. Žitnik, 9574.
Dr. št. 13. Mihael Tandaric, 9575.
Dr. št. 26. Anna Yohovic, 9585; Mary Yohovic, 9586: Thomas Yohovic, 9587; Vida H. Yohovic, 9588.
Dr.	št. 33.	Edward Skerl,
9527; Mildred Bole, 9601; Frank Podobnik, 9603; Tina Podobnik, 9604.
Dr. št. 40. James M. Prody, 9528; Robert J. Prody, 9529.
Dr.	št. 44.	Edward Lavka,
9589; Carol Lavka, 9590.
Dr. St. 45. Josephine Hren, 9591;	Eileen	G. Beranisch,
9592;	Frances	Cherne, 9593;
Rosemary Kolarič, 9594; Mary C. Kolarič, 9595.
Dr. št. 57. Rose Nagoda, 9530. Dr. št. 66. Joseph Seme, 9557; Anton Seme, 9558; Helen Pa-sich, 9559.
Dr. št. 68. Joseph Beg, 9560. Dr. št. 70. John Gramc, 9531; John English, 9532; Emil Kolak, 9605; Agnes M. Spolar, 9606; Rudolf F. Gradisher, 9607.
Dr. št. 71. Frank Brzin, 9561; Mary Brzin, 9562; William Champa, 9563; Joe Champa, 9564; Victoria Champa, 9565; Dolores K. Obranovich, 9566.
Dr. št. 75. Emma Premro, 9596.
Dr. št. 78. Robert J. Evans,
9533.
Dr. št. 84. Jennie Tomazin,
9534.	;;
Dr. št. 107. Henry Movern, 9597; Louise F. Zabukovec, 9598; Joseph R. Tomick, 9599.
Dr. št. 111. Johanna Jakopich, 9535; Josephine Jakopich, 9536; Chrales E. Jakopich, 9537; Joe Jakopich, 9538; Markes Reems; 9539; Stephan Shustar, 9540; Mary Steblaj, 9541; Bernard Steblaj, 9542; Emma Vidrih, 9567.
Dr. št. 118. Clara M. Frlan, 9543; Edward Yengich, 9576.
Dr. št. 132. Rudolf Strlekar, 9544 ; John Sterlekar, 9545.
Dr. št. 137. Elizabeth Erbežnik, 9546; Štefanija Erbežnik,
9547.
Dr. št. 139. Joseph J. Grahek,
9548.
Dr. št. 141. Edison A. Terbo-vec, 9568; Gloria H. Terbovec, 9569.
Dr. št. 149. Mildred Kocian, 9549; John M. Kranc, 9550.
Dr. št. 151. Gerald F,. Pauline, 9551.
Dr. št. 155. Sam Kocman, 9608.
Dr.
9570;
št. 159. Frank Podjed, Anton Cek, 9571; John Zimmerman, 9572.
Dr. št. 162. Elizabeth Storgel, 9600.
Dr. št. 166. Branko Jeric, 9552.
Dr. št. 171. Frances Unetich, 9602.
Dr. št. 187. Helen Urbas, 9577.
Dr. št. 191. Viktor Matko, 9578; Julia Matko, 9579; Jennie Stražišar, 9580; Mary Matko, 9581; Frank Matko, 9582; Rose Virginia Stražišar, 9583; Frank Edward Matko, 9584.
other time. Wie should do everything in our means to advertise, to let them know what the advantages would be by becoming members of the J. S.
K. J. and to grant them many privileges, in order, to get their support for the good of the JSKJ.
We must all admit that since immigration has been restricted, we have not increased as we should, although our increase in proportion to the increase of other organizations has been very favorable. We must, unless we accept the American Speaking Jugoslavs into our ranks and let them organize American Speaking Lodges, depend upon the balance of the Jugoslavs of this country in order, to increase our numbers. My experience in the past several years, has been that the cream of the Jugoslavs are members of one or another of the Slovenian organizations. The JSKJ has its share, but in the selection of new members from amongst the balance is a difficult and a very unsatisfactory task. Most of these people are individuals who have worked hard, who did not really care about Fraternal Insurance and it is only now when they see the need of it, that they will become members if accepted. It is not a difficult matter to become a member of some of the lodges, for the officers are not strict in their selection. Others and this pertains particularly to the older lodges, the officers are more strict and will not accept strangers unless they are highly recommended by some member of the organization.
American Speaking Lodges mean that the meetings will be held in the English language and that the general trend oi discussion will be entirely different from that usually founf) in the old societies. Times have changed and so have the people. We cannot expect to have young American Slovenians attend some of the old dried out meetings that are held by some of the older lodges, where matters of no importance to the organization in general, are discussed, and where very often members criticize each others ability, instead of showing brotherly love and retain their membership.
I know of several instances where Young Americans became members of the organization and attend one meeting. That was sufficient for them. The following month they dropped out. Why? Because there was so much rangling and unnecessary discussion about some man’s disability or some individuals remark, that it disturbed the new member and he at once became dissatisfied and left the order to j'oin an American organization. You know as well as I, that most of these meetings, of these organizations are held next door to a bar, where liquor is sold freely and when too often members under the influence of liquor disturb an otherwise, peaceful meeting. An individual may be able to stand this once, but when it becomes a common practice, he gets tired of the rund of things and drops from membership.
American Speaking Lodges, will help to bring in the wives and husbands of American Slovenians. You cannot very well expect to have the husbands members of the JSKJ and not accept the wives, even though she is not Slovenian, unless you can take care of her. Man and wife usually go i together, which is a good rule. If this woman who is not a Slovenian becomes a member, she wishes to attend meetings at which will be spoken the English language which she can understand. She will not attend meetings held in the Slovenian language, no more than
I would attend meetings of Chinamen, where that language is used, and which is foreign to me. If we get the fathers and mothers then we will have a much easier time getting their children and by so doing, we will prolong the life of this organization, like that of every other Jugoslav organization, by getting young blood into its membership.
There may be some who are still old fashioned enough and who do not see the advantage of having the organization built up by young blood. They will realize much before they expect the absolute necessity of this young blood. It is our only salvation. The more American Speaking Lodges that we have, the more firm will be our foundation and the longer our life. Without young blood our assessment rate will have to be increased, for our mortality rate, due to the fact we are growing older each year, will correspondingly increase. By getting young members, that average is brought down and our assessment rate held to its low level. So, by encouraging American Speaking Lodges we are really helping ourselves. Not one member either to himself or for the JSKJ should for one. moment oppose any action which would be brought up at the convention in favor of the American Speaking Lodges.
This question, if it is necessary to place it in the by-laws should be adopted without a single question as to its advisability. The facts are plain.
Dr. Jos. V. Grahek.
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
ENGLISH SPEAKING LODGES
Pittsburgh, Pa.
FINANČNI ODBOR. — Ako pogledamo vprašanje kupovanja in prodajanja bondov pri različnih slovenskih organizacijah, v kateri zadevi so se vršile preiskave zadnja tri leta, dokazano je, da je finančni odbor absolutno potreben. Če bi bili imeli finančne odbore pred desetimi leti, imele bi naše organizacije danes na desettisoče dolarjev več v svojih blagajnah, kot v resnici imajo. K sreči J. S. K. Jednota tozadevno ni trpela nobene znatne izgube v zadnjih letih, medtem ko so nekatere druge bile močno prizadete. Te reči pa niso bile prinesene na svetlo in niso znane članom organizacije. Ce sem jaz dokazal, da je neka organizacija v eni transakciji za $30,000 boirdov plačala okoli $2,500 več za imenovane bonde, kot je bila njih tržna cena, potem boste videli, da se mora v tej zadevi nekaj ukreniti. Kaj se je zgodilo s temi 2,500 dolarji? Organizacija, o kateri se govori, jih je izgubila, toda kdo jih je dobil? To more biti katera si bodi treh različnih strank.
Jaz sem poskušal >to omenjeno transakcijo razložiti članom dotične organizacije, toda glavni odborniki so mi zabranili rabiti v to Bvrho uradno glasilo, iz edinega razloga, jaz mislim, da se obdrži članstvo v ignoranci kaj se je v resnici dogajalo v preteklosti. Jaz sem zagotovljen, da z novim finančnim odborom in s publiciteto, ki se nanaša na kupovanje bondov, odkar sem bil jaz pričel akcijo v tej zadevi, se ne bodo več pri kupčijah dogajale take goro-stasnosti. Boljše trgovske metode so se vpeljale v omenjeni organizaciji. Zdaj poslujejo na “bizniških” principih. Nekega dne, in mislim, da ta dan ni zelo daTeč, bo to razloženo elanom v podrobnostih. Ti bodo imeli priliko soditi, da-li Sem imel prav ali ne.
Kot že omenjeno zgoraj, J. S. K. Jednota ni trpela hikakih izgub. Mi smo bili srečni, da j smo imeli pri nakupovanju in prodajanju bondov može, ki so imeli nekaj vpogleda v trgovino z bondi. Bili so pošteni možje, in če so se pripetile kak-
šne napake ali so bili kakšni bondi preplačani, zgodilo se je to, ker bondi niso bili pravilno predstavljeni.
S temi'rečmi v mislih, bi jaz priporočal, da J. S. K. Jednota izvoli vsaj tri može, ki bivajo v kakem velikem mestu ali bližini istega, kjer imajo dostop do bank in zanesljivih institucij, ki se bavijo z bondi. Da ti možje bivajo blizu skupaj, je potrebno iz vzroka, da se lahko snidejo brez prevelike izgube časa, kajti čas je denar. Dobri bondi so morda naprodaj danes dopoldne, čez nekaj ur pa bodo že prodani. Ce bi imeli ta finančni odbor raztresen daleč narazen, vzelo bi tedne časa, predno bi se mogla podvzeti kakšna akcija. Člani tega odbora bi morali biti možje, ki imajo kaj trgovske izkušenosti, ki ne verujejo vsega, kar vidijo na papirju in ne verujejo vsega, kar jim pove prodajalec bondov. V preteklosti so se nekatere organizacije bolj brigale za kakovost prodajalcev bondov, kakor pa za kakovost bondov samih. Jaz se spominjam več slučajev, ko je prodajalec bondov plačeval za kosila, avtomobilske vožnje itd., navidezno iz svojega žepa, v resnici pa na račun organizacije, katera je bila reprezentirana z osebami, ki so bile deležne teh zabav. Indirektno je plačala organizacija za zabavo in dobre čase. za katere je navidezno plačal prodajalec bondov. Jaz sem postal pozoren na trgovino z bondi o priliki ene takih zabav. Jaz nisem mogel razumeti, kako more prodajalec bondov, ki dela za komišen, zapraviti več sto dolarjev za zabavo uradnikov organizacije, ne da bi on sam imel kaj od tega. Navadno je imel uspeh pri prodaji bondov, večkrat za previsoko ceno in še večkrat dvomljive vrednosti.
Naša J. S. K. Jednota je danes milijondolarska korporacija. Možje, ki bodo izvoljeni v finančni odbor, »morali bi biti izkušeni kot že prej omenjeno, morali bi imeti nekaj znanja o bondih če mogoče, in biti dobrega značaja. Mi ne smemo pozabiti, da tak finančni odbor bo imel tekom štirih let okoli pol milijona do enega milijona dolarjev za investirati na en ali drugi način. Ako odbor ne bo pazljiv v izberi investacij in značaju zanesljivosti vrednostnih listin, lahko izgubi za organizacijo stotisoče dolarjev. In to ne. da bi se jih moglo legalno označiti za krive.
Pri bondih ni prva zadeva, katero moramo vpoštevati, visokost obresti, ampak njihova varnost. Mi vemo, da velike bančne firme rajši vlagajo premoženje na nekaj varnega po 4kot pa na nekaj dvomljivega po 5% ali 61,4';. Ako se take velike bančne firme ne morejo spuščati' v take igre, zakaj bi to počenjali mi, ki smo tako majhni, in ki rabimo toliko za plačevanje naših obveznosti. Člani finančnega odbora bi morali biti možje, ki precej dobro obvladajo angleščino, možje, ki so voljni si vzeti čas za čitanje, da se s term nekaj naučijo o trgovini z bondi. Za njih trud in izgubo časa bi morali biti člani tega odbora primerno plačani. Kakšna naj bi bila ta plača, to določi konvencija. Jaz sem prepričan, da časi, ko se je delalo mnogo ali vse zastonj, so daleč za nami in se ne bodo nikdar vrnili. Vi pričakujete, da boste plačani za svoje delo, in jaz istotako. Obratno pa mo-ramo^mi plačati tiste, 'ki delajo za nas ali mesto nas.
Naša blagajna je hrbtenica organizacije. Čuvajmo in branima jo. Investirajmo našo imovino v zdrave in varne obveznice. Izvolimo v finančni odbor može, ki vedo kako, in ki so tudi voljni storiti vse, kar morejo, da bo denar organizacije pravilno investiran. Tisti, ki nimajo časa in katerim ni znana trgovina z bondi, naj nominacijo za finančni odbor m (Dalje na 6. strani)
There should be no question in the mind of any member of the J. S. K. J. about the wisdom of having and encouraging English Speaking Lodges in this organization. The future of this organization dependip upon the young members and this depends upon the encouraging of the , American Slovenians to join our lodge. If this is not done, we ourselves will suffer the losses, which we can ill afford to do at this or any
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
(Nadaljevanje iz 5. strani)
sprejmejo. Tudi prodajalci bondov, če so člani .f. S. K. Jed-note ne bi smeli bili izvoljeni v finančni odbor.
Dr. Joseph V. Grahek, vrhovni zdravnik J. S. K. J.
Pittsburgh, Pa.
Kol zdravniški ravnatelj štirih različnih bratskih organizacij, imel sem nekatere zelo nenavadne izkušnje. Pronašel sem, da mnogi prosilci za vstop v organizacijo pozabijo, da so bili v bolnišnici ali podobnem zavodu po več mesecev, pozabijo, da so izgubili del kakega uda, pozabijo, da so se že morali podvreči kakšni večji operaciji, pozabijo, da je poštenost najboljša smernica v življenju. Kako morejo nekateri ljudje pozabiti take dogodija-je, razen če imajo nepoštene namene, mi je teško razumeti.
takih dogodijajev je s precejšnjimi stroški, pozabijo male pripetljaje, toda kadar se pride do vprašanja dolarjev in centov, ne pozabijo tako zlepa. Jaz sem gotov, če bi ena ali druga prej omenjenih organizacij naložila izredni asesment dveh centov ali več, mnogi taki prosilci ne bi nikdar pozabili. Toda zadeve, ki so v zvezi s sto in sto dolarji stroškov, nepopisnem mučenju in bolečinami, so pozabljene, kot že prej omenjeno. z edinim namenom, da se izkoristi eno ali drugo organizacijo za gotovo svoto denarja.
da sem mogel pri-organizacijam tiso-s tem, da sem za-takih nepoštenih predno so bili
Večina
zvezana
Ljudje
Jaz vem, hraniti tem če dolarjev sledil mnogo prosilcev prej;
sprejeti v organizacijo, ali pa če so bili že sprejeti, predno jim je bila kakšna podpora plačana. Gornje izjave potrebujejo nekoliko pojasnil, zato vam bom skušal pokazati, kako nepošteni so nekSteri naši ljudje.
Mrs. Z. se je morala podvreči operaciji in je prejela več sto dolarjev podpore. Predno je popolnoma okrevala, se je javila zdravo in takoj prosila za vstop v neko drugo organizacijo, s katero sem jaz v zvezi, želeča se zavarovati za tri dolarje na dan. Razume se, da se ji tega ni dovolilo in njena prošnja je bila zavrnjena. Natu je poskušala priti v tretjo organizacijo, s katero sem tudi jaz v zvezi. Meni se je njeno ime zdelo nekako znano, kar mi je zbudilo sumnjo. Preiskoval sem in pronašel, da je bila prošnja za vstop zavržena pri prejšni organizaciji in da je nedavno okrev?£a od dolgotrajne bolezni pri prvi. Zame ni bilo nobenega dvoma, da če bi bila ta ženska sprejeta pri drugi ali tretji organizaciji — nameravala se je zavarovati po tri dolarje pri vsaki — bila bi na bolniški listi večino časa v prihodnjih petih ali šestih letih. Bilo bi ji zelo teško dokazati, da ni bolna. Mi bi bili vje-ti, vzeti bi morali njeno besedo za dobro in ji regularno plačevati podporo za nedoločen čas.
Mr. Y. je prejemal bolniško podporo po dva dolarja dnevno od CFU več mesecev. Kot je večkrat navada pri tej organizaciji, se pregledajo te nakaznice, nakar se stopi v zvezo z zdravniki za dobavo informacij, katere bi mogle imeti kakšno vrednost, kot se je izkazalo v tem slučaju, in potem se store koraki, ki so potrebni. Naša preiskava je razkrila dejstvo, da je omenjeni mož v tistem času, ko je prejemal podporo od CFU. prosil za vstop v SNPJ. Tam se je nameraval zavarovati za dva dolarja dnevne bolniške podpore in za dva tisoč dolarjev smrtnine. Kakšne namene je ta mož imel ? Na to si lahko sami odgovorite. Nahajal se je v tej deželi več let. Ni silil v organizacijo, dokler je bil pri dobrem zdravju, ko pa mu je začelo zdravje pe-
šati, je prosil za vstop in pričakoval, da ga bo SNPJ podpirala za nedoločen čas in končno plačala smrtnino, kar bi se zgodilo približno v dveh letih. Mož je bil član CFU dovolj časa in naša preiskava je dognala, da je bil zdrav ob času pristopa. Bil je torej opravičen do podpor, ki mu jih je CFU plačala.
Mrs. X. je bila članica treh različnih organizacij. To dejstvo pa je zatajila, ko je prosila za vstop v CFU. Ko ji je bilo naročeno, da pride k meni k preiskavi glede nekih neprilik v nosu, sem iznašel, da je še članica drugih organizacij in da je par mesecev prej, predno je bila sprejeta v CFU, dobila od istih več sto dolarjev podpore vsled nevarne trebušne operacije. Preiskava je dognala, da je bila članica več organizacij in da se je morala podvreči nevarni operaciji pred vstopom v CFU, toda v svoji tozadevni prošnji je to popolnoma pozabila omeniti. Vprašana, zakaj ni pri vstopu povedala o tej operaciji, je dejala, da je pozabila, češ, da je bila zadeva le malenkostna. Listine pa so izkazovale, da je bila operacija nevarna, in da bi bila nemara potrebna še ena operacija enkrat pozneje. Istotako je’bilo iz listin razvidno, da je prejemala bolniško odporo nad sedem mesecev. Kako more osfe-ba, posebno odrasla oseba pozabiti važno operacijo, zdravljenje v bolnišnici in nezmožnost za delo nad sedem mesecev, brez da bi se vzelo vpoštev velike stroške, ki so bili z zadevo v zvezi, je nekaj nesmiselnega. Vse to pa pokaže, da ženska ni imela dobrih namenov in da se je pripravljala na drugo operacijo, kateri bi se imela podvreči v bližnji bodočnosti. Seveda je bila brez na-daljnega pomišljanja črtana iz CFU.
Mr. W., mlad mož, ki je bil več ali manj bolehen več let, je želel postati član CFU in JSKJ. Bil je že član SNPJ kjer je bil zavarovan za $3.00 dnevno in za enako svoto se je želel zavarovati pri CFU in JSKJ. To bi zneslo $9.00 dnevne bolniške podpore, kar bi ne bilo tako slabo v slučaju daljše bolezni ali nezmožnosti. Posebno zdravljenje mu /e bilo priporočeno ob več prilikah in od več različnih zdravnikov. Prosilec, ki je znal, da bo neizogibno moral rabiti zdravniško pomoč, se je hotel pripraviti na to, da ne bi imel posebnih stroškov, ampak da bi v času, ko bo na bolniški postelji, lahko poslal še čedno svotico na banko. Njegovi načrti so bili dobro zasnovani, toda njegova neprevidnost, da se je istočasno hotel zavarovati pri dveh organizacijah po S3.00 dnevno, mu je bila usodna. Ime, ki mi je bilo nekako znano, je povzročilo, da sem začel zadevo preiskovati in sem pronašel, da so bila gori navedena dejstva pravilna. Seveda se nisem pomišljal tega moža črtati iz CFU in sem isto priporočil tudi JSKJ. Samo ta slučaj bi bil veljal omenjeni organizaciji čez $1400.00. Ali je čudno, če imamo toliko izrednih asesmentov, če pridejo v organizacije taki ljudje, ki potegnejo od njih kar največ je mogoče?
Mrs. V. ,je bila članica CFU in je trpela na sušici. Predno je okrevala, je prosila za vstop v KSKJ in kratko potem se je javila bolno za plučno bolezen, ki se je pozneje, kot razumem, razvila v jetiko. Tudi ta je bila priporočena za izključitev.
Mr. U. je nedavno predložil pri SOS zahtevo za odškodnino za zlomljen hrbet, kar bi povzročilo popolno nesposobnost za delo. Listina je bila predložena v pravilni formi, podpisana od dveh zdravnikov, zaprisežena pred javnim notarjem in od lokalnega društva priporočena v izplačilo. Na podlagi teh izjav sem odobril odškodnino v znesku $1200.00. V enem tednu pa sem dobil proš-
njo nekega kandidata z znanim imenom za v CFU. Jaz sem imel precej neprilik z urejevanjem zadeve gori omenjenega moža pri SOS, zato mi je ime ostalo nekako v spominu. Novi kandidat za CFU je imel isto ime in bival je v istem mestu. Meni se je 'stvar sumljiva zdela, zato sem dotičniku takoj pisal, da pride k meni na preiskavo, predno morem urediti njegovo odškodnino pri SOS. Cek v znesku $1200.00 še ni bil izplačan in je bil takoj ustavljen, ko sem začel sumiti preimenovani Mr. U. je pri-moj urad in ko sem ga o zadevi previdno izprašal, priznal, da je on isti, ki je poškodovan na hrbtu, ki pa,
naših močeh, da seznanimo mladino z JSKJ, da jo seznanimo z ugodnostmi, katerih bo deležna, če pristopi. Morali bi ji ob enem nuditi marsikak privilegij, da pridobimo njeno pomoč v korist naše organizacije. Vsi moramo priznati, da odkar je naseljenje zelo omejeno, naša organizacija ni rast-la, kot bi morala, dasi je bila njena rast v primeri z drugimi podobnimi organizacijami zelo povoljna. Ako ne dobimo v naše vrste v Ameriki rojene Ju-
varo. šel v vsej je bil
dasi je bil deloma nezmožen, ni izgubil popolne porabe obeh nog. Dalje je mož priznal, da je on tisti, ki je prosil za sprejem v CFU. Tako je bil vjet v obeh slučajih. Izgubil je vse pravice do odškodnine pri SOS in ni bil sprejet kot član pri CFU. Tu sem navedel samo pa vzgledov, kako so jugoslovanske bratske organizacije izkoriščane od prefriganih in nepoštenih posameznikov. Jaz si upam trditi, da te organizacije podpišejo letno od sto do sto-petdeset tisoč dolarjev slabih in nezaželjivih obveznosti. In jaz mislim, da morem dokazati, da je to še nizka svota. Mi potrebujemo preiskav in mi potrebujemo sodelovanja. Taki prosilci niso rtič druzega kot roparji in tatovi, ki nepoštenim potom jemljejo denar, ki je bil zbran od članov tekom zadnjih 30 ali 35 let. Društva teh različnih organizacij se morajo zbuditi. Postojijo naj, gledajo in poslušajo. Ako ne, bodo organizacije začele drviti navzdol s tako naglico, da bodo mislile, da jih je zgrabil ciklon.
Namen tega članka je svariti, ne samo tiste organizacije, s katerimi sem v zvezi, ampak tudi druge, ki morda nimajo takega dobrega sistema, ali pa ne toliko izkušenj kot sem jih imel že jaz. Mnogo se da narediti in marsikaterega izrednega asesmenta se je mogoče ogniti z vestnim in skrbnim obravnavanjem takih reči in z dnevnimi preiskavami.
Rekel sem že večkrat prej in rečem ponovno, da sta dva načinu pri opravljanju vsakega posla. Oba načina se smatrata za pravilna. En način je, da se opravi vse tisto, kar se vidi na površju. Drugi način je, da se posel opravi tako kot nam pravi naša vest. Vi, ki imate najete ljudi, da delajo za vas. boste lahko razumeli, če' rečem, da sta dva načina kak posel prav opraviti. Imate morda dva posameznika, ki delata za vas. Enega morda sa mo zanima kdaj bo potekel dan. Njega ne briga vaša trgo vina ali vaš dobrobit. Drugemu so vaši posli njegovi posli in skuša jih opraviti tako, kot bi jih opravljal sam zase. Te vrste človek je zaželjiv delavec, je tisti, ki res dela za vas in na katerega se morete zanesti v vseh slučajih in vsak čas. Na delavca prvo imenovane vrste se ne morete zanesti, ker je zainteresiran le toliko, da potečejo ure, ki ga opravičuje jo- do polne dnevne plače. Ne šteje toliko- koliko dela napravite, ampak mnogo bolj važno je, kako dobro je to delo opravljeno.
Dr. Jos. V. Grahek, vrhovni zdravnik J. S. K. J.
Pittsburgh, Pa.
ANGL EŠKO POSLUJOČA DRUŠTVA. — Mislim, da pri nobenem članu JSKJ ne more biti vprašanja glede priporoč-Ijivosti ustanavljanja angleško poslujočih društev te organizacije. Bodočnost te organizacije je odvisna od mladih članov, in sicer od pridobitve ameriških Slovencev v Jednoto. Ce se to ne zgodi, bomo trpeli škodo, katere si ne moremo zlepa privoščiti zdaj ali kadarkoli. Mi bi morali storiti vse, kar je v
goslovane, in jih ne organiziramo v angleško poslujočih društvih, bomo za naš napredek in rast odvisni od ostalih Jugoslovanov v tej deželi. Moje izkušnje zadnjih par let pa mi kažejo, da je najboljši del našega naroda v tej deželi že pri eni ali drugi slovenski podporni organizaciji. Tudi JSKJ jih ima svoj del. Izbiranje novih članov med ostalimi Jugoslovani pa je zelo težavno in nezadovoljivo delo. Večina teh posameznikov je težko delala, toda se ni nikdar res brigala za podporne organizacije. Šele zdaj vidijo potrebo istih in postanejo njih člani, če so sprejeti. In ni zelo teško postati član nekaterih društev, ker društveni odborniki niso strogi izbiri. Pri nekaterih, posebno pri starejših organizacijah, so uradniki bolj strogi in ne sprejmejo neznanih oseb, razen če so toplo priporočene od kakšnega člana organizacije.
Angleško poslujoča društva pomenijo, da se bodo seje vodile v angleškem jeziku in da se bodo splošne razprave popolnoma razlikovale od razprav, kot jih po navadi najdemo v starih organizacijah. Časi so se spremenili in z njimi s6 se spremenili ljudje. Mi ne moremo pričakovati, da bodo mladi ameriški Slovenci prisostvovali suhim in pustim sejam, ki so v navadi pri nekaterih starejših društvih. Tam se mnogokrat razpravlja o zadevah, ki nimajo nikakega pomena za organizacijo v splošnem, in člani dostikrat kritizirajo zmožnosti drug drugega, mesto, da bi jim kazali bratsko ljubezen in jih obdržali v organizaciji. Jaz vem za več slučajev, ko je mlad Američan postal član organizacije in je prisostvoval eni seji. In to je bilo dovolj zanj. Prihodnji mesec je organizacijo pustil. Zakaj? Zato, ker je bilo tam preveč prerekanja in nepotrebnih debat glede nezmožnosti ali kakšne opazke tega ali onega člana. To je razburilo novega -člana, da je postal nezadovoljen takoj v začetku, pa je pustil društvo in se pridružil kakšni ameriški organizaciji. Vi veste, tako dobro kot jaz, da se mnogo teh sej vrši kje v bližini bare, kjer se opojne pijače neženirano prodajajo, in da le prevečkrat kakšen član pod vplivom alkohola razburi drugače mirno sejo. Kakšen posameznik zamore to potrpeti za enkrat, toda če so take reči nekaj navadnega, jih postane sit in pusti društvo.
Ameriško poslujoča društva bodo pomagala pridobiti može in žene slovenskih Američanov. Mi ne moremo prav lahko pričakovati, da bi bili možje člani JSKJ, če njih soprog ne bi sprejeli. Tudi zanje mora biti prostor v društvu, četudi niso Slovenke. Mož in žena gresta navadno skupaj, kar je prav. Ce torej žena, ki ni Slovenka, postane članica, seveda želi prisostvovati seji, kjer se govori angleški, da more razumeti. Od nje se more prav tako malo pričakovati, da bi prisostvovala sejam, ki se vodijo v slovenskem jeziku, kot se more pričakovati od mene, da bi po-sečal seje, kjer se govori kitajsko, ker ta jezik mi je tuj. Ce dobimo v organizacijo očete in matere, bomo potem tem lažje dobili njih otroke. S tem, da dobimo mlado kri med članstvo, bomo podaljšali življenje J. S. K. Jedrn#; to seveda velja za vsako jugoslovansko or-
ganizacijo.
Morda se še dobijo člani, ki so tako starih nazorov, da ne vidijo ugodnosti, katere bi prinesla organizaciji mlada kri. Ti se bodo o absolutni potrebi pridobivanja mlade krvi v organizacijo prepričali mnogo prej, kot pričakujejo. To je naša edina rešitev. Cim več ameriško poslujočih društev bomo imeli, tem trdnejši bo naš temelj in tem daljše naše življenje. Brez pritoka mlade krvi bo morala biti naša lestvica asesmentov zvišana, kajti število smrtnih slučajev bo vsled starosti vedno višje. S pridobivanjem mladih članov se bo povprečno število smrtnih slučajev znižalo, kar bo obdržalo apesmente na nizki stopinji. Zato, če oospešujemo ustanovitev ameriško poslujočih društev JSKJ, m: v resnici pomagamo sami sebi. Niti en član se ne bi smel upirati Kateremu koli koraku, ki ga stori konvencija v svrho ustanavljanja ameriško poslujočih društev.
To vprašanje, če bo potrebno isto označiti v naših pravilih, bi moralo biti sprejeto brez najmanjšega dvoma glede priporoči jivosti istega. Dejstva so jasna.
Dr. Jos. V. Grahek, vrhovni zdravnik J. S. K. J.
Ely, Minn.
Vsak kmetovalec, vsak farmer se zaveda, da je treba z delom pričeti v zgodnji pomladi, ne pa šele, ko se leto nagiblje k jeseni. Vsako delo moramo izvršiti pravočasno, če hočemo imeti uspeh, članstvo J. S. K. Jednote se zaveda tega pravila in se pridno oglaša z nasveti za izboljšanje naših pravil. Tako je prav, kajti čas, ki nas še loči od konvencije, je kratek, in bodoča konvencija bo začrtala pot za nadaljno poslovanje naše vrle organizacije. Od tega, kar bo sklenila in določila bodoča konvencija, bo odvisen v veliki meri napredek J. S. K. Jednote. Mogoče bomo napredovali dobro, mogoče srednje, mogoče malo ali nič. Vsi želimo, da bi naša organizacija kar najlepše napredovala, torej podaja vsak dopisnik svoje nasvete z najboljšim namenom. Vseh nasvetov konvencija seveda ne bo mogla vpoštevati, toda izmed njih bo izbrala najboljše in po teh določila smer poslovanja za v bodoče. Nihče ne more naprej vedeti, kje se skriva kakšna dobra ideja, zato je treba z njimi na dan. V takih razpravah se bistrijo pojmi.
Kot je bilo razvidno iz zapisnika letne seje glavnega odbora, se bo odbor za sestavo provizoričnih pravil, sestoječ iz treh delegatov, zbral v mestu konvencije nekaj dni pred začetkom iste. Na podlagi razprav v našem glasilu, in na podlagi priporočil, ki jih bodo v to svrho poslala društva na glavni urad, bo ta odbor skušal pronajti mišljenje in želje članstva v splošnem, in bo zasnoval načrt bodočih pravil. Moje odkrito mnenje je, da ako bodo v tem odboru pravi možje, prihranili bodo konvenciji najmanj par dni dela, oziroma debat. To pomeni, da bodo Jednoti prihranjeni tisočaki, kar bo morda desetkrat ali večkrat pokrilo stroške tega odbora. Ta odbor bo, po mojem mnenju, poročal konvenciji zakaj se gotove točke provizoričnih pravil glase tako ali tako, in če se sam ne bo mogel zediniti glede katere točke, bo predložil poročilo večine in manjšine. V vseh slučajih bo seveda odločala konvencija. Na vsak način pa se bodo konvenčne debate skrajšale, kar bo pomenilo manjše stroške in boljše opravljeno delo.
Pri teh razpravah pa bi morali mi vsi vedno obdržati v spominu, da ima vsak posamezni član pravico izraziti svoje mnenje v zadevah, ki se tičejo organizacije, in da nismo in ne bomo vsi nikoli enakega mnenja. Vsak ima gotove nazore in gotove izkušnje. Različnega mišljenja
smo in razmere v različnih naselbinah so različne. Naloga konvencije bo, da stori vse najboljše za organizacijo v splošnem ; da bi se vsakemu posameznemu društvu ali članu ugodilo, na to ni misliti. Nikakor pa ne bi bilo umestno, da bi eden ali drugi skušal komu kaj diktirati. Vedno bi morali obdržati v spominu, da če je moja ideja dobra, s tem še ni rečeno, da bi kdo drug ne imel še boljše, če se ideje drugih ne strinjajo z našimi, pač ni umestno jih poživljati, da zapuste organizacijo, če jim ni všeč to, kar nam ugaja. Ako bi res prišlo do tega, bi zapustili organizacijo7 mladi in zdravi člani, taki, ki si lahko še pomagajo kam drugam, in ki pomenijo kapital za organizacijo. Stari in bolehni člani prav gotovo ne bi šli. Mi pa vendar vsi vemo, da čimveč mladih in zdravih članov imamo in čim manjši odstotek' starih in bolehnih, toliko trdnejši je temelj organizacije. Vse podporne organizacije pa temeljijo na financah, kajti le s trdimi dolarji je mogoče izplačevati naše obveznosti. Ne odganjajmo torej mladih in zdravih članov, ampak skušajmo jih kar največ privabiti, ker le ti morejo tvoriti dober temelj organizaciji. Blagajna, ki jo imamo, bo hitro izpraznjena, če ne pridobimo in obdržimo v organizaciji mnogo takih, ki točno plačujejo, pa še dolgo ne bodo povzročali nobenih izdatkoV.
Pozabiti tudi ne smemo na našo tu rojeno mladino, ki je v sedanjih razmerah pravzaprav naše edino upanje. Dajmo ji vse ugodnosti in najbolj privlačne prilike. Ako njo pridobimo in obdržimo, bomo najbolj gotovo zasigurali naši JSKJ dobro rast in vsestranski napredek.
Z bratskim pozdrvaom
Louis Champa, gl. blagajnik JSKJ.
bolniški skladi. Imeli smo
vec-
tri-
v dva- >n ledica
radi
tet'9
krat primanjkljaj dolarskem skladu, P0S: _ tega je bila, da je bila teS agitacija za nove člane velikih naklad. Poleg smo še radi teh naklad 1: dobre in mlade člane, v rosti 20 do 35 let. Iz teh logov se je naše društv°.^_ glasno izreklo, da naj se r J red tridolarske podpore pusti, ker ta povzroča nezadovoljstvo med c 8 vom. — Prihodnjo sejo bo štvo zopet nadaljevalo z . pravami o pravilih, d°z . . članov pa je, da se P° n|V|. vilno udeležujejo vseh P ■ konvenčnih sej.
Z bratskim pozdravom John Clemens,
;
preds. dr. Golden št, 141
G#-
JSKJ'
Coiiimvo
iod*
o i'a'
_____   ^ ^|1
še dične Jednote jako zanjin'(fSe
Ker
vidim, da se članstv<
prihodnjo konvencijo,
kater«
ima vršiti koncem julija Mimi., se hočem tudi ja2;1’
v £15'
avi!
nasveti pridružiti razpr* Kot večletnemu taji11 organizatorju mi je dobi° ‘K” na Potl
pri
od'
%
%
iti
Z;
iza
•Jo
Si
'at
I0\ iti %
^ s se
sc
.
2 Vi
Hi
8(
*>io.
tt<
tal
Va
no, koliko je
pridobivanju novih član°v’^rj. kar so naša pravila na 1 ^ stranski podlagi	preuie.l
Naloga prihodnje konvencU,, da ta toliko nezaželjeni a, pravil odstrani ali pa vSli p vila preuredi tako, da h<H ^ strogi katoliški podlag1- ^ tem bomo lahko rekli. (*a ^ ^ mo po pravi poti, sedaj P smo ne to, ne ono.
Kar se tiče bolniških ^ dov, bi priporočal, da en 111 ^ dolarski sklad ostaneta 111 ^ dolarski naj bi se opus^! ’ ve|j« se absolutno ne more jjn« kih naklad vzdrževati. ■ de so pa velika ovira P1’1	$
nizatorjih. Na dva (l0.^ sklad naj se asesment P $ j
Ni
J,
!iiti
ti
deset centov na člane,
kata‘
San Francisco, Cal.
Ker je letošnja konvencija JSKJ velike važnosti, je tudi društvo Golden Gate, št. 141 JSKJ na redni seji v mesecu marcu pričelo razpravljati c izboljšanju pravil.
Začeli smo pri imenu, ki prvo na vrsto pride in v oči pade. Društvo se je soglasno izreklo ZA IZPREMEMBO imena To iz vzrokov, ker je naša Jed-nota podporna organizacija in v nobenem oziru verska ali politična ; ker so pravila JSKJ zelo demokratična in ne dopuste žaljenja članov radi verskega ali političnega prepričanja; ker Jednota ni inozemska ampak ameriška organizacija, ki posluje v Zedinjenih državah ameriških in so njeni člani po večini ameriški državljani. Ime bi torej moralo biti •Jugoslovansko-ali Slovansko-Ameriška-Podporna Jednota. Sedanje ime nikakor ne odgovarja sedanjim razmeram in je popolnoma nasprotno pravilom.
Po raznih naselbinah so se pričela ustanavljati društva, ki poslujejo v angleškem jeziku, to zaradi mladih, tu rojenih članov. In že zaradi teh članov bi si morala Jednota nabaviti drugo ime. Mi moramo računati za napredek naše organizacije samo z našo mladino. Poglejmo kako se znajo drugi evropejski naseljenci in njih potomci prilagoditi razmeram. Vidimo imena različnih organizacij, kot Anglo-American, French-American, Swiss-American itd. Tem ljudem se ne smili mala izpre-memba imena, če sodijo da bo tako ime privlačno za tu rojeno generacijo. Na vsak način bi morali spraviti v ime naše organizacije nekaj ameriškega. To s posebnim ozirom na našo mladino, katero hočemo pridobiti in obdržati v naših društvih.
Druga važna točka na razpravi našega društva je bila bolniška podpora, oziroma
tem skladu tovaro-V^’
ura'
Kar se tiče glavnih kov se strinjam z glavni*11 p.,, zornikom Frank SkrabceP1,
i)j$
Ije bi ■stvom,,
priporočal vsem katera bodo P°s"
delegate, naj izvolijo taKe j6
jed110
katerim je za napredek ne pa kake politikarje, da bo konvencija zavlekla dni za prazen nič.
Z bratskim pozdravom
se1
vii
J
|
i
I
I
Alo*
71 J-b
član društva št.
 	.,	Mi«
Detroit- j,
Za mesec marc in ap1' v0|r glavnega urada razpisan*1 ^jo, tev za delegate za Prl .^jtiv konvencijo, ki se ima Nl'
Ely, Minnesota. V smis^^ razpisa je tudi naše Triglav, pt. 144 J. S. K- 0jj| izvolilo svojega delegata. ^ bi sobrata Johna Kotziana*^, šega društvenega tajnik3; ^ štvo ga je pooblastilo $
društv“
dalo zaupnico, da bo id
korist
konvenciji Jednote.	^pis6
Z zanimanjem čitam in priporočila, tikajoča bol]sanja pravil J. S. ^	.-0	i'
te. Cast jim, ki se ogl^ povedo svoje mnenje- b ^
bi pokazal kaj je, kaj ve ^ ft . [z različnih priporočil	|-
legati izprevideli, kaj c ^ želi in bodo zamogli
prirediti tako, da se
bod° ,
Ki"'
veC:
ii’e'
najbolj strinjala z v0^0..^ s6'1'
lil*1
<T
V razpravah o PrflV1 jh čital priporočila nekatel . pisnikov, da bi izpren16'^^,^1
Je'
:d<
naše Jednote. Jaz vse članstvo J. S. K;., Odovil zakaj? Ali ne bi toVS‘tijedJ naši Jednoti? Cernu ^e^'-notino blagajno brez P In kaj bi počela društva in zastavami, ki jih e jil>' In knjige in listine, ali > peč pomeče? Tudi lY<x* ne bi bil veljaven. ^^Ji ba imena bi pomenila i1’ kako krivico za Pij0llL ^ ustanovitelje organizaCl jed,lC^
terih nekateri še živiJ0-
ta je pod sedanjim 11111 "|n )>(
predovala po članstvu (Dalje na 7. straoO
in
radi ' tega
zg»bi' v sta-h ra*" vo
®ave o pravilih
in I'1 I itnj^alievanie iz *>• strani) jledic* j ^ Je solventna in pretest i ^ ^'iijon dolarjev premože-L a^aj bi delali razdor v "j1Zaciii radi imena? Saj l 26 na eni konvenciji to Pravi in tudi na splošnem
" l^)|ailJU’ ^oc^a ^me Je os^a*° so- i i-^enjeno. Samo nekaj
e ra*'i ^ °V sm° imeli. Zato je 'a?/ 1 naj" os^ane ‘me P kot je bilo dosedaj.
Se tiče bolniške podpore, ^a članstvu na voljo. LSe hoče zavarovati za en
e f najve* članst- .j ,o dru-z i'»z; »lžnost lnošte' ed*
prt
G#-
JSKJ*
1 ,od, °'
v 0	1
im«24 erffse
v 0 s l)!lf ■i’
ik« 1,1, o z"!l: j ,ti pn
'V,
fl
llCP11' reje®s’ ;ije i?’,
<rl!
a Pr“'
,do ":1 po-
a *r pa
ga vzame v dotični tl6 Kdor hoče biti zava-a_ dva dolarja, pa naj ^ kot dosedaj. In naj ■ Pritožuje, če mora včasi
tri ,1Zre^ni asesment. Raz-°larske bolniške podpo-, J odpade.
^0 >v»	•	•
^	nasveti za kon-
[ • Seveda, vsi ljudje ni-"Hcdo
enakih misli. Je 1^	^>t	pravi Kočevar:
f ^aya, tolka pamet.” John Gosenca Sr., *fc&tv
/a št. 144 J.S.K.J.
Leadville, Colo.
se kot dolgoletni ^ , K. Jednote nekoliko ik * razpravam o pravi-jJ111 bolj si izmenjavamo ' Zoi’e, tem lažje delo bo
i«'
3^
in
in trl'
il,
,* v«11'
Maki9'
o^;1!
sfl
| onvencija, da ustreže | ,aHstva. Glede izpre- ( j-^ena so mnenja različ-i^, So zato, da se ime iz-drugih želijo, da osta-j ^ Je bilo dosedaj. Po E ^enju bi bilo najbolje, j l društvo naroči svoje-ftU ^,lu, kako naj glasuje !>. Sicer pa mislim,
I tako zelo velikega poji^ Mavric je, da ostane ^Pristranska kot je \ ■ sakemu članu je na
>li
"° dano, da se v ver-| kitičnih in drugih pri-j^devah ravna po svo- j Pranju. Nikogar se V ^rJa ali sili v kakšno 0' verskrga ali politične- ’
no se naša mnenja križajo v nekaterih vprašanjih, se v splošnem vendar brigamo za eksistenco organizacije.
Sugestije in nasveti članov so različni, kar je razumljivo, ker vsi ljudje ne bodo nikdar enakih misli, prepričan pa sem, da shio si edini v tem: da konvencija napravi le koristne zaključke za članstvo in organizacijo, ter da se ista skrajša od prejšnih. Sem nasproten dolgega zborovanja na konvencijah kot smo ga vajeni mi, in ker sem prepričan, da se ga da omejiti, če je le volja za to, za kar bom podal nekaj sugestij delegatom, katere, če se bodo le deloma vpoštevale, bodo organizaciji prihranile čedno vsoto denarja.
Radi ali neradi, pripoznati moramo, da smo mi Slovenci zelo nepraktični z ozirom na obdržavanje konvencij. Veliko krivo temu je:
1. Ker se le malo število delegatov zaveda pomena konvencije in odgovornosti, katero prevzame delegat.
2. Ker smo premalo zaupljivi. Ko se konvencija konstituira, mesto da bi izvolili odbore, katerim naj bi se izročila vsa važnejša vprašanja v pretres, katera pozneje predložijo konvenciji, pa se cela konvencija prereka in cepi dlako o brezpomembnem vprašanju, ter zapravlja dragoceni čas, namesto treh ali petih delegatov, kateri bi vprašanje ravno tako dobro, če ne boljše rešili. Toda zaupnosti ni, vsak sumi, da če ni on poleg, da se ga bo prodalo. Tako se vlečejo naše konvencije, katere bi se lahko končale v nekaj dneh, po teden in še več, kljub temu so mnogokrat storjeni zelo površni zaključki, kar potrjujejo številne inicijative.
Da se okrajša zborovanje bodoče konvencije, je potrebno, da vsi delegati v tem sodeluje-: mo in prepričan sem, da ne! ostane brez uspeha.
Vsak delegat, prej ko pojde •na konvencijo, naj temeljito “preštudira” različne točke pravil, ter presodi, katere so koristne, praktične in katere škodljive, za bodoči obstoj organizacije. Vsak naj pazi, da bo jeder nat in kolikor mogoče kratek v govoru. Vselej prej, ko se kateri priglasi za besedo, naj dobro premisli kaj bo govoril. Ce je že predgovornik povedal tisto, kar je bil njegov namen povedati, naj nikar ne ponavlja. Veliko časa se na konvencijah potrati s sledečo primero:
“Brat predsednik, bratje in sestre, jaz se tudi strinjam, kar je on povedal.” Ce se kateri delegat strinja z izvajenjem predgovornika, ni potrebno, da to pove celi zbornici, namreč ko pride dotično vprašanje na volitev, naj odda glas zanjo, pa bo mnogo več koristil organizaciji, kot da naznanja delegatom.
Konvencija, kakor hitro se konstituira, naj takoj izvoli izmed delegatov različne odbore, katerim v pretres naj se poveri različna važna vprašanja, da jih temeljito pretresejo in končni rezultat, kajpada, konvenciji predložijo s svojim komentarjem, kateri pa mora biti utemeljen. Seveda je potrebno, da se v take odbore izvoli delegate, ki imajo potrebne sposobnosti, ki so pošteni in ki jim je pri srcu dobrobit organizacije. Točke pravil naj bi se konvenciji predložilo le tiste, katere so potrebne spremenitve, druge naj bi se v celoti sprejelo kot so. Največja nesmisel je citati pravila od točke do točke in jih tako sprejemati, to je v navadi samo pri nas in nikjer/drugje.
Bolniška podpora, spremeni-tev imena, mladina, itd., to so važna vprašanja, s katerimi se bo morala baviti konvencija in priporočljivo za delegate je, da jih proučujejo prej, ko pojde-J jo na Ely.
Bolniška podpora je problem vseh slovanskih podpornih organizacij in o tem problemu bo potrebno bolj obširne razprave.
Bolniški skladi bodo rabili radikalne operacije in ne pojde tako gladko, kot meni brat dr. Grahek.
Ce so bile storjene napake z ozirom na bolniško podporo v preteklosti, se ni prav nič za čuditi, saj niti sedaj, po teh časih britkih izkušenj niti inteligentni ljudje ne znajo najti pravega zdravila in priporočajo stare metode, čeravno so se izkazale nepraktične. Brat dr. Grahek v Novi Dobi dne 28. marca, zaključuje svoj članek sledeče:
“En dolar asesmenta v bolniški sklad za vsak dolar dnevne bolniške podpore, z odbitimi nedeljami, bi, po moji mislih, postavil JSKJ na trdno podlago.”
Upam, da mi brat dr. Grahek oprosti, ako mu na ta odstavek odgovarim, da je zelo površno napravil račun. Jaz sicer pri-poznam, da bi se $2. skladu nekoliko pomoglo s sugestijo dr. Grahka, toda le začasno, ni pa to pri $3 skladu. Ta bi lezel v deficit kot leze sedaj in edino pravo zdravilo za ta sklad je, da se ga odpravi. Da nisem v zmoti, bo pokazala bodočnost. Brat dr. Grahek bi moral vpo-števati fakte, da so za visoko bolniško podporo zavarovani člani, ki so že več let pri organizaciji in so že postarani, kar pomeni, da bodo rabili vedno več podpore. Mladina, ona ne verjame v visoke podpore, oziroma noče plačevati asesmenta za .visoko podporo. Kako naj j se na take sugestije bolniški1 sklad postavi na trdno podlago, je meni uganka.
Ako hočemo, da bodo starejši člani sploh dobili kako bolniško podporo, je potrebno gleda- | ti nato, da se bolniški sklad reorganizira tako, da se bo nabiralo nekaj rezerve. Člani, ki so zavarovani v tridolarskem skladu bolniške podpore najpametneje store, da stopijo v dva-dolarski razred in to ne le pri JSKJ, namreč tudi drugod, ker ta razred ste ne more več dolgo vzdrževati. Procentualno je v tem razredu toliko bolnikov, da ako bi se hotelo asesment povišati, da krije izdatke, sem sko-ro prepričan, da bi ga člani ne hoteli plačevati. Izredni ases-mentj so pa naj slabša reklama za organizacijo in teh se moramo ogibati. Ker bi tu vzelo preveč prostora, ako hočem temeljito obdelati predmet bolniške podpore, se omejim in bom to storil na konvenciji. Priporočam pa, da odbor za pravila, katerega bo predsednik' pozval deset dni pred konvencijo za sestavo istih, izdela načrt. Nekateri so mnenja, da je deset dni predolga doba, mogoče je; vendar pa, ako hoče ta odbor teh deset dni delati v korist organizacije, bo pošteno zaslužil svojo plačo. Ta odbor, ki bi izdelal načrt za bolniško podporo, naj gleda v bodočnost in ne leto ali dve naprej. Načrt naj bi bil izdelan na strogo finančni trgovski podlagi.
Kompeticije med slovenskimi podpornimi organizacijami v bolniški podpori je konec, čim-prej se zedinijo za skupni enotni sistem izplačevanja bolniške podpore, tembolj e.
F. A. Vider, član dr. št. 104 JSKJ.
Barberton, O.
Pred par tedni je sobrat Valentin Dagarin od dr. št. 41. omenil v svojih priporočilih tudi zastopstvo društev potom delegatov in priporočal, da se naj bi število delegatov znižalo na način, da bi vsako društvo poslalo samo enega delegata na kohvencijo in da naj bi imel delegat od društva, katero sedaj pošlje dva delegata, enostavno dva glasova. Tako bi eden opravil delo, katerega sedaj opravljata dva. Pametna ideja, katera nam bi lahko prihranila en ali dva tisočaka vsaka štiri leta, in o kateri sva že ' pred par leti razpravljala s sobr. John Balantom, preds, našega društva. Ker se gre za ekonomijo, to je, da se znižajo stroški, katere mi, ki smo po
pl
i
dr11’
,žiljf|a
fll*^
ve
J'
0'
.$#
Miff;
1 je i
vo" •Žiti 1
edn°
•»>
pr«'
4
in'
i!>
doP1;
je^11 aj° .k* n jo an61.’ )f* > 1
ji'
zn!l' & t vo
■a#
w
gei”
(T
I "S
p"«
K
T/
ti J i
tre ki
jil:
Ji * e
tr fX
]1!>'
( ,’ nikomur se ne br;!--
!|j *°gar se ne zaničuje, 5|j Privatnik aktiven ver-^^HO. To je goto-' ^ J,Sa in najbolj poštena ,a bratsko podporno C°. zato naj jo J. S.
^ na vsak način ob-;is ^ bodoče. Ta organiza-L ‘ato, da pomaga svo-^ ^ v bolezni z bolniško
h
Po
njih smrti pa nji-
P* d'T*’01 S snirtJ1ino- To ^r.G.°kr°g in tega se naj
,la drži tudi v bodoče.
podpore sem ; E’ os^ane> kakor je do t^bi k' bolj strogega nad-j ’ili i ■’’ta'treba. Morda bo iVei'rekel, da so pra-^ LVn° dovolj stroga.
^n navedel lahko do-
fe v>6T’ temu ni tako;! *elo
K*-
bi preveč časa in
J '‘jjf/Šem, naj še omenim »Str Jc dvajsetletno, ^ Mislim, da bi bi-1 X:),f;dka v istem, če bi t1' V	po	vzorcih ame-
s fiance” družb. Sa-■ ^ Uk-Gs^vic° plačevanja bi V/aviti. Potem bi se l !ti(i(.jtniei'iška mladina dr-rk	ko	jih zdaj	več
\ Vit ^lVzaPrav ne odpade-i, t(|i h„^r®do 'drugam; če bi ost/,1.1 lake Pogoje kot H v r	bi	Pri nas in	na-
vfčji	azredu	“B” bi bil	do-
S .
(ianes. Ce mi bo ’ Se rnorda o priliki
Anton Hren, a lil, J. S. K. J.
Chicago, ill.
Pravilih in bodo-<ive ^ -o precej živahne.
'■ir
**0 ^"^aterih
KS*-
m*
‘n
ajo,
trt,
cianov m originalne, dru-kar slišijo od
*iiM »h.Pišejo bolj po ,kot z razsod-^ zlic temu, da ni yv0lna0 S Preudarkom, je IjjJ&ejj, Vendar storjeno \ Ramenu, koristiti šteje! Cerav-
večini navadni delavci, ne pre? več lahko plačujemo, je vredno, da se da temu več pozornosti. Na zadnji konvenciji, če sem štel dobro, je bilo 24 društev, katera so poslala po dva delegata. Zračunajte po dnevnicah in času zborovanja na zadnji konvenciji, 24x$8.00 je $192.00x$9.00 je $1728.00. Zadnja svota pove dnevnice 24 delegatov za devet dni. K tej svoti prištejmo za vsacega delegata še svoto $20.00 voznih stroškov in dobili bomo svoto $480.00. Skupaj torej $2208.00. Seveda ako se konvencija z vrši v bolj kratki dobi, bi prišlo manj, ravno tako ako bi bile dnevnice ali vozni stroški manjši. Ako se ta ideja sprožena po sobr. Dagarin da izpeljati, se bi na vsak način morala udejstviti. To bi imelo tudi druge dobre posledice, tako za Jednoto kot za društva. Društva bi bila potem bolj pravično zastopana, oz. članstvo. Kako to? Po sedanjih pravilih namreč more društvo, katero šteje od 25 do 100 članov, poslati enega delegata. Vzemimo štiri društva, katerih vsako ima povprečno število 50 članov. Ta društva pošljejo štiri delegate, kateri vsi skupaj zastopajo 200 članov. Potem vzemimo na-primer naše društvo št. 44, ki ima par članov manj kot 200. Naše društvo more poslati dva j delegata čeravno ima približno toliko število članstva, kot prej omenjena društva. Pojdimo naprej k dr. št. 37., katero šteje 468 članov. To zadnje imenovano društvo more poslati tudi samo dva delegata, čeravno ima več članov kot vseh pet gori omenjenih društev, katera pošljejo šest delegatov in imajo pri volitvah na konvenciji štiri glasove več, čeravno zastopajo manj članstva. Društva po naselbinah se mogoče po nekod ravno vsled tega nočejo združiti v eno društvo, ker bi imela potem manj zastopstva na konvenciji. Dobro se še spominjam, ko je na zadnji konvenciji riški delegat povedal, da se bo njih društvo razdelilo na več manjših društev, da bo potem isto članstvo imelo več zastopstva. Ako je to izpeljivo in se izpelje na način, da se bi dalo delegatu od društev, katera Štejejo po več sto članstva, na primer en glas za vsakih sto Članov, tako Sa bi imel tak delegat lahko dva, tri ali štiri glasove, bi se prihranili stroški svote, ki je omenjena gori. V Ameriki ali pa kje drugje so podjetja, katera so last delničarjev. Ti .delničarji pa, ko se kaj ukrepa, nimajo enakega glasu. Volijo ne oni, ampak delnice. Več ko ima delničar delnic, več glasov ima, več odločuje. Ako je kaj takega priporočljivo tudi za bratske organizacije, se ne bom izjavil, ker stvar se lahko vzame na več načinov, in je lahko kritizirana vsled več vzrokov. Napisal pa sem vseeno, ker konvencije nas stanejo vse preveč. Ako se bi dalo stroške konvencije .znižati na polovico, bi se lahko del asesmenta, ki gre sedaj v stroškovni sklad, pridjal naprimer k onemu, ki gre v bolniški sklad. Potem bi se znal še pri-goditi “pristni čudež”, da bi se prihodnja konvencija razšla, ne da bi se povišal asesment. To bi bilo bolj v korist Jednoti, in bi bolj vsesplošno zadovoljili članstvo in bi bilo bolj za v napredek Jednoti, kot pa sto druzih ukrepov in sto novih imen pri Jednoti.
Anton Okolish,
član dr. št. 4.4 JSKJ.
svotah, katere izplačuje Jednota v bolniških podporah, po-škodninah itd. Pogosto se dogodi, da pride član in prosi, da se plača zanj mesečnina, ker vsled starosti in onemoglosti sam ne more tega storiti. To S£ stori in asesment za take se založi iz sklada onemoglih. Toda, bratje, ne smemo pozabiti, da bo takih onemoglih članov, članov, ki bodo brez sredstev za življenje, čimdalje več. Staramo se in koliko si more navaden delavec v današnjih razmerah prihraniti za stare dni, to vsi vemo. Tako bo vedno več takih članov, ki bodo prosili, da se zanje plača asesment iz sklada onemoglih. Ta sklad de bo krčil in krčil, in kaj bor ko se popolnoma posuši ? Kaj bomo počeli s takimi člani? Ce človek to reč na hitro pogleda, se mu ne vidi tako temna, toda če gre malo globlje, vidi, da je res taka, in vidi tudi vzrok. Večina našega članstva spada v razred težakov, ki si po različnih industrijah služijo svoj kruh. Teško delo jim pobere moči, zaslužek je majhen, k temu pride še brezdelje. To je ob kratkem celotna slika. Tisti, ki dočakajo starost, so v mnogih slučajih onemogli in brez sredstev. Le majhen odstotek našega naroda je v kakšni trgovini, ali pri drugih poslih, kjer je manj trpljenja in nevarnosti in morda nekaj več prilike za kakšen prihranek.
Torej, bratje in sestre, obrnimo skladu za onemogle posebno pozornost. Pri tem tudi po- j mislimo, če bi mogli še kaj dru-zega storiti za tiste člane, ki | so in ki bodo še potrebni podpore iz tega sklada.
Bratski pozdrav!
Ilija Suman,
tajnik dr. št. 154 JSKJ.
E.y, Minn.
V razmotrivanju o pravilih ! se le malo oglašajo žene in ma-1 tere. Mi pričakujemo z resnimi obrazi, kaj še bo ukrenilo v prid in razširjenje naše slavne JSKJ na prihodnji konvenciji. Slavno jo imenujem zato, ker je po svojih zastopnikih semkaj povabljena, da v rojstnem kraju praznuje svojo 30-letnico. Ta mati JSKJ je že marsikatero solzo obrisala svojim hčeram in sinovom, delila je bolnim podporo in dala je lačnim kruha. Vodila jih je po nepristranskih potih. Ko so se nekoč njeni otroci izjavili, da jim je prestroga, dala jim je prosto voljo. Dala jim je tudi učitelje, dobre in poštene može, kateri so jih vodili po nepristranski poti. Boljše ni mogla storiti ta naša mati, kakor je storila. Nekaj teh otrok sedaj priporoča, da se spremeni ime matere JSKJ. Mislim, da do tega ne pride, ker sodim, da je več tistih, ki so za staro ime kot za spremenitev. Upam, da bo konvencija o priliki 30-letnice zborovala v harmoniji in se izogibala vsega, kar bi zamoglo povzročiti razpor. Ime •J. S. K. J. ni zapisano samo na platnicah, ampak tudi na vsakem čeku, ki se pošlje iz gl. urada v podporo bolnih in onemoglih bratov in sester. Naj bo zapisano z zlatimi črkami tudi o priliki tridesetletnice. Tudi mladina ljubi to, kar je drago njih starišem. Zato, dragi delegatje in delegatinje, delajte v prid in razširjenje te naše slavne JSKJ in izogibajte se nepotrebnih stroškov.
S sestrskim pozdravom Frances Zobec, članica dr. št. 120 JSKJ.
kateri pravijo, da bodo pustili organizacijo, če se ime izpre-meni, oziroma če se črka “K” nadomesti s kakšno drugo. Pa so zopet drugi, ki zahtevajo, da ostane ime po starem in za katere ni, naj gremo od koder smo prišli. Jaz v izražanju teh zadnje omenjenih ne vidim bratstva in demokracije. Gotovo ni bratsko goniti katerega koli člana iz organizacije, če on misli, da bi bilo umestno odpraviti črko “K” iz imena. Naša pravila so demokratična in vsi imamo enake pravice. Zato pa zamoremo vsi izraziti svoje mnenje, kaj bi bilo po naših mislih boljše za napredek Jednote. Naša mnenja so lahko različna, saj če bi tega ne bilo, ne bilo bi treba niti razprav in ne debat. Vsi imamo namen pomagati organizaciji k napredku in kar se nam zdi boljše, tisto pa priporočamo. Nič čudnega ni, da dvanajst ali trinajst tisoč članov ni enakih misli. Toda, če se nazori mojega sobrata razlikujejo od mojih, ga vendar ne bom podil, da naj zaradi tega zapusti organizacijo, če je drugače pošten in agilen član. Polena metati pod noge komu, ki se glede bodočih poti organizacije ne strinja z nami, ni bratsko, ni ameriško in ni pametno. Bodimo dostojni in ne žalimo se medsebojno, saj se ne gre v nobenem slučaju za kakšne osebne koristi, ampak za koristi organizacije. Vsi ji želimo dobro, čeprav so pota, ki jih priporočamo k njenemu napredku, različna. Povejmo svoje mnenje, toda ne žalimo drugih sobratov, ki so drugačnega mnenja. Opravičeni do istega so prav tako kot mi do našega.
Zadevo izpremenitve imena bi se dalo po mojem mnenju najbolj za vse zadovoljivo rešiti, če bi konvencija sklenila, da se ta reč predloži članstvu v splošno glasovanje. Ce konvencija stori takoj v začetku te zadeve formalen sklep, bomo prikrajšali zborovanjema dva ali tri dni. Končno pa ho večina članstva odločila, kar bo najbolj pravilno. Tako je moje mnenje glede tega. Ce ima kdo drugi kakšno boljšo idejo, pa naj pride z njo na dan. Iz debat in razmotrivanj se vsi marsikaj naučimo in si bistrimo pojme. Jaz nimam namena nikogar žaliti in v vsakem slučaju tudi rad poslušam argumente in priporočila drugih članov. Saj smo vsi zato, da naša J. S. K. Jednota raste in nrocvita!
Matt Anzelc,
član dr. št. 85 JSKJ.
Gilbert, Minn.
Razprave o pravilih So v polnem teku, se pa še jaz malo oglasim, če ne bo vse skup romalo v uredniški koš. Ker pa
ima vsak član pravico izraziti svoje mnenje glede izboljšanja pravil, sem precej siguren, da bo tudi ta moj skromen dopis zagledal beli dan. Vsak po navadi začne pri črki “K”, bom pa še jaz. Sicer se mi pa zdi, da bi imeli dovolj razpravljati o mnogo bolj važnih točkah, kot pa je izprememba imena. Bil sem navzoč na zadnji konvenciji in vem, da nam je razprava o tistem “K” vzela precej časa. Kot vse izgloda,. vzela nam bo letos še več časa. Po mojem mnenju ime ne bo dalo nič, naj bo “K” ali “A”, zato bi svetoval delegatom, da to točko na hitro rešijo. Naj se ime spremeni ali naj ostane, razprava o tem bi morala biti kratka. Kakor bo večina odločila, tako pa bo. Glavno je, da konvencija ne zamudi preveč časa zaradi tega.
JVled najbolj važne točke spadajo skladi bolniških podpor. Po mojem mnenju je priporočljivo, da ostanejo skladi ločeni kot so zdaj, to je da se endolar-ski sklad sam vzdržuje, in prav tako dvadolarski in tridolarski. Morda bo kdo rekel, da to ni bratsko, ampak stvar se tudi lahko obrne in pogleda od druge strani. Recimo, da šem jaz zavarovan za en dolar dnevno, moj sosed pa za tri dolarje. Ob mesecu dobim jaz $30 podpore, sosed pa $90. Ali mislite, da bo ta sosed tako bratski, da bo prišel k meni in dejal:	“Ti si bil
prav tako bolan kot jaz in potreben si prav tako, dobil si pa le $30 podpore, medtem ko sem jih jaz dobil $90. Ti bom pa jaz nekaj dal od svojega čeka, da bo bolj bratsko!” Kaj takega se še ni slišalo in se ne bo. Vsaki razred naj se torej vzdržuje kot dozdaj sam in če razred za tri dolarje ne more izhajati, to je, če ga člani v njem zavarovani ne morejo vzdrževati, naj pa prestopijo v nižje razrede. Strinjam se z izrazom nekega dopisnika, ki je dejal, da Jednota ni zato tukaj, da bi kdo žabo-gatil z njo. — Kar se tiče bolniških nakaznic naj bo vsaka predložena društveni seji; take reči se ne bi smele obravnavati izven seje. Priporočal bi tudi bolj strogo kontrolo nad bolniki, če se hočemo v bodoče ogniti izrednih naklad. — To naj zadostuje za danes, se pa šs drugič kaj oglasim glede drugih točk. Pozdravljam sobrata urednika, katerega poznam osebno, dasi se me morda on ne spominja, in upam, da mu nisem napravil preveč dela z mojim dopisom. Sicer je pa na svetu že tako, da moramo drug z drugim potrpeti. — Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Matt Zadnik, član dr. št. 20 JSKJ.
Falls Creek, Pa.
V tem kraju se nahajajo sa-
(Dalie na 8. strani)
EDINA AGENTURA ZA VSO AMERIKO!
Poskušnja je dokazala, da so kose zvane “Komet” najmočnejše STAROKRAJSKE KOSE, rezila, da jim ni para, in jih popolnoma garantiramo. — Pošljite poštno nakaznico z naročnino, poštnino plačamo mi.
Herminie, Pa.
Odkod nas bije zlo? Moja želja je, da se pogovorim s sobrati v organizaciji o teško-čah, ki nas, bijejo dan za- dnem. in katerih posledico občuti tudi naša organizacija. Kdor motri današnje življenje, vidi kolikim neprilikam smo podvrženi, kako hud je boj za obstanek, koliko je bolezni itd. To ; zadnje se vidi tudi v velikih
Aurora, Minn.
Ker ima vsak pravico f.e 1 oglasiti k razpravam o pravilih, hočem tudi jaz povedati ! svoje mnenje, in sicer glede iz-! premembe ■ jednotinega imena. Mnogo članov in Članic, je že tozadevno povedalo svoje mne-: nje. Eni sodijo, da če se izpre-; meni ime, bo Jednota bolj napredovala. Drugi nasprotno sodijo, da bi z izpremenjenim i imenom nazadovala. 'Zopet ne-
Cene so: Kose “Komet” z rinko, 26 do 33' palcev dolge, po $2.50; šest kos skupaj po $2.25 komad. Kose druge vrste, bolj ozke, poliranke, samo 30 in 32 palcev dolge, po $1.50.
Kosišča, lepa, iz trdega lesa po $2; močnejša po $2.25.
Klepalno orodje, ročno kovano, teško. po $2.00.
Brusilni kamni “Bargamo”, črni, po 75c.
Motike, ročno kovane pri Dobuem Polju, po $1.50.
Srpi, lepi, veliki, za klepati, po $1. Ribežni za repo ribati, na dva noža. po $1.50. Starokrajske plankače za tesarje po $3.50 in $6.00 komad. Literske steklenice po $1.20; “Štefani” (2 litra) po $1.50.
\rse to se dobi samo pri:
STEPHEN ST0NICH
CHISHOLM, MINN.
Razpošiljamo na vse kraje dobro zapakirane kotle s kapo in cevmi, prav po starokrajski šegi izdelane. Pišite po cenik. — Pri nas vedno kupite najboljše vrste peči in najfinejše pohištvo na lahka odplačila.
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
J?
(Nadaljevanja)
“Prav mogoče, gospod,” j.e odvrnil kapitan Smoleti. “Bolj lahko 7. ono stvarjo, možje, — bolj lahko,” in planil je proti onim mornarjem, ki so prenašali smodnik; nato pa je nenadoma opazil mene, ko sem ogledoval vrtilni obroč, ki smo ga imeli sredi ladje: “Hej, ti mornarski vajenec,” je zakričal, “proč od tod! Hajd v kuhinjo in preskrbi si dela!”
Ko sem hitel preč, sem ga slišal, kako je zelo glasno dejal zdravniku:
‘ Jaz ne bom imel prijateljev na ladji.”
Zagotavljam vas, da sem bil popolnoma istega mnenja o njem kakor mirovni sodnik in sem na vso moč črtil kapitana.
XI. POGLAVJE Na morju.
Celo to noč smo se marljivo gibali, postavljali vse stvari na svoje mesto in prihajali so čoini s sodnikovimi prijatelji. Mr. Blandly in podobni, da mu voščijo srečno pot in srečen povratek. Pri “Admiralu Benbow-u” nismo nikdar prečuli cele noči in zato sem bil popolnoma utrujen, ko je malo pred svitanjem diieva krmar zapiskal na svojo piščalko in so se začeli mornarji zbirati pri drogih vzdigovalnega vretena. Pa če tudi bi bil še dvakrat lako utrujen, ne bi bil zapustil krova; vse jo- bilo tako novo in zanimivo zame: kratka povelja, ostri glas piščalke, mornarji, hiteči ob svitu svetiljk na odkazane prostore.
“Sedaj, Barbecu, nam pa zapoj eno!” je zaklical nek glas. • “Našo staro!” se mu je pridružil drugi.
“Da, da, tovariši,” je rekel Dolgi John, ki je stal blizu z bergljo pod ramo in naenkrat zapel meni tako znano:
“Petnajst mož na mrtvega moža zaboju—”
Za njim pa so se oglasili mornarji v zboru:
“Juhuhu! in steklenica ruma!”
In pri tretjem “hu!” so z Vsemi močmi potisnili droge pred seboj.
Celo v tem vznemirljivem trenutku sem se v hipu zopet spomnil na starega “Admirala Benbo\v-a” in zdelo se mi je, kakor da čujem kapitanov glas v zboru. Toda kmalu je prišlo sidro do površne vode, kmalu je viselo kapljajoče ob ladjinem rilcu, kmalu so se začela napenjati jadra; zemlja in ladje so šle mimo nas na obeh straneh, in predno sem se mogel vleči, da bi zadremal za eno ali dve uri, je nastopil Hispaniola svojo pot proti Otoku zakladov.
Ne bom podrobno opisoval to vožnje. Bila je zelo ugodna. Ladja se je izkazala za zelo dobro, mornarji so bili izvrstni in kapitan je popolnoma razumel svoje opravilo. Predno smo pa dospeli do Otoka zakladov, se je prigodilo več stvari, ki jih moram povedati.
Mr. Arrow se jo obnesel mnogo slabše, kot se je bal kapitan. Mornarji mu niso bili poslušni in so delali ž njim, kar se .jim jc zljubilo. Vendar to še ni bilo najhujše; potem namreč, ko smo bili že eden ali dva dni na morju, je začel prihajati na krov z motnimi očmi, rdečimi lici, jecljajoč in z drugimi znamenji pijanosti. \ časih je padel in se ranih včasih je ležal cel ljubi dan v svoji mali postelji na eni strani Iršiče nad kajito, včasih pa je bil zopet en, dva dni skoro trezen in je opravljal svoje posle komaj za silo.
Vendar nismo mogli nikdar dognati, kje dobiva pijačo. To je bila skrivnost ladje. Naj smo stražili kakor se nam je le zljubilo. ničesar nismo mogli storiti, da bi jo razkrili; in ko smo ga vprašali naravnost, se je samo smejal, ako je bil pijan, ako pa je bil trezen, je svečano tajil, da bi bil kedaj kaj drugega pokusil kakor vodo.
Ni bil samo neporaben kot častnik in slab zgled mornarjem, bilo je tudi očito, da mora končati pri takem popivanju samega sebe; in tako ni bil nikdo posebno razžalosten, ko je v neki temni viharni noči naenkrat izginil in ga nismo nikdar več videli.
“Čez krov!” je menil kapitan. “No, gospodje, to nam je prihranilo sitnosti, ker bi ga sicer morali dati v železje.”
Sedaj smo bili pa brez podčastnika in treba je bilo povzdigniti enega izmed mornarjev na to mesto. Prvi mornar Job An-dorson je bil najbolj sposoben mož na krovu, in je opravljal nekako delo podčastnika, četudi je obdržal svoj stari naslov. Mr. Trelawney je bil v prejšnjih časih tudi na morju in njegovo znanje mu je bilo zelo koristno, kajti pri ugodnem vremehu je pogostokrat sam prevzel stražo. In krmar Izrael Hands je bil skrben, zvit, star, izkušen mornar, ki smo mu mogli za silo vse poveriti.	,
Bil je velik zaupnik Dolgega Johna Sil ver ja, našega ladijskega kuharja; mornarji so ga imenovali Barbecu.
Na ladji je nosil kuhar svoje berglje obešene na tanki vrvici okrog vratu. Imenitno ga jd bilo videti, kako je uprl berglje proti steni in se oprt nanje ravnal po gibanju ladje ter tako opravljal kuhanje kakor da bi bil na suhem, še bolj čudno ga je bilo videti, kako je hodil ob n^jhujšem vremenu po krovu. Imel je eno ali dve vrvi, da si je pomagal ž njimi na najhujših mestih — uhane Dolgega Johna smo jih imenovali; in prehajal je od enega kraja do drugega, in sedaj vporabljal berglje, sedaj jih tako hitro vlekel s seboj na vrvici, kakor je mogel drug človek hoditi. Vendar se je nekaterim mornarjem, ki so bili že prej ž njim na morju, smilil, ko so ga videli tako pohabljenega “Ni navaden človek, ta Barbecue,” mi je dejal krmar. “V svojih mladih letih se je dobro izšolal in zna govoriti kakor odvetnik, kadar le hoče; in hraber je — lev ni nič v primeri z Dolgim Johnom! Videl sem kako je štiri držal in trkal njihove glave vkup —r on neoborožen!”
Vse moštvo ga je spoštovalo in ga celo ubogalo. Z vsakim je znal govoriti in vsakomur izkazati kako posebno uslugo. Proti meni je bil vedno prijazen; kadar me je videl v kuhinji, se je razveselil; kuhinjo je imel snažno, kot novo; okrog viseče sklede so se lesketale. V kotu je imel kletko s papigo.
“Le bližje, Hawkins,” je dejal večkrat, "le semkaj in poslušaj zgodbe, ki ti jih pove John. Nihče ni bolj dobrodošel kakor ti, sinko moj. Sedi sem irt poslušaj. Tukaj je kapitan Flint, ki prerokuje uspeh našemu potovanju. Ali ne, kapitan?” In papiga je začela kriče odgovarjati: “Pijastri! Pijastri! Pijastri!” dokler ni vrgel John svojega robca čez kletko.
(Dalje prihodnjič)
VMnll.ca skupnih društev J. ,S\ K. ./. v Clevelandu se vrši v so-jboto 21. aprila zvečer ‘v S. N. Duniu. Polovica (istega dobička gre v pomoč stavkajočim pre-m agarjem.
Samo !)f)1 članov vam še manjka do števila 20,000 v obeh oddelkih!
RAZPRAVE O PRAVILIH
(Nadaljevanje iz /. strani)
mo štiri slovenske družine. Društvo je samo eno tu. Kar nas spada 'k JSKJ pa pošiljamo svoje asesmente v različne kraje. Z delom gre bolj slabo, vsako zimo dobi dosti delavcev počitpice.
Novo Dobo, glasilo naše organizacije rad čitam, pa še rajši bi jo, ko bi ne bilo toliko prerekanja glede tistega “K”. Meni še ni nič škodoval in mislim, drugim tudi ne. Glede bolniških podpor bi svetoval vsem članom, da se dajo zavarovati samo za en dolar dnevne bolniške podpore. Po mojih mislih bo članstvo bolj zdravo potem. Ni prijetno biti bolan, zato se jaz ne upam visoko zavarovati, ker se bojim, da bi potem kaj lahko zbolel.
Frank Knavs,
član dr. št. 12 JSKJ.
PRIPOROČILO
Rojakom iz Clevelanda, O., tako tiidi potujočim skozi Cleveland se priporočam, da me obiščejo na mojem prostoru, :>859 Superior Ave., kjer vodim že več Jot restavrant. Pri meni dobite okusna jedila in dobre prigrizke; domača kuhinja.
Osobito so priporočam mojim domačinom ali sofaranom doma iz Prečenske fare. Jaz sem doma iz vasi Cegelnica. Dobrodošli! — S pozdravom
FRANK ZUPANČIČ lastnik restavranta 3859 Superior Ave.
Cleveland, Ohio.
Telefon:	Granger 256G J.
DOKAZ
Jesenice 25. marca 1928 Zakrajšek &• češark,
New York, N. Y.
Cenjeni :-
Podpisa'ni potniki, ki smo odpluli iz New Yorka v soboio zjutraj 17. marca 1028 na parniku Ile de France, Vam naznanjamo, da smo danes zjutraj po prijetnem potovanju srečno in zdravi dospeli v lepo našo domovino Slovenijo.
Šlo nam je skozi vse gladko in v redu, tako na parniku, in po železnici nismo imeli nobenih sitnosti in zaprek. Zato Vam tem potom Izrekamo naj lepšo zahvalo za Vaš trud in tako tudi za prijazno postrežbo v New Yorku.
Končno se moramo pa tudi pohvalno izraziti o povsem dobri postrežbi in snagi v kabinah tretjega razreda na velikem novem parniku —[le de France.
Je pač velika razlika potovati v tretjem razredu danes ali pa pred petindvajsetimi leti.
Sprejmite iskrenih pozdravov Vi in tako tudi naši mnogi prijatelji in znanci širom Amerike.
Jacob Cuznar, Ferd. Železnik, john Pernush, Jos. Kvatz, John Plut, Francem. Marolt, Andrew Slabie, Rudolf Koletič, Peter Mertuk z družino, Mi hael Hozjan z družino, Štefan Kociper s soprogo, Matija Tkalec s soprogo.
PRIPOMBA: Zadnji čas skušajo gotovi faktorji naši javnosti povedali, da se slovenskim potnikom v New Yorku krivica godi, toda krivca ne omenjajo. Kaj in koliko je resnice na stvari ne vemo, toda povdariti pa hočemo, da so vsi naši potniki najboljše postreženi in da se nam isti ob slovesu vedno zahvaljujejo za točno in polteno postrežbo. Za to so neovrgljiv dokaz številne zahvale in priznanja, kakoršno je priobčeno zgoraj, in ka-keršnih je bilo piiobčenih že prccej v preteklosti, in kakors'nih imamo še dosti več na razpolago v našem uradu.
Zgoraj omenjene trditve se toraj ne tičejo naših potnikov, a za druge tirnic pa mi nismo odgovorni. Sicer pa smo mnenja, da imajo dovolj povoda za pritožbo oni potniki, ki se poslužujejo tujih čifutskih tvrdk, a za to leži krivda 'na njih samih v prvi vrsti, ker se ne poslužujejo svojih rojakov.
Naše geslo je bilo in ostane:
“Točna in poštena postrežba za vse”.
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE-
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-rie; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat	in štirikrat
uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ I 323 Epsilon Pl., Brooklyn.NY.
Edini Mibtopnik in aaložnlk .
LOB ASOVIH HARMONIK * Zdruiealk Driavftb
‘All Aboard’
smi
j,
“Vsi na krov” — “All aboard” velja za vse one rojake, ki so namenjeni v stari kraj v kratkem. Sedaj ni več časa za odlašanje. V celi zgodovini Amerike ni še nobeno leto potovalo toliko ameriških turistov v Evropo kakor jih bo letos. Za čas od 15. maja do 15. julija je že sedaj razprodanih veliko parnikov in sicer v vseh razredih. Vsakdo si mora zagotoviti prostor; čim prej, tem bolje, tem si-gufneje.
vc.. ■"V- .
(Lepe I tiskovine
cm vaša društva, za trgovce,	E
posameznike, za vsakovrst-	E
ne prireditve dobite vselej	~
! po nizkih cenah	|
v (trri ulovenski linijski tis-	S*
S	karnijv Zjed. državah, kjer	=j
dobite ob vsakem času za-	~
j~	nesljivo in
| točno postrežbo
Se priporočam društvom, ro-	—
Jakom, trgovcem za vse pri-	«;
like. Prevzamemo največja	S
™	kot najmanjša dela.	E
| Ameriška Domovina |
5	6117 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
Za naše majniško skupno potovanje 28. aprila- na najnovejšem in najhitrejšem parniku francoske linije — IL.E de FRANCK je priglašenih že veliko rojakov in 'novi se neprestano priglašajo. Kdor hoče udobno, hitro in v veseli družbi potovati, naj se takoj priglasi za to potovanje. Parnik bo poln, a ne še natlačen. Najboljša prilika za zgodno potovanje. Naš zastopnik bo spremljal pomike od New Yorka do Ljubljane. Le malo časa je še. Torej:- “all aboard”. ,
<£_jf 1
Rojakom, ki so radi dolgo na vodi, in onim z velikimi družinami, nudimo skuono potovanje na novem parniku “Saturnia”, 5. maja, na Trst. Ta parnik je za to linijo nekaj izrednega. Vozi do Trsta samo nekako 12 dni. Zahteva po prostoru je velika. Tudi za ta parnik že velja povelje:— “all aboard”.
Veliko rojakov bo odpotovalo tudi na 19. maja na najboljšem parniku francoske linije—Ile de France. Ako vam konvinira, se jim lahko pridružite.
, I lili IMif liiini ii" iiiit rrr~ t n--  -
»»»i' »■» 'I'	1'
:: Jr
VABILO
VABILO
na
ZABAVNI VEČER,
katerega priredijo
SKUPNA DRUŠTVA J. S. K. JEDNOTE
21. APRILA
V SPODNJI DVORAN! SLOV. NAR. DOM* NA ST. CLAIR AVE.
Ker je to prva veselica skupnih društev J- S. v Slov. Nar. Domu, se pričakuje velike udeležbe strani članstva JSKJ in občinstva v splošnem-strežba bo prvovrstna, za to bo skrbel odbor, plesaželjne pa Valentin Turk in pomočnika.
Polovica čistega dobičkd je namenjena v Pon'°.
števn11
stavkuječim premogarjem, torej udeležbe in vse vljudno vabi
pričakuje
odboR
■> -J* v*- »J* v	****£♦ v ^vv’4*^	v v v	•	•{**5*	•M*	«{•
iii.iiniiimimM«""”! i
Jr
Onim rojakom, ki bodo potovali tik pred glavnim poletnim “rush-em”, priporočamo naše glavno poletno potovanje na 9. junija, istotako na ne-_ prekosljivem Ile de France. Priglaše-E nih je že sedaj veliko potnikov. Pro-” štor je omejen. Hitite, s priglasitvijo,, sicer bo kapitan brez vas na krovu zaklical 'na 9. junija: “all aboard”.
Lahko potujete tudi ob vsaki drugi priliki, z vsakim drugim parnikom, kajti zastopamo vse linije in vam lahko v vsakem oziru postrežemo.
Naše dolgoletne izkušnje, naše zanesljive zveze, ter naše prizadevanje dati naim rojakom najboljšo postrežbo so za vsakega rojaka-potnika najboljše priporočijo i'n najboljša ‘garancija.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
_ ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
-dimilHlIHIItlllilimmillillllllllllllimS^ 455 W. 42d St., New York, N. Y.
11
VABILO K IGRI
a
vrt
1.
2-
O
4.-
5.
Poslednji moz
katero vprizori
društvo sv. Jožefa, št. 30 J. S. K. J*
V WASHINGTON SCHOOL AUDITOR^*1 CHISHOLM, MINN.
V NEDELJO 22. APRILA 1928
Začetek ob osmi uri zvečer VZPORED:
—Tiček, solospev .. ...
—Ujetega ptiča tožba —Stoj, solnčece. stoj .
—Naša zvezda ....  poje	mešan zbor
—“Poslednji mož”, veseloigra v treh dej^njW
.................Joseph	^
poien mešan zboi >>
■	v	i	“Lite
..poje mešan zboi . "
OSEB E:
V
Petelin, hišni posestnik ...................
Petelinka, njegova žena ....................
Helena	\ .......................
Zdenka	[ otroci ...............
Jaroslav	).......................
Dr. Gabrščekt...............................
Inženir Sodar’ .............................
Tončka Kavčič, gim'.iazistka ...............
Bariča, služkinja ..........................
Vojak ......................................
Rsv , John pp|U||i
  Mrs. Ant- tiK
Mrs. Angela L■ ed
. Miss Mary
  FrankKl>!
  Ignac K'uu1®
.......... J°	Ofjl*1,
Miss Mary »WJ«
  Mrs. J' J' Kfl"
Peter
i r.
ELCO THEATER - ELY, MINNESOTA
“WOMAN AGAINST THE WORLD”, kinogiedališka predstava v Elco Theatre 24. in 25. aprila, v korist J. S. K. Jednote. Vstopnice po 25 centov.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,
Pittsb*11
r&
P
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake v.rstc'»uiefi vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi z*	j
stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
r
ltf: če«
Jr
%-.
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; nTnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.09
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St, New York, N. T.
POZOR SLOVENCI!
Prodam farmo 45 dkrov, štirisobna hiša, en nov in en star hlev, kokošnjak, garaža. Za orati je 30 akrov, drugo je pašnik. Na posestvu se nahaja tudi premog, že načet, ki se lahko proda. Zdravo podnebje, poleg ceste. Do postaje mesta Cloverdale, Indiana, je štiri in pol milje. Cena $3500; plačati je S2000 takoj, drugo na lahke obroke. Za natančnejša pojasnila se obrnite na:	“Tony No-
gel, 1138 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.”
Anton Subelj
BARITON KR. OPERE V LJUBLJANI
priredi
V NEDELJO, 22. APRILA 1928.
KONCERT
v dvorani Slov. Narodnega Doma v Clevelandu.
Začetek ob 8. uri.
Vstopnice: 75c. in $1. V predprodaji 60c. in 85c.
PO KONCERTU PLES
Slovenci! Vsi pridite poslušat prvega slovenskega pevca-umetnika na ameriškem odru. Pridite poslušat čarobne slovenske pesmi. Napolnite dvorano in pokažite, da vpoštevate, kar je našega.
v	.	A	m**
Naj v ec ja in najmurejš« Hlovenwka zlatarska trgovina v a
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in
in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
H033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St.. Cle»«U“d. 0
tTTXXT XXXXT.XXI r ixxinzmxixxx XXXXXXT
V STARI KRAJ!	V STARI
VELIKI POLETNI IZLET V
KB**
DOMOVINO
Z VELIKIM PARNIKOM
“PARIS”
DNE 11. MAJA 1928
Kabine prostorne in zračne — hrana i*
obl".
Najugodnejša prilika za vsakega, ki name1* kati stari kraj. Potnike bo spremljal naš ura.'! Y'!l v Jugoslavijo. Nikakega presedanja na želez'11 vozi iz Pariza naravnost v Ljubljano in Zagrel ■
Za natančnejša pojasnila se obrnite na:
SAKSER STATE BANK,
82 CORTLANDT ST	NEW	Y0R&
frxxxxrrrrgTTTTxximrxxTXTXTXTTriTrr
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAH
gtf<"
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notars
spadajoče posle.	.	<7P’
933 E. 185th St.	Cleveland
v
\
s
b
ot
%
ji
^0
h
s,
t)
'.‘a
K
N
ji
'id
i!