PO OBISKU NEKATERIH 00 ZSMS LJUBLJANA ŠIŠKA
Brez čuta lastne 
odgovornosti je vsak trud zaman
Minilo je že pol leta od zadnje-ga poročanja o stanju mladinske organizacije v občini, oziroma organiziranosti in (ne)delovanju osnovnih organizacij v šolah, združenem delu in krajevnih skupnostih. Zlasti pri slednjih je bilo stanje alarmantno, saj skoraj 2/3 osnovnih organizacij ni delo-valo. Zato je predsedstvo občin-ske konference ZSMS jeseni or-ganiziralo dva seminarja za vse mlade, torej v šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organiza-cijah. Na teh, dokaj dobro obi-skanih seminarjih so se izobliko-vala mnenja, oziroma dane so bile smernice za delo v naprej. Odločili so se, da se bodo po-stopno seznanili in raziskali vzroke ža (ne)dejavnost. Najprej so se lotili osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih. Opravili so razgovore s predsedniki OO ZSMS, seveda tam, kjer so jih imeli, ali s tajniki, tam kjer ni bilo mladinskih predstavnikov. Stanje je, razen seveda svetlih izjem, zelo slabo. ali bolje reče-
no, alarmantno saj je bila več kot polovica krajevnih skupnosti brez OO ZSMS, oziroma imeli so predsednika brez predsed-stva. Po opravljenih razgovorih se je stanje malo izboljšalo. Na-mreč v nekaterih krajevnih skup-nostih so začeli s prebujanjem mladinskih organizacij. Denimo v primestni krajevni skupnosti Edvard Kardelj se nekaj mladin-cev zares trudi, da bi k delu pri-pravili mlade. Možnosti za kako-vostno delo so velike saj prosto-re za to imajo pa tudi dvoran za izvajanjejnteresnih dejavnosti je dovolj. Žal pa kljub zavidanja vrednim prostorom mladi ne za-hajajo vanje. Lotilo se jih je ma-lodušje, ki ga tudi sami ne znajo razložiti.
Škoda, bi rekli mladi v odda-ljeni vaški skupnosti Trnovec - Topol, ki takšnih možnosti ni-majo saj jih pesti huda prostor-ska stiska. Tudi po domovih se ne morejo več sestajati kajti kuhinje ali sobe so postale pre-tesne za skoraj štirideset mladin-
cev, kolikor jih je vključenih v OO ZSMS to je skoraj dve tretjini vseh mladincev v tej KS.
Hvale vredno, ni kaj, a ne toli-ko po številu, kot po dejanjih, kajti ti mladi zares živijo s kra-jem. Vem, rekli boste saj mora-jo, ker so zaradi slabih avtobus-nih zvez primorani ostati doma. A temu ni tako, prav nasprotno. Fantje in dekleta so vsakdanji vozači, ki v Ljubljani delajo, se šolajo in obiskujejo številna dru-štva. Vzamejo pa si tudi čas za prijeten klepet v domačem oko-lju, ali za dramski krožek. Po potrebi se vključujejo v vse pro-stovoljne akcije, krepko pa zavi-hajo rokave tudi na kmetijah.
Žal pa so mladi v KS Trnovec-Topol le iskrica upanja, da mladi če hočejo tudi veliko naredijo. K temu so pripomogli tudi kraja-
ni, ki imajo zanje veliko razume-vanja in jih spodbujajo k še tvor-nejšemu delu, kar pa je, roko na srce, v mestih KS prava redkost. Zato v krajevni skupnosti Ko-mandanta Staneta kjer živi več kot 2000 mladih, denimo še ved-no nimajo mladinske organizaci-je. Seveda pa za takšno stanje niso krivi le krajani, ki bi jih sicer morali krepko spodbuditi k delu, tudi mladi ne najdejo oziroma ne znajo poiskati prave-ga stika z okoljem. Prepuščeni so sami sebi, posledice pa so nam znane. Ob tem bi se, kot družba, morali zelo zamisliti in biti z mla-dimi bolj strpni in jim znati pri-sluhniti. Vendar bi se tudi mladi morali zavedati, da je brez čuta lastne odgovornosti vsak trud zaman.
.     .               .    V. V.