<■ Leto XXXII četrtek, 16. aprila 1981 BOST AN J: REFERENDUM USPEL Glasovanje na referendumu 12. aprila je dobro uspelo. Za uvedbo krajevnega samoprispevka se je izreklo 65,4 odstotka volil cev. Odziv volilcev na glasovanju je bil visok. Za uvedbo samoprispevka po stopnji 1,5 odstotka rokami pa je poskrbel tako, da je na krmila vgradil napravo za ogrevanje samoprispevek) je glasovalo ,1.191 volilcev. Proti jih je bilo 578, neveljavnih glasovnic pa je bilo 44. Prvi so zaključili glasovanje ob 10. uri na Šmarčni, na Križu in Kompolju so jim sledili čez pol ure. Na Logu so najprej glasovali, nato so se zopet lotili kopanja jarkov za telefon. Jubilej pobratenja Kočevja z Dolino Letos mineva 10 let od podpisa listine o pobratenju med občinama Kočevje in Dolina pri Trstu. Osrednja svečanost ob tem jubileju bo v Občini Dolina v petek, 24. aprila, in sicer v Prešernovem gledališču v Boljun-cu. Razen močnejše delegacije iz občine Kočevje, v kateri bodo predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, se bodo svečanosti udeležili kot gostje tudi predstavniki Furlanije - Julijske krajine in republike Slovenije. V avli Prešernovega gledališča bodo odprli razstavo dokumentov, predvsem fotografij in člankov, o stikih obeh občin, ki niso potekali le na ravni vodstev obeh občin in političnih organizacij, ampak tudi kulture, šolstva, telesne kulture, kmetijstva, raznih organizacij in društev itd. Ob tej priložnosti bodo proslavili tudi praznik dela, 1. maj. J. S. YU ISSN 0416 - 2242 UREDNIŠTVO V GOSTEH Krajane z območja krajevne skupnosti, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov ter mladino vabimo na sestanek z novinarji Dolenjskega Usta. V torek, 21. aprila ob 18. Uri, bomo imeli uredništvo v gosteh v ŠM AR JETI Ker v kraju ni nobene gostilne, se dobimo na krajevno običajen način v šoli. Priložnost je, da pred javnostjo razgrnete vse, kar vam uspeva in tudi kar vas teži. V 5____________________________________J St. 16 (1653) NOVO MESTO Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Slavje železnice Proslava dneva železničarjev v Sevnici — Priznanja Pred dnevom železničarjev, ki ga slavijo v spomin na žrtve na Zaloški cesti, je bila 10. aprila svečanost delavcev železniškega vozUšča tozda Promet iz Zidanega mosta v Sevnici. To vozUšče zajema postaje do Dobove in zaposluje okrog 600 ljudi. Prav zidanmoško vozUšče je eno najbolj obremenjenih v Evropi. Največji tovorni promet opravijo na krški železniški postaji, kjer večinoma za Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj letno pretovorijo okrog 1,1 miUjona ton blaga. V tem srednjeročnem obdobju, verjetno že prihodnja leto, bodo v Krškem zgradili novo postajo. Dopolnjena bo z avtobusno postajo, kar bo prvi tak primer skupnega vlaganja med tema vrstama prevoza. Na tej slovesnosti so podeUU bronaste železničarske značke za 10-letno zvestobo kolektivu 15 delavcem, 14-im pa srebrne značke za 20-letno delo. Železničarski upokojenec Jože Ivanjšek iz Krškega je prejel državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem. V kulturnem delu sporeda je nastopila zidanmoška železničarska godba, ki bo prihodnje leto slavila osemdesetletnico. Zaplesala je folklorna skupina iz Ro stanja, sodelovali so tudi učenci osnovne šole Sava Kladnika iz Sevnice. A. Ž. KAKO DELAJO DELEGACIJE? Posvet o delovanju delegatskega sistema bo za območje ljubljanske regije '■ petek, 24. aprila, v Domžalah. Na njem bodo ločeno, po zborih, razpravljali o delovanju delegacij in delegatov v zborih združenega dela, zborih krajevnih skupnosti in družbenopoUtičnih zborih. Za posvet so dali pobudo skupščina SRS, republiška konferenca SZDL, republiško vodstvo Zveze sindikatov, pri izvedbi pa bodo sodelovali regijski organi. STALNA ZBIRKA NOB PRED OTVORITVIJO V soboto, 25. aprila ob 17.30, bodo v novem oddelku NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v Novem mestu odprli stalno zbirko, posvečeno revolucionarni preteklosti Dolenjske. Razstavljenih bo več kot 1000 fotografij in drugih dokumentov.,^ S KOLESI 300 KILOMETROV PO DOLENJSKI Prizadevni delavci novomeškega kolesarskega kluba bodo odprli jutri ob 12. uri z Glavnega trga 300 km dolgo „Dolenj-sko transverzalo”, ki bo povezovala 7 občin. Iz Novega mesta se bodo podali kolesarji najprej do Brežic in nato preko Sevnice do Trebnjega; od tod do Ivančne Gorice in Muljave, kjer se bodo obrnili in nadaljevali pot po dolini Krke do Dolenjskih Toplic. Sledil bo nategi del - vzpon po partizanski magistrali do Brezja, nato pa še v Črnomelj, Vinico ter skozi Metliko nazaj v Novo mesto. Po otvoritvi transverzale in razdelitvi šestih kontrolnih žigov po trasi, bodo prišli na račun ljubitelji rekreativnega kolesarjenja: dobili bodo posebne izkaznice, kjer bodo morali zbrati vse žige - po opravljeni poti pa jih čaka lepa medalja. Vse podrobnosti dobite vsako sredo od 16,- 18. ure v prostorih kolesarskega kluba Novo mesto na Loki! S posveta v Semiču: delegacije krajevnih skupnosti so tvornejši člen delegatskega skupščinskega sistema — Napredek pri gradivih, obveščanju in strokovni pomoči » . Letos bodo postopoma predajali namenu 10 novih objektov v Ločni, ki sodijo v izgradnjo obratov za proizvodnjo in predelavo bazičnih farmacevtskih surovin Na tiskovni konferenci, ki je bila 8. aprila v novomeški Krki oz. v Šmarjeških Toplicah, je inž. Janez Bulc, direktor sektorja za investicije, s sodelavci obvestil novinaije raznih časopisov in RTV iz vse države o skorajšnjem dokončanju doslej največje Kikine naložbe v bazično proizvodnjo ter o poteku obnove Inisa, kjer se bo čez leto dni začela prizvodnja steklenih izolacijskih materialov. Pri programu izgradnje obratov za proizvodnjo bazičnih farmacevtskih surovin, ki je domačinom bolj znan kot ,.Program 64”, kakršen je bil krajši delovni naslov naložbe, gre za gradnjo 18.000 m2 površin v 10 različnih objektih. V investiciji, ki jo je Krka začela uresničevati leta 1979 in je imela v srednjeročnih planih republike in države pred- nostni pomen, so združena sredstva 16 sovlagateljev iz raznih krajev Jugoslavije. Gre za novi obrat fermentacije, v katerem bodo proizvajali 6.300 ton farmacevtskih surovin, kot: antibiotikov, encimov in vitaminov po lastnih tehnoloških postopkih. Novo v tovrstni proizvodnji, ki v manjšem obsegu v Krki že teče, je tudi to, da odpadnih voda ne bodo več spuščali preko čistilne naprave v Krko, marveč bodo iz njih s predelavo pridobili še 2 surovini, uporabni za dodatek živalski krmi in za industrijo usnja, piva ter sadnih sokov. Tehnološki postopek so odkrili v Krkinem razvojnem inštitutu. V temeljiti rekonstrukciji je še obrat kemijske sinteze za proizvod- (Nadaljevanje na 4. strani) PRIVEZANE" DEVIZE - Hmelj je naša znana izvozna industrij-ska rastlina, prodana vnaprej. Mercator, sevniški Kmetijski kombinat ima lepe nasade zlasti v Loki pri Zidanem mostu in Šentjanžu. Lepo vreme so dobro izkoristili. Minuli teden so ujeli zaostanek zaradi dolge zime. Na sliki: napenjanje vrvic, po katerih se bo vzpenjal hmelj. (Foto: Železnik) Številke kažejo, da se je modobčinska kulturna akcija „Spoznajmo se" vsestransko splačala — Na slavnostnem zaključku prihodnji četrtek v Novem mestu bo govoril Franc Šali S sobotnim gostovanjem trebanjskih kulturnih skupin v Šentjerneju in črnomaljskih v Metliki in Gradcu se je na Dolenjskem končala prva ciklusna medobčinska kulturna izmenjava pod geslom Spoznajmo se”. Slovesen zaključek akcije, ki je tekla od januarja in bila posvečena 40-letnici ustanovitve OF in 40-let-nici vstaje slovenskega naroda, bo v četrtek, 23. aprila, v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Na slavnosti KIPAR JANEZ BOLJKA RAZSTAVLJA V KRKI V avli poslovnih prostorov novomeške tovarne zdravil Krke bodo danes ob 13. uri odprli razstavo kiparskih in grafičnih del znanega slovenskega likovnega umetnika in dobitnika številnih nagrad Janeza Boljke. O njegovem delu bo na otvoritvi govoril slovenski književnik in publicist Taras Kermauner. prednosti bodo po govoru Franca Šalija, izvršnega sekretarja CK ZKS, podelili sodelujočim kulturnim skupinam priznanja pokrovitelja, Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. V akciji, kije bila prva te vrste na Slovenskem, se je zvrstilo 33 kulturnih prireditev, ki jih je obiskalo okoli 5.700 gledalcev in poslušalcev. V črnomaljski občini je bilo 16, v metliški 5, v trebanjski 9 in v novomeški 3 prireditve. Vključenih je bilo 40 najrazličnejših kulturnih skupin (pevski zbori, folkloristi, likovniki, instrumentalisti, lutkarji, recitatorji itd.) iz 22 društev oziroma okoli 870 nastopajočih. Prireditve so bile v krajevnih skupnostih oziroma v manjših krajevnih središčih. Ko je organizacijski odbor na ponedeljkovi seji pregledoval te podatke, je menil, da je bil smoter akcije ..Spoznajmo se“ v celoti dosežen. Še posebej je poudaril dejstvo, da je bila akcija izrazito stabilizacijska, saj so morali za vse prireditve odšteti vsega 30 starih milijonov. Tudi glede stroškov je bila torej ta akcija res nekaj izjemnega. I. Z. „Krka” končuje največjo naložbo SLOVESNOSTI NA JAVKAH - V ponedeljek dopoldan so se nosilci kurirčkove pošte za krajši čas ustavili na vrhu Goijancev, kjer je že tradicionalna slovesna predaja pošte belokranjdeih kurirjev nosilcem torbe iz novomeške občine. Ob tej priložnosti so na Vahti pripravili pravi partizanski miting, ki so se ga udeležili pionirji suhorske in stopiške osnovne šole ter družbenopolitični delavci obeh občin. Kulturni program, prepleten s plesom, pesmijo in recitacijami, so pripravili pionirji obeh šol. Ob koncu je mladim govoril o svojih spominih na sprejem prve kurirčkove pošte pri predsedniku Titu prvoborec Ivan Somrak, kije deset let skrbel za varnost predsednika republike. (Foto: Pavlin) Da bi bili kos številnim nalogam, so za delegate v novomeški občini pripravili več oblik izobraževanja. Vseeno pa drži, da so delegacije krajevnih skupnosti preobiemenje-ne, pogosto niso deležne pravšnje pomoči družbenopolitičnih organizacij, tudi usklajevanja je premalo, zato se ne dogaja tako redko, da delegacija neke krajevne skupnosti v ustreznem zboru občinske skupščine zagovarja povsem drugačno stališče kot, denimo, delegacija iste krajevne skupnosti v skupščini te ali one samoupravne interesne skupnosti. Nesporno pa je, da je med dolenjskimi občinami novomeška največ storila za obveščanje, saj glasila Odločajmo ne prejemajo samo delegati, ampak vsa gospodinjstva. Kot v drugih se tudi v trebanjski občini trudijo, da bi bilo na dnevnih redih sej občinske skupščine čim manj točk in tako zagotovljeno celovitejše razpravljanje. To gre kajpak na roke tudi delegacijam krajevnih skupnosti, žal pa opažajo, da slednje skušajo doseči skupščin- (Nadaljevanje na 4. strani) Delegacije so v zadnjem času deležne večje strokovne pomoči, tudi z obsežnimi gradivi jih ne zagrinjajo po nepotrebnem, delegatom so na voljo celo izvlečki. Dojemljivejša so tudi pisana gradiva, ki jih prejemajo delegacije zbora krajevnih skupnosti metliške občinske skupščine. Žal se še .zmeraj dogaja, da jih delegati dobijo v roke prepozno, tako niti delegacije ni * mogoče sklicati, kaj šele da bi se delegati o stvareh lahko pogovorili s krajani. Delegatsko delo v metliških krajevnih skupnostih je povsem ljubiteljsko, če lahko uporabimo ta izraz. Zato je prihajalo do nejasnosti po strokovni plati; zvečine so jih _ .. _ . , — odpravili s pozornejšim izobraže- SPOMINSKI PARK - Tudi v Domu starejših občanov v Šmihelu vanjem in obveščanjem Manj je pri Novem mestu so se vključili v akcijo „88 dreves za predsednika storjenega za povratno obveščanje, Tita”. Skupaj z dijaki KŠC Grm in mladinci osebja iz doma bodo ne nazadnje pa velja omeniti še to, na livadi za domom uredili spominski paik. Prvi dan se je v akcijo da se ponekod izogibajo delegatske vključil tudi najstarejši oskrbovanec doma 92-letni Tone Travižan P01' *n se zatekajo po pomoč k (levo). (Foto: J. Pavlin) vplivnim možem. Še leto dni in izteklo se bo že dmgo mandatno obdobje pri delovanju delegatskega skupščinskega sistema. Tovrstni način samoupravnega odločanja ima številne prednosti, seveda pa ni tudi brez pomanjkljivosti. Manj govoriti o prvih in več o tem, kako odpraviti druge - to je bil namen družbenopolitičnih delavcev iz štirih dolenjskih občin, ki so se 9. aprila zbrali v Semiču na posvetu o delovanju delegatskega sistema. Razpravljanje, združeno s pre- gledom žgočih gospodarskih in političnih vprašanj, je potekalo ločeno po zborih občinske skupščine, prisostvovali smo .razčlenjenju področja dejavnosti zbora krajevnih skupnosti. V črnomaljski občini sodijo, da je prav delo delegacij krajevnih skupnosti najbolj živahno, kar hkrati pomeni, da so ljudje v glavnem dojeli možnosti, ki jim jih delegatski sistem nudi pri uveljavljanju raznovrstnih interesov. Vseh delegacij kajpak ni moč dajati za zgled, manj zavzetosti je v tistih krajevnih skupnostih, kjer ziasti Socialistična zveza ne dela tako, kot bi morala. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED emona globtour novo mesto * * * * * * * \ * * * * £ Stanje v gibanju neuvrščenosti, položaj na jugu Afrike in dvostransko sodelovanje so najpomembnejše teme razgovorov, ki jih ima jugoslovanska delegacija, ki jo vodi predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič, in se mudi te dni na obisku v nekaterih afriških državah. Cvijetin Mijatovič je doslej obiskal Zambijo, Tanzanijo in Zanzibar. Predsednik predsedstva SFRJ je sploh prvi tuji državnik, ki je kdajkoli obiskal Zanzibar, otok ob afriški vzhodni obali. Sicer pa je ta obisk nadaljevanje plodnih stikov, ki j ih, j e z afriškimi državami navezal in utrdil pokojni predsednik Tito. To so poudarjali v vseh razgovorih z jugoslovanskimi gosti Nadaljevanje plodnih stikov z neuvrščenimi Sicer pa v vseh razgovorih izčrpno razpravljajo zlasti o položaju v gibanju neuvrščenih, za katero so nekateri zadnje čase govorili, da je v krizi In vendar neuvrščenost ni v krizi v krizi so današnji mednarodni odnosi, za katere je značilno, da se v njih vse bolj uveljavlja politika sile, vmešavanje v notranje zadeve drugih, intervencije in grožnje. VZHODNA EVROPA: KONGRESI Po kongresu češkoslovaških komunistov, ki se je minuli teden končal v Pragi, se je v Berlinu začel deseti kongres Enotne socialistične partije Nemčije. Češkoslovaški komunisti so imeli v kongresni dvorani uglednega gosta: generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva. Njegova navzočnost je pomenila za Prago posebno priznanje, izostalo pa je ob tej priložnosti tisto, kar so mnogi pričakovali, namreč njegova obširnejša ocena dogajanj na Poljskem. To je namesto njega podal predvsem Gustav Husak, ki so ga na kongresu znova izvolili za voditelja češkoslovaških komunistov. On in nekateri drugi govorniki so sedanji položaj na Poljskem primerjali s položajem na Češkoslovaškem leta 1968, ko je prišlo do posredovanja čet Varšavske pogodbe. Sicer pa so češkoslovaški komunisti na svojem kongresu predvsem poudarjali, da je treba še bolj skrbeti za nadaljnje izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev v državi, ki se mimogrede rečeno, že tako ponaša z najvišjo življenjsko raven v vseh vzhodnoevropskih državah tako imenovanega „realnega socializma“. Tudi Erich Honecker, generalni sekretar Enotne socialistične partije Nemčije je v svojem izredno obširnem (govoril je pet ur) referatu na začetku kongresa v Berlinu v ospredje postavil predvsem gospodarska vprašanja in v zvezi s tem življenjsko raven še posebej. Kaže, da prihaja to v ospredje zanimanja vsakdanje in tudi dolgoročne partijske misli ter prakse v vzhodnoevropskih socialističnih državah. Ob tem terjajo še večjo delovno disciplino, zavzetost in prizadevnost pri izpolnjevanju planskih nalog ter uresničevanju partijske linije — vendar pa brez globljih sprememb družbenega sistema in splošnih okvirov. Delati več in bolje, iskati notranje rezerve, oboje pa v okvirih sedaj veljavnih norm ali po domače povedano „pravil igre “ - to je temeljno navodilo za ravnanje komunistov v vzhodnoevropskih državah. Ta načela bodo bržkone doživela precejšen izziv julija na izrednem kongresu poljskih komunistov. V tej državi namreč delovni ljudje terjajo prav spremembe in novosti, za katere v drugih državah socialističnega tabora nočejo slišati. Poljaki hočejo na primer samoupravljanje, ki naj sproži nove pobude in poišče nove poti za napredek in predvsem izhod iz sedanjih zadreg. JANEZ ČUČEK \ S S S s % s N * * * s * * * * s KRKA GROSSGLOCKNER: 25. do 27. 4. 81, 1. MAJ IZLETI 1. po domovini. — AVNOJ — po poteh naše slavne revolucije: 25. do 27. 4. 81, avtobus — BEOGRAD — NOVI SAD — OSIJEK: 1. do 3. 5. 81, avtobus — BEOGRAD IN SAMOSTANI: 26. 4. do 2. 5. 81, avtobus 2. tujina -KOROŠKA - VRBA - HEILIGENBLUT avtobus — AŽURNA OBALA: 29. 4. do 3. 5. 81, avtobus — BERLIN V. IN Z. — POTSDAM: 24. do 27. 4. 81, letalo iz Ljubljane — ZLATA PRAGA: 30. 4. do 3. 5. 81, avtobus — BRATISLAVA — BRNO: 1. 5. do 3. 5. 81, avtobus — BRATISLAVA: 25. 4. do 2. 5. 81, avtobus — MAROKO: 24. 4. do 29. 4. 81, letalo SMUČANJE ZA 1. MAJ — KAPRUN:^5. 4. do 2. 5. 81, avtobus 1. MAJ OB MORJU IN V HRIBIH Ankaran, Portorož, Poreč, Vrsar, Kupari - Dubrovnik, Omišalj, Bled, Kranjska gora Jezersko, Cateške in Dolenjske Toplice, Radenci: 30. 4. do 3. 5. 81 STROKOVNI SEJMI — DUESSELDORF — INTERPACK: mednarodni sejem pakirnih strojev embalaže in slaščičarskih strojev: 18. 5. do 21. 5. 81, letalo — MUENCHEN — IFAT 6: mednarodni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo in zimsko službo: 24. 6. do 26. 6. 81, avtobus — MUENCHEN - ELEKTRONIKA: 1. 6. do 3. 6. 81, avtobus INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 19, telefon: (068) 25-125 in ostale poslovalnice G LOBTOUR Kmet trka na odprta vrata Res potrebuje še sindikat, ko pa imajo že svojo zadrugo? — Za boljše delo zadruge seje treba boriti znotraj nje, ne pa od strani kot nel.dKa opozicija Kmetijska zadruga ali sindikat? Bolj bi ustrezalo: kmetijska zadruga in sindikat. A tisti kmetje, ki se najbolj zavzemajo, da bi tudi oni imeli svoj sindikat, navadno ne mislijo tako. V sindikatu bi se radi organizirali zato, da bi imeli protiutež ali nekakšno organizirano opozicijo nasproti kmetijski zadrugi, s katere delom in poslovanjem niso zadovoljni. Zadružniki, oziroma združeni kmetje imajo vsekakor pravico - lahko rečemo, da je to celo njihova dolžnost - zahtevati, da se slabo delo njihove kmetijske zadruge in temeljne zadružne organizacije izboljša. Treba pa je dobro premisliti, kako to uresničevati. Ali bi bil kmečki sindikat res najustreznejša organizacija za to? Ob primerjavi dejavnosti sindikata in delavskega sveta v delovni organizaciji se pokaže, da sindikat nikjer ne nadomešča delavcem njihovih samoupravnih organov niti jih ne more nadomestiti. Tako tudi sindikat kmetov kot družbenopolitična organizacija ne bo mogel nadomestiti gospodarske NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED dejavnosti kmetijske zadruge, niti ne bo mogel s pritiskom nanjo izsiliti, da bi ustregla željam kmetov, kadar niso zadovoljni z njenim odkupom živine, krompirja, sadja in drugih pridelkov, ki jih ne morejo prodati. Zakaj se nekateri kmetje želijo zateči v kmečki sindikat, četudi še niso izkoristili vseh možnosti, ki jim jih omogočajo zakon o združevanju kmetov in drugi predpisi? Ah teh predpisov ne razumejo ali jih namerno nočejo upoštevati? Kmetijska zadruga je organizacija kmetov in delavcev, ki so združeni v njej. Ah to ni dovolj jasno? V zadrugi so še temeljne zadružne organizacije (TZO), da je dejavnost kmetov in drugih zadružnih obratov ločena tudi obračunsko in samoupravno. V TZ O je veliko več izboljšajo svoje delo ali se poslovijo od njega. Zakaj voditi od zunaj boj s celo kmetijsto zadrugo ali TZO, ko lahko znotraj nje ocenjujejo delo posameznih delavcev ter hkrati predlagajo, kako naj ga izboljšajo. Z Ji te vaj o lahko, da zadružni delavci, kot celota in vsak zase opravljajo svoje delo tako, kot bo po mnenju združenih kmetov najbolj koristno tudi zanje. To ne nasprotuje ustanoviti sindikata kmetov. Popolnoma zgrešeno pa bi bilo, če bi kmetje hoteli svojo dejavnost preusmeriti na sindikat in bi se še bolj izločili iz neposredne dejavnosti kmetijske zadruge,in temeljne zadružne organizacije. JOŽE PET EK AMERIŠKI PREDSEDNIK RONALD REAGAN je zapustil bolnišnico, v kateri so ga operirali po atentatu. Zdravniki pravijo, da presenetljivo dobro okreva, kljub temu pa bo še poldrugi mesec v domači bolniški negi. Medtem pa je ameriška policija prijela še dva domnevna atentatorja, ki ju sumijo, da sta pripravljala napad na ameriškega predsednika. Eden od njiju je Edvvard M. Richardson, ki so ga prijeli na avtobusu, ko je imel pri sebi revolver. V njegovi hotelski sobi so namreč našli pismo, v katerem je bilo zapisano, da je Ronald Reagan „določen, da umre". Hkrati pa ob vsem tem sociologi ugotavljajo, da se nasilje v Združenih državah Amerike vse bolj širi. Američani imajo v svojih domovih nič manj kot devetdeset milijonov kosov različnega strelnega orožja - nekateri celo metalce raket. Vsi poskusi, da bi prepovedali prodajo orožja (ki ga je sedaj v večini ameriških zveznih držav moč kupiti tako preprosto kot zaboj piva), so bili zaman. Še celo Ronald Reagan je lani med predvolilno kampanijo poudaril, da orožje ne ubija, marveč ljudje .. . Toda ne brez orožja . .. zahodni Časopisi so ob IZSTRELITVI ameriškega vesoljskega vozila Shuttle pisali, da se je ob obali blizu Cape Canave-rala zbralo neobičajno mnogo tujih (zlasti pa sovjetskih) ribiških ladij. Razlog, so zapisali, kajpak ni bil v obilici rib, marveč v tem, da je bila prenekatera ribiška ladja opremljena z elektronskimi radijskimi in optičnimi napravami, s katerimi so skrbno spremljali priprave na izstrelitev vesoljske ladje .... Veliko radovednežev, ki jih ne zanimajo ribe, ampak vesoljska tehnologija . . . MEDTEM PA SO V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI NEKEGA 86-letnega jetnika odpeljali v bolnišnico na petnajstdnevni zdravnišk i pregled zaradi bronhitisa. No, boste rekli, pa kaj je v tem tako nenavadnega, da bi veljalo na to posebej opozoriti? Nenavadno je samo to, da je jetnikovo ime Rudolf Hess in da je bil mož do leta 1940 namestnik Adolfa Hitlerja. Potem pa je samovoljno vzel letalo in odletel na Škotsko, kjer je skočil s padalom. Pri priči so ga prijeli, po vojni pa obsodili na dosmrtno ječo, ki jo še sedaj prestaja zaradi zločinov . .. Jetnik z dolgim stažem in obilo časa za pokoro . . . I 1 „Deveti kongres ZKS in 12. kongres ZKJ naj bi še bolj razčlenila, razširila in utrdila smer, začrtano na 11. kongresu ZKJ in okrepila občutek, da lahko hitreje in bolj uspešno napredujemo, če nadaljujemo po tej poti. Jugoslavija se je utrdila na načelih federativne, socialistične, samoupravne in neu vrščene usmeritve. Še naprej moramo potrpežljivo in dolgoročno graditi tisto, kar nas v Jugoslaviji združuje, kar nam kot celoti omogoča hitrejši napredek ha začrtanih temeljih". To je med drugim poudaril predsednik slovenskih komunistov France Popit v intervjuju slovenski izdaji ^Komunista". Utrjevanje smeri Zagotovo lahko govorimo o večji učinkovitosti osnovnih organizacij ZK, kot je bila pred leti. Zveza komunistov je veliko bolj organizirana. Dogovori v osnovnih organizacijah ZK za akcije komunistov so veliko bolj pogostni in konkretni. Spremembe so opazne, zlasti če primerjamo sedanjo organiziranost in akcijsko učinkovitost z obdobjem liberalizma, ko se osnovne organizacije niso sestajale tudi po dve leti in več. Tedaj so v šali govorili: kolikor več je plenumov CK toliko manj je sestankov osnovnih organizacij ZK. Napredek je tudi v tem, da komunisti vedo, kaj hočejo doseči, kje so problemi in tudi poti, kako jih premagovati. Žal, še vedno znajo bolje analizirati razmere, identificirati probleme in zastaviti akcijo, pri njeni realizaciji pa marsikdaj ne gredo do konca, ostanejo sredi poti. Število članstva hitro narašča in se je v zadnjih desetih letih podvojilo. To je vsekakor odraz zaupanja v Zvezo komunistov in tudi prepričanja, da z vključevanjem v organizacijo lahko storimo več za napredek v naši družbi. Tako se je v ZK vključilo zlasti veliko mladih/: žensk in tudi delavcev. Vsekakor seje povečala kvaliteta aktivnosti, čeprav ne bi mogli trditi, da je odnos vedno premosorazmeren. Ponekod niso dovolj upoštevali kriterijev za sprejem v ZK, zlasti tistih, ki za vsakega novo sprejetega člana teijajo oceno dosedanje njegove družbenopolitične aktivnosti. Premalo je tudi kasnejše selekcije in spremljanja aktivnosti vsakega člana, kako se kali in usposablja, kako se dviguje njegova idejna raven in podobno. Seveda so primeri karierizma, čeprav mislim, da ne smemo pretiravati. Jasno, da ni v redu, če osnovna organizacija sprejme nekoga v ZK zato, da bi „imel vse pogoje" za zasedbo vodilnega mesta. S tem delajo ZK škodo, izkazujejo sektaštvo, ker napačno, enostransko pojmujejo kriterij moralno-politične neoporečnosti, ki se na žalost vedno ne pokriva s članstvom v ZK. Dejstvo je, da je tam, kjer se komunisti zavedajo svoje vloge in niso samo opazovalci razmer, manj konfliktov v nesamoupravni obliki. Če omenim primer ravenske železarne, lahko rečem, da so komunisti poznali probleme, ki so razburjali delavce, niso pa jih reševali. Ko pa je prišlo do zaostritve in so šli v akcijo, so obvladali in tudi rešili nastale težave. Šele tedaj se je pokazalo, kakšno moč imajo, kaj lahko storijo, če so enotni in dobro organizirani. Ob takih primerih ne gre samo za togo partijsko disciplino, temveč za spoznanje in pripravljenost, kako stvari spreminjati. Zato je koristno večkrat ocenili ra/mere in vzroke, zakaj komunisti omahujejo n niso dovolj aktivni. Takim ocenam pa se marsikje, če se le da, izognejo. MILAN MHDF.N I S ! s % * * S * S ■*%%'fc%%%XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXX%%XXXXXXXXXXXXXXXXXXX» kmetov kot delavcev — trditev, da le sodelujejo z njo, je zgrešena — zato imajo v samoupravnih organih številčnejše zastopstvo. Mnogi kmetje pa „svojo“ zadrugo le kritizirajo in od nje zahtevajo, naj bolj upošteva njihove koristi. Po njihovem mnenju so kmetijska zadruga le delavci v upravi in ne tudi oni in njihovi samoupravni organi. Z njo si še vedno stojijo nasproti, kot da so vsak na drugem bregu široke reke. Ali bo sindikat tisti most, kijih bo zbližal? Ali ga morda imajo za jutrišni oddelek, s katerim bi prisilili zadrugo, da bi bolj služila njim? Upam, da malo pretiravanja ne škoduje, kajti tako si je neustrezna razmerja laže predstavljati. Kmetje pa ne potrebujejo nobenega juriša ali pritiska na svojo zadrugo od zunaj. Imajo vse možnosti usidrati se po zakoniti poti ob volitvah samoupravnih organov v njej in zahtevati od slabih delavcev, da SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ..PIONIR" NOVO MESTO - TOZD PROJEKTIVNI BIRO objavlja proste delovne naloge in opravila: . ^ 1. 1 DIPLOMIRANEGA STROJNEGA INŽENIRJA ZA DELO V ODDELKU STROJNIH INSTALACIJ 2. 1 STROJNEGA TEHNIKA ZA DELO V ODDELKU STROJNIH INSTALACIJ POGOJI za sprejem: 1. dokončana II. stopnja fakultete za strojništvo - lahko tudi začetnik 2. dokončana srednja šola (strojna smer) lahko tudi začetnik z odsluženim vojaškim rokom Kandidata bosta pridobila lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek, 68000 Novo mesto. kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. ( 276/lfe-81t .LABOD", tovarna oblačil * NOVO MESTO TOZD TEMENICA objavlja prosta dela in naloge 1. VODJA PROIZVODNJE Pogon: — VIS, SS — konfekcijska smer — 3 leta delovnih izkušenj — poskusna doba 3 mesece Za dela in naloge vodja proizvodnje se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov: DO „LABOD" — TOZD TEMENICA, Trebnje, Stari trg 50, splošna služba. „LABOD", tovarna oblačil TOZD TEMENICA 275/16-81 VSI KUŽKI PO INJEKCIJO - Na območju novome<3ce občine poteka običajno cepljenje psov, ki je za lastnike in živalce mučno opravilo, pa vendar potrebno, kajti necepljeni psi nimajo pravice bivanja in lahko jih pokončajo. Posietek je s cepljenja v Šmarjeških Toplicah. (Foto: R. Bačer) IZKUŠNJE IZ RODA V ROD - SevniŠke teritorialce je med rednimi vajami v nedeljo obiskal proslavljeni komandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin. Pogovor je stalna oblika izmenjave izkušenj in oživljanja tradicij s člani borčevske organizacije. (Foto: Železnik) POJOČI KONFEKCIONARJI - V soboto sta v Sevnici družno nastopila mešana pevska zbora metliške Beti in sevniške Lisce. Občinstvo je prisrčno pozdravilo številne izvedbe koroških pesmi; ki jih imata na sporedu oba zbora. Na sliki: pevovodja Franc Milek ob slovesu. (Foto: Železnik) PRIZNANJE — Za uspešno opravljene naloge jugoslovanskih pionirskih iger v minulem letu ga je pionirskemu odredu Borcev brežiške čete z osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah v soboto izročil predstavnik republiške Zveze prijateljev mladine. (Foto: M. Zupančič) KRŠKO' ZBOR OBRTNIKOV Krški obrtniki so v nedeljo na zboru ugodno ocenili delo obrtnega združenja v minulem letu. Precej pripomb pa so imeli na račun inšpekcijskih služb, ki bi naj bolj opozarjale na pomanjkljivosti, ne pa da se številni obrtniki znajdejo pred sodnikom za prekrške, zaradi neustrezno izpolnjenih obrazcev. Delavska univerza v Krškem bo pripravila razne seminarje za obrtnike in pri njih zaposlene delavce. Letos naj bi bilo med samostojnim osebnim delom in združenim delom več sodelovanja. Vsi pa so pohvalili vzoren osnutek programa razvoja drobnega gospodarstva za obdobje 1981—1985, ki bo v javni razpravi do 20. aprila. Več prihodnjič! Obiski in sestanki niso rešili IGK Vendarle žarki upanja, saj se poslovanje v zadnjih mesecih izboljšuje — Izguba je narasla že na 52 milijonov dinarjev — Gorenje ne more sanirati Sejmišča NOVO MESTO: Sejmišče se je spet malo bolj razživelo. Naprodaj je bilo 267, prodanih pa 211 prašičev. Pujski so veljali 2.500 do 3.200 din, od tri do pet mesecev stari prašiči, ki jih je bilo naprodaj le 6, pa 3.200 do 3.800 dinarjev. BREŽICE: Še dvakrat bolj je bik) založeno breži3eo sejmišče, kjer so rejci ponujali 548 pujskov in 10 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih 521; pujske po 120 din, starejše prašiče pa po 60 din kilogram žive teže. Kljub vrsti visokih obi&ov in sestankov, sanacijskih programov, obljubam o velikem izvozu na zahodno tržišče je Industrija gradbene keramke z Račjega sela še vedno tam, kjer je že vsa leta ta od začetka obratovanja dalje: v izgubi, ki pa se vsako leto poveča za milijon ali dva jn znaša po landcem zaključnem računu že 52 milijonov dinarjev. Kazalo je, da se bo tovarna povezala z Gorenjem iz Velenja, katerega strokovnjaki so že pripravljali sanacijski program, ko je zaradi težav velenjske delovne organizacije vse skupaj padlo v vodo. Tako so se vodstvo tega tozda SCT in vsi družbenopolitični dejavniki iz trebanjske občine ponovno znašli pred starim problemom, kako spraviti tovarno na noge. Vendar je v vsem tem že tudi nekaj razlik, saj kaže da SCT ni več pripravljen v nedogled podpirati bolnika z Račjega sela. Namesto sanacije bi bili pripravljeni v tovarni začeti s preusmeritvijo ah likvidacijo, za to možnost pa se ne ogrevajo v trebanjski občini. Škoda bi bilo namreč zavreči 600 milijonov vredna osnovna sredstva, prav tako pa je škoda izredno kvalitetne osnovne surovine, katere je še za najmanj sto let obratovanja. Tako so se v predsedstvih družbenopolitičnih organizacij dogovorili za hitro in učinkovito ukrepanje. S problemi IGK naj bi se ukvarjala posebna komisija, ki naj analizira Kmetijski Še boljši rani hibridi Po vsestranski uporabnosti, zanesljivosti pridelka, koristnosti in povečevanju površin se nobena poljščina ne more kosati s koruzo. Zlasti vzgoja zgodnejših sort in sodobna agrotehnika sta pripomogli, da se je razširila tudi proti severu in v višjih predelih. Avstrija seje 4-krat več koruze kot pred 20 leti, Francija skoraj 3-krat več, Poljska 5-krat več, Zvezna republika Nemčija pa celo 22-krat več. V istem času seje površina koruznih polj v Sloveniji povečala le za tretjino, vendar mnogo več kot površina drugit poljščin. Zanesljivo je mogpče trditi, da se bodo koruzne njive večale na račun krompirjevih, saj je krompir postal zelo nezanseljiva kultura in mu ne morejo dosti pomagati niti biro vratolomni skoki cen, kot smo jih doživeli letos. Na Dolenjskem zavzema koruza približno 27 odstotkov vseh njivskih površin. Odstotek se bo še večal, zlasti če bodo naši kmetovalci v večji meri sledili vzgoji ranejših sort, ki zanesljivo dozorijo, oziroma pravočasno zapustijo polje, da je še možna jesenka setev. Usmeriti se je treba predvsem na srednje rane hibride iz razreda 300 ter na rane hibride iz razreda 200. Poskusi z naj novejšimi ranimi hibridi, ki so bli opravljeni na štirii krajih v Sloveniji, med njimi tudi v okolici Trebnjega, so pokazali, da bodo imeli v prihodnje poljedelci na voljo prvovrstno seme. Z večjim pridelkom zrnja so se izkazali naslednji novi hibridi: OSSK 247, BC 384,1PK 335, G 4252 in ZPSK 3900. Ob navajanju novih dosežkov selektorjev bi kazalo spodbujati pridelovalce k večji specializaciji kmetij za pridelovanje koruze. Koruza dobro prenaša samo sebe, torej raste na isti parceli več let zapored, pridelovanje pa je mogpče tudi zelo mehanizirati. To so že spoznali nekateri v industriji ali v drugih dejavnostih zaposleni kmetje, ki so ob tej zaposlitvi še lahko dobro obdelali svoja polja in z njih dobili s pomočjo koruze ter z njo krmljene živine mnogo večji dohodek, kot če bi kmetovali po starem. Inž. M. L. poslovanje IGK v lanskem letu, saj obstajajo resni dvomi, ali je sploh bilo mogoče „pridelati” toliko izgube. Prav tako je treba analizirati poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta, saj kaže, da se rezultati nekako izboljšujejo in zdaj ni bik) več toliko izgube. Prav tako je treba začeti odločno akcijo za sanacijo, o kateri naj bi spregovorili že čez mesec dni, ko mora SCT pripraviti svoj program. Škratka, upanja za rešitev te tovarne se spet prebujajo, zde se celo realna, saj so v zadnjih treh mesecih precej zmanjšali obseg izmečka pa tudi dosedanji direktor Marijan Umek je dobil podporo za kandidaturo. Kaj bo v resnici mogoče narediti v naslednjih mesecih, še ni mogoče predvideti. Res pa je - vsaj tako je bilo slišati na skupni seji predsedstev sindikata in Socialistične zveze — da bo za socialno varnost delavcev poskrbljeno. J. S. * 4 I Utrditi zaupanje Sporočilo kmetijcev III. kongresu samoupravljalcev Ne glede na to, da je razprava o samoupravni organiziranosti kmetov v dolenjski regiji spet potekala skoraj brez kmetov, je vendarle odprla kopico vprašanj, ki so več ali manj znana že dolgo časa, dobivajo pa v času pred III. kongresom samoupravljalcev nove poudarke. Prav III. kongresu je bila namreč omenjena razprava posvečena, pripravil pa jo je republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije. V razpravi, katere so se udeležili predstavniki vseh kmetijskih delovnih organizacij Dolenjske, predsedniki zadružnih svetov, SOZD-a KIT, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu Miro Jug in predsednik komisije za samoupravljanje Drago Četer, je bilo spet izrečenih precej pritožb čez razcepljenost jugoslovanskega tržišča, premajhen vpliv kmetov na delitev dohodka, odliv kadrov iz kmetijstva, pomanjkanje reprodukcijskih materialov, visoke cene in splošno negotovost kmetov. Ob takih težavah, ki vsekakor ne vplivajo dobro na večanje pridelovanja hrane, je težko pri kmetih vzdrževati zaupanje v kmetijske zadruge. Zato so se člani tega posveta odločili, da je treba na III. kongresu spregovoriti o teh vprašanjih. Vso kmetijsko politiko pa je treba načrtovati dolgoročneje, saj ob takih preskokih, do katerih prihaja, ni mogoče zagotavljati nepretrganega pridelovanja, še manj je pričakovati, da bi kmetje samoiniciativno povečevali količine pridelkov. V sedanjem položaju so se namreč na naki način znašli v slepi ulici, saj so površine, na katerih pridelujejo zdaj, premajhne, združevanje zemlje in denarja pa gre le prepočasi. J. S. Dvakrat plačani Pri izrabi delovnega časa so še velike rezefve Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Novem mestu, ki deluje za celotno dolenjsko regijo, je ob koncu letošnjega tromesečja ugotovil in opozoril, da ni bilo dosti narejenega na področju smotrne izrabe delovnega časa, kar sodi k stabilizacijskim programom. Tudi to je eden od vzrokov za nizko doseženo produktivnost. Zlasti gre za neurejeno področje del v nekaterih delovnih organizacijah, kjer delavci delajo le krajši čas, prejemajo pa osebni dohodek za vse predvidene ure, ne glede na to, da opravljajo razne honorarne službe in predavanja. Gre za dvojno in dvakrat plačano delo v istem času. Družbeni pravobranilec samoupravljanja meni, da je izgubljenega veliko delovnega časa tudi zaradi stalnih zamud pri prihajanju na delo, zato predlaga, da bi začeli širšo družbeno akcijo, s katero ti odpravili prometne konice in uvedli stopničast delovni čas. S tem bi se izboljšala izraba delovnega časa, očitni pa bi bili tudi prihranki pri gorivu, zlasti v Novem mestu, kjer se kolona vozil ob 14. uri vleče iz Bršljina do mesta tudi po 40 minut. Podobne pripombe so že nekajkrat prišle tudi iz podjetij, slišali smo jih že lani na raznih sestankih, vendar doslej ni zaznati nobenega resnega prizadevanja, da bi se stvari spremenile. R. B. Um carnje. 4 4 4 { 5 \ \ 4 4 4 4 4 *4 4 I 4 4 \ 4 i 4 EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja-Tit Doberšeh Novi pogledi na oskrbo vinograške zemlje Podor ali zeleno gnojenje je začasna (enoletna) ozelenitev vinograda. Ta tehnološki ukrep uporabljamo z uspehom že vrsto let zato, ker vinogradnikom primanjkuje hlevskega gnoja, oziroma ker je spravilo in zakopavanje hlevskega gnoja v vinograško zemljo drago in zamudno delo. Raznašanje hlevskega gnoja po vinogradu je težko delo, za katero vedno bolj primanjkuje delavcev. Ker vino-graška zemlja zahteva zlasti humus, manjkajoče hranilne snovi pa lahko dodajamo z umetnimi gnojili, je najboljša rešitev tega problema setev rastlin, primernih za podor. Vloga podora je naslednja: - stročnice (leguminoze) dovajajo rastlinam zračni dušik, kalij, se ustvarja pri razpadanju zelene gmote, fosfor pa te rastline mobilizirajo (zberejo) iz zemeljskih zalog; - druge rastline za podor dovajajo zemlji organsko gmoto in razen dovajanja dušika delujejo podobno kot stročnice; - rastline za podor dušijo rast škodljivih plevelov, poleg tega preprečujejo nepotrebno izgubo dušika, ki smo ga dali v obliki umetnih gnojil, in zbirajo ostale, trtam potrebne rudninske snovi, ki so v zemlji; - ker te rastline zemljo prekrijejo z „zeleno odejo", preprečujejo izpiranje zemlje, zlasti izpiranje drobnih humusnih delcev in hranilnih snovi. Za podor prihajajo v poštev naslednje rastline: Detelja za popravo vinograške zemlje Pred sajenjem trt, zlasti če nameravamo star vinograd po izkrčenju trt takoj na novo zasaditi, so koristpe zlasti lucerna, esparzeta in nokota. Lucerne (Medicago sativa) ima globoke in močne korenine. V mokri zemlji ne uspeva. Sejemo jo v star, prekopan, dobro poravnan vinograd spomladi, nekoliko pozneje, ko se zemlja ugreje. V vinogradu jo pustimo 3 do 4 leta. Zemljo obogati s 27.000 kg zelene gmote, 230 kg čistega dušika, 90 kg čistega kalija in 40 kg čistega fosfoija na 1 ha. Esparzeta (Onobrychis sativa) ali turška detelja je trpežna rastlina za puste lege, za brežine. Kot večletna rastlina je podobna lucerni. Sejemo jo v istem času kot lucerno. Nokota ( Lotus corniculatus) je zlasti primerna za puste in suhe zemlje in lege, kjer niti lucerna ne bi uspela. To velja predvsem za peščene zemlje. Sejemo jo spomladi kot druge detelje. Metuljia* za podor Grašiča; pri njej ločimo zimsko in jaro grašico. Grašico po navadi sejemo pomešano z ovsom ali oljno repico. Zemljo obogati s 120 kg čistega dušika, 165 kg čistega kalija in 50 kg čistega fosforja na 1 ha in seveda z zeleno gmoto (20 ton). Lupina, imenovana tudi volčji bob, ima kot podorina veliko vrednost. Sejemo je konec aprila, ko e ni treba več bati mraza. Zemljo obogati z 20.000 kg zelene gmote, 150 kg čistega dušika, 45 kg čistega kalija in 33 kg čistega fosforja na 1 ha. Črna detelja uspeva v težkih zemljah. Za podor jo sejemo spomladi. Zemljo obogati s 25.000 kg zelene gmote, 1 170 kg čistega sejemo spomladi. Zemljo obogati s 25.000 kg zelene gmote, s 170 kg čistega Rdeča detelja ali inkarnatka. Za podor jo sejemo v avgustu. Podorjemo jo prve dni maja v začetku cvetenja. Zemljo obogati z 18.000 kg zelene gmote, s 120 kg čistega dušika, 58 kg čistega kalija in 22 kg čistega fosforja na 1 ha. Drugi posevki za podor Žitarice, kot so pšenica, rž, oves in ječmen, ozimna in jara, so primerne za podor. Podorje-mo jih takoj, ko najbolj bujne rastline pokažejo prve klase. Izvzemši z dušikom bogatijo zemljo zlasti z velikimi količinami zelene gmote ter s kalijem in fosfoijem. \ Oljna repica daje velika zelene gmote in raste v času, ko trta počiva. Sejemo jo v drugi polovici avgusta. Podorjemo jo takoj, ko je večina rastlin pokazala cvetove. Zemljo obogati s 30.000 kg zelene gmote na 1 ha. Facelija. Sejemo jo aprila in podorjemo v avgustu. Za vse rastline, ki jih sejemo 'za podor, moramo zemljo dobro pripraviti, preorati in pobranati. Stročnicam gnojimo s fosforjem in kalijem (PK gnojila), drugim rastlinam za podor pa tudi z dušikom (NPK gnojila). Med vinogradniki se je setev rastlin za podor že močno uveljavila, zlasti kot nadomestilo za gnojenje s hlevskim gnojem. Zato ta agrotehnični ukrep v vinogradništvu ni več nobena novost in jo lahko priporočamo za vse vinograške zemlje in lege. I S I «* mm ■■■■ gggg gg HHHHH gm ggg gg fMBBMMH gg 3 1 - a* -■ »; s- */ • ^ r - ^ r i •r > ■» ¥ ■> •/ « ; » i > - > * *v i . X - i v At . ■ Slabosti še... (Nadaljevanje s 1. strani) sko obravnavo tudi o stvareh, ki tega ne zaslužijo. Delegacije krajevnih skupnosti (preskrbljene so z dokajšnjo strokovno pomočjo, tudi gradiva prejemajo pravočasno) si torej same otežujejo delo, ne zavedajo se, da so še druge poti odločanja. Gledano v celoti, so delegacije krajevnih skupnosti tvornejši člen delegatskega skupščinskega sistema, več zatikanja je čutiti pri delu delegacij združenega dela, najšibkejša točka pa so konference delegacij. D. RUSTJA „Krka” končuje... (Nadaljevanje s 1. strani) njo sintetskih farmacevtskih surovin, kjer bodo zmogljivosti povečane za 50 ton, postopki pa so prav tako plod lastne razvojne dejavnosti. Kot tretji objekt v gradnji je obrat za predelavo farmacevtskih surovin v zdravila. Razen tega gradijo novo kompresorsko potajo s hladilnik sistemom, večjo toplarno z novim dimnikom, visokim 60 metrov, ter čistilno naprave za kemijsko predčiščenje odpadnih vod, ki se nato stekajo v mestno čistilno napravo in šele potem v Krko. Gradijo tudi ogromno skladišče surovin in širijo skladišča gotovih izdelkov, mimo tega pa gre še za tehnološke in energetske povezave med objekti. Objekte bodo od m^a letos dalje postopoma spuščali v promet, začenši s hladilno postajo, nato toplarno in čistilno napravo, kar je pogoj za začetek obratovanja v proizvodnih objektih. Do jeseni bo vseh 10 objektov začelo delati, ob obratovanju s polno zmogljivostjo pa bo Krka povečala celotni prihodek z okrog 120 milijonov dinarjev. Od tega bo ustvarjenih več kot polovico sredstev z izvozom Farmacevtskih surovin in zdravil na konvertibilno področje in v države v razvoju. • V letu 1969 propadli tovarni ravnega stekla Inis pa so lansko jesen začeli pripravljalna dela za obnovo tovarne za proizvodnjo steklenih izolacijskih materialov, kot so izolacijske plošče, filci, šivane blazine, barvane plošče in žlebaki. Glede na splošno varčevanje z energijo je že, še bolj pa bo iskan izolacijski material, ki ga bo Krka proizvajala 7.500 ton na leto. Trenutno je v Inisu že podrta stara peč, v stavbi pa je že zloženo več kot polovico potrebne uvozne opreme za novo proizvodnjo. V Krki računajo, da bo poizkusna proizvodnja izolacijskih materialov stekla čez leto dni. V tem obratu bo zaposlenih 150 delavcev, predviden pa je tudi 40-odstotni izvoz prizvodnje na zahodna tržišča. Važno pri tej naložbi je zlasti to, da bodo pri proizvodnji uporabljali pretežno domačo surovino. R. BACER Še ni dozorelo V dolenjski regiji je obveščanje v združenem delu še mlada rast, ki ji je v različnih delovnih organizacijah in v različnih občinah kaj različno postlano. Temu primerno je obveščanje tudi razvito in dozorelo. Tako nekako so lahko ugotavljali udeleženci srečanja novinarjev v združenem delu, zbrani 8. aprila v tovarni Lisca v Sevnici. Prišlo jih je kakih dvajset iz vse Dolenjske, lahko pa bi jih prišlo še več, če ne bi organizatorji dobivali celo opravičil, kot: „Me direktor ni pustil," kar kaže na to, kako nesamoupraven in neelastičen je odnos do obveščanja v nekaterih delovnih organizacijah. O nerazvitosti obveščanjaje tekla beseda tudi takrat, ko so razpravljali o" tem, ali naj bi novinarji v združenem delu v posavskih občinah Brežice, Sevnica in Krško ustanovili svoj aktiv ali naj ostanejo še naprej pod okriljem osrednjedolenjskega aktiva. Potem, ko so ugotovili, da je obveščanje v teh treh občinah, razen nekaterih častnih izjem, še na zelo nizki ravni in da tudi tisti, ki naj bi v družbenopolitičnih organizacijah bili animatorji obveščanja, za to niso storili veliko, so predstavniki iz Posavja sklenili, da še ni dovolj osnov za ustanavljanje lastnega aktiva. Te osnove naj bi poskušali pridobiti v naslednjem letu s tem, da se vse družbenopolitične organizacije v občinah bolj zavzeto ukvarjajo s tem problemom. T. JAKŠU SLOVENŠČINA V JAVNI RABI Obrenovac, pobrateno občino trebanjcev, so nedavno prizadele poplave. O tem je ta občina pripravila informacijo. Ko so na skupni seji predsedstev sindikata in SZDL v Trebnjem govorili o tem, kako pomagati prizadetim ljudem, so za člane obeh organov omenjeno poročilo samo pretipkali (z napakami) in ga razmnožili. Ker pa je slovenščini zagotovyena pravica v javni rabi - o tem piše v ustavi - je čudno, kako si morejo v Trebnjem privoščiti, da besedilo ponudijo neprevedeno. Žal za tem besedilom stoji Socialistična zveza, ki si že več let prizadeva za tako mesto slovenščine v javni rabi, kot ji gre. Izgovora za tako malomaren odnos do materinega jezika pa tudi ne more biti: če so v Trebnem imeli čas besedilo pretipkati in razmnožiti, bi ga lahko tudi prevedli. SVETOVNI DAN ZDRAVJA — Delavci Zdravstvenega centra Dolenjske so proslavili 7. april na Otočcu. Po pozdravnem govoru predsednica sindlcalne konference ZCD dr. Mlačka sta spregovorila o „Zdravstvu v izjemnih primerih” še dr. Brežic iz Ljubljane ter dr. Huebscher o ..Mednarodnem letu invalidov” (na sliki); za zabavnejši del programa pa je poskrbel KUD , JCres”. (Foto: M. Gošnik) Dokaz, da naš um ni manj zmožen Med izdelki, ki so v Ljubljani razstavljeni pod naslovom ..Inovacije za stabilizacijo", so tudi dosežki dolenjskih inovatorjev Plod večletnega sodelovala med Raziskovalno skupnostjo Slovenije in temeljnimi bankami, združenimi v Ljubljansko banko, je tudi (že peta po vrsti) razstava domačih inovacij; pod naslovom , Inovacije za stabilizacijo” so jo zadnji petek odprli v Ljubljani, v avli Iskrine poslovne stavbe pa bo na ogled do konca aprila. Z besedami, slikami pa s posameznimi deli ali kar v celoti je prikazanih šestdeset inovacij; vse zgovorno pričajo, da na Slovenskem ne manjka sposobnih tehnologov in inovatorjev, ki znanje pronicljivo vključujejo v proizvodnjo. Razstavljene inovacije so bile uresničene ob pomoči namenskih sredstev omenjenih ustanov, med inovacijskimi izdelki pa najdemo tudi dosežke dolenjskih delovnih organizacij, denimo, tovarne zdravil Krka pa novomeške, semiške, Šentjernejske in žužemberške Iskre. Tudi tokratna razstava inovacij kaže, da še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti, ki se nam za dobro gospodarjenje nudijo na tem raziskovalnem področju. Vlado Klemenčič, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta, je ob otvoritvi opozoril, da inovatorstvo še ni dovolj vključeno v prizadevanja za predrugačenje gospodarstva, še več, marsikje inventivno dejavnost ovirajo, ji celo nasprotujejo. Kljub nespornim dosežkom domači strokovnjaki niso deležni pravšnjega zaupanja, odrekajo jim materialne pravice za izume; kljub temu da je vsak tozd dolžan izoblikovati merila za vrednotenje PRED KONGRESOM O INOVACIJAH V torek, 13. aprila, je bila v Novem mestu v okviru priprav na 3. kongres samoupravljalcev tematska razprava o inventivnih dejavnostih v delovnih organizacijah, pri čemer je bil za nosilca razprave določen IMV. Na sestanku so predstavniki občinske raziskovalne skupnosti, občinskega sindikalnega sveta in razvojnih služb v IMV brez olepšav ocenili dosedanje delo. Kar pa je še važnejše: ta sestanek naj bi bil prelomnica in kažipot do drugačnega odnosa in vrednotenja inventivne dejavnosti v IMV. Obširneje prihodnjič. MLADI GLEDALIŠČNIKI SE BODO PREDSTAVILI V okviru področne prireditve ,,Srečanje gledaliških skupin Posavja” se bosta ob koncu tedna občinstvu in republiškemu selektorju predstavili dramski skupini gimnazije iz Brežic in amaterskega odra s Sromelj. Obe sta pripravili Neil Simonovo komedijo Bosa v parku. Nocoj nastopajo gimnazijci v Bluzicah, Sromljani pa v soboto, 18. 4. na Senovem. ustvaijalnih prispevkov, so tovrstni samoupravni akti pomanjkljivi ali pa jih sploh ni. Da bo inovatorstvo res upoštevano v tolikšni meri, kakor bi po V slovo Ivanu Janežiču Med krajani Mirne, sodelavci ir soborci Ivana Janežiča je boleče odjeknila vest o njegovi nenadni smrti, saj je ogromno naredil za razvoj svojega kratja in odšel sredi novih prizadevanj in uspešnega dela. Rodil se je pred 61 leti v logarski družini na Debencu. Že v mladosti se je preživljal s trdim delom, kot dninar, sri redne zaposlitve ni dobil. Delo, poštenost, iskrenost in nesebičnost so bile njegove osnovne vrednote, ki jih je privzgojil tudi svojim otrokom. Ko je izbruhnila vojna, je kljub mladosti spoznal, da je edina pot v svobodo in lepšo prihodnost boj proti okupatoiju. V NOB je sodeloval sprva kot aktivist, kasneje pa kot borec NOV. Svoje napredne poti ni zaključil s koncem vojne. Delo je nadaljeval na odgovornih vojaških in civilnih položajih po vsej Sloveniji. Leta 1963 se je vrnil v svoj domači kraj, na Mirno, in se zaposlil v KPD Dob, kjer je ostal do upokojitve. Takoj ob prihodu na Mirno se je aktivno vključil v delo družbenopolitičnih organizacij in društev in deloval tudi v občinskih organih. Leta 1968 je bil izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti Mirna in to funkcijo je opravljal 8 let. Tudi potem ni zamrlo njegovo prizadevno delo za napredek Mirne in lepše življenje krajanov. Znal je organizirati akcije, pa tudi sam je sodeloval v njih. Vedno je bil poln načrtov, kaj vse je še treba storiti. Prav v času njegovega predsednikovanja je Mirna doživela velik napredek in kot prva krajevna skupnost v Sloveniji prejela Zvezno priznanje za delo in organizacijo Odgovorneje z arhivi Posavje tudi nadalje pri celjskem arhivu? Na seji sveta posavskih občin 6. aprila v Sevnici so tehtneje spregovorili tudi o arhivski službi. Pred časom so se namreč v regiji porodile pobude, da bi to službo ustanovili zase. Vprašanje je nadrobneje proučil ravnatelj posavskega muzeja prof. Pavle Gregorič. Arhivske službe tudi po zakonu ni mogoče navezati na muzej Za samostojno posavsko službo se kajpak ne izidejo tudi računi. Nikjer ni za kaj takega primernega prostora. Za okrog 1.500 metrov arhiva bi bilo treba vsaj 300 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. Zanje veljajo strogi predpisi, tako da kakšni vlažni grajski prostori vsekakor ne bi prišli v poštev. Še trši oreh so kadri. Zato je menil, da je bolje, da še naprej sodelujejo z arhivom v Celju. To pa ne pomeni, da se s stanjem lahko preprosto zadovoljijo. Poudarjeno je bilo, kako je celjski zavod v zaostanku tudi za 20 let. Prof. Gregorič je opozoril, kako npr. ni prevzet niti arhiv nekdanjega krškega okraja, celo arhiv „sreza" Brežice, ki zajema cel levi savski breg, je celjski arhiv sicer prevzel, ni pa urejen. Delegati sveta občin iz Brežic in Sevnice so se že izjavili za nadaljnje, sodelovanje z arhivom iz rolja, v Krškem se še niso odločili A. Ž. Več je zaposlenih Resolucijsko stopnjo presegli dve občini — Brezposelnost še ni zaskrbljujoča Lani je bilo v Sloveniji za 0,8 odst. več zaposlenih kot leto poprej. Povečanje je torej znatno manjše, kar po svoje kaže, da se stabilizacijski tokovi odražajo tudi na tem področju, vendar pa po drugi strani podatki, ki govore, da je bil porast zaposlovanja v negospodarstvu večji kot v gospodarstvu ne kažejo na to. V štirih dolenjskih občinah je podoba takšna kot v republiki, izjema je le metliška občina, ki ima edina večji porast zaposlovanja v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Reso lucijske stopnje nista presegli črnomaljska in novomeška občina, medtem ko sta metliška in trebanjska presegli planirano stopnjo. V vseh štirih občinah -.e je dvignil delež zaposlenih v primerjavi s številom prebivalstva: v črnomaljski občini na 35,5 odst., v metliški na 39,1 odst., v novomeški na 45,2 odst. in v trebanjski občini na 25,4 odst. Delež zaposlenih je torej najmanjši v trebanjski, največji pa v novomeški občini. Po zaposleni ženski delovni moči pa je na vrhu regijske lestvice metliška občina. Brezposelnost na Dolenjskem zaenkrat ni zaskrbljujoča. Stopnja relativne brezposelnosti je najvišja v trebanjski občini (2,35 odst.) najnižja pa v novomeški (0,84 odst.). Pri skupnosti za zaposlovanje so imeli decembra lani v črnomaljski občini prijavljenih 87 brezposelnih oseb, v metliški 58, v novomeški 215 in v trebanjski občini 104 brezposelne. Z izjemo metliške občine kaže struktura brezposlenih, da je med njimi večina težje zaposljivih oseb, medtem ko je strokovnega kadra le četrtina; izjema je trabanjska občina s 6 odst. brezposelnega strokovnega kadra. MiM ustvaijalnem prispevku, ki ga že daje, moralo biti, bo treba storiti še marsikaj. Na boljše se je že začelo obračati na zelo kočljivi točki, to je pri pretvarjanju raziskovalnih dosežkov v prakso. Banke zdaj že kreditirajo raziskave v višini 70 odst. njihove vrednosti, morebiti pa bo sčasoma uresničena tudi možnost dajanja začasno nepovratnih sredstev do 50 odst. vrednosti inovacije. krajevne samouprave, ki je bilo tudi osnova pobratenja osmih krajevnih skupnosti iz vse Jugoslavije. Dobila pa je še druga priznanja. Ivan Janežič tudi mladine ni pozabil. Udeleževal se je pohodov in kresovanj ob pomembnih obletnicah, ki jih je organizirala mladina in jim pripovedoval o dogodkih iz NOB. Med mladimi je bil zelo priljubljen in cenjen, kot tudi med vsemi krajani, ki jim je bil s svojim delom vedno vzor in bo tak tudi ostal. ISKRA IE ZE Ljubljana, n. sol. o. TOZD HIPOT Tovarna potenciometrov in hibridnih vezij, n. sub. o. Šentjernej K sodelovanju vabimo sodelavce za dela in naloge: 1. SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE NAPRAV ZA PROIZVODNJO HIBRIDNIH VEZIJ Pogoji: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri — 4—S let delovnih izkušenj na področju konstruiranja avtomatskih linij 2. KONSTRUIRANJE NAPRAV ZA PROIZVODNJO HIBRIDNIH VEZIJ Pogoji: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri — 2—3 leta delovnih izkušenj na področju konstruiranja naprav oziroma delov avtomatskih linij Vabimo vas, da združite delo z nami. Pisne prijave sprejemamo 15 dni po objavi v kadrovski službi, ISKRA IEZE—TOZD HIPOT Šentjernej. 280/16-81 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DO MERCATOR - PRESKRBA TRGOVSKO PODJETJE NA DEBE LO IN DROBNO S P. O. KRŠKO razpisuje prosta dela in naloge za mandatno dobo 4 leta: 1. VODJE KOMERC IALNEGA ODDELKA 2. VODJE RAČUNOVODSKEGA ODDELKA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1.: — višja šolska izobrazba oz. srednja šolska izobrazba komercialne smeri — štiri leta oz. osem let delovnih izkušenj v komerciali trgovskih delovnih organizacij Pod 2.: — višja šolska izobrazba — štiri leta delovnih izkušenj na opravljanju del in nalog računovodje Pod 1 in 2 se zahteva moralnopolitična neoporečnost kandidatov. Poizkusno delo je tri mesece. Kandidati naj pošljejo pismene, prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku prijavnega roka. 281/16—81 ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZ MERJA KIT -KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK OBJ A VLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. VODENJE KOMERC IALNIH ZADEV: naloge in opravila prodaje in nabave trgovskega blaga in kmetijskih proizvodov. 2. SNAŽILKE POGOJI: Podi.: — višješolska izobrazba komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj — srednješolska izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — moralno—politična neoporečnost POD 2.: — končana osnovna šola — starost 18 let Prijave sprejemamo 15 dni po objavi, kandidate pa bomo o izbiri obvestili 15 dni po preteku roka za sprejemanje prijav. 282/16-81 TOVARNA Novo mesto OBUTVE NOVO MESTO, n. sol. o. TOZD OBUTEV Bršljin., n. sub. o. razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD OBUTEV Bršljin z dne 2. 4. 1981 JAVNO LICITACIJO za prodajo tovornega avtomobila TAM 5500 v voznem stanju, leto proizvodnje 1972, izklicna cena 60.000,00 din. ' Licitacija bo dne 6. 5. 1981 ob 8. uri v obratnih prostorih Tovarne obutve Novo mesto, Bršljin 32. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. kavcijo. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Ogled tovornega avtomobila bo dne 5. 5. 1981 med 7. in 12. uro na dvorišču Tovarne obutve Novo mesto, Bršljin 32. 290/16-81 J pisma in odmevi HSSSE ®8T SLjb/ r ^ V PREČNI IGRALI ,,RAZTRGANCE“ ' V Prečni so dokazali, da jim kulturna žilica ne da miru, saj ustanavljajo kulturno društvo, ki pa je že pred formalno ustanovitvijo pridno delalo. V društvu delujejo predvsem mladi. Za počastitev 40-letnicc 01 in vstaje so letos pripravili Borovo igro ..Razstrganci", ki so jo že dvakrat uprizorili na domačem odru, z njo pa so gostovali tudi v Smarjeti, Gabrju in Mirni peči. Razočaralo jih je majhno število gledalcev. Ali ljudje res ne potrebujejo več tovrstne kulturne dejavnosti? Kadarkoli steče 'pogovor o tekočem delu, igralci ne pozabijo omeniti mladinskega aktiva v Prečni, ki je preuredil dvorano do take mere, daje v njej možno delo. Že dolga leta si željo, da bi v urejenem prosvetnem domu nadaljevali kulturno tradicijo očetov in dedov. Sprašujejo se, kdaj bodo njihove želje uresničene. Ali za trdo delo ni plačila? D. S. V____________________________________J IZKAZ/ITEV/ NAŠE LJUBEZNI DO MLADEGA RODU Med najbolj srhljive novomeške posebnosti (s katrami posejani travniki, prometni infarkt, prah, razbite steklenice, pornofilmi, odsotnost kulturne dejavnosti, slaba oskrba trga in trgovin) sodijo zanemaijena, de-molirana, osiromašena ali pa sploh neobstoječa otroška igrišča. Naše največje bogastvo in bodoča samoupravna socialistična družba raste marsikje med betonom in pločevino, v smradu, prahu in hrupu brezobzirnega potrošniškega samozadovoljevanja in poskuša s sebi lastno vitalnostjo kljub vsemu vmesiti zase vsaj hlebček Znosnega otroštva. Ponekod so za otroška igrišča namenjeni prostor poselili s črnimi gradnjami; iznajdljivi odrasli občani so napravili hrame za svoje pločevinaste malike. Tako so avtomobilčki čez zimo lepo na suhem, če je vreme ugodno, pa jih lastniki sončijo in zračijo na še preostalem dvoriščnem prostoru. Mladina se bo že kako znašla, to je postala v Novem mestu, žal, vse prepogosta družbena parola. SUK^^^^IU^BODRIN Olepšajmo spomenike Še je čas za ureditev njihove okolice NA ZASAVSKI GORI Te dni smo planinci OŠ Artiče naredili izlet na Zasavsko goro, ki ga je organiziralo PD 'Brežice. Vseh izletnikov je bilo 40. Vreme je bilo primerno za hojo. Prvi planinci -novinci, smo bili tudi »krščeni", seveda rta planinski način. Domov Smo prišli utrujeni, kljub temu pa zadovoljni, posebno jaz, ki sem dobila prvi žig v dnevnik Zasavske planinske poti. MOJCA FUKS, 4. a t OŠ Artiče Letos bomo praznovali 40-let-nico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. V bojuje bilo darovanih veliko življenj, razen tega so bile še druge žrtve. Za to', kar imamo danes, smo se padlim in žrtvam skromno oddolžili s postavitvijo spomenikov in spominskih obeležij ter ureditvijo grobišč. Za vzdrževanje spomenikov pa ne skrbimo, kot bi morali. To velja tudi za območje občine Kočevje. Od konca vojne so minila že dobra tri desetletja in marsikateri spomenik, ki je bil poslavljen kmalu po vojni, je krepko nagrizel zob časa. Zato so potrebna strokovna popravila, ki jih ne zmorejo sami občani: Seveda bi lahko občani urejali predvsem okolico spomenikov in grobišč. To bi lahko storili z malo truda, a žal v večini primerov tega ne naredimo. Letos bo veliko proslav in prireditev, precej jih bo tudi pri nas. Prišli bodo tudi svojci padlih in si ogledovali spomenike. Zato je nujno in skrajni čas, da uredimo okolico spomenikov, predvsem pa zasadimo okrasno grmičevje in gomoljike cvetja trajnic ter podobno. To storimo čimprej, da nam v jeseni ob proslavah ne bo nerodno pred svojci padlih in žrtev za svobodo. ANDREJ ARKO KOČEVJE „Prav ; POVRATNI PLES ; Pretekli petek so nam črnomaljski osmošolci vrnili obisk. Najprej špio se z njimi pomerili v košarki, kjer srno" zmagali Metličani z rezultatom... ..44 : 40, zatem so nam Črnomaljci zaigrali igrico, nato pa je yse dqJ7.. ure zvečer trajal ples. f v 1 BREDA GOVEDNIK OŠ Metlika O ZAŠČITI IN OBRAMBI > Na nedavnem športnem dnevu smo se učenci sedmih in osmih razredov urinil v nudenju prve pomoči, streljanju, razstavljanju in sestavljanju puške M 48 ter v orientaciji s kompasom. Pogovarjali $mo se o zaščiti in obrambi, o orožju in vojaških vozilih ter se na ja način že začeli usposabljati za Obrambo domovine. , BREDA GOVEDNIK OŠ Metlika VSESTRANSKI PIONIRJI - V osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju so učenci pri tehničnem pouku izdelali nad sto škorčnic ter jih namestili po drevju v Gaju. Škorci vanje že marljivo nosijo gradivo za svoja gnezda. Člani foto-kino kluba niso le marljivi fotografi in filmski snemalci, marveč se v klubu seznanjajo tudi s praktičnim ravnanjem z najrazličnejšimi projekcijskimi napravami. (Foto: France Brus) j PO PARTIZANSKIH POTEH * 4. aprila rmo učenci podružnične Šole 'v Birčni vasi krenili po partizanskih poteh na vrh Cerovca. Pri spominski plošči nam j e prvoborec tovariš Kastelic z Jame pripovedoval spomine o borbah na tem kmJU' INES BARTOLJ 4. r. Birčna vas POSPREMILI SMO KURIRČKOVO POŠTO Semiški pionirji smo 7. aprila dopoldne na Lokvah ob spomeniku narodnega heroja Staneta Rožmana sprejeli kurirčkovo pošto iz rok črnomaljskih pionirjev. Z obljubo, da jo bomo varno prenesli do naslednje javke, smo skupaj z njimi nadaljevali pot na Gornje Laze, kjer so nas čakali člani Zveze borcev, med njimi tovarišica Sobarjeva, sestra narodne herojinje Milke Šobar - Nataše, ki nam je pripovedovala o doživetljih ob usodi Prve belokranjske čete. Ob spomeniku padlih borcev je sledil tudi kulturni spored. Ob 13. uri smo semiški pionirji pred šolo pozdravili prihod kurirčkove tobre v Semič. Predsednik PO Jožeta Mihelčiča Bogdan Horvat je prebral pozdravno pismo, v katerem smo pionirji obljubili, da bomo hodili po Titovi poti. Predstavnik krajevnih družbenopolitičnih organizacij nam je spregovoril o pomenu kurirčkove pošte ter o vlogi kurirjev v narodnoosvobodilni borbi. ♦ ZLATA KRAKAR OŠ Semič FILATELISTIČNI KOTIČEK NOVA ZNAMKA Skupnost jugoslovanskih podjetij PTT je izdala za 36. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu SPENS-81, ki bo v Novem Sadu, posebno znamko za 8,00 din. V obtok je prišla 14. aprila, to je na dan otvoritve tekmovanja. Mednarodna namiznoteniška federacija (ITTF) ima 123 članic. V Novi Sad je prišlo nad 70 nacionalnih federacij z več kot 100 udeleženci (tekmovalci, treneiji in sprem ljevalci). Ta dogodek spremlja nad 500 novinaijev ter radijskih in televizijskih reporterjev iz vseh celin. Natisnjen je tudi ovitek prvega dne tekmovanja (FDC), katerega cena je 10,50 din. ANDREJ ARKO DOMSKI PRAZNIK Tudi letos so učenci in delavci novomeškega doma Majde Šilc proslavili svoj praznik - dan Majde Sile. Člani domskega kulturnega društva so v domu JLA pripravili kulturni program, v katerem so nastopili recitatorji, folkloristi in pevci. Tradicionalne prireditve so se udeležili tudi soborci narodne herojinje M. Sile. Izročili so mladim bogato knjižno darilo in prispevali del sredstev za vsakoletni izlet v neznano. Ob tej priložnosti je ravnatelj doma Franc Zaman podelil priznanja učencem, ki so se najbolj izkazali pri različnih dejavnostih. CVETO TROHA Dom Majde Šilc Novo mesto ŽIVAHNA SOBOTA Prvo soboto v tem mesecu smo imeli na šoli obrambni dan, združen s tekmovanjem iz znanja veščin SLO in prve pomoči. Sodelovali so vsi razredi. Ekipe so na poti opravljale številne naloge. Najboljše so bile ekipe 2.a, 4.b, 8.a in 5 .a. ANDREJ ČRNE OŠ Dolenjske Toplice ODDELČNA KONFERENCA Pred tretjo redovalno konferenco smo imeli v vseh razredih oddelčne konference. V našem razredu smo obravnavali predvsem učni uspeh, govorili pa smo tudi o disciplini in sodelovanju v krožkih. ANDREJ ČRNE OŠ Dolenjske Toplice Iz artiške šole PRVI PLESNI KORAKI - V Artičah so mladinski predstavniki naše krajevne skupnosti organizirali za osmošolce plesni tečaj. Prvih plesnih korakov nas učita Mojca Ogorevc in Vlado Derenda. Plesni tečaj je tudi ena od oblik utrjevanja vezi med mladino osnovne šole in krajevne skupnosti. (Zdenka Pribo-žič, 8. a) KONČNO ŠOLSKI RADIO 4. aprila je začela na naši šoli delati poskusna radijska postaja. Oddajo so pripravili člani novinarskega krožka; vsebovala je najnovejša poročila in intervju, vse to pa je bilo popestreno z glasbo. Prek postaje je bil objavljen tudi razpis za ime šolske radijske postaje. V načrtu je, da bo oddajala enkrat na teden, kasneje pa morda tudi večkrat. (Katja Haler, 8. a) PROMETNO TEKMOVANJE -Na šolskem tekmovanju, na katerem so sodelovale ekipe višjih razredov, smo izbrali najboljše tekmovalce v poznavanju prometa, ki so nas zastopali na občinskem tekmovanju v Dobovi. Tam so naši učenci dosegli tretje mesto, za mladimi prometniki iz Velike Doline in Cerkelj. (Mateja Sever, 6. a) VRTEC DOBIL „IGRIŠČE“ - 1. aprila so pripeljali iz Celja elemente za otroško igrišče. Postavili sojih za šolo, kjer se otroci iz vrtca že lahko igrajo na veselem vlaku, peskovniku in drugih pripomočkih. Vse to je čista resnica, čeprav se je otrokom iz našega vrtca njihova velika želja izpolnila prav na prvoaprilski dan. (Zdenka Pribožič, 8. a) Odmevi na ali narobe” Prepočasno ukrepanje družbenih organov omogoča, da se razprtije nadaljujejo, delo v Domu Dušana Remiha v Kočevju pa trpi in bo, kot kaže, še trpelo Na n aš kratki zapis pod tem naslovom, objavljen 26. marca na kočevski strani, smo dobili dva prispevka (obeh nasprotujočih si strani), v katerih vsaka stran dokazuje svoj prav. Prispevka smo nekoliko skrajšali. Prvega je poslal Matija Cetinski, mentor interesnih dejavnosti, ki so povezane z naravo, in hranilnice, oboje v Domu Dušana Remiha v Kočevju: Pokojni ravnatelj Doma tov. Pogač je bil pobudnik za ustanovitev različnih krožkov, ki so povezani z naravo: sadjarski, zelenjadarski, cvetličarski, zeliščarski, čebelarski, gobarski. Prevzel sem njihovo mentorstvo, Bil pa sem že mentor drugih krožkov (marksistični, prometni, mladinska hranilnica, foto krožek), zato sem nove obveznosti lahko opravljal le v prostem času. Ravnatelj mi je obljubil, da bom za to delo plačan, in sicer ali iz namenskih sredstev, kijih bomo za to dobili, ali pa iz izkupička nekaterih krožkov. Opravil sem v treh letih nad 1000 ur dela. Medtem je ravnatelj tov. Pogač umrl. Nova ravnateljica je zahtevala, da morajo krožki prenehati z delom, čeprav je bila zahteva Zavoda za šolstvo drugačna. Prosil sem tudi, naj mi za vsako uro dela plačajo iz pozitivnega salda 10 din, a je bila zahteva zavrnjena z obrazložitvijo ravnateljice, naj si pravico iščem na sodišču, kar sem tudi storil. Nikoli nisem postavljal zahteve za plačilo mentorstva za Mladinsko hranilnico. Naša hranilnica je bila med najboljšimi in dobila dva pokala in več priznanj. Pristojni inšpekcijski organi so pregledali delo in ugotovili, da poteka v redu, kar je bilo napisano tudi v članku. Ni res! da bi bila v domu dva tabora. Ta trditev velja samo za zahtevo, naj vsi, ki bivajo v domu, poravnajo nastale stroške, kar je v skladu z moralnimi in pravnimknor-mami. V enem taboru so tisti, ki to zahtevajo, v drugem tisti, ki bi morali plačati. Tako tovariš Skubic ni pripravljen plačati opremljene samske sobe s centralnim ogrevanjem, elektriko in pranje posteljnine; ravnateljica ima garsonjero v domu in dobiva dodatek za ločeno življenje, a noče plačati stanovanja v domu; tov. Smolej pa ima družinsko stanovanje, a plača za stanarino, PO SOLATO V NOVO MESTO Šentjernej je postal industrijski kraj, v katerem živi precej ljudi, ki nimajo niti vrtička, na katerem bi pridelali kaj zelenjave. Tako so prisiljeni hoditi po povrtnino na novomeško tržnico. Mislim, da bi v ta namen lahko imeli kakšen kiosk. Morda bi zadoščalo tudi, če bi bil odprt enkrat ali dvakrat na teden. Če drugi ne, bi tak f.iosk lahko odprl Dže-ladinij, o katerem smo lahko precej brali v Dolenjskem listu. Šentjernej čan ogrevanje, vodo, kanalščino in tele fon samo 600 din na mesec. ..Trudim se, da novemu vodstvu ne bi povzročal težav, in se v glavnem omejujem le na obrambo pred neutemeljenimi očitki itd.” pravi med drugim v svojem pismu Matija Cetinski, ki je pismo naslovil Občinskemu komiteju ZK Kočevje, v vednost pa ga je poslal ZDS DDR Kočevje in našemu uredništvu. Prejeli smo še pismo,ki ga je podpisal Jože Smolej (iz Doma Dušana Remiha Kočevje), ki pravi, da sta bila v našem članku neresnična dva zelo. pomembna podatka: 1. Inšpektorica SDK je res prišla v dom na prošnjo delavske kontrole doma, da bi pregledala poslovanje sadjarsko-vrtnarskega krožka in hranilnice, kar je vodil vzgojitelj M. Cetinski, a je pregledala le finančno poslovanje doma. Ostalega ni pregledala, češ da za to nima pooblastila, ker je to poslovanje (sadjarski krožek, hranilnica) zasebno. 2. O slabih razmerah v zvezi z delovanjem omenjenega krožka in hranilnice pa je na razširjenem sestanku predstavnik Zavoda za šolstvo SRS dejal, da jih mora razrešiti ustanovitelj, to je občinska skupščina Kočevje. Septembra 1980 je bilo poslanega komisiji za družbeni nadzor pri ob- Nove moči za boj proti ognju GD Cerklje ob Krki pred 80-letnico pomlaja svoje _______________vrste_________________ Gasilsko društvo Cerklje ob Krki se vneto pripravlja, da bi 80-lctnico delovanja, ki bo čez dve leti, dočakalo kar najbolj pripravljeno. Društvo dobro sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti Socialistično zvezo, pri akcijah NNNP v krajevni skupnosti. Redna skrb za kadre in pomlajevanje precej prispeva k uspešnemu delu. Društvo šteje 45 aktivnih članov, od tega je žensk kar 15! Prvič, odkar obstaja, je uspelo organizirati žensko desetino. Vse ženske so sredi marca uspešno opravile izpit za izprašane gasilce. Ženska desetina je hkrati enota civilne zaščite v krajevni skupnosti, toda za svoje naloge se urijo v društvu. Enota je primerno opremljena. Želeli bi le pomoč občinske gasilske zveze in krajevne skupnosti, da bi vsi člani dobili še paradne uniforme. Gotovo bo med mladino in ženskami poslej še večje zanimanje za gasilce, saj je dejavnost zelo pestra. Predvsem pa ne bi smeli pozabiti, kakšen je pomen gasilstva za kulturni in družabni utrip na vasi; še bolj pa, ko gre za organizirano družbeno samozaščitno delo ali pa za operativni boj proti vse pogostejšemu zloveščemu rdečemu petelinu. S. M1LENOVIC činski skupščini Kočevje s, strani doma tudi precej gradiva (nanaša se na delo krožkov in hranilnice, kijih je vodil M. Cetinski), vendar komisija doslej še ni ničesar ukrenila. Ker zadeve niso bile hitro in učinkovito razčiščene, je prišlo do dveh taborov, kar je onemogočalo delo novi ravnateljici. Vsi delavci v domu so nastopili enotno proti takemu delu M. Cetinskega ( o tem so zapisniki v *domu.) Tovariš Smolej nam je poslal v vednost še osnutek dopisa občinski komisiji za družbeni nadzor, ki ji ga je poslal septembra lani in v katerem v okoli 130 vrstah navaja nepravilnosti dela teh krožkov in hranilnice. Iz vsega smo lahko razbrali predvsem, da za očitane nepravilnosti ni bil še noben kaznovan, torej so še vsi nedolžni, in da lahko ponovno zapišemo, ,,da obe strani še vedno menita, da delata prav". J. PRIMC' OBIŠČITE SPOMLADANSKI GRAŠKI VELESEJEM 00 25. APRILA 00 3. MAJA 1981 VSA POJASNILA DAJEJO POTOVALNI URADI V SLOVENIJI Sejem je odprt od 9. do 18. ure po avstrijem času. Vstopnina 30 avstrijskih šilingov ali 50 dinarjev. — sejem železa — Kmetijstvo in kmetijski stroji — varčevanje energije — gastronomija — motorna kolesa — revija narodov Lov stroji zabavna elektronika fotografski aparati oprema za taborjenje čolni vrtni nasadi in zdravilna zelišča modne revije in krzno športno in lovsko orožje mednarodni bazar šivalni injiletilni stroji V zadnjih nekaj letih so v krajevni skupnosti Mirna dosegli toliko, da so pravzaprav zgled ostalim krajevnim skupnostim, kako je treba delati. In to ne samo na Dolenjskem ali v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji. Mirna je namreč med prvimi dobitniki zveznega priznanja za dobro organizirano samoupravo. Veliko zaslug za to pa ima tudi pravkar umrli Ivan Janežič, predsednik skupščine KS. Novinarji Dolenjskega lista Marjan Bauer, Drago Rustja in Jože Simčič, ki smo z našim „uredništvom v gosteh“ obiskali Mirno in njene krajane, smo vedeli za vse te njihove dosežke. Pa vendar nas je tam nekoliko presenetilo, da so se pri nas minulo sredo zvečer v Domu TVD Partizan na Mirni oglasili v glavnem predstavniki tako imenovane „strukture“, to je predstavniki sveta krajevne skupnosti pa konference SZDL in nekaterih društev, medtem ko smo pogrešali krajane iz vasi in zaselkov. Vse to kaže, da v tej krajevni skupnosti kljub velikim uspehom pri gradnji različnih objektov še niso v celoti pritegnili k delu vseh krajanov. Te misli izrečemo s pridržkom, saj je povsem mogoče, da so krajani manjkali samo ta večer, sicer pa so množični za vse akcije. Zdi se namreč, da so svoje pravice do odločanja v glavnem prepustili svojim predstavnikom. ENO OD PRVIH SLOVANSKIH SELIŠ Č Sicer je Mirna naravno in gospodarsko središče lepe Mirenske kotline, kjer je bilo življenje že v rimskih časih, o čemer pričajo mnoge izkopanine, potem razvaline številnih gradov in mogočni mirenski grad, kije zrastel v srednjem veku. Kot piše v Slovenskem krajevnem leksikonu, je bila Mirna eno od središč slovenske poselitve na Dolenjskem. No, kraj se je razvijal tudi kasneje in v sredi 19. stoletja prvič nekoliko gospodarsko napredoval. Tedaj je bilo v kraju nekaj poltovarnic, kot sp predilnica, usnjar-na, tovarna pil, v bližnji Gorenji vasi pa so kopali premog. Pravi razmah je kraj doživel po osvoboditvi, ko so v kraju dobili kar štiri tovarne. Najbolj znana je „Dana“, potem Kolinska, TOZD IMV, Gradbeno opekarsko podjetje in še kaj. Kot je povedal tajnik krajevne skupnosti Darko Krištof, ki je živa banka za podatke o krajevni skupnosti, živi zdaj tam 2.254 prebivalcev, od tega samo na Mirni 1221. V domačem kraju je zaposlenih 1206 prebivalcev, na delo pa se jih vozi drugam 187. V krajevni skupnosti deluje cela vrsta organizacij in društev od Ljudske tehnike do TVD Partizan, KUD Svoboda, Lovskega društva itd. SAMOPRISPEVEK RAZREŠIL KOŠ TEZAV Predsednik sveta krajevne skupnosti Mirna Maks Kurent, ki je bil prej dolga leta tudi predsednik krajevne konference SZDL, je povedal, da je v glavnem zadovoljen z delom sveta. Še posebno veliko so lahko v svetu naredili, ko so se skupaj s krajani odločili za krajevni samoprispevek, s katerim so lahko uspeli uresničiti vrsto nalog. Asfaltirali so lepo število kilometrov cest, pomagali pri urejanju naselij, vendarle je denarja za dokončno uresničenje programa zmanjkalo. Tako bodo urejanje zelenic, priprava otroških igrišč in elektrifikacija ostale za naslednje obdobje. Vzrok za neizpolnitev programa je slej ko prej pomanjkanje denarja. Podrobnejši vpogled v denarne zadeve in sploh vprašanje komunalnega urejanja pa ima Janez Kovačič, ki je v svetu krajevne skupnosti zadolžen za komunalno urejanje. Po njegovem se je razmah krajevne skupnosti, kar se tiče komunalnih del, začel nekako pred 6 leti. Finale je birlani, ko jim je v kratkem času uspelo uresničiti okoli 90 odstotkov programa. Zdaj pa poleg neizvršenih nalog iz tega programa čaka še komunalno urejanje same Mirne, kjer bodo morali urediti kanalizacijo in priključitev na kolek-tor. Seveda bodo morali denar za ta dela spet zbrati s samoprispevkom, pri čemer upajo, da jim bodo solidarnostno priskočili na pomoč tudi prebivalci, ki žive na Mirni. V zadnjem času pa se ogrevajo, da bi k delu pritegnili vaške odbore, katerim bodo dali pomoč v materialu, dela pa bodo sami opravili. Prav ta praksa se je pokazala zelo uspešna. „Naša glavna skrb je v sedanjem trenutku11, je povedal Miro Dreža predsednik krajevne konference SZDL v KS Mirna, „kako bomo omogočili krajanom čimbolj pestro in koristno izrabljanje prostega časa. Res je, da imamo pri nas veliko društev, veliko različnih organizacij, vendarle najde pot do njih le manjšina krajanov, mi pa bi radi, da bi se jih v različne dejavnosti vključilo še več.11 Čeprav je Dreža še rekel, da več kot informirajo sedaj, skoraj ne morejo več, pri tem je naštel raznašanje vabil po hišah, plakatiranje, glasilo krajevne skupnosti Krajan in obvestila po radiu, pa le niso zaključili z napori v tej smeri. Poleg te naloge jih v kratkem čaka organizacija osrednje vaje v akciji NNNP, pa tudi organizacija pomoči za pobratene krajevne skupnosti, ki so v zadnjih poplavah utrpele škodo. Ivan Kramar je ravnatelj osnovne šole „Zapadnodolenjski odred”. Šola se lahko pohvali, daje z dograditvijo, uredništvo v gosteh: MIRNA marljivost ni nikoli zadovoljna adaptacijo in nadzidavo dobila dobre pogoje za vzgojno-izobraževalno in administrativno delo. Tako so uvedli enoizmenski pouk, zagotovljeni so pogoji za bolj kakovosten pouk tehnične vzgoje ter za laboratorijsko delo pri pouku fizike, kemije in biologije, oddelki podaljšanega bivanja imajo primerne prostore, prav tako interesne dejavnosti, bistveno so se izboljšali delovni pogoji za kuhinjsko osebje. Učenci jedo v spodobni jedilnici, s preselitvijo administrativne službe v nove prostore bodo zagotovljeni odlični pogoji za domsko bivanje učencev oddelkov s prilagojenim programom in iz oddelka za delovno usposabljanje. Prevozi učencev so urejeni, šola ima kombi in avtobus ter ustrezne garaže. Skratka, šola, da malo takih: Poleg tega je kot redko katera povezana z okoljem, v katerem živi, tako s taborniki, Ljudsko tehniko, strelci, gasilci, 'borci, pripadniki teritorialne obrambe itd. • PARKET SE NE OBRABI OD GLEDANJA Na Mirni je lepo biti pionir, manj zabavno pa mladinec. Tako vsaj so povedale srednješolke Jana in Vesna Kos ter Andreja Kranjc. „Mirna je majhen kraj,” so povedala simpatična dekleta, „in to se takoj pozna. Zdaj so nam pa še večino fantov vzeli k vojakom.11 Mladinci bodo letos ustanovili svoj taborniški odred, sodelujejo v mešanem pevskem zboru, letos bodo priredili nadaljevalni plesni tečaj. „Sestankovje veliko,” so strnila vse v en stavek dekleta, „svojega prostora pa še vedno nimamo. Zmeraj je kaj drugega bolj važno. Včasih smo lahko prirejali plese v domu TVD Partizan, odkar pa so tam polakirali parket, je plesu odklenkalo. Od gledanja se parket seveda ne bo obrabil.11 Posebej so na uredništvu v gosteh nastopili mirenski planinci. Stane Camloh je povedal, da deluje na Mirni že dve leti planinska skupina Mirna, ki sicer spada pod Planinsko društvo Lisca, Sevnica-Krško. Letos bodo imeli zelo veliko dela: od izobraževanja vodičev do planinske šole za šolarje. V okviru akcije pionir-planinec načrtujejo 7 pohodov, v sredogorje 16, šli bodo tudi v visokogorje. IDEJA ZA SPOMINSKO POT Ne moremo tudi mimo dejstva, da so ravno člani planinske skupine Mirna dali idejo za spominsko pot občine Trebnje. Pot bo povezovala pomnike NOB. Pobudo so povsod toplo podprli, pot bo v kratkem oživela. Ko je na Mirni govor o mladini, ni moč mimo mirenske Ljudske tehnike in njene 30-letne tradicije. Mirenčani slove predvsem po letalskem modelarstvu, vsako leto „izšola” tehnika do 10 pionirjev, ki popolnoma samostojno izdelujejo modele. ,,Hit so trenutno, če v potrpežljivem modelarstvu lahko govorimo o trenutkih, radijsko vodeni modeli,11 je rekel Milan Konestabo, sicer tudi tajnik krajevne konference SZDL. Modeli so konjiček, služba pa je služba. Albin Zore, podpredsednik sveta krajevne skupnosti, je tudi eden od 430 zaposlenih v mirenski IMV. Zore je povedal, da niso v boljših časih dobili z bogate investicijske mize IMV niti drobtinice. Kljub monopolnemu položaju IMV že občutijo črne čase avtomobilske industrije, na novo na Mirni nikogar več ne zaposle. PREPOZNA GRADIVA ,,Denar ne raste ko krompir, do njega pa Mirenčani tudi ,po krompir-j'u’ ne pridemo,” je dejal Stane Pančur in takole razložil stvar: „Na Mirni je zaposlenih veliko ljudi, a so zvečine iz sosednjih krajevnih skupnosti, in tako se v slednje steka nemalo denarja. Dolga leta smo čutili mačehovski odnos občine do naše krajevne skupnosti, zadnje časa so se stvari sicer obrnile na boljše, še zmeraj pa velja, da se na pomoč od drugod ne kaže zanašati. Ce ne bi bili tako složni, kot smo, marsikatere akcije, ki smo se je lotili, ne bi izpeljali. Pri tem moram omeniti naklonjenost delovnih kolektivov do razvojnih teženj krajevne skupnosti, zgledno je tudi sodelovanje družbenopolitičnih organizacij in društev.11 Mirenska delegacija velja za eno tvornejših v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, Pančur kot njen vodja se s tem ni pohvalil, ošvrknil pa je način dela, ki ni tako poredko vsiljen delegaciji. „Gradiva za seje občinske skupščine dobimo prepozno, v časovni stiski jih še delegati stežka proučimo, kaj šele da bi se o zadevah pogovorili s krajani. Sprejemanje predpisov, odlokov in podobnega nam je nemalokrat ,vsiljeno1, zatika se tudi pri t. i. povratnem obveščanju, zato si prizadevamo, da bi spet oživili glasilo Krajan.11 LEPA NARAVA NI DOVOLJ Lojze Krhin je po kratkem prikazu razvejenosti družbenopolitičnega življenja posebej poudaril vlogo, ki jo imajo mladi, saj ti ne stojijo ob strani, vključujejo se v vsakršne akcije-Dejavni so tudi borci in upokojenci-»Kljub prizadevanju, ki je opazno na številnih področjih, pa se še najdejo stvari, katerim posvečamo premalo pozornosti, turizmu, denimo. V načrtu je mirenska obvoznica, ki bo na neki način ta kraj odmaknila priložnostnim obiskovalcem, zato bi morali že zdaj misliti na to, kako ljudi vseeno privabiti. Lepa narava ni dovolji poskrbeti bo treba za turistične usluge. Kopališče pod mirenskim gradom smo uredili le napol, okolica je primerna tudi za avtokamp, a resno o njem še ne razmišljamo.11 Mirna je na videz naselje, o katerem bi človek težko rekel, da ga pesti slaba preskrbljenost z električnim tokom-„Žal je tako,” je dejal Bojan Kolenc, »prizadet je zlasti stari predel Mirne, kjer je napeljava stara' več kot štiri desetletja in je tok tako šibak, da pogosto gledamo spačene slike na malih zaslonih, jezijo pa se tudi na bencinski črpalki, kjer elektrika ni dovolj močna, da bi gnala črpalke. Že leta obljubljajo nov transformator, stvar pa se ne premakne niti za ped. Na tem koncu Mirne se tudi s kanalizacijo ni moč hvaliti. Ljudje se sprašujejo, kam gre denar, ki ga dajejo za kanalščino, kanalizacija pa je komaj v načrtih. Čistilna naprava, ki služi predvsem Dani in Kolinski, je že premajhna, za dograditev pa bo treba zbrati blizu 70 milijonov dinarjev. Takemu izdatku samo za drugo fazq čistilne naprave ne krajevna skupnost ne delovne organizacije ne bodo kos. In kje dobiti denar za kanalizacijo? “i S TOVORNJAKI NAD CESTE Kolenc je opozoril še na to, da stari del Mirne tudi s cestami ni nič na boljšem. »Sploh so ceste mirenska posebnost, posodobimo jih še nekako, da pa bi jih znali tudi pravilno uporabljati, to pa ne. Lani je dobilo asfaltno prevleko 16 km cest, ki vodijo z Mirne do bližnjih vasi ali dalj. Urejene so bile v glavnem za lokalni promet, dogaja pa se, da so bolj obremenjene kot občinske ali republiške. Npr. cesta proti Gorenji vasi, težki tovornjaki, ki prevažajo les ali glino za račjeselski IGK, so jo že dodobra načeli. Nič bolje se ne godi cestišču do Slovenske vasi, krpajo ga kot staro suknjo, tovornjaki pa kot za šalo delajo nove, še večje luknje. In ne nazadnje: avtomobilski promet skozi Mirno je dokaj šen,, nihče pa ne poskrbi za varnost pešcev, o pločnikih se ne splača govoriti, a označitev prehodov za pešce najbrž ne bi izpraznila prav nobene blagajne.” Andreja Kranjc Janez Kovačič Albin Zore Bojan Kolenc Milan Konestabo Stane Pančur Vili Zakošek S n, ■% i Lojze Krhin Miro Dreža ■■ .• -Darko Krištof Janez Platiše Vesna Kos mm Maks Kurent Jana Kos kultura in izobra- ževanje \ S spremenljivo srečo | Dolfinjskfl založbfl oživijBflB { —-——^ Sredi leta izide že prva knjiga obnovljene Dolenjske založbe: Jakčeva monografija 0 Pod Srobotnikom poskušajo obnoviti nekdanji utrip * _______________________________________________________________________________________—— kulturnega življenja — Vključujejo mladino * 0 Kulturno življenje pod 0 Srobotnikom ima dolgo tra-J dicijo. Ohranjene kronike 0 pišejo, da se je včasih veliko £ igralo in muziciralo. Pravi 0 kulturni razcvet je nastopil £ po osvoboditvi, saj skoraj ni 0 bilo manjšega kraja, kjer se ^ ne bi kaj dogajalo. Največ J gledaliških in drugih do-^ godkov se je zvrstilo v J nedkanjem kulturnem domu 0 v Vavti vasi. £ To so bile prireditve za 0 obiskovalce od blizu in da-£ leč- Ko pa so v Straži ' zgradili kulturni dom z odrom in prostorno dvorano, se je kulturno delovanje preneslo v ta kraj. Več sezon so se vrstile igre, čedalje pogosteje pa so obiskovalci lahko zaploskali pevskemu zboru, ki je dolgo nastopal pod imenom podjetja Gorjanci. * S 5 * * % s ! L fPP Aleš Kulovec: „V kulturno delo vključujemo mlade, nimamo pa mentoijev.” Domača gledališka vnema je zlagoma pojenjala, premiere so bile čedalje redkejše. Tedaj je posegel v kulturno življnje krajanov pihalni orkester, ki je precej dobil za pokrovitelja Straški lesni kombinat Novoles. Medtem ko je gledališka skupina za nekaj sezon popolnoma utihnila in ji je mestoma sledil tudi moški pevski zbor, je orkester deloval nemoteno ih napredoval. Na njegovo pobudo se je v Straži udomilo tradicionalno srečanje dolenjskih pihalnih orkestrov. ,,Kako pa je s kulturno J dejavnostjo danes? ” je bilo vprašanje, zastavljeno Alešu Kulovcu, predsedniku delavskega kulturnega društva Svoboda v Straži. „Ne moremo se pohvaliti, akoravno si prizadevamo,“ je odvrnil. „Gledališčnikom se ni posrečilo pripraviti novo delo. V tej sezoni so na domačem odru in v gosteh v nekaterih krajih novomeške občine ponovili v prejšnji sezoni naštudirano ,,Jaro meščanko11 Jovana Sterije Popoviča' Pomlajena skupina se je z režiserjem razšla zavoljo različnih pogledov na poslanstvo podeželskega gledališča amaterizma, novega režiserja pa ne moremo dobiti. Moški pevski zbor je popolnoma utihnil, zamenjal ga je ženski zbor, ki je kajpada obdržal ime predhodnika in tudi že nekajkrat nastopil. Orkester nadaljuje svoje delo in se poleg vsega pripravlja na tradicionalno srečanje dolenjskih pihalnih orkestrov v Straži. S kinom, ki deluje ves čas, razen v poletnih mesecih, imamo stalno izgubo. Nerešljiv problem pa je knjižnica: premore 3,500 knjig, v glavnem zastarelo literaturo, nima pa niti prostorov niti knjižničarja, zato je trenutno zaprta. Vemo, da se dela škoda, vemo pa tudi, da zadovoljive rešitve ne bo prej, dokler ne bomo za to dejavnost dobili ustreznejših prostorov.” V Straško kulturno življenje se vključuje tudi mladina. Njena aktivnost poteka v tako imenovani mali dvorani. Kulovec pravi, da je to nekakšen mladinski klub, kjer se dogaja marsikaj zanimivega, vendar pa aktivnosti nimajo strokovnega vodstva. Manjka mentorjev, manjka ljudi, ki bi znali prisluhniti mladim in jih vpreči v delo. „Ne vem, ali za te reči na ZKO vedo, toda njihove pomoči ne čutimo. Mislim, da je ZKO še vedno prešibko povezana z društvi, da se gre nekakšno ilustracijo, ki se preveč ukvarja sama s seboj, nič pa z društvi," je pribil predsednik Straške Svobode. I. ZORAN Besedovanje, ki je poskušalo utemeljiti potrebo po oživitvi dolenjskega oziroma novomeškega založništva, se je, kot kaže, le izplačalo. Plod najnovejših prizadevanj, ki so se zgostila zlasti po novem letuje tako rekoč tu. Pred izidom je prva knjiga, ki bo imela kot kraj izdaje navedeno Novo mesto. To je monografija Božidarja Jakca, akademika in nestorja slovenskih likovnih umetnikov, s katero želi minulo mojstrovo osemdesetletnico počastiti njegovo rodno Novo mesto. Študi-ozno besedilo je napisal mladi novomeški umetnosti zgodovinar Milček Komelj, ki je z Jakcem odbral tudi gradivo za likovno opremo te publikacije. Knjiga bo izšla predvidoma sredi leta, njen izid pa bo simbolično obeležil tudi rojstvo obnovljene Dolenjske založbe. Kakor se lahko omenjenega dogodka že vnaprej veselimo, saj bo z njim praktično konec poldrugodesetletne založniške suše na Dolenjskem, pa moramo hkrati pojasniti, da nima nihče v mislih nove založbe kot samostojne založniške ustanove. Založništvo, ki ga omenjamo,' je namreč zgolj razširjena dejavnost našega časopisno-založniškega podjetja, ime Dolenjska založba pa mu dajemo iz praktičnih razlogov. Dodati je treba, da bo ta dejavnost poslovala povsem po načelih, ki veljajo za založništvo, to pa pomeni, da bo imela program in najrazličnejše svete, odbore in komisije, ki ga bodo izvajali. Poleg tako imenovanega komercialnega tiska za najrazličnejše naročnike naj bi jedro založniškega programa vsaj v začetni fazi založbe (če ostanemo pri tem imenu) predstavljale nekatere publikacije, od katerih se pričakuje takojšen plasma na knjižnem trgu. Od edicij, ki so Resnično nekaj novega V Dolenjski galeriji je na ogled prva samostojna razstava slikarskih del Novomeščana Tonija Vovka že izhajale, naj bi znova zagledal beli dan Dolenjski zbornik, zagotovili pa naj bi mu vsakoletni izid. Sčasoma naj bi v program prišle tudi razne knjižne zbirke, med katerimi kaže posebej omeniti predvideno zbirko, kjer bi objavljali samostojna knjižna dela dolenjski besedni ustvarjalci. Kajpada je ob rojstvu težko predvideti nadaljnje korake, saj šteje založništvo med dejavnosti, ki ne more živeti brez denarja. Tako je uresničitev založniškega načrta bolj odvisna od radodarnih rok moloha kot od ljudi, ki bodo pač •skrbeli za to, da založba ne bo v zadregi z dobrimi rokopisi. Kako bo, bo pokazal čas. Za zdaj se zadovoljimo pač s tem, da do rojstva prve knjige oživljene Dolenjske založbe ni več dolgo. To pa je tudi omembe vreden dogodek. I. ZORAN »Dolenjski list« v vsako družino j PREKRŠČEVALCI V mali dvorani Dolenjske j galerije v Novem mestu • razstavlja svoja slikarska dela I Toni Vovko iz Novega | mesta. Razstavo so odprli v | petek, 10. aprila. • Osrednji republiški infor- • mativni dnevnik Delo je j prejšnji teden ta dogodek • omenil dvakrat. Najprej v ; napovedi, da bo razstavljal : Toni Volk, ko pa je bila ; otvoritev že mimo, pa je : poročal, da razstavlja Tonja : Vovkova. j sMilo bralstvo nestrpno j pričakuje, kaj bo Delo zapi- • salo za konec razstave. Se bo • bralo, da je bil avtor slik • kakšen Topi Kolk? • Zares čudne metamorfo-; ze se gredo ti nepooblaščeni j prekrščevalci! V mali dvorani Dolenjske galerije se s prvo samostojno slikarsko razstavo predstavlja ljubiteljsem likovne umetnosti Novomeščan Toni Vovko, predsednik izvršnega odbora Združenja likovnih skupin Slovenije. Na petkovi slovesni otvoritvi, ki so ji poleg številnih rednih in občasnih obiskovalcev prisostvovali tudi slikarjevi prijatelji, med drugim filmski režiser Boštjan Hladnik in snemalec Mile De Gleria, sta nastopila koncertanta Glasbene mladine Novo mesto violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak, uvodno besedo o razstavi in Vovkovem slikarstvu pa je povedala prof. Andreja Koblar-Gale iz Združenja likovnih skupin Slovenije. Ob razstavi je izšel ličen katalog, ki so ga brezplačno delili obiskovalcem. Razstava pomeni najprej velik osebni dogodek za samega slikarja, saj mu je bilo tako rekoč prvič omogočeno, da postavi na ogled večji izbor svojih iskanjskih stvaritev, kot mu je to do zdaj dovoljevalo druženje z drugimi likovniki na skupinskih razstavah. Drugič pa je razstava pomemben likovni dosežek tako imenovanega ljubiteljskega slikarstva. Vovkova dela se namreč že na prvi pogled bistveno razlikujejo od stvaritev, ki jih razstavljajo ljubitelji. To niso realistični, postre-alistični ali ekspresionistični motivi, vzeti iz slikarsko sicer večno privlačne krajine, tudi ne tihožitja in podobni motivi, ki vsi prevladujejo pri plejadi boljših ali slabših krajinarjev. Toni Vovko se v nasprotju z vsem tem spopada s problematiko sodobnega sveta in človeka, z njegovo odtujenostjo in odvisnostjo od predmetov, ki tvorijo sicer neločljivo sestavino njegovega doživljanja. Taka usmeritev je za ljubiteljskega slikarja resnično nekaj novega in izjemnega, more biti tudi kažipot drugim, ki se ne morejo iztrgati iz zakovanosti v'ljubiteljski tradicionalizem. Torej ni dovolj le razpeti platno pred izbranim motivom in se naslajati v živopisani kopeli barv, ker zahteva poklic slikarja nekaj več. Iskanje in premišljevanje. Kaže, da je Toni Vovko že stopil na to pot. I. ZORAN DOMISELNO — Strica, ki si sveti s svečo, je naslikal eden od jugoslovanskih naivcev. V trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov so sliko uvrstili v stalno razstavo. Prostor so ji dali ob stopnišču, ki drži v zgornje prostore galerije. Domiselni postavitelj jo je potisnil v ozadnje napol odprtega okna, nalašč narejenega za predstavitev te slike. Ni kaj reči, naslikani stric deluje izza oknic na obiskovalce zelo močno. Ob desetletnici kulturnih skupnosti SEMINAR „V ŽIVO” - V Domu XIV. divizije na Senovem se vsakih štirinajst dni zbero posavski gledališki delavci, ki ob študiju Medvedove komedije „Rendez-vous” spoznavajo vse posebnosti nastajanja dramske predstave. Ob mentorstvu režiserja Petra Mili-tarova sproti odkrivajo tudi skrivnosti gledališke izraznosti. Gledališki delavci zamujajo priložnost, da bi se temeljiteje seznanili z nastajanjem predstave, čeprav jih posavski odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije k temu nenehno spodbuja. (foto: Vlado Podgoršek) r *■- * " .-tim1** ” Mojstrstvo Lackovičevih risb V -zagrebškem Umetniškem pa-iljonu so 8. aprila zvečer odprli loslej eno naj večjih domačih azstav risb in skic : z 288 deli nam >odaja znani hrvaški slikar Ivan -ackovič Croata prerez svojega istvatjanja od 1952 do 1981. -ackovič, veliko ime jugoslovanske TRIO LORENZ JUTRI V NOVEM MESTU V novomeškem domu kulture bo itri zvečer nastopil znameniti Trio .orenz iz Ljubljane. Bratje Primož pianist), Tomaž (violinist) in Matija čelist) bodo za ljubitelje glasbene metnosti izvedli celovečerni kon-ert Haydnovih, Ramovševih, Rah-naninovih in Dvorakovih skladb, ledvomno bo to prvovrsten glasbe-li dogodek za Novo mesto. izvirne naive, je bil med drugim eden izmed utemeljiteljev trebanjskih taborov likovnih samorastnikov. Z najnovejšo razstavo slikar potijuje visoke ocene, ki so mu jih dali razen domačih tudi svetovno znani kritiki: da je eden izmed najbolj nadarjenih risarjev, kar jih svet pozna in ima. Njegove razstave v svetovnih središčih umetnosti na Zahodu so bile razgrabljene, njegovo ustvarjanje je svetu predstavilo vso izvirno moč naših vrhunskih „naiv-cev.” Zagrebška razstava Lackovičevih del, mlajših in novejših risarskih ciklusov, nudi nevsakdanji užitek občudovanja mojstrovih veščin in resnosti, ko z diskretno linijo ustvarjenih podob -a in zemlje omamlja in hkr aruje. Odprta bo d o'2. maja na . omislavovem trgu 22 (blizu glavnega kolodvora). TONE GOŠNIK NOVO MESTO SE JE PRE DSTAVILO V KARLOVCU Z veliko nadklonjenostjo, mestoma celo z navdušenjem je v soboto, 11. aprila, žal le napol polna dvorana Zorinega doma v Karlovcu pozdravila nastop amaterskih kulturnih skupin Dolenjske: Šentjernejskega okteta, Revijskega orkestra iz Novega mesta, folklorne skupine Kres ter mlade harfistke Irene Maršič. Predstavitev je štela v okvir že pred leti, zlasti pa v času predsednikovanja Adija Grudna klubu „Triglav” zastavljenega ter spodbujanega medrepubliškega in medregijskega kulturnega sodelovanja. Nastop je organizirala Zveza kulturnih organizacij iz Novega mesta. Kulturne skupnosti so še vse preveč borilnice za denar in premalo mesto za dogovarjanje med izvaj^jci in uporabniki — Zanašanje na sam sistem ni obrodilo pričakovanih uspehov ____________________ Z letošnjim letom, prvim v novem srednjeročnem obdobju, se zaključuje tudi prvo desetletje, odkar je slovenska kultura samoupravno organizirana. Za kulturo, njen položaj in odnose v njej ter okrog nje je to prav gotovo pomembna obletnice in zadosten razlog, da se vsaj za hip ustavimo na tej nezadržani poti v prihodnost in poskušamo še enkrat v mislih ponoviti pot, ki smo jo prehodili. Naj bo to obenem priložnost, da vsaj bežno pogledamo, kaj od obljubljenega in pričakovanega se je uresničilo in kaj ne. V odgovor se ponuja veliko stvari, vsekakor pa preveč za pričujoči in že vnaprej zožen zapis. Zato se zadovoljimo le z nekaterimi ugotovitvami, morda s tistimi, ki se zde najbolj bistvene in ki morejo ponuditi tudi kakšen dober nauk za v bodoče. Seveda moramo vedeti predvsem naslednje. Ko smo pred desetimi leti ustanovili kulturne skupnosti, republiško in občinske, smo bili prepričani, da se bo že s tem zgodil Veliki premik. Prepričani smo bili, da v okviru kulturnih skupnosti ne bomo združevali samo sredstva, ampak tudi programe, s tem pa uveljavili tako ime- novano svobodno menjavo dela tudi na kulturnem področju. Dodajmo še, da nakazana nova kvaliteta ni bila videti zgolj kot popolnoma nov odnos med izvajalci in uporabniki kulturnih dobrin. Slutiti jo je bilo tudi v zahtevi, da se mora kultura iz ustanov razpršiti med množice, nakar naj bi se, oplojena z navdihom množic, spet vrnila v ustanove, k skupinam in posameznikom, kajpada zavoljo diktata ustvarjalnega talenta, kot je zapisal Gril Zlobec v „So-dobnostV'. Natančnejše razčlenitve bi pokazale, da je ta nova kvaliteta pricurljala na dan le tu in tam, bolj ali manj zaznavno, a še te koščke prostora pod soncem si je morala izvojevati sama in mukoma. Stari odnosi so se le stežka odlepili od ustaljenih navad. V skupščinskih klopeh se je razvnemalo besedovanje predvsem o potrebnih sredstvih in manj (ali skoraj nič) o vsebini programov in tokovih, ki so butali zdaj z leve, zdaj z desne. Tako so se neštete seje prelevile v nekakšne natezovalnice za denar, pa naj je šlo za financiranje domačih kulturnih organizacij in ustanov ali za obvezni delež za skupni program republiške kulturne skupno- sti, za financiranje tako imenovanega nacionalnega programa. Če naj postavimo minulemu desetletju „piko na i“, moramo zapisati, da z doseženim nikakor ne moremo biti zadovoljni. Marsikaj je ostalo pri željah in neizpolnjenih pričakovanjih. Najbrž zategadelj, ker smo se vsi, kolikor nas dela gnečo na kulturnem polju, preveč zanašali na sam sistem, češ bo že sistem tako naravnal stvari, da bodo prav tekle, in kar je treba napraviti, bo prinesla sama samoupravna organiziranost. V tem pa je osnovni nesporazum in zmota: preprosto smo vsi po vrsti „pozabili“, da je vsak sistem v bistvu mrtva stvar in da premike lahko dela le človek. Naročilo za novo kulturno petletko in novo desetletje, ki smo ga tudi letos začeli, ni neznano ne majhno. Odpraviti bo treba dosedanje navade in tudi v kulturi delati, kot je določeno z zakoni, dogovori in sporazumi. Potem bo tudi nesporazumov manj. In tudi stabilizacijsko breme, ki ga bomo morali, kot kaže, tudi v kulturi nositi še nekaj let, bo znatno lažje. I. ZORAN J ■.uivk-ni POTA m dežurni I (J lomčajo | Kokošji tat umoril gospodarja Sumijo, da je Ivana Jarkoviča iz Vel. Podloga ustrelil Jurij Jurkovič ali pa Darko Brajdič - Po zločinu še dovolj časa in vesti za 5 kokoši V nedeljo zgodaj zjutraj (ob pol enih) seje na dvorišču domačije 66-letnega Ivana Jarkoviča v Velikem Podlogu pri Leskovcu zgodila tragedija, ki je terjala gospodarjevo smrt. Ivan Jarkovič je zaradi strela v dimlje med prevozom v brežiško bolnišnico umrl. Krvavel je tako močno, da mu po izjavi zdravnikov ne bi mogli pomagati tudi v primeru, če bi bila operacijska soba dandanes na mestu nezaslišanega zločina. Tatvina kokoši seje prelevila v umor. Ugotovljeno je, da so doma- prestavljenega psička je zaslišal SMREKE GORELE - 8. aprila proti večeru je gorel mlad smrekov nasad na Ruperč vrhu. Ogenj je zajel 70 arov in ogrožal bližnji gozd.. Plamene, katerih vzrok še ugotavljajo, so pogasili člani PGD iz Stranske vasi in vaščani. ZELO ŽEJEN — Novomeški miličniki so 8. aprila zvečer pridržali do iztreznitve 25-letnega Ismeta Bašiča iz Novega mesta. Pri Merca-toijevem skladišču na Cesti herojev je bil zelo žejen in od vratarja je terjal kakšno kapljo. Ker mu čuječi mož ni postregel, se je Bašič hotel pretepati. Miličniki so ga odpeljali na hladno, moral pa bo tudi k sodniku za prekrške. OGENJ PROTI PLEŠIVICI - 9. aprila okoli poldneva je začelo goreti na steljnikih in v gozdu, poraslem z mladimi smrekami in borovci, med Dolenjci in Malimi Seli. Ogenj se je hitro širil proti Plešivici. Plameni, ki so jih pogasili gasilci iz Adlešičev in Črnomlja, so zajeli 5 hektarjev steznikov in del mladega nasada. Škode je za 50.000 din. PO KASET E — V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v osebni avto Novomeščana Milana Murna. Nepridiprav je odnesel s seboj prevleke s sedežev, 10 kaset in zvočnika. Murn je na škodi za 5.000 din. NI ODMAKNIL PALCA V sredo, 8. aprila, je bil ob palec 51-letni Janez Miletič iz Črnomlja, zaposlen v Čevljarstvu Planina. Mile-uč je rezal na sekaču zgornji del čevljev. Ko je pritisnil na gumb, ni odmaknil palca, zato mu ga je preprosto odrezalo. Miletiča so odpeljali v novomeško bolnišnico. ŠKODA IZ OBJESNOSTI? V noči na petek je neznan storilec na parkirišču čateških Term razrezal 6 gum na treh avtih. Škodo imajo Janez Kmet iz Maribora, Božo Vuser iz Ljubljane in Marjan Žlinder iz Maribora. Gume so bile vredne 14.000 din. SLED VODI V ROMSKO NASELJE Na soboto so Julijani Žabkar iz Malega Korena pri Raki še neznani storilci ukradli gumi zaprežni voz. Sled vodi k enemu od romskih naselij. Škode je za 10.000 din. Pred razpletom vinske „afere” na Bizeljskem ? Delavski svet brežiškega Slovina je potrdil poravna-vo z inž. A. Anušičem V petek, 10. aprila, je delavski svet brežiškega Slovina potrdil poravnavo o varstvu pravic, ki je bila teden poprej sklenjena med inž. Antejem Anušičem s posestva Bizeljsko in Slovinom. Anušič je bil posebno lani v hudi nemilosti pri vodilnih brežiškega Slovina. Bil je celo suspendiran z nalog in opravil upravnika bizeljskega posestva, tako da je od 15. septembra lani do 19. februarja letos sprejemal hudo okrnjen osebni dohodek. Pred izbruhom znane afere z bizeljčanom je Anušič s pismom v dveh delih opozaijal na 66 raznih nepravilnosti. Kot je očital Še na sodišču združenega dela 2. aprila, je komisija brežiškega Slovina preveč na lahko opravila z navedbami tega pisma, saj je nekako odgovorila le na troje manj bistvenih navedb. Kaj je kaj, bo posredno prav gotovo v večji meri osvetlil tudi sodni proces proti vodilnim brežiškega Slovina, predviden za mesec maj. Potrditev poravnave pred delavskim svetom je tudi znak dobre volje, da zaostrene odnose urejujejo strpno, če je že bilo treba popreje iskati pravico zunaj kolektiva. A. 2. čijo nekaj pred strelom obiskali neznanci. Najprej so se ustavili pri gospodarskem poslopju in tam odvezali in za nekaj 10 metrov prestavili domačega psa čuvaja. Nato so vlomili v kokošnjak. Ropotanje in lajanje / ----------------------- PO DOLENJSKI DEŽELI • Krškemu občanu so iz nezakljenjene kleti ukradli šunko. Ne ve se, ali jo bodo zmikavti pojedli za veliko noč ali za prvi maj, kakor tudi ne, za kateri termin jo je določil prvotni lastnik. • V petek ob 13.25 so na območju Črnomlja zaznali manjši potres. Tresenje tal ni povzročilo nobene škode, pač pa precejšen preplah - marsikdo je stekel na piano. • V noči na soboto je bilo vlomljeno v kegljišče rudnika Kanižarica. Gost je vdrl skozi okno v bife, razbil predal točilne mize in vzel 500 din. Segel je tudi v hladnilnik, otipal steklenici piva, ju izpraznil in odhitel novim podvigom naproti. POD PARO Drago Štojs (22 let) iz Leskovca je 6. aprila peljal z osebnim avtom podjetja Kostak od Velike vasi proti Gržeči vasi. V tem naselju ga je v desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo na njivo. Škode je bilo za 50.000 din. Štojs je vozil pod vplivom alkohola. ODLOČNA ŽENSKA Minuli četrtek zjutraj je Štefka Kolman iz Sotelskega pri Krškem zalotila in do prihoda miličnikov tudi zadržala nepridiprava, ki je hotel vlomiti v njeno hišo, misleč, da je ženska manj odločna. Gre za mladoletnega H. B., kije pobegnil iz vzgojnopoboljševalnega doma v Radečah. SKOČIL S TRAKTORJA Jože Pirc (30 let) iz Gor. Leskovca je v nedeljo zvečer peljal ne-evidentiran traktor od Senovega proti Gor. Leskovcu. Na traktorju sta bila še 18-letni Ivan Planinc iz Gor. Leskovca in 20-letni Štefan Repar iz Stranja. Pirc je peljal proti Brezju precej nenavadno, med vožnjo po klancu navzdol je prestavil celo v prosti tek, zaradi česar ga je v ovinku zaneslo v levo. Traktor se je prevrnil, pri čemer sta bila voznik in Planinc ranjena. Slednji je med prevračanjem skočil s traktoija. KONJA STA SE SPLAŠILA V petek se je pri delu v gozdu hudo poškodoval 50-letni Ivo Bobaš s Podstenic. Bobaš je s konjema nosil iz gozda drva. V bližini gozdnega obrata Podturn sta se konja splašila in Bobaša podrla. Pri padcu sije možak hudo poškodoval glavo. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, vendar je v kritičnem stanju. OB PRSTA ZARADI FEFERONOV Med dopoldansko izmeno seje 8. aprila v Belsadu poškodovala pri delu 35-letna Vika Lozar. V Belsadu te dni konzervirajo feferone, kijih pred vlaganjem v kozarce parijo na posebnem električnem aparatu. V žlebiču se pogosto nabere kupček zelenjave, ki ga jc treba odriniti s posebno kuhalnico. Lozaijeva sicer dela v laboratoriju in je skušala nabrano zelenjavo odriniti kar z roko. Pri tem jo je kolo z loputo zgrabilo za palec in kazalec na desnici in ju odrezalo. Kolikor se je dalo, so Lozarjevi pomagali v novomeški bolnišnici. gospodar Jarkovič, se dvignil in šel na dvorišče. Ko je stopil nekaj metrov proti kokošnjaku, je zavpil: „Stoj!”. Takrat je iz teme počilo, najbrž doma narejena krogla iz puške se je razletela v tri koščke; eden je Jarkoviča zadel v predel dimelj in presekal žilo. Delavci krške uprave za notranje zadeve so ob pomoči kolegov iz Novega mesta in krajanov takoj začeli iskati morilca. Vse je kazalo, da so po kokoši prišli Romi, zato so zločinca iskali predvsem v njihovih vrstah. Med dobro organizirano akcijo so že dopoldne prijeli 29-letnega Jurija Jurkoviča iz romskega naselja Rimš pri Leskovcu. Jurkovič je znan kot nasilnik, že obsojen zaradi umora. Popoldne so prijeli, še 29-letnega Darka Brajdiča iz romskega naselja Kerinov grm pri Drnovem. Brajdiča že nekaj Pijani tovornjakar po nesreči pobegnil Alojz Marertčič pustil pod nasipom ležati mrtvega traktorisa Jožeta Gaspari na V Dobovi se je v sredo, 8. aprila, zvečer dogodila prometna nesreča, ki je terjala življenje 61-letnega Jožeta Gašparina iz Mihajlovca. Gašperin je peljal s traktorjem in prikolico od Brežic priti Dobovi. Tik pred vasjo je na ravnem cestnem odseku za njim pripeljal s tovornjakom podjetja Prevoz 37-letni Alojz Ma-renčič iz Dobove. •Tovornjakar je pričel prehitevati traktorista s precejšnjo hitrostjo za dane pogoje, pri tem je tovornjak oplazil traktor in ga porinil s ceste po nasipu. Gašpa-rin je obležal pod traktorjem in bil takoj mrtev. Marenčič ni ustavil, odpeljal je proti Dobovi, tam pustil tovornjak in odšel domov. Ko so ga prijeli, so ugotovili, da je vozil pijan. Alojz Marenčič je v priporu. V dobrem letu je to že drugi primer pobega voznika podjetja Prevoz Brežice. mesecev iščejo, ker je pobegnil iz ljubljanskih zaporov. Med aretacijo se je delavcem UNZ upiral s sekiro, zato so ga morali ukrotiti s službenim psom, ki je Brajdiča nekoliko ugriznil. Seveda so Romu takoj nudili zdravniško pomoč. Fanta sta v priporu. V času poročanja se še ne ve, kdo je od njiju sprožil usodni strel. Krivdo valita drug na drugega, ve se samo, da je bila puška, ki je še niso našli, Jurkovičeva last. Po umoru sta imela Jurkovič in Brajdič še toliko časa, in vesti, da sta ukradla 5 kur. M. B. ODKRILI „PISATELJE” - Kočevski miličniki so odkrili, da so pisali po pročeljih hiš in drugod razne „sodobne” napise, kot: ,J*unck,” „Sex pistols”, , mladoletni fantje, skupno jih je bilo 6, stari od 11 do 14 let. Škode je za okoli 50.000 din. Obravnavalo jih bo socialno skrbstvo. Vsi fantje so iz Kočevja. (Foto: Primc) Stiska rodi stisko Lani v sevniški občini 8 samomorov — O težkem delu službe socialnega skrbstva govori Boža Blaznik Ob poročilih raznih organov za zadnje skupno zasedanje vseh zborov novomeške občinske skupščine so bili nekateri zaprepadeni ob podatku, da je bilo lani kar osem samomorov. Vodja strokovne službe socialnega skrbstva Boža Blaznik je ob Boža Blaznik tem opozorila še na druga vprašanja. Če so nekateri poiskali takšen skrajni izhod iz stike, so globlji vzroki, mnogokrat ima zraven prste zvrhana mera alkohola in neurejene razmere. V občini obravnavajo alkoholizem z vso resnostjo, klub zdravljenih alkoholikov pri zdravstvenem domu ima lepe uspehe. V osebnih stiskah to še ni vse. Več bi lahko storili s pravočasnim opozarjanjem na težavne razmere in stiske posameznikov ali družin. „Socialna služba je minulo zimo .našla majhne otroke, ki so bili v hladnem prostoru sami tudi po osem ur,“ je Blaznikova opozorila delegate. Veča se število drobnih prekrškov med šolarji, je bilo nadaljno opozorilo. Skrbi niso le z najmlajšimi. V sevniški občini je bilo treba lani poiskati domsko varstvo kar za 64 ostarelih ljudi. Le 10 je bilo takih, ki so sami zmogli plačilo stroškov. „Socialni službi tudi drugače ni lahko pri delu. Pri skupnih strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti imajo za svoje delo na voljo le dvoje prostorov. Tako ni nenavadno, da v istem prostoru dva iščeta nasvet za bodoče skupno življenje, druga stranka pa isti hip izpodbija očetovstvo ali išče socialno pomoč," je povedala Blaznikova. A. Ž. Domala vsak dan po en požar Rdeči petelin začel obhod v sevniškem gasilskem domu — Dvakrat otroška vžigalicami — Domačija uničena — Ostrejši prijemi požarne varnosti igra z Minuli teden na območju UNZ Krško tako rekoč ni bilo dneva brez požara. In to ne travniškega ali gozdnega, ki sta značilna za ta letni čas, gorela so gospodarska poslopja in hiše! Ples rdečega petelina se je začel v noči od 9. na 10. april v sevniškem gasilskem domu. Kot domnevajo, naj bi tlelo že ob 9. zvečer - zaradi kratkega stika na električni instalaciji luči. Vnela se je lesena obloga, nekaj metrov jo je obgorelo. Škode je bilo za 5.000 din. Ogenj so zadušili sevniški gasilci. Daleč res niso imeli. V soboto, nekaj po tretji popoldne, je začelo goreti gospodarsko poslopje Marije Omerze v Lokvah pri Brestanici in skoraj v celoti zgorelo, poleg tega pa še 500 kg pšenice, 200 kg koruze, nekaj orodja in 1500 kilogramov sena. Škode je bilo za okoli 250.000 din. Požarje med igro z vžigalicami zanetil 5-letni otrok. Prava ognjena katastrofa pa je v nedeljo dopoldne prišla na domačijo Jožeta Šušteršiča v Reštanju pri Senovem. Ogenj je zajel gospodarska poslopja, delno pa tudi hišo. Zgoreli so kozolec (30 krat 10 m) ter svinjski in živinski hlev. V plamenih sta se scvrla dva prašiča zgorelo je 4 tone sena, dva voza, stiskalnica za sadje, puhalnik, cirkularka, 10 kubi-kov hlodovine itd. Živino je domačim in sosedom uspelo rešiti. Gasilci iz Krškega niso mogli pomagati, kot bi bilo treba, ker je manjkalo vode. Krčanom so pomagali gasiti kolegi iz Brestanice in s Kozjega, Po nestrokovni oceni je škode za najmanj 2 milijona dinarjev. Ugotovljeno je, da je požar med igranjem v kozolcu zanetil 8-leten otrok. Igral seje pač z vžigalicami. . Gašenje je zelo oteževal tudi veter, ki je večkrat spremenil smer. Z ognjem se je začel tudi' ponedeljek. Kot poročamo za zadnji strani, se je zaradi saj v dimniku vnela hiša v Konjskem. Rudi Drganc, načelnik inšpektorja milice pri UNZ Krško, in Tone Medved, načelnik tamkajšnjega oddelka za zatiranje kriminalitete, sta poudarila, da bo treba na njihovem območju poostriti nadzor nad požarno varnostjo. Vsak dan en požar je žalostna statistika! Seveda so ukrepali že pred omenjeno serijo požarov: tako morajo dimnikarji prijaviti vsak neustrezen dimnik, merila za namestitev električne napeljave se bolj upoštevajo, čuvaj, nagnjeni k spanju in kozarčku, bodo ob kruh itd. Precej spodbude za ostrejše ukrepe na tem področju je del tudi posvet posavskih občin o požarni varnosti, ki je bil marca v Krškem. Zal pa ti preprostega dejstva, da vžigalice niso za 5-ali 8-letne otroke, ne more vbiti v glavo nobeno posvetovanje. Pa naj bo še tako medobčinsko. NEZAKLENJENA VRATA VABIJO V dveh dneh je bilo v Krškem ali okolici 5 tatvin iz nezaklenjenih garažnih ali kletnih prostorov. Albin Zlobko s Ceste 4. julija je bil ob električni vrtalni in rezalni stroj, Franc Radej s Poljske poti ob električni vrtalni stroj, Jože Gabrič s Strme poti bo pogrešal suknjič, kavbojke in 500 din, Janez Uršič s Prešernove električni vrtalni stroj, Vladimir Vogrinc iz Pesjega pa 15 kokoši. RESNIČNA SREČA Zares srečo v nesreči je imel 6. aprila 55-letni delavec Alojz Ermah, kije na dvorišču krmeljske Metalne čistil blizu pol tone težke železne plošče, ki jih je viličar pred tem postavil v pokončni položaj. Iz neznanega razloga so se plošče podrle kot domine, ena od njih je pod sabo pokopala Ermana. Nikomur ni jasno, kako jo je Erman k sreči odnesel le s praskami. OGENJ V TRGOVINI V sredo, 8. aprila, je nastal požar v Mercatoijevi trgovini, ki jo grade na Cesti herojev. Delavci ljubljanske Termike so opravljali montažna dela v prvem nadstropju, 21-letni Milivoj Stuparevič je z brusilko obdeloval vare, pri čemer so vroči opilki padali na montažno steno. Vnela sta se polivinilasta folija in guma. Ogenj so takoj opazili in ga pogasili z gasilnim aparatom, ki so si ga sposodili na bližnji črpalki. Sosedom, novomeškim poklicnim gasilcem, ni bilo treba dvigniti sidra.. POŠKODOVAN MOSTIČEK Minuli teden so ugotovili, da je polomljen leseni mostiček v Potoku, na cesti Novo mesto-Straža. Zaradi počenega trama in dveh desk je nastala odprtina, nevarna za vozila. Mostiček je hitro zakrpalo Cestno podjetje. PRETEPAL ŽENO IN OTROKE Minuli četrtek so metliški miličniki pridržali do streznitve 29-letnega Staneta Stojkoviča iz Metlike, ki se je popoldne nalival po metliških gostiščih, zvečer pa doma razgrajal ter pretepal ženo in otroke. Miličnikom se je upiral, morda bo pred sodnikom za prekrške bolj pohleven. TRČIL V OZNAČBO - 6. aprila zvečer se je Adolf Babič (47 let) iz Gor. Suhoija pri Vinici peljal z motornim kolesom od Nerajca proti domu. Nekaj sto metrov pred domačo vasjo je trčil v cestno označbo, ki je zapirala cesto Črnomelj - Vinica, in padel. Obvezali so ga v črnomaljskem zdravstvenem domu. V ODBOJNO OGRAJO - 5. aprila zvečer je 24-letni Sead Mujkič iz Črnomlja peljal kombi od Srednje vasi proti Crmošnjicam. V ovinku pred Črmošnjicami ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na njivo. Ko je skušal zapeljati nazaj na cesto, gaje zaneslo še v odbojno ograjo. Škode je za 40.000 din. STOPIL S PLOČNIKA - Zvonimir Črne (26 let) iz Črnomlja je 8. aprila dopoldne vozil tovornjak po Kolodvorski cesti v Črnomlju. Ko se je srečal z drugim tovornjakom, je zavil na rob ceste. Ker se ravno tam konča pločnik, je zadel 51-letnega Antona Korošca z Vinjenega vrha pri Semiču, ki je takrat stopils pločnika na vozišče. Hudo ranjenega Korošca so odpeljali v novomeško bolnišnico. MOTORISTOVA NEPREVIDNOST Nekaj pred drugo uro popoldne je bil 8. aprila v Brežini na krajevni cesti hudo ranjen 63-letni motorist Franc Krošelj iz Črnca pri Brežicah. Krošelj je v Brežini dohitel kolono vozil, ki je stala pred zaprtim železniškim prelazom. Ko je kolona speljala proti prednostni cesti Brežice-Krško, seje ponovno ustavila, ker ni imela prednosti. Pri tem se je motorist zaletel v avto Marice Terbušič iz Sromelj. Pri padcu si je Krošelj zlomil stegnenico, odpeljali so ga v bolnišnico. Naslednje kolo: Šentjernej -Burja in Izola - Itas Kočevje. II. ZVEZNA LIGA, ŽENSKE - 14. kolo: SLAVONIJA DI-NOVO MESTO 14:23 (6:7). Novo mesto: J. Štrukelj, Grgič 2, Turk, Štrukelj 5, Iličin 2, Sitar 4, Bon 4, Godler 2, Cmer 2, Mršnik 4, Udovč. Lestvica: 1. Rudar 27 . . . 8. Novo mesto 14. Prihodnje kolo: Novo mesto - Rudar. II. ZVEZNA LIGA, MOŠKI -14. kolo: INLES - BORAC 21:18 (19:9). Inles: Gelze, Križman 2, Ilc 3, Kos, Tanko 6, Radič 1, Karpov 2, Andoljšek, Ambrožič 2, Mate 5, Abrahamsberg, Kersnič. Lestvica: 1. Aero Celje 22 . . . 4. Inles 17. Naslednje kolo: Rovinj - Inles. SR L, ŽENSKE - 14. kolo: Itas KOČEVJE - SLOVAN 25:21 (11:8) in ETA - ŠENTJERNEJ 17:19 (10:11). Lestvica: 1. Mlinotest 25 . . . 6. Šentjernej 15, 8. Itas Kočevje 11. SOL, MOŠKI - zadnje kolo: PIONIR - ŽELEZAR 3:0 (4, 9, 6) Končna lestvica: 1. Pionir 28. SOL, ŽENSKE - zadnje kolo: F. MALGAJ - KRKA 3:1 (-13, 8,5,13). Končna lestivca: 1. Branik 30 ... 9. Krka 2. OJ kola do kola bliže urhu Ribničani nadaljujejo spomladansko serijo zmag — Uspeh Novomeščank v Slavonskem Brodu — Poln izkupiček tudi v republiški ženski ligi Le redkokdaj je bilo moč pisati o popolnem izkupičku dolenjskih rokometnih ekip v drugoligaški in republi&i konkurenci. Tokrat so najprej Inlesovci po pričakovanju odpravili z Borcem, dekleta Novega mesta so gladko zmagale na gostovanju v Slavonskem Brodu, medtem ko so republiške ligašice iz Kočevja dosegle prvo spomladansko zmago doma nad Slovanom, Šentjernejčanke pa v gosteh v Cerknem proti vrsti Ete. SNL - zahod, 16. kolo: BELA KRAJINA - PRIMORJE 0:3 (prekinjeno), LITIJA -ELAN 3:3 (1:1), KOČEVJE -JESENICE 2:0 (0:». Lestvica: 1. Primorje 25 . . • 6. Bela krajina 11, 7. Elan 8, 8. Kočevje 6. Pari prihodnjega kola: Elan — Kočevje, Jesenice - Bela krajina. Okoli 400 gledalcev je v ribniški športni dvorani videlo dobro, kvalitetno in borbeno srečanje. Domačini, ki so že v prvih kolih pokazali, da so na spomladanski del prvenstva dobro pripravljeni, se tudi tokrat niso pustili presenetiti. Z izredno igro v obrambi in domiselnimi napadi so domačini že v prvem polčasu dosegli prednost desetih zadetkov. V drugem delu so gostje nekaj časa poskušali s posamično obrambo preobrniti rezultat, vendar jim tudi to ni prineslo ugodnega izida. Inlesovci so tokrat odlično zaigrali, v dobri vrsti pa se je najbolj odlikoval srednji napadalec Tanko. Čeprav je pričetek. srečanja v Slavonskem Brodu med vrstama Slavonije Dl in Novega mesta nekaj časa govoril o veliki izenačenosti in negotovosti, je bilo že kmalu vse odločeno. Z dobro in borbeno igro so gostje iz Novega mesta že v prvem polčasu dosegle prednost in jo nato v nadaljevanju še povečevale. Koični rezultat Driča o veliki premoči Novomeščank, ki so se s to zmago še učvrstile v sredi lestvice in jim verjetno poslej ni več potrebno razmišljati o borbi za obstanek. Dobro so zaigrala vsa dekleta, z izjemo Turkove in Udovčeve pa so se vse vpisale tudi v listo strelcev. V republiški ženski ligi sta obe dolenjski vrsti dosegli pomembne zmage. Šentjernejčanke so gostovale proti zadnjeuvrščeni ekipi Ete in v Cerknem dosegle prve spomladanske točke. Srečanje je bik) vseskozi izenačeno in negotovo, poročila pa govore, da bi razvoju dogodkov na igrišču še najbolje ustrezal neodločen rezultat. Strelke za gostje so bile: Skoda 1, Gorišek 6, Kastelic 2, Foršek 2, Radošček 1. Černe 6. Pomembne točke so vpisala tudi dekleta Kočevja v boju z ekipo Slovana. Resda je njihova zmaga povsem zaslužena, saj so vodile skozi vse srečanje, vendar bi lahko tudi gostje z nekaj več sreče iztržile ugodnejši rezultat. Gole za domačinke so dosegle: Milešič in Novak 3, S. Jerič 6, M. Jerič 11, Turk 1. Dosežen je /šele!/ prvi cilj Pionir je v zadnjem kolu odbojkarske lige zmagal štirinajstič — V svojem slogu izprašil Železarja s 3 : 0 — Kaj bo z zvezno ligo? — Graja OZS, ki slepomiši? Kot je bilo že več kol pred koncem znano, je odbojkarsko moštvo Pioniija iz Novega mesta nesporen zmagovalec v prvi slovenski odbojkarski ligi—zahod. Izgubil ni niti ene tekme, vsega dcupaj pa le dva seta, pa še ta dva povsem po nepotrebnem. Kako bo z uvrstitvijo v višjo, drugo zvezno odbojkarsko ligo do ponedeljka, ko to poročamo, še ni znano. Namesto pred začetkom prvenstva šele sedaj sestavljajo propozicije kvalifikacijskih tekem (v vzhodni skupini je zmagala Polskava), kar meče kaj slabo luč na delo odbojkarske zveze Slovenije. Na zadnji tekmi je v nedeljo Novomeščanom nekdaj tako nevar- dopoldne pred kakimi 50 gledalci v novomeški športni dvorani Pionir do tal potolkel jeseniškega Železarja, DOBER TRENING ZA DRUGO LIGO - Letošnji nastopi v republiški ligi so novomeškim odbojkarjem še kako dober trening. Lojze Babnic (temni dres) je eden tistih, ki jim trener Jankovič najbolj zaupa. VIDMAR IZENAČIL DRŽAVNI REKORD V soboto je bil v Ljubljani odprt miting tamkajšnjega društva za raziskovanje morja v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, na katerem je sodelovalo tudi novomeško zastopstvo, kije navzlic odsotnosti Vohaija (JLA) in Zevnikove doseglo odlične rezultate. Med 53 tekmovalci iz štirih jugoslovanskih klubov je bil Strniša 2. v plavanju s plavutmi na 200 metrov, Čuligova prav tako druga v hitrostnem potapljanju, medtem ko je Vidmar v plavanju s plavutmi na 100 metrov s časom 47,7 izenačil državni rekord. Novomeščani so bili tudi zmagovalci štafete 4x100 metrov, omeniti pa velja še 3. mesto Potrča v hitrostnem potapljanju. nega nasprotnika. Rezultat 3:0 (4, 9, 6) niti ne kaže velike kvalitetne razlike, četudi so Novomeščani tokrat zaigrali podpovprečno, z mnogo napakami v serviranju, pa tudi na mreži. Gledalci so pričakovali več, predvsem lepih učinkovitih kombinacij, ki tako popestrijo dogajanje na igrišču. Včasih celo mučna tekma je trajala komaj nekaj več kot pol ure. Sodila sta Gruden (Lj) in Mišmaš (Nm). • V soboto, 18. aprila, bo ob 18. uri v Kamniku kvalifikacijska tekma za vstop v zvezno ligo med Pioniijem iz Novega mesta in Polskavo. OK „Pionir“ organizira za navijače avtobusni prevoz, prijave na tel. 21-432. Kaj naj zapišemo ob koncu lige? Pionir je zanesljivo dosegel prvi cilj in pričakovati je, ne glede na to, kakšna bo oblika kvalifikacij, da se bo uvrstil v drugo zvezno ligo, kar bo pomenilo nov vzpon dolenjske odbojke. Trener Vladimir Jankovič je zadovoljen z delom v klubu, zlasti s prizadevnostjo igralcev, ki pa bodo morali še veliko vaditi, da bo kdaj . VEČ MNOŽIČNE TELESNE KULTURE V krški občini so v kratkem dobili toliko telesnokulturnih objektov kot le malokje. Pri občinski telesnokultumi skupnosti ocenjujejo, da se z rekreacijo ukvarja le okoli 10 odstotokov občanov. Do konca leta 1985 naj bi zajeli kar 30 odst. občanov. To nameravajo doseči z razvijanjem množične telesne kulture, oziroma rekreacije. Prednost imajo hoja, teki in igre z žogo. V vsaki krajevni skupnosti bodo ustanovili telesnokulturna društva ali sekcije Partizana. Prebivalci manjših krajevnih skupnosti pa želijo, da bi prenesli naložbe in središč, da bodo še na deželi razvili osnovno dejavnost. MgSfu »n' •tttfMfS** nit t««**!1 Ikt 1 »« N« oitm- dosežen visoko zastavljen, a realen cilj - jugoslovanska prva A liga. M. L F. MALGAJ - KRKA 3:1 (-13, 8, 5, 13) - V zadnjem kolu odbojkarskega republiškega prvenstva za dekleta so igralke Krke na Ravnah pokazale lepo in borbeno igro, s katero so bile celo blizu končnemu uspehu. Zadnja kola so tako dokazala, da Novomeščanke vendarle resneje delajo in da je v prihodnosti od njih mogoče pričakovati kaj več. KOČEVJE V I. SKL Z zmago nad ekipo Go-stola v Novi Goici so košarkarji Kočevja postali zmagovalci II. SKL-zahod in se tako uvrstili v višji razred tekmovanja. Rezultat 69:72 (33:24) kaže, daje bilo srečanje živčno in vseskozi izenačeno, pomembno razliko v koših pa so si Kočevci zagotovili šele v zadnjih minutah. ^ USPEH MLADIH KOLESARJEV Mladi novomeški kolesarji so se te dni udeležili dirke v spomin osvoboditve Medjimutja in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov Zmagovalca je odločil šprint, v katerem je Papež zasedel 3. mesto, Črnič je bil deseti, Smole pa 14. med 60 tekmovalci. F. B. DO DRAGOCENIH TOČK — Novomeške rokometašice so v Slavonskem Brodu pokazale izredno igro in zasluženo odnesle dve dragoceni točki. Svoje sta k zmagi prispevali tudi Sitarjeva (levo) in Štrukljeva (desno-obe temni dres). Za nagrado svinjska glava V Zabukovju tekmovali lovci iz enajstih družin Medružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe na strelišču zabukovških lovcev je v nedeljo privabilo lovce iz kar enajstih družin. Ti so privabili s seboj precej znancev, tako da niti navijačev ni manjkalo. Sam lov ni dejavnost, ki bi orno gočala neposreden ogled kot kakšen drug šport. Drugače je s tekmo vanjem, kjer se strelja zgolj na START V OBČINSKI LIGI y 1. kolu spomadanskega dela v občinski nogometni ligi v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: > G Sodražica - Grčarice 5:1, Grmada — Union 1:5, Lončar — Mladina 3:2, Veterani - Gora 4:L Kadeti - Vatreni poljubac 5:11. M. GLAVONJIC Elana in Kočevja. Po zadnjih igrah sodeč, se obeta zanimivo in kvalitetno srečanje. B. B. i m glinaste golobe. To seveda ne pomeni, da bi kaj slabše zadeli v živo. Tudi to tekmovanje je pokazalo, kako bi strelske veščine lovci lahko s pridom uporabili v splošnem ljudskem odporu. Ekipno zmago je priborila boštan-jski družini četvorica v sestavi očeta in sina Petra in Andreja Robarja, Rutka Mlinariča ter Nika Mejaša. Drugi so bili lovci iz Prebolda, 3. LD Kumrovec, 4. Studenca itd. Med posamezniki je bil najboljši Krešo Zdenjek iz LD Kumrovec, 2. je bil Peter Guček iz LD Zabukovje, 3. Mirko Podpečan. Posebno razburjF vo je bilo streljanje na glinaste golobe na izpadanje. Nagrada je kajpak svinjska glava. Priboril si jo je Milan Štruman, domačin Franc Racman se je odlično držal do končnega obračuna, ko so izpadli vsi konkurentje razen zadnje dvojice. A. 2. A B. Okleščen spet zmagal Državni prvak v dobri formi — Sedaj v N. Gorico Na velikem medklubskem atletskem mitingu v Celju sta nastopila tudi novomeška atleta, metalca diska Boris Okleščen in mlajši mladinec Igor Primc. Oba sta ponovno potrdila, da sta v svoji kategoriji najboljša. Tako je Okleščen zmagal z odličnim metom 52,18 m, kar je letošnji njegov najboljši rezultat, Primc pa je mladinski disk zalučal 49,58 m daleč. Okleščen je s svojim nastopom v Celju še toliko bolj zadovoljen, ker se za to tekmovanje ni posebej pripravljal in se fi je udeležil le kot neke vrste ontrole, medtem ko ga glavna tekma čaka konec tega tedna v Novi Gorici, ki bo hkrati tudi izbirno tekmovanje za sestavo naše reprezentance za nastop na evropskem pokalu in na drugih tekmovanjih jugoslovanske atletske reprezentance, kjer je Boris Okleščen z uspehom nastopal prvič v lasnkem letu, ko je bil tudi državni prvak: Med odmorom odpiskal konec Srečanje SNL-zahod med nogometaši Bele krajine in Primorja prekinjeno - Elan vodil s 3:1, a vendar izgubil točko — Žarek upanja za Kočevje Če je soditi po prvih pomladanskih kolih nadaljevanja v zahodni skupini slovenske nogometne lige, so od dolenjskih enajsteric najbolje pripravljeni nogometaši Elana, ki so bili tudi tokrat na gostovanju na pragu popolnega uspeha, vendar jim je sreča v zadnjih minutah povsem obrnila hrbet. Najbolj vroče je bilo v Črnomlju, kjer je sodnik srečanje domačinov s Primoijem prekinil, medtem ko so si Kočevci z letošnjo tretjo zmago nekolikanj popravili točkovni izkupiček. _ Boris Okleščen - Letos dre tekmi in dre zmagi ter zelo dobri rezultati. NOV ATLETSKI ROD V NOVEM MESTU Prejšnjo sredo je bilo na kočevskem stadionu prijateljsko srečanje atletskih pionirskih reprezentanc Kočevja in Novega mesta. Tekmovanja so pokazala, da v Novem mestu delajo neprimerno bolje in načrtneje, medtem ko v Kočevju navzlic dobrim pogojem ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Najboljši rezultat je dosegla Novomeščanka Križe-tova, ki je skočila v višino 160 cm. Poglejmo zmagovalce: 60 m: Jeri-ček 7,5; 300 m: Jeriček 41,5; 1.000 m: Zaman 2:52,2; 80 m ovire: Stipanovič 12,4; 4x100 m: Novo mesto; višina: Gradišar 170; daljina: Hrovat 557; krogla: Jurekovič (vsi Novo mesto) 12,78. Dekleta - 60 m: Saponja (Novo mesto) 8,2; 300 m: Grže (Kočevje) 44,7; 600 m: Lobe 1:47,8; 80 m ovire: Molan 14,2; 4x100 m: Kočevje; višina: Križe 160; daljina: Križe 483 (vse Novo mesto); krogla: Pohar (Kočevje) 9,44. R. KRIŽMAN KOČEVKE IN NOVOMEŠČANI - Zmagovalki področnega odbojkarskega prvenstva srednjih šol sta ekipi kočevske gimnazije pri dekletih in gimnazije Novo mesto pri fantih. Posnetek kaže novomeške gimnazijce v akciji. V Črnomlju je kakšnih 200 gledalcev videlo odlično igro gostov, ki so povsem nadigrali sicer borbene domačine. Nekaj neobjektivnih gledalcev je namesto nepovezane igre domačinov za glavnega krivca treh zadetkov v domači mreži videlo sodnika Bunjevca iz Ljubljane. Ob polčasu ga je na poti v slačilnico eden izmed gledalcev napadel, zato je bila odločitev sodnika, da odpiska konec srečanja kar med odmorom, povsem upravičena. Tekmovalna komisija ob tem verjetno ne bo imela težjega dela, saj so kazni za podobne primere povsem jasne. Upati je le, da ne bo sledila še kazen prepovedi igranja v Črnomlju. ŽUŽEMBERK. LAVRIČ PRVI Ob proslavi 20-letnice Žužember-ške Iskre je bilo v Ivančni gorici prvenstvo Žužemberka v kegljanju. Po pričakovanju je zmagal Lavrič s 419 podrtimi keglji, sledijo: Struna 383, Fortuna 353 itd. Sodelovalo je 28 kegljačev. Tekmovanju v kegljanju so se pridružili tudi šahisti. Zmagal je Crnač z 12 točkami, Kosina jih je zbral 11,5 itd. il.G. Novomeščani so bili v Litiji na Pragu uspeha. Potem ko so preko evca že v 5. minuti povedli z 1:0 in po izenačenju domačinov, so v 65. minuti dosegli vnovič vodilni zadetek preko Vujičiča, le slabih 6 minut pred koncem srečanja pa je gostujoči napadalec Bradač povedel Elan v vodstvo s 3:1. Le malokdo je po tem še upal pomisliti na kaj drugega kot na zanesljiv poraz domačinov. Pa vendar je sreča Novomeščanov povsem obrnila hrbet. V samo dveh minutah so prejeli dva zadetka in bili tako ob drugo dragoceno točko, ki bi jim ob vse boljših igrah v spomladanskem delu prvenstva dajala še kaj upanja na mo rebiten uspeh v boju za obstanek v ligaškem društvu. Še pogled v Črnomelj. Po dokaj nezanimivem prvem polčasu, ko sta se enajsterici razšli brez zadetkov, so domačini v drugem delu pokazali precej boljšo igro in zasluženo zmagali nad poprečno vrsto Jeseničanov. Z Liščevima zadetkoma v 60. in 66. minuti so si priigrali dve novi točki, ki jim dajeta vsaj še kanček upanje na morebitno rešitev z zadnjega mesta. Sicer pa bo marsikaj jasno že po nedelji, ko se bosta v dolenjskem derbiju začelja pomerili v Novem mestu enajsterici Duri še niso zapahnjene V našem poklicnem nogometu se kljub številnim obetom o odločnem obračunu z vsemi nepravilnostmi pravzaprav bore malo spremeni na boljše. Toliko bolj hvalevredna je zato pobuda nogometašev, članov nogometnega kluba v Brežicah. Že konec februarja so sklicali sestanek osmih klubov v mestu, da bi se dogovorili o možnih oblikah združitve vseh klubov v enotno športno društvo. Ob pobudnikih so prišli le še košarkarji. Tako seveda ni prišlo v poštev, da bi se pogovarjali o temeljni usmeritvi, ki jo, mimogrede, podpirajo tudi družbenopolitične organizacije, kaj šele o terminskem planu združevanja. V besedah so sicer vsi klubi za združitev, ko pa bi bilo potrebno konkretno uresničiti ali vsaj uokviriti naloge, se zatakne. Moraliziranje gotovo ne bo pripomoglo k uresničitvi dolgoletne želje Brežičanov po enotnem, dobro organiziranem društvu v mestu. Odveč je tudi bojazen, da bi kdo izgubil privilegiran položaj, saj bi enotni gotovo laže zbrali več sredstev za dejavnost, močnejši pa bi bili tudi pri dokazovanju upravičenosti izboljšanja gmotnega položaja brežiškega športa nasploh, začenši pri ureditvi športnih igrišč. Za vse to pa je potrebno pokazati več resnične pripravljenosti za spreminjaje stanja. Najmanj, kar je, bi morali sesti za skupno mizo, verjetno pa, da samo enkrat ne bo dovolj! PA VEL PERC K foto slišal: Milan Markelj MIMI V PEC JE ZLEZEL JANEZ IN ZADNJE, KAR SEM SLISAL, JE BILO VESELO VZKLIKANJE: „2E GORI, 2E GORI!" dolenjski ust pred 20 leti Ne gre plavati na suhem! Pravilniki so skriti globoko v predalih vodilnih — Trije zaporniki pobegnili — Vozila so večidel zasebna NAVIDEZNO DELAVSKO samoupravljanje nam ni potrebno, upravljalci naj se resno lotijo nalog! Potrebovali bomo vrsto poslovnikov in pravilnikov. Pravilnike smo do zdaj prepisovalij ker jih nismo popravljali, so zastareli, največkrat pa leže nekje globoko v predalu koga izmed vodilnih in jih ne uporabljamo. Ker ni izkušenj, se bodo marsikje spraševali: ali bodo sposobni opraviti velike naloge? Sindikat mora v takih primerih poudarjati: poizkusimo! Nihče se ni naučil plavati na suhem! Ne pozabljajmo na izobraževanje in spet naj bo sindikat tisti, ki bo opozarjal: izobražujmo proizvajalca, da bo kos nalogam upravljanja. TRIJE ZAPORNIKI so decembra lani prežagali rešetke ječe in pobegnili. Vsi skupaj so se po krajšem času našli spet za rešetkami in pred kratkim še zadnji izmed njih pred sodnikom. Obtoženi France, ki je priskrbel žago za železo, je star znanec sodišč. Pravkar ga sodijo zaradi pobega .iz zapora, vendar je takrat, ko je pobegnil iz zapora, pobegnil tudi čez mejo. Toda onkraj meje imajo svojih nepridipravov dovolj, zato so našega Franceta že po nekaj urah vrnili našim oblastem. MOTORIZACIJA SE JE v Jugoslaviji lani precej hitro razvijala. V dvanajstih mesecih: od oktobra 1959 do oktobra 1960, se je število potniških avtomobilov povečalo za 15.000, kar je več kot smo imeli leta 1956 avtomobilov v vsej državi. Za toliko se je povečalo tudi število motociklov. Večidel so vozila zasebna. Slovenija je v tem pogledu še vedno na prvem mestu: od 14.530 potniških avtomobilov jih je bilo septembra lani v zasebni lastnini 12.000. PREBIVALCI BLANCE in okolice že dalj časa govore o telefonu, ki jim je nujno potreben zlasti, kadar potrebujejo zdravniške ali veterinarske pomoči. Tudi trgovina in šola sta zaradi slabih cest in oddaljenosti tako rekoč odrezani od sveta (Iz DOLENJSKEGA LISTA 13. aprila 1961) ITI SVETU OKOLI SPOMIN na Hitlerjevo zadnjico je bil nekomu tako ljub, da je bil pripravljen odšteti 1.500 dolarjev za straniščno sedalo s pokrovom na neki javni dražbi v New Yorku. Dragoceni predmet je svoj čas uporabno krasil stranišče v pisarni, ki je bila v Rimu namenjena izključno zloglasnemu firerju. Zgodovinski predmet te cene ni vreden, pa četudi ga bo navdušeni kupec dal v zlat okvir in obesil na zid svoje dnevne sobe- ali pisarne. Tudi kot spomenik se najbrž ne bi najbolje obnesel, zato lahko domnevamo, da gre pri vsej zadevi za spretne prodajalce in malce pritisnjenega kupca. PRAV MNOŽIČNO se kaznjenci v ameriških kaznilnicah ne bodo posluževali najnovejše pravice, ki jim jo je odobrilo zvezno pravosodno ministrstvo. Poslej bodo namreč morale kaznilnice kupovati na državne stroške nedrčke za tiste zapornike, ki bodo med prestanjan-jem kazni spremenili spol. BURNI ZAKON se obeta zakoncema Jones iz Philadephije. Njuna prva skupna odločitev, nakup prstana, se je končala s hudimi telesnimi poškodbami novopečene neveste in njene matere. Obe so morali odpeljati v bolnišnico, in ko sta se zavedeli, sta takoj vložili tožbo zoper ženina. Sodišče je odkrilo, da je do krvavega obračuna prišlo med prepirom o tem, kdo bo plačal poročne prstane. Ženinovi argumenti so bili težki, vendar ne dovolj prepričljivi. Moral je plačati poročna prstana, pa še v zakonu je ostal s pretepeno ženkico. PASJE ŽIVLJENJE v razvitem svetu ni najbolj zdravo, bi dejali ob zadnjih vesteh o mastnih zaslužkih strokovnjakov za pasjo psihoanalizo. Posel cvete, saj so velemestni cucki duševno menda močno razškatljani in uničeni. Toda zdi se, da bi moral na psihiatrski kavč leči lastnik psa, ne pa uboga žival. ZELENO PRESTRAŠEN je samček južnoameriške kresničke. Živi sveti z rdečo lučko, ko je svobodna in brez skrbi, ko jo ujamejo, zamenjajo barvo lučke z rdečo. Ka j so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Štirje kolesarji s samokresi Zlobna berolinska zalega kaže cesarju roge -* Ostra zima napravila veliko škode v vinogradih — Veliko Slovanov še tlači turški jarem v Macedoniji (Nemški) česar je od zadnjega napada silno nemiren in razbuijen. Najprej je odredil, da bodo njegov dvomi voz spremljali štirje kolesarji s samokresi, a že se mu ni zdelo to dosti varno, bo raji imel nekaj konjenikov poleg sebe s sulicami oboroženih. Da, tam enkrat se je pri nekem govoru nemški cesar spozabil tako daleč, da je rekel vojakom, njih prva dolžnost je, braniti cesarjev dvor in cesarjevo rodbino, ako bi se zopet drznila zlobna berolinska zalega kazati svojemu cesarju roge. (S'o c i j a 1 i z e m) spisal dr. Iv. Ev. Krek. Te prepotrebne knjige je izšel o Veliki noči prvi snopič. Kdor še ni naročen, pa se želi poučiti o najimenitnejšem vprašanju našega časa, naj ta snopič pogleda in se naroči. Naročnikov je že okoli 1.000, med njimi mnogo Hrovatov. (Le t o š n j a) ostra zima je napravila veliko škodo v kmetijstvu. Po vinogradih so trte močno pozeble in popokale, v drevesnicah je trpelo mlado drevje i. t. d. Tudi naše kleti niso varne pred letošnjim hudim mrazom. Mnogo krompirja je v pravem pomenu besede zmrznilo, mnogo pa je postalo neprijetno sladkega okusa. (V Macedoniji).ob skrajni meji turškega cesarstva prebiva veliko Slovanov, ki jih še tlači turški jarem. Nimajo ne previc ne premoženja ne živeža, zato si vsega tega poskušajo pridobiti z orožjem v roki, a turška in tudi bolgarska vlada precej s smrtjo kaznujeta vsak tak poskus. Okoli 60.000 turških vojakov je sedaj v onih krajih, da preprečijo splošno ustajo. (Glede) pridelovanja krme se je tudi pri nas že marsikaj na bolje obrnilo. Naši gospodarji so že začeli kupovati dobra travna semena in jih mešati med deteljo za napravo večletnih dete-ljišč in travnikov. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1 5. aprila 1901) Iskanje skrivnostne zlate dežele Bajke o zlatem mestu so speljale stotine iskalcev zakladov v smrt - Mit o indijanskem kralju je rodil mit o El Doradu — Namesto jezera le rečica Stoletja so srca pustolovcev in sanjačev živahneje utripnila ob imenu El Dorado, domišljija pa se je vzpela v sam raj in že ob zvenu imena je sladko zacingljalo zlato. El Dorado naj bi namreč bilo zlato mesto, skrito nekje v divjinah med andskimi vršaci. Na stotine iskalcev zakladov se je odpravilo iskat bajeslovno bogato mesto, a pogoltnila so jih neznana prostranstva z njihovimi sanjami vred. Če bi vedeli to, kar danes zanesljivo vemo, bi se najbrž nikoli ne odpravili na tvegano in negotovo pot. El Dorado namreč prvotno ni pomenil zlato mesto, marveč so s tem imenom označili nekega indijanskega poglavarja, pa še ta je bil le mitološka oseba. Legendo o skrivnostnem El Doradu so ponesli v svet španski konkvistadorji, zavojevalci indijanskega mehiškega in inkovskega cesarstva. V najbolj divjih časih konkviste so si Cortesovi in Pizzarovi vojaki nagrabili lep zlati plen, oba voditelja pa pravo bogastvo. Vse to je bil zgled za iskanje podobne sreče. In ker izropane indijanske kulture niso več premogle bogatih svetišč in mest, je bajka zamenjala resničnost. V 16. stoletju se je razširila legenda, da nekje stoji indijansko mesto, posvečeno bogu sonca. Hiše in ulice tega mesta naj bi bile tlakovane z zlatimi ploščami, češ daje zlato kovina sončnega božanstva, kateremu v čast Indijanci nosijo dragoceno zlato v skrivnostno bog e mesto. V bajki je seveda le drobno zrno resnice. Danes zgodovina ve, kako je prišlo do legende o El Doradu. Leta 1535 je veteran Pizzaro-ve vojske Sebastian de Belalca-zar srečal Indijanca, ki mu je povedal zgodbo o oddaljenem plemenu, čigar kralj si pred plavanjem v svetem jezeru posuje telo z zlatim prahom. Belalcazar je kralju dal ime El Dorado — Zlati človek. Tu je torej začetek legende, ki se je stoletja širila med pustolovci, samo ime pa je v mnogih jezikih sveta postalo sinonim za obljubljeno deželo. Svetovna literatura pozna nekaj čudovitih pesmi, ki jih je navdahnila ta stara legenda. Omenimo le slovito balado E. A. Poea. Med isklaci El Dorada je bil tudi sam Belalcazar, čigar ekspedicija je štela 90 mož, ko je krenila na pot, vrnila pa se je, seveda praznih rok, le peščica utrujenih pustolovcev. Prvim odpravam so sledile številne druge, nekatere so delale prave podvige, prekoračile se divje Ande, prepešačile na stotine kilometrov amazonskega pragozda, a vse je bilo zaman. Nikomur ni uspelo priti do bajeslovnega mesta, točneje do jezera, v katerem naj bi se kopal zlati indijanski kralj, čeprav so stari španski zemljevidi prenašali iz kopije v kopije označbo za mesto in za zlato jezero Parima. Sčasoma so se legende o zlatem kralju, zlatem jezeru, zakladih in skrivnostnem mestu pomešale v bajko o zlati deželi, kjer tečeta mleko in med, kjer leži zlato po tleh in kjer stoje kupi dragega kamenja. Devetnajsto stoletje je rodilo raziskovalce drugačne krvi, ki so se zagonetnega El Dorada lotili drugače. Pruski znanstvenik Alexander von Humboldt in francoski botanik Aime Bon-pland sta na prelomu stoletja odšla v Južno Ameriko, da bi raziskala ozemlje današnje Ve-. nezuele. 18 mesecev sta preživela na nogah in na konjskih hrbtih, ko sta prečesavala divjino. Pot ju je zanesla tudi v kraje, kjer so se pred stoletji brezupno vreli iskalci El Dorada. Ko sta poskušala priti do izvirov reke Orinoco, so ju sovražna plemena nagnala, pri umiku pa sta zašla na planoto, kjer naj bi, po starih zemljevidih sodeč, ležalo slovito jezero, v katerem seje vsako leto kopal zlati kralj in v katerega naj bi indijanski verniki metali zlate darove. Toda znanstvenika sta namesto jezera odkrila le rečico Parima. Z legendarnim jezerom, delom mita o El Doradu, je rečica delila le ime. Prvi potniki so rečico najbrž videli med poplavo in so menih, da gre za jezero. Nenavadno je, da sta znanstvenika našla tudi vulkansko jezero, ki se je sicer drugače imenovalo, vendar je bilo po zunanjem izgledu zelo podobno bajeslovnemu. Nekaj dni sta taborila ob Guataviti, ko se jezero imenuje, potem pa sta ga zapustila. - Njuno odkritje je v koreninah zatrlo legendo o El Doradu, ni pa uničilo vseh uspehov. Četudi je svet poslej vedel, da ni nikjer nikakršnega El Dorada in da tudi jezero Parima ne obstaja, je britanska družba Contractors poskusila srečo v jezeru Guatavita. Do oddaljenega vulkanskega jezera so privlekli takrat najsodobnejše stroje, s-katerimi so poskušali izsušiti jezero, da bi z dna pobrali dragoceno zlato. Del jezera so res izsušili, vendar razen nekaj drobnih zlatih najdb, katerih vrednost je predvsem znanstvena, ni bilo ničesar, kar bi kazalo na zaklade. Ogromni stroški so bili zaman . Šele po zadnji vojni so strokovnjaki naleteli na nekaj, čemur bi pravzaprav tudi lahko rekli El Dorado: odkrili so nafto — zlato dvajsetega stoletja. S štirih na dve kolesi Porsche pripravlja motorno kok), ki naj bi zamenjalo avtomobil za vožnjo na krajše razdalje — Poceni? Znani oblikovalec športnih avtomobilov Ferdinand Porsche vidi bodočnost vozil za osebni mestni promet v motorjih. Meni, da avtomobil ne bo več primeren za vožnje na krajše razdalje, zato ponuja svoj model motocikla bodočnosti. Porschejev motorje zasnovan na Yamahi SR 500. Japonski izdelek je designer oblekel v poseben plastični „ovitek“, katerega osnovni namen je, da varuje voznika pred vetrom in umazanijo. S tako, „obleče-nim” izdelek designer oblekel v poseben plastični „ovitek“, katerega osnovni namen je, da varuje voznika pred vetrom in zmazanijo. S tako ..oblečenim” motorjem se je mogoče voziti v vsakdanji obleki, za tiste z zmrzljivimi rokami pa je poskr- bel tako, daje na krmila vgradil napravo na ogrevanje rok. Zaščitna lupina motorja ima posebno oblikovane ščitnike in naslonila za kolena, kar omogoča udpbno vožnjo. Četudi doslej imena Porsche ni bilo mogoče povezovati s prav širokimi množicami, pa načrtovani motor bodočnosti pomeni preokretnico. Dostopen naj bi bil mnogim. Kdt trdijo, gre za ekonomski odgpvor na vse bolj drage avtomobile. Zamenjali so pljuča in srce Po desetih letih ponovno zahtevna operacija Trikrat so že vrhunski kirurgi poskušali presaditi srce in pljuča, vendar operiranci niso živeli dlje kot 23 dni. Umrli so zaradi infekcij in slabegp celjenja ran, nastalih med operacijo. Oboje je nastopilo kot posledica dajanja velikih količin steroldnih hormonov, katerih naloga je preprečiti, da bi telo zavrnilo vsajene tuje organe, toda žal povzroča tudi slabljenje celitvenih moči organizma in dovzetnosti za vnetja. Četrti poskus presaditve, Id so ga izvedli po skoraj desetletju v medicinskem središču na stanfordski univerzi, kaže, da ne bo sledil dosedanjim trem. Namesto steroi-dnih hormonov so zdravniki uporabDi cyclosporin A; tat duši celice, ki odklanjajo tujke, vendar ne vpliva na limfne celice, katerih naloga je boj z vnetjem in pospeševanjem celjenja ran. Težavni operaciji seje podvrgel Mary Gohlke, 45-let-na ženska, ki ji je bolezen uničevala pljuča in srce. Brez kirurškega posega bi ne živela več kot leto dni, zato se je za izjemni operativni poseg lažje odločila. Kirurgi so med operacijo zamenjali obolela pljuča in srce z zdravimi organi 15-letnega mladeniča, ki je umrl v prometni nesreči. Operacija se je odlično obnesla, saj je bolnica že naslednji dan samostojno dihala. Kot pravijo kirurgi in drugi medicinski strokovnjaki, utegne biti operacija pomembna preokretntea pri presajanju organov. Operira-nka se je namreč že približala ..rekordu”, vse kaže pa, da bo živela veliko dlje kot dosedanji operiranci. :«N»' Presaditev srca in pljuč hkrati je manj zahtevna kot presaditev samo srca, vendar kljub temu velja za zelo zahteven operativni poseg. Motor bodočnosti: vaten, ekonomičen, zaščiten. Kot trdi oblikovalec F. Porsche, je to vozilo bodočnosti, čas pa bo pokazal, ali ima prav. Volja in spomin Kdo pomni bolje? Volja pomaga razvoju intelekta Močna volja dela čuda, so že od nekdaj vedeli povedati ljudje, nedavni poskusi sovjetskih znanstvenikov pa so pokazali, da z voljo ni povezana (e vztrajnost pri premagovanju težav, marveč da po svoje vpliva tudi na intelektualne sposobnosti človeka. . v Pri poskusih, v katerih so sodelovali učenci sovjetskih šol, so raziskovalci po posebnih metodah merili sposobnost dolgotrajnega spomina, nato pa izsledke primerjali s podatki o tem, kako močno voljo so pokazali učenci, zajeti v poskus. Izkazalo se je, da so učenci z večjo voljo imeli boljše in trajnejše spominske sposobnosti kot učenci z manj volje. Ker je učenje povezano tudi s sposobnostjo, kako trajno si človek določene podatke zapomni, je povezava jasna. Ne drži torej, da so učenci s trdnejšo voljo „pametnejši” zato, ker dlje zdržijo za pisalno mizo pri knjigi, marveč da jim volja pomaga pri učenju na povsem drugačen način. Rešitev iz prejšnje številke m rf= W K -- P s i H A r 5 T O n 7% Rit G. A L e* M 0 S s t N A i p. £ M A L/L? C- M 1 L l A T e. R 'K 0 K O /A e r 3& .... “ —H p- SB s £ R — O N A G, € R. St V 1 L A L 1 5; T 0 A R T R A T t — 1 D O V >—■ S T 1 •S L A S — S K A 1 si. M A e L O M — L A S K A L <■ 0 AJ 1 D [r. A t± T £_ _ž — 1*1 L T A N _A Če je vse okoli tebe grdo in nizkotno in smešno, potem tudi snni zanesljivo nisi boljši. I. SEKULIČ Življenje je pesem, ki jo je treba vrezati v tuja življenja. O. DAVIČO Da nam je večno živeti ne bi poznali ljubezni. A. FRANCE vloga druzaf nika junak viteških romanov meta dolga os pust svet ozek pas b- v planota vi dali ciji ' ota vedenie riuslim. miime east predrzn i dejanje posebne >t roman, jezikov arab. luka nagon d^° in£. draibar poželenje rodo- slovje omenitev lužni sad nihaj loco -U ’ šol. kn-iga grmzu; alodovi taveti-Sče tur. jezero plus rcaTast- rsta lina naša reka i van _kflS_ žime hepr. mojster pogani inovaciji enan mik tantal holmij znak —iko- sti palest. mesto fr. pisateljica alk. pijača d I dl konice Iz javnosti pregnana smrt Kako se je v zadnjem tisočletju oblikoval odnos do smrti — Sedanji vzorec ' „nevidne smrti" Najbrž ni nihče na svetu obiskal toliko pokopališč, kostnic in grobnic ter prebral toliko oporok kot Philippe Aries, privrženec nove smeri zgodovinopisja, katerega osnovna naloga ni proučevanje minulih dogodkov, marveč zgodovine mišljenja. Smer se je oblikovala v Franciji pred pol stoletja in v 'tem času so njeni pripadniki napisali nekaj pomembnih in zanimivih knjig ter študij, seveda pa veliki ocean mišljenj v zgodovini človeštva še daleč ni raziskan. Med zelo zanimive raziskave sodi Ari sova knjiga, v kateri je proučil odnos Evropejcev do smrti v tekočem tisočletju. Philippe Aries loči v zahodnoevropski civilizaciji tri prevladujoče odnose do smrti, fr vi je trajal od antike do 11. stoletja. V tem razdobju je v odnosu do smrti prevladoval močan občutek skupnosti, ki je smrtnost posameznika »udomačil” in ublažil. Smrt so smatrali za neogiben delež vsega živega, Id pa sam po sebi ni bil nič grelnega, saj je skupnost ostala čvrsta tudi ob smrti posameznikov. Človek, ki je umrl je ,.zaspal v "mij-u”. “Važen element v tem sprijaznjenem odnosu do smrti je bila vpra v posmrtno vstajenje vseh ljudi | in ponovno združenje na drugem svetu. I ' v ' V naslednjih dveh stoletjih je smrt postajala vse bolj usoda vsakega posameznika, bolj kot se je krepil občutek pomembnosti posameznika. V pogrebnih obredih, oporokah in molitvenih obrazcih je opaziti poudarjanje posameznikovih zaslug za večno življenje in poslednjo sodbo. Človek je začel pred smrt stopati vse bolj sam. Od 14. do 18. stoletja se je pozornost odvrnila od groze uničenja posameznika k smrti bližnjega. V odnosu do smrti je prevladal vzorec, ki ga Aries imenuje ,,smrt drugega”. Tradicionalna povezava med grehom in smrtjo se je prelomila, umaknila se je tudi grozeča poslednja sodba, smrt pa je stopila med surove naravne sile, ki krotovičijo človeka. Spolnost in smrt, užitek in bolečina, agonija in orgazem, vse te skrajnosti so se stopile v žalovanje nad usodo človeka. Toda bolj kot umirajočemu je bila pozornost ljudi posvečena žalujočim. Umiranje so videli v trpljenju tistih, katerim je umrl ljubljeni so drug. Tretji vzorec odnosa do smrti, ki je značilen za sodobno družbo, imenuje Philippe Aries , .nevidna smrt”. Po njegovem predstavlja skrajnost prejšnjih gledanj na smrt. V sedanjem času je smrt v družbi ,.prepovedana”, žalovanje pa ni primerno za javnost. Umirajoče izroča družba v roke strokovnjakom, se pravi zdravnikom, ter tako smrt potisne v bolnišnice in druge ustanove. V težnji po skrivanju smrti so se spremenili tudi pogrebni obredi. Značilno je okra- ševanje mrličev, da so ,,kot živi”, sama smrt pa, če je že potrebno o nji kaj reči, postane nekaj sentimentalnega, odmaknjenega od vsakdanjosti. Toda z umikanjem smrti iz javnosti zahodna družba samo poudarja njen grozljivi in divji aspekt. Četudi je knjiga Philippa Ariesa morda vprašljiva, pa je nedvomno zanimiva, saj se je treba nad nekaterimi njegovimi trditvami kar zamisliti. Razsvetljena pokopališča na dan mrtvih, rože in venci, vse to kaže, da smo smrt „polep-šali”. (Foto: MiM) Vpreženi vulkani Vulkani, ki so dvignili na površje čudovito Havajsko otočje, ne predstavljajo samo še vedno preteče nevarnosti, marveč postajajo vse bolj zanimivi kot možni vir energije. V izdelavi je ambiciozen projekt elektrarne, katere generatoije naj bi poganjala para iz vulkanov. Raziskave na najjužnejšem otoku Havaji, po katerem nosi ime celotno otočje, so pokazale, da so velike možnosti za črpanje geotermalne energije, kot pravijo energiji, ki je nakopičena v vroči Zemeljni notranjosti. Po več poskusnih vrtanjih so na pobočju vulkana Kiloueja naleteli na vrtino, iz katere lahko dobe zadostno količino pare za pogon trimegavatne elektrarne. Poskusno elektrarno bodo kmalu postavili. Kot domnevajo geologi, se pod ognjenikom nahaja večje podzemno jezero, ki se razteza od vulkanskega kraterja do morja v dolžini 65 kilometrov. Če domneve držijo, potem so zaloge zadostne za pogon elektrarne, ki bi letno dajala na tisoče megavatov električne energije. Edini premislek postavlja sam vulkan. Nazadnje se je prebudil leta 1977, kar pa ne pomeni, da se ne bo več. Močnejši izbruh bi uničil tudi elektrarno, zato bodo z gradnjo najbrž počakali toliko časa, dokler ne bo mogoče zgraditi dovolj zavarovane geotermalne elektrarne. HITRO, ENOSTAVNO, POCENI! OPEKARNA ZALOG p.o. Novo mesto, Zalog 21 tel.: (068) 21-403, 22-291 v sodelovanju z opekarno h ptuj Za hitro in cenejšo gradnjo vam priporočamo: Montažne preklade — enostavno, brez opaža, zato hitreje in ceneje, — majhna teža, odlična izolacija, — zagotovljena statična varnost, — tipska proizvodnja, zato takojšnja dobava, — primerno za premostitev okenskih in vratnih odprtin pri stanovanjskih in kmetijskih objektih ter za zakrivanje rolo omaric. Montažni stropni nosilci prednosti montažnega stropa: — kvaliteten in cenen, — lahek — teža nosilca samo 9 kg/tm, — preizkušen na zahtevnih objektih, — potresno varen, — enostavna montaža brez opaža — podpiranje je potrebno samo na 1,5 do 2 n\ — spodnja površina stropa je v celoti opečna, — odlična zvočna in toplotna izolacija, — uporaben za gradnjo velikih in manjših objektov do razpona 6,5 metrov. Poraba za 1 m2 stropa: 2,5 m nosilcev, 8 polnil in 2t j. -i 0,08 m3 betona Iz našega prodajnega programa vam nudimo tudi vse ostale gradbene materiale. DELOVNA SKUPNOST OS VAVTA VAS razpisuje prosta deta in naloge TAJNICE CEN C AS. RAČUNOVODKINJE ZA NEDOLO- Pogoji: končana ekonomska srednja šola in dve leti delovnih izkušenj. Rok prijave 15 dni, nastop dela 18. 5. 1981. 286/16-81 MARJAN BREGAR ILIR Zdanilo se je dokončno. Veter je utihnil, vendar so sivi, težki oblaki še divjali čez Gorovje. S seboj so nosili deževje, ki bo v naslednjih dneh spralo poslednji sneg s pobočij. Ken je stopil iz koče. V roki je držal kopačo. Ognil se je mrtve živali pred pragom, stopil k orjaški bukvi onstran jase, se ustavil pred kamnito gomilo. Molčal je. Misel se je sklonila k materi, ki je počivala tu ... Kopal je v dišečo gozdno prst, ki jo bodo zdaj zdaj prepredle pomladne korenine. Napravil je plitvo jamo, se nato vrnil v kočo in stal na pragu z očetovim truplom v naročju. Nosil ga je k poslednjemu počitku počasi, s skrbjo. Položil ga je v jamo, prinesel iz koče posodja z vsem, kar jima je še ostalo: s kosi divjačine, s pšeničnimi pogačami, s posušenimi gozdnimi sadeži. „Za tvojo dolgo pot v deželo senc, oe!” je zašepetal. Še orožje je položil k truplu. Nož, oklep, šlem. Vse umetno skovano in okrašeno - znak, da je bil pokojni odličnega rodu. Nato je Ken gomilo zagrebel in znosil nanjo kamenja, zato da bi zveri ne raznesle ostankov, in zato, ker je bil tak običaj njegovega rodu. Bilo je opravljeno. Ken je utrgal teloh. Za očetov grob enega in drugega za materin ... „Spita v miru!“ je c£jal polglasno. Dvignil je glavo. Vdihnil je globoko jutranji zrak. Ne, to ni bila več le žalost, bilo je novo neznano občutje, ki ga nosi novi čas. Ken je stisnil ročaj knežjega meča v m)adj pesti in ponovil: v miru — vajin sin odhtg* v ,JPočivajta dolino!” Zvenelo je kot zakletev. v Ta hip je sonce predrlo oblake in po Gormju, nabreklem od pomladnih popkov, se je razUU rdeča svetloba. ČETRTKOV INTERVJU j Čez 4 dni prvi podatki j m i f-.ar | 'X . ■■ >W~* V novomeški občini je popisovalo 311 ljudi Slovenci smo odgovarjali na nekaj vprašanj več Popis prebivalstva je srečno minil brez omembe vrednih zapletov, kako pa je popisna akcija potekala na območju novomeške občine, je povedal Ivan Brumat, dolgoletni statistični stro-kbvnjak. Leta 1948jebilpo službeni dolžnosti iz Maribora premeščen v Novo mesto, kjer je kot šef statistike najprej na okraju, nato na občini dočakal polna pokojninska leta. Prav ta popis je bila zadnja večja akcija, v kateri je tovariš Brumat sodeloval. Sicer pa je bil pri popisih prebivalstva v občini že leta 1948, nato 1963 pa 1961 in 1971, zmeraj kot tajnik popisne komisije. S 0 0 0 0 0 i i i i 0 ! Ivan Brumat: „V občini bomo imeli že 20. aprila podatke iz popisa po naseljih, krajevnih skupnostih in za občino." - Ker je bil nedavni popis prebivalstva že peta tovrstna akcija, v kateri ste sodelovali, nas zanima, kako se popisi med seboj razlikujejo? „Vsi popisi prebivalstva so približno enaki, le da so nekateri bolj, drugi malo manj zahtevni s podatki. Letos smo na primer Slovenci verjetno nekoliko bolj radovedni, ker smo v popisne pole vnesli okrog 20 vprašanj več kot v ostalih republikah. Tudi popisnjce so bile pri nas veliko zahtevnejše, saj zahtevajo že določeno strokovno usposobljenost. Prav zato je bilo v navodilih, naj bi popis opravljale osebe z najmanj srednješolsko izobrazbo. No, povsod tega nismo mogli zagotoviti, zlasti ne v odročnih krajih." — Koliko ljudi je sodelovalo pri popisu v novomeški občini? „Imeli smo 311 popisovalcev, 28 občinskih inštruktorjev in 7 članov popisne komisije v občini. Ti so morali popisati 55679 prebivalcev ali 16.514 gospodinjstev. V občini smo imeli kar 479 popisnih okolišev in 342 statističnih okolišev v 333 naseljih. Znano je, daje novomeška občina po številu naselij med prvimi v Jugoslaviji. — Kako ste izbrali in dobili toliko popisovalcev? „Načelo je bilo tako: naj zaradi zaslužka popisujejo študentje in občani, ki čakajo prvo zaposlitev. Preko Zavoda za zaposlovanje smo tako dobili 133 popisovalcev, 178 pa je bilo zaposlenih in so popis opravljali po pogodbi. Ce je bd popisovalec v rednem delovnem razmerju in je popisoval v službenem času, mu ne gre nobeno nadomestilo. Sicer pa dobi nadomestilo kot ostali, če je vzel dopust ali če je popisoval popoldne." — Omenili ste, da so slovenske popisne pole bolj zahtevne kot v ostalih republikah. Za kakšne nove podatke, ki v prejšnjih popisih niso bili zajeti je tokrat šlo? „Novi podatki so bili o zemljiščih nasploh, bolj natančno smo opisovali živino pa kmetijsko mehanizacijo." — Kdaj bodo obdelani prvi podatki in kaj se bo s kupi popisnih pol dogajalo zdaj, ko so izpolnjene? „V občini moramo do 20. aprila iz popisnih pol zbrati podatke po 3 tabelah: po naseljih, krajevnih skupnostih in za občino. Ostalo gre v računalniško obdelavo. Vsekakor bo z obdelavo podatkov še dela, če hočemo, da bo popis dosegel namen." R. B. N ! * ! s * * I BELA CERKEV V AKCUI — Kot so v Beli cerkvi lani zagnano delali pri modernizaciji in asfaltiranju ceste do Šmarjeških Toplic, tako letos vse sile usmerjajo v dokonačnje kulturnega doma (na sliki). (Foto: R. Bačer) Telefoni tudi v kmečkih hišah Območje Bele cerkve je pred kratkim dobilo več novih telefonskih številk, vse sile pa bodo letos vaščani in organizacije usmerili v dograditev kulturnega doma Na območju krajevne skupnosti Bela cerkev je trenutno že 70 telefonskih naročnikov, od teh je bilo 24 pred kratkim priključenih, a vseh interesentov za telefone še niso zadovoljili. Kraj vidno napreduje, med lanskimi najbolj pomembnimi akcijami pa je po besedah Alojza Žure, predsednika sveta krajevne skupnosti, šteti asfaltiranje 3 kilometre dolge ceste do Šmarjeških Toplic. „Ta gradnja je potekala z velikim deležem krajanov, saj so prispevali vsi, skoro brez izjeme veliko udarniških ur in tudi v denarju in materialu. Celo socialno ogroženi, od katerih nismo pričakovali ničesar, so hoteli biti v vrstah darovalcev. „Nočemo biti izjema," so nekateri zatrjevali na sestankih, tako je dal za cesto prispvek res prav vsak po svojih zmožnostih. Občanom bomo obračun za cesto, ki je bila odprta novem- bra lani, dali letos sredi maja, ko bodo sestanki po vaseh.” Že lani so v Beli cerkvi nameravali končati tudi gradnjo oz. preureditev kulturnega doma, a je cesta zahtevala preveč sil in denarja, zato je ta naloga prenesena kot prva v letošnji plan. Kulturni dom je pod streho, material je ves nabavljen, manjkajo le še obrtniška dela v notranjosti stavbe. Do letošnjega krajevnega praznika bo po besedah predsednika Žure dom odprt. V letu 1981 pa imajo v Beli cerkvi zapisanih še nekaj akcij: napeljavo vodovoda do Hriba, asfaltiranje manjših odsekov po vasi, kar bpdo plačali krajani sami, in razširitev pokopališča. »Dolenjski list« v vsako družino Prihodnjič že analiza 8. aprila ustanovljena občinska skupnost za cene Ob zelo lepi udeležbi so se 8. aprila sestali delegati skupnosti za cene in izvolili 11-članski svet, ki mu predseduje Milan Jakopin, član izvršnega sveta občinske skupščine. Njegov namestnik je postal Jože Plut iz Dol. Toplic. Na prvi seji so se seznanili z novim sistemom cen in ustreznimi akti na ravni občine, z odlokom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti za cene. Kot so ugotovili v razpravi, je doslej zelo slab odziv podpisnikov. Predvideno je, naj bi pristopne izjave podpisalo 79 podpisnikov, doslej imajo zbranih komaj 25 podpisov. Skupnost za cene je sprejela odredbo o potrjevanju cenikov, ki gredo v odobritev izvršnemu svetu, dogovorili pa so se tudi za okvirni dnevni red prihodnje seje. Najprej bodo obravnavali analizo politike cen za prvo trimesečje in morda še za nazaj, nato pa usmeritev in konkretni program politike cen za letošnje leto. j 16 EKIP Z : VELIKO ZNANJA • < ! Zaključnega občinskega tek- i ; movanja „Tito-revolucija- ; • mir”, ki je bilo 11. aprila v j • Novem mestu, se je udeležilo 16 j S ekip iz osnovnih in srednjih šol, I t mladinskih organizacij iz krajev- i • nih skupnosti in delovnih organi- ; • zacij. Vsi sodelujoči so pokazali ; S veliko znanja o tej tematiki. V : S skupini osnovnih šol je zmagala 1 osnovna šola Grm, prva tri mesta • med posamezniki pa so zasedli ; njeni učenci Iztok Kunstek, • Radomir Ivanovič in Jože Avsec. j 1 V drugi skupini je bila najboljša j • ekipa Izobraževalnega centra za J tehnične stroke. Med posamez- ; • niki je v tej skupini zmagal ; Martin Mejaš iz ICTS, drugi je » bil Zvone Kink iz EAŠC in tretji J Miran Šiško iz ICTS. Prvi trije iz S vsake skupine so si pridobili ! pravico nastopa na regijskem ; tekmovanju, ki bo 25. aprila na ; Mirni. Kritični oceni sledi akcija Komunisti SGP Pionir ocenili razmere v delovni organizaciji — Vrsta predlogov za boljše gospodarjenje — Dohodkovni odnosi med tozdi še slaba točka — Na delavce ne gre pozabiti Komunisti novomeškega SGP Pionir so na svoji konferenci v soboto, 11. aprila, odkrito in kritično ocenili poslovanje in razmere v delovni organizaciji, resno spregovorili o slabostih, ki se pojavljajo v Pioniiju, in dali vrsto konkretnih predlogov za izboljšanje razmer na posameznih delovnih področjih, za boljše gospodaijenje in uresničevanje zastavljenih razvojnih nalog v sedanjem srednjeročnem obdobju. Uspehi, ki so jih v tej največji dolenjski gradbeni delovni organizaciji doseg H v lanskem letu, so sicer nad povprečjem slovenskega gradbeništva, kar jim daje upanje, da bodo uresničili ali celo presegli tudi naloge sedanjega srednjeročnega obdobja. Seveda pa bodo za to potrebni veliki napori, saj razmere niso najbolj ugodne. Razprava je pokazala, da se komunisti zavedajo številnih nalog, ki jih čakajo. Ponekod sami sicer ne bodo mogli veliko narediti, ampak bo potrebna širša družbena akcija. Tako bo npr. cenejšo in kvalitetnejšo stanovanjsko zidayo možno organizirati z nadaljnjim povezovanjem in tesnejšim sodelovanjem vseh udeležencev gradbene reprodukcijske verige, seveda na dohodkovni osnovi. Marsikaj pa lahko naredijo komunisti v Pionirju, saj bo le z boljšim delom, ustrezno organizacijo in boljšo dohodkovno povezanostjo možno uresničiti začrtane naloge. • Razprava je pokazala, da jih najpomembnejša naloga čaka prav pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov, tako med temeljnimi organizacijami v okviru Pioniija, kot pri povezovanju v sestavljene organizacije, ki doslej še niso upravičile svoje vloge. Veliko težav povzročajo tudi pojavi, ko se posamezne temeljne organizacije obnašajo kot delovna organizacija, se s svojo podjetniško miselnostjo zapirajo vase, širijo administracijo in povečujejo režijo, kar zmanjšuje učinkovitost in povzroča medsebojne spore. Zaradi tega so tudi oteženi skupni nastopi na tržišču in supni programi, kar se pozna pri razvoju, saj v preteklih petih letih niso uresničili niti ene večje investicije, ki bi bila rezultat skupnega vlaganja vseh temeljnih organizacij. V prizadevanjih za boljše gospodarjenje jih čaka tudi skrb za večjo produktivnost, kjer bo treba doseči predvsem boljšo organizacijo dela in delovno disciplino, boljšo kvaliteto opravljenih del in dosledno spoštovanje vseh pogodbenih obveznosti. Preskopo je še vedno informiranje delavcev o vseh pomembnih zade- vah. Pionirjevi komunisti so tudi poudarjali, da pri vsem razvoju ne gre pozabiti na delavce, na njihovo dobro počutje v delovni organizaciji, zato bodo tudi v prihodnje posvečali veliko pozornosti reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, prehrani ipd., dograditi pa velja še merila za pravilno vrednotenje vloženega dela. Vse nakazane naloge na konferenci bodo oblikovali v akcijski program, vsi komunisti pa nosijo odgovornost za njegovo uresničitev. Z. LINDIČ-DRAGAŠ ........... Novomeška kronika j IZGUBLJENI DAN : Ko so na nedavni seji j novomeškega občinskega j komiteja ZK določali de-j legate, ki naj bi šli na • problemsko konferenco o j kmetijstvu, je med drugimi • prof. Jože Škufca predlagal j za delegata Jožeta Franka, j češ da je kot kmet najbolj j primeren. Ob predlogu pa je : po stari navadi Škufca še \ | buJ-mušno zak"'ih „Naj gre \ • Franko. Ima ro.\o v mavcu, ' • pa delati tako ne more, bo • pa govoril. ” Ibrizadeti Fran-j ko pa je dodal: „Rcm pa šel, j saj je dan zame že tako j izgubljen...” DANES BO OTVORITEV -Preurejeni lokal Mladinske knjige na Glavnem trgu bodo z manjšo svečanostjo predali namenu danes dopoldne. Na preselitev komaj čakajo zaposleni, ki so več mesecev prodajali v neprimernih prostorih in v izredno slabih delovnih pogojih, pa tudi stranke. NEVZGOJENI OBČANI - Delavci komunale so te dni čistili mestne zelenice in nasade. A kaj pomaga lepo urejeno cvetje, ko pa v mestu lahko najdeš odvržene papirje in odpadke kadarkoli v lepem parku za pošto, pa tudi po ulicah, čeprav so povsod nameščeni lični koši za odpadke! Čut za lepo okolje se pri meščanih slabša, namesto da bi se krepil. ŽE NA PROSTEM - Zgodnji kopalci že lahko pridejo na svoj račun, in sicer v Šmarjeških Toplicah, kjer je stari leseni bazen z naj toplejšo vodo do popoldanskih ur že odprt. V njem je vsak dan nekaj kopalcev. TEDEN DEKLIC Med petimi novorojenčki v prejšnjem tednu so bile kar štiri deklice in en sam fantiček. S področja mesta so rodile: Nataša Modic, Na Lazu 25 -Dolores; Milena Hribar s Ceste herojev 12 - Kristino; Marta Petrov z Zagrebške 18 dečka; Milena Subušič z Ragovske 10 a Nives in Valentina Dovič iz Šegove 14 -Marto. GLASNI PRODAJALCI - V ponedeljek je bilo na novomeški tržnici kar troje „čudes“ naprodaj: zelo glasno so vabili in pridobili krog gledalcev prodajalci univerzalnih pripomočkov za brušenje nožev, za čiščenje tapisoma in vseh madežev. Da bi dokazal učinkovitost svojega praška, je prodajalec čistil kar s črnilom mazal 100-dinarske bankovce. Sicer pa tržnica razen na stalnih stojnicah ni bila kaj prida založena. Sadike so še vedno najbolj iskano blago. Ena gospa je iz zanesljivih virov izvedela, da je v novomeški občini sredi marca letos čakalo praznih ,.•> nezasedenih 32 stanovanj. ..ist niznih delovnih orgaiiiza. ij pa jo zanima, če tam zaposleni delavci vedo zanje ... Herojeva jeklena volja in mehko srce Pri narodnem heroju Vinku Robeku ob njegovi 66-letnici Vinko Robek, edini še živeči narodni heroj, ki prebiva na območju novomeške občine, je 1. aprila slavil 66. rojstni dan in pravi, da so se ga številni spomnili. Čeravno v nogah težak invalid, je ondan sedel za mizo na dvorišču in se veselo igral z vnukoma. Svežega uma, vselej nasmejan, je hudomušno rekel: „Ker sem rojen prav na 1. april, bi imel vso pravico kar naprej lagati, ampak če bi bili vsi tako resnicoljubni, kot sem jaz, bi bilo manj goija . ..” Tokrat nisva obujala njegovih partizanskih dogodovščin, ki so več ali manj že popisane v dveh knjigah, ampak Vinko Robek sam je kot človek izredno zanimiv lik. „Kot šolar in otrok sem doživljal tako siromaščino na Vinjem vrhu, daje še sovražniku ne bi privoščil. Še bajte nismo imeli! Moral- sem od hiše za pastirja in hlapca. Ko pa sem služil vojaški rok leta 1937 na Sušaku, nisem mogel prenašati šikaniranja takratnih starešin. Pobegnil sem, skušal sem priti čez mejo, a so me graničarji ujeli, in ko smo se ravsali, so mi prerezali vrat. Spravili so me v bolnišnico na Štajerskem, pa sem tudi od tam ušel. Dve leti sem bil že pred vojno v ilegali." Vinko Robek, narodni heroj, ki živi v Dob ruški vasi, je tudi dobrodušen dedek, ponosen na vnučka, ki nosi njegovo ime. Kako čudno se usoda poigra s človekom, je kasneje izkusil tudi heroj Robek. Ko je po vojni že kot težak invalid še vedno služboval kot pomočnik direktorja na družbenem posestvu, je bilo to komaj 50 metrov vstran od karavle, kjer so ga nekoč žandarji oklali. Njegovo najvišje odlikovanje, red narodnega heroja Jugoslavije, nosi številko 74 kar spričo okrog 1400 podeljenih tovrstnih odličij priča o Robekovih velikih zaslugah. - Kaj menite sami, zaradi katerih akcij ste zlasti postali narodni heroj? „Sploh ne gre samo za ne-ustrašenost v boju, sploh pa ne za eno akcijo. Merila za dodeljevanje reda narodnega heroja obsegajo tudi, ali pa morda predvsem, odnos do soborcev, skrb za ranjence, čut za humanost .. . Prav z ranjenci sem imel sam največ opraviti in največ preglavic.” - Kolikokrat ste bili ranjeni in od kdaj ste invalid? ..Štirikrat sem bil ranjen, nazadnje res grdo pri Ortneku, pa prav na praznik OE leta 1944. Ko sem se ovedel, sem bil v partizanski bolnišnici nekje pod Snežnikom, kjer mi je novomeški zdravnik dr. Julij Saje zašil tudi možgansko mreno. Od tistih ran si nisem več opomogel, invalid sem v nogah. Mož s tako bogatimi življenjskimi izkušnjami pa je očitno priljubljen tudi pri krajanih. Kdorkoli je šel mimo hiše, ga je ogovoril: ,,Vinko, se greješ, a? ” ali kaj podobnega, toliko da se izkaže prijaznost. R. BAČER od delegatovi za delegate Gotna vas terja odgovor Ker še niso urejeni pločniki in prehodi kot je bilo obljubljeno leta 1979, ponovno vprašanje »Delegati KS Gotna vas ponovno postavljamo vprašanje glede ureditve varnega prehoda otrok in ostalih krajanov iz Got-ne vasi do mesta,, kar je bilo dogovorjeno in zapisano 19. 12. 1979. Krajani še predlagamo, naj se postavi znak za prepovedano parkiranje ob magistralni cesti od semafora do Gotne vasi, da se očisti pločnik in označijo prehodi za pešce. Poudarjamo, da je bila konec julija 1979 na tej cesti huda prometna nesreča, v kateri je bil teže poškodovan otrok. Končno pa sprašujemo, kaj je bilo ukrenjeno ali še bo ukrenje- no zoper tiste, ki so bili po zapisniku zadolženi za izvedbo del, pa svoje naloge 'niso opravili.” Na vprašanje postavljeno v občinski skupščini, delegati še niso dobili odgovora, iz zapisnika, ki je bil sestavljen 19. decembra 1979 - vodil ga je Dušan Jarc, član izvršnega sveta občinske skupščine - pa je jasno razvidno, kdo je bil za posamezne naloge zadolžen. Jasno je tudi razvidno, da gre za zamudo sko-ro leta dni in da IMV v zadevi Gotna vas ni naredila dosti več od pismenih obljub. Večji dodatki Od 1. maja dalje bodo otroške dodatke obračuna-vali po novem Po sklepu skupnosti otroškega varstva bodo v letošnjem letu °d 1. maja dalje občutno večji otroški dodatki, spremeni pa se način obračunavanja. Novost je v tem, da se pri dohodku na družinskega člana ne upošteva več zgolj osebni dohodek, ampak tudi štipendije, vajenska nagrada itd. V primerih, ko se družina znajde nenadoma v težjih socialnih razmerah, pa se lahko tudi dodeli otroški dodatek. Po novem gre 1.000 dinarjev otroškega dodatka otroku, če znaša v družini poprečni dohodek na člana 2.200 dinarjev. Po 800 din dobi otrok iz družine, v kateri znaša poprečni zaslužek do 3.000 din, in 400 din mesečnega dodatka otrok iz ^ružine, kjer poprečni mesečni zaslužek ne presega 3.900 dinarjev. Pravico do povečane denarne pomoči 320 din ima telesno ali duševno prizadet otrok, če je ugotovljeno, da je družina v težjem socialnem položaju, in 150 din dodatka za otroka, ki ima edinega hranilca, če družinski dohodki ne presegajo 1.400 dinarjev in če gre za znatno težji socialni položaj družine zaradi otrokove prizadetosti. VRTEC ŽE DRAŽJI Skupščina skupnosti otroškega varstva je 31. marca sprejela tudi predlog novih cen oskrbo-valnin v novomeških vrtcih. Že od 1. aprila veljajo nove, za 28 odst. višje cene. Sprejeta je tudi nova lestvica diferencirane udeležbe staršev pri plačilu oskrbo-valnine v vrtcih, ki znaša po ekonomski ceni za predšolskega otroka 2.990 dinarjev, za dojenčka pa 4.200 dinarjev za 24 dni v mesecu. Po novem bodo starši plačali od 25 do 70 odstotkov od ekonomske cene. 25 odst. od polne cene bodo prispevali starši za otroka, kjer je mesečni dohodek na družinskega člana do 2.000 dinarjev, najvišjo vstoto 70 odst. pa tisti z več kot 6.800 dinarji mesečno na družinskega člana. Vmes je še 8 plačilnih razredov, in sicer za vsakih 600 dinarjev nad- 2.000 dodatnih 5 odst. od ekonomske „OKRASKI“ V DOLENJSKIH TOPLICAH Kar zadeva čistost potoka, ki teče skozi Dol. Toplice, ni kaj očitati, pa tudi kamnite brežine dajejo lep videz. Sprehajalec po lepih stezicah ob parku pa mora imeti močan želodec, da se mu ne obrne ob pogledu na vse tisto, kar „krasi‘‘ grmičje ob vodi. Neverjetno, kako se cele plahte polivinila znajdejo na vrbinju! Gostov je v Toplicah vselej dovolj, take malenkosti pa hudo motijo. Med drugim motita tudi dva kontejnerja, postavljena na koncu parka pri hotelskih objektih. Iz obeh kontejnerjev se širi hud smrad! Dimnik postaja nevaren Pri obnovi Injsa v Bršljinu se je kot nepredvidena težava pojavil dimnik. Sedemdeset-metrski velikan, iz katerega se je malo časa noč in dan vil dim, stoji neuporabljen deset let, medtem pa so ugotovili na njem precejšnje poškodbe. Dimnik je bil zgrajen za Inis, ki je uporabljal kot glavni energetski vir mazut, nova proizvodnja steklenih izolacijskih materialov pa je zasnovana na drugačni energetski podlagi zato dimnika ne bodo potrebovali. Ker v Krki menijo, da takrat dimnik ni bil grajen po zdaj- licu i - * < •“ 'm*- NOVA USTANOVA UP STARŠEV - V sadovnjaku za tovarno Labod gradijo novo otroško varstveno ustanovo za mestni predel »Plava laguna” in Ločna. Gradnja kar dobro napreduje in je upati, da bo vrtec jeseni vseljiv. (Foto: R. Bačer) Vsak 14. občan gasilec Preteklo nedeljo je bila redna letna konferenca Občinske gasilske zveze v Novem mestu, kjer so ugotovili uspešno delo, a še zmeraj premalo pozornosti družbenopolitičnih organizacij. Gasilci so ena najštevilnejših organizacij v občini, saj je v 59 društvih vključenih več kot 3.700 članov, članic in mladine. V zadnjem obdobju na območju občine na srečo ni bilo večjih požarov, zato pa je čas, da se preventivnemu delu posveča več skrbi. Društva še danes nimajo načrtov požarnega varstva za svoje okoliše. Veliko je bilo na konferenci govora o neurejenih hidrantih. Večinoma gasilci ne vedo, kje so. Slišati je bilo pripombe, da so včasih gasilci tarnali za denar. zdaj tarnajo zaradi opreme. Osebna oprema gasilcev je slaba, saj je na voljo premalo oblek, v katerih bi se lahko približali ognju. Pripomniti pa je še, da je tudi letos organizacija konference odrekla. Člani številnih materialov, kot so zaključni račun, predlog plana itd., niso dobili z vabilom, da bi lahko gradivo pregledali in dali morebitne pripombe. Omeniti je še daje Občinska gasilska zveza dobila za dejavnost posebno republiško priznanje, ki jo zavezuje za nadaljevanje uspešnega dela. Upati je tudi, da bodo novomeški gasilci dobro zastopani z desetino IGD Krka na mednarodnem prizorišču, ko se bodo udeležili gasilske olimpiade v ZR Nemčiji. FS Večinoma nezainteresirani uporabniki Kvalitetno in odgovorno delo v interesnih skupnostih bo možno, če bodo za delegate izvoljeni ,,pravi ljudje — Vprašljive konference delegacij — Samoupravno planiranje in pravilno financiranje programov še slaba točka V okviru priprav na 3. kongres samoupravljalcev v novomeški občini je bfla pretekli torek tematska razprava o delegatskih odnosih v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. Njihovi predstavniki so ugotavljali, da je v zadnjih letih viden napredek v razvoju delegatskih odnosov v teh samoupravnih skupnostih, v katerih ljudje uresničujemo najrazličnejše skupne interese. Vendar so v delovanju delegatskih skupščin še številne slabosti in pomanjkljivosti. Težave so predvsem v zborih uporabnikov, kjer se kljub dogovarjanju o izredno pomembnih zadevah komaj dosega sklepčnost skupščin, precej lažje pa je v zborih izvajalcev, katerih delegati tudi bistveno bolje poznajo problematiko. f Med posameznimi delegati in skupnostmi so sicer velike razlike, zato bi morala analiza njihovega dela vsebovati povsem konkretno oceno za posamezna področja in delegacije. Delo pa bi morali spodbuditi tam, kjer so odnosi najslabše razviti. Razvitost samoupravnih delegatskih odnosov v interesnih skupnostih je namreč neposredno odvisna od njihove razvitosti v temeljnem okolju. Če tu vlada nezanimanje, prihaja delegat na skupščine bre? oblikovanih stališč ah pa ga sploh ni. Poleg tega sedanje izkušnje šnjih protipotresnih zahtevah, obstaja velika nevarnost, da bi se ob potresu sesul na novo tovarno. Vse to je Krko navedlo na temeljito raziskavo, kaj in kako z dimnikom. Študija je naročena pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Če bodo ugotovili, da so prve ugotovitve utemeljene, bo potrebno velikana zrušiti. Vsekakor bi bilo to , okolici in njenemu estetskemu videzu samo v prid. 1. MAJA NA JAVOROVICO Letos je v marcu poteklo 38 let, kar je na Javorovici pod Goijanci padlo 125 borcev Cankarjeve brigade. V spomin na žrtve bo 1. maja ob 11. uri pri zgornjem spomeniku na Javorovici komemoracija. Družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Šentjernej in odbor borcev 5. SNOUB Ivan Cankar vabita na tradicionalno slovesnost s krajšim programom borce NOV, občane in še posebno sorodnike padlih na Javorovici. NAJPREJ SKUPAJ, POTEM PA LOČENO Za petek, 24. aprila, so sklicani vsi trije zbori občinske skupščine, da bodo skupno obravnavali predlog družbenega plana občine in podoben dokument v regijskem merilu. Po končani skupni seji bosta ločeno zasedala zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Medtem ko bodo delegati zbora krajevnih skupnosti pretresali že napovedano poročilo o uresničevanju referendumskih programov na področju komunalnih dejavnosti in dobili informacijo o sprejemanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, pa bo zbor združenega dela imel prvo točko drugačno. Na dnevnem redu je poročilo o realizaciji sredstev pri SIS družbenih dejavnosti za preteklo leto: skratka, gre za presežke. DIMNIK NI VEČ POTREBEN Dimnik bivšega Inisa je precej poškodovan in je vprašanje, če se ga izplača popravljati, ko ga nova proizvodnja ne bo potrebovala. Okrog tovarne zdaj skrbno zlagajo vse staro železje, odkar se je Krka lotila izgradnje obrata ■*« proizvodnjo steklenih izolacijskih materialov. (Foto: R. Bačer) kažejo, da resneje delajo delegati manjših krajevnih skupnosti ali ene same delovne organizacije, kar postavlja pod vprašaj predvsem učinkovitost dela konferenc delegacij. Razprav-ljalci so poudarili, daje vprašljivo sestajanje konferenc delega-, cij pred skupščinami, kar pa je nujno, če hočemo, da bi delegat prišel na skupščino z izoblikovanimi stališči in pripombami. Vsi razpravljalci so ugotavljali, da imajo slabosti izvor v premalo resnem in kvalitetnem delu v postopku evidentiranja pravih ljudi za delegate na posameznih področjih. Temu bo treba v prihodnje posvetiti veliko več pozornosti, ne le tista dva meseca pred volitvami. Delo delegatov bi morale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah tudi bolj spremljati, jim nuditi pomoč pri »prebijanju" skozi obsežna gradiva. Ševeda kaže tudi tu poostriti osebno odgovornost za delo. Poleg tega bi moral biti delegat ob sprejemu funkcije seznanjen s tem, kaj sprejema, kaj je bilo na »njegovem" področju že stoije-nega in kakšne so možnosti razvoja, predvsem v okolju, katero bo zastopal. Za povratne informacije bi morali izrabiti res vse možne poti, ne le zbore delavcev in krajanov. Poudarjeno je bilo, da se ta problematika v glasilih delovnih organizacij še vse premalo pojavlja. IZOBESITE ZASTAVE! Štafeta mladosti bo letos potovala po novomeški občini v petek, 24. aprila. Osrednji sprejem štafete bo pred športno dvorano Marof v, Novem mestu ob 12.30, krajše prireditve pa bodo še v kasarni Milana Majcna, v Brusnicah in Šentjerneju. Vsem občanom velja poziv, da že dan pred prihodom štafete mladosti v Novo mesto, torej v četrtek, 23. aprila, izobesijo zastave na svojih domovih in javnih mestih. Še vedno so problemi tudi s financiranjem programov interesnih skupnosti, saj še veliko manjka do neposredne menjave dela. Poleg tega programi pogo- sto niso dovolj pripravljeni, vse to pa pripomore, da nihče ni odgovoren, četudi jih ne uresničimo. Z. L.—D. za 171 JIH JE V ZAVODIH V preteklem letu' je bilo s področja novomeške občine 171 občanov v raznih splošnih zavodih za ostarele. Med temi je bilo 55 samoplačnikov, 45 delnih plačnikov, za 71 občanov pa plačuje oskrbo skupnost socialnega skrbstva. Število ljudi v tovrstnih zavodih se zadnja leta opazno povečuje. Leta 1976 je bilo v splošnih zavodih samo 100 starejših občanov, leta 1979 jih je bilo 111, lani pa kar 60 več. Vsak dinar dobrodošel Junija začne v Novem mestu poslovati študentski servis — Honorarno delo korist za mlade in združeno delo V Novem mestu bo z junijem začel poslovati servis za zaposlovanje študentov in učencev, kakršen že deluje v več slovenskih mestih, dolgoletne izkušnje pa ima predvsem ljubljanski študentski servis. Ustanoviteljica servisa je občinska konferenca ZSMS Novo mesto, zato smo njeno predsednico Darjo Colarič zaprosili, naj spregovori o namenu, obliki dela servisa, o poteku priprav na začetek dela. »Sklep o servisu pa je dozorel že lani, ko so bili mladi nezadovoljni, ker se v počitnicah niso mogli zaposliti. Vemo, da so delovne organizacije smele sprejeti na počitniško delo le svoje štipendiste oz. dijake in študente z obvezno prakso. Ker bo tudi letos enako, študentski standard pa se z naglim naraščanjem življenjskih stroškov še znižuje, pričakujemo, da bo zanimanje za občasne zaposlitve še večje. Servis kot oblika posredovanja dela sicer ni idealna rešitev, vendar sedaj druge možnosti ni.“ - Kako so stekle priprave, ste imeli težave? Izdelan je pravilnik in cenik uslug, sedaj pa pripravljamo članske izkaznice, napotnice ipd. Sodelovali smo z že delujočimi servisi, uporabili njihove izkušnje. Dogovorjeno je, da bo servis deloval v okviru Mladinske turistične poslovalnice, ker je tam prostor, možne pa bodo tudi boljše kadrovske rešitve. Kolikor je bil do sedaj govor o servisu, podporo združenega dela že imamo, saj bodo delovne organizacije preko servisa lahko rešile trenutne zagate in nujna dela v proizvodnji, pomanjkanje delavcev v času dopustov. Računamo pa tudi na podporo drugih družbenopolitičnih organizacij in občinskih organov." — Servis je za večino v Novem mestu malo poznan. Mlade, predvsem pa združeno delo bo treba o delu servisa podrobneje seznaniti. Kako si to zamišljate? “ »Delno je to že strnjeno, v maju pa bomo skušali v združenem delu zbrati potrebe oz. interes po takih honorarnih kadrih, preko šol pa zvedeti za želje mladih. V delovnih organizacijah imajo pomisleke, češ da so naše urne postavke previsoke, vendar je treba vedeti, da je to le gola neto ura, brez prispevkov in ugodnosti. Sicer pa je cenik orientacijski, osnova dogovaijanja." - Kako naj bi teklo delo servisa? »Servis bo posredoval usluge največ v času počitnic, pa tudi med letom, odvisno od potreb. Vodil in nadziral ga bo svet, v katerem bodo tako predstavniki servisa in OK ZSMS, kot tudi delegati uporabnikov uslug, občinskega sindikalnega sveta in Skupnosti za zaposlovanje. Potrebe delov- Darja Colarič: ,.Servis za zaposlovanje mladih ni idealna rešitev, vendar druge možnosti ni...“ nih organizacij bo sprejemal referent, ki bo v servisu delal in o možnih zaposlitvah obveščal člane servisa. To so lahko vsi redni študentje in dijaki z dopolnjenim 16. letom, ki pa bodo smeli delati le v času počitnic. Za možne zaposlitve se bo dalo zvedeti na šalterju, preko oglasne deske servisa, kandidate pa bomo lahko poiskali tudi doma. V servisu se bo namreč vodila posebna knjiga vseh članov z njihovimi sposobnostmi glede na izobrazbo oz. vrsto šole in željo, kakšna dela bi želeli opravljati." Z. L1NDIČ-DRAGAŠ od delegatovi za delegate S PAPIRJEM DO DENARJA — Še do ponedeljka bodo šolaiji v vse občini po delovnih organizacijah in hišah pobirali star papir. Denar, ki ga bodo s tem zaslužili, bodo dobili pionirski odredi na šol Ji za svoje delo. V lanskem letu so v treh zbiralnih akcijah v ob n delo v teh načrtih? Zajp tna so vprašanja, kj ne za^j° le dela sindikalnih organi-raz*^ ^as'e<**li smo lahko občutene Dr:?rave o različnih možnostih taj,.° ivanja dohodka, kjer s še nj j0? naPrezanjem na kraju vseeno „ a ,n*h uspehov, ker naši delovni Priz industrije tega trg ne nava. Zato ocenujemo, da so ie.Pe Naključni računi’ vseeno iz služh bolie >zPeUane. Strokovne , domala povsod pripravijo 1V0’ kar, žal, ne velja za tako n°vano negospodarstvo.” . ~~ jn vendar delavci ne razpravlja-1° zadosti? jCa”'Snujemo se s problemom, o slovi so tudi ob prilikah, kot so bile konference osnovnih organizacij in obravnave zaključnih računov, spregovorili vsaj ponekod o dohodkovnih odnosih in družbenoekonomskih odnosih nasploh. Pomembno je, kako osnovna organizacija zastavi delo.” - K temu lahko mnogo prispeva izobraževanje? erem je govoril že predsednik ^etTt^h ^ndikatov Vinko Hafner, tud' apatičnost je nedvomno raz' posledica težiih ekonomskih se nfu’ ^ot sem ž® omenil: delavci a d j! naPrezai° do skrajnih meja, °hodka ni. Velik napredek ie. da Sašo Jejčič: „0 pomanjkljivostih in tudi uspehih spregovoriti odkrito!” „Prav na to smo mislili pri sestavi finančnega načrta občinskega sveta. Občutno več denarja naj bi namenili izobraževanju, kjer želimo sprva zajeti člane predsedstva in izvršnih odborov.” - Na seji predsedstva je bilo omenjeno večje število delavcev pri zasebnikih, ki so se zatekli po pomoč k pravni svetovalki pri občinskem svetu. Kako jim boste pomagali? ..Dogovarjamo se že tudi za sodelovanje z upravnimi organi. Tako terjamo, da se ponovi posto- K!o!CJA V PRAVIH ROKA« - plani mladinske organizacije PrirodPodvrh so se v nedeljo izkazali ne le kot dobri ha t ir Z “'"S3*1*230?0 ZRVS, Rdečega križa in narodne zaščite 2ab,.K .ovanju v orientaciji in drugih veščinah v nedeljo v hamro^Ui, te!!nveč trud i kot tekmovalci. Obe trnovški ekipi sta SZDl JTrali prvo *n dru8° mest0- Sekretar občinske konference Beznik) **0pe^ar -*‘m Je 'zročd tudi prehodni pokal. (Foto: SEVNIŠKI PABERKI PomB»aNANA BAR“ UREJEN? Ob Sat ‘“inšpekcijskih služb jc dcle-°bčimc družbenopolitičnem zboru tov , ^upščine v imenu sindika-Poslovanc- začudenje, kako more Padlim k nasproti spomenika hctekr,- cem' tšima ne stranišča ta ceint»e V» cesti” čez. Jurija. 01 Pn„. n.ica Jc znana podobno Čiv ' K"«« w T,.!*.. c:.. Mi V' P°vaiye. p repnica je ...'ci°ntC 0 v Trstu, kjer ^kli h; 7ej0 .k°8a tud* obrati. ^“Povard i C'*J izleta ne bi bilo le P°m°k S0DHLAVCU Dolga ki nakopičila obilo ‘ J*h sicer lahko bolj Previjali daljši čas. Tovari-v Jnvarni si lako ob večjih seboj pomagajo. Tako so sodelavci iz Kopitarne a Pomoč kurirju Rudiju or,.,- Vln°gradu na Ostrešju. °Pacevje bilo kar 27. Pm^nJ^^SLlMOST Ko seje . d-Jvnim podri del starega — So pa že morale biti zanimive novice, ki sta jih šofeija Gotjancev skozi okenca svojih avtobusov izmenjavala ob srečanju na cesti pri Krmelju! Ne vem, kako je bilo z drugimi potniki zaradi četrturne zamude, ki sta jo s tem povzročila, zase vem. da sem bil kriv za odpoved seje v Sevnici . . . sevni&ki vestmi: ni bil k delu pritegnjen predstavnik sindikata. Zavzeli se bomo, da obrtnica, ki je vrnila obrt, ne bo dobila ponovnega dovljenja. Kjer z delavci ne bodo ustrezno ravnali, sindikat ne dal dovoljenja za zaposlovanje delavčevi’ A. ŽELEZNIK ZAKAJ SE PRAŠI? Nevšečno prašenje po Sevnici, posebno po Šmarju in blokovskem Naselju heroja Maroka, jezi pa tudi Boštanjčane iz Jugotanina, je bilo povod delegatskemu vprašanju na seji vseh treh zborov občinske skupščine 9. aprila. Delegate iz Jutranjke zanima, kaj je vzrok temu prašenju. Sprašujejo se, ali je temu kriva tehnologija ali nemarnost delavcev. MARLJIVI LOČANI V loški krajevni skupnosti svojih delovnih uspehov ne obešajo na veliki zvon. Lani so poasfaltirali ulice po Račiči in Bregu. Elektriko so potegnili do treh oddaljenih hiš blizu naselja Radež. Razborčani so v minulem letu uredili mrliško vežico. V Račiči in Loki so razširili tudi javno razsvetljavo. JASNIČ GOVORNIK TABORNIKOM Osrednja prireditev ob 30-letnici odreda Treh smrek kot naj starejši slovenski taborniški enoti bo v Sevnici 24. maja. Slavnostni govornik bo predvidoma izvršni sekretar predsedstva CK ZKS in predsednik Zveze tabornikov Slovenije Ljubo Jasnič. DOPISNIKI LE V SEVNICI Akcije tisoč delavcev-sodelavcev Delavske enotnosti za dopisnike so se v Posavju udeležili le v sevniški občini. Komisija za obveščanje pri občinskem sindikalnem svetu pripravlja ustanovitev aktiva organizatorjev obveščanja. Pripravljajo izdajo biltena. Bili so lepi časi Fanikini spomini na taborniško kuhinjo Sevniški taborniki so svoje čase Faniki Marki iz Radne rekli kar mama. Fanika pa je bila le ena mnogih, ki je v treh desetletjih pomagala tej organizaciji. Verjetno ne bi zašla v taborniško kuhinjo, če je takratni vodja žage, sedanji predsednik občinske konference ZK v Sevnici Slavko Štrukelj, tabornikom ne bi „posodil”, tako so namreč tisti čas imenovali brezplačni dopust. Marklova ima na to delo vseeno prijetne spomine. Še danes ne more prehvaliti marljivosti fantov, ki so, to vedno poudari, prvo, kar so storili ob prihodu na novo taborišče vedno najprej sezidali peč. Dobro je bilo, če se je v bližini našla kakšna opeka, sicer so uporabili kamne. „Fantje so bili v kuhinji sila spretni.” Še dandanes priznava pravo mojstrstvo pri pečenju palačink Miru Blazniku, sedanjemu diplomiranemu arhitektu v Ljubljani. „Hrana je bila preprosta, dali pa smo si opravka z njo,” pove, kako je bilo npr. za zajtrk v še tako skromnih časih vedno kaj zraven. Fanika je cenila tudi prostovoljno delo mladih. Višek je bila gradnja taborniškega doma. Nerada kaj pograja, vendar meni, da takšne delavnosti med današnjo mladino ni več. A Z. Fanika Marki: znali!” »Delati so * " »,v ' - U SKLADIŠČE V ŠOTORU — Donit TOZD Tesnila iz Velike Loke ima velike težave zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov. Zato so se v tem tozdu odločili, da bodo naredili skladišče v šotoru, kakršne dela Induplati iz Jarš. Skladišče bo veljalo 200.000 dinarjev, veliko bo 150 kvadratnih metrov, naredili pa ga bodo že na koncu tega ali na začetku drugega meseca. Kako pomagati poplavljencem ? Akcijo za pomoč prizadetim v poplavah bo vodil koordinacijski odbor - O izgubah v IGK s polno politično odgovornostjo — Direktorji dobili podporo Mimo kadrovske problematike in družbenopolitične aktivnosti je bilo na skupni seji predsedstev sindikata in Socialistične zveze največ govora o pomoči pobrateni občini Obrenovac, ki so jo precej prizadele nedavne poplave, in o gospodarskih težavah v Industriji gradbene keramike na Račjem selu. V precej dolgi razpravi, kako pomagati občini Obrenovac, kamor je že bilo odposlano nekaj denarne pomoči, so bili člani obeh predsedstev soglasni, da mora pomoč čimprej na pot. Štedilnik kot toplo ognjišče Na Puščavi pri Mokronogu še izdelujejo ogrodja za zidane štedilnike — Veliko povpraševanje Ne glede na številne prednosti, ki jih ima sodoben štedilnik na elektriko ali plin, je res, da daje pravo toplino in je v pravem pomenu besede toplo družinsko ognjišče le zidani štedilnik. Teh pa je bilo nekaj časa vse manj celo po našem podeželju. Kot kaže v zadnjem času, se bodo štedilniki spet spreminjali v prid tradicije. Tako nam je nedavno povedal mojster Dane Hočevar s Puščave pri Mokronogu, ki je v svoji klučavničarski delavnici izdelal že nič koliko takih štedilnikov. „Po prvi naftni krizi se je zanimanje za naše štedilnike precej povečalo. Zdaj je rok čakanja na tak štedilnik kar dve leti, saj jih v naši delavnici izdelamo le štiri na mesec. Gredo pa naši štedilniki tako Dane Hočevar rekoč po vsem svetu. Nedavno se je zanj zanimal celo neki izseljenec iz Kanade, najti pajih je po vsej Sloveniji in v drugih republikah, na primer, v Srbiji,” je povedal Dane Hočevar, ki je delavnico prevzel od svojega očeta. V zadnjem času jim pri izdelavi štedilnikov, ki so vsi iz nerjaveče pločevine in zelo lično izdelani, ponagaja dobava materiala. Nekaj ga morajo dobiti tudi iz uvoza, saj je pri nas zelo težko dobiti nerjavečo pločevino. „Naši štedilniki, ki so vsi na trda goriva, so se spremenili le toliko, da vanje namesto dosedanjega kotlička, v katerem je bila ponavadi topla voda, vgradimo tudi bojler. Sicer pa lahko vanj vstavimo tudi majhen grelec za centralno ogrevanje, s katerim je mogoče ogrevati eno ali dve sobi,” je dodal Hočevar, ki tak štedilnik izdela v 150 urah, medtem ko mora malo slabši delavec v porabiti zanj tudi 250 ur. Da gredo štedilniki tako rekoč še topli v prodajo, je pokazal tudi primer kupca iz okolice Črnomlja, kije po dveh letih čakanja mimogrede odštel dva milijona dinarjev. S tem pa še ni dobil štedilnika v celoti, saj je treba jekleno Ogrodje šele vgraditi, kar pa tudi ni tako poceni. In če so ljudje, zlasti s podeželja, pripravljeni odšteti toliko-denarja-za tak štedilnik, potem je v njem že nekaj več. In temu bi pritrdil mojster Dane, ki ima tudi sam doma takšen štedilnik. J. S. Nadalje so sklenili letošnje srečanje športnikov iz pobratenih občin odpovedati in denarnem iz fonda tekmovanja raje pomagati. V ta namen je bila ustanovljena koordinacijska komisija, ki jo bo vodil predsednik občinske skupščine Tone Ži-bert; poleg njega bodo v komisiji sodelovali predstavniki ZSMS in Rdečega križa. Ko so člani obeh organov govorili o težavah IGK, so sklenili, da je treba izgube v tem tozdu jemati s polno politično odgovornostjo in kot da gre za problem vse občine. Zato se bodo morali v reševanje težav vključiti vsi dejavniki v občini, o težavah pa bo treba seznaniti tudi odgovorne v republiki. Tudi za reševanje te problematike bodo v trebanjski občini organizirali posebno komisijo, ki naj bi poročilo pripravila v enem mesecu. (Poročilo o dosedanjih prizadeva- BRIGADIRJI GREDO NA MORJE Priprave na ietno šolo v naravi so v trebanjski šoli v polnem teku. Ker so zanjo spremenili lokacijo, morajo biti priprave nekoliko bolj obsežne, saj je na novi lokaciji kar precej dela. Pri delih bodo pomagali tudi brigadirji, ki bodo v teh dneh že drugič odpotovali v Pavičine pri Pulju. njih za sanacijo tega tozda •objavljeno na tretji strani). Na seji je tekla tudi raz* 'a o kadrih, med drugim o razj h za direktoije v IGK, GOP in Gozdnem gospodarstvu. V obsežni in odkriti razpravo so dobili podporo vsi dosedanji poslovodni organi, rečeno pa je bilo, da bo treba v teh tozdih oziroma delovnih organizacijah bolj kot doslej spremljati, kako teče družbenopolitična aktivnost. Opaziti je bilo namreč, da v njih niti sindikat ne deluje tako, kot bi moral. V okviru priprav na III. kongresu samoupravljalcev so se v trebanjski občini odločili, da jih bo na njem zastopala Jana Pterovac, ki je bila dosiej izredno aktivna na družbenopolitičnem področju. J. S. POPRAVEK Nedavno smo poročali, kako so v Gorenjih Laknicah ob pomoči Elek-tra napeljali novo električno napeljavo. Zal smo se zmotili in zapisali, da so bili tam električarji iz Novega mesta, v resnici pa so Lakničanom pomagali električarji Elektra iz Krškega, delovodstva Sevnica, izpostava Sevnica. Za napako se vsem prizadetim opravičuje- KAKO VE UKA RADIRKA BI BILA POTREBNA? Za direktorja IGK se je na razpisu prijavil menda tudi neki gumar. Eden izmed članov političnega organa, ki je ocenjeval primernost kandidatov, je med drugim dejal, da bi bila ta stroka kar primerna. Saj bi lahko izdelal tako veliko radirko (gumico), ki bi izbrisal vse dosedanje dolgove in izgube tega tozda. Žal se člani tega organa niso navdušil za njegov predlog. PO SLEDI MOKRE NOGE KAR DVA DNI IN DVE NOČI so bile prižgane žarnice v novih mokronoskih blokih. Hvale vredno je seveda, če so graditelji na ta način preizkušali električno napeljavo v njih, malo manjše hvale pa bi bilo vredno, če bi stroške dolgotrajnih preizkusov morali plačati novi stanovalci, ki se bodo kmalu vselili vanje. Vendar pa, naj bo tako ali drugače, to nikakor ni prispevek k varčevanju z energijo. ČE NA VOGALU ISKRE RES VRTAJO ZA NAFTO, potem bodo Mokronožani še nekaj časa potrpeli in bodo tudi plačevali morebitne poškodbe na ppdvozjih avtomobilov. Če pa gre pri tisti jami za malomarnost cestaijev ali komunal-cev ali kogarkoli, ki je pač odgovoren za urejanje cestišč v Mokronogu, potem si žele, da bi te ljudi čimprej videli v svojem kraju, po možnosti* naj kar takoj pridejo z asfaltom in drugimi pripomočki. Z NAMETNITI „STRELOSTOLP’\ KOT PRAVIJO Mokronožani zgradbi v središču, ki bo kmalu podobna znamenitemu stolpu v Pisi, je spomeniško zaščiten. Vendar zanj kaj več ni bilo narejenega, zato grozi, da se bo kljub svoji znamenitosti in veličastju zrušil. Ker tak, kot je zdaj, ni v okras Mokronogu, si žele, da bi odgovorni končno povedali, kaj bodo naredili z njim. hiSa je kot iz Škatlice, m človek rekel za novo Induplatijevo tovarno, v Mokronogu. Toda okolica, ki jo urejajo že dolge mesece, nikakor nc more dobiti bolj spodobnega videza. Seveda je to velika škoda, saj bi zdaj v okolici tovarnice že rasle rože, če bi se urejevalci nekoliko bolj potrudili in pohiteli z deli pri urejanju TREBANJSKE 16. aprila 1981 DOLENJSKI LIST v- DELAVCI KRKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 40. OBLETNICI VSTAJE, ZA DAN OF IN ZA PRAZNIK DELA -1. MAJ! KRKA KRKA, Tovarna zdravil, uspešno uresničuje razvojne načrte. V letu, ko praznujemo 25 let obstoja, obveščamo javnost, da končujemo z deli na novih sodobnih obratih, kjer bo stekla proizvodnja povečanih količin osnovnih farmacevtskih surovin, kot so antibiotiki, encimi itd. Osnovne fermentacijske volumne bomo povečali za preko 60 %. Celotna oprema je najsodobnejša, z merilnimi napravami in regulacijo. Novi obrati bodo pričeli z obratovanjem v začetku junija letošnjega leta. V teh novih obratih bomo potrebovali nove delavce, zato Poleg že naštetih obratov pa teče tudi izgradnja obrata steklenih izolacijskih vlaken, ki bo predvidoma pričel z obratovanjem konec leta 1982. Po končani izgradnji bo obrat zaposloval okoli 160 delavcev, pretežno kovinarske stroke. Že v času izgradnja pa potrebujemo nove sodelavce, katerih pričetek dela načrtujemo v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Načrtujemo zaposlitve delavcev za naslednja dela in naloge: 1. Vodjo zmesarne 2. Dežurne elektrikarje 3. Elektrikarje jakega in šibkega toka 4. Procesničarja OBJAVLJAMO PROSTA DELA IN NALOGE: 1. 5 obratnih vzdrževalcev 2. 40 procesničarjev Pogoji: pod 1 — kvalificirani elektrome-haniki, strojniki ali ključavničarji z dvema letoma delovnih izkušenj pod 2 — končana osnovna šola. Poseben pogoj: Zaradi 3-izmen-skega kontinuiranega dela lahko ta dela opravljajo le moški z odsluženim vojaškim rokom. Naloge procesničarjev zahtevajo 1-letno usposabljanje, po katerem si delavci pridobivajo interno kvalifikacijo. V času usposabljanja so delavci nagrajeni skupaj z dodatkom za 3-izmensko kontinuirano delo z akontacijo osebnega dohodka v višini 8.100 din, po opravljenem preizkusu po usposabljanju pa z 9.100 din. Naloge vzdrževalcev ob enakih pogojih dela pa so nagrajene z 11.000 din. Kandidate vabimo, da svoje ponudbe dostavijo kadrovski službi v 15. dneh od dneva te objave. Pogoj za zasedbo del in nalog so zaključene poklicne šole ustrezne smeri. Interesente vabimo, da se oglasijo -na inforamtivni razgovor v kadrovsko službo. TELEVIZIJSKI SPORED 17. IV. petek 1 i 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Pravljica, Ruščina, Športna rekreacija in ^avje, Nega bolnika na domu 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risan-a’ Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 15.10 POROČILA 18-15 ŠVEDSKA: KITAJSKA, pre-n°s namiznoteniškega dvoboja moških s Spensa JUGOSLAVIJA: SOVJETSKA ZVEZA, prenos namiznoteniškega dvoboja žensk s Spensa 17-45 RISANKA 17-50 CEZ TRI GORE: KVARTET SPEV 18.20 OBZORNIK 18.30 MANJ ZNANI ŠAH Da bi vzbudili še večje zanimanje za bitke na šahovski deski, bodo televizijci današnjo oddajo posvetili prikazu zgodb in anekdot, za katere so skozi desetletja poskrbeli veliki šahisti. 18.50 PRAVILNA IZBIRA IN NAMESTITEV SVETILK 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE 21.05 T. Mann: B UDDEN- BROOKOVI 22.05 V ZNAMENJU 22.20 NOČNI KINO: KAJ SE JE ZGODILO S PUNČKO JANE Ameriški film z gornjim naslovom so že pred leti vrteli po slovenskih kinih; kdor ga je že videl, temu se najbrž ne bo ljubilo ob tako poznih urah posedati ob malih zaslonih. Gre pa za delo, ki je vredno ogleda; pritegneta zlasti izvrstni igri Bette Davis in Joan Crawford. Vsebine te grozljivke, ki jo je 1961 zrežiral Robert Aldrich, ne bomo povzemali, dodajmo le, da ob omenjenih igralkah nastopata še Victor Buono in Marjorie Bennet. 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik -17.45 Z našega zornega kota -18.15 Namesto top liste - 18.45 Glasbeni klub - 19.30 Dnevnik -20.00 Zabavnoglasbena oddaja -20.50 Zagrebška panorama - 21.10 Družina in družba - 21.55 Jugoslavija: Poljska (posnetek namiznoteniškega dvoboja moških s Spensa) - 22.25 Pregled Spensa 18. IV. sobota I 9-10 POROČILA 9.15 MALI GODCI V GLASBENI de Zeli 9.25 KAPITAN KUK, slovaška pravljica 9 35 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV 9.55 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 10.25 PALČKI NIMAJO POJMA W.55 VARSTVO PRI DELU: TRAKTOR Predlani so traktorji pokopali 38 kmetov, lani je pod temi nepogrešljivimi stroji umrlo še več Jjudi, zato se zastavlja vprašanje, kako preprečiti tako veliko merijo po slovenskih poljih, travnikih in gozdovih. Današnja oddaja bo prikšoala večino nepravilnosti, ki botrujejo tako žalostni bilanci. 11.10 CAS, KI ŽIVI: UPOR NA RUŠILCU 11.40 EMILE ZOLA 12.40 POROČILA 15.25 ŽEUEZNICAR: RIJEKA, prenos nogometne tekme i7.20 RISANKA 17.35 POROČILA 17.40 SNEŽIČA IN ROŽICA, vzhodnonemški mladinski film V vasi, ki so jo ljudje zapustili v strahu pred zlobnim gozdnim duhom, živita pri ovdoveli materi hčerki Snežiča in Rožica. Na sejmu v sosednji vasi sta srečali dva čedna lovca, ki se ponudita, da raziščeta zadevo z duhom. Fanta nimata sreče, duh ju začara v medveda in sokola, v človeka pa bi se spremenila spet, ako bi ju kdo ljubil v živalski preobleki. Kot v pravljici kajpak nastopita sestri in vse se srečno konča. Po istonaslovni pravljici bratov Grimm je film posnel Siegfried Hartman, igrajo pa Julie Juristova, Katrin Martin, Pavel Trav-niček, Bodo Wolf, Hans P. Minetti in drugi. 18.50 NAŠ KRAJ: PRELOKA Na Preloki in v drugih vaseh krajevne skupnosti ob Kolpi si na moč želijo sodobne ceste, sicer bodo mladi še naprej zapuščali te kraje. Oddaja, ki jo je pripravil novinar Janez Pezelj, pa bo govorila še o drugih stvareh, prikazala bo preloški gasilsko-kulturni dom, dejavnost ene najboljših belokranjskih folklornih skupin, načrte za kmečki turizem itd. 19.05 J. Ribičič: MIŠKOLIN 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 STARI BEOGRAD, zabavnoglasbena oddaja 20.55 MODNE NOVOSTI 21.00 CIRKUS 21.30 KORAK S POTI, ameriški film Trije kameradi iz korejske vojne so po prihodu domov lačni, zato se odločijo oropati menjalnico. Izkušeni so dovolj, zgodba o njihovem nečednem početju pa je zastavljena tako, da se junaki gledalcem celo prikupijo. Film je pred desetimi leti posnel Bernard McEveety, glavne junake pa igrajo Peter Falk, Peter Lawford in Vic Morrow. 23.05 TV KAŽIPOT 23.25 POROČILA 14.45 Test - 15.00 Jugoslavija: Madžarska (prenos namiznoteniškega dvoboja moških s Spensa) 17.00 Narodna glasba - 17.30 Na vrat na nos - 18.30 Kitajska: Japonska (moški) in Jugoslavija: Koreja (ženske) - prenos namiznoteniških dvobojev s Spensa - 20.30 Gradovi iz blata - 21.20 Poročila -21.30 Človek in zakon - 22.00 Športna sobota - 22.20 Pregled Spensa - 22.50 Koncert violinista Leonida Kogana v novosadski sinagogi 19. IV. nedelja 1 9.10 POROČILA 9.15 ŽIVŽAV 10.05 NA VRAT NA NOS 11.10 TV KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 14.15 DANES NAM MAKE donijo sonce vzhaja, dokumentarna oddaja 14,45 POROČILA 14.50 NEZVESTE, italijanski film V visoki italijanski družbi na Začetku petdesetih let je veljalo Pravilo, kdo bo koga, pri teh prestižnih odnosih pa je bilo skakanje čez plot vsakdanje početje. Škandali so ostajali za zaprtimi vrati. Film, ki sta ga 1952 posnela Steno in Menichelii, pa ta vrata odpira z «animivo zgodbo. Igrajo Gina Lollobrigida, May Britt, Anna -Maria Ferrero, Pierre Cressoy, Marina Vlady, Irene Papas in drugi. 16.30 ŠPORTNA POROČILA 16.40 KOLINSKA SLOVAN: MAGDEBURG, prenos rokometne tekme 18.05 SESTANEK V NEBOTIČNIKU 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 M. Milankov: SVETOZAR MARKOVIČ 21.30 ZANIMA ME Prvi prispevek tokratne oddaje, ki so jo s predlogi izoblikovali gledalci. 20. IV. ponedeljek 1 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Matematika, C. Priča: Balada o Romih, Glagolica 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 VRTEC NA OBISKU: CICIBAN IZLETNIK 17.35 GROF, burleska Charlieja Chaplina 18.00 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V LETALSKEM PROME-TU Jugoslovanski letalski promet je npoti živahnega razvoja, zato je stalna potreba po usposobljenih delavcih, ki lahko skrbijo za nemoteno delo na letališčih in za varne polete. Primanjkuje v glavnem letalskih mehanikov in pilotov, oddaja pa bo prikazovala tudi druge poklice, brez katerih si ni mogoče zamišljati letalstva. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 V. Pečjak-B. Grabnar: TRETJE ŽIVLJENJE Ljubljanski televizijci so poskrbeli za ekranizacijo drame, za katero sta scenarij spisala Vid Pečjak in Boris Grabnar. Gre za znanstvenofantastično zgodbo (dogajanje je postavljeno v Ljubljano okoli 2200), ki govori o človekovi odvisnosti od znanosti, saj slednja zlahka ruši, spreminja ali celo odstranjuje zakone, ki jih je postavila največja 16.10 ŠOLSKA TV: Uničenje je večno, Plavanje Prvi prispevek bo sestavljala nenavadna botanična zgodba o orjaškem ptiču dodu in leski. Dodo je že izumrl in to tedaj, ko so na otok, kjeje živel, prišli ljudje. Zdaj umira še leska na tem otoku, in to zato, ker noben drug ptič ne more pravilno raztresti njenega semena. Namen zgodbe je jasen: s poruše-njem naravnega ravnotežja je hkrati uničenih več živih bitij, kot bi si kdo mislil. Zatem bo govor o tem, kako se je moč najlaže naučiti plavalnih tehnik kravla in delfina, plavalnega obrata in štafetnega skoka. Dodan bo tudi podatek o reševalnem plavanju. 17.10 POROČILA 17.15 KAPITAN KUK 17.25 PTUJ 80 17.55 PISANI SVET: KAKO SEM POSNEL FILM Oddaja bo govorila o tem, kako mladi v različnih starostnih obdobjih dojemajo film, posebno še tisti, ki imajo izrazitejše nagnjenje do filmske ustvarjalnosti in sčasoma tudi sami poskusijo posneti dogajanje na filmski trak. 18.25 OKROGLI SVET 18.35 OBZORNIK 18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA A 19.30 DNEVNIK^"' 19.55 VREME 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 J. Allen: DNEVI UPANJA 21.55 V ZNAMENJU 22.10 IZ KONCERTNIH DVORAN - J. Haydn: LETNI CASI (POMLAD) 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Književni klub -18.45 Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe - 20.55 Neobvezno - 21.40 Zagrebška panorama - 22.05 Iz arhiva šolske TV 22. IV. sreda 1 9.20 TV V ŠOLI: Koledar, Samo-gorsko pogorje 10.00 TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute 17.35 POROČILA 17.40 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV 18.00 VELIKE RAZSTAVE 18.30 OBZORNIK 18.45 REPUBLIŠKA REVIJA ZAGORJE 80 23. IV. četrtek 1 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Rojstvo, Človekovo telo, Obiščimo letališče 10.00 TV V ŠOU: Umetnost, Risanka, OZN, Risanka, Predšolska vzgoja, Zadnje minute 16.30 ŠOLSKA TV: Uničenje je večno, Plavanje 17.30 POROČILA 17.35 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 18.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA Na sporedu bo prva od petih oddaj, ki bodo predstavile mladinske pevske zbore, ki so nastopili na lanski 7. reviji v Zagorju. Sodelovalo je nad 50 mladinskih, otroških in dekliških zborov. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: POŠTNA KOC I JA Osem potnikov, pravcata mešanica nenavadnih značajev, potuje s poštno kočijo iz Tonta v Lordsburg. To se dogaja na ameriškem Divjem zahodu, na dolgi poti belce čaka Geronimo z Apači, dogodivščine si kar sledijo. Taka je na kratko vsebinska zasnova ameriškega vesterna, ki ga je 1939 zrežiral John Ford. 18.30 OBZORNIK 18.40 MLADINA - VRATA V DANES IN JUTRI Časopisi so redkokdaj na zeleni ' veji, v zadnjem času pa jim gre izredno slabo. To še posebno občutijo glasila za mladino, v škripcih se je znašla tudi Mladina, glasilo ZSMS. Kako ta časopis Gre za film, ki je pravcati vzorec dobrega akcijskega filma, uvrščajo ga med najboljše filmske stvaritve sploh. Scenarij zanj je spisal Dudley Nichols, igrajo pa Claire Trevor, John Wayne, Endy Devine, Thomas Michell in drugi. 21.35 MINIATURE: IVAN MRAK 21.55 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Kaj je novega pod streho - 18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 Amaterski studio - 19.30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik ohraniti pri življenju, o tem bodo govorili njeni uredniki in izdajatelji pa tudi bralci. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 BOBU BOB, aktualna oddaja 21.35 625 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Družba rdečelaske Zore- - 18.15 Znanost -18.45 Risanka - 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gost urednik: Svetozar Vukmanovič -Tempo - 23.00 Poročila - 23.05 Pregled Spensa bo govoril o človeku invalidu, ki je zmogel toliko volje in moči, daje na invalidskem vozičku dosegel srednjo in visoko izobrazbo. Tudi zaposlil se je. To je dipl. pravnik Marjan Grušovnik. Zatem bo beseda tekla o zdravilih, ki so človekov prijatelj, pa tudi hud sovražnik. 22.00 V ZNAMENJU 22.30 ŠPORTNI PREGLED 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.00 Ce bo igrala Jugoslavija, bodo s Spensa prenašali polfinalni namiznoteniški dvoboj, sicer pa bodo na sporedu ustaljene nedeljske oddaje - 20.30 Zakaj imam rad jazz -21.30 Poročila - 21.40 Satyricon (italijanski film) mojstrica - narava. Dramo je zrežiral Mirč Kragelj, glavno vlogo pa igra Jožica Avbljeva. Dodajmo še, da je bila drama na letošnjem berlinskem festivalu odlikovana z veliko mednarodno nagrado Prix future. 21.25 KULTURNE DIAGONALE 22.05 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Bajke daljnih ljudstev - 18.00 Enci menci — 18.15 Zbliževanja - 18.45 Glasbena medigra - 18.55 Prenos hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine A iz Goeteborga -19.40 Prenos finalnih namiznoteniških dvobojev za moške in ženske s Spensa - 21.00 Zagrebška panorama - 21.20 Ameriške novele STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojsko prijetnost struženemu pohištvu, ki' z bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s s vojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitrolakom v pol mat izvedbi. PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REClCI, tel. 064/77-161, IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM 21. IV torek 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Kakšno vodo pijemo, Zgodba, Dnevnik 10 10.00 TV V SOM: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba. Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute 584* bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex TEDENS Četrtek, 16. aprila — Bernarda Petek, 17. aprila - Rudi Sobota, 18. aprila — Konrad Nedelja, 18. aprila — Leon Ponedeljek, 20. aprila - Neža Torek, 21. aprila - Simeon Sreda, 22. aprila — Leonida Četrtek, 23. aprila - Vojko ČRNOMELJ: 17. in 20. 4. francoski film žandarm proti Marsovcem. 18. in 19. 4. ameriški film Plamen na Pacifiku. 19. in 21. 4. italijanski film Mlada žena. 23. in 24. 4. italijanski film Taxi Girl. LUNINE MENE KOSTANJEVICA: 18. 4. češki film Strogo kontrolirati vlake. 19. 4. ameriški film Beli Buffalo. 22. 4. francoski film Madame Klode. MIRNA: 18. 4. film Imenujem se Nobody. 19. aprila ob 8.59 - ščip Mik NOVO ME S TO - KINO KRKA: Od 17. do 19. 4. ameriški Barvni film Štirje gadi. 20. in 31. 4. ameriški barvni film Tigrove oči. 22. in 23. 4. ^francoski barvni film Pogumno, bežimo. BREŽICE: 17. in 18. 4. avstralski barvni film Nenavaden rop. 19. in 20. 4. ameriški barvni film Vrato-lomn i kaskader. 21. in 22. 4. za -hodnonemško-jugoslovanski barvni film Winetou v dolini smrti. NOVO ME STO - KINO JLA: Od 17. do 19. 4. ameriški film Skrivnostna dediščina. Od 20. do 22. 4. ameriški film Stekleni zvon. SEVNICA: 17. 4. italijanski film Orlovo krilo. 18. in 19. 4. hong-konški film Junak divjine. SLUŽBO DOBI ■ Motorna vozila TAKOJ ZAPOSLIM mladega fanta iz okolice Novega mesta. OD po dogovoru. JOŽICA FLORJANČIČ, priprava in embaliranje po-lyesterskih smo 1 in setov, Novo mesto, Nad mlini 46. PENSION „BELLEVUE“ Marija Po-kmc, Sela 2 pri Dobovi, zaposli kuharja ali kuharico. Na razpolago je družinsko stanovanje. Nedelje proste, ostalo po dogovoru osebno ali na tel. (068) 68-625. STANOVANJA ODDAM opremljeno garsonjero v Novem mestu. Tel. (068) 25-708. V SEVNICI PRODAM trisobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, telefonom in garažo. Vseljivo v marcu 1982. Plačilo kredit -gotovina. Jože Novinec, 68290 Sevnica, Heroja Maroka 10. MLADA MAMICA IŠČE SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici. Fani Sinor, Ul. Uke Vaštetove 8, Novo mesto. ODDAM NOVO OPREMLJENO dvosobno stanovanje v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (1578/81). OPERL ASČONO, letnik 1976, prodam. Žabja vas 15, Novo mesto. R 4, letnik 1979, prodam. Nad mlini 58, Novo mesto. Z 101, letnik 1974, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 25-342 od 14. do 16. ure. FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Medle, Vel. Brusnice 96. Z 101 SČ, 11Q0 ccm, 64 KS, temno modre barve, staro 14 mesecev, prevoženih 13.500 km, ugodno prodam. Jovič, Mestne njive 7, Novo mesto, tel. 23-995. 126 P, letnik 1978, prodam. Koštia-lova 28, Novo mesto. VW 1200, letnik 1976, prevoženih 36.000 km, prodam. Koštialova 30 a, Novo mesto, tel. (068) 22-108. ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, prevoženih 6500 km, prodam. Tel. 69-748 od 6. do 14. ure. Valentin Jenškovec, Male Vodenice 13, Kostanjevica. ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do aprila 1982, prodam. Avsec, Štrit 7, Škocjan, ali te. 23-916. R 4, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. 24-730. SPAČKA, letnik 1975, registriranega do 22. marca 1982, prodam. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Biujja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik priloge; Dušan Lazar, Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000—009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52000-603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33, teL (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3. p. p. 33 telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto — Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. , Jože Kobe, Drska 46, Novo mesto. ŠKODO, po delih ali celo, prodam. Janez Čečelič, Regerča vas 68, Novo. mesto. DYANO 6, letnik 1978, prodam. Branko Lilek, Nad mlini 21, Novo mesto. MINI 1000 po delih prodam. Naslov v upravi lista (1577/81). FIAT 850 ugodno prodam. Jože Vidmar, Mačkovec 34, Novo mesto. BREZISPITNI TROBRZINEC ugodno prdam Tomaž Barbo-rič, Mačkovec 9, Novo mesto. Z 101, letnik 1976, prodam. Tel. 25 -098 dopoldan. Z 750, letnik 1977, prodam. Ivan Slak, Stari trg 18, Trebnje. Z 126 P, letnik avgust 1979, garaži-rano, prodam za 7,2 M. Janez Penca, Ragovska 15, Novo mesto. Ogled možen vsak dan po 15. uri. WARTBURG KARAVAN, de- cember 1978, prodam. Tel. 21-239. ŠKODO 110 L, skupaj ali po delih, motor generalno obnovljen, prodam. Zbašnik, Groblje 8, Novo mesto. VW 1200 J, letnik 1975, prodam. Ovniček, Smolenja vas 79, Novo mesto. Z 101, letnik 1978, prodam. Prevoženih je 33.000 km. Informacije na tel. 83-205 zvečer. R 12 TL, letnik 1974, prodam. Informacije popoldan od 15. do 17. ure. Blažič, Bršljin 43, Novo mesto. 126 P, star 8 mesecev, prevoženih 7.000 km, prodam. Tel. 84-916. VW, letnik 1974, prodam. Naslov v upravi lista (1576/81). Z 750 luxe prodam po zelo ugodni ceni. Anton Zajc, Velike Poljane 9, Škocjan. R 4, karamboliran, prevoženih 6.000 km, prodam. Informacije od 15. ure dalje na tel. 84-303 ali 25-485. NSU 1200 C, letnik 1970, prodam po ugodni ceni. Informacije v soboto in nedeljo. Štojs, Glavni trg 26, Sevnica. ZASTAVO 750 luxe, letnik 1976, prodam. Parkelj, Prečna 25, tel. 24-227 od 14. ure dalje. R 4, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Vojteh Leskovšek, Še-gova 3, Novo mesto, tel. 23-300. ŠKODO 105 S, letnik 1977 de-cemb er, in Z 750, letnik 1976, prodam. Jože Koritnik, Partizan-sita j j ICx ško ZASTAVO 101 L, letnik december 1976, prodam. Lapuh, Senovo 310, tel. 75-326 do 14. ure. Z 750, starejši letnik, prodam. Šuk-lje, Gubčeva 22, Novo mesto. Z 101, letnik 1977, prodam. Andrej Strajnar, Dvor 36 pri Žužemberku. R 4, letnik 1974, prodam. Rado Mezek, Gor. Straža 153. R 4, obnovljen, registriran do decembra, prodam. Pintarič, Oto-čec 78 ZASTAVO 750, letnik 1977, PZ 126, letnik 1978, in VW, letnik 1974, prodam. Dušan Gačnik, Potov vrh 53, Novo mesto, tel. 25-239. ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Pavle Barič, Mršeča vas 9, Šentjernej. TOVORNI AVTO MERCEDES 6 t, letnik 1965, prodam. V račun vzamem tudi osebni avto ali traktor. Franci Cizerle, Studenec 53 a, Sevnica. ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Tel. 76-389 od 15. do 20. ure. ZASTAVO 101, staro 4 leta, prevoženih 54.000 km, školjka stara eno leto, prodam za 95.000 din. Martin Vidmar, Straža 9, tel 84-576. R 10, registriran, v voznem stanju, prodam. Sela 18 pri Straži. SPACKA prodam ali zamenjam. Ogled: Kastelic, Dol. Težka voda 14. NSU 1200, letnik 1971, dobro ohranjen, ugodno prodam. Jože Urbančič, M. Jarca 26, Novo mesto, tel. 21-694. ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Peter Selak, Šentjernej 6. WARTBURG prodam. Tel. 85-709 dopoldne. R 4 TLS, letnik 1979 (junij) in 126 P, letnik 1978 (junij), prodam. Andrej Gerbec, Majde Sile 19, Novo mesto, tel. 24-412 popoldan. AUDI 60, letnik 1968, registriran do novembra, prodam. Jože Strojin, Mihovica 17, Šentjernej. R 18'(nov) in Z 101, letnik 1978, prodam, lahko tudi na kredit. Ogled v Šentjoštu 5 pri Stopičah. Z 750, letnik 1977, ugodno prodam. Registriranje do 5. 1. 1982. - Vozilo je v odličnem stanju. Merica Kržan, Gubčeva 8, Breži- ^ Kmetijski strojirj KOSILNICO BCS, novo, 127 cm, na bencin - petrolej, prodam. Ko-zan, Pribinci 2, Adlešiči. PRODAM motorno kosilnico Alpina v dobrem stanju. Anton Zupančič, Srednje Grčevje 16, Otočec. KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, prodam. Ivan Bohte, Vinja vas 38, Novo mesto. MLATILNICO z reto, trosili in čistili in grablje za BCS, prodam. Ivan Brudar, Daljni vrh 5, Novo mesto,, tel. 23-674. PRODAM HLAJEN TOČILNI PULT znamke LTH z vgrajeno napravo za točenje odprtega piva in s stekleno vitrino, skupne dolžine 3,20 m, prodam. Tel. (068) 75-112. HRAM v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista (1573/81). 50 m GUMI KABLA 3 x 2,5 mm prodam. Tel. 25-630. STARO OSTREŠJE (grušt) in strešno opeko prodam. Mej vrti 6, Novo mesto. DNEVNO SOBO CEZAR in kavč s fotelji prodam. Zlatko Romih, Šegova 18, Novo mesto. PUNTE in 5 špirovcev 8 x 0,14 x 0,12 prodam. Tel 21-688. 2 t MRVE in 1 ha košnje prodam. Ragovo 3, Novo mesto. ČEBELE v 9 in 10 saterjih, 30 panjev prodam skupaj ali posamezno. Kranjc, Rožno 56, Blanca. ležišči. Dr. Mitič, Brežice, tel. 61-789. 12-, 13-, 14-, 15-in 16-colske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANE BULC, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik. SPALNICO, rabljeno, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. G GARAŽNA VRATA, štedilnik Gorenje (elektrika, plin) in otroško posteljico z jogijem prodam. Lubej, Mestne njive 7, Novo mesto, tel. 22-877. 1000 KG SENA prodam. Franc Medle, Ragovo 9, Novo mesto. KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Dular, Vavta vas 12, Straža. SKORAJ NOVO SEDEŽNO GARNITURO z velikim kavčem za dnevno sobo prodam po ugodni ceni. Marko Badovinac, Uke Vaštetove 17, Novo mesto. PRODAM 10 špirovcev (7,5 m dolgi in 14 x 12, žagani). Milan Vovko, Ratei J1. GUMI ČOLN MAESTRAL 9 z motorjem Tomos 4 prodam. Mej vrti 3, Novo mesto, tel. 23-066 po 23. uri. RODAM ROVOKOPAČ JCB c3. Stane Jakše, Ob Težki vodi 28, Novo mesto. KONZOLNO DVIGALO, menjalnik in steklo (šipa) za fiat 750 prodam. Martin Klavs, Cankarjeva 9, Sevnica. MIZNI REZKAR prodam. Tel. 83-460. HRASTOVE PLOHE in deske prodam. Kristina Abunar, Črmošnji-ce 12, Stopiče. PRODAM gliser kvarnerplastika G 370 z vso opremo, prikolico in motorjem T 18, rabljeno dve sezoni. Srečo Petrič, Segova 16, Novo mesto tel. (068) 23-575. DRAGI MAMI IN STARI MAMI TONČKI HOČEVAR želijo za njen 78. rojstni dan obilo sreče in zdravja, da bi ostala še mnogo let med nami, vsi njeni otroci, vnuki in pravnuki. Mala Katja pa pošilja babici koš poljubčkov. Čestitki se pridružuje tudi Ivanka, Janja in mali Robi. DRAGIMA ATU IN MAMI FRANCU IN SLAVKI MURN iz Pod-gore za 30-letnico skupnega življenja vse najlepše, veliko zdravja in skupnega razumevanja, želijo hvaležni otroci Franci, Slavka s Karlom, Danica z Milanom in Marija, vnučka Marko in Tomaž pa pošiljata koš poljubčkov! LUŽARJEVA MAMA IN ATA iz Ratja pri Hinjah bosta te dni praznovala rojstni dan. Iskreno vama čestitamo in vama želimo še mnogo zdravih in veselih let. Enake želje vama pošiljamo tudi za minuli praznik, 50 let skupnega življenja, ki sta ga praznovala v kro-' gu svojih dragih. Neizmerno smo: srečni, da smo doživeli ta dan, ki nam bo ostal vedno v spominu.: Hvaležni smo vama za lepa otroš- ka leta, ki sta nam jih podarila, za<’ požrtvovalnost in trpljenje, s 'r~ b m, ka' ruži- terim sta preživela številno družno na kamniti suhokranjski zem-! lji. Hvaležni smo vama tuli za to, '• da sta nas spravila do kruha in nas, vzgojila v poštene državljane. Mnogokrat vama je primanjkova lo hrane, da bi nasitila družino.. Kljub temu pa sta pomagala tudi:, partizanom in jih reševala iz stis-. ke in lakote. Hvala vama za vse, draga mama in ata. Zahvaljujemo se tudi matičnemu uradu za poslano darilo, tov. Šenica, tov. Brulcu, duhovniku in vsem, ki ste jima prišli čestitat in jima prinesli darila. 10 otrok, 17 vnukov in 1 pravnuk. KUPIM ZAKONSKO POSTELJO ELE-GANT eblo (140 x 200 cm) prodam za 10.000 din. Dubravka Bo-stač, 21. oktobra 17 c, Črnomelj, tel. 76-324 do 14. ure. % UGCDNO PRODAM rabljeni gradbeni material za postavitev barake in za fršolanje betonskih zidov ali plošč ter 800 kg betonskega železa. Oglasite se lahko ob nedeljah dopoldan na naslov: Franc Žlender, Heroja Maroka 26, Sevnica. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK ugodno prodam. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto. ŽAGO STIH L 0,32 AV, novo, prodam. Jakljevič, Cesta padlih borcev 2, Črnomelj. PRODAM PODAJALNO NAPRAVO za obdelavo lesa. Musar, Roje II, Mirna. LEOPOLD HRASTAR iz Malega Kala 4, Mima peč, opozarjam MARIJO RUPNIK iz Milega Kala, naj preneha z obrekova- SUPORT, mah, vzdolžni, za stružnico kupim. Tel. 72-362. TRAKTOR do 25 KM, po mo žnosti z vozom ali prikolico ali brez nje, kupim. Franc Velič, Izvir 3, 68263 Cerklje ob Krki. OBRAČALNIK SONCE kupim. Tone Golenko, Gor. Gora 4, Škocjan. njem in žaljenjem moje pastorke in hčerke. Če tega ne bo upošte- rsS DRAGIMA MAMI IN ATU MARIJI IN FRANCU ANDERLIČ iz Zbur 45 obilo sreče za njun jubilej želita sin Marjan in hčerka Majda ter sin Franci z družino. KOZOLEC širine 6 m in dva štanta prodam. Alojz Rudman, Groblje 50, 68310 Šentjernej. PRODAM predelan sod, pripravljen za vikend. V npm je miza ter dve klopi za 6 oseb ali prostor za dve DRAGI MAMI IN ATU TEROPŠIČ iz Crešnjic pri Otočcu želimo za njun srebrni jubilej veliko sreče in skupnega zadovoljstva v nadalj-nem življenju hčerke Jožica z družino, Mojca z možem Tonetom, Pavli in Duško. vala, jo bom sodno preganjal JOŽEFA ZAMIDA, Ob Težci vodi 5 b, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala MIRKO DRAGMAN iz RegerČe vasi 31, Novo mesto, prepovedujem sinu MIRKU vsakršno prodajo mojih premičnin in nepremičnin. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. VINCENC FLAJNIK, Nova lipa 17, Vinica, prepovedujem vsakršno hojo in vožnjo po nedokcenih parcelah, lastitev in odlaganje smeti na parceli št. 96/2 lastniku JANEZU METEŽU, ženi ANI, materi JOHANI in ostali družni. Če preklica ne bojo upoštevali, bodo sodno preganjani! »Dolenjski list« ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame in babice MIMICE ZALOKAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ali kako drugače počastili njen spomin ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo OOZK Loka, OOZB, Knjigovodskemu centru Črnomelj OOS Skupščinske uprave Črnomelj, OŠ Črnomelj, OZPM Črnomelj, OO ZSMS Loka, Veterinarski postaji Črnomelj, ŠDI Črnomelj, folklorni skupini Črnomelj, KORK Črnomelj, govornikoma tov. Jermanovi in tov. Štavdoharju za ganljive poslovilne besede in godbi na pihala iz Črnomlja. Še posebno se zahvaljujemo dr. Macanu in osebju ZD Črnomelj za nego in pomoč v času bolezni. Ponovno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali in nosili cvetje ter jo bodrili v času bolezni, posebno pa organizaciji ZSMS z Loke. Žalujoči: vsi njeni Črnomelj, 7.4. 1981 Čeprav se je letošnja zima naposled umaknila, bo prehitro spet prišel čas, ko bo treba znova poskrbeti za toploto v stanovanju. VELEBLAGOVNICA m nama KOČEVJE je zato omogočila. da se že zdaj lahko zavarujete pred mrazom v jesenskih in zimskih dneh. NOVE-UDOBNE TRAJNO ŽAREČE PEČI M kUpersbusch MODEL 60 in 60 D, NA ODDELKU Z GOSPODINJSKIMI APARATI SO NAPRODAJ še bolj ekonomične, z veliko grelno močjo, estetskega izgleda in z zagarantirano dolgo dobo uporabe. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi oče, brat in stric STANKO MASNIK s Tolstega vrha 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu Poslovili od njega doma in pri pogrebu. Prisrčna hvala podjetju Kremen Novo mesto, IMV Novo mesto in vsem ostalim, ki ste Pokojnemu Stanetu poklonili toliko vencev in šopkpv spomladanskega cvetja. Hvala vsem za izraze sožalja, vaščanom za izkazano pomo č, Francu Zagorcu in Francu Kovačiču za poslovilne besede ter duhovniku za pogrebni odred. Žalujoči: vsi njegovi Tolsti vrh, 4.4. 1981 V SPOMIN Minilo je leto, odkar nas je zapustila ljuba žena, dobra mama in stara mama JOŽEFA VIDMAR iz Drame in dve leti, odkar je umrla njena hčerka in naša draga JOŽEFA SIVEC roj. Vidmar Čas hitro beži, a boleč spomin nanju ostaja. Žalujoči: vsi, ki smo ju imeli radi ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in teta ANA VIDE iz Dol. Stare vasi 12 Vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili sožal-je ali kakorkoli pomagali, najlepša hvala. Posebna hvala vsem vaščanom za nesebično pomoč, enako tudi župniku za opravljeni obred. Vsi njeni ZAHVALA V 85. letu naju je za vedno zapustila naša dobra mama, teta in sestra FRANČIŠKA RECEU iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujeva vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nama izrekli sošlje in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja pevcem, župniku za opravljeni obred, sodelavcem in sindikatu Iskre Hipot, hvala za denarno pomoč, izrečeno sožalje ter sindikatu za venec. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoča: hčerka Karlina in sin Franc ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila i naša draga mama, stara mama, prababica in sestra MARIJA GOLJUF s Praproč pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Hvala kolektivoma Trimo in Tomos, ZZB Trebnje, godbi in pevcem iz Trebnjega ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: sinova Lojze, Stanko, Jože in hčerka Ani z družinami ter drugo sorodstvo Trebnje, Novo mesto, Lucija ZAHVALA Ob nenadni in tragični izgubi naše ljube mame, babice in prababice anCke ILC iz Šmarjeških Toplic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili, nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, župniku za opravljeni obred, Zdravilišču Šmarješke Toplice in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Ostala si z nami! Žalujoči: sin Franci, hčerke Tončka, Anica, Mici in Pepca z družinami ZAHVALA Upal je, da mu pomlad vrne zdravje, a mu je le ogrela zemljo in jo posula z nežnimi cvetovi, da bo v njej lepše počival najin ljubi in skrbni mož in nenadomestljivi oče FRANCE NAGLIČ iz Kočevja Ob boleči izgubi izrekava globoko in iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali toliko cvetja in vencev, ga množično spremili na zadnji poti in nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujeva se družinam Movrin, Zakrajšek, Avstelj, Grahelj in Ilc za nesebično pomoč v času bolezni ter v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala dr. Tomiču in medicinskima sestrama Stanki in Ivanki za skrb med zdravljenjem in za lajšanje bolečin. Zahvaljujeva se delovni organizaciji Avto Kočevje in društvu ZŠAM, govornikom tov. Kranjcu, tov. Konradu in tov. Trkovnikovi za ganljive poslovilne besede, pevkam noneta Rog, godbi iz Kočevja ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej! Žalujoči: žena Zofka, hčerka Emica, mama, sestra, bratje in drugo sorodstvo OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni v 40. letu starosti zapustil naš sodelavec VID GOLOB mizar Od dragega sodelavca smo se poslovili v ponedeljek, 13. aprila na pokopališču v Ločni. SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DELAVCI KRKE, TOVARNE ZDRAVIL - TOZD TEHNOSERVIS NOVO MESTO. ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 71. letu zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric ANTON NOVAK Otok 10, Gradec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnemu darovali cvetje in nam izrekli sožalje ter nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Mariji Novak, Amaliji Križan, Jožefi Križan, Vidi Križan ter ostalim vaščanom in sosedom, sodelavkam tovarne Beti - konfekcija, župniku za lepo opravljeni obred in metliški godbi. Žalujoči: hčerka Marija in Jožefa z družinama, sestra Mimica, Vida z družinama in ostalo sorodstvo POIZVEDBA! ANTON PETER-MAN Flajs), javi se ria naslov IBIC ŠTEFKA, (Ravnik), Koper, Glagoljaška l/c. POSLOVNI PROSTOR ZA OBRT v Šentjerneju oddam v najem. Naslov v upravi lista (1582/81). f' ZAHVALA Nenadoma je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame in stare mame NEŽE RANGUS iz Šentjerneja 97 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iz Šentjerneja ter Novega mesta, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in ostalemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin v njenih zadnjih trenutkih življenja, moškemu pevskemu zboru ,,Dušan Jereb" iz Novega mesta za zapete žalostinke, govornikjj Rudiju Mrazu za ganljive poslovilne besede ter duhovnikoma za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Darinko, hčerki Vera in Mira, vnuki in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi, ki nas je prizadela s smrtjo naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ANE KUŠLJAN iz Šentjerneja 58 se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se zdravnikomSplošne bolnišnice Novo mesto in Onkološkega inštituta v Ljubljani ter zdravnikoma iz Šentjerneja dr. Vesni Šoštar-Hribar in dr. Ivanu Baburiču. Posebej se zahvaljujemo obema govornikoma za ganljive besede slovesa, godbi, Šentjernejskemu oktetu in gasilcem. Vsem še enkrat hvala za tako številno spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: mož Ignac, sin Slavko z družino, hčerki Ani in Marjetka z družinama in ostalo sorodstvo ^OBVESTILA I FOTOAMATERJI! Barvne fotografije v enem tednu ter vse ostale fotografske usluge dobite v FOTOATELJEJU, Vrhovčeva 5, Novo mesto. VODOVODNE INSTALACIJE montiram in popravljam po ugodnih cenah. Material na zalogi. DRAGO VIRC, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje, tel. 83-594. CENJENE STRANKE OBVE- ŠC/M, da izvršujem vse vrste avtoprevozniških uslug, tudi selitve. MARJAN CUCNIK, tel. dopoldan (068) 23—826, popoldne osebno K Roku 73, Regerča vas, Novo mesto. RAZNO V NOVEM MESTU ODDAM v najem lokal za mirno obrt. Ponudbe proti večeru na tel. (068) ' 23 003. PRODAM 1079 m2 travnika (Temenica, Cagoška gora), primerno za vikend in vinograd, zazidljivo. Tel. (061) 43-590 popoldne. VINOGRAD (12 a) z zidanico v Hmeljčiču prodam. Ana Murgelj, Vel. Bučna vas 32 a Novo mesto. HIŠO z vrtom in gozdom v bližini železniške postaje Otovec pri Črnomlju prodam. Informacije gismeno na Tone Lokar, Celje, ečkova 26. TAKOJ ZAZIDLJIVO PARCELO v Gotni vasi prodam. Naslov v upravi lista (.1574/81). 9 a VINOGRADA in parcelo za zidavo vikenda v Dol. Straži -Stara gora prodam. Dostop z vsakim vozilom. Elektrika v bližini (70 m). Franc Oklešen, Loke 16, Straža. PRODAM ALI DAM V NAJEM posestvo v bližini Zidanega mosta. Tel. (063) 23-445 od 6. do 14. ure. ZAZIDLJIVO PARCELO v Žabji vasi na Tratah prodam. Naslov v upravi lista (1575/81). PARCELO, velikosti 24 a, v Libni prodam. Na parceli je zasajen vinograd, star 3 leta. Voda in elektrika sta v neposredni bližini. Zlatko Rožman, Tomšičeva 9, Brežice PRODAM del vinograda v Dolu pri Podbočju. Stanko Colarič, Dol 22, Podbočje. HIŠO in gradbeno parcelo v Novem mestu prodam. Naslov v upravi lista (1579/81). VINOGRAD na Vinjem vrhu prodam. Mrgole, Šentjernej. PRODAM ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo v Krškem. Olga Mavsar, Hočevarjev trg 9, Krško. SODOBNO KMEČKO HIŠO, v celoti podkleteno, z 2 ha zemlje, takoj vseljivo, prodam. Gvidon Vesel, Leskovec pri Krškem, ob asfaltirani Rostohaijevi cesti. PRODAM starejšo hišo s 13 a zemlje, možna novogradnja na Gor. Prekopi. Krašovec, Orehovec 34, Kostajevica. PARCELO za vikend (25 arov) z vinogradom, 1000 trt na sončni legi na Dolenjskem prodam za ceno do 20 M. Dostop z vsakim vozilom. Tel (053) 28-146. NOVEJŠO HIŠO v Novem mestu s centralno kurjavo, telefonom in vrtom, prodam zaradi starosti. Naslov v upravi lista (1580/81). HIŠO z okoli 2500 m2 vrta, 2 km iz Novega mesta, prodam. Primerna za obrtnike ali gostince. Naslov v upravi lista (1581/81). GRADBENO PARCELO v Krški vasi pri Brežicah prodam. Tel. 61-686. »Dolenjski list« VADIJO ZA PRVI NASTOP — Takole so se člani ansambla Lotos Vedeti, kdaj izpreči £ Sevniško občino po dol J gem in počez je malokdo 0 bolje spoznal kot Rudi Li-Jj sec, dolgoletni predsednik * občinskega odbora Rdečega £ križa. Poti so ga vodile po * največjih brezpotjih, kjer 0 pač domujejo revni ljudje, J potrebni pomoči. „Teh kra-0 jev in ljudi zanesljivo ne bi spoznal, če ne bi bil pri Rdečem križu,’’ pravi Rudi in * * doda, da bi se na takšno pot * vedno še četudi le z veseljem podal, s svojim poni ekspresom, čeprav je že v letih - jutri bo slavil sedemdesetletnico. Kot sin topolovškega kna-pa je prišel na Nemško kot dosti ljudi v časih gospodarske krize. Ob povratku v domovino je v Mariboru bridko občutil, kako mlad ličarski pomočnik ne more uspeti ob uveljavljenem mojstru. Pridobljena znanja so nemalokrat usodno pomagala stakniti konec s koncem, ko se je zaposlil na železnici in ko železničarska plača ni zdržala do konca meseca. Življenje so mu uravnale tu- # di direktive. Tako ni mogel v J partizane, ko so ti minirali vlak med Grosupljim in Šmarjem-Sapom. „ V ilegalo pojdeš nazaj v Ljubljano, ker znaš nemško, ’’ so rekli. Po vojni, ko se je spet vrnil k stari dobri železnici je padla druga direktiva: „Treba je na spomaganje v Sevnico!’’ Rudi je s'tovarišem mislil, da bo to pač za kakšen mesec dni. Predpostavljeni pa so že takrat mislili drugače. Tako bo 3. maja že 35 let, odkar % je v Sevnici. Od Ljubljane se * je bil takrat poslovil s solzami, danes tam ne bi hotel J več živeti. 0 Od železnice sta mu vse- * kakor prišla v meso in kri natančnost in čut odgovor- nosti za prevzeto opravilo. Leta in leta je opozarjal, da bi ga moral pri Rdečem križu zamenjati kdo od mlajših. Z bratom sta pričela v boštanjski osnovni organizaciji. Ker je tam delo dobro steklo, je dobil „za nagrado’’, predsedništvo občinske organizacije. Izpregel je lahko šele lanskega 15. septembra, po več kot 13 letih predsednikovanja. „Predolgo je bilo to, ” pove, ne ker bi postal naveličan, temveč zato, ker meni, da človek po tolikem času nujno postane preveč tog in ukalupljen. Blok št. 24 v Naselju heroja Maroka v Sevnici, kjer stanuje, so v mestu nemalokrat navedli za zglednega zaradi zunanje urejenosti. Nihče ga ne more prepričati, da so stanovalci tega novega sevniškega mestnega jedra nepovezani s tem naseljem, da z njim ne čutijo. Le pravi način je treba poiskati. Rudi ne skriva radosti, kako hvaležni delavci znajo biti blokovski otroci. Tako je verjetno zaradi nepogrešljivih bobnov, ki se za vsakega kuštravčka najdejo vedno v žepu, ali pa ker zna ta „stric” toliko povedati o iskrečih hlaponih, ki jih danes ni več. Rudi je prepustil mlajšim še nekaj funkcij, popolnoma pa se jih vseeno ni otresel. Tako se z vlakom še vozi na seje skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Celje ali hodi na seje svetov pri občinski konferenci SZDL. Med enajstimi prejemniki državnih odlikovanj sevniške občine za 1. maj bo tudi Rudi Lisec. Podelili mu bodo red republike z bronastim vencem. ALFRED ŽELEZNIK « % % % % * % % % * % % * * % * N s % % * pri Kladnikovih v nedeljo pripravljali za prvi javni nastop in srečanje za dan mladosti. Pričakujejo, da bodo »izpilili” vsaj dvaiset skladb. (Foto: P. Perc) PRIZNANJE OF Na zadnji seji je občinska konferenca SZDL Metlika sprejela predlog žirije za podelitev občinskih priznanj Osvobodilne fronte, ki je izmed 36 predlogov izbrala šest letošnjih nagrajencev. To visoko priznanje, ki ga bodo podelili v soboto, 25. aprila, na svečani akademiji, posvečeni 40-letnici OF, vstaje in 1. maju, bodo prejeli: Julka Kočevar, ravnateljica OŠ Pod-zemlj, Jože Mihelčič iz Metlike, Anica Molek iz Metlike, Jože Berkšič iz Gor. Suhorja, Franc Kočevar iz Metlike in gasilsko društvo Lokvica. lan mladosti v znamenju glasbe 24. maja bo v Sevnici srečanje mladih glasbenikov - Kdo je Lotos? $ Ji v * * * % * * % Ji $ s Ji I S % * % * % * * 5 S % % % s * % * % v ik k k k k s k k > h Ansamblov, ki igrajo tako glasbo kot sevniški Lotos, je precej, silno redki pa so vokalno-instrumentalni sestavi, ki bi jih tvorili tako mladi člani. Druga posebnost ansambla ob več kot očitni mladosti je namen ustanovitve. Fantje so se namreč zbrali komaj pred nekaj meseci, da bi se s pridno vadbo dobro izurili za prvi javni nastop za dan mladosti. Titov rojstni dan je za mladeniče kar nekakšen mejnik; če bo njihovo igranje latinskoameriške glasbe všeč NOVO VODST VO MLADINE Krška občinska konferenca ZSMS je dobila na zadnji program-sko-volilni konferenci novega predsednika, ker je dosedanji odšel služit kadrovski rok. Občinsko mladinsko organizacijo bo poslej vodil Stane Dvoršak, inženir organizacije dela iz Novolesovega tozda „Bor“. Sekretar OK ZSM bo še naprej Anton Kink, člani predsedstva pa so Franc Češnovar, Marija Dimič, Milan Hara-lovič, Jadranka in Stane Kržan, Slavko Lončar, Anica Kraševec, Gordana Maslovarič, Darko Molan, Silvo Mavsar, Ivan Urbanč, Drago Zadravec, Stane Volčanšek in Andrej Zupančič. Oče in sinček padla z drvečega vlaka Triletni Šemi/- pritisnil na nepravo kljuko — Oče se je pognal za iljim V sredo, 8. aprila okoli 20. ure, sta iz brzca, ki vozi v Avstrijo, pri naselju Bukovšek pred Brežicami padla 27-letni Fikret Ramič in njegov 3-letni sinček Semir. Oba sta bila hudo ranjena, vendar v brežiški bolnišnici pravijo, da bosta okrevala. Ramičevi žive na Jesenicah. Omenjeno sredo se je družina, ki šteje še mater in ženo ter starejšega sina, peljala iz rodnega Sanskega Mosta na Jesenice. Sinček Semir je šel na stranišče, oče tik za njim. Otrok je zgrešil vrata, odprl nepravo kljuko in padel iz drvečega vlaka. Oče seje pognal za njim. Preiskovalci ugotavljajo, kako so se mogla meni nič tebi nič odpreti vrata vagona triletnemu otročku. mladim, zbranim ob srečanju raznih glasbenih skupin pri sevniškem taborniškem domu, bodo še nastopali. 24. maja pričakujejo na prireditvi okoli 24 skupin iz Posavja in drugih krajev naše ožje domovine. Samo Brežičani naj bi prišli z devetimi, Krčani pa s štirimi ansambli. To bo res prava glasbena nedelja mladosti, prešernega razpoloženja, kot ga zna pričarati le radoživo doživljanje otroštva. Kako tudi ne bi? Samo pomislimo, kakšne odmeve bodo v ušesih vrstnikov zapustili bobnar Boris Kladnik in trobentar Damir Walland, stara komaj 12 let, ali 14-letni Marjan Dirnbek, ki igra pri Lotosu bas kitaro; potem sta tu še 15-letni Artdrej Urbanč z ritem kitaro, za električnimi orglami pa sedi Franc Leben, ki je že dopolnil 18 let. Večina že ima nižjo glasbeno šolo, sicer pa Franci igra klavir že 12 let, Andrej kitaro 5 let, prav toliko časa pa Boris harmoniko in Damir trobento. Znanje, pridobljeno v šoli, s pridom uporabljajo, pri vajah pa jim pomaga učitelj Izidor Zidar, ki je sam igral in vodil več ansamblov; z največ uspeha je nastopal z Amidi, ki so se pojavljali tudi na valih ljubljanskega Radia. Gotovo bo imel tudi z Lotosom srečo, saj fantje obetajo plodno delo. Nenazadnje so zato izbrali ansamblu ime, ki pomeni plodnost. p, p£RC NAJBOUŠI STRELCI V TREBNJEM Regijsko pionirsko tekmovanje osnovnih šol v streljanju je bilo 7. 4. 1981 v Trebnjem. 1. mesto pri pio nirjih je zasedla OŠ Trebnje, 2. OŠ Metlika in 3. OŠ Črnomelj; pri pionirkah: 1. OŠ Črnomelj in 2. OŠ Metlika. Posamezno-pionirji: Marjan Rajkovič, 2. Andrej Švajger in 3. Andrej Novak; pionirke: 1. Renata Kobe, 2. Natalija Pišec in 3. Silva Veselič. 1 ŠMARJE SPET RJAVO Krajani blokovskega naselja Heroja Maroka v Sevnici so v torek zjutraj spet z negodovanjem ogledovali svoje avtomobile, parkirane na prostem. Iz Jugotanina se je namreč ponoči vsula na mesto spet precejšnja količina rjavkastega prahu. Zamazano je kajpada tudi perilo, ki ga gospodinje sušijo po balkonih. Vin Garbutt bo spet nastoi v Kinu Krka Koncert bo 19. aprila Tisti, ki so bili pred dveri1 letoma na koncertu angleškeP glasbenika Vina Garbutta v n<>' vomeškem kinu Krka, ga gotov« še niso pozabili, saj se j* predstavil kot eden n_,_. ljudskih glasbenikov, ki so s* kdaj pojavili v Novem mestu brez dvoma pa je bil naji:______ in najbolj duhovit zabavnež m«" vsemi glasbeniki, ki so se ijj naših odrih predstavili v zadriju1 letih. Garbutt izvrstno poje, ip1 akustično kitaro in piščali, tokrat pa prihaja k nam skupa) DRUGIČ PRI NAS - Tako le je Garbutt poziral Andrej ju Vircu med nastopom v kinu Krka pred dvema leto ma. Stuom Luckleyem, pevcem in igralcem na akustično basovsko kitaro in ..navadno” kitaro Tako se nam torej obeta glasba* duetu, Garbutt pa bo pripravi povsem nov repertoar za novo meški oder, saj si je na turnej pred dvema letoma skrbno zapt soval vse skladbe, ki jih ji kjerkoli zaigral. „Nikdar ne ve - morda se še kdaj vrnem vam,” je tedaj v šali pojasnil. In tako je sedaj šala postali resničnost: Garbutt in Luckle; se bosta v kinu Krka predstavili v nedeljo, 19. aprila, ob 1^.30. Vstopnice so že v prodaji pri blagajni kina od 16. do 19. ure. Koncert omenjenih glasbenikov prireja tudi tokrat Glasbena mladina Novo mesto. D. VOVK Saje so podkurile hišo Požar na Mrvičevi domačiji na Konjskem — Brez vetra POIZVEDBA Za Darinkom Brulcem, rojenim 29. marca 1970, je 29. 3. 1981 izginila vsakršna sled. Oblečen je v modro vetrovko in modre hlače, obut je v nizke čevlje rdeče barve, srednje razvit in kostanjevih- las. Kdor kaj ve o njem, naj javi na bližnjo postajo milice ali na UNZ Novo mesto. V ponedeljek zarana, okrog dveh, je svetlikanje prebudilo Mrvičevo mamo na Konjičem. Ko so vsi pohiteli iz hiše, so iz ostrega že sikali visoki plameni. Prizadevni sosedje so brž priključili cevi na hidrant ob hiši. Ob gradnji vodovoda ni manjkalo takih, ki so nergali nad tem izdatkom, ob tej nesreči je bil prva pomoč. Re$ ni bil kos zubljem, brez te vode pa ne bi /utegnili rešiti niti tega, kar so. Na Konjsko so prihiteli sevniški gasilci z obema cisternama, orodnim vozom in boštanjski gasilci. Leseni strop 1 x 9 metrov velike hiše je na kri? popustil pod gorečim ostrešjem. Po ugotovitvah sevniških miličf kov si je rdeči petelin poisk gnezdo ob zasilnem dimniku iz 3 leznih cevi. V njem so se namrt okrog 21. ure vnele saje. Po vsej v» jetnosti je od vročine pričel tk tram, ki je bil le 10 cm oddaljen c cevi, proti jutru pa je zagorelo. J srečo je vladalo brezvetrje. Hiša sto na sredi vasi. A. Črn trak na ribi napovedal boj Te dni pred 40 leti: italijanska laž o zavzetju Ribnice — bela rjuha na pol droga — kako jo je Italijanom zagodel ribniški krojač Štefan Lovšin Italijanski fašisti in redna vojska so pred 40 leti po kapitulaciji stare Jugoslavije brez posebnih težav zasedli Ribnico. O tem dogodku pa so italijanski časopisi, ki sojih delili tudi v Ribnici, pisali na dolgo in široko, vendar so zgodbo prikrojili po svoje: „da je italijanska vojska zavzela Ribnico, center Ribniške doline, po krvavih bojih in z jurišem.” Komandant okupirane Ribnice je nato zahteval, da je treba na poslopju občine v znak vdaje izobesiti belo zastavo. Ker je bila to prva uradna vdaja v zgodovini Ribnice, je bilo nekaj zaplet ljajev. Občinski možje so imeli precej opletanja, preden so našli primerno Ob koncu tedna so možne v notranjosti Slovenije, predvsem v .popoldanskem času krajevne plohe ali nevihte. belo in še kar čisto rjuho, potem pa so jo obesili, a le na pol droga. To pa ni bik) prav, ker se lahko zastave v narodnih barvah izobešajo na pol droga, in še to samo v znak žalovanja. Italijani so menili, da gre za izzivanje, in so zahtevali, naj izobesijo belo zastavo po širini in na cel drog. Ta popravek je nekoliko po svoje, na lastno pobudo in seveda v okrilju noči opravil krojaški mojster Štefan Lovšin, ki je bil znan telovadec, godbenik in član naprednih društev. Preko ribe v reliefu ribniškega grba, ki je na tej zgradbi (nad vhodom v takratno občinsko hišo) je obesil črn trak; nato je z droga na strehi snel še belo rjuho, da je proti nebu molel le drog. Zjutraj so se seveda Ribničanje smejali, fašisti pa so divjali po trgu in imeli nemalo težav, da so sneli trak z ribe in drog s strehe. S tem so imeli več posla kct s toliko opevanim »krvavim jurišem" na Ribnico. Kdo je priredil to sramoto okupatorju, pa fašisti niso nikoli zvedeli. Stefan je rešil takrat čast Ribnice in tudi dal slutiti, da se bodo krvavi juriši za Ribnico in vso domovino šele začeli. ANDREJ ARKO GASILCI STORILI VSE — Vaščani, gasilci iz Sevnice in Boštanja hiše Jožeta Mrviča iz Konjskega niso mogli več iztrgati plamenom. (Foto: Železnik) ZMAGA NOVOMEŠKIH PIONIRJEV V NAMIZNEM TENISU Mladi novomeški namizno-; teniški igralci so prejšnji petek V Ljubljani dosegli svoj največji uspeh in enega največjih v novo-1 meškem pionirskem namizne« tenisu sploh. V finalnem delu medregijskega tekmovanja so prepričljivo premagali vse nasprotnike, igralce Olimpije, Ljubljane in Ilirije - vse z rezultatom 3:1 - in osvojili prvo mesto. Za Novo mesto so (graU trije gojenci trenerja Egona Žabkarja: Dušan Kočevar, Marjan Hribar in Rok Gliha. Kočevar jej tudi najboljši igralec sklepnega: dela, saj ni izgubil niti niza. Imam pac zemeljsko srečo, da me pošlje moja delovna organizacija od časa do časa na službeno potovanje v tujino, kjer pa se ne posvečam le golemu poslu, ampak poskušam globlje prodreti tudi v družbeni ustroj tujih držav. Kolikor bolj spoznavam tuje dežele, toliko bolj mi je všeč moja lastna. Trdim, da je Zahod že preveč globoko zagazil v potrošniško miselnost. Poglejte: povprašal sem po cementu, pa so mi ga hoteli takoj dostaviti na gradbišče, četudi sem zagotavljal prodajalcu, da se zanimam za cement kar tako, ker mi je pač dolgčas in hodim iz trgovina v trgovino. Skoraj enako je bilo z žeblji. S trgovcem sem se nazadnje še skregal, saj se ga drugače nisem mogel otresti, tako je bil vsiljiv. V drugi trgovini, kjer prodajajo barvne televizoije, je bila prodajalka tako prijazna, da je prižgala najmanj trideset aparatov, kajti v meni je videla resnega kupca. „Ce vam ni všeč blaupunkt, vzemite grunding ali pa morda philips.“ »Ne, hvala. Morda kdaj drugič." „Pa drugič. Se priporočamo." V trgovini z avtomobilskimi rezervnimi deli so imeli vse, od hupe do ležajev. S prihrankom od dnevnic sem kupil oljni filter, trgovec pa mi je hotel prodati še zračnega. »Vzemite, zelo je poceni." Zavil sem še v trgovino s sadjem: jabolk, hrušk, pomaranč, banan, limon, ananasov, breskev in ne vem česa še vse, na tone. Kupil sem dva kilograma grape fruita in zbežal na ulico, kajti vse skupaj se mi je pričelo gabiti. Poznam jih, hudiče kapitali- stične! Iz žepa bi mi najraje izvlekli poslednji belič, najraje bi mi izpraznili denarnico, berača bi naredili iz mene, samo da bi se redili, redili, redih, da bi si nagrabili še več, kot že imajo, najraje bi me z avtostopom žejnega in lačnega poslali domov ... O, domovina moja mila! Kako srečen sem v tvojem nedrju, kjer mi nihče ne grozi, da mi bo takoj pripeljal cement na gradbišče, nihče mi ne sili žebljev, barvnega televizorja, avtomobilskih delov, južnega sadja! Nihče. TONI GAŠPERIC