Mojstri jeklenih konjičkov — Na progah za m otok ros v Podi jubel ju bodo jutri in v nedeljo spet hrumeli motorji. Za svetovno prvenstvo, ki ga Tržičani organizirajo že osmič, se bodo v razredu 126 kubičnih eentrimetrov pomerili najboljši domači in tuji motokrosisti. Razen svetovnega prvenstva bo se tekmovanje za pokal Karavank v razredu 250 kubičnih centimetrov ter državno in republiško prvenstvo v razredu 50 kubičnih centimetrov. Tekmovanje so bo oba dneva začelo ob 14. uri. — Foto: F. Perdan Občani Škofje Loke •ed pomembnimi odločitvami ofjeloška občina je po razvoju gospodarstva v gornji pošlo venski h občin, po razvoju družbenih dejavnosti pa o zaostaja in caplja na repu. Po številu otrok, ki obiskujejo nevno ftolo, je dele na 48. mestu, saj celodnevni pouk obi-le 1,61 odstotka osnovnošolcev oziroma le učenci sovodenj-4e'in dražgoske sole. Glavni vzrok zaostajanja razvoja celodnevne šole je pro-tArtka stiska, saj je pouk na vseh centralnih šolah, zlasti na • Hi stopnji v'dveh ali celo treh izmenah. Tudi srednje šole niso Si na boljšem, saj je tudi pri njih pouk v dve izmeni, vsaj za S« razrede, običajna praksa. Takšna organizacija pouka je U velika obremenitev za učence, saj je v vseh šolah izredno »liko vozačev, ki so tako po ves dan zdoma, onemogočena pa JTpopestritev izobraževanja z dopolnilnimi in interesnimi de- ^"boljsanje razmer, hitrjši prehod na celodnevno šolo, Javo izmen, za boljši standard podružničnih šol ,n večjo ka-Kt pouka, je napravljen obsežen program izgradnje central-it^Sodruiničnih osnovnih ter srednjih šol ki na, bi ga v L Illiiiu meri uresničili že v prihodnjem srednjeročnem ob-» *n Vrednost predvidenih investicij v vzgojo in izobraževanje ViSToceniena na 415 milijonov dinarjev. Tretjino po-•CJ^dlni^nifliZlovni ljudje in občani ikofleloike ob-CrifAli iT samoprispevkom, za katerega se bodo odločal, na SSt; proti koncu prihodnjega meseca. Nedvomno je nji-TSkSitev izredno pomembna, saj bo s pomočjo samota vsaj deloma odpravljen zaostanek razvoja šolstva v l^n republiki in bo tudi mladini škofjeloške občine orno- "t SriS!:,, ki je bil izglasovan pred dobrimi fcetimi leti in s pomočjo katerega so bile zgrajene oziroma dodane vse centralne sole v občini, je bil dosežen velik napredek. Y«dar pa se na tem ne sme uspavati, saj so potrebe sedaj veliko »STin takrat dosežen napredek na zadostuje več. Zato je treba mki da se ponovno zaostajanje razvoja vzgoje in izobražena ustavi. Topa bo lahko le z uresničevanjem sprejetega pro-pama izgradnje sol v prihodnjem srednjeročnem obdobju. v ** L. Bogataj Slovesnost ob dnevu varnosti Kranj, petek, 16.5. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja lffM kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO Varnost je skupna Ob dnevu organov notranjih zadev, 13. maju, je pJJJ*^ ™r°vllt.' xbe in sistem bila v skupščini občine Kranj gorenjska sloves- nad našo nadaljnjo usodo. nacTbo nosty na kateri so delavcem uprave javne varnosti itn^VJ*ug<>8,avvje' za1katero smo » i-/- . . ~ ... J . . sKupaj s l itom in Zvezo komunistov Podelili priznanja za^njihomdelo premoženje. Prav v ta prizadevanja za razvijanje socialističnih družbenoekonomskih odnosov se vključuje tudi služba varnosti kot del varnostnega sistema pri nas. »Danes je ta služba trdna, organizirana in preizkušena v borbi,« je dejal Franc Kobentar, »sposobna za odgovorne naloge tuHi v i^nun kn se »luffoslaviia so- »anes začetek sejma oh 10. uri bo namestnik k-Hmka komiteja za industrijo, v ' in gradbeništvo Andrej i Savskem logu odprl ifcftrodni sejem malega gospo-'■•>■ Nh sejmu se bo predstavilo /druženj, ki združujejo I T'rukov in MAOOS i/. Ljubil Ici združuje 2H organizacij Sh^a dela malega gospoda r-- '-' neka j drugih organizacij M/iu-ga dela. ki predstavljajo »[/'»izvode. Na sejmu bo tudi 17 IJtVrev iz Avstrije. Italije. W ^publike Nemčije. Danske rwi\e. Hkrati bo na sejmu Hrohne prodaje po precej K h • »nah. laominn s sejmom poteka več ■brfovanj in razprav. Tako je bil f- zjutraj na sedežu Medobčin-ii^KKiiirskf zbornice v Kranju pogovor o industrijski kooperaciji, na katerem so sodelovali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, republiškega komiteja za industrijo, energetiko in gradbeništvo, zveze samostojnih obrtnikov in organizacij združenega dela. V torek. 20. maja je dopoldne na programu okrogla miza o industrijski kooperaciji. Uvodnik bo pripravil pomočnik predsednika republiškega komiteja za industrijo, energetiko in gradbeništvo Ivan Kogovšek. V sredo, 21. maja, ob 9. uri pa bo predavanje za obrtnike. Ciril Hudovernik ho spregovoril o dohodku in obdavčitvi obrtnikov. V nedeljo dopoldne ob 9. uri bodo na Gorenjskem sejmu odprli razstavo psov. ob 17. uri pa bo nastop dresiranih psov. L. B. preizkus slišnosti električnih siren V fesu od 19. 5. 19HO do 2H. 5. 1980 bomo na širšem območju mesta KflMJfl zaradi meritev akustičnosti prostora aktivirali električne pat Sirene bodo vključene večkrat na dan po eno minuto, zato prodi delovne ljudi in občane, da obvestilo sprejmejo z razumevanjem - preizkusa slišnosti ne razumejo kot signal za ogroženost ob različnih Mirtah Skupščina občine Kranj Oddelek za ljudsko obrambo Po državni himni in minuti tišine v spomin umrlega predsednika Tita je zbranim delavcem uprave javne varnosti in gostom spregovoril Franc Kobentar. sekretar komiteja občinske konference ZKS Jesenice. Poudaril je, da organi notranjih zadev praznujejo svoj praznik in obletnico ustanovitve pred šestintridesetimi leti v času, ko* je Jugoslavija zavita v črno, saj smo izgubili člo veka, revolucionarja in državnika katerega delo je pustilo neizbrist pečat naši stvarnosti. Vendar p_ nam Se tako boleča izguba ne sme jemati poguma, odločenosti za izvrševanje nalog, ki so pred nami tudi na področju varnosti. Velik je prispevek, ki ga je predsednik Tito, tako kot na drugih področjih, zapustil tudi na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite. V tem nam ni manjkalo prakse, saj se je morala Komunistična partija že v ilegali pred prvo svetovno vojno .ščititi pred razrednim sovražnikom in je morala primerno organizirati svojo varnost, če je hotela delovati. Ta praksa se je nadaljevala tudi med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo, ko je bilo treba varovati pripadnike NOV na osvobojenem ozemlju, varovati ljudi, premoženje pred sovražnikom in domačimi izdajalci. To obdobje je bil čas novih izkušenj in spoznanj, osnova za organizacijo službe varnosti na novih temeljih v službi varovanja pridobitev delavskega razreda. Danes imajo organi za notranje zadeve enake naloge — boriti se je treba proti izpodkopavanju temeljev socialističnega sistema znotraj naše družbe kot tudi proti zunanjim silam. Varovati je treba bratstvo, enotnost, ugled Jugoslavije, ki ji ga je v svetu priboril Tito, varovati zakonitost, varovati ljudi in njihovo Cvijetin Mijatovič novi predsednik predsedstva Beograd, 15. maja — Na današnji seji predsedstva SFRJ so izvolili za novega predsednika predsedstva Cvijet ina Mijatoviča. dosedanjega podpredsednika predsedstva, ki v predsedstvu zastopa SR Bosno in Hercegovino, za podpredsednika pa Sergeja Kraigherja, dosedanjega člana predsedstva. ki v tem našem najvišjem kolektivnem vodstvu zastopa SR Slovenijo. Volitve so bile v skladu / določili ustave SFRJ o mandatu, ki se je za dosedanjega predsednika in podpredsednika iztekel z današnjim dnem. žrtvovali toliko. Dokazali smo sebi in drugim, da lahko organizirane družbene sile v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela skupaj s službami varnosti zaščitijo družbo pred presenečenji, pripravljeni smo tudi bojevati za zaščito doseženega in za nadaljevanje smeri in razvoja, ki ga je začrtalo Titovo delo. Na slovesnosti, na kateri so bili med drugimi tudi Janez Znidaršič. _ * -i • •••» ■ - - * tudi v času, ko se Jugoslavija mea arugimi tuai -Janez /..niaarsic. >- oča z dejstvom, da ni več Tita.« pomočnik republiškega sekretarja za a, V svetu, razdeljenem na politične notranje zadeve. Zdravko Krvina. n bloke, je iluzorno misliti, da nosilci sekretar medobčinskega sveta ZK za >a nam nasprotnih političnih teženj ne Gorenjsko, je načelnik UJV Kranj Ki ivlr<»ri^vesnnst. na kateri so delavcem uprave javne varnosti z vse Gorenjske podelili priznanja za njihovo dosedanje uspešno de/o. — Foto: F. Perdan 5. mednarodni sejem malega gospodarstva Zvezne in republiške plakete varnosti Ljubljana - Na republiški slovesnosti oh dnevu varnosti v skupščini SR Slovenije je v sredo predsednik Izvršnega sveta Dr. Anton Vra-tuša podelil zvezna priznanja varnosti. Janez Zemljarič. republiški sekretar za notranje zadeve pa republiška priznanja za varnost. Med drugimi so prejeli priznanja tudi Gorenjci: Zvezno plaketo varnosti je prejela KS Hrušica. republiške plakete varnosti pa KS Jezersko. Jaka Smid iz KS Hrušica. Duška Rratina iz KS Kranj ska gora. Danilo Djurovič, starešina JLA iz Radovljice. Krnil Herlec in Franc Kkar. inštruktorja G RS ter Jože Sitar iz SDK Kranj KRANJ 16.—21. 5. 1980 industrijska kooperacija ■ drobno gospodarstvo OZD ■ obrtna združenja ■ samostojni obrtniki inovacije a drobna prodaja po nižjih cenah N A S L O V : G Lr AS 2.STRAN Predsedstvo SFRJ volilo predsednika in podpredsednika V skladu z ustavo SFRJ voli predsedstvo SFRJ predsednika in podpredsednika iz svojih članov za dobo enega leta po zaporedju, določenim s poslovnikom o delu predsedsfaa SFRJ. S poslov nikom predsedstva je predvideno, da funkcijo podpredsednika predsedstva opravljajo izmenično za dobo enega leta, člani predsedstva po naslednjem zaporedju republik in pokrajin: Makedonija, Bosna in Hercegovina, Slovenija, Srbija, Hrvatska, Črna Gora, Vojvodina in Kosovo. Enako zaporedje velja tudi za opravljanje funkcije predsednika pred-sedstva SFRJ. Z ustavo je določeno, da s prenehanjem funkcije predsednika republike izvršuje predsedstvo SFRJ vse pravice in dolžnosti, ki iih po ustavi ima, podpredsednik predsedstva SFRJ pa postane predsednik predsedstva SFRJ do izteka mandata, za katerega je bil izvoljen za predsednika. Člani predsedstva so voljeni za pet let. Nihče ne more biti izvoljen za člana predsedstva več kot dvakrat zapored. Sedanje predsedstvo je bilo izvoljeno 15. maja, 1979. leta. Večina članov je bila na ta položaj voljena drugič. Za podpredsednika je bil izvoljen na seji, ki jo je vodil Tito, član predsedstva SFRJ iz Makedonije Lazar Koliševski. Po ustavi predsedstvo SFRJ predstavlja Jugoslavijo doma in v tujini ter opravlja druge, z ustavo določene pravice. Je tudi najvišji organ, ki vodi in poveljuje oboroženim silam SFRJ v vojni in miru. Predsednik predsedstva SFRJ v imenu predsedstva poveljuje oboroženim silam SFRJ v skladu z ustavo in zveznim zakonom. Predsednik predsedstva SFRJ je predsednik sveta za ljudsko obrambo. Jugoslavija se zbira v Užiški ulici Več kot deset dni je minilo od smrti predsednika Tita, ob grobu na Dedinju pa je vsak dan več delovnih ljudi, pionirjev in mladine, borcev, ki se želijo pokloniti preminulemu heroju. Na Užiško ulico prihajajo iz vseh koncev Jugoslavije, z jutranjimi avtobusi in vlaki. Vrsta se nabere že pred zoro. V počastitev, 25. maja, dneva mladosti, bodo v četrtek v beograjskem muzeju »25. maj« odprli razstavo »Titova štafeta - štafeta mladosti«. Hkrati bo odprta filatelistična razstava »Dan mladosti«, na kateri so zbrane znamke z likom predsednika Tita in znamke, ki so izšle v počastitev dneva mladosti. Na razstavi »Titova štafeta — štafeta mladosti« bodo razstavljene vse štafete, s katerimi so predsedniku Titu od leta 1945 mladi, delavci in občani iz vseh krajev domovine izkazovali ljubezen in željo, da bi Jugoslavijo še naprej vodil. Varčevanje z rezervami Domačih energetskih virov je premalo, da bi lahko zadovoljili porabo po energiji. Ker smo v preteklih letih zanemarili vlaganja v ener- fetske surovine, nam zmani-uje tudi premoga, da bi lahko nadomestili tekoča goriva. Zato je treba z energijo varčevati. Že pred tremi leti je bil v Sloveniji narejen obširen program varčevanja, zbranih obilica pobud in ukrepov, pobud in predpisov. Mnogi so žal ostali le na papirju in so zato potrebni administrativni ukrepi, čeprav se vsi zavedamo, da so ti skrajna možnost. Kranj - V ponedeljek popoldne so se na proslavi v Domu JLA zbrali delavci Postaje milice Kranj in oddelka za notranje zadeve skupščine občine Kranj, da bi proslavili svoj praznik - dan varnosti. Zbranim ji spregovoril Stane Božič, predsednik Skupščine občine Kranj, naj boljšim športnikom, ki so se izkazali v vrsti športnih srečanj i p<> častitevpraznika, pa so podelili priznanja. - Foto: F. Percian SR. LOKA V ponedeljek, 19. maja, ob 12. uri bo 3. seja občinske konference SZDL Škofja Loka. Za dnevni red predsednik Jakob Gartner predlaga poročilo o delu občinske konference SZDL in njenih organov, obravnavo statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske konference, obravnavo poročila o poteku javnih razprav o novelaciji urbanističnega programa mesta Škofje Loke in obravnava predloga odloka o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za gradnjo vzgojno-izobraževalnih objektov. Ob 16. uri bo v sejni sobi občinske skupščine programskovolilna konferenca občinske konferezce ZKS. Na dnevnem redu je izvolitev organov programsko volilne konference, poročilo za preteklo dveletno mandatno obdobje, volitve, in sprejem programskih usmeritev za enoletno mandatno obdobje. V sredo, 21. maja, ob 12. uri bo seja občinskega sveta Zveze sindikatov. Na dnevnem redu je obravnava gradiva za 7. sejo medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko, izvolitev delegata za MS ZSS za Gorenjsko in aktivnost občinskega sveta pri pripravi referenduma za uvedbo samoprispevka za gradnjo vzgojno-izobraževalnih objektov. Kranjčani za lepše okolje Kranj - 19. aprila je bila v krajevni skupnosti Kranj-center prva očiščevalna akcija ob bregovih Kokre in Save." Okoli 60 občanov je temeljito očistilo okolje, organizatorji pa so se odločili, da bodo organizirali še nekaj akcij maja. V okviru krajevne skupnosti Kranj-center so se odločili, da bosta naslednji dve očiščevalni akciji na področju gradu Kiesselstein, zato, da bi prebivalcem Kranja uredili manjši, vendar prijetni park počitka. Vrt na Tomšičevi 44 bodo najprej temeljito očistili, razrahljali steptano zemljo ter uredili poti, KZK pa bo uredil nasade. Dela torej ne bo malo. Opravili ga bodo lahko le, če se bo kar največ občanov odločilo za sodelovanje v akciji. Očiščevalna akcija na Tomšičevi 44 bo v soboto, 17. maja in v soboto, 24. maja ob 8. uri, akcija pa bo trajala do 13. ure. Vsi udeleženci naj bi s seboj po možnosti prinesli tudi orodje, akcija pa bo ob vsakem vremenu. Občani Kranja naj bi se tudi pridružili akciji za lepše okolje samoupravne komunalne interesne skupnosti in samoupravne stanovanjske interesne skupnosti, ki razpisujeta tekmovanje za najlepše urejeno okolje. Tekmovanje zajema čistočo okolice in zelenic, čuvanje zelenja, okrasitev x>ken in balkonov. K tekmovanju se lahko prijavijo hišni sveti in tudi stanovalci hiš ali skupine hiš. Prijave sprejema krajevna skupnost Center, Cankarjeva 16. Najbolj urejene stavbe ali skupine stavb bodo dobile nagrade, prijavijo pa se lahko občani pismeno ali osebno vsak torek in četrtek od 14. do 16. ure. 86 novih članov ZK Pred 1 majem je bila v galeriji loškega gradu slovesnost ob podelitvi Kkfh izkaznic 86 novim članom 7.K Partiiske izkaznice so -podelili Med novi- 7ffini> največ mladih delavcev Svet v tem tednu Četrt stoletja sodobne Avstrije c i «1 Nižje prispevne stopnje Radovljica — V občini so se dogovorili, da se s 1. junijem letos prispevne stopnje za uresničitev programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti spremenijo, tako, da se zmanjšajo obremenitve za 0,20 odstotka. Prispevna stopnja za uresničitev programa občinske izobraževalne skupnosti Radovljica znaša 5,41 odstotka iz brutto osebnega dohodka, za uresničitev programa telesnokultur-ne skupnosti 0,51 odstotka, za skupnost otroškega varstva 1,21 odstotka iz brutto osebnega dohodka, za uresničitev programa občinske skupnosti socialnega skrbstva Radovljica pa se zniža od 0,70 odstotka na 0,49 odstotka. Prispevna stopnja za uresničitev programa občinske zdravstvene skupnosti Radovljica znaša 6,78 odstotka iz brutto osebnega dohodka in iz dohodka 1,40 odstotka, z osnovno, ki ie bVut1okosebrhtidhhdek. D. S. ZK. Partijske . tudi 16 vojakom iz garnizije Jožeta Gregorčiča v Škof ji Loki. • - ■ •---X mi in _ lagale osnovne organizacije tudi sprejele v članstvo, izkaznice pa so jim podelili na posebni slovesnosti. V torek pa se je v Skofji Loki začel nov uvajalni seminar za kandidate za sprejem v ZK. Udeležilo se ga je 83 kandidatov, ki so jih predlagale za sprejem osnovne organizacije ZK. Tudi tokrat je med njimi največ mladincev. L. B. Za zaporo smetišča RADOVLJICA - O osrednjem občinskem odlagališču smeti in odpadkov na Jezercih, dober streljaj oddaljenem od najgosteje naseljenih področij Radovljice, ki že nekaj let upravičeno buri duhove, so ponovno razpravljali delegati na enem zadnjih zasedanj krajevne skupnosti Radovljica. Navzlic neštetim pritožbam občanov in organov krajevne skupnosti Radovljica in navkljub odločbi sanitarne inšpekci- i'e o nadaljnji uporabi se odlaga-išče nenehno polni in vse bolj onesnažuje okolje. Zgornja plast odpadkov in smeti iz vse občine je že za štiri metre presegla nivo velike jame, zato je razumljivo, da takšno stanje ne trpi nobenega izgovora več, so ogorčeno dokazovali delegati. Če kdaj, potem je prav v tem primeru nujno, da se smetišče zapre in prekrije z zemljo. Nenehno odlaganje smeti in problem osrednje deponije in barantanje okoli nove lokacije je prisililo delegate, da so postavili najodločnejšo zahtevo izvršnemu svetu skupščine občine Radovljica, da najpozneje do 1. junija opravi postopek za nepreklicno prepoved nadaljnjega do-važanja smeti in odpadkov in za zaporo na Jezercih. Na Dunaju in po vsej Avstriji slavijo 25. obletnico avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu govori o pravicah in- razvoju narodnostnih skupin, vendar ta člen še ni uresničen - Novi ameriški zunanji minister Edmund Miuskie odhaja na prvo turnejo v Evropo - Iranski predsednik vlade še ni znan — Zapleteno na bregu Jordana in v Ugandi DUNAJ - Včeraj, 15. maja, je minilo 25 let od podpisa avstrijske državne pogodbe v dunajskem gradu Belvedere, ki je prinesla Avstriji samostojnost in neodvisnost v družini evrop-skih držav Pogodbo so podpisale štiri velesile Združene države Amerike, Sovjetska Zveza, Velika Britanija in Francija ter s tem tudi izpovedale, da je za človeštvom nevarno obdobje hladne voine, da prihaja v ospredje popuščanje napetosti in da se morda človeštvu le obetajo mirnejši časi. Obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe tudi za nas, Jugoslavijo, ni zanemar-iania vredna. Nismo le sopodpisniki te pogodbe, ampak živi v sosednji Avstriji tudi del Slovencev in Hrvatov. Sedmi člen avstrijske državne pogodbe je namenjen njim, njihovemu obstoju, njihovemu svobodnemu razvoju in njihovim pravicam. Ta člen v avstrijski državni pogodbi ni nepomemben. Zgodovina in sedanjost znova in znova dokazujeta, da so bili Slovenci in Hrvati pomemben del odpora proti fašizmu in nacizmu v Avstriji in da je njihov delež pri osvoboditvi dežele velik. Sosednja država na dostojen načjn proslavlja 25. obletnico obstoja. Prireditve v prestolnici in tudi drugih krajih imajo praznični prizvok, začele pa so se že 11. aprila, to je na dan, ko je pred četrt stoletja odpotovala avstrijska delegacija na odločilna pogajanja v Moskvo. Včeraj in danes sta osrednja praznična dneva. Na njih sodelujejo zunanji ministri podpisnic državne pogodbe. Dunaj pripisuje temu izreden pomen, saj je to priložnost za navezavo že dolgo odlašujočega dialoga med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji obletnica podpisa državne pogodbe ni obila. Slovenski osrednji organizaciji sta pripravili včeraj posebno prireditev, avstrijski zunanji minister dr. Pabr pa je v torek izjavil, da dosega sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo zadnje čase zavidljivo raven in da bo njegova država storila vse za še boljše sodelovanje. Zunanji minister sosede je tudi povedal, da bo Avstrija le naprej ostala nevtralna, vendar aktivna udeleženka mednarodnih dogajanj. Organizacije Slovencev in Hrvatov v Avstriji so pripravile novinarsko konferenco, na kateri so njihovi pred-otavniki poudarili, da je to praznik vreden slavja, saj je Avstrija po zaslugi pogodbe postala neodvisna, manjšinam je bila zagotovljena možnost obstoja in razvoja, njihov boj zoper nacizem in fašizem pa je tudi postavljal temelje državni pogodbi. Zal Slo- { venci in Hrvati ob pregledu svojega položaja v zadnjih petin- ' dvajsetih letih ne morejo položiti pozitivnega obračuna. Druga republika je sprejemala manjšinske zakone, pa je vsak od njih prispeval k zmanjševanju pravic razvoja in celo možnosti obstoja. Predstavniki Slovencev in Hrvatov so zunanjim ministrom štirih velesil že poslali dokumentacijo o njihovem položaju, saj bo skušala država na vsak način narediti vtis, da je 8 položajem manjšin vse v najlepšem redu. Združene države Amerike imajo po odstopu Vanca novega zunanjega ministra: Edmunda Muskia, umirjenega in treznega človeka, ki se ogreva za brzdanje tekme v oboroževanju, obenem pa politika, ki je najostreje, še Veliko huje kot Carter, obsodil sovjetski poseg v Afganistanu. Muskie odhaja na prvo turnejo po Evropi, kjer bo obiskal zaveznike in jih skušal prepričati, naj vztrajajo pri ukrepih zoper Iran, ki bije z volitvami novega premiera novo notranjo bitko. Izid še ni gotov. Slišati je glasove, da se nekateri zahodni zavezniki ne ogrevajo preveč ra najostrejše ukrepe zoper Iran, predsedniku Carterju pa so v domovini že svetovali, naj se sam osebno toliko ne ukvarja i Iranom, ampak naj več dela prepusti diplomaciji. Muskie *e utegne na Dunaju srečati s sovjetskim zunanjim ministrom, kar je nameraval že menda tudi njegov predhodnik Vance. Zapletlo se je tudi v pogajanjih o palestinski avtonomiji na zahodnem bregu Jordana, kjer je zavladal štrajk arabskega prebivalstva. Egipčani pa so prekinili pogajanja. Za ameriško diplomacijo bo torej pod novim vodstvom dovolj dela. Prava zmeda je nastala tudi v Ugandi. Vojaška komisija trdi, da ima oblast v rokah in da je predsednik Binaisa odstavljen, le-ta pa to zanika. Po sodbi opazovalcev ima ponovno vpliv na dogajanja v državi nekdanji voditelj Obote, ki pa prav tako to zanika. Zato se utegne položaj v tej deželi zaplesti. Praznično bo v prihodnjih dneh v državah varšavskega sporazuma. V glavnem poljskem mestu Varšava bo proslava ob 25. obletnici ustanovitve Varšavskega sporazuma, na kateri bodo sodelovali najvišji predstavniki vzhodnih socialističnih držav. Menijo, da to ne bo le proslava, ampak utegne Vzhod pojasniti stališča do najpomembnejših problemov sveta. J.KoŠnjek »* ki« it M* *e ** f*i kal U ;0 var. .M H) i l 1 Zakaj ne bo družbenega doma Radovljica — Vse kaže, da v Radovljici, enem redkih občinskih središč v Sloveniji, ki nima lastnega kulturnega doma. fudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bodo uresničili prvotno zamišljene gradnje takšnega objekta. Tako so se morali namreč odločiti delegati skupščine krajevne skupnosti Radovljica na zadnjem zasedanju, če- Prekomorci! NEKDANJE BORCE 5. PREKOMORSKE BRIGADE, borce drugih prekomorskih enot NOVJ in družinske člane vabimo na to-variško srečanje, ki bo v soboto, (jutri) 17. maja 1980 ob 17. uri popoldne v veliki dvorani Športnega društva Slovan, v športnem parku Kodeljevo, V Ljubljani —Moste. Tovariško srečanje bo v počastitev spomina na našega vrhovnega komandanta Josipa Broza-Tita, v spomin na prihod 5. prekomorske brigade v Slovenijo in v počastitev 35-letnice osvoboditve. Na srečanju bo bogat kulturni program. Za prevoz skrbi vsak udeleženec sam! i • • . r Pripravljalni odbor tudi je večina krajanov na uličnih i« vaških konferencah aprila, ko m M pravijali o elementih za srednjen\1^ program krajevne skupnosti. izraiB* podporo načrtovani gradnji dom* To naložbo, ki hi veljala okoli *n> milijonov dinarjev, s predvidenim samoprispevkom občanov, Ntil krajevna skupnost ne bi Mnoga kljub prispevku občinske skupšfiat Pri tem so upoštevali tudi zakonska določila o prepovedi gradnje negospodarskih objektov v srednienV nem planu. Delegati so se zato opredelili, da načrtujejo gradnjo rekreacijske^ centra s pokritim bazenom Sredstva bi zagotovili s samoprispevkom in i že zagotovljenim deležem nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti občine. Svetu krajevne skupnost v. naložili, da še pred referendumom pripravi podroben program in finančni načrt, o katerem se bodo pfc. rtovno odločali občani na uličnih in Vaških konferencah. J, , jg 16. MAJA 1980 Dražji vrtci in jasli lAoSeloški občini so poenotili oskrbnine v vrtcih $&&£g*5: tjostih v občini — Oskrbnine jo višje v poprečju ^mj; 3.STRAN O LAS ///ika na člana družine bodo po M**) prispevali za varstvo predšol-^ otroka 700 din, od 2.100 do /j) din na člana družine 816 din, Delegati spet o deponiji odpadkov V radovljiški občini že nekaj let razpravljajo o lokaciji za centralno deponijo odpadkov — Po mnenju vseh strokovnjakov je najbolj ustrezna lokacija v Dvorski vasi , 2400 do 2.700 din Vdo 3.000 din 1.080 din, od 3.000 ;'w)din 1 221, od 3.300 do 3.600 tarirv 1 332 din, od 3.6O0 do 3.900 ig od 3.901 do 4.2O0 din 1.554 din ■*iM/) do 4.600 din 1.650 din, od RADOVLJICA - Že leta 1974 je skupščina občine Radovljica naročila pri Inženiringu Smel t v Ljubljani elaborat o rešitvi komunalnih odpadkov za območje občine, da bi za dolgoročno obdobje rešili problem odpadkov. Ob tem so ukinili uradno odlagališče na Bledu in očistili nekaj črnih odlagališč v občini, obenem pa sanirali odlagališče na Jezercih. Izdelali so tudi idejne projekte za prihodnjo centralno sanitarno deponijo komunalnih odpadkov pri Dvorski vasi, začasno pa naj bi odpadke odlagali na Jezercih in v Bohinju. Pri tem, ko so se odločili za deponijo pri Dvorski vasi, so izhajali iz tega, da na predvidenem W za delovna razmerja in vprašanja delavcev Hmeljne organizacije kooperantov PREDDVOR n. sub. o. © Gozdnega gospodarstva Kranj n. sub. o. objavlja prosta dela in naloge OPERATIVNO VODENJE REVIRJA BESNICA — 1 sodelavec Pogoji: - srednja strokovna izobrazba gozdarske smeri - eno leto delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj v roku 15 dni po objavi pošljejo vloge na naslov GG Kranj, Temeljna organizacija kooperantov Preddvor, Hrib 2 64205 Preddvor. 0 rezultatih oglasa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. področju deponije že zdaj ni več gozda, razen osamljenih dreves, požar ob predvideni tehnologiji ni mogoč, na področju Peračice pa ni rezervata pitnih vod. Ko so naleteli na oster odpor vaščanov, ki so trdili prav nasprotno, je občinska skupščina imenovala strokovno skupino, ki je ponovno pregledala lokacijo deponije ter še dve drugi možni lokaciji: Resje in Dobro polje. Po vsestranski preučitvi in terenskemu ogledu so strokovnjaki soglasno dali prednost lokaciji za Dvorsko vasjo ter pri tem poudarili, da ima precejšnjo zmogljivost, da je odmaknjena od naselja, da okolje ne bo onesnaženo, da je dostopnost primerna in da je lokacija nasploh ustrezna. Ustrezna soglasja so dali tudi republiški organi, na osnovi teh soglasij pa ugotavljajo ustreznost lokacije tudi pri Zavodu za urbanizem Bled, kjer so jo že vnesli v novelacijo urbanističnega načrta Radovljica — Lesce — Begunje. Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je tako upošteval ponovno vsa mnenja in pripombe ob lokaciji za Dvorsko vasjo, tudi pripombe komisije, ki je predlagala, naj občinska skupščina dopolni urbanistični program in izvede postopek za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za centralno sanitarno deponijo pri Dvorski vasi. Predlog republiške komisije prihaja torej pred delegate občinske skupščine, skupaj z osnutkom odloka o dopolnitvi urbanističnega plana in urbanističnega načrta, skupaj s pripombami iz javne razprave ter s stališči izvršnega sveta. D Sedej Jeseniški komunisti so izvolili Jesenice — Člani konference Zveze komunistov v jeseniški občini so se v ponedeljek, 12. maja, sestali na programsko volilni konferenci. Konferenca je v skladu s statutarnim sklepom o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZK izvolila in dopolnila svoje vodstvo. Boris Bregant z Jesenic je bil izvoljen za predsednika občinske konference Zveze komunistov Slovenije na Jesenicah. Svojo dolžnost bo opravljal nepoklicno. Novi predsednik, ki se je rodil 1940. leta na Jesenicah, je član poslovodnega odbora jeseniške železarne. V Zvezi komunistov deluje od 1972. leta. Zaradi odgovornega odnosa do dela v železarskem kolektivu in prizadevnosti v družbenopolitičnih organizacijah si je pridobil zaupanje tako med delavci kot komunisti. Aktivno deluje v številnih organih slovenske- fa gospodarstva, je član predsedstva občinske onference Socialistične zveze, med drugim pa je doslej bil tudi član komiteja občinske konference Zveze komunistov. Sodeluje v več društvih in družbenih organizacijah. po-tudi Franc Koben tar, dosedanji sekre tar komiteja občin ske konference ZKS bo to dolžnost klicno opravljal v sedanjem mandatnem obdobju. Poleg sekretarja so na konferenci izvolili v komite štiri izvršne sekretarje za posamezna področja dela v občinski organizaciji ZK. Mirko Rabič bo poklicno skrbel za organiziranost, razvoj, statutarna vprašanja, kadrovsko politiko in usposabljanje, za naloge in delo komunistov v družbenoekonomskem sistemu je zadolžen Milan Mežnarec, za naloge in delo komunistov v političnem sistemu odgovarja Franjo Kragolnik, na področju splošne ljud ske obrambe in družbene samozaščite pa deloval Alojz Rakoie. Drugi člani komiteja občinske konference ZKS na Jesenicah, ki so jih izvolili na konferenci, so Romana Bradic, Slavko Osred-kar, Anton Pintar, Dušica Rjazancev, Bratko Skrli in Marjan Žitnik. Predsednik statutarne komisije je Milan Magazin, nadzorne kmisije pa Vaao Koman. Tovariško razsodišče vodi Albin Polk. Pri občinski konferenci bodo še naprej delovale vse druge dosedanje komisije in aktiv komunistov neposrednih proizvjalcev. bo S. Saje Neumestne žalitve Kaj vse se zgodi, če nekateri posamezniki nočejo razumeti, kakšna je vloga krajevne skupnosti — Krajevna skupnost in družba smo vsi RADOVLJICA - Krajani, kakor moremo in zmoremo, po svojih močeh delujemo in sodelujemo pri krepitvi naših samoupravnih krajevnih skupnosti, saj v njih uresničujemo vse krajevne in družbene interese. Nekateri smo v tem manj zagnani, drugi spet so nadvse tesno povezani z delom krajevne skupnosti, ko si prizadevajo ža vsesplošni in stalni napredek kraja prav na vseh področjih. Le redko, izjemno redko, pa se zgodi, da bi posamezni občani nasprotovali odločitvam samoupravnih organov krajevne skupnosti s tem in tako, da bi žalili ali celo javno sramotili nekatere predstavnike krajevne skupnosti. Popolno nerazumevanje dela in vloge predstavnikov krajevne skupnosti in pomena samega delovanja krajevne skupnosti je v neki naši skupnosti privedlo na koncu predstavnika sveta, da se je obrnil na občinsko sodišče ... V krajevni skupnosti so se odločili, da ukinejo telefon na železniški postaji in namesto zasebnega telefona uvedejo primernejšo in bolj uporabno govorilnico. Temu sta se odločno uprla zasebna taksista, ki sta bila odvisna od klicev in sta zahtevala telefon nazaj ali pa povračilo stroškov priključitve telefona, ki sta ga napeljala. Obenem je ustrezni organ občinske skupščine začrtal pred železniško postajo nove prostore za parkiranje — spet v ogorčenje obeh, ki sta prej parkirala tik pred vrati postaje. Spor je bil nedvoumen in je trajal že leta. Krajevna skupnost je večkrat razpravljala o svojem sklepu in vsem se je popolnoma naravno zdelo, da so se stvari uredile tako, kot potekajo povsod. Morda bi še večkrat razpravljali o tem in poskušali na nek način pomagati taksistoma, če sta bila res tako prizadeta, ko bi sama našla primerno pot do svoje krajevne skupnosti. Tako pa sta ubrala povsem svojstveno, dokaj neobičajno in docela neumestno: spravila sta se na predsednika sveta krajevne skupnosti tako, da sta mu, kadarkoli sta že mogla, mežikala z lučmi avtomobila, mu trobila, ga zmerjala, sramotila pred sokrajani. Za odločitev krajevne skupnosti je bil po njunem mnenju odgovoren samo in le on, ki sta mu kadarkoli in kjerkoli že namenjala glasne klice iz avtomobila: baraba, daj telefon nazaj in tako naprej. Obnašanje je postalo nevzdržno tedaj, ko je eden izmed njiju počasi vozil za predstavnikom krajevne skupnosti, nenehno mu preteč in na žaljiv način. Sodišče ju je obsodilo na denarno kazen zaradi kaznivega dejanja razžalitve, a ostaja pa vprašanje odnosa občanov do krajevne skupnosti. Krajevna skupnost vendarle niso posamezniki, odločitve niso odločitve posameznikov, krajevna skupnost sta tudi onadva sama, ki nimata le pravice delati in sodelovati v delu krajevne skupnosti, temveč tudi dolžnost, da prav v krajevni skupnosti razrešujeta tudi svoje probleme, da poskušata na miren in samoupraven način posredovati tedaj, če se čutita prizadeta in ogrožena. S strpnim dogovorom in s pametno besedo, ki pa je nista hotela slišati, bi dosegla marsikaj. Ce pa še vedno mislita, da jima je družba odgovorna nekaj dati, potem sta v veliki zmoti: kajti vsi mi, tudi onadva, smo družba, ki ji je takšno izsiljevanje že zdavnaj tuje, ki dela in soustvarja ter se samoupravno dogovarja o vsem, tudi o telefonih in o parkirnih prostorih ... V*. Sova Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kadrovski sektor delovne organizacije objavlja za potrebe SEKTORJA ZA INŽENIRING IN PRO-JEKTIVO prosta dela in naloge VODENJE PRIPRAVE IN REALIZACIJE INVESTICIJ Pogoji: — visoka izobrazba strojne smeri s 5 letnimi delovnimi izkušnjami — znanje dveh svetovnih jezikov — enega aktivno, drugega pasivno — sposobnosti organiziranja in koordiniranja rimskega dela — aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Za projektiranje elektroenergetskih inštalacij in naprav iščemo elek-troinženirja — jaki tok. Informacije v kadrovskem sektorju osebno ali po telefonu. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, v roku 15 dni po objavi oglasa. Gorenjska predilnica Škofja Loka Kidričeva 75 razpisuje prosta dela in naloge 1. KLJUČAVNIČARJA (2 delavca) 2. REZKALCA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - končano poklicno kovinarsko šolo in 1 do 2 let prakse Poskusni rok je 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Skofja Loka, Kidričeva 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. O L A 8 4. STRAN. Andrej Verbič: Na gorenjskem sej mu naj se srečujejo tovarne in kooperanti Danes dopoldne bodo na Gorenjskem sejmu odprli 5 sejem malega gospodarstva. Ob tej priložnosti je predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič povedal za Glas nekaj misli o industrijski kooperaciji in njenem pomenu za celoten razvoj našega gospodarstva ter pomenu kranjskega sejma za predstavitev potreb delovnih organizacij na eni in ponudb obrtnikov na drugi st rani. »Že nekaj časa se zastavlja vprašanje učinkovitejšega sodelovanja med organizacijami združenega dela in obrtniki. Zlasti se to vprašanje načenja ob raznih sejemskih prireditvah?« »Res je, da potrebujemo nekaj •splošnih obrtnih sejmov, na katerih lahko sledimo napredek malega gospodarstva in zasebne obrti, vendar pa se vse bolj kaže potreba po njihovi specializaciji. Kranjski sejem malega gospodarstva je ena takšnih prireditev. V združenem delu se namreč kaže vse večja potreba po sodelovanju med organizacijami združenega dela in zasebno obrtjo, zlasti pri proizvodnji delov, sklopov in podobnih izdelkov, ki jih industrija potrebuje v svoji proizvodnji. Takšno sodelovanje je v preteklosti v nekaterih organizacijah združenega dela že dalo dobre rezultate. Učinkovito je bilo zlasti v elektro in kovinski industriji, v lesni panogi in v manjši meri tudi na nekaterih drugih področjih gospodarstva. V ospredju takšnih prizadevanj so Iskra, Gorenje, LIP, Slovenija les in še nekatere druge organizacije združenega dela. Pri tem velja poudariti, da gre v teh primerih za izredno prizadevnost delovnih organizacij, ki same iščejo kooperante med zasebnimi obrtniki in sklepajo z njimi kratkoročne in dolgoročne pogodbe o poslovnem sodelovanju. Seveda pa tak, kljub vse, mu ne dovolj organiziran nastop, ne more dati pomembnejših rezultatov vsaj ne za večji del združenega dela in zasebnih obrtnikov, zato bi bilo treba najti mesto, kjer bi lahko ugotavljali dosežke in, kjer naj bi sklepali nove dogovore.« »Bi bil to kranjski sejem?« »Pobuda je, da bi kranjski sejem malega gospodarstva specializirali, da bi bil to prostor, kjer bi se srečevale potrebe združenega dela in ponudbe kooperantov, zasebnih obrtnikov, ki želijo dolgoročno sodelovati z industrijo. Tako bi na sejemski prireditvi lahko ugotovili, kaj so zasebni obrtniki sposobni narediti in njihovo ponudbo, organizacije združenega dela pa bi lahko izpostavile svoje probleme. Sejemska prireditev bi postala mesto poslovnih dogovorov in bi se bistveno ločevala od drugih podobnih sejmov. Takšna usmeritev bi tudi sicer bila modra, kajti tako bi sklepanje ko-operacijskih pogodb dobilo javno mesto, saj dostikrat razne oblike sodelovanja prenehajo zato, kjer je v javnosti mnenje, da se take pogodbe sklepajo pod mizo, da pomenijo možnost bogatitve partnerjev in podobno. Predlagani način, da se te pogodbe sklepajo v okviru sejma pa bi pomenil javnost poslovanja, večjo NA DELOVNEM MESTU varnost poslovnih partnerjev, možnost trdnejšega dogovarjanja n kvaliteti, cenah, rokih in podobno.« »Se ne bi kazalo širše dogovoriti o pogojih sklepanja pogodb o sodelovanju?« »Ni odveč pobuda, da splošna združenja posameznih gospodarskih panog v okviru organizacij združenega dela, ki bolj intenzivno sodelujejo z zasebnimi obrtniki, pripravijo okvirne dogovore oziroma sporazume o mestu, načinu in pogojih sklepanja takšnih kooperacijskih pogodb. Ce bi že doslej uveljavili taksno prakso, se ne bi srečevali s pomanjkljivostmi in problemi, ki smo jim sedaj priča. Odpadli bi mnogi problemi zlasti v gradbeništvu v zvezi s sodelovanjem z obrtniki, ki zaposlujejo delavce i/, drugih republik in to pod pogoji, ki ni v skladu z našo zakonodajo. Torej, če hočemo na tem področju doseči dogovor in zagotoviti boljše sodelovanje med organizacijami združenega dela in zasebno obrtjo, je treba sprožiti pobude obeh dejavnikov in organizatorja sejemskih prireditev, ki naj bi bilo usmerjeno ne le k specializaciji te obrtne sejemske prireditve, ampak predvsem k boljšemu sodelovanju pa tudi k boljšim in trdnejšim rezultatom gospodarjenja.« Pripravila: L. Bogataj Prepočasi v kmetijstvu Kmetijstvo v kranjski občini ne dosega planiranega razvoja, delež kmetijstva v družbenem proizvodu pa celo upada. Tako je delež kmetijstva od 4,6 odstotka v družbenem proizvodu leta 1976 upadel lani na 3,7 odstotka. Nasprotno pa se je po delnem zmanjševanju deleža zasebnega kmetijstva v preteklih letih lani odstotek le-tega povišal, tako da je v kmetijstvu 72 odstotkov zasebnih kmetov, ostalo pa je družbeni sektor. Najbolj je za planiranim zaostala rastlinska proizvodnja, pri čemer je eden glavnih vzrokov vreme, to pa po drugi strani tudi pomeni, da je sedanja stopnja intenzivnosti proizvodnje v kmetijstvu še dokaj nizka. Zaradi lege občine, je to področje tudi izpostavljeno elementarnim nezgodam, toči, suši, neurjem, kar spet vpliva na slabšo proizvodnjo. Odvisnost od vremena in vremenskih nezgod pa se da omiliti in zmanjšati s sodobnimi agrotehničnimi sredstvi, zato bi vsekakor kranjsko kmetijstvo moralo vlagati sredstva tudi v te namene. Proizvodnja v letih 1976 do 1979 ni dosegla planiranega pri krompirju, pšenici, koruzi, dosti bolje ni tudi z ovsom in ječmenom. Površine krompirja, žit in krmnih-rastlin se celo zmanjšujejo, večajo pa se površine s silažno koruzo in travnato deteljnimi mešanicami. Se posebej je zmanjšana površina, zasejana s krušnimi žiti, kar predvsem zaradi strateškega pomena žita zahteva drugačen pristop. Zamenjati kaže starejše sorte žit z intenzivnimi domačimi sortami, kar bi ob pravilni pripravi zemlje in z ustreznim gnojilom povečalo hektarski pridelek. Manjši uspehi v rastlinski proizvodnji so zaradi manjše porabe umetnih gnojil na hektar, na račun posestne in parcelne razdrobljenosti. Setvena struktura ni ustrezna, prepočasen je razvoj tržnosti proizvodnje, prav tako pa se travnate površine premalo intenzivno izrabljajo. Lani je bilo na primer planirano, da bo kmetijstvo pridelalo 30 stotov pšenice na hektar, dosegli pa so le 28 stotov. Kljub pomembnosti krompirja pa pridelek zaostaja za planiranim. Pomembnejša pa postaja pridelava semenskega krompirja, kar predstavlja skoraj 3/5 slovenske proizvodnje. Najpomembnejša usmeritev kmetijstva v občini je govedoreja, kjer je bilo v preteklem obdobju doseženih nekaj lepih uspehov v pridelavi tržnih viškov mesa in mleka. Tako je bilo lani pri govedu doseženih 2370 ton tržnih viškov, mleka pa je bilo prav tako več kot je bilo planirano (16.500 ton). Proizvodnja mleka je ugodna, čeprav zmogljivosti še niso izkoriščene. Zaradi izredne pomembnosti govedoreje je treba zagotoviti največjo izrabo travnatega in pašnega sveta, ob tem pa pri pridelavi ustreznih krmnih rastlin izboljšati tehnologijo spravila in konzerviranja, od česar je odvisna kvaliteta krme. Treba je preprečiti zaraščanje planinskih pašnikov ter spodbujati povezovanje živinorejcev v pašne skupnosti. Prav govedoreja s pridelavo mleka je posebej pomembna za obstoj hribovskih kmetij, ki jim razen gozdarstva in kmečkega turizma ostaja tak način preživljanja. V kranjski občini je še 918 hribovskih kmetij, za katere bi morali uvesti sistem spodbujanja za pndelavo mleka in mesa v težjih pogojih gospodarjenja. Lani so v kranjski občini prodali za zakol 16 ton prašičev kar pa je malo glede na potrebe tako da se občina skoraj v celoti oskrbuje s tem mesom iz drugih republik. Prašičje-rejo bi kazalo spodbujati tudi v hribovitih predelih, v bodoče pa je treba načrtovati prašičjerejo tudi kot dodaten vir krmljenja s sirotko kot stranskim proizvodom kranjske sirarne. Konjereja in ovčjereia ieta. Kljub temu, da naj bi konjereja zaradi svojega strateškega pomena napredovala, pa v tem srednjeročnem obdobju ni bilo napredka. Podobno je z ovčjerejo, primerno za rejo na hribovskih kmetijah. Ko je o oceni razvoja kmetijstva v kranjski občini razpravljal izvršni svet, je predvsem opozoril na posestno in parcelno razdrobljenost. Postavlja se vprašanje, če je gospodarjenje s prostorom v kranjski občini z ozirom na kmetijstvo ustrezno: že pri preusmerjanju kmetij se zdi, da to poteka preveč na pamet, sicer se ne bi dogajalo, da bi preusmerjene kmetije nastajale sredi področij, namenjenih za urbani razvoj. Vlagamo velika sredstva v izboljševanje zemljišč, ne da bi bilo pri tem tudi že dokončno določeno, v kakšne namene se bodo taka zemljišča, nekatera tudi v neposredni bližini urbanih naselij, uporabljala. Kazalo bo dokončno, to je naloga kmetijskozemljiške skupnosti, kategorizirati zemljišča in s tem tudi trajno zaščititi področja za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, l M. nove nazadu- Janko Pavlin — razvijalec v merilnem laboratoriju v Iskri - TOZD števci Nad posebno mizo — pravijo ji enofazna umerjevalna miza — ima pritrjen vzorec števca In s po-močio posebne naprave, fotooti-paine glave za merjenje časa, ugotavlja, kako hitro se v števcu vrti kolut z značko, se pravi koliko vrtljajev dš v določenem času. Opazovanja sproti zapisuje na poseben formular. 1-fazni je ta vzorec števca, vendar je nekaj posebnega: pripravljajo ga za prodajo v Avstralijo in je še bolj zahteven kot najbolj zahteven naš števec. Klimatske razmere vlažnih predelov Avstralije zahtevajo poseben bakelit, brez lesnih vlaken, posebno kovino ... . Umeril ga je že, zdaj pa ugotavlja, če števec ustreza predpisom, ki jih postavljajo. Toleranca po-greškov sme biti za razred 2, kar [>omeni, da le za dva odstotka ahko odstopa od merjene vrednosti. Dolgočasno delo bi rekel, ko ga opazuješ, kako pogleduje zdaj na števec, zdaj na rezultat, ki ga kaže aparatura in ugotovitve zapisuje na formular. Pravi, da to njegovo delo še zdaleč ni dolgočasno. Za en takle števec mora opraviti različne meritve: merjenje prehodnih upornosti, meritve na številčnikih, trenja, obnašanje v različnih klimah, izolacijske trdnosti, vplive električne napetosti, toka, frekvenc, temperature, vpliv magnetnega polja, su-mulacije električnih udarov strele itd. Ko je vse to opravljeno, da laborant povratno informacijo razvijalcu, ki mu je dal prototip števca v merjenje. Soustvarjalec izdelka je, ki se na novo pripravlja. Tu ne gre brez zahtevnih meritev in primerjanj v laboratoriju. Pravijo, da je bil prvi indukcijski števec narejen leta 1903, vendar je bilo na njem do danes narejenih malo sprememb. Le točnost se popravlja. Včasih so jih umerjali z ročno štoparico. Z ročne štoparice so prešli na foto-otipalni sistem s fotootipalno glavo za merjenje časa. Danes so meritve avtomatske. Naprave same merijo. Ne samo merijo, tudi primerjajo se. Janko Pavlin je doma iz Pod-brezij. Srednjo elektrotehnično šolo je dokončal in sedaj obiskuje višjo tehnično šolo v Mariboru. Za delo laboranta v merilnem laboratoriju se je odločil prav zato, ker se mu zdi delo tako zelo zanimivo. Priteguje ga strast do raziskav. Vedno odkriješ kaj novega. Kot pripravnik je prišel v ta oddelek in starejši sodelavci hitro ugotovijo, kam je takle novinec nagnjen. Janko je v merilnem laboratoriju že pet let in pravi, da bo ostal. Čeprav bi kje v proizvodnji lahko bolje zaslužil. Ce si nagnjen k raziskavam in imaš vse možnosti dobrega dela. ljubezen do tega dela odtehta tudi tisti denar. D. Dolenc Republiški sekretariat za ljudsko obrambo Republiški center za obrambno usposabljanje POLJČE Komisija za kadrovske zadeve Ljubljana, Zupančičeva 3 objavlja prosta dela in naloge 1 STROJEPISKE 2 REFERENTA OPERATERJA 3 POMOČNIKA KUHARJA 4 SERVIRKE 5. SOBARICE 6. SNAŽILKE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: Pod 1.: — dveletna administrativna šola Pod 2.: — srednja strokovna izobrazba elektro smeri šibki tok. — 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit Pod 4.-6.: — osnovna šola Kandidata pod točko 1. in 2. morata izpolnjevati tudi merila in pogoje, predpisane z odlokom o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo (Ur. list SRS št. 6/77). Dela in naloge bodo izbrani kandidati opravljali v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Delovno razmerje bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa navedena dela in naloge se zahteva poskusno delo v trajanju dveh mesecev. Zaposlitev bo mogoča po dogovoru, oziroma takoj, ko bo center usposobljen za dejavnost. Pismene vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba sekretariata 15 dni po objavi oglasa oziroma do zasedbe del in nalog. Vloge naslovite na naslov: Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki pohištvom in gradbenim materialom n. sol. o. Ljubljana Parmova 53, 9 ^m^^'SuSS^A^^^Jf1^^ razmerja TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA Ljubljana Haloge' °* LJUb,jana' P*«nova 53, prosta dela ozirom. 1 POSLOVODJE II ZA TRGOVINO KRANJ - POHIŠTVO (kuhinjska oprema Titov trg 5) Pogoj: - srednja izobrazba trgovske stroke ali visokokvalificiran delavec trgovske stroke in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. POSLOVODJE II ZA TRGOVINO KRANJ - POHIŠTVO (salon pohištva Jesenice) Pogoj: - srednja izobrazba trgovske stroke ali visoko kvalificirani delavec trgovske stroke in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece PRODAJALCA II ZA TRGOVINO KRANJ - POHIŠTVO (salon pohištva Primskovo) Pogoj: - kvalificirani delavec trgovske stroke in 2 leti ustrezne prakse, poskusno delo 2 meseca 4 Moh1stvoERVISANTAZATRGOV,nokranj - (skladišče Primskovo) Pogoj: - kvalificiran mizar 2 leti ustrezne prakse, poskusno delo 2 meseca. Za navedena dela oziroma naloge se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom o izpolnjevanju pogojev in rezultatov dosedanjega dela na naalov Let-nina Kranj - Pohištvo, Ulica Mirka Vadnova 7, 64000 Kranj v 16 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu KDR ZOZD NT prodajna mreža. r 2. 3. Tekstilindus Kranj TOZD Tkalnica Gorenjesavska 12 Delavski svet razpisuje imenovanje individualnega poslovodnega organa za VODJO TOZD TKALNICA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje - da ima višjo izobrazbo tekstilne, tehnične, ekonomske ali organi zacijske smen, oziroma srednjo izobrazbo izmed že navedenih sme ri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih strokovnih del oziroma nalog na področju dejavnosti, ki jih ta temeljna organizacija zajema. Poleg gornjih pogojev mora kandidat imeti še naslednje: - da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenie temeljne organizacije združenega dela, kar dokazuje z dosedanjim delom, 1 111 - da ima osebnostne in moralno politične vrline, ki zagotavljam uspešno delo m razvijanje samoupravnih odnosov. Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri kandidata. Prijavi morajo kandidati predložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in opis dosedanjih delovnih izkušenj in delovanja na družbeno političnem področju. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj, kadrovski sektor, pod oznako »za razpis TOZD Tkalnica«. Titu Vznemirljivo srečanje z avstrijskim filmom Zrem v rdeče blago na steni na njem podobo tvojo iz cinka ulito pod njo bohoti črni trak se nemi. Ko prvič sem odprl usta svoja sem poleg ata, mama izgovoril tudi imena tvoja in duša moja ni bila več sama. Kdo pravi, da ni te več med nami/ Da te vzela huda je bolezen/ Ves svet ve, da ti si vedno z nami! Dajal nam vedno svojo boš ljubezen! TELO UMRE, A DUH OSTANE ime TITO govore zdaj usta vsaka, iz naših src v stvarnost zopet plane beseda tvoja opojnejša od maka. To ni mamilo, to je stvarnost naša; nauk, ki milijarde src napaja, to sol duha je in stvarnost vaša! Narod ob besedah tvojih vstaja! Tvoj duh živi in svet se z njim oplaja! TELO STROHNI, A TITO OSTANE, velikih mož srce nikdar ne odhaja v borbe nove z nami zopet plane! Zrem v rdeče blago na steni na njem podobo tvojo iz cinka ulito pod njo bohoti črni trak se nemi. Miha Štefe Dnevi avstrijskega filma v Ljubljani, Kranju in Celju — Skrbno izbrana paleta novih filmov, ki bodo nanizali podobo nam malo znane filmske • ustvarjalnosti lajria razstava , - Knjigarna Mladinske Kranju, na Maistrovem je včeraj odprla prodajno m knjig s področja medicine. medicinske literature Glasbena šola Kranj ioisko leto 1980/81 bo Glasil iola sprejemala učence ne instrumentalne oddel-!*>Jopetje in predšolsko %io vzgojo. kje za vpis veliko zanima-* bomo letos predhodno Ujemali pismene prijave, ki Odbite v tajništvu šole vsak kod 10. do 12. ure in v pone-iHjiihod 13. do 15. ure. Izpol-iflt prijavnice vrnite na isti »alovdo 10. junija. hrpo red sprejemnih izpi-*t, ki bodo 20. junija, bo »Midjen na oglasni tabli mod 11. do 20. junija. 1* ostale informacije doli« v tajništvu iole. Odprta bo do četrtka. 22. maja. ogledali si boste lahko in kupili strokovne knjige domačih in tujih založnikov, ki izdajajo strokovno knjigo s področja medicinskih znanosti. Seznam obsega 184 knjig s področja anatomije, fiziologije, patologije, interne medicine, pediatrije, kirurgije, ginekologije, oftalmologije in otorinolaringologije, dermatovenerolo-gije, neurologije, psihiatrije, sodne medicine, mikrobiologije, farmacije jn stomatologije. Srečanje železarskih pihalnih orkestrov Lesce — V soboto, 17. maja, bo konferenca osnovnih organizacij sindikata tovarne Veriga iz Lesc, ki je vključena v sozd Slovenske železarne, pripravila sedmo srečanje železarskih pihalnih orkestrov. Ob 9.30 bo povorka pihalnih orkestrov krenila po ulicah Lesc, ob 10.30 pa se bo srečanje slavnostno začelo na Zagi. Za tem bodo prireditelji pripravili tovariško srečanje; če bo vreme lepo. ob 15. uri pri Šobcu, sicer pa ob 11. uri v radovljiški kinodvorani. Ljubljana - V sredo, 14. maja. so se v Ljubljani začeli Dnevi avstrijskega filma, ki nudijo ogled osmih novih filmov; po dva bodo pokazali V Kranju in Celju. Pobudnik filmskega srečanja dveh sosednjih dežel je direktor avstrijskega kulturnega centra v Zagrebu dr. Bruno Kunz. prireditel jstvo je prevzelo Društvo slovenskih filmskih delavcev, je na torkovi tiskovni konferenci dejal njen voditelj Boris Česen in poudaril, da je končno prišlo do filmskega srečanja dveh dežel po dolgih letih sosedstva. Vzrok je pri nas, so odvrnili gostje - na tiskovni konferenci so o razmerah v avstrijski filmski dejavnosti spregovorili režiser in direktor Filmski dni v Kapfenbergu Gerald Kargl, režiser Titus Leber in filmski kritik in publicist Horst Ziller - saj v teh 35. letih našega sosedstva skorajda nismo imeli filmske proizvodnje. Kar bomo te dni videli v Ljubljani, Kranju in Celju je zraslo iz petdesetih let. tedanjih eksperimentalnih, undergraund filmskih iskanj na Dunaju, smeri, ki je prekinila tradicijo »domovinskih« filmov ter uvedla in poglabljala nov izraz. Del današnje ustvarjalnosti, ki odpira pot novim, neobičajnim načinom, je izšel prav iz te »šole«. Zadnja deseta leta pomenijo nov začetek filmske kulture v Avstriji. Ustvarjalci neodvisnega (od države, pa vendar slabo podpiranega) filma, posnamejo letno sedem, osem, devet igranih ter nekaj kratkih in dokumentarnih filmov, ki pa v mednarodni filmski menjavi že zavzemajo opazno mesto. Program filmskih dni obsega skrbno izbrano paleto novih filmov, 'i nizajo podobo sodobne avstrijske stvarjalnosti. Tako je sredin večer ljubljanski Komuni postregel z verna mikavnostima. Kratki film »Pesmi mrtvim otrokom« je režiser Titus Leber zasnoval na novem odnosu do vizualizacije glasbe. Uvedel je novo tehniko, dvojno kopiranje slike, s čimer je napadel pojem resničnosti resničnost spojil v novo celoto, sl,ke so resničnost notranjosti £ tem je razširil izrazne možnosti nima Igrani film režiserja Petra Palzaka »Kassbach«. lani nagrajen na berlinskem festivalu za pogumno predstavitev problemov današnjega časa, skuša prodreti k vprašanjem avstrijskega neonacizma. V četrtek so se filmski dnevi nadaljevali v konotečni dvorani. Na sporedu je bilo delo Georga Lhotz-kvja »Mah na kaminu«, v katerem skozi romantično ljubezensko zgodbo razmišlja o preteklosti in sedanjosti Avstrije, o osamljenosti posameznika. Krojile so ga tudi denarne zadrege, kakor tudi drugi film. »Jezus iz Ottakringa« režiserja VVilhelma Pellerta, ki pripoveduje o ljudeh, ki žive izven socialnih okvi- ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ objavlja javno licitacijo rabljenih osebnih avtomobilov, ki bo dne 28. maja 1980 »prieetkom ob 12. uri v prostorih Alpetoura, TOZD Potniški promet, Komunalna cona Primskovo, Kranj Vrsta vozil letnik izklicna cena stanje IMV 1600 R 1975 16.000 + prom. d. vozen FIAT 132 GLS 1977 65.000 + prom. d. karamboliran ZASTAVA 101 1977 52.000 + prom. d. nevozen ZASTAVA 101 1977 55.000 + prom. d. vozen ZASTAVA* 101 1977 50.000 + prom. d. nevozen ZASTAVA 101 1977 25.000 + prom. d. karamboliran ZASTAVA 101 1977 55.000 + prom. d. nevozen GOLF J (4) 1977 50.000 + prom. d. nevozen GOLF J (4) 1977 71.000 + prom. d. vozen GOLF J <4) 1977 70.000 + prom. d. vozen GOLF J (2) 1977 58.000 + prom. d. vozen GOLF J (2) 1977 78.000 + prom. d. vozen GOLF J (2) 1977 71.000 + prom. d. vozen RENAULT 4 1975 35.000 + prom. d. vozen Ogled vozil bo možen dne 28. 5. 1980 od 8. do 10. ure. Polog kavcije v višini 10 odstotkov bo možen dne 28. 5. 1980 od 10. ure dalje. r Prodaja vozil je po sistemu videno-kupljeno. Kupnino mora kupec poravnati v roku 8 dni. Komisija za osnovna sredstva Alpetour DO Promet TOZD Potniški promet Kranj rov. o njihovi nerazuml jenosti v malomeščanski družbi. Drevi bo v ljubljanski kinotečni dvorani ob 1H. uri predvajano delo Mansura Madavija »Srečni trenutki Georga Hauserja«. ki govori o odtujenosti posameznika v današnjem svetu, ob 20. uri pa Vojteha Jasnvja »Poskus pobega«. Film o eksistenčnih in čustvenih problemih priseljencev na primeru otroka jugoslovanskih zdomarjev je naredil pri- znani čehoslovaški režiser, tudi sam preseljenec. Dnevi avstrijskega filma se bodo v Ljubljani stekli jutri, ko bo na sporedu še »Maša ob kronanju« režiserja Franca Kabelka in »Karga Musa« režiserja Gotza HamgUllerja. dokumentarno-epsko delo, posneto v Afriki, študija govorice starega islamskega izročila današnjim rodovom. V Kranju bomo videti dva filma. imeli priložnost V ponedeljek. 19. maja ob 20. uri »Kassbach« in v torek. 20. maja, ob 20. uri »Poskus pobega«. Predstavi bosta v kinu Center. M. Volčjak Radovljica - Glasbena šolo v Radovljici je v prostorih glasbene šole nnnravila razstavo »Tito v pesmi«. Razstava, na kateri so zbrane skorajVse pesmi, katere opevajo tovariša Tita in NOB ter risbe nredLhkih otrok, je bila sprva namenjena le učencem glasbene šole. %'zneje na Z si jo lahko ogledali tudi ostali občani, (-fp) Fotm F. Perdan Jeklo in ljudje Na Jesenicah so izdali četrto knjigo zbornika Jeklo in djudje - Zanimiva in bogata vsebina, ki ohranja spomine iz predvojne in medvojne zgodovine jeseniškega revolucionarja in delavca Jesenice - Pred nedavnim je uredniški odbor jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje predstavil novo. četrto knjigo zbornika, ki na Jesenicah izhaja že nekaj let in je po svoji bogati vsebini zrcalo jeseniške razredno delavske zgodovine, zrcalo jeseniškega delavstva in partijske organizacije pri oblikovanju slovenske in jugoslovanske revolucionarne zgodovine. Četrto knjigo zbornika Jeklo in ljudje so posvetili 60-letnici ZKJ in šestdesetletnici organiziranega komunističnega gibanja na Jesenicah in v Sloveniji. V zborniku so zanimiva poglavja, jubilejnemu dogodku so posvetili Klinarjev Dokument o ustanovitvi krajevne komunistične organizacije na Jesenicah. Naslednji sestavek je zapis Zorke Tribušonove o tritedenski stavki delavcev leske Verige z naslovom Enotni tudi v najtežjih trenutkih, ko opisuje stavko v pomladi leta 1935, stavko, ki je bila ena prvih v duhu sklepov IV. državne konference KPJ. Tedaj stavke niso bile le stavke za boljši ekonomski položaj takratnega delavstva, marveč sredstvo za kovanje delavske enotnosti in utrjevanje delavske revolucionarne zavesti. Kot spominski prispevek ob šestdesetletnici jeseniške Svobode se pojavi v zborniku zapis Venclja Perka Razmišljanje ob štiridesetletnici Svobod v Celju, naslednji avtorjev prispevek pa govori o stavkovnem gibanju gradbenih delavcev v Sloveniji, s posebnim opisom stavke gradbincev na Jesenicah. Prav ta opis je nadvse dragocen prispevek, saj temeljito obdela boj tedanjih gradbenih delavcev, žrtve, v zbornik pa so vključili tudi zapis jeseniške in gor-janske revolucionarke Marije Zumer z naslovom 70dni v Glavnjači. V četrti knjigi zbornika Jeklo in ljudje se ohranja nadvse dragoceno gradivo jeseniškega revolucionarja in predvojnega komunista ter člana CK KPS Venclja Perka o boju dr. Iva Stempiharja za osvoboditev interniraneev iz koncentracijskega taborišča v Bileči ter zapisi revolucionarnih pesmi, nastalih v Medju-rećju, zapisi, ki jih je prispeval prizadevni raziskovalec narodnoosvobodilnega literarnega ustvarjanja profesor Krnil Cesar. Andrej Prešeren je ohranil fotografski material na jeseniško delavsko preteklost, pisatelj in zgodovinar Ivan -Jan pa predstavlja oris Andreja Prešerna, v naslednjem prisjievku pa Ivan Jan govori še o vplivu leseni« kot gorenjskega revolucionarnega središča. V Jeklu in ljudje opisuje Franc Konobelj-Slovenko jeseniško četo in Cankarjev bataljon v letu 1942, Cvetko Zagorski se spominja Toneta Cufarja. Jože Vidic pa revolucionarjev Julke in Albina Pibernik. Spominski zapis je tudi sestavek Janeza Ambrožiča o borcih III. bataljona Prešernove brigade, v zbornik pa so vključili še razmišljanje pokojnega univerzitetnega profesorja dr. Dušana Pirjevca-Ahaca o heroju Matiji Verdniku-Tomažu, spomin Janka Novaka in drugih na reševanje strmoglavljenih ameriških letalcev v Karavankah, razmišljanje Mitja Koširja o odkrivanju Triglava ter zapis Rada K očeva rja o zimsko-turističnih središčih Gorenjske. V zborniku so tudi pesmi, poleg drugih še petnajst lepih Klinarjevih pesmi iz opusa, ki je bil lani nagrajen s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. D. Sedej Srečanje mladih vokalnih skuvin Škofja Loka - V nedeljo, 18. maja, ob 19. uri bo škofjeloška Zveza kulturnih organizacij priredila v avli osnovne šole v Gorenji vasi srečanje malih vokalnih skupin škofjeloške občine. Nastopili bodo: Go-renjevaški oktet pod vodstvom Valentina Bogataja, nonet Blegoš iz Poljan pod vodstvom Janeza Cade-ža. kvintet Dekleta z Bukovice pod vodstvom Franca Potočnika, nonet Mladi zadružniki iz Škofje Loke pod vodstvom Franca Potočnika, oktet Cvetko Golar iz Škofje Loke pod vodstvom Franca Cuferja in oktet Jelovica pod vodstvom Tomaža To-zona. Koncertni program obsega predvsem slovenske narodne pesmi, nekaj bo tudi renesančnih, borbenih in domoljubnih pesmi. Oh koncu bodo združene skupine pod vodstvom Valentina Bogataja zapele tri pesmi in se s pesmijo o Titu oddolžile spominu preminulega predsednika. Zveza kulturnih organizacij, ki je doslej vsako leto pripravila revijo pevskih zborov, se je letos odločila za dve prireditvi, saj je vokalnih glasbenih skupin v škofjeloški občini vse več. Tako bo srečanju mladih vokalnih skupin sledilo srečanje Večjih pevskih zborov, ki bo 31. maja v Železnikih. M. V G LAS 6.STRAN PETEK. 16. MAJA 19M GRABEŽLJIVI OREL NA Naravno bogata Bosna in Hercegovina je bila pred sto leti drobiž v kupčijah velesil Eden izmed voditeljev upora proti Avstro-ogrski je vlil še dež. letniki so to izrabili in. kolone so se, zruova. -aibile. Popoldne so poskusili znova. Brez m pi h * Čeprav SS na ta nered in nedisciplino ni reagirala — ukazi in protiukazi so se kar vrstili — se je bilo treba še vedno paziti teh nestanovitnih ljudi in storiti vse, da ne bi prišlo niti do najmanjših izgredov, ki bi bili esesovcem lahko kot izgovor za protiakcijo. Tako ni tega dne nihče zapustil taborišča, razen že prej formiranega transporta 2.000 jetnikov proti DUrnbachu, kjer so 2. maja osvobodili Amerikanci še 360 živih. Vse ostale so postrelili esesovci, v kolikor seveda niso že prej umrli od izčrpanosti. Se ena skupina je v noči od 26. na 27. april z vlakom zapustila taborišče. Bilo je to 2.600 jetnikov, ki so nato od Emmeringa dalje pešačili do Iffeldorfa. Ob poti smrti je obležalo preko 1.000 trupel. Ostalih 1480 jetnikov je bilo osvobojeno 30. aprila. Se enkrat so poskusili z evakuacijo. V soboto 28. aprila so nameravali odpraviti 4.000 Italijanov, toda zaman. (13) Odslej so te namere opustili. SS-uprava se že nekaj dni ni več menila zato, kaj se dogaja v taborišču, ampak le še za to, kako bo pri umiku nagrabila čim več. Kar je jetnike predvsem skrbelo je bilo to, da so bila tudi skladišča s hrano dobesedno iz-ropana. Taborišče je 27. aprila zapustil tudi komandant VVeiter in šele takrat je uspelo predstavniku RK M. Maurerju priti do jetni-škega taborišča. Člani mednarodnega jetni-škega komiteta, ki so bili prav takrat zbrani v revirski baraki 9, so bili močno presenečeni in vznemirjeni, ko je bilo poklicanih troje zaupnikov — Belgijci, Francoz in Nizozemec — v Jourhaus* Cez eno uro se je na splošno olajšanje stvar pojasnila. Ob prisotnosti vodje taborišča Rupperta in gestapovca Bacha, jih je Maurer obvestil, da je za jetnike zahodnih držav prispelo v taborišče 5 kamionov t živili. ■ ., Komitet je sRlenil enoglasno, da se živila ne bodo razdelila takoj, ampak naj bi pomaga- la premostiti kritični čas, preden bodo Afl*£j kanci sposobni preskrbeti tolikšno mno* ljudi. Položaj v taborišču je bil v tem času **■ strofalen. Ne le, da so skoraj dve tretjin* J*1 kov v taborišču napadle epidemije, tudi do ^ ne obroke hrane so znižali v tolikšni m*n' je smešno govoriti o kakšni organizirani p . skrbi. Položaj so poslabševali še n*n*n^ transporti z evakuacijskih poti, ki niso pf?1^ hali prihajati vse do zadnjega. Ti jetni*1 . bili v tako bednem stanju, da se pero uP'1*^ sanju. Večina jih je umirala kar na ^o0^rj. čudovita solidarnost je rešila življenje st0 nam teh sotrpinov. ^ Govorice o končnem uničenju taborih* \^ nenehno krožile po taborišču in razbu[-'' jetnike, ki jim je bilo znano, da ga sicer n preprečiti bivši komandant Weiss. a ga vzt no zahteva vodja taborišča Ruppert. vnesi« ve*|J komand*1) na i "rv.c» vu in a- tudi njegov avto enak znak, da bo ,a^°,jj|\ prevzel RK in bodo jetniki iz zahodnih takoi odpotovali v Švico. Torej je I«' 11 :.0% skrivnosti iz načrtov nacističnih oblast* prodrlo do jetnikov. A tudi to se je izkazi« izmišljotino. Dopoldne tega dne pa se je zgodilo " J kar bi lahko imelo za taborišče zle posled» Nekaj pomiritev so . aprila da je bilo videti nekdanjega Weissa s trakom RK na rokavu taborišču je zavladalo zatišje, ki je \t$ kot nekakšno premirje. led*''1 * Jourhaus ipravna •■\\.. kjrr j« bil meti »h( 70 11. 7. STRAN. G LrA VAŠA PISMA bjrii ■cdTcdck v do—H oskrbi - Nekje ob robu gozdov, v bližini hjca, so našli dva mlada rjava medvedka, stara tri do štiri mesece. Medvedki se je zgodila nesreča in je poginila, mladiča pa so dali v Hrbno nego in oskrbo Tonetu iz Kranja. Manjši medvedek je bil 'nnjen, slaboten in je poginil, ostal pa je drugi, ki so mu uredili pri-!*tno domovanje na vrtu za hišo. V svojem začasnem domu je vsaj za Haj žival še precej nezaupljiva, ljudi se boji, pogleduje izpod čela in se Utriva v kot. A že zdaj, tako majhen, kaže, da ni kot miroljubni »udvedek Uhec: kar pošteno čavsne, njegovih šap in krempljev pa tudi V bi podcenjevali. Medvedek in njegovo obnašanje je zanimivo, a kubitelj živali in lovec Tone ga bo prej ali slej oddal v okolje, kjer se bo Medved lahko več gibal in svobodneje zadihal. (D. S.) - Foto: F. Per- Sto let Marije Žnidaršič skih družbenopolitičnih organizacij in predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš. Marija Žnidaršič se je rodila v Vidmu Dobrepolje pri Grosupljem v siromašni družini sedmih otrok in morala kmalu od doma. Pasla je živino po kmetih, bila branjevka, prodajala kmetijske pridelke na ljubljanskem trgu in prehodila kilometre in kilometre. Leta 1940 se je naselila pri hčerki na Poljanah, leta 1942 ji ni prizanesla niti vojna, saj so jo preselili v taborišče HUttenbach pri Nurnbergu. V zakonu se je Mariji Žnidaršič rodilo osem otrok, ki sta jih z možem težko preživljala, a vajena trdega kmečkega dela dobro vzgojila in jima priskrbela kruh. Njuna hiša je bila tudi vedno odprta aktivistom in partizanom in če je Marija Žnidaršič le imela kaj zanje, jim je rade volje dala. Danes je Marija Žnidaršič še vedno čila, le sliši slabše. Vedno je nasmejana in dobre volje in opravlja marsikatera domača dela. Izredno vesela je tedaj, ko se zberejo okoli nje otroci, predvsem pa vnuki, ki jih ima najraje. Pravi, da je dočakala tako visoko življenjsko starost zaradi nenehnega dela. zmernosti, skromnosti, bila je vse življenje zdrava. Mariji Žnidaršič ob tako visokem jubileju iskrene čestitke! D. S. — Pred letošnjimi prvo-V^n prazniki so predstavniki ."'-skupnosti Gorje, vaščani in ^Hka godba na pihala obiskali Vtnj&o krajanko Gorij in naj-i^jfc občanko radovljiške občine Inidar&ič iz Spodnjih Gorij. ^lajlepše ob njenem visokem živcem jubileju, ob lOO-letnici, so wli tudi predstavniki občin- 32 1. Ld5! Lovec se je zasidral na odporni točki. 1. . . . Ld5: Črnemu verjetno ni bil« vSeč I. . . . Ld7 2. af> Šefi 3. Td2 s premočjo belega na liniji d in na daminem krilu. 2. ed5: Na mesto lovca je stopil kmet, in to prosti kmet. Hkrati se je sprostilo polje e4, ki je možna odporna točka za trdnjavo. 2. . . . Dffi 3. c4! Tel 4. Lf4: Tel: + 6. Tel: Df4: 6. Dc3-e Kgfi 7. Te4!! Trdnjava na odporni točki, prek katere deluje po četrti vrsti. Črni ima sicer kmeta na f7, kar pa ne spremeni položaja. Beli ima prostega kmeta na liniji d in zasvojil je linijo e. S premestitvijo figur bo Se bolj utesnil nasprotnikov položaj. 7. . . . Df5 8. De3 Td6 9. Kh2! Najprej mora kralj na varno! Crni je v stiski. Ima več slabosti, seštevek več slabosti pa predstavlja že hudo težavo. 9. . . . a6(?) Tudi 9. . . . Td7 ne pomaga: 10. Tg4 f6 1 1. De8 + Kg7 12. f4. z odločilnim napadom. 10. Tg4 Td7 11. De8! Kg7 12. Db8 Kh7 13. f4 f6 14. Db6: Te7 15. Dc5: Te4 16. Dc7 + Kg6 17- fg.5: fg5: 18. Dd6 + Črni se je vdal. Poučno je beli uveljavil svojo prednost v položaju na diagramu 67 (RAZUVAJEV -TUKMAKOV; Baku, 1977), na podlagi uveljavitve igre na odporno točko. m a ■s i A * ■ l ■ Ulj A it 11 A B Ba k e d « t t h Diagram 67 1. Tc6!! Z zasedbo odporne točke trdnjava prekine črnemu linijo c in sedaj preti osvojitev kmeta c4. 1. ... 2. dc6: Tc6: S tem je beli pripravil Se enega prostega kmeta. Po osvojitvi kmeta o4 pa se bo sprostil Se kmet na liniji b. 2. ... 3. Dc4: 4. Lg7: 5. Tc3 6. Dd4 + 7. Db6! Tc7 Kg8 Kg7: SbS f6 Crni se je vdal. Odločilno je napredovanje kmeta b. OČIŠČEVALNIM AKCIJAM NA ROB V Gorjah smo imeli akcijo Očistimo naš kraj. Moramo priznati, da 27 kamionov odpad kov in 14 kontejnerjev ni bilo majhno delo, ki priča, da so občani vzeli akcijo resno. Ni moj namen kakorkoli škodovati tej akciji, kakor tudi podobnim akcijam, ki potekajo te dni po vsej Sloveniji, če razmišljam, kako bi z večjo disciplino posameznikov in z aktivnim komunalnim poslovanjem problem zelo omilili. Poudaril bi rad, da s tem, ko smo pobrali odpadke, problem onesnaževanja Se zdaleč ni rešen. So še druge vrste onesnaževanja okolja, mogoče bolj prikrite, zato pa mnogo bolj nevarne. Mednje bi uvrstil odpadne vode, ki jih je tudi v Gorjah precej. Ker ustrezne kanalizacije ni, so prebivalci izkopali jarke, tam, kjer jarkov ni, teče vse po travi in se izliva v bližnji potoček. Ta zadeva tudi nima mikavnih vonjev. Na žalost smo ljudje še vse preveč pasivni in preveč zazrti v lastne probleme. Namesto da se spopadamo z odpadki, bi se morali spoprijeti s tovrstnimi problemi ter z onesnaževanjem, ki ga povzroča industrija, ki je poleg qvtomobilov glavni krivec onesnaževanja. Sava teče takšna kot gnojnica, a ne le reka Sava. Takrat, ko bomo začeli stvari reševati in ustrezno ukrepati, takrat in šele takrat se bo pričel pravi boj za naše okolje in nič prej! Jože Kogoj Spodnje Gorje Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE Tekmovanje gasilskih veteranov Kranj — Letos mineva 50 let, odkar je bilo ustanovljeno gasilsko društvo v kranjski Savi. Na letnem občnem zboru so člani sklenili, da bodo v jubilejnem letu organizirali meddruštvena tekmovanja gasilskih veteranov. Tekmovali bodo gasilci, ki so stari nad 48 let. Upravni odbor industrijskega gasilskega društva v Savi je poslal vabila za to tekmovanje vsem gasilskim društvom v občini Kranj. Za tekmovanje so se odločila naslednja društva: industrijsko gasilsko društvo Tekstilindus, industrijsko gasilsko društvo Planika Kranj ter gasilska društva Cerklje, Kokrica, Voklo. Šenčur, Britof, Visoko in H rastje—Prebačevo. Na jubilejnem tekmovanju bodo nastopile tudi tri desetine veteranov in Save. Vse desetine bodo prejele spominska darila, prve tri pokale, ki jih bo podarila Sava Kranj. Tekmovanje bo 1. junija ob 9. uri na stadionu v Stražišču. J: Petrič (19. zapis) No, zdaj pa je že čas, da se ti zapisi povzpno iz dolinske vasi v gorski svet Martuljkovega »kraljestva«, kot je ta planinski raj tako ljubkovalno vselej imenoval Kekčev oče, pisatelj Josip Vandot. I MARTULJSKIVINTGAR Sprva smo poznali le blejski Vintgar, sotesko med skalnimi stenami, po kateri se prebija že tisočletja bistra Radovina k materi gorenjskih voda, k Savi. Potem je prišlo v navado, da smo tudi sotesko hudourniške Iške v osrčju Krima pri Ljubljani začeli poimenovati Iški vintgar. In tako se je pojem tesni med stenami, pod katerimi drvi kaka hitra voda, začel kar na splošno uporabljati, vsaj na slovenskih tleh. Saj poznamo tudi na Koroškem kar dve, za vintgarje značilni,soteski: Čepa, tesen Sopotnice pri Slovenjem Plajberku in tesen Obirskega potoka pod Kortami blizu Železne Kaple. In tako smo v novejši dobi pričeli imenovati tudi sotesko, po kateri pribrzi v savsko Dolino hudourniški potok Martuljek - Martuljški vintgar! Pot vanj pa je tako zložna in pripravna — le dober streljaj od glavne ceste se prične soteska — da kar izziva k sprehodom vani. Zato ta »del« Martuljka pozna toliko leto-viščarjev ali »bledih lic«, kot jim pravijo taborniki. Ustrežljivo krajevno turistično društvo je pot v Martuljški vintgar skrbno nadelalo, zgradilo galenje, mostiče in brvi. Dve zaporedni hudourniški pregradi zaustavljata vodno divjost in ji branita, da bi s prevelikimi količinami proda zasipala dolinsko ravnico. Seveda pa so kamenja in peska nanesle v ravan martuljške vode že v prejšnjih obdobjih toliko, da rastlinje ne more kaj prida uspevati. Kako čas hiti in oblikuje po svoje še dandanes, je razvidno po naravnem lehnjaku, ki se že tvori ob novejših pregradah. Katarinina leta so se iztekla Pred kratkim smo v Glasu pisali o Katarini Koder, trdni stoletni korenini, ki se je kalila na skopi zemlji doline Kokre. Ni ji bilo dano dočakati častitljive obletnice, pred nekaj dnevi nas je zapustila. Malo je ljudi, ki bi tako trpeli kot ona, užili tako malo nežnosti in ljubezni, da je niti sama ni nikdar znala dajati nikomur. Njeno življenje je bilo eno samo delo, trpljenje, s skorajda moško močjo je pre- našala bremena, ki so ji prezgodaj ukrivila hrbet, a so jo težila še v pozno starost. Delala je devetdeset let na Povšnarjevi domačiji, garala na fužinah in na žagi za kos kruha in streho nad glavo, hkrati pa je sama spravila pod vrh dva otroka, jima nudila topel dom v koči ob robu Povinarjevega posestva, ju spravila h kruhu in prezgodaj izgubila. Na stara leta je ostala sama. Sicer se je na jesen življenja zatekla k svojim ljudem, vendar posebno srečna ni bila v okolju novih stanovanjskih hiš, ob ljudeh, ki v sodobnem tempu življenja neprestano nekam hitijo. Njen pravi dom je bila razpadajoča koča, kjer si je kljub desetemu križu sama kurila v gaiperčku, kjer je med starimi predalniki in črnim ognjiščem živel spomin na njeni prezgodaj umrli hčeri. Ta edini spomin je ljubila s svojstveno grobo hribovsko ljubeznijo, ki jo je hranila v sebi, nudila le z delom, vsakodnevno skrbjo, nikoli pa je ni pokazala navzven. Marljiva in varčna kakor mravlja je stiskala svoje borne dinarje, da bi mogla nekoč sama plačati svoj pogreb. »Lepo je ležati na svojem,« je dejala ob neki priliki. Naj bo Katarini lahka zemlja, ki jo je obdelovala in gnojila s svojim znojem. D. 2. Spodnji slap v Martuljku Martuljški vintgar obdajajo na obeh straneh povprečno 50 m visoke skoro navpične stene drobnozrna-tega apnenca svetle in temnejše barve. Na obeh straneh poti pricur-ljajo iz peščenih tal številni izviri ledeno hladne vode. Žeje »utrujenemu« letoviščarju torej ni treba trpeti! Geolog in botanik bi seveda lepote in zanimivosti vintgarja vse drugače doživljala, saj izvedene oči utegnejo najti v tej divjini celo nekaj oka-menin morskih lilij. Bistro geolo-govo oko se bo zazrlo tudi v ozke plasti zelenkastega tufa, ki so ga v davnini ustvarili plinski ognjeniški izbruhi. Steza postaja vedno bolj vlažna zaradi obilice vodnih hlapov, ki jih na daleč raznaša veter od razpe-njenega »prvega« martuljškega slapu. Do podnožja prispemo v dobrih 45 minutah zložne, a nenehno zanimive hoje. Slap sam je visok 25-30 metrov, pač glede na stanje vode. Umni krajevni turistični delavci so poskrbeli tudi za ograje na razgledi-ščih, pa tudi za klopice na najpri-jetnejših delih poti. JVA JASENE Tako je ime edini večji martuljški senožeti, ki leži na široki terasi nad vintgarjem, tik nad prvfm slapom. Poti na Jasene je več, omenil bom le tri: prvo naravnost iz doline, ki vodi zahodno nad stenami Martuljškega vintgarja, druga se povzpne naravnost iz vintgarja že prav blizu spodnjega slapu, tretja, najzanimivejša, poštenemu gorniku pač najbolj primerna pa je Že bolj vzpon čez strmo skalo na vzhodni strani, še preden zavije steza v vintgar. Seveda ta pot ni primerna za »bleda lica«, je pa najurnejši pristop na Jasene prav tod. GORNIK IN PARTIZAN Na vrhu skale, po kateri se domačini in gorniki najraje vzpno iz martuljške ravnice, je postavljen zelo lep spomenik (bronasto poprsje na kamnitem podstavku, delo kiparja Marjana Keršiča -Belača) gorniku in partizanu Miranu Cizlju iz Maribora. Padel je 18. januarja 1944 na Zgornjem Vetrnem nad Tržičem kot borec Gorenjskega odreda. Spomenik so postavili Miranu Cizlju njegovi tovariši — soplezalci. Kot mnogi negorenjci, tako se je tudi Cizelj zaljubil v očarljive martuljške vrhove — tu je bil njegov najljubši plezalski svet, tu je v taboru AO (mariborski alpinistični odsek) preživljal mnoga poletja v Martuljku, nekatera tudi v martuljških gozdovniških taborih. Martuljški vintgar, v ozadju Spik (2472 m) O L, AS 8.STRAN PETEK, 16 MAJA 1980 Komisija za delovna razmerja pri Centru za socialno delo Kranj na podlagi 8. (lena Pravilnika o delovnih razmerjih Centra za socialno delo Kranj objavlja prosta dela in naloge SOCIALNEGA DELAVCA za področje dela z mladoletniki za nedoločen čas Kandidat/ka/ mora izpolnjevati naslednje pogoje: — končana višja šola za socialne delavce v Ljubljani — 2 leti delovnih izkušenj na področju socialnega dela Za kandidate je predvideno poskusno delo v trajanju 90 dni. Kandida-ti/ke/ morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene s samoupravnimi akti Centra. Osebni dohodek je zagotovljen v skladu s Pravilnikom o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo Centra za socialno delo Kranj. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi na Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije št. 1. z oznako »Komisija za delovna razmerja«. Stanovanj ni. Razpis velja do zasedbe objavljenih prostih del in nalog. Mizarsko podjetje . ŽIRI Dobračeva 32 Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa Pogoji: kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo lesne, organizacijske ali ekonomske smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj — da ima moralno politične kvalitete Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti ovojnici 15 dni po objavi na naslov: Mizarsko podjetje Žiri, z oznako za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri po razpisu obvestili najkasneje v 10 dneh po sprejetju odločitve. Hotelsko turistično podjetje BLED Delavski svet TOZD HOTEL JELOVICA b. o. razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (imenuje se za dobo 4 let) 1. direktorja TOZD hotelJELOVICA Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske, gostinske smeri ali turistične smeri — 3 leta delovnih izkušenj z višjo izobrazbo v panogi turizma ali 5 let delovnih izkušenj s srednjo izobrazbo v panogi turizma — da aktivno obvlada dva od naslednjih jezikov (angleško, nemško, italijansko ali francosko) — da je predložil program razvoja TOZD za naslednje mandatno obdobje (4 let) — da ima moralno politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, z. n. sol. o. TOZD hotel Jelovica, C. svobode 5, za razpisno komisijo. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. CENTRAL Gostinska in trgovska del. org. n. sol. o. Kranj Maistrov trg 11 1255 9ELIKATESA objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Delikatesa in Pravilnika o delovnih proste delovne naloge in opravila 1 KUHARJA V TRGOVINI DELIKATESA razmerjih Pogoj: — gostinska šola — 1 leto delovnih izkušenj v kuhinji — poskusno delo 3 mesece 2 DELAVCA V KUHINJI V TRGOVINI DELIKATESA Pogoj: — osnovna šola — poskusno delo 1 mesec Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi oglasa v kadrovsko službo delovne organizacije CENTRAL Kranj, Maistrov trg 11. Vsi prijavljeni kandidti bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. ■ Delavska univerza Radovljica Komisija za delovna razmerja in OD objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA ZA DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima končano višjo oziroma visoko šolo družboslovne smeri — da ima ustrezne organizacijske sposobnosti in moralnopolitične vrline — zaželena je delovna praksa na podobnih delih in nalogahi Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela po dogovoru. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Delavska univerza Radovljica, Linhartov trg 1, kjer dobite tudi vsa podrobna pojasnila. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Železniško gospodarstvo Ljubljana Kajuhova 51 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju KUHARICO V POČITNIŠKEM DOMU KRANJSKA GORA Pogoji za sprejem: — Poklicna šola gostinske stroke — 3 leta delovnih izkušenj Stanovanj ni. Kandidata za prosta opravila sprejmemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija v roku 15 dni po objavi. Kandidate vabimo tudi na razgovor. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po seji komisije. KREDAmn Po sklepu zbora delavcev, objavljamo prosta dela in naloge DELOVODJE - DNEVNEGA KOPA ZA OBRAT RADOVNA Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon mora kandidat izpolnjevati še: - da ima rudarsko šolo oziroma rudarsko nadzorniško šolo ali tehnično šolo gradbene smeri - 2 leti strokovne prakse in strokovni izpit - da ima organizacijske sposobnosti in da izpolnjuje pogoje o moral-no-politični neoporečnosti. Dela in naloge so za nedoločen čas, s pogojem poskusnega dela 3 mesecev. Razpis velja 15 dni po objavi oglasa. Kandidata bomo izbrali v 20 dneh po končanem razpisu. Pismene prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: Kreda Bled, Župančičeva 9, z oznako »Zbor delavcev.« Tovarna klobukov Škofja Loka Komisija za razpis prostih del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo pn DS objavlja naslednji razpis prostih del in nalog za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornotjo za mandatno obdobje 4 let 1. VODJE KOMERCIALNEGA PODROČJA 2. VODJE PROIZVODNO TEHNIČNEGA PODROČJA Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat so: Pod 1.: — višješolska strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tekstilne smeri in pet let delovnih izkušenj ali — srednješolska strokovna izobrazba ekonomske ali tekstilne smeri in pet let delovnih izkušenj, — da ima zunanjetrgovinsko registracijo, — da zna aktivno en svetovni jezik, — da je družbeno politično aktiven ter, da ima pravilen odnos do razvijanja samoupavnih socialističnih odnosov. Pod 2.: — višješolska strokovna izobrazba tekstilne ali organizacijske smeri in pet let delovnih izkušeni alf srednješolska strokovna izobrazba tekstilne smeri in pet let delovnih izkušenj — imeti mora organizacijske in kreativne sposobnosti, smisel za delo z ljudmi in za poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov. Za kandidata pod 1. je potrebno soglasje Koordinacijskega odbora za ekonomske odnose s tujino. Prijave sprejema DO v roku 15 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku prijavnega roka. Mladinska knjiga Poslovalnica Kranj Maistrov trg 1 SPREJMEMO PRODAJNEGA REFERENTA za prodajo materiala flje. Zglasite se osebno v naši poslovalnici. pisarniškega in mehanogra- GOZDNO GOSPODARSTVO n. sol. o. BLED TOZD gozdno avtoprevoi-niitvo in delavnice, n. tak o., Sp. gorje 1 razpisuje v šolskem letu 1080-81 naslednja učna mesta: 3 UČENCEV ZA AVTOMEHANSKO STROKO 2 UČENCEV ZA KLJUČAVNIČARSKO STROKO Pogoji za sprejem so uspešno dokončana osnovna šola, veselje za navedeni poklic in zdravstvene sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: TOZD gozdno avtoprevozniitvo in delavnice Sp. Gorje 1, 84247 Zg. Gorje. Obrtno združenje občine Kranj Likozarjeva 1 razpisuje naslednja del« in naloge 1. TAJNIKA OBRTNEGA ZDRUŽENJA OBČINE KRANJ (za dobo 4 let) 2. TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA Pogoji Pod 1.: srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, pod 2.: končana administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj Rok za prijave je 15 dni po objavi. Prijave sprejem« Obrtno združenje občine Kranj, Likozarjeva 1, kadrovska komisija. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Kranj Zbor delavcev DS SS objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoj: — končana osemletka Osebni dohodek okoli 5.000 din Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: GKZ - DS 88, Jezerska 41, Kranj. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. KINOLOŠKA DRUŠTVA GORENJSKE I ZVEZNA RAZSTAVA PSOV VSEH PASEM gorenjski sajam Kranj 18 maja 1980 Odprto od 7 do 18. ure Nastop Solani h psov od 17. 4o 18 ure tri 9lav TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne elegantne in praktične ženske obleke za pomlad in poletje dobite v prodajalni Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku. r V SALONU POHIŠTVA V LESCAH od 12. do 31. maja 1980 PRODAJA: kuhinjskih elementov posameznih foteljev predsobnih elementov POPUST 20-70Z murha OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Likozarjeva 1. Na 5. mednarodnem sejmu malega gospodarstva m Kraniu v Kranju od 16. do 21. 5.1980 Kakor vsako leto, tudi letos sodeluje. Na 250 kv. metrov razstavneaa prostora razstavlja 70 obrtn.kov združenja proizvode vsehTvrtt ohSSf dejavnosti, kmetijsko mehanizacijo, razno kovinsko in pLstično ga an S SrfiT^ 2 ^anizacijami žn^KSi K* lesna industrija 64260 bled ljubljanska c 32 telefon: 064-77384 telegram: lip bled telex: 34-525 yu lipex STRUŽENO PO HI ST VO 9 STRAN C L, A rninama UmU ŠkofjaLoka Kakšne so letošnje možnost/ v izbiri opreme za taborjenje, oddih in izletniško rekreacijo? ODGOVOR NA TO ZANIMIVO VPRAŠANJE BOSTE NAŠLI, ČE BOSTE OBISKALI RAZSTAVO S PRODAJO ŠOTOROV, KAMP OPREME IN POTREBŠČIN ZA ODDIH KI JO SPET PRIREJA VELEBLAGOVNICA nama V ŠKOFJI LOKI OD 21. 5.1980 DO 24. 5.1980 OBIŠČITE NAS IN ZADOVOLJNI BOSTE. PRIPRAVILI SMO PESTRO POLETNO KOLEKCIJO TKANIN. PRISOTNOST VSEH MODNIH KOMPONENT PRI TKANINAH JE VODILO NAKUPA TUDI ZA NAJBOLJ ZAHTEVNE KUPCE. Pričakujemo vaš obisk. Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju tel. 25-168. TEKSTILINDUS KRANJ /Z\ Veletrgovina W 2IVIL.A Kranj Obiščite nas na 5. Mednarodnem sejmu malega gospodarstva v Kranju od 16. do 21. 6. 1980. Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice kerub iz Beograda. Ploščice so zelo primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad... Velikost 20 x 20 cm, kvaliteta VS. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic 1 78 81 din metalka prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure. ob sobotah od 7 do 13 ure n les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu '// stvu. ki s svojo bogato obliko sprošča in osvaja človeka v domačem ambientu. o pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpež- z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki :ema postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno .funkcijo omogoča prilagajanje '"/>toru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten od-hna dopustu, vikendu ali hotelu. .jf-no pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko •/-elano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat mdbi. r Planinska enota Titu - Pred praznikom naše armade 1977. leta je Momčilo Marjanac predal vrhovnemu poveljniku naših oboroženih sil Josipu Brozu-Titu plaketo in značko enote, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade. Ob takratnem prihodu r Kranj se je namreč maršal Tito zanimal, kako je »njegova enota«, ki jo je ohranil v dobrem spominu z majskega obiska istega leta v kranjski vojašnici. Priznanja enote so bila najboljše potrdilo, da so planinci res Titovi. (S) Na željo številnih kolektivov, sindikalnih skupin in ostalih interesentov, smo pripravili za obisk Beograda (ogled spominskega parka in muzeja 25. maj na Dedinju, Sava center, Kalemegdan itd.), več enodnevnih izletov z letali ali kombinirano letalo-vlak. Cene od 1.750,00 din dalje V ceni je razen prevoza vračunano: polni penzion, letališke takse, transferji, vstopnine ter stroški vodstva in organizacije potovanja Odhodi od 20.5. -11.6.1980 Vse informacije v poslovalnici INEX, Ljubljana Titova 25. - tel. 327-953 POHITITE S PRIJAVAMI! iK:TEREXPORT Ltubhana INELX Potovalna agencija DLOCITEV DUPLJANSKIH KINO AMATERJEV Kaj pove zastava vrh Triglava V ranem jutru. 7. maja, so v belino zasneženih triglavskih strmin zarezali stopinje štirje alpinisti Dorči Kofler in Dušan Polajnar, člana alpinističnega odseka Dovje—Mojstrana ter Boris Prevanja in Branko Klinar, člana alpinističnega odseka Jesenice. Ob štirih popoldne so na Aljažev stolp pripeli našo zastavo, na pol droga. Očak Triglav, od koder je leta in leta odhajala štafeta — planinski pozdrav tovarišu Titu, se je v spokojni tišini poklonil spominu velikana, človeka, ki je imel neizmerno rad tudi lepote narave. Se isti večer je radijski reporter Franci Pavšer pripovedoval . . . »Vrh Triglava je danes naša zastava. Popoldne je bilo, na najvišji točki Jugoslavije niti sapice, iz meglenega morja vse-naokrog obsijani v soncu oka-meneli naši velikani, nad vsemi pa — mogočni Triglav, stoletja naš simbol boja, klene trdnosti in upanja. Zastava vrh Aljaževega stolpa, ki je komajda molel iz snega, je bila tokrat na pol droga. V mogočni gorski tišini se niti za trenutek ni premaknila, gledali pa smo jo dolgo . . . Prvič je bila naša zastava z zvezdo na našem očaku, ko je bilo Se skoraj leto do svobode, pa tudi takrat, ko smo osvobodili Beograd. Takrat je ponosno vihrala, naznanjajoč zmago, svobodo, tokrat pa je zastava vrh Triglava v spomin in zahvalo človeku, ki nas je popeljal do tega, kar imamo. Tito in Triglav — dva naša ■velikana, simbola borcev in graditeljev porušene dežele, simbola svobode in boja zanjo .. . In tako kot te naše lepe gore stoje trdno, kot je lep in mo- gočen Triglav, tako je v nas trdno, neomajno zasajeno Titovo delo, Titovo izročilo. Tako kakor Triglav stoletja ni spremenil svoje podobe, tako naša štiri desetletja dolga pot, polna bojev in spoznanj, ne pozna ovinkov. In noben vihar nas ne bo odpihnil. To pove zastava vrh Triglava . . .« Pretresljivi beograjski dnevi V nedeljo 4. maja 1980, nekaj po osemnajsti uri, nas je vse pretresla vest o smrti našega ljubljenega predsednika Tita. Petnajst minut po objavi smo se (lani Kino kluba Duplje brez vabila zbrali pri našem predsedniku, tovarišu Z v one tu Balantiču. Vedeli smo, da nekaj moramo narediti, da se vsaj v zadnjih trenutkih, ko je tovariš Tito se med nami, nekako oddolžimo za vse, kar je storil za Jugoslavijo. Padla je odločitev, da posnamemo film, ki bi izražal nado pripravljenost izpolnjevati začrtano pot. Pričele so se priprave na snemanje žalne poslo-vitve od tovariša Tita, ki je bila naslednji dan v Ljubljani. Vedeli smo da bo televizija snemala sprevod, zato smo se morali mi odločiti, da film, ki ga bomo delali, ne bo smel biti zgolj reportaža, ampak bo moral povedati nekaj več. Enotni smo bili, da nam bo sprevod služil samo kot izhodišče za našo nadaljno izpoved veličine njegovega življenja. S simboli bomo razvili reko, ki se prične z izvirom, ki prerašča v veletok in na koncu kljub temu, da se konča, ne ponikne, marveč se razlije v morje, ki pa je mnogo večje od reke same. Takšno je bilo tudi njegovo delo: od kovinarskega vajenca se je razvil v vsem svetu uveljavljenega državnika. V nedeljo zvečer smo pričeli s pripravami. Najprej smo se oglasili na QK ZK, kjer smo izrazili naše namere. Pripravljeni so nam bili pomagati, tako da nam je bilo delo že nekoliko olajšano. V nedeljo okrog enajstih zvečer smo že vozili proti Ljubljani. Tam smo imeli ob enih ponoči sestanek za novinarje pri CK ZKS, kjer |mo dobili prve napotke in obvestilo, da bo tiskovna konferenca zjutraj ob pol šestih. Počakali smo kar v avtomobilih pred tiskovnim centrom. V tiskovnem centru smo se počutili kar j^codno. Znašli smo se med samimi Htarimi mački. Kljub vsemu smo dobili dovolilnice. Pohiteli smo na svoja mesta. Množice ljudi so se pričele zbirati. Ura se je pomikala proti sedmi in petinštirideset. Čuden občutek odgovornosti, strahu. Ali bomo zmogli to nalogo. Roka je zadrhtela, a ne za dolgo. Kmalu smo se pomirili. Modri vlak je odpeljal. Naša ekipa pa se je odpravila v republiško skupščino, kjer je bila žalna seja. Po končani seji se je naša ekipa zbrala pri avtomobilu. Neprespani in lačni smo tam razčlenili akcijo in ugotovili, da nismo posneli vsega, kar smo želeli, zato smo se odločili, da odidemo še v Beograd. Tam bi imeli več časa in več prostora. Za pomoč spet zaprosimo OK ZK in ostale družbenopolitične organizacije v Kranju. Vsi so nam pomagali, tako da smo dobili priporočila in jih takoj poslali v Beograd, na sekretariat za informacije. V sredo, 7. maja, smo se odpeljali iz Dupelj in prispeli v Beograd malo po osmih zvečer. Dva naša zastopnika sta se odpravila po dovolilnice in po program pogrebnih svečanosti. Vrnila sta se nekaj po triindvajseti uri in vseh šest se nas je takoj odpravilo k izdelavi programa. Okrog polnoči smo odšli na ogled prostorov, kjer naj bi naslednji dan stali naši snemalci in od koder bi kar najbolje spremljali celotne slovesnosti. Začudilo nas je majhno število avtomobilov na cestah, tako da nismo dobili nikakršnega vtisa velemesta. Na naslednji ulici smo že naleteli na konec vrste ljudi, ki so čakali, da se poklonijo tovarišu Titu. Veliki množici navkljub ni bilo slišati govorjenja. Le tu pa tam šepetanje. Počasi se je pomikala kolona proti skupščini čeprav se je ura vse bolj prevešala proti jutru se vrsta ljudi še ni zmanjšala. Ker smo imeli izkaznice, nam ni bilo potrebno čakati v vrsti, ampak smo se vrsti lahko pridružili na dnu stopnišča pred skupščino. Počasi smo se pomikali proti vhodu. Tudi šepet je utihnil. Koraki so postali počasnejši. Stopili smo v preddverje skupščine. Občutki tesnobe, strahu in neizmene žalosti so se iz trenutka v trenutek stopnjevali. Vstopimo v dvorano s posmrtnimi ostanki tovariša Tita. Žalosti ni moč več skrivati. Sliši se jok, solze privrejo iz oči, ustnice se krčevito stisnejo, še zadnji pogled in slovo. Slovo je vedno težko, še veliko težje pa je, ko veš, da si izgubil tovariša, prijatelja, na katerega si se lahko zanesel in ob katerem si bil lahko brez skrbi. Po krožnih stopnicah se spustimo proti izhodu. Ura je štiri. Dani se že, mi pa se vračamo. Poskušamo zaspati. Nihče ne more. Po glavi se vrstijo slike poprej snih srečanj tovariša Tita. Pogrebne slovesnosti so končane. Poslovili smo se od tovariša Tita. Vračamo se k avtomobilom, vsak po svoje pretreseni. Nihče ni govoril. Vsak je še enkrat in še enkrat prehodil v mislih dogodke preteklih dni in si ustvaril nek vtis, vsi pa so si v nečem podobni ... Vračajoč se ustavimo še v rojstnem kraju tovariša Tita v Kumrov-cu. Črna zastava pove, da našega predsednika ni več, Ura v izbi se je ustavila pet minut žez petnajsto. Neprespani po dveh prečutih nočeh in po dveh dneh, v katerih smo samo enkrat pošteno jedli, se nas vseh šest snemalcev Kino kluba Duplje in sicer Zvone Balantič, Ahčin Metod, Boncelj Miran, Jelar Andrej, Mekuč Ludvik in Ivan Meglic vračamo domov, pretreseni, vendar trdno prepričani, da smo naredili nekaj, s čimer bomo lahko ustregli marsikomu. Naš namen je, da film vidi čim več ljudi in to brezplačno, saj upamo, da bodo različne organizacije pripravljene kriti minimalne materialne stroške, ki bodo s tem nastali. Del fotografij, ki so jih v Beogradu in v Kumrovcu posneli člani Kino kluba iz Dupelj 11. STRAN Delovna akcija dijakov ŠC Iskra Tiko kot že nekajkrat doslej je jj, meri letošnjimi prvomajskimi 'nfliik' skupina dijakov Šolskega nirt Iskra Kranj v prostovoljni fcfcvni akciji v letovišču gorenjskih *rok n« otoku Sten jak u opravila delo. Skupina 26 fantov je Mpjj z odraslimi prispela na otok L v torek. 29. aprila popoldne. ..slednji dan zjutraj pa so se razde-^ v pet skupin. Lotili so se betonima dela plaže pred kuhinjo, beto-lrt|j m dovozno pot do pralnice, jlppjli 21 jam za cevna stojala za perila, popravili oporni zid ^plinsko postajo, se lotili poti do tilnika, kopali kanale za elek-rtoe kable in za Sotorisča, urejali ■Klicni nasad in očistili okolico —(jb ter opravili še več drugih del. ?antje. ki so pridni tudi v šoli. so I zares izkazali. Na predvečer delavskega praznika so zakurili tudi kres in ob petju partizanskih pesmi posedeli ob ognju z mislimi pri to varišu Titu. Takole so po vrnitvi / delovne akcije povedali: Marko Horvat. & letnik - |aki tok: »Prvič sem bil v tej delovni akciji. Imeli smo srečo z vremenom, tako da smo res lahko veliko nare dili. Tudi hrana je hila dobra, med seboj ni odnosi odlični. Delali smo vsi - od dijakov do odraslih, kar nam je dajalo delovnega poleta« Tone Prantar. 2. letnik - strojni: »Tov. Oblakova je izbrala za delovno akcijo dijake, ki so tudi v šoli med boljšimi učenci. Sam sem bil v akciji že tretjič. Stenjak mi ugaja, daleč je od hrupa, spoznaš nove prijatelje, veliko se lahko ukvarjaš s športom« Milan Basta. 3, letnik, poklicna — strojna: »Tudi jaz sem bil že tretjič v akciji. Vse je bilo odlično organizirano. Zahvaliti se je treba t udi kuharici« Marjan Kržišnik. I letnik -finomehanika: »Ze tretjič sem bil za I. maj na Sten jaku. V prostem času smo igrali odbojko in namizni tenis. Ker smo v dobri kondiciji, nas je del o utrudilo šele četrti dan. Ce pa bi bilo morje le malo toplejše, hi se tudi kopali.« Peter Tulipan, direktor Zavoda za letovanje Kranj: »Ze dve leti sodelujemo s Šolskim centrom Iskra. Rrez sodelovanja mladih brigadirjev' bi težko do poletja naredili v" letovišču, kar smo si zastavili po planu. Letos so bili dijaki izredni, z zavestnim in kolektivnim delom se lahko naredi ogromno. Dijaki so nam res v veliko pomoč, saj težko dobimo delavce na otok kljub dobremu plačilu. Ce bo šolski center Iskra še naprej za tako sodelovanje, bomo seveda radi še naprej organizirali take akcije, ki naj bi postale tradicionalne.« Dana Oblak, prof. telesne vzgoje v SC Iskra: »Fante za delovno akcijo sem izbrala po kriteriju -učni uspeh in pripravljenost za delo. Dijaki pa so dosegli več, kot smo pričakovali, tako da sem presenečena tako nad njimi kot nad odraslimi, ki so se udeležili akcije.« Marija Ostrun, kuharica: »Fantje so bili pridni in delavni, ogromno so naredili. Rada jim bom kuhala tudi drugo leto.« Mario Honovič, vzdrževalec na Sten jaku: »Jaz, stari Mario, sem z delovno akcijo zelo zadovoljen. Pred tako pridnimi brigadirii se je treba odkriti. Kar je bilo videti na Stenja-ku pred tednom, ni mogoče primerjati s tem, kar so mladi naredili v tako kratkem času.« L. S. Več pozornosti vadbi mlajših učencev Šolsko obdobje je nepozabno in odgovorno obdobje v življenju vsakega človeka. Posebno se vtisne v zavest prehod od predšolske dobe k rednemu šolanju. Na razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti sledi sistematično poučevanje, osvajanje preprostega znanja, delovnih in Športnih navad. Ko otrok začne obiskovati šolo, se njegov gibalni prostor oži, čas pa krajša. Razredni učitelji naj bi v okviru šolske vadbe, ki ji je namenjeno premalo časa, posredovali učencem že nekaj abecede športnih panog, predvsem pa naj bi jim zagotovili dovolj igralne vadbene aktivnosti. Vendar zmeraj ni tako. Do vadbe in treniranja mlačni učitelji, ki so se z leti preveč za sedel i, večkrat dušijo kakor spodbujajo prvobitno naravno potrebo po gibanju in se ne zavedajo kvarnih vplivov poučevanja v zaprtih in večkrat ne dovolj prezračenih prostorih. Ali bodo bodoči učitelji razrednega pouka sledili takemu načinu poučevanja, ali bodo bolj skrbeli za skladno vsestransko rast mladega rodu? Preberimo nekaj značilnih od- govorov: »V bodočem poklicu se bom zavzemala za vadbo in športno vzgojo mladih. Potrebno jim je vzbuditi vnemo za športno udejstvovanje.« »Mislim, da otrok ne bom prikrajševal pri vadbi, tako kot so starejši učitelji nas. Večkrat je bilo slišati: če ne boste pridni, ne bo telovadbe. Dostikrat se je zgodilo, da smo ure namenjene vadbi posvetili računanju.« ___________________ »Učitelji se bojč prevelike odgovornosti in ljubijo lagodnost. Vadbene ure so le ure žo-ganja. Mislim, da bi morali gojiti več atletike in gimnastike. To bom uresničeval, ko bom postal učitelj razrednega pouka.« »Ko bom učiteljica, bom . skušala biti bolj aktivna, kot so bili moji učitelji. Ti so bili gibalno ležerni in preveč zasedeni in se jim ni dalo iti z razredom na piano — ven iz zatohlih prostorov.« »Ce se učenci ne prezračijo in ne razgibajo, ne morejo dovolj sodelovati pri pouku. To sem občutila sama. Kot učiteljica bom skrbela za pravilno zaporedje gibalne, miselne in spominske dejavnosti učencev.« Prav bi bilo, da bi mladi učitelji razrednega pouka te namene uspešno uresničevali. Otroci se morajo razgibati, da so bolj budni in manj živčni. Učilnice morajo biti prezračene, otrokovi možgani potrebujejo dovolj kisika in svežega zraka, otrokovi možgani pa poleg dojemanja vtisov, morajo dobiti dovolj gibalnih spodbud. Primerna mišično gibalna pripravljenost zagotavlja večjo šolsko zbranost, sproščena gibalna aktivnost med odmori odpravlja šolsko dolgočasje, organizirana, načrtna in redna vadba pa naj bi oblikovala skladen razvoj mladega rodu. Med pobudniki takega razvoja pa naj bi bili tudi razredni učitelji, saj so zdravi, vzgojeni in izobraženi otroci naša sreča, upanje in prihodnost. Jože Ažman eža je bila krvava maja 1945 je bila na Poljani pri Prevaljah izbojevana rtija bitka druge svetovne vojne v Evroni Zarini* Nje za napad je dal Franc Herle-Nande, komaS %a bataljona Slandrove brigade, doma iz Loke prisili '» in tja si energično popravi 'rao. ki jo je pred nekaj leti tm\ s poti po Sibiriji, spet Ml potegne cigareto in pogleda »Tkao: »Ej. je bil hudič tiste ¥• Se vedno je stari Nande. Po R /tiru je mesar, preprost, nara J |*,vwel človek. Borci se ga spo-| lajajo kot izredno pogumnega in ]«ŠK0 partizana. Kaj vse je ta I |Vk prenesel! Se danes se čudijo Vinku ki so bili z njim pn napa nagrad Križ pri Kamniku na '*/ni večer 1943.. kako mu je ylo v slabe pol ure zaklat) in UtoMti okrog dvajset prasi-In takrat na Motniku. ko s*> buJTovn napadli nemSko po-\ifšm, in so se zruftili goreči . da so imeli položaj popolnoma v svojih rokah. Na čelu kolone je prišel ustaški satnik. Malo višji Je bil od mene. oborožen do zob. Se danes vidim njegove ozke. ostre brkice. Tiste zoprne . . .« »Stoj! Udje čete?« jih ustavim. »Na Koroško.« »A po ovoj cesti ne možete. Možete na Holmec« sem / obrazom pomignil na ono stran. »Ali bez svega!« Jezno se mu je pobliskalo v očeh in ustnice so se mu stisnile. »Baš tu hočem!« »Tu ne možeš!« »Baš hočem!.« se je stopnjevala napetost in ustaši so že prijemali za orožje. »Nečeš!« sem vedno bolj odločen in odsekan. »Baš hočem, pička ti banditska!« »Baš nečete! Pali!,« ukažem. Takrat je zaregljalo. Prvi je padel satnik in za njim se je kolona kar skrajšala. Hitro so se umaknili nazaj in potem napadli na naše položaje. Juriš za jurišem. Niso vedeli, da smo tako močni in tako dobro utrjeni na položajih. Nekateri ustaši so se obrnili proti Holmcu in nam hoteli priti za hrbet. Toda z njimi so poračunali tomšičevci.« Cel dan so bili bitko. Ustaši so se za vsako ceno hoteli prebiti naprej proti Koroški in se tam predati Angležem in Amerikancem. Nikakor pa se niso hoteli predati našim, kajti to so bili ljudje, ki so imeli najbolj krvave roke. najbolj zagrizeno jedro ustašev. pravi fanatiki. Bilo jih je na tisoče in če bi partizani ne imeli tako dobrih položajev in dovolj streliva - Slan-drovčem SO strelivo dovažali sproti iz Črne - bi že s svojo množičnostjo lahko prodrli skozi partizanske vrste. Posamezne skupine so se vklinile v nekatere mrtve kote, od koder so se trdovratno borili in prehajali tudi v boj na nož. Vrsta dramatičnih prizorov se je zvrstila tu ob bregovih Meže. Le redko se je bitka malce stišala, da so si tomšlčevci in šlandrovci malce ohladili razbeljene cevi šarcev. potem pa se je vsakokrat razvila še srditejša bitka. Borci so si morali dostikrat pomagati tudi z bombami. »Popoldne so se juriši ustašev še okrepili. Zmeraj več jih je gomaze-lo če/, padle, od prvega kritja dalje pa so se plazili pO trebuhu z noži v zobeh in z bombami v rokah. Nenadoma so se sovražniki oglasih tudi za hrbtom. Pritisnili so z vrha Loma. kamor so se bili priplazili z libučke strani. Začel se je krvavi mete?.. Strahotna usoda boja na nož je doletela 1. četo I. bataljona Tomšičeve brigade. Hipoma je bila »Ali jim je hi h, treba!'« razpolovljena in razbita . . .« opisu-ie boj v svoji knjigi »Veliki finale na Koroškem« partizanski pisatelj Franci Strle. Šlandrovci niso imeli izgub. Le enega ranjenega. Ustašev pa je padlo okrog 250, okrog 150 pa je bilo ranjenih. Meža je tekla krvava. Travniki ob vodi so bili prepojeni s krvjo. Se danes, pravijo, tu bolje raste trava ... In tisti, ki so preživeli bitko na Poljani, so dali partizanom glas: »Nikad nečemo zaboraviti što ste Slovenci učinili nama . . .« Po okoliških hribih so se od onemoglega besa maščevali nad civilnim prebivalstvom . . . Z nočjo je bitka pri Poljani pojenjala. Le redek strel je bilo še • slišati. Ponoči so ustaši bežali proti Pliberku tudi čez Poljano, ki ni bila več hranjena. Strahotna je morala biti slika tisto noč ob Meži. Trupla mrtvih so ležala kar na kupih, oh mostu, - na travnikih, v vasi, na obeh bregovih Meže. Klici ranjenih ustašev med trupli. Konji, vozovi, živina, razmetano pokradeno pohištvo, eksplozije streliva... Mrkih obrazov so se skozi Poljano prelivale čete ustašev . . . Goreči avtomobili premagane 104. lovske divizije, ki so jih ustaši zažgali iz besa, so osvetljevali vso to krvavo dolino. . . Svoje ranjence so ustaši pustili . . . Se danes se Nande včasih zamisli. Ali jim je bilo treba?! Mir je bil že pred petimi dnevi podpisan, vdale so se že številne nemške enote, v Celju so celo nudili pomoč ranjenim in bolnim ustašem, četnikom, Nemcem in drugim kvizlin-gom. Boj na Poljani je izsilil ustaški satnik sam. Sam je bil kriv pokola nad njegovimi. Zaradi njegove trme, nasilnega vztrajanja, da hoče prav po tej poti, ko mu je bila prosta druga. Ce bi se obrnili proti Holmcu, bi ne padel niti en strel . . . Tako pa je ukrepal, kot mu je velela partizanska dolžnost. Ukrepal je samostojno, brez privolitve štaba njegove brigade. Se enkrat je dokazal pogum in borbenost svojih partizanov. Lahko bi dal le nekaj strelov in se s svojimi umaknil. Tako bi storil marsikdo. Sprejemati in vzdržati take boje, pa je bila kvaliteta le nekaterih. Dva ordena za hrabrost hrajni Nande. medaljo za hrabrost in orden zasluge za narod II. stopnje. Njegova bitka šlandrovcev in tom-šičevcev na Poljani je bil zadnji kamenček primaknjen mozaiku bitk za dokončno osvoboditev in mir v Evropi. D. Dolenc Viri informacij. Dr. Miroslav Stiplovšek »Slandrova brigada«, Franc Strle »Veliki finale na Koroškem« in ustni viri. O L, A S12.STRAH Velika nagrada Jugoslavije v motokrosu — Tržič V Podljubelju vse pripravljeno Ljubljana — Ljubitelji motokrosa na Gorenjskem in v Sloveniji bodo v soboto in nedeljo ponovno prišli na svoj račun. Na znani motokros progi v Podljubelju se bodo pomerili najboljši motokrosisti sveta v razredu do 125 ccm na dirki za svetovno prvenstvo, avstrijski in jugoslovanski tekmovalci v razredu do 250 ccm za pokal Karavank in najmlajši tekmovalci v razredu do 50 ccm za točke državnega in republiškega prvenstva. Kot so na tiskovni konferenci povedali predsednik motokros komiteja Tržič in predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris, direktor dirke Jože Jurjevčič, sekretar dirke Janko Justin, predsednik športne komisije Marjan Romih, predsednik tehnične komisije Anton Jurjevčič in vodja tiskovne službe Nenad Antonič potekajo vsa dela pri pripravi te velike prireditve po načrtu. Na dirki bo nastopilo 40 najboljših motokrosistov na svetu, čeprav so organizatorji - AMD Tržič, motokros komite, prejeli precej več prijav. V tej elitni druščini bodo nastopili tudi 4 jugoslovanski tekmovalci. Vsi tekmovalci so že potrdili svoj prihod v Tržič, prvi pa so na prizorišče pete dirke za svetovno prvenstvo prišli Finci. Glede na visoke stroške organizacije tako kvalitetnega tekmovanja bodo letos vstopnice za odrasle 70 din na osebo (v predprodaji v Tržiču 40 din), za mladino in vojake pa po 30 din. Organizatorji so se odločili tudi za zelo lepo potezo, saj so večje število vstopnic brezplačno razdelili med najboljše učence gorenjskih osnovnih šol. Prireditev bo neposredno prenašala tudi ljubljanska televizija. Slavje v Podljubelju so bo pričelo že v soboto, ko bo ob 14. uri dirka za državno in republiško prvenstvo v razredu do 50 ccm. V nedeljo bo ob isti uri svečana otvoritev, na kateri bodo govorili Jože Jurjevčič, direktor dirke, Milan Ogris predsednik skupščine Občine Tržič in predsednik motokros komiteja in Metod Rotar zvezni sekretar za zunanjo trgovino in predsednik častnega komiteja. Ob 14.30 uri bo Start prve vožnje za svetovno prvenstvo v razredu do 125 ccm, ob 15.30 dirke za pokal Karavank, ob 16.30 drugega teka za svetovno prvenstvo, ob 17.30 pa bo svečana razglasitev prvih treh tekmovalcev za VN Jugoslavije in pokal Karavank. Pred dirko v Tržiču so bile na sporedu že štiri dirke za svetovno prvenstvo. Na teh dirkah so imeli največ uspeha belgijski tekmovalci, ki so zmagali na vseh štirih dirkah. Dvakrat je zmagal svetovni prvak Harrv Everts, po enkrat pa sta zmagala Marc Velkeneers in Erick Geboers. Ti trije tekmovalci so tudi največji favoriti za zmago na progi v Podljubelju. Največje tekmece bodo imeli v Autiu (Finska), Naniju (Italija), Suzukiju (Japonska). Colemanu (Nova Zelandija) in Milissenu (Belgija). Domači gledalci pa bodo vsekakor z velikim zanimanjem spremljali nastopa tekmovalcev AMD Tržič Franca Pušavca in Matjaža Belharja. Po štirih dirkah je vrstni red za svetovno prvenstvo naslednji: 1. Everts 98 točk, 2. Velkeneers 81, 3. Goboers (vsi Belgija) 37, 4Groeneveld (Nizozemska) 32. 5. Rinaldi (Italija) 25. Zanimive vožnje pa lahko pričakujemo tudi na dirki za pokal Karavank, na kateri bodo z izjemo našega državnega prvaka Avblja sodelovali vsi najboljši jugoslovanski in avstrijski motokrosisti v razredu do 250 ccm. Barve gorenjskih AMD bodo hranili štirje tekmovalci in sicer Branko AhačiČ, Matjaž Globočnik (oba AMD Tržič). Jože Rendulič in Roman Kreč (oba AMD Kranj). F. Perdan NOGOMET Točka dovolj za obstanek V boju ca obstanek v SNL bodo nogometa Ai Triglava igrali eno odločilnih tekem v l/.oli. Točka iz tega obračuna bi pomenila pravi zaklad, naj v naalednjem kolu potem goatijo odlično moštvo mariborskega Železničarja, potem pa odhajajo v zadnjem kolu na izredno važno goatovanje v Ljubljano proti Iliriji. Izola je torej prelomnica, v zadnjih kolih pa bo važna sleherna točka in aleherni zadetek. Iz lige zanesljivo izpada moštvo Uniorja, kandidati za nitji rang tekmovanja pa so tudi Ilirija, Drava in Triglav, ogroženih pa je Ae nekaj moštev. Vsekakor izredno važna tekma in upamo, da Mrak in soigralci ne bodo razočarali. Tudi mladinci imajo težko nalogo. Če hočejo zadržati visoko uvrstitev pri vrhu, morajo zmagati ali vsaj igrati neodločeno. M.Suhi< Lesce in Alpina na čelu V nadaljevanju nogometnega prvenstva Gorenjske je zadnjo soboto v aprilu prineslo presenečenje. Tako je Alples v golt teh izgubil obe točki. Alples bo pomladanski del igral vse tekme v gos teh, ker domače igrišče popravlja. Lesce je doma visoko porazil vodeči Alples, pa tudi Bohinj resno ogroža vodeče Lesce. V B skupini pri članih si Alpina utrjuje na vrhu tabele, Tržič pa je doma komaj obdržal točko. Rezultati iz posameznih tekem so bili: A SKUPINA - ČLANI: Lesce : Alples 5:1, LTH : Bohinj 1:4, Reteče : Polet A 2:2: PIONIRJI: Reteče : Polet 1:5, LTH : Bohinj 0:10. Vodi Bohinj z 10 pred Lescami in Re-tečami s po 6 točkami itd. B SKUPINA - ČLANI: Alpina : Polet B 5:2, Bled : TR2IC 1:1; PIONIRJI: Gorenja vas : Kondor 2:1, Bled : Tržič 2:2; Vodi Bled pred Kondorjem s po 7, Tržič • 6 točkami itd. V soboto 17. maja 1980 pa so na sporedu naslednje tekme: ČLANI - LESCE : BOHINJ, LTH : POLET A, RETECE : ALPLES, GORENJA VAS : POLET B, KONDOR : TRŽIČ, ALPINA : BLED, PIONIRJI - LESCE : BOHINJ, LTH : POLET, KONDOR : TRŽIČ, ALPINA : BLED. P. Novak Tečaj za krmarje motornih čolnov Brodarskemu društvu v Kranju se je prijavilo toliko interesentov za tečaj za krmarje motornih čolnov, da en sam tečaj ni zadoščal. Druga skupina bo pričela s predavanji v ponedeljek, 2. junija, treba pa se je prijaviti v klubski pisarni na Koroški 25. Pisarna bo odprta ob torkih in sredah od 17. do 19. ure. Tečaj bo le, če bo prijavljenih vsaj 30 kandidatov. Zakaj tako? - Mladinska organizacija Zgornjega Brnika v prostem času ni vedela ne kam ne kod in mladi so si izredno želeli vsaj skromnega igriSča. V okviru krajevne skupnosti so prizadevni mladinci, člani osnovne organizacije ZSMS Brnik začeli graditi igriSče. da bi koristno izrabili svoj prosti čas. obenem pa navdušili za šport ie druge. Igrišče še ni do konca urejeno, vendar dovolj primemo, da so nameravali minulo nedeljo organizirati pionirski turnir, v katerem na) bi sodelovalo kar devet ekip iz cerkljanskega'področja. Bili s« neznansko razočarani, ko s turnirjem v nogometu ni bilo nič. saj jim jt nekdo iz vasi namerno podžagal gol. Mladi so bili ne le jezni in razočarani, temveč tudi ogorčeni nad vaščanom, ki se tako ne maščuje in preprečuje aktivnost mladih. Res, prav bi bilo, ko bi res nično neodgovornega vaščana poiskali in opozorili, kajti takšno rai nanje je vse obsodbe vredno. (D. S.) — Foto: F. Perdan Ljubitelji tenisa! Teniški klub Triglav Kranj organizira teniški tečaj za mladino in odrasle (začetni in nadaljevalni) ter teniško šolo za otroke od 7. do 11. leta. Pričetek bo predvidoma 20. maja. Prijave s tečajnino sprejemamo v nedeljo, 18. maja od 10. do 12. ure in v ponedeljek, 19. maja od 16. do 18. ure na igriščih na stadionu Stanka Mlakarja, kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila. Tečajnina za mladino in odrasle je 450 din, za otroke pa 200 din. Zaradi prezasedenosti igrišč bo število tečajnikov omejeno. Ne uničuj gozdnega rastja — cvetja, plodov in gob (tudi. če so strupene) ROKOMET Jutri derbi Peko : Lipa Prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju Lesce - Danes dopoldne bo na letališču v Lescah slovesna otvoritev XXV. prvenstva Jugoslavije v jadralnem letenju za prehodni pokal zveznega sekretarja za narodno obrambo. Prvenstvo, na katerem sodeluje 30 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Vojvodine in Srbije, bo trajalo do 25. maja. Največ tekmovalcev je iz slovenskih letalskih centrov, ki imajo že dolgoletno tradicijo in tudi največje uspehe tako na domačih kot na tujih tekmovanjih in prvenstvih. Za dobro organizacijo prvenstva Jugoslavije v jadralnem letenju, kije nadvse zanimiv, atraktiven šport, so delavci Alpskega letalskeua centra Lesce vložili veliko prostovoljnega tlela in truda, pomagali so piloti in jadralci, prispevale pa tudi organizacije združenega dela Gorenjske in TTKS Radoiljica. \ ' " D. S. KRANJ - Tekmovanja v drugi zvezni rokometni ligi kot republiških rokometnih ligah postajajo izredno zanimiva. Vse gorenjske ekipe razen rokometašev Jelovice izredno uspešno nastopajo tudi v spomladanskem delu prvenstva in so v zgornji polovici prvenstvene lestvice. V drugi zvezni rokometni ligi — sever so rokometasi Jelovice v preteklem kolu gostovali v Zagrebu in po pričakovanju ostali prašnih rok. Ob polčasu je bil rezultat izenačen, v nadaljevanju pa sta prestroga sodnika iz Splita izključila se tretjič Peter nela ter ga diskvalificirala, ki je do izključitve dosegel kar sedem zadetkov. Nato so pobudo prevzeli rokometasi Zagreba in na koncu zmagali s prednostjo petih zadetkov. V 19. kolu pa se bodo rokometasi Jelovice pomerili jutri ob 17. uri z ekipo Kvar-nerja na igrišču Puital v Sk. Loki. Novo in pomembno zmago so zabeležile rokometasice Alplesa v srečanju z ekipo Djakova in tako potrdile, da so zares v odlični formi. S to zmago so se z 22 točkami se bolj utrdile na odličnem četrtem mestu. V prihodnjem kolu pa jih čaka izredno težko gosovanje pri vodeči ekipi lige Podravki. V moški republiški rokometni ligi so v 17. kolu pomembno zmago zabeležili v gosteh rokometaAi tržiikega Peka v Ribnici nad ekipo Inlesa. Najboljši igralec tekme je bil Tržičan King, ki je dosegel 13 zadetkov. Jutri ob 19. uri pa bo v Krizah derbi srečanje 18. kola Peko : Lipa. Gostje iz Ajdovščine se se vedno borijo za prvo mesto, zato računajo, da bosta točki od Al i v Ajdovščino. Sodnika tekme sta Dorn in Hauptman. RokometaAice Preddvora pa bodo jutri zvečer gostovale pri drugouvr-Ačeni ekipi Novem mestu. Tekma je za obe KOLESARSTVO Mladi Savčani spet navdušili BLED - V nedeljo, 11. maja, je bila na Bledu tradicionalna kolesarska dirka okrog Blejskega jezera, ki jo je v počastitev dneva zmage pripravil domači kolesarski klub pod pokroviteljstvom Lipa. Nastopilo je prek dvesto kolesarjev v vseh tekmovalnih skupinah, razen članov A in B, in to iz večine slovenskih klubov in iz dveh tržaAkih. Med mlajšimi mladinci so ponovno slavili Kranjčani, ki so osvojili prva tri mesta, medtem ko je med starejšimi navdušil Astrin kolesar Cerin, ki je zasledovalcem ušel kar za tri minute. Vrstni red — pionirji A (1 krog, 6,4 km): 1. Bučar (Grosuplje), 2. Pagon (Sava). S.Jeršin (Grosuplje); pionirji B: 1. Berden (Pomurje, 2.Cimprič (Soča), 3.Bokan (Po-murje); mlajši mladinci (6 krogov): l.Zev-nik, 2.Tunič, 3. KavaA (vsi Sava); starejši mladinci (10 krogov): l.Cerin, 2. Udovč. 3. Planin (vsi Astra); člani C (5 krogov): l.Zerial (Trst), 2. Bernik (Astra). 3. Kuna-ver (Dol); veterani A (2 kroga): 1. Hafner (Kokrica); B: l.Zerial (Trst). 2. Dežman. 3. Mam (Kokrica); C: 1. Hrovat (Rog-Franek); D: 1. Udovič (Adria); E: 1. Mauri (Trst); F: Zerovnik (Rog-Franek). HI ekipi zelo pomembna. V preteklem kolu so z borbeno igro povsem nadigrale solidno vrsto Maribora. V drugi moški republiški rokometni ligi — zahod bo v nedeljo dopoldne v Zabnici ob 10. uri gorenjski derbi Zabnica : Kamnik. Žabničani so še vedno noleg Usnjarja najresnejši kandidat za prvo mesto. Sodnika tekme sta Sparemblek in čeak. V ženski drugi republiški rokometni ligi pa bo jutri ob 17.30 v Križah zelo zanimivo srečanje Peko : Olimpija, srečanje v Železnikih Alples : Kamnik pa bo ob 18. uri. Rokometasice Dupelj pa gostujejo v Zagorju. V republiški mladinski rokometni ligi -center bodo rokometasi Kranja igrali Jutri ob 16.30 z ekipo Grosuplja, v nedeljo ob 10. uri pa bosta srečanji v Križah Peko : Jelovica in v Kamniku Kamnik : Ponikve. Mladinke skupine center pa se bodo v 13. kolu v nedeljo pomerile ob 9. uri v Kamniku Kamnik : Duplje in ob 11. uri v Preddvoru Preddvor: Polje. •I. Kuhar Planika Savska loka 21 TOZD Trgovska mre ta v sestavi Industrijskega kombinata Planika Kranj objavlja prosta dela in naloge OSKRBOVANJE TRGOVIN — 1 delavec Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti 4-letno srednjo iolo ekonomske, komercialne ali čevljarske smeri in 3 leta prakse v oskrbovanju trgovin ali na podobnih delih ter potna-vanje jugoslovanskega trga in mentalitete prebivalcev. Poskusno delo je 3 mesece. Kandidati naj prošnje pošljejo ali dostavijo osebno t kadrovski oddelek Planiki Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. Tekmovanje v počastitev dneva varnosti KRANJ — V počastitev 13. maja, dneva varnosti, je OO Zveze sindikatov postaje milice Kranj organizirala športna tekmovanja v malem nogometu, kegljanju, šahu in streljanju z zračno puško. Sodelovale so ekipe PM Kranj, PMM Brnik, PPM Kranj, VP 1098 Kranj, SO Kranj - oddelek za notranje zadeve in Zavod za požarno varnost. REZULTATI - MALI NOGOMET: VP 1098, 2.PM Kranj, 3. PMM Brnik; ŠAH: l.PM Kranj, 2. PMM Brnik, 3. Zavod za požar, varnost; STRELJANJE - EKIPNO: l.SO Kranj, 2. V. P. 1098, 3. PMM Braifc POSAMIČNO: Valentar Jelka (SO Rr«š 2. Sitar Jože (PM Kranj) 3. Marki* S sto (SO Kranj); KEGLJANJE: l.V.P. 10* 2. PM Kranj, 3. Zavod za požar, varaste POSAMIČNO l.Petrič Marko, (V P 19» 2.Nizič Jure (V. P. 1098) 3. Džukie Prt* (V. P. 1098). Ker bo to tekmovanje odslej tradkioati-no, so prvič podelili prehodni pokal, ki J* je za leto 1980 osvojila OO sindikat* f% Kranl- B BaniM" 13.STRAN G L A ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ROZALIJE STARIČ roj. Lelja te iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od nje. nam izrekli sožal je, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za izkazano pomoč, godbi na pihala iz Lesc in sodelavcem iz KTP — Podnart. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in počastili njen spomin, iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Zdenka in sin Danilo z družinama! ZAHVALA Ob nenadni smrti drage žene, mame, sestre in tete FRANČIŠKE BAJŽELJ roj. Debenc se iskreno zahvaljujemo dr. Bajžlju, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sostanovalcem, znancem, kolektivom Zvezda Kranj, KOGP - Kranj in Alpetour TOZD servis Labore, pevcem ter vsem ostalim za izkazano pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jernej, sinovi z družinami in drugo sorodstvo Kranj, 10. maja 1980 OBLETNICA 18. maja bo minilo leto dni, odkar je prenehalo biti plemenito mojega dobrega m nepozabnega moža srce KALISTA KOSMAČA V hiši je praznina,odkar te ni. Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prinašate svečke, iskrena hvala Žalujoča žena Marjeta! Kranj, 16. maja 1980 ZAHVALA Ob izgubi drage mame MARIJE TRATNIK Burje ve mame iz Gorenje vasi w zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem ki so se no slovili od nje, ji darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni-zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala DO -Seftir - obrat Gorenja vas in Obnovi iz Ljubljane za podarjeno cvetje. Posebno zahvalo na izrekamo dr. Gregorčiču za zdravljenje na domu. Žalujoči: hčerka Minka z družino in sin Franci z družino Gorenja vas, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre zlate mame ROZALIJE PREŠIREN roj. v Tunjicah iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se dr. prof. Havličku in sestri Štefki ter ostalemu osebju Onkološke bolnice Ljubljana za dolgotrajno zdravljenje. Zahvaljujemo se predsedniku ZB — Kokra za poslovilne besede pri odprtem grobu, kakor tudi gospodu župniku iz Preddvora za opravljeni obred. Vsem Še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Kokra, 14. maja 1980 /z\ Komisija za delovna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina 2IVIL-A Kranj n. sol. o. TOZD Maloprodaja TOZD Trgovina Bled TOZD Gostinstvo na podlagi sklepa objavljajo naslednja prosta učna mesta: TOZD MALOPRODAJA 46 učnih mest — KV prodajalec za območje Kranja 2 učni mesti — K V prodajalec za območje Jesenic 2 učni mesti — KV prodajalec za območje Tržiča TOZD TRGOVINA BLED 7 učnih mest - KV prodajalec za območje Bleda in Radovljice 1 učno mesto - KV kuhar 1 učno mesto - KV natakar 1 učno mesto — KV mesar — sekač TOZD GOSTINSTVO 2 učni mesti — K V kuhar za območje Kranja 2 učni mesti — K V natakar za območje Kranja 1 učno mesto — KV slaščica r za območje Kranja Kandidati morajo imeti uspešno dokončano osemletko in veselje do poklica, za katerega se prijavljajo. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Veletrgovina Živila, Kranj, Poslovni prostori Naklo, 64202 Naklo, do 16. junija 1980. Skupščina občine Kranj Razpisna komisija oddelka za skupne službe razpisuje prosta dela in naloge 1. PROGRAMERJA - 2 delavca Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske, elektro ali strojne smeri ali gimnazijski maturant — eno leto ustreznih delovnih izkušenj — tromesečno poskusno delo Od kandiatov pričakujemo moralno-politično neoporočnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo in bo znaša/ do 8.700 din. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Razpisna komisija oddelka za skupne službe, Skupščina občine Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku razpisa. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 17. maja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. V nedeljo 18. maja pa so dežurne naslednje prodajalne od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. Živila — prodajalna SP Pri nebotičniku, Stošičeva 1, SP Planina, Zupančičeva 24, PC Klanec, Likozarjeva 1.5. JESENICE: Emona - market. Prešernova l/a in Rožca — Samopostrežna trgovina na Javorniku, O. Novaka 8. Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. TOZD SOCIALNA MEDICINA IN HIGIENA GORENJSKE Kranj b. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Socialna medicina in higiena Gorenjske Kranj, Gosposvetska 9, objavlja dela in naloge SNAŽILKE — dokončana ali nedokončana osemletka — priučena delavka Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Izbira kandidatov bo opravljena v IS dneh po preteku razpisnega roka. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 25 din. špinača 25 din, cve-tača 25 din, korenček 28 din, česen — nov 60 din, čebula 19,15 din, pesa 11,50 din, kumare 42 din, paradižnik 64 din, slive 45 din, iabolka 20 do 21 din, pomaranče4!4 din, limone 33,50 din, ajdova moka 30,70 din, koruzna moka 13 din, kaša 21,20 din, surovo maslo 130 din, smetana 58,30 din. sladko zelje — novo 20 din, kislo zelje 12,60 din, orehi 256,60 din, jajčka 2,40 do 3,30 din, krompir 5,60 din. KRANJ Solata 30 din, špinača 30 din, cvetača 40 din, korenček 35 din, česen 60 din, čebula 38 din, fižol 30 din, pesa 24 din, kumare 28 din, paradižnik 65 din, paprika 100 din, slive 40 din, jabolka 18 do 20 din. mlada čebula 60 din, limone 35 din, ajdova moka 28 din, koruzna moka 12 do 14 din, kaša 24 do 28 din, surovo maslo 68 din, smetana 46 din, skuta 45 din, sladko zelje 14 din, kislo zelie 22 din, orehi 240 din, jajčka 3 din, krompir 5 do 6 din, med 80 din. DEŽURNI VETERINARJI od 16. S. — 23. 5.1980 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. v t., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-367 ali 21-798 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-406 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-3 0 OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, telefon 60 577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. O L, A S M.STRAN PfTW. 16 HKUAU Za trato moramo izbrati tudi pravo seme r Marsikdo je presenečen, ko v trgovini izve, da »angleška trava«, ki jo je hotel kupiti za svoj vrt, sploh ne obstaja in je ni dobiti (razen v trgovinah, kjer iznajdljivi ali premalo poučeni prodajalci ne želijo razočarati kupcev). Ta pomota izvira verjetno od tod, ker so včasih v tavnih mešanicah veliko rabili angleško ljuljko (Lolium perenne). K ljuljki se bomo še povrnili, za zdaj poudarimo samo to, da za trato dosledno uporabljamo mešanico več travnih vrst, navadno vsaj treh. Najustreznejše so tiste trave, ki pod zemljo razpredejo gosto mrežo korenit) in so hkrati nizke rasti. Mednje štejejo bilnica (Festuca), šopulja (Agrostis) latovka (Poa) in ljuljka (Lolium). Zlahtnitelji vrtnih trav pa se veliko ukvarjajo s tem, da bi dobili še bolje zvrsti, to je take, ki še izdatneje koren ini jo in so nižje, manjše rasti. Tako so od bele šopu 1 je v Ameriki že vzgojili sorto, ki jo je dovolj kositi v daljših časovnih presledkih, kakor smo vajeni doslej. Angleška ljuljka danes izgublja na pomenu kot vodilna vrsta. Njena lastnost, da hitro ozeleni in da bujno rušo Se prvo leto, je privlačna, toda če* nekaj let začne usihati in zapuščati praznine, kar je tembolj čutiti. ker z bujno začetno rastjo izpodriva druge vrste. Tako najdemo v mešanicah za najzahtevnejše trate pretežno druge, zgoraj naštete trave. V tem pogledu vodijo bilnice. zlasti rdeča bilnica. Pri sestavi mešanice je priporočljivo posvetovati se s strokovnjakom in pri tem upoštevati tla. njihovo vlažnost, kislost, kakor tudi namen, za kakršnega želimo trato vzgojiti. Preizkušena in razmeroma precej splošno uporabna je naslednja semenska mešanica: 50 odstotkov Festuca rubra »Fal-lax« (rdeča bilnica) 30 odstotkov Poa pratensis (travniška latovka) 20 odstotkov Agrostis vulgaris (navadna šopulja) V pomanjkanju semena lahko dodamo tudi do ene četrtine angleške ljuljke, ki jo je pri nas lažje dobiti. Nikakor pa je ne zamenjajmo z laško ljuljko, ki je le dvoletna in zato neuporabna. Domači zdravnik Če imamo vnete, slabe oči, svež pelinov sok pomešamo z medom in premažemo s tem oči. Ali pa v žlici tople vode raztopimo nekaj kapljic medu in kanemo štiri do petkrat na dan, zlati pa zvečer pred spanjem, tri do štiri kapljice medene vode v oko. Zdravljenje ponavljamo nekaj dni. Priporočajo kuro. Obkladki z medico so dobri tudi za dojenčka. Trudne oči okrepimo s ponovnimi obkladki iz mešanice janeže-vega čaja in medu. Oči se okrepijo tudi z obkladki z izopovim, peli-novim ali rožmarinovim čajem, ki mu primešamo med. Proti krmežljavosti uporabimo gornje recepte ali pa triktar na dan nakapamo v oko medico: po desetih minutah s prekuhano mlačno vodo izperemo. NASVETI Ce imamo močno govejo juho, jo radi popijemo kar brez zakuhe. Zdrava je in ne redi. Poseben okus pa ji bo dal drobnjak, ki ga na drobno sesekljamo in posujemo pa juhi, ko je že v skodelici ali na krožniku. Pa tudi zelo zdrav je. KRI8TINA BRENKOVA: »Vsaka stvar, ki je zapisana, živi v svoji drugi resnici« Redko srečo so doživeli učenci podružnične šole Lucijan Seljak na Orehku pri Kranju: obiskala jih je pisateljica Kristina Brenkova, ki je že veliko lepega napisala za otroke. V Prvi domovini je opisala svojo mladost. Ste jo prebrali? Ne? Potem ste pa zagotovo prebrali Deklico Delfino in lisico Zvitorepko in Pšenica najlepši cvet,pa tisto o račkah, zlati in srebrni... No, če Še niste, pa še boste in všeč vam bodo. Tako kot so všeč orehov-škim otrokom. Veliko njenih knjig so že prebrali in ob obisku so ji celo uro postavljali vprašanja. Kaj vse so jo vprašali! Ali piše resnične zgodbe ali izmišljene, ali napiše najprej naslov ali šele na koncu, ali kakšne črtice še ni dokončala pa jo ima v mislih, kje piše, kdaj piše, koliko knjig je že napisala, ali piše na stroj, kje dobi zamisli za knjige, ali je rada hodila v šolo, ali gre rada v svoj rojstni kraj, ali rada bere in še in še. Veliko zanimivega jim je povedala in prav na vsa vprašanja odgovorila. Povedala jim je, da so njene zgodbe resnične in izmišljene, vendar pa vsak stvar, ki je zapisana, Živi v svoji drugi resnici. Polno črtic ima še v mislih in upa, da jih bo nekoč dokončala. In vedno upa, da bo najboljša tista, ki jo bo napisala jutri in najlepša tista, ki bo šele natisnjena. Zdaj piše spomine na Prežiha, ko se -- Ima kdo seme ali sadike . krebuljice? V 22. Številki GLASA je na strani 14 med drugim tudi sestavek Dišavnice in začimbe — KREBULJICA. Omenjeno začimbo poznam, vendar mi je z leti v vrtu premi nula. Ker bi rada zopet prišla do nje. vljudno prosim, da mi od dopisnika tega sestavka posredujete navodilo, kako se krebuljica razmnožuje, oziroma kje dobim seme ali sadike. Kljub mnogemu povpraševanju je doslej nisem zasledila v nobeni semenarni. Vljudno prosim za vaš odgovor z navodilom ali naslovom dopisnika, da bom krebuljico mogla pravočasno vsejati ah posaditi. Marija Arh 64246 Kamna gorica 8 Pripominjamo, da smo jo ves čas tudi mi iskali, pa je v naših semenarnah niti ne poznajo. Obiskali smo tudi prodajalke s semeni na tržnicah, pa je tudi tu nismo našli. Ugotovili smo, da se nemško reče krebuljici »Kerbelkraut« in da jo zunaj bolj poznajo. Morda pa ima Je kakšna naša bralka krebuljico na svojem vrtu, pa bi nam pisala kako se razmnožuje in nam morda celo povedala kje lahko tovarišica Arhova dobi seme ali sadike. Zagotovo bo ta odlična dišavnica zanimala tudi ostale gospodinje. w>, upam, da bomo na prihodnji ženski strani že lahko objavili odgovor. uu Ce hočete biti moderne tudi na plaži, potem se morate letos odreči bikinkam. Spet prihajajo v modo cele kopalke, ki poudarjajo postat* in obline. Najbolj modne bodo tiste, ki bodo imele vzorec divje živah. kot je tiger, ris, divja mačka, modne bodo pa tudi one z olimpijskimi barvami. Vsekakor pa morajo biti na stegnih visoko izrezane. J Dišavnice in začimbe — MAK Mak je doma v Evropi in Mali Aziji. V kulinarstvu uporabljamo seme poljskega maka, ki ne vsebuje opija (opij pridobivajo iz vrtnega maka). Poljski mak je plevel, ki raste po njivah med žitom skoraj po vsej Evropi. Njegovo drobnozrnato seme ima prijeten okus po lešnikih, vsebuje veliko rudnin in ima baje tudi zdravilne lastnosti. Makovo seme lahko kupimo bodisi celo.bodisi zmleto. Mak uporabljamo pri pripravljanju kruha (makovke), belih omak. peciva, sladic ipd. Za 6 oseb potrebujemo: 250 gramov koruznega zdroba, 1 I vode, 50 gramov naribanega parmezana 50 gramov surovega masla. Polento kuhamo 30 minut. Koruzni zdrob postopoma stre-semo v vrelo, posoljeno vodo in ga Polenta po ženevsko Tito mi pomeni očeta domovine. . . Tito mi pomeni mir, veselje in srečo. ( *;„n„ Tito je moje in naše *lv|Je nje. Tito je za ves svet naredil veliko dobrega. Tito je najboljši človek na Tito mi pomeni svobodo in napredek. Tito pomeni več kot vse zlato, kot ves denar. Pomeni mi srečo, radost in veselje. Tito mi pomeni vse. Vsi smo ga imeli radi in tudi on nas je imel rad. Tito mi zelo veliko pomeni. Popeljal nas je v lepše življenje in v mir. Tito mi pomeni lepšo prihodnost, boljše življenje. Učenci 4. b r. osn. šole Cvetko Golar, Skofja Loka bo pa brž lotila vesele knjige za otroke, ki jo bodo tudi odrasli radi prebrali. Povedala je še, da je v življenju veliko knjig prebrala in strašno je bila radovedna. Otrokom je tudi naročila, da morajo vedno vprašati, če česa ne vedo. »Če boste veliko spraševali, boste v življenju tudi veliko vedeli.« Prav tako kot njen prijatelj, pisatelj France Bevk, Kristina Brenkova nikoli ne odkloni, če jo otroci povabijo v šolo. K otrokom iz orehovške šole je prišla ravno na dan, ko so Kodelili Cicibanove in Prešernove ralne značke. V njeni prisotnosti je bilo še bolj svečano in značke še bolj dragocene. D. Dolenc Kaj je moja domovina Moja domovina je sonce, ki me greje, mati, ki me boža po licih, bratec, ki me čuka za lase, postelja, v kateri sladko zaspim, luna, ki me gleda skozi okno, ptič, ki seda na drevo, šal, ki me greje pozimi, roža, ki jo utrgam, hiša, v kateri živim. Katja Beznik, 1. a r. osn. šole Josip Plemelj, Bled medtem neprestano mešamo. Tudi med kuhanjem polento pogosto premešamo, zamešamo vanjo parmezan in jo stresemo s surovim maslom pomaščen model. Pustimo jo še 25 minut na toplem, potem pa jo zvrnemo na okroglo ploščo in polijemo z rjavim maslom. LITERARNA UGANKA Odlomek za današnjo litararno uganko smo vzeli iz knjige, ki jo imate verjetno skoraj vsi učenci na svojih knjižnih policah, brali ste jo pa zagotovo. Sprašujemo samo po naslovu te knjige. Odgovore pošljite na dopisnici ali v pismu do 26. maja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — Literarna uganka. Izžrebanca čaka »svinčnik na vrvici« in komplet Glasovih značk. Hiša deda Martina je bila lepa in prostorna. Prve dneve je Josip še pogrešal svoje brate in psa Polaka. ki se je tako zelo proslavil s svojim pobegom z Windisch - Gratzovega posestva. Večkrat se je spomnil tudi matere in takrat je križal pot babici Mariji in se ji nastavljal tolikotčasa. dokler ga ni pobožala po glavi. O očetu se mu je sanjalo, da je jahal S ŠOLSKIH KLOPI Hitro pripravljeni pecivo LJUBEZENSKE JAMICE Listnato ali pollistntto raz val jamo 3 milimetre M belo in izrežemo iz njega' s premerom 4 centimetre, lovico teh krogcev pustimo lih, iz drugih krogcev p« mo sredino. Kolobarčke spodaj malo navlažimo ii zložimo na cele krogce. Ni žemo jih z jajcem, deneae vročo pečico in pečemo ' nih 8 minut. Med pečenje« testeničke lepo vzdignejo. ' mice sredi tega peciva asi mo z ribe zovi m želejem (mW\ ljuhno marmelado), po roktl ga potresemo s sladkorno ko. Listnato testo dobite vsaki prodajalni z živih, tt»i ne trudite sami s pripravo' testa. Liska, ki je bil v teh sanjah velik in je imel na nogah nei kopit kolesa z očetoivga tom _ voza. »Od jutri naprej morajo konji tako podkoivini!« je sedlu govoril oče. »Prišel je cesarja. Z Dunaja dunc Josipa so te sanje tako lastile, da je glasno zajčke svojim jokom zbudil še deda »Konje bodo postavili na k< je rekel in pri tem bridka »Cesarje tako ukazal. Vrni bodo kotalili, in kdove kje st ^ lahko ustavili, ko bodo šli pokk* navzdol.« »To so pa res neumne sanje* *• razhudil ded, ko je vsako btuti. posebej dobro pretehtal. »Samfl misli, kje neki bi dobili toliko km In kam bi s podkvami, k: M I kovači že skovali. Suhe fešplft i jedel in zato se ti zda/ takokgn\ sanja.« In kakšna je resnica S skrito željo v srcu in z drobnim upanjem sem pričakovala pomlad in z njo mesec maj. Ta moj maj naj bi bil cvetoč, poln sonca in življenja. Saj pomlad Kri naša življenje in odnaša tego-e in žalost. To so bile želje. In kakšna je resnica? Kruta, mrzla, neizprosna. Mesec maj je ves žalosten. Prinesel nam je najhujše, kar se nam je lahko zgodilo. Iz naše srede je iztrgal Človeka, iztrgal nam je našega dragega voditelja, učitelja, borca za mir, Človeka, za katerim žaluje ves svet. Dragi tovariš Tito, med nami pionirji boš ostal živ, delali bomo tako, kot si nas učil, saj smo tvoji, Titovi pionirji. Sergeja Malovrh, 4. r. osn. šole Peter Kavčič, Skofja Loka Spremljevalci Titove dobe ostajamo Čeprav je tu maj, mesec mladosti in veselja, mesec sonca m nWw .smo onemeli. h*h,?fr!ftt n° črnem asfaltu< izražajo našo boka žalost. Trpka bolečina je zarezala in strla srca. A že nasiedv. trenutek smo postali močni, polni vneme; z delom se bomo 53 Solze nam stopajo v oči, ko pomislimo, da Tita ni i>eč med nami V grlo nam sili jok. Vemo, kaj smo izgubili, vemo, da nam je smrti: trgala najdražjega člana družine, da smo ostali brez očeta, ki nam« kazal pot v življenje, nas učil vsega, kar v življenju potrebujemo. Vsi nam je pogum in trdno voljo. In sedaj, ko smo ostali sami, vemo, kam nas pelje pot. Poznam Titove cilje. Pravzaprav se zavedamo, da nismo, da nikdar ne bo* sami; Tito je vedno z nami. Njegove misli so nesmrtne in v nas monv* biti žive. Tito je kljub visoki starosti mnogo prezgodaj umrl in zato, prat zato je iskrica ljubezni in spoštovanja prižgala ogenj, ki v ljubezni * Tita nima meja. Ta ogenj je zajel celo Jugoslavijo, cel svet. Tito je bil vedno nepremagljiv, le bolezen je bila močnejša *j njega. Tito, državnik sveta, je popeljal nas in našo domovino tako ;; soko, da se je ne da podrediti. Trdno je povezana in še trdneje bo p,v vezana zdaj, kajti le tako bomo vračali Tiu, kar nam je dajal. Ttf v bil dobrotnik, katerega dolžniki smo vsi. Tito je naš nedosegljiv ideal. Ponosni smo, da živimo v njegoirm času. Nataša Gorjanc, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič TĆ MAJA 1980" 15.STRAN GLAS ELEVIZIJSKI SPORED >H>Si LOH \J£ POHIŠTVA TA, H. V. B-mrtla - 806 Mali ^roska serija - 8.20 ^ v daabeni deželi -Kovtf: Moj prijatelj jj^-8 50 Odprava ze '^maja. mladinska na JfcT-9.20 Poletavček, •Sy Beograd - 9.50 H. Ck>vek hoče nav-nadaljevanka p' «|edeh napredka -tZ t£d odločitvijo, odda-,f VJVpred izbiro poklica L\Bla (do 13.00) -BrKS" : 15-30 Nagon L "shranitvi, amenski l"So N«l kraj - I.7,25 Jli Olimpija : Rijeka JtfZLfi* JRT) - 19.15 in risanka - 19 26 I? £ zrn* - 19.30 TV Pf 5-00 H. Innes: Ing*? avstralska TV T£5* 20.55 Velika C2S- Charles Trenet Y*f?Tie zeleno, ameriški p*g56JTV kažipot - 23.25 no osvobojeno ozemlje. Seveda nista ravno vesela,posebno Se, kojih štiriletni Peter nehote zapelje v zelo nevarno situacijo, iz katere jih reši tako zaželena rfiverzantska akcija. Film DEKLIŠKI MOST načenja dokaj zanimivo temo. Gre za menjavo vojnih ujetnikov med partizani in Nemci, ki naj bi jo opravili na Dekliškem mostu. Film prepričljivo predstavlja protagoniste tega dogodka z vsemi moralnimi dilemami, ki jih spremljajo ob poteku akcije. II. TV mreže: lolit; Rugby Jugo-.TTvedska - prenos - £*t,ktna oddaja - TV - 19.30 TV 20.00 Glasbena oO Včeraj danes, „ ,0 Dokumentarna *2\ 40 'Športna so- ifilm NE JOCl, rffio nekajkra t Sedeli, po. vendar kije vedno nov Se posebno bodo mlajši Pripoveduje ranih, ki .od ga obveščevalca jhtevno ntsk° nalogo. , tega pa morata ti skupinico otrok Buha, TV nadaljevanka 21.00 Dokumentarna oddaja - 21.30 TV dnevnik - 21.50 Glasbena oddaja - 22.05 Srjortni pregled NEDELJA, 18/V. pari**™ i'dobiti" mga' 8.10 Poročila - 8.15 Za nedeljsko dobro jutro: alpski kvintet - 8.45 Tigris, dokumentarni film - 9.35 Zgodbe iz živalskega vrta - 9.55 Ostržek, otroSka serija - 10.20 I. Ivanac: Nikola Tesla, TV nadaljevanka 11.35 TV kažipot - 11.35 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.35 Poročila (do 13.40) - 14.25 Motokros v Tržiču — prenos 15.15 Razvoj popularne glasbe - 16.05 Drvar — mesto heroj, dokumentarni film - 16.25 Motokros v Tržiču -prenos (za JRT II) - 17 15 Poročila - 17.20 Sajkafii, potopisna oddaja TV Novi Sad 17.50 Športna poročila -17.55 Diverzanti — jugoslovanski film - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 BoSko Buha, TV nadaljevanka - 21.00 Pomladi je ime svoboda, dokumentarna oddaja - 21. 35 V znamenju - 21.50 Glasbena oddaja - 22.05 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutn -21.05 Igrani film T V Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba — oddaja TV Ljubljana - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Mladinski film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Boško Ft7m DIVERZANTI je eden najbolj priljubljenih del na temo na rodn oosvobodilnega boja. Zgodba govori o usodi osmih diverzantov. ki morajo onesposobiti nemško letališče. Čeprav navidez diverzanti nimajo možnosti, da bi preživeli oziroma da bi akcija sploh uspela, z nadčloveškim junaštvom nalogo opravijo. Oddaja POMLADI JE IME SVOBODA opisuje 9. maj pred petintridesetimi leti v Ljubljani. Zastave, cvetje in množica na ulicah. Stisk rok, objem, pozdrav pred objektivom filmske kamere, kije tisti dan beležila neizmerno radost, navdušenje, veselje. Jože Cerne in Lojze Jesenovet, prvi partizan, drugi aktivist v mestu, sta se srečala tistega lepega, sončnega dne v svobodni Ljubljani 22.05 Kulturne Tito in kultura diagonale: Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarftčini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Sola za junake, otroška oddaja - 18.00 Narodne pesmi, otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena med-igra - 18.50 Športna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Crni kruh, TV nadaljevanka TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 T V koledar - 17.45 Sola za junake, otroška oddaja - 18.00 Narodne pesmi, otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 O voini, o miru, o smrti - 21.05 Glasbeni trenutek -21.10 Panorama - 21.55 TV dnevnik - 22.10 Glasbena oddaja PONEDELJEK, 19. V. 8.55 TV V šoli: Pod gobo, Violončelo. Ivan Goran Ko-vačič - 10.00 TV v šoli. Materinščina, Risanka, Zgodba, Zemljepis, Kraji in ljudje (do 11.15) - 14.55 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) - 17.20 Poročila - 17.25 Vrtec na obisku: Srečanje s slikarjem -17.40 Živalstvo Avstralije, poljudno znanstvena serija -18.10 V izjemnih okoliščinah, izobraževalna serija - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Sabolovič: Vohunska zveza, drama TV Zagreb - 21.50 V znamenju - Drama VOHUNSKA ZVEZA sodi v zvrst kriminalk.pri nas dokaj redkih. Glavni lik je inšpektor Zrinjie, kije dobil obvestilo, da v našo državo prihaja nek agent. Inšpektor začne s pomočjo svojih sodelavcev in someščanov raziskovati zapleten primer: kdo je ta agent, kakšna je njegova naloga, kdo je njegova zveza v državi. . . TOREK, 20. V. 9.15 TV v šoli: Prehrambeni krog, Ali ste videli, Dnevnik 10 - 10.00 TV v Soli: "Dokumentarni filmi. Risanka, Glasbeni pouk. Pisatelji med nami, Kraji in ljudje (do 11.40) - 16.00 šolska TV: Od Colomba do Havane, Nihanje, Človek in nezgode pri delu - 16.55 Poročila - 17.00 Mali pingvin, otroška serija -17.15 Indijski potujoči umetniki - 17.50 Pisani svet — morje - 18.30 Obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita -19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Vzponi in zatikanja - Turizem 80 - 20.55 B. Prus Lutka. TV nadaljevanka -22.15 V znamenju - 22.30 Za lahko noč: Marija Bitenc-Samčeva Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Pustolov ščina. otroška oddaja - 18.15 Nove knjige - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutn - 21.10 Družina in družba, doku mentarna oddaja 21.55 Poezija (do 22.25) TV Zagreb — I. program: 15.20 TV v Soli: Sestav atoma, Naši umetniki v NOB - 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Nove knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.00 Kulturni pregled -19.30 TV dnevnik - 20.00 V žarišču - 20.55 Igrani film -22.35 TV dnevnik SREDA, 21. V. 9.30 TV v Soli: Za učitelje, 11. stoletja na naši obali - 10.00 TV v Soli: Izobraževalni film, Risanka, PredSolska vzgoja. Zgodba, Kraji in ljudje (do 11.15) - 17.25 Poročila - 17.30 K. Kovic: Medvedja Sola, zgodba iz nadaljevanke Moj prijatelj Piki Jakob - 17.45 Umetnost na jugoslovanskih tleh - 18.05 Tekmovanje učencev in študentov glasbe - 18.35 Mozaik - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV, dnevnik - 20.00 Film tedna: Razžarjenje, jugoslovanski film - 21.35 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.40 625 - 22.20 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik • 17.45 OtroSka oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Prijatelji glas be - 19.30 TV dnevnik - 20.05 Antibes: Igre brez meja -I prenos - 21.35 Izbor v sredo -I 22.50 TV dnevnik (do 23.10) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - od 17.45 naprej isto kot na odd. II. TV mreže I •Spodobami tobačnih krajev in brezpravnih kmetov, ki morajo poceni prodajati ves pridelek tobaka, se začenja Draškovičev film RAZ2ARENJE. Večji del zgodbe se dogaja v letih pred drugo svetovno vojno. Za ljudi po revnih vaseh je bil to zelo trd čas; živeli so v tiraniji policije in prekupčeva fskega kapitalizma. Mladi so se prvi uprli zatiranju. Toda tudi med njimi, med dvema fantoma in dekletom, je vladala neprestana napetost. V vojni morajo dozoreli, kajti postavljeni so v svet odraslih, v svet boja in miru, sovraštva in ljubezni, politike. ČETRTEK, 22 V. 9.10 TV v šoli. Sadovnjak spomladi. Na travniku, Računalnik, kaj je to? - 10.00 TV v Soli: Kemija, Risanka, Umetnost, Pravljica, Kraji in ljudje (do 11.40) - 16.05 Šolska TV. Od Colomba do Havane. Nihanje, Človek in nezgode pri delu - 17.00 Poročila - 17.05 Tigris. dokumentarni film - 17.55 F. Bevk: Pestrna, II. del - 18.20 Obzornik - 18.30 Ali priložnost naredi tatu?, dokumentarna oddaja - 19.10 Risanka - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Somrak človeka, dokumentarna oddaja - 20.50 Spomini, oddaja TV Sarajevo - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Svetilnik, otroSka oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 ... gremo - 23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.05) TV Zagreb — I. program: 17.15 Poročila - 17.35 T V koledar - 17.45 Svetilnik, otroSka oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna od daja - 20.50 Glasbena daja - 21.50 T V 22.05 Baletna oddaja od-dnevnik - PETEK, 23. V. 8.55 TV v Soli: Pod gobo. Ruščina, Od tovarne do potrošnika - 10.00 TV v Soli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža. Kraji in ljudje (do 11.45) - 14.55 T V v Soli — ponovitev (do 16.00) -17.10 Poročila - 17.15 Kako je poluhec odklonil roko ošabne neveste - 17.30 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka 17.55 Ročk koncert: John Martvn - 18.25 Mozaik -18.30 Obzornik - 18.40 Poklici v pomorstvu, oddaja iz cikla Pred izbiro poklica - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 7 -t- 7 glasbena oddaja - 21.00 Martin Luther Kina TV nadaljevanka - 22.30 V zi menju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Med domom šolo. otroška oddaja 18.15 Mladinska oddaja 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnev nem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Človek in čas, dokumentarna oddaja (do 21.45) TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Med domom in šolo, otroška oddaja 18.15 Mladinska oddaja 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 7 + 7, zabavno glasbena oddaja -21.00 Bratje Sackett, T V nadaljevanka - 21.50 TV dnevnik - 22.05 stoletje revolucij: Španija, I. del »Mojim otrokom ne smejo soditi zaradi barve kože.« Pri šestih letih je mali MARTIN LUTHER KING, o katerem govori današnja oddaja,prvič spoznal rasno razlikovanje, ko mu starši belega sošolca niso dovolili, da bi se igral z njihovim sinom. Potem je dolga leta molče prenašal ponižanja. 1956. le ta je v Montgomeryju pripravil prvi upor črncev. Akcija je trajala celih 381 dni in ves svet je bil že takrat uprt v Martina Luthra Kinga. Postal je vodja gibanja za enakopravnost. Sedem let kasneje je v V/ashingtonu pred 200.000 udeleženci »pohoda miru« izjavil: »Sanjal sem. da bodo nekega dne sinovi nekdanjih sužnjev in sinovi gospodarjev sedli za skupno mizo, za mizo bratstva.« Nobelov nagrajenec za mir je v dvanajstih letih svojega dela dosegel za črnce več kot v prejšnjih dveh stoletjih vsi skupaj. In še več bi dosegel, če 4. aprila 1968. leta v Memphisu krogle ne bi prekinile njegovega življenja. I0VO V KINU Bnoznanje je eden najboljših del znanega francoskega reži-Jilaina Resnaisa. Odlikuje ga neobičajna pripoved, izjemne ZA vrednosti, dobra režija in igra Slavni pisec (igra ga Sir John 'SiMored 78 rojstnim dnem hiti, da bi končal svoje zadnje knji-'Urilo Zaoada v nekakšno zmedeno stanje, v katerem se vrstijo njegovega življenja, posebno v zvezi s samomorom žene in z od-7 inom V filmu se prepletajo sedanjost in preteklost, umetniške gtvarnost. Nenavaden rop prihaja iz Avstralije. Kot že naslov pove, gre za kriminalko. Banda ukrade 200.000 dolarjev,potem pa že načrtuje nov rop, v katerem namerava zapleniti 20 milijonov dolarjev. Akcija je skrbno načrtovana, ključ do uspeha pa je lažni kombi. . . lAfi»h hit iz zvrsti znanstvene fantastike in filmov groze je film ^ osmi potnik. Posneli so ga Britanci, ki so docela uspeli v Y,An\fib buditi strah in vznemirjenje. Film pripoveduje n skupini *iicri' ^' na faznih planetih črpajo gorivo in ga vozijo na Zemljo. ,3zaidejo no tla. drugačna od vseh drugih. Kasneje se na neka-„i /iiariih posadk** pojavljajo čudne spremembe. Nekateri postanejo ;w\nln', drugi apatični. Umira/o v velikih bolečinah. Očitno je. da „, lud/'' naselil n**kakšfn monstrum, ki uničuje ljudi. KINO Kranj CENTER i 2 16. maja angl. barv. fanl. erozij. ALIEN -OSMI POTNIK ob 16.. 18. in 20. uri 17. maja angl. barv. fant. erozij. ALIEN -OSMI POTNIK ob 16.. 18. in 20. uri. prem amer. barv akcij, drame TIHOTAPCI ob 22. uri 18. maja madž. barv. ris. PASTIRČEK MATIJA ob 10. uri. angl. barv. fant. erozij ALIEN - OSMI POTNIK ob 15.. 17. in 19. uri, predprem. ital. barv. ljub. FELLINI-JEV CASANOVA ob 21. uri 19. maja amer. barv. drama TV MRE2A ob 16. in 18. uri. Večer avstrijskega filma: KASSBACH (prireja Festival Sport in turizem) oh 20. uri 20. maja amer. barv. akcij, drama TIHOTAPCI ob 16. in 18. uri, Večer avstrijskega filma: POSKUS POBEGA ob 20. uri 21. maja amer. barv. akcij drama TIHO TAPCI oh 16., 18. in 20. uri 22. maja amer. barv akcij drama TIHOTAPCI ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 16 maja prem (rane. harv. drama SPOZNANJE oh 16.. 18. in 20. uri 17. maja prem. avstral. harv krim. NENAVADEN ROP ob 16. in 20. uri. domači harv drama LET MRTVE PTICE ob 18. uri 18. maja slov mlad vojni NE JOCl. PETER oh 14. uri. avstral barv. krim NENAVADEN ROP oh 16 in 18. uri. prem. jap harv. drame PO SLEDI HČERKE oh 20 uri 19. maja avstral. harv. krim. NENAVADEN ROP ob 16..mM. uri l&lhaM jaj. harv. PO SLEDI HČERKE ob 16.. 18. in 20 uri 21 maja jap. ban PO BLEDI HČERKE oh 16.. 18. in 20. uri 22. maja amer harv krim. ZA PEST DIAMANTOV oh 16.. 18. in 20. uri Trtic 17. maja mad*. b;irv ris PASTIRČEK MATIJA oh 16 uri. prem amer harv krim. UMAZANA 10 R A oh 18 in 20 uri. prem. M>vj, harv voj. NOC NAD ClLOM ob 22. uri 18. maja hitiit. barv. krim. UMAZANA IGRA ob Ifi in 19 uri. slov harv CVETJE V JESENI oh 17 uri. prem franc barv drame SPOZNANJE oh 21. uri I« maja amer har\ krim. ZA PEST DOLARJEV OB 18 uri. franc harv dninm SPOZNANJE ob 20. uri 2n maja avstral. bur\ krim NENAVA DEN KOI' <»t. !H in 20 un Kamnik DOM 17. maja- »ii»mt»či vom urlad NE PETER oh 16 uri. amer barv TV MREŽA h 18 in 20. uri. prem fran« harv Hrame ME oh Zt 18. maja prem. amer. barv. akcij, drame TIHOTAPCI ob 15.. 17. in 19. uri, prem angl barv. akcij vojn. BEG V ATENE ob 21. uri 19. maja amer. barv. akcij, drama TIHO-• TAPCI ob 18. in 20. uri 20. maja amer. barv. krim. (/MAZANA IGRA ob 18. in 20. uri 21. maja amer barv. krim. UMAZANA IGRA ob 18. in 20. uri 22. maja avstral. barv. krim. NENAVADEN ROP ob 18. in 20. uri Duplica 17. maja angl barv. akcij, vojni BEG V ATENE ob 20. uri 18. maja domači barv. mlad. LETALCI VELIKEGA NEBA ob 15. uri. amer harv west. drama KONJENICA BREZ KONJ oh 17. in 19. uri 21. maja angl. barv. fant. grozlj ALIEN -OSMI POTNIK ob 20. uri 22. maja amer. barv. krim UMAZANA IGRA ob 20. uri Čeanjica 16. maja domači harv. vojni UZl.ŠKA REPUBLIKA ob 20. uri 18. maja amer. barv. krim. ZA PEST DIAMANTOV ob 17 in 20. uri Radovljica oJ.^ m?^a •"•"'•«•'' godbe na pihala SVOBODA Lesce ob 20. uri i zan nem- barv fantast. PUSTO- LOVŠČINE BARONA MVNVHAUSENA 00 18. in 20. uri uiitLl!"-'" ilal barv mls' SAFAKI EX-£5?S? 25 18 uri' sI'an- ba'v KARMEN IZ ORANA DE ob 20. uri »J™,aia ane' barv DOŽIVLJAJI PRI-VATNEGA DETEKTIVA -.1, >o uri ansl bnrv DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA oh 20 uri 21. maja sp«n barv; KARMEN IZ GRA-NADE oh 20. uri 22 maia amer. barv SVATBA oh 20 uri Bled 16. maja amer harv vvcsi ZADNJI S T K KI '»h 20. uri 17 maja amer barv wesi ZADNJI STRE1 \i'x,!!\,U.? j*1*"" barv '»"'asi. OBRAČUN DVEH POŠASTI Olj 20 uri 18 maja angl harv DOŽIVLJAJI PRI VATNEGA DETEKTIVA oh 18 i„ 20 ur, LOV.Šf/M, BARONA MUNCMAI :SEN \ 00 20. uri »to ■"»' . b«rx pusr SAFARI EX 1 KfSHS ob JI), uri u:lvft!iiUi''',i)r li;,n fant»«»< pisto r*20uri MARoNA MUNOHAI 'SENA H&ŠtJS """ KA'j*tvu upokojencev, nekdanjim sodelavcem tovarne Veriga Lesce, godbi na pihala, vsem gasilcem, posebno pa Gasilskemu društvu Hlebce, govornikom ter duhovnikom. kJujoči: žena Pepca. hčerke Bernardka. Rezka. Marija. Darinka z družinami. Anica in sin Jože Hlebce, 11. maja 1980 w d KOMPAS m S01 JUGOSLAVIJA • Ohrid, 3 dni, 30/5, 6/6, 13/6, 20/6, 27/6, 29/6, 2/7 • Ohrid. 6 dni. 22/6, 7/6, 14/6. 21 /6, 28/6 .• Črna gora, 2 dni, 24/5, 31 /5 • Crna gora, 8 dni, 25/5, 1/6,8/6, 15/6, 22/6, 31/8 • Anglija — poletni tečaji angleščine. 3 in 4 tedne SMUČANJE: • Bovec, 3 dni, 23/5, 30/5 • Marmolada, 8 dni, 6/9, 13/9 • Kaprun,3dni,4/7, 6/7 VSI PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH POSLOVAL-NICAH! RAZŠIRJENA PONUDBA ARANŽMAJEV ZA OBISK BEOGRADA O izletih v Beograd, ki jih je Pripravila potovalna agencija nex iz Ljubljane, smo že pisali. Inex je ponudbo razširil in nudi eno. dvo in trodnevne, obiske Beograda z različnimi variantami prevoza: letalo tja in nazaj, letalo — vlak in vlak — letalo. Vsi aranžmaji vsebujejo polne penzione, nočitve so v hotelih v mestu, na voljo pa je 16 odhodov. Za obisk Beograda je veliko zanimanje, zato vam priporočamo, da pohitite s prijavo. ZA VIKEND ALI NA POČITNICE V CRNO GORO V maju- in juniju je Kompas pripravil dvodnevne in osemdnevne obiske Crne gore. Prevoz je seveda letalski, izletniki pa bodo nastanjeni v hotelu Beograd, ki stoji ob slikoviti plaži v Bečičih (na zgornji sliki). Dvodnevni aranžma vsebuje letalski prevoz (zgodaj v soboto tja, pov-ratek v nedeljo zvečer), polni penzion, obisk 'Cetinja, Njegoševega mavzoleja na Lovčenu, Budve, vožnjo z ladjo ob Črnogorski obali do Sv. Štefana in še marsikaj Cena je 2.800 din. Osemdnevni aranžma, ki ga lahko imenujemo tudi počitnice,, tudi vsebuje letalski prevoz (odhod in povra-tek v nedeljo) ogled Dubrovnika. Budve, vožnjo z ladjo do Sv. Štefana, ogled Ulcinja, tipične vasi ob albanski meji, Cetinja, Njegoševega mavzoleja na Lovčenu. Titograda in Skadarskega jezera. Cena: 3.500 din. Podrobni programi so vam na voljo v turističnih poslovalnicah. AKVARIJI SO 2E ODPRTI Danes vam predstavljamo akvarija v Mariboru in Piranu. Mariborski ima 39 bazenov s prostornino od 150 do 200 litrov. V njem si lahko ogledate 100 vrst rib sladkovodnih in tropskih območij, 35 vrst rib iz Jadrana, redke tropske plazilce, pa tudi strupene pajke in škorpijone. V okviru akvarija imajo tudi prodajalno za akvariste. Akvarij je odprt vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Skupinski ogledi so možni tudi izven urnika. Za piranski akvarij je značilen urejen krogotok sveže morske vode, po čemer se razlikuje od ostalih jugoslovanskih akvarijev. V 25 večjih in manjših bazenih * 17.0000 litri morske vode je predstavljena flora in fauna Severnega Jadrana. V bazernh živi nad 50 različnih vrst rib in rakov ter 50 drugih morskih primerkov. Akvarij je odprt vsak dan od 8. do 22. ure. GORENJSKI za svoje naročnike IZLET V KUMROVEC Kot smo obljubili, objavljamo podrobnosti izleta v rojstni kraj tovariša Josipa Broza-Tita. V nedeljo, 25. maja ob 7. uri bomo krenili z avtobusom izpred hotela Creina v Kranju in nadaljevali pot skozi Ljubljano, Brežice in preko Bizeljskega. V Kumrovcu si bomo ogledali rojstno hišo maršala Tita ter spominski dom borcev in mladine, kjer nam bodo predvajali tudi filme. Pot nas bo dalje vodila po dolini Sotle skozi kraje, ki jih je Tito omenjal v svojih spominih na otroška leta. V Podčetrtku se bomo prijetno osvežili v sodobnem bazenu Atomskih toplic (voda 36 stopinj Celzija) in podkrepili s kosilom v hotelu. Po kratkem sprehodu in ogledu značilnosti tega lepega predela naše domovine, se bomo vračali proti domu skozi Celje, Žalec, Šempeter z Rimsko Nekropolo, Trojane in Mengeš, tako da bomo do 20 ure spet v Kranju. Cena izleta: 470 din za naročnike s člani ožje družine 550 din za ostale V ceni je vračunan: prevoz, kosilo, vstopnina v spominski dom in v toplice, organizacija in vodstvo Prijave z vplačilom sprejemamo v naši malooglasni službi v Kranju Moše Pijade 1, še do torka 20. maja 1980. število prijav je omejeno. PE .TV-*. Jt^/tf. QL,AS18. STRAN PEnM6.M/UAi] ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA BEGUŠA upokojenca iz Iskre — Kranj se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovane vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB - Planina ter sindikatu Iskre - Elektromehanika Kranj. Hvala tudi duhovniku za opravljen obred in pevcem za pesmi ob poslednjem slovesu. Žalujoči: žena Jelica, hčerka Irena z družino, bratje in sestra Kranj, 10. maja 1980 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očka, starega ata, tasta, brata, strica in zeta ANTONA ZAVRLA se iskreno zahvaljujemo prijateljem za vsestransko pomoč, sosedom, sorodnikom in znancem, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega, nam izrazili sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovj zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu Jelovica, aktivu ZB Jelovica, ZB Škofja Loka - Trata, ZB Mavčiče, KS Mavčiče, pevcem, godbi, govornikom, praporščakom, nosilcu odlikovanj kakor tudi sodelavcem iz tehničnega razvoja ISKRE — ATC. Vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga ohranili v lepem spominu, prisrčna hvala. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Breda s Henrikom, vnuka Domen in Aleš, brat z družino, sestri z družino ter mama Podreča, 10. maja 1980 r Srce je dalo vse kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo . ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega ALOJZA PRETNARJA zidarskega mojstra v pokoju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovane vence, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala pevcem Prosvetnega društva Zasip, obema govornikoma in g. župniku za obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Globoko žalujoči: žena Minka, hčerki Majda in Irena, zeta Lado in Tone, vnuki Nataša, Darko in Ladi Zasip, 16. maja 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, sestre in tete PAVLE VEHOVEC roj. Jagodic - Mežnarjeve mame iz Voklega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami sočustvovali in karkoli pomagali, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje ter v tako velikem številu spremili našo mamo k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo botrom, sosedom, Jerneju Beleharju za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se dr. Novaku, dr. Kuhlju in zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, pevcem iz Voklega in Trboj, zvonarjem, cerkvenim ključarjem in Rezki Kožuh, častiti duhovščini iz Šenčurja in Vogelj za lep pogrebni obred, kakor tudi Osnovni šoli Janko in Stanko Mlakar iz Šenčurja in podružnični šoli Voklo; sodelavcem iz Iskre TOZD ERO in TEA, Planike, Save in Regionalne zdravstvene skupnosti — Strokovna služba Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Lojze, sinovi: Ciril, Stane, Francelj, hčerki Micka in Pavla z družinami, snahi Slavka in Milka z vnuki in sestri Voklo, Trboje, Vojsko, Stražisče, Ceinjevek, Cerklje, Kranj, Mlaka MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam težko TELICO simen-talko v osmem mesecu brejosti. Pangerc, Črnivec 19, Brezje 3656 Prodam SLAMOREZNICO spei: ser. Teran Mirko, Trnovec 4, Duplje 3682 JADRNICO 5,5 X 2, kompletno opremljeno za križarjenje, prodam. Kličite od 19. ure dalje po tel. 26-559 3683 Prodam črnobel TELEVIZOR. Demšar, Tomšičeva 24, K ran j 3684 Prodam rabljeno garnituro za kopalnico (banja, bide, školjka, bojler, umivalnik). Pivka 1, Naklo 3685 Prodam 49 kosov VOGELNIKOV ter 5 dobro ohranjenih dvokrilnih OKEN. Pivka 1, Naklo 3686 Prodam 110 kv. m combi PLOŠČ. Svetina Franc, Prosvetna 2, Jesenice, Koroška Bela 3687 Prodam moško in žensko KOLO, kot novo. Telefon 21-894 3688 HIŠICO za psa 50 X 50 X 70, primerno za na balkon ali teraso, prodam. Telefon 064-22-070 3689 Ugodno prodam OPREMO za v dnevno sobo. Ogled je možen vsak dan od 7. do 12. ure, ob sobotah od 7. do 20. ure. Tunič Jože, Kajuhova 2, Kranj 3690 Prodam 2 PRAŠIČA primerna za nadaljno rejo ali za zakol. Luže 2, Šenčur 3691 Prodam in montiram VIKEND brunarico 5x6 z okni in vrati. Klemen Svatovšek, Zg. Jezersko 24 3692 Prodam SENO in rotacijsko KOSILNICO fahr. Praprotna polica 19, Cerklje 3693 Prodani KRAVO s teletom. Sp. Duplje 34 3694 Prodam PASOVE in drugo za narodno nošo. Kati.Urh, Breg ob Savi 77, Kranj 3695 KOSILNICI alpina (80 cm) in BCS 110, rabljeni, dobro ohranjeni in PRIKOLICO za osebni avto, prodam. JaTC Tone, Vaše 39, Medvode 3696 Poceni prodam GUMIJAST ČOLN metzeler in MOTOR MAC -7 Frlič Stane, Oprešnikova 6, Kranj, tel. 26-098 . 3697 Prodam STRESNO OPEKO špi-čak, že rabljeno, za prekrit je 150 kv. m. Valburga 27, Smlednik 3698 Ugodno prodam dva KAVČA in dva FOTELJA. Brezar, Kranj, Moša Pijade 48, tel. 23-576 3699 Prodam NAKLADALEC za gnoj, za zadaj. Cebašek, Trboje 72, Kranj 3700 Prodam ŠPIROVCE, dolge po 8 m in NAKLADALEC za gnoj, za zadaj. Luže 9, Šenčur 3702 Prodam motorno KOSILNICO figaro. Košir Franc, Hotemaže 67, Preddvor 3703 Prodam nemški ŠOTOR, 4 X 4 m, za 5 oseb in plinsko napravo, izdelano leta 1973 za fiat 124 ali lado. Ogled na Ljubljanski 27, Kranj 3704 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Hraše 1 pri Preddvoru 3701 Prodam OVCO in dve mladi JAG-NETI. Ignac Kolman, Visoče 3 Tržič 3705 Prodam KOSILNICO mortelj za traktor zetor 2511, v zelo dobrem stanju. Suhadole 12, Komenda 3706 Prodam armirane MREŽE: 7 kosov R-377 in 10 kosov R-287. Informacije po tel. 23-129 od 14. do 16. ure 3707 Prodam jedilno RDEČO PESO po 8 din. Bašelj 16, Preddvor 3708 Prodam KOSILNICO BCS. Se-nično 27, Tržič 3709 Prodam REPOREZNICO, kason iz debele pločevine za namakanje, 100-litrski, 2 hrastova SODA po 200 litrov. Gašperlin Danica, Predoslje 81 pri Golcu, Kranj 3710 jARCKE, odlične nesnice dobite: Gorice — Srednja vas 7, Golnik 3711 Ugodno prodam KAVČ in dva FOTELJA. Gorjanc Ivan, Cesta na Belo 7, Kokrica 3712 Prodam 1 kub. m BOROVIH DESK (2 cm). Rožič Jože, Hudo 7, Tržič 3713 Ugodno prodam dobro ohranjen italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK. Majcen Janez, Pristava 69/a, Tržič 3714 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Informacije po tel. 74-523 3715 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 40 kg, primernih za rejo. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 3716 Prodam KITARO. Telefon 27-039 3717 Prodam nove AŽ PANJE. 10-sa-tarje. Tupaliče 59, Preddvor 3718 Prodam nove moške in ženske JAHALNE HLAČE. Tel. 28-729. Kranj 3719 Prodam OBRAČALNIK ZGRABLJALNIK hoblitz. Burgar Peter, Moste 100, Komenda 3720 Zaradi preselitve ugodno prodam več ELEMENTOV dobro ohranjene stanovanjske opreme. Telefon 064-27-988 3721 Prodam OTROŠKO POSTELJI- CO in ZIBELKO. Valjavčeva 3, u Kranj, Zun Anita 37fl Tf Prodam MONTAŽNE ELEMEN- J„ TE, komplet za enodružinsko hite j, (53 kv. m). Informacije po telefonu 061-50-432 od 18. ure dalje 3711 Prodam OBRAČALNIK 140 B za kosilnico BCS in jedilu 5« KROMPIR igor, po 2 din. Gaba ffi Franc, Gosteče 15, Škofja Loka 3721 ^ Ugodno prodam mlado, br«j Bela 18, Preddvor Prodam ŠOTOR - trojček te tel. 061-558-723 v pone 19. 5. od 19. do 20; ure ŽENSKE OBLEKE in PLAS za nižjo postavo, skoraj novo. ČEVLJE št. 38, ugodno prodam 200 din. Interesenti zglasite * delavnikih od 15. do 17. ure ali vi deljo dopoldan. Naslov v oglas oddelku Prodam SLAMOREZNICO ke tempo. Poklukar. Sp. Gor Prodam polnilne pregradne Zli KE, »TRAME« in IZOLACIJ" VOLNO. Dr. Bračko Marija, cesta, Škofja Loka Prodam PRAŠIČE za nad rejo. Posavec 16, Podnart Prodam novo PEC TAM st 30.000 kal. Zgoša 3, Begunje Prodam 8000 kg SENA. R« Zgoša 22, Begunje j. Prodam globok OTROŠKI V0 CEK. Fajfar, Podlubnik 158, » Loka Prodam električni STEDlLNl! in ŽENSKO KOLO Sučeva Kranj Prodam vhodna desna HRAS1 V A VRATA, 15 m kovinske V KONSKE OGRAJE in 50 betoi ZIDAKOV, 40 x 30 x 20 cm Ko Poljšica pri Podnartu. tel. 70-122 Prodam ali zamenjam ŽAGO melite. Gartner Franc. Podlonk Železniki Prodam tri mesece staro N! ŠKO OVCARKO z rodovnikom mažar Ciril, Demšarjeva 15, Sko Loka - Poceni prodam POHIŠTVO dnevno sobo in SEDEŽNO G/ NITURO. Informacije po tel. po 14. uri Prodam diatonično HARM( KO. Pirnar Janez. Sr. Bitnje Zabnica Prodam BIKCA za rejo. 100 kg. Meja 8, Kranj Prodam OBRAČALNIK martt 140 B za seno za kosilnico BCS nik, Štefetova 1, Šenčur Izdaja ČP Glas, Kranj. Stavek: TK I renjaki tisk Kranj, tiak: ZP " pravica, Ljubljana. Naslov in oprave lista: Kranj, Mode Pijeasjtl - Tekoči račun pri SDK v KraaJe MM vilka 515— m»-JI— - Telefoni: ■.*] 23-341, glavni urednik, odgovorni m nik in uprava 21-636. redakcija komerciala - propaganda, mali oglasi in računovodstvo Naročnina sa prvo polletje lf I" po >. Oproščeno pm—slasna pristojnem mnenju 411-1/71. jtn večjo količino OPEKE P*ata 6. Cerklje 3812 jim dva BIKCA, stara po dva j^ahovče 17. Cerk I je 3813 «m komplet »kopalne in osi-CLAVE za krompir. Zalog 53. 3814 m 7 tednov stare PRAŠlC-30. Cerklje 3815 ^m rabljeno STRESNO OPE-tojčak in rabljene »BATE« 5rtn Grad 13. Cerklje 3817 •m sedem tednov stare PRA-Senturška gora 3. Cerklje 3818 -dim PUNTE in BANKINE ,2& Cerklje 3819 nakladalno PRIKOLICO t SLAMOREZNICO s pu-EPLE 900. traktorsko iffNICO mortel, pogon na me-Ilovka 11, Kranj 3820 ,m mlado KRAVO s teletom r in 10 kub. m suhih DRV. V popoldanskem času kopiram, formatiziram in opremljam načrte hitro in solidno. Kopiram tudi transparentne originale, kot tudi enobarvne plakate amonijačno rdeče ali črno. Poslovna tajna zajamčena. Sprejem in oddaja dopoldne od 10.—12. ure in popoldne od 14.—16. ure. M. Likozar. Kranj. Jenkova 2/1 Ugodno prodam HANOMAG F 55, 2,5 t, kason 4,10x2,20. Informacije vsak dan razen ponedeljka in četrtka po tel. 28-897 no prodam nova, nerabljena SNA VRATA. Kranj. Stine-Wja 34, ali tel. 21 -188 3822 Jm 2 PRAŠIČA, težka po podbrezje 49. Duplje 3823 ,'^im mlado KRAVO si men-t,k pred telitvijo ali po izbiri [p|je I.Kranj 3824 Idi prodam barvni TELEVI gorenje vas 45, Tržič 3821 mafije po — elektronik, ekran ir 8 mesecev v garanciji, tel. 064-50-324 celi 3825 y*j prodam OTROŠKO PO-Wj]C0 in STAJICO. Lalič. Ko ™, Kranj 3826 ,^iir\ PSlCKO koker spari jel z Ljkom. Informacije po telefoni* 3827 jmr jalovo KRAVO. Lom 27, 3828 j^m žgano STREŽNO OPE Movec. Nova vas 8. Radov- 3829 rrfjrfjjn opremljen 120-litrski AK Naslov v oglasnem oddelku 3830 . BALKONSKO ŽELEZ-. primemo za hišo ali Sok, Mošnje 46, Radovljica 3831 o prodam KAVČ in dva A. Stan. St. 5, II. nadstrop-nikova 69, Radovljica, tele-JO 3832 m tovorno PRIKOLICO za jvto. Velesovo 79, Cerklje 3837 črnobel TELEVIZOR go-Bergelj. Pot na JoSta 11, 3838 _ uvožen OTROŠKI AV-f n kolesi. Ogled od 18. do JnŽnar, Planina 9, Kranj 3839 Krajo, ■P KUPU suh HRASTOV LES, 30 l*m Kovačič. Predoslje 138/a, 3833 200 do 300 kosov STRES-KEdravograd, rdeče barve. (Jure. Mlaka 54, Kranj 3840 VOZILA one* 3» Oprodam NSU 1200. Dju-Dulan. Triglavska c, Moj- .3849 m OPEL KADET, letnik brije 9, Kranj 3377 m ZASTAVO 125-P, letnik *na9SM. Tel. 064-22-221. int. Kranj. Planina 3, Za rk o 3567 ot 204 prodam 4 VRATA, POKROV, PRTLJAŽ POLOS in BLATNIK. Sakič I Brezje 18, 64243 B rez j e 3611 letnik 1974, prodam ali za-za ZASTAVO 750. Telefon 3665 _>m FIAT 750, letnik 1971. •^Jw*ije po tel. 50-260 int. 394, "■pMoKOvoru 3726 *Vw prodam BMVV 1602. Sp. fcl»,t«l.77-117 3727 Mm osebni avto R-4, letnik _ i'Ac Draksler, Golniška 1, ijjfri 3728 JMfcino prodam 125-PZ. nov TomSičeva 6, Kranj 3.729 m dobro ohranjeno MO-KOLO 15 SLC, prevoženih Paplar, Sp. Dobrava 5, 3730 AT 850 special v ne-ju, potreben manjšega ali po delih. Prisojna u i. 7, 3731 PEUGEOT 304. Naklo Brane 3732 m RENAULT 4 in RE-H 8. cena 15.000 din in 2O.000 ftfck. tel. 21-130 3733 &un ZASTAVO 750 special, » m, matira no, rdeče barve, pitnih 9.500 km. Tel. 064-21-894 3734 J)K,letnik 1972. dobro ohranjen, latjprtfl, prodam. Kličite tel. ^19 ure dalje 3735 fam dobro ohranjeno Z A STAJI letnik 1973, registrirano do ^|#l KoAmrlj, Zg Bitnje 110 3736 j**Mim lepo ohranjeno KATK-^^ik 1978. 22.000 km. Britof m 3737 dm vrstni red za GOLFA. Pla-Mja, Informacije po tel. 23-519 Hi- Prodam ZASTAVO 125-PZ. registrirano do decembra 1980. letnik 1973/74. Virmaše 98 3841 Prodam osebni avto BMW 2500. letnik 1972. V račun vzamem tudi gradbeni ček. Predoslje 123. Kranj 3842 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969. Sp. Otok 15. Podvin pri Begunjah — Jenko .3843 Prodam ZASTAVO 750 L, leto izdelave 1974. Tupaliče 5, Preddvor 3844 Prodam PEUGEOT 204. celega ali po delih. Podbrezje 108, Duplje 3845 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971. Tupaliče 50, Preddvor 3847 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 in KOMBI 1300 T, letnik 1976. Barle Peter, Krašnova 5, Kranj (za tovarno IBI) 3848 Ugodno prodam PEUGEOT 204, letnik 1971. Fajfar, Podlubnik 153, Škofja Loka 3850 Prodam COMPANIOLO, avto z diessel strojem. Lavtar Jože. Stirp-nik 3, Selca 3851 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Svoljšak, Binkelj 5, Škofja Loka 3852 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978 ali menjam za ZASTAVO 750 Zg. Brnik 67, Cerklje 3853 Prodam FIAT 128 sport L, športno opremljen. Jenkole Ivan, Preba-čevo 32, Kranj 3854 Ugodno prodam ZASTAVO 750 letnik 1973. Ziganja vas 27. Tržič 3855 Prodam dobro ohranjeno Športno ŠKODO, letnik 1974. Zg. Bitnje 157, Zabnica 385« Prodam dobro ohranjen VVV 1300 Milje 46, Šenčur 3857 prodam rezervne dele za LADO 1200: zadnje steklo z okvirjem. Telefon 62-100 3858 Prodam VW karavan za 36.000 din v dobrem stanju, registriran do 1981. primeren za obrtnika ali kmeta. Burgar Miha, Hrase 11, Smlednik 3859 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano v nevoznem stanju. Stanonik. Virmaše 95, Škofja Loka 3860 Prodam rezervne dele za FIAT 850. Informacije po tel. 27-589 3861 Prodam avto DACIA 1300, letnik 1974. Ul. Milene Korbarjeve 26, Kranj, telefon 45-042 3862 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1974, cena 4,5 SM. Informacije telefon 21-310 3738 Odstopim vrstni red za GOLFA, dobava maj-junij. Telefon 27-100 3739 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Bukovnik Tone. Zg. Bela 19, Preddvor 3740 Prodam VW 1200, starejši letnik. Informacije: Kleparstvo Pirih, Podbrezje 93, Duplje 3741 Ugodno prodam MOPED TOMOS 15 SL. Jeglič, Podbrezje 86, Duplje 3742 Prodam NSU PRETIŠ 1000 po delih. Puhar Marjan, Finžgarjeva 6, vsak dan od 15. ure dalje. Informacije po tel. 21-127 3743 Prodam tovorni avto MAN, nosilnost 3,5 ton. Naslov v oglasnem oddelku. 3744 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974. Cirče 29. Kranj 3745 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB. Golniška 103, Kokrica 3746 Prodam MERCEDESA 13,17. vlačilec - furgon, letnik 1970. Telefon 066-81-143 3747 Ugodno prodam generalno ovnov-ljen VW variant. Ogled možen popoldan. Slak Slavko, Žeje 10, Duplje 3748 MOPED TOMOS 14 TLS (štiri prestave, motor 4,2 KM, leto izdelave 1978) nov, nevozen, še neregistriran, prodam zaradi bolezni s 5-odstotnim popustom. Naslov in ostale informacije v oglasnem oddelku Glasa pod: 12900 3749 Prodam karamboliran ELEK-TRONIC 90, prevoženih 8456 km. za 6.000 din. Pavlic Tine. Kidričeva 26, Kranj 3750 Prodam FIAT 750. registriran do 27-decembra. Zupančičeva 39, Kranj » • ( « i . t *3751 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, registrirano do februarja 1981. Telefon 22-312 3782 Ugodno prodam VW 1300. letnik 1970. Telefon 81-484 3784 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik september 1974. Ogled v petek popoldan in soboto ves dan. Burnik Franc. Kocjanova 16. Stražisče - Kalvarija, tel. 24-018 3752 Takoj kupim do 4 let star avto ZASTAVO 750. dobro ohranjen. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Tone Soklič, Lom 17. Tržič ali se osebno zglasite v soboto ali nedeljo po tel. 50-571 (v službi) 3753 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. Hudobivnik. Cirče 31/a. Kranj 3754 Prodam skorai novo moško KOLO na 3 prestave, super cross. Ogled od 18. ure dalje. Zumer Denis. Golnik št. 112 3755 Prodam MOTOR TOMOS na 5 prestav. H rastje 99, Kranj 3756 Prodam SIMCO 1100 LS. letnik 1972. Stirn. Hrastje 205, Kranj 3757 Ugodno prodam ZAPOROZCA. letnik 1976. Galičič, Predmost 26. Poljane 3758 Prodam TOMOS 90 elektronic. letnik 1978, ter MOTORNO KOLO. 500 ccm DKW, letnik 1927. 1 STRAN O LAS 1200, celega ali po delih. Gregon . Sp. Veterno 3. Tržič 3834 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1975. prva registracija oktobra 1976 Zunič. Kokrški log 3. Kranj 3835 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1972. Pot v Bitnje 32. Stražisče -K ran j 3836 ZAPOSLITVE Stalno zaposlitev dobi KUHARICA. OD po dogovoru. Cenjene ponudbe po telefonu 23-484 3674 Zaposlim KOVINOSTRCGARJA na stržnih avtomatih. Ropret Ivan. Hotemaže 47. Preddvor 3886 STANOVANJA 44, Smrekar Kropa 3759 Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano do januarja 1981. Jamar Jani, Bohinjska Bela 58 3760 Prodam dobro ohranjenega AU-STINA karavan. Ogled v soboto in nedeljo (neparna številka). Ostojič Spasoje, Vodopivčeva 16. Kranj 3761 Prodam GOLFA, letnik 1977 -oktober. Ogled samo v soboto, nedeljo in ponedeljek od 16. ure dalje. Tomšičeva 18, Kranj 3762 Prodam 6 let staro, neregistrirano ZASTAVO 750 v voznem stanju. Ogled vsak dan popoldan po 15. uri. Djorem, Gradnikova 127/8, Radovljica 3763 Prodam RENAULT 4 TL, letnik 1978. Jezerska c. 60/a, Kranj 3764 Prodam novo ŠKOLJKO za osebni avto FIAT 1300. Matej Plaznik, Sp. Jezersko 18, 64206 Jezersko 3765 Prodam VW 1303 J, letnik Repe Bogdan, Sp. Gorje 105 Prodam avto R-12, letnik 90.000 km. Trboje 115, Kranj Mlada zakonca z dveletnim otrokom iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe po telefonu 21-127 od 6. do 14. ure - Puhar 3870 Zamenjam enosobno STANOVANJE na Planini za večje, lahko brez centralnega ogrevanja. Tel. 27-308 3871 Iščem SOBO s souporabo kopalnice na Hrušici ali na Jesenicah. Plačam v naprej in instruiram matematiko za srednje šole. Tel. 27-192 3872 Študentki iščeta SOBO v Kranju. Šifra: Solidni 3873 Trem mirnim solidnim fantom s službo oddam dve opremljeni SOBI. Pogoj: predplačilo. Rakovec Marjan. Sp. Duplje 1 3874 Zamenjam dvosobno STANOVANJE - strogi center za STANOVANJE na Zlatem polju ali Planini. Šifra: Ugodno 387,5 Zamenjam enosobno superkon-fortno STANOVANJE (46 kv. m) za slično malo manjše. Telefon 27-557 3876 Mati z 12-letno hčerko išče sobo v Kranju, Tržiču ali Škofji Loki ter okolici. Šifra: Predplačilo za 1 leto v EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! LlCARSTVO radiatorjev v ko morni peči — Zupan, Kranj, Tek stilna 14, tel. 23-168. Prosim cenjen« stranke naj v 14 dneh dvignejo i/ delke, kateri so bili pripeljani v ob delavo pred letom 1980, ker kasneje ne odgovarjam zanje 386' IZDELUJEM brunarice ter ostrešja in polagam stropne in stenske obloge iz desk. Klemen Svatovšek Zg. Jezersko 24 386 Opravljam vsa dela drobne TEK STILNE OBRTI. Telefon 23-806 386> Za na okna in balkone vam nudi mo PETUNIJE (slovenke) D ALI J K (georgine) KALCEOLARIJE (če veljčke) in PELARGONIJE (av strijske bršlinke). Šenčur, Kranjsko c. 25 386?' IZGUBLJENO naprej 3877 1975. 3766 1975, 3767 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1977. Cimžar Vinko, Zg. Duplje 33 3768 Prodam FIAT 850. Vidmar jeva 1, Kranj 3769 Ugodno prodani SPAČKA, po zelo nizki ceni (poraba majhna). Partizanska 44, Kranj Prodam ZASTAVO 750, 1973. Ojsteršek, Šorlijeva 31, Prodam ZASTAVO 1971. Poljanšek, Šorliit 750. 3770 letnik Kranj 3771 letnik jeva 37, Kranj 3772 Prodam ZASTAVO 101. Ogled v popoldanskih urah. Lapuh Janez, Radovljica. Triglavska 6, tel. 74-657 3773 Prodam KATRCO, letnik november 1975. Les jak Edo, Sr. Bitnje 113, Zabnica 3774 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, delno na kredit. Pečnik, Gorenjskega odreda 18, tel. 27-137 3775 Poceni prodam rezervne dele motorjev in karoserije za R-4. Telefon 061-268-861 - int. 08 do 14. ure 3776 Kupim MOPED APN-4. Novak Ivan, Jesenice, Gozdna pot 4, Ko- Ža pet let oddam skromno SOBO na Golniku 25. Cena 300 din mesečno. Predplačilo za 5 let 3878 Bodoča zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE v okolici Radovljice. Ponudbe pošljite pod šifro: Maj 3879 Nujno zamenjam enosobno STANOVANJE (centralna) za večje. Telefon 25-436 3880 Prosto SOBO ali GARSONJERO išče v K ranju samski moški z višjo izobrazbo. Ponudbe pod: Doma iz okolice 3881 V najem vzamem NJIVO ali TRAVNIK od Stražišča do Škofje Loke. Ponudbe po tel. 44-608 3882 V okolici Tržiča ali Kranja kupim starejšo KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje ali brez. Lahko nudim tudi preužitek. Naslov v oglasnem oddelku ali ponudbe pod šifro: Vse se lahko dogovorimo 3883 V Cerkljah ali okolici kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, od 1200 do 2000 kv. m, po možnosti z lokacijo (gotovina). Ponudbe oddajte v trafiki Cerklje 3884 Prodam zaraščen GOZD. mala parcela. Naslov v oglasnem oddelku .3885 V torek. 13. 5. 1980 sem med Kam nikom in Šenčurjem izgubil PRAŠIČA. Poštenega najditelja prosim, naj se oglasi na naslov: Gašperšič. Pipanova c. 58 ali PM Cerklje 3887 Nekje na Planini sem 7. 5. 1980 izgubila ZLATO ZAPESTNICO, ki mi je drag spomin. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Engelman Vanda. Janeza Puharja 2, Kranj 3888 NAJDENO Zatekla se je PSICA - nemški ovčar. Dobi se: Britof 177, Kranj 3889 ČESTITKA! Ljubemu sinu Pavlu Pronenu iz Zg. Pirnič 20, čestitajo za 57. rojstni dan in mu želijo še na mnoga zdrava leta. Zena z družino in njegova mama iz Olševka pri Kranju 3890 =POZNANSTVA Osamljen, star 38 let, doma blizu Škofje Loke, imam lepo stanovanje in dobro službo. Ce si tudi ti osam Jjena, dobrosrčna, se oglasi, en otrok ni ovira. Ponudbe pod šifro: Cvetoči ma j 3891 OSTALO OBVESTILA roška Bela 3777 Prodam ZASTAVO 101, letnik'de-cember 1974, registrirano do januarja 1981, prevoženih 71.000 km. Informacije po tel. 064-74-234 v popoldanskem času 3778 Prodam VW 1200 - J, oktober 1976. Zaplotnik Marjan, Pristava 34, Tržič 3779 Prodam SPAČKA, letnik 1975, I. registracija 1977, registriranega do februarja 1981, odlično ohranjenega. Benedik, JeSetova 18, tel. 21-207, Kranj 3780 Prodam registrirano in obnovljeno ZASTAVO 750. Šorli Srečko. Bled, Savska c. 2 3781 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, po delih. Telefon 064-25-550 od 15. do 18. ure 3784 Prodam dobro ohranjen AUDI 60. K ropa 66, tel. 70-053 3785 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, v dobrem stanju. Luksev Fran-celj, Zg. Bitnje 143 blizu samopostrežbe Zabnica 3786 Prodam VW PASAT LS, letnik 1974, prevoženih 60.000 km, registriran do maja 1981, ali zamenjam za manjši avto. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Doplačilo možno s kreditom. Rezek Ivan, Kropa 134 3787 Prodam AUDI 50 GLS - 77. 37.000 km z radio-kasetofonom ali proti doplačilu zamenjam za manjši avto - ZASTAVA 750. Maric Nenad, Hotel GRAD Podvin, Radovljica 3788 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik november 1977. Telefon 27-033 3789 ProdamZASTAVO 101, letnik 1974. prevoženih 85.000 km. Gorenc Ivan, Pševo2, Kranj 3790 \ Prpdajn, ZASTAVO 475Q jn, NSU, , CANDY SERVIS - Rajko Knific obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila po telefonu 21-457 3055 FOTO RISTIC - Kranj - Kokrica, Kuratova 58 (montažno naselje), tel. 24-902!Vse FOTO STORITVE za osebne dokumente — črno-hele in barvne na kodak papirju v najkrajšem času. 3300 Skupina gradbenih izvajalcev sprejme delo izgradnje hiše. Plačilo možno tudi s kreditom. Ponudbe pošljite pod Šifro: Gradbeniki 3864 Poceni BRUSIM: žage, nože. škarje in sekire. Partizanska 34, Kranj 3865 MATEMATIKO INSTRUIRAM v Kranju. Telefon 27-329 popoldan 3680 Iščem VARSTVO za 7 mesecev staro deklico v dopoldanskem času od 1. junija dalje. Telefon 24-328 3892 Iščem žensko za ČIŠČENJE stanovanjske hiše enkrat tedensko. Informacije po tel. 23-519 3893 V VARSTVO vzamem otroka. Ponudbe pod: Vodovodni stolp 3894 Žensko za ČIŠČENJE stanovanja enkrat tedensko iščem. Plačam dobro. Prosim, zglasite se ob delavnikih od 15. do 17. ure ali v nedeljo dopoldan zaradi dogovora. Naslov v oglasnem oddelku. 3895 Nujno iščem žensko za nego na domu k nepokretni bolnici. Plača dobra. Informacije po tel. 28-704 - Kranj 3896 Sporočamo žalostno vest, da je umrl ANTON NOVAK upokojenec Pogreb pokojnika bo v petek, 16. maja ob 15.30 na pokopališče v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. SGP »Gradbinec« KRANJ *5 NESREČE AVTO ZADEL OTROKA Kranj — V sredo, 14. maja, oh 19.30 je voznik osebnega avtomobila Pavel Šmitek (roj. 1938) iz K rižev peljal od Kranja proti Golniku. Pod Malijevim brdom je opazil neko pešakinjo. ki je hodila po desni stra-ni ceste, zato se ji je voznik nekoliko umakni! proti sredini. Takrat se je tudi srečeval z nekim avtomobilom, prav tedaj pa je tudi z leve strani prišla na cesto 7-letna Tanja Mali /. Golnika, tako da jo je avtomobil zadel, kljub zaviranju. Ranjeno Tanjo so prepeljali v Klinični center. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Jesenice — V sredo, 14. maja, oh 14.50 se je na regionalni cesti na betinskem klancu pri Lescah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Branko Šuvak (roj. 1957) z Jesenic je peljal proti Lescam, za njim pa je vozil Borislav Kranjec (roj. 1954) z Jesenic-, ki je pri odcepu za vas Koritno začel prehitevati Suvakov avtomobil. Ko je že zapeljal na levi pas, je po odcepu za delavsko naselje pripeljal voznik osebnega avtomobila Iztok Mlakar (roj. 1936) iz Ljubljane. Videl je, da je pot proti Bledu prosta, zapeljal je na regionalno cesto, prav ko je voznik Kranjec prehiteval Suvakov avtomobil. Voznik Kranjec je zato močno zavrl, da bi preprečil trčenje, vendar pa ga je zaneslo v Mlakarjev avtomobil. V nesreči je bil ranjen sopotnik Muharem Fatkić z Bleda, škode na vozilih pa je za 50.000 din. Iztirilo 12 vagonov ŠKOFJA LOKA - V ponedeljek, 12. maja, okoli 15. ure je približno pol kilometra pred železniško postajo iztirilo 12 vagonov tovornega električnega vlaka. Vlak je vozil od Kranja proti Škofji Loki in po izjavi strojevodje Jožeta Berkoviča z Jesenic ni bilo med vožnjo nič posebnega. Malo pred škofjeloško železniško postajo pa je opazil na števcu padec pritiska in začutil, da se kompozicija ustavlja, zato je takoj izklopil lokomotivo. Vlak je ustavil, iztirilo pa je kar 12 vagonov. Proga je bila zato v dolžini 170 metrov uničena, okoli 130 metrov pa je bilo prav tako poškodovane proge. Škode je po približnih ocenah za okoli 600.000 din. Promet ni bil oviran, saj so vlaki lahko vozili po vzporedni progi. Vzroke iztirjenja vagonov še raziskujejo. ZAVORE NISO PRIJELE Jesenice - V ponedeljek. 12. maja. nekaj po 5. uri zjutraj se je na regionalni cesti v Rodinah pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa last SAP Viator Žuljan Burno (roj. 1942) iz Rodin je poskušal vžgati avtobus, vendar pa zaradi izrabe akumulatorja motorja ni mogel pognati. Zato je izstopil iz vozila in sprostil mehanizem ročne zavore, nato pa spet sedel za volan avtobusa, ki se je na strmini začel pomikati navzdol. Medtem pa se je ročica menjalnika iz druge prestave zmaknila, tako da se motor ni vžgal. Voznik pa avtobusa, ki je vedno hitreje drvel po strmem klancu, ni mogel zavreti, saj zavore niso delovale. Ko je avtobus vozil skozi križišče z regionalno cesto v naselju Rodine, je opazil štiri pešce: ranjenega Zvoneta Sitarja (roj. 1933). Marijo Sitar (roj. 1936). Miro Feldin (roj. 1933) so obdržali na zdravljenju v jeseniški bolnišnici, medtem ko so Branka Stareta (roj. 1930) odpustili v domačo oskrbo. Avtobus se je ustavil šele na travniku, škode na njem pa je za okoli 30.000 din. NEZGODA KOLESARJA Kranj — V ponedeljek. 12. maja. ob 18.40 se je v Skokovi ulici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Rajko Rudež (roj. 1954) iz Benedikove ulice je peljal od ceste na Jošt proti Bene-dikovi ulici. V Skokovi ulici mu je v križišču pripeljal z desne kolesar 7-letni Janez Velikanja. Voznik Rudež ni upošteval desnega pravila in da ima kolesar prednost, tako da ga je z avtom zadel. Ranjenega Janeza Velikanjo so prepeljali v jeseniško bolnišnico. V OVINKU PO LEVI Mojstrana — V sredo, 14. maja, nekaj pred 2. uro zjutraj se je na magistralni cesti v Dovjem pripetila nezgoda zaradi vožnje po levi. Voznik osebnega avtomobila Vlado Bilie (roj. 1950) je vozil proti Jesenicam. V levem nepreglednem ovinku mu je iz nasprotne smeri pripeljal po levi voznik osebnega avtomobila Taib Grbič z Jesenic. Avtomobila sta silovito trčila. V nesreči so bili huje ranjeni voznik Grbič in sopotnika Miloica Roško in Ranko Šmit-rah. Voznik Bilič in njegov sopotnik pa sta bila le laže ranjena. Škode je za okoli 200.000 din. L. M. Sreča so tri »štručke Trije otroci, če so povrh vsega rojeni še vsi naenkrat, .dajejo mamici ogromno dela - Marija Cvek iz Bistrice pri Tržiču je srečna, dajih ima in se prav nič ne huduje, če se spustijo v glasni »trio« Tržič - »Prav smešno je,« se smehlja mlada mamica Marija Cvek iz Bistrice in pojasnjuje: »Obe s Rozmanovo sva Mariji, obe rojeni 1954. leta, obe maja, obe sva pričakovali trojčke, obe marca, obe sva rodili na sredo dopoldne in obe fanta in deklici.« Razlika je edino ta. da so Rozmanovi trojčki privekali na svet teden dni prej kot Cvekovi. Marsikatera mamica, ki ve. koliko dela je samo z enim otrokom, bi se treh verjetno prestrašila. Marija pa se ni. »Srečna sem bila. Mislila sem samo, da bi bili zdravi.« To ji lahko verjamemo, saj že dvakrat ni imela sreče in je zato porod pričakovala s toliko večjo bojaznijo. Katja. Alenka in Marko so po. dveh mesecih sicer še vedno prav ljubke majhne »štručke«. vendar pa tudi že krepki. V inkubatorju je bda samo Katja, ki je zdaj sestrico že dohitela Marko je največji, pravi korenjak. »Dela je z njimi seveda veliko, vendar smo se kar znašli. Pridni otroci so. Ze tretji teden so spali vso noč pa tudi drugače so mirni. Zbujajo se lepo po vrsti. Ko nahranim in previjem prvega, se zbudi drugi, nato tretji. Najhuje je bilo prvi teden, ko so bili prehlajeni in smo se morali prilagajati novemu okolju,« pravi Marija in pohvali moža. ki ji veliko pomaga. Tudi patronažna sestra jih večkrat obišče. Katja. Marko in Alenka ter srečna mamica Za tri dojenčke je potrebne precej opreme. Nekaj je je n Marija že prej. nekaj so prinesli mači pa socialno skrbstvo. V Peki so Mariji obljubili voziček za troi. ke. moževi sodelavci iz Tika so pivi nesli sušilno omaro za plenice. Teh imajo pri hiši več kot dvesto. I dva pralna stroja: za primer, če bi eden pokvaril. Stanovanje ima Cvekova d ki se je tako na hitro povečala u člane, k sreči dovolj veliko. Pokf dnevne sobe in kuhinje še dve spalnici, tako da ne bo težav, tudi U bodo otroci nekoliko zrasli. Za» krat niti težav z varstvom ne k Mariji so v Peku obljubili, da W lahko dve leti ostala doma. poten pt bodo Katja. Marko in Alenka b toliko veliki, da bodo lahko odšli t vrtec. H. Jelortai V nedeljo patrolno in orientacijsko tekmovanje Cerklje — V nedeljo dopoldne I 18. maja organizirata Občinska konferenca ZRVS Kranj in krajevni konferenca ZRVS Cerklje traoW nalno patrolno in orientacijsko tel movanje v počastitev dneva mlaoV sti. Na tekmovanju, ki se bo pnftš I ob 8. uri s pozdravnim |»owws> predsednika občinske konferwc*J ZRVS Kranj, bo sodelovalo okraj*] ekip KO ZRVS in ZSMS Pred«*« organizacijskega odbora za mtdn tega tekmovanja je Stane Bobnar Pred tekmovanjem v Cerkljak povedal: »Na tem tekmovanji sodelovalo okrog 25 tričla ekip krajevnih organizacij kranjske občine in U ZSMS. Ekipe bodo prišle aa t ob 7.30 -liri, ki bo tako kot pred osnovno šolo Davorin ko v Cerkljah, tekmovanje | bo pričelo ob 8. uri. Ekipe hodile po azimutu, odgovi na vprašanje iz zgodovine . i« posebej na temo Kokrskau v okolici Cerkelj, odgovarjaki vprašanja o nuđenju prve či, metati bodo morale ' no bombo v cilj ter na eden. ki se v novo okolje ne roorv prav vživeti — saj je njihova življenja lt*pa. H. Jelovčan Slike: F Perdan