Petelinka
Lužitkosrbska narodna pripovedka llustrirala Elda Pisčanec
Južno od oasi Hermonci in Psoojoo se dvigu kakih 200 m oisoku gora. Z nje je kmsen razgled po osej Lužici. Porastla je le delno in sicer s smre-kumi, docim je del pobočja gol. Gora se imenuje Petelinka. PripoDeduje se, da je rastlo nekoč na njej oeliko brez, ki so dale zuiočisče nešlelim diojirn peielinom; po njih je dobilu goru tudi sooje ime. Po izpouedi starih Ijudi se ntthajajo o gori začarani vojitki. ki o kresni noči o polnoči bobnajo in Irobijo, da se razlega daleč po gozdoDih Petelinke. V prejšnjih časih so se baje ob goiooih prilikah prikazali tudi Ijudem, o čemer n-am dokazuje nasJednji dogodek.
Iz tujine $e je vračal mlad kovad. Z radostnim srcetn je stopal proti Hermancem, kjer se je nuhajal njegov rodni dom in so iioeli njegoui starsi. Oh, kako se je veselil soidenja z njimi! Bil je natnreč oeč let odsoten in spoznal, da je tujina mrzla mačeha, ki reže bridek kruh, Vračal se je enako veuen kot je odšel. PrišedŠi pod vznožje Petelinke na mesto, kjer so rastle za laket vi&oke mlade smreke, opazi nekaj, česar se sooj ziv dan ni videl. Med drevjem so stala Disoka obokana urata, ki so bila na stežaj odprta in so vodila x> notranjost gore. Kovač je mislil, da so morda fa rov izkopali rudarji. Ilotel si ga je natančneje ogledati, zato je nameril korake proti vTaiom. Prisel je bliže in opazil pri njih starega možič-ka z dolgo sioo brado. Ta mu je prijazno namiga-oal, češ: nLe pridi bliže, saj se ti ne zgodi nic zlega.z V pruem trenutku se je kovač res neko-liko ustrašil te čud-ne posiaoe in jo je ie mislil popihaii. a prijazrto namiga-oanje dobrodusne-ga moiička mu je vlilo v srce pogu-ma, da je stopil predenj. Možicelj ga upraša. če je ¦zzs.l. kooač in kam je namenjen. Ko mu kovač pritrdi in pooe riamen sooje-ga potovanja, ga ta prosi, če bi mu storil malo uslugo in $i obenem. za pot zaslužil nekaj groseu. Kovad je bil iakoj voljan. Šel je za njim skozi vrtilu v goro. Prišla sta p velik ohokan prostor. ki je biJ diono razauetljen. čeniono sončni žarki sern niso segali. Ob levi sleni je stnl cel polk pešcev, oblečen o črne kroje s trioglatimi čepicami na glooah. Vojaki so se naslanjali na siurin-ske sulice. zapičene pred seboj v zemljo. dolge bele brade pa so se jim vile do ial. Njim nasproti je sial ob desni steni polk konjenice. Jojaki so imelt na sebi rdeČe obleke. Pokriti so bili z viteškimi perjanicami, ob boku pa je
217
vsakemu visel dolg meč. Sedeli so na lepih črnih konjih in se jim naslanjali na oratooe. Tudi ti oojščaki so nosili dolge bele brade, vijoče se preko desnega konjeoega boka do zemlje. ln giej čudo! Vsa ta vojska je bila po-greznjena v globoko spanje m nihče se ni zmenil za prihujajoča.
Sioi možicelj oodi kooača proti konjenici ter mu gooori: >Te konje moraš sedaj podkoDati. č'e boš delo dobro opraoil, dobis za oaako nogo gros plaČila. Podkve leže tam ob sprednji steni, orodje ti pa takoj preskrbim. Kakor vidiS, ti bo treba samo podkoe pribijati.z
Po teh besedah se moi odstrani. Čez nekaj minut se pourne 'L orodjem in malim stolčkom, ki je potreben pri podkooanju. S seboj vede moxa, ki bo doigal konjem noge. Ko dospeta obu do kooača, se ohod o goro z ropotom zapre. Kooač je bil ujet. Vreozame ga strah in kesa se, da je kdttj prestopil prug tega prostora. Možic to opazi in ga pomiri z besedami: >Ae boj *e, nič zalega se ti ne zgodi. Le pojdi bri na delo, da gu kmatu zgotoviŠ, hno ti pu sveiujem, ne dotikuj se oojakoo. Če se dotukneš enega, boš moral ostati lu sedem let; dotaknes se doeh, umreŠ čez sedem ur; ako se pa dotaknes treh, boš nit mestu mrteo. Totej, bodi preoidenl* Kooač se odpravi na posel. Delo mu je šlo liitro in z lahkoto od rok. Skrbno pa je pazil, da se nobenega vojščaka ne dotakne. Proa vrsla kunj je bila ie podkooana. Treba se je poduizati, da bodo kmalu tudi ostale. Vrvi konj d drugi orsti je tudi že podkovan. Brž k drugemu! Konja slu stala zelo blizu skupaj in kooač »e je
moral preoidno plaziti med njima, A Dsa previdnost je bila z&man. Ko se pocasi uzkloni, zadene ob nogo spečega oojaka. Ta se tukoj pre-drami, ozraona na konju in vpra&a: ije sedaj že Čas?« — »i\'e,t odgovori moiicelj, >ni še! JSastoni se spet in spi dalje!* Vojak pa zastoka, rekoč: »Kako dolgo, oh, kako dolgo bom he moral ostati tu! Ali že ni minulo dolgih deset ur?< Kato se gpet nagne konju na orat in zaspi. Možic po-nouno po&v&ri kooača, da naj bolje pazi. Ta nadaljuje delo z oso pre-vidnostjo. dokler ni vseh konj pod-kooul. Ril je zelo oesel, ker se ni nobenegti Pojaka veČ doinknil. Cas mu je pri delu hitro mineval in kmalu je minulo sedem ur. Tako se mu je namreč zdelo.
Po končanem delu odnese možic s soojim pornagačem orodje in se orne sam. Kovaču tzroci placilo — vrečico ztatnikoo. Vesel je bil ubogi kooač obilnega zaslužka, se boij pa si je želel priii iz te zaklete gore. Možic ga pooede na mesto, kjer so bila prej vrata in mit pravi: >Svoje delo si dobro oprooil, Prosim. te, pouej mi sedaj, ali ae letajo tod okrng Črni ptiči z rdečim perjern ob uše&ih?* Mislil je dinje peteline. >Da, teh piičeu je še mnogo o teh krajili,« odvrne kooač. S tožečim glasom nadatjuje možic: >Oh, potem mi je usojeno še dolgo prebinaii tu. Prej ne bom prost, dokler ne bodo za vedno izginiH dinjt peielini z zemeljskega poDršja.t Po teh besedah se kovac ponovno zafiDuli za denar ter se i globokim poklonom poslovi. V tem se nrata odpro in kovaČ stopi Des srečen na prosto. Ko je bil zunaj, se orata s silnim ropotom sesujejo in na njih rnestu se pojaoi peščena jama.
218
Vrnioši se nu pot, po kateri je prispel sem, opazi, da so smreke dosegle višino osmih laktov, dočim so bile prej le za laket oiaoke. Ni mu šh d gtuoo, kako so mogie smreke d leh kralkih sedmiH urah zrusti tako oisoko. Radoveden ozame nož. odreže eno smreko in preŠteje letne kolobarje. Res jih je bilo sedem. Tako spozna. da je bil d gori sedem let in so se potemtakem moiičkove besede glede sedemleinega ujetništva d gori uresničile, ne da bi bit on to kako opazil. Ves iuiosten zarudi iolike izgube časa koraka proli domu. Bil je lep polefni popoldan, ko zuvije o domačo oas. Na Dasi se je igrala truma oirok. Presfraseni se razbeže nn vse strani. Kooač je bil namreč oes porasiel po obrazu in je nosil dolgo brado, zato so se ga otročaji luko ball. V daljaoi &e je že belil rodni krot>, se nekaj korakov in doma bo. Srce mu je burno utripalo v pričakooanju snidenja z Ijubimi starsi. A kako se začudi, ko vstopi o domačo vežo. Tuji Ijudje mu pridejo naproti in moz srednjih let ga vprasa, Česa ieU. Kodoč mu odorne; *Jaz sem tu doma, kje sta oce in maii?« Pri tem imenuje njih inie. Nuio mu moz prani: >Ah, oi sle koo&č Andrej. Taša roditelja sta pred stirimi leti o siiski in bedi umrla, a mi srno vaso hišo vzeli d najem.t Po ieh besedah kovač bridko zajoka* Takoj se odpravi na grob ijubljenih atarŠev, kjer prebije precej časa d vroci malitvi za blagor njiju duš. S pokopaliseu gre k župunu. Tam se izkaže kol sin rajnih lastnikov hiše, kjer so scdaj tuji najemniki. Župun je zadeoo tako uredil, da se je Andrej lahko takoj na&tanil x> svoji rojstni hiši. Tam si je uredil tudi prav Čedno konačnico in kmalu zuslovel kot izboren kooač. Čqz leio in dan ai prioede od soseda pridno Hanko za ieno, s katero je zivel dolgo d zadouoljstzm in sreči. Na Petelinko pa ni šel nikdar r>ee. čeravno se potem nikoli ni več slišalo. da. bi se kdaj komu nudila prilika doživeti to, kar je doiivel kouač Andrej \z Hermanceo.                          (Preoedel Tone Šeško.) •