KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	fo. £)
LETNIK XXI. / ŠTEVILKA 25	CELOVEC, DNE 19. JUNIJA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Misli ob maturi
V junijski vročini so polagali osmošolci in osmošolke gimnazije pred posebno komisijo ob zastopniku prosvetnega ministrstva svoj zrelostni izpit.
Osem let so se pečali z vsemi predpisanimi predmeti in svoj gimnazijski študij kronali z zrelostnim spričevalom. Nervoza pred izpitom in veselo razpoloženje po izpitu. Zakaj ne bi bili veseli? V rokah drži maturant in maturantka pismeno potrdilo, da je zrel, da je zrela. Državna komisija je to potrdila, maturitetno slavje je to zrelost zalilo in maturitetno potovanje naj bi to zrelost še utrdilo. Maturant in maturantka se bo vrnil k svojim staršem in bo izpovedal svoj odkritosrčni »Bog lonaj« za vse žrtve, ki jih je vsa družina nosila za študij enega samega družinskega člana.
Počitnice se pričnejo. Premišljevanje — kako naprej. Gimnazija je dala vsakemu dijaku, ki je resno delal, osnovno splošno znanje, ni pa dala strokovnega znanja. Pred vsakega maturanta stopi sedaj v počitnicah veliko vprašanje poklica. Ta odločitev je merodajna za vse življenje. Tekom šolskega leta so se fantje in dekleta med-seboj pogovarjali o življenjskih načrtih in bilo je vprašanje, če se vsak zares dobro pozna, da »o ta življenjska odločitev pravilna in dokončna. Na grškem templju je zapisana globoka modrost »Spoznavaj samega sebe« in če se dobro poznaš, boš našel tudi pravilno življenjsko odločitev, da boš sam s seboj zadovoljen, le tedaj boš v svojem poklicu ustvarjal in gradil kot zdravnik ali duhovnik, kot učitelj ali inženir, kot uradnik ali pravnik.
Država potrebuje vse poklice, tudi v tvoj študij je naložila mnogo denarja in pričakuje od tebe, da boš s svojim delom tudi vračal obresti od tega kapitala.
Maturantu in maturantki Slovenske gimnazije pa je študij odprl dvojno okno, povezal ga je s slovensko in z nemško kulturo. To dvojno okno pa absolventa Slovenske gimnazije tudi obvezuje. Obvezuje ga predvsem, da na vsakem življenjskem mestu to dvojno mu posredovano vlogo vrši v interesu zdravega sožitja med obema deželnima narodoma brez vsakega šovinizma in ne da bi zatajil svojo slovensko dušo. To sposobnost mu je Slovenska gimnazija posredovala, to dolžnost mu nalaga za vse življenje. Saj ima lahko zavest, da bo vsaka trezna in resna beseda pravo mesto našla in mu dala tisti zdravi zanos in ponos, ki naj odlikuje vsakega izobraženca.
Ta samozavest posameznika pa naj se prenaša tudi na sorojake, ki niso imeli prilike študija. Ni pa merodajna le beseda, marveč merodajno je dejanje. V vsakem poklicu in na vsakem mestu je prilike zadosti. Če te zanesejo prilike daleč od tvoje ožje domovine, imaš tudi še priložnost povezave s svojimi rojaki, da podpiraš domači tisk, da pomagaš podpreti študij mlademu nadarjenemu sorodniku ali znancu.
Prva skrb po poklicni odločitvi pa naj bo resna poklicna izobrazba, ker brez strokovnega znanja boš ostal gostobeseden, ne Pa resen ustvarjalec. Narod in vsa družba Pa rabi strokovnjakov, ki bodo mogli slediti razvoju časa in tudi sami razvoj dogodkov usmerjati.
Mi smo bili pri vas in vašem študiju, smo bili z vami ob vaši maturi in ostanemo z vami povezani na vsej vaši življenjski poti. Želimo vam zdravja, da boste mogli dokončati nadaljnje študije, da boste srečni vsak v svojem poklicu, da boste dali državi, kar ji pripada, in svojemu narodu, kar ste mu dolžni.
Pompidou je zmagovalec
Udeležba na volitvah je bila majhna —
Nekdanji ministrski predsednik in dego-list Georges Pompidou je bil v drugem votivnem krogu izvoljen za novega predsednika Francije. Pompidou in Poher sta v prvem votivnem kolu 1. junija dobila največ glasov, čeprav s precejšnjo razliko, medtem ko je ostalih pet kandidatov izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja. Geslo komunistične stranke Francije, da se somišljeniki vzdrže volitev, je pripomoglo Pompidou ju k zmagi, je bilo uspešno.
Novi francoski predsednik se bo preselil v Elizejsko palačo šele jutri.
V Parizu so v ponedeljek popoldne izdali uradne rezultate nedeljskih volitev: 31
Charles de Gaulle stopa ponovno na plan
nu, Boiinu, Bruslju in Tel Avivu upajo na boljše sodelovanje s Francijo in na gibljivejšo politiko Pompidouja.
De Gaulle stopa ponovno v ospredje
Za novim francoskim predsednikom se je 'ponovno 'pojavila senca generala de Gaulla. V Parizu pravijo, da se bo de Gaulle še ta teden vrnil s počitnic z Irske, kamor se je umaknil takoj po svojem porazu pri ljudskem glasovanju. Tako piše pariški »Auro-re« z velikimi črtkami, da pritiska general de Gaulle na Pompidouja, da naj imenuje za zunanjega ministra »vdanega degolista«, ki bi ohranil v zunanji politiki kontinui-
odstotkov francoskih volivcev se je vzdržalo glasovanja (od 29,5 milijona), to je 9 odstotkov več kot v prvem votivnem krogu pred 14 dnevi, 1,3 milijona glasovnic je bilo belih ali neveljavnih. Pompidou je prejel od 19 milijonov glasov 11 milijonov (ati 58,2 odstotka, vršilec dolžnosti predsednika Poher pa jih je dobil 7,9 milijona (ati 41,8 odstotka).
Po objavi votivne zmage je Pompidou izjavil, da je francosko ljudstvo s tem potrdilo, da se strinja z de Gaullovimi »velikimi reformami«. Kot francoski predsednik bo opravljal svoje funkcije v imenu vsega ljudstva, ne glede kako je volilo. Protikandidat Poher je talkoj. po volitvah čestital zmagovalcu, hkrati je dodal, da predstavlja njegovih osem milijonov volivcev velik »politični rezervoar«.
Odzivi na francoske volitve v svetu so biti precej zadržani; kajti na Zahodu ne pričakujejo bogve kakih sprememb francoske zunanje politike. V Washingtonu, Londo-
Soproga Clauda Pompidouja bo še ta teden v spremstvu svojega moža stopila v Elizejsko palačo kot „First Lady” Francije (na levi za njo Pompidou).
teto vzhodne politike. To pa pomeni, da bi ostal zunanji minister nadalje Michele De-bre ati pa bi poveril to mesto dosedanjemu ministrskemu predsedniku Couve de Murvi In.
Moskovski vrh končan
S podpisom temeljnega dokumenta se je v torek zaključil »moskovski vrh«, na katerem je sodelovalo 75 komunističnih partij. Od teh pa 14 zastopstev dokumenta vobče ni podpisalo ali le deloma, oziroma sprejelo z nekaterimi pridržki.
Vodja KPOe Franz M utiri je izjavil, da se avstrijski komunisti strinjajo z dokumentom, ker je ta upošteval nekatere spremembe, ki jih je KPOe predlagala na konferenci. Tu gre za obsodbo rasizma, zlasti antisemitizma ter priznanje doprinosa nevtralnih držav h krepitvi svetovnega miru.
Celo sovjetski predstavnik Lapin, ki se je mnogo trudil za uspešen konec v korist linije Kremlja, je moral to priznati.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
MLADINSKI PEVSKI KONCERT
v nedeljo, dne 22. junija 1969, ob 14.30 (pol treh popoldne) v Domu glasbe v Celovcu.
Nastopajo: Mladinski mešani zbor gimnazije »Frana1 Miklošiča«, Ljutomer Moški oktet Prosvetnega društva iz Ljutomera Mladinski mešani zbor gimnazije »Franceta Prešerna« iz Kranja
Vstopnice v predprodaji: v pisarni Krščanske kulturne zveze, pri prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine in pri blagajni eno uro pred koncertom.
IZ VSEBINE:
Od tedna do tedna	2
Sv. oče: razumevanje mladine —
soodločanje delojemalcev'	3
Cirkus Rebemig — veliko doživetje
za mlado in staro	4
V koroški deželni galeriji Tisnikar in
Repnik	5
Državno nogometno prvenstvo	6
Gozdne vile so ga pogostile	7
Radiotelevizijski program	8
	
MATURA NA DRŽAVNI	
GIMNAZIJI ZA SLOVENCE	
Dne 16. in 17. junija je bila na Slovenski gimnaziji v Celovcu matura 8. a razreda pod predsedstvom ravnatelja dr. Valentina Einspielerja. Od 21 osmošolcev (11 fantov, 10 deklet) so biti vsi pripuščeni k pismeni in ustni maturi. Prvič na Slovenski gimnaziji so vsi osmošolci zrelostni izpit končati v poletnem terminu, zato so kandidati z veseljem dvigniti belo zastavo, znak uspešnega poteka zrelostnega izpita. Od 21 kandidatov so maturo izdelati z odliko trije, in sicer Viktor Fera, Jožica Otip in Franc Po-potnig. Po končanih izpitih se je predsednik izpitne komisije dr. Einspieler zahvalil ravnatelju in profesorjem v imenu šolske oblasti za požrtvovalno delo in je dejal, da je rodilo, kakor je pokazal izpit, to delo tudi svoje sadove. Dijaki so se zahvalili predsedniku dr. Einspielerju, ravnatelju dr. Zablatniku, razredniku dr. Vosperniku in vsem profesorjem s pesmijo, spominskim darilom in šopkom rož.
V 8. b razredu je matura pod predsedstvom nadzornika dr. Valentina Inzka ob času, ko list zaključimo, v teku.
KRATKE NOVICE
B* V Sakramentu, mestu zvezne države Kalifornije v ZDA, je prišlo v ponedeljek do izredno težkih spopadov. V poulični bitki med policijo in vojaško organizacijo »Black Panthers« je bilo 13 redarjev in več civilistov težje ranjenih, med temi tudi neki žurnalist, ki so ga zamorci strahovito obdelati z noži.
D Pri kopanju v Mrtvem morju v Izraelu je smrtno ranila jordanska granata neko ameriško turistko; štirje drugi turisti so z a,dobiti hude telesne poškodbe. Ameriška turistka je bila prva tujka, ki jo je usmrtil sovražni izstrelek, odkar se je končala šestdnevna vojna med Arabci in Izraelom.
■ Pred očmi srednješolskega razreda je v torek dopoldne na graškem letališču-Tha-lerhof strmoglavilo reaktivno lovsko letalo vrste Saab J-29-F, ki ga je vodil 28-letni poročnik zvezne vojske Heinz Kizlink iz Dunajskega Novega mesta. Tudi on je našel smrt pod razbitinami letala.
B Ameriška uprava za aeronavtiko in vesoljske raziskave je potrdila, da se bosta vesoljca Armstrong in Aldrin spustila na Luno 20. julija.
OD TEDNA DO TEDNA
O NACISTIČNIH ZLOČINIH
V zahodnonemškem parlamentu se je začela razprava o zastaranju genocida in umora. Pravosodni minister, socialni demokrat Ehrnike j;e v svojih izvajanjih dejal, naj nacistični zločini ne ostanejo nekaznovani.
Socialdemokratska, CDU in CSU (krščan-Skodeimokrabska in 'krščanskosociailma stranka) sta pripravljeni na kompromisno rešitev, s tem da bi ukinili zastaranje genocida •ter bi podaljšali od dvajset na š trideset let rok zastaranja za navaden umor. Te določbe naj bi stopile v veljavo I. januarja 1970. Tako se nacistični zločinci ne bi mogli izogniti (kazni. V drugem primeru bi ti zločini zastarali konec tega leta.
Ehrnike se je odločno boril za ukinitev zastaranja tudi za navaden umor. Sedaj je izjavil, da je sprejemljiv predlog parlamentarnih skupin obeh koalicijskih strank. Poudaril je, da je treba prenehati s tezo o kolektivni krivdi in z obtožbo, da smo narod morilcev. »To pa se bo lahko zgodilo, ce bodo morilci med nami odgovarjali pred sodiščem za svoje zločine. V drugem primeru bomo z našim obnašanjem opravičili tezo o kolektivni odgovornosti.«
Tudi nekdanji pravosodni minister Jager (pristaš krščansko socialne stranke) je •poudaril važnost odločitve v zvezi z zastaranjem nacističnih zločinov. Dejal je, da bo ta odločitev »odločilna, da bo še bolj prepričljiva sprememba naše dežele v povojnem času«. »Nekaznovan rodomor,« je dejal minister, »vpije po maščevanju do neba. Narod, Iki živi z osebami, ki so bile priznane, da so krive genocida, zgubi ugled.«
ZA JURO AVTONOMIJA
Komisija, ki so jo sestavljali štirje ugledni Švicarji, to je bivša zvezna poslanca Pe-titpierre in Wahlen ter R. Rroger in P. Graber je imela nalogo, da poišče pravno obliko za rešitev 'krize (traja že dlje) v odnosih med Juro in bernskim kantonom, je objavila svojie zaključke. Komisija predlaga, naj se kot prvi korak sprejme za Juro poseben statut, ki bi Jurasevcem priznal določeno avtonomijo v bernskem kantonu. V tem pogledu se zaključki komisije ujemajo s predlogi kantona. Pozneje naj bi o položaju Jure odločil referendum. To vprašanje je precej zapleteno, ker je več občin na področju Jure nemških. Nekateri predlagajo, naj, bi se te občine priključile kantonu Baslu.
HAILE SELASIE V ŽENEVI
Etiopski cesar Haile Selasie je na zasedanju v Ženevi predlagal ustanovitev »socialne in gospodarske strukture v svetovnem merilu, ki naj, ustreza koristim človeštva v celoti«.
»Nevarnosti, ki jim je svet izpostavljen, so številne«, je nadaljevali Haile Selasie in dodal: »Pomenilo hi ne izpolniti naše dolžnosti, če bi prikrivali veliko zaskrbljenost, Iki jo povzroča med nami sedanje stanje na svetu«.
Haile Selasie je omenili osvobodilne borbe in bratomorne državljanske spopade, ki terjajo številne človeške žrtve. Ugotovil je, da se oboroževalna tekma vrtoglavo nadaljnje, kar povzroča. neprecenljivo razsipanje bogastva, medtem ko velika večina prebivalcev Zemlje živi v veliki revščini.
Z gospodarskega vidika pa je ugotovil, da se prepad, ki loči razvite države od manj razvitih, naglo širi. Na socialnem sektorju pa se opažajo pojavi, ko naduti voditelji skušajo nadaljevati odvratno rasno politiko in zaman ustaviti nezadržen potek zgodovine. Spričo take nevarnosti je Haile Selasie pozval, naj se začne graditi družba, ki naj temelji na novi socialni in gospodarski 'Strukturi in Iki naj, upošteva koristi vsega človeštva.
ŠVICA ODKLONILA VIZUM
SEVERNIM VIETNAMCEM
Dva severna Vietnamca im dva člana juž-noviietnamislke narodnoosvobodilne fronte se niso mogli udeležiti tiskovne konference v Ženčvi, ker so jim švicarske oblasti odrekle vizum ter jih označile za nezaželene.
švicarske zvezne oblasti so se sklicevale na ukrep, Iki prepoveduje »vsako propagandno dejavnost severnim in južnim Vietnamcem«. Med osebami, katerim so odrekli vizum, so delegati na pariških pogajanjih Nguyen Tan Le, Nguyen Ki šon in Van Luc.
Na kritiko organizatorjev tiskovne konference, da švicarska vlada dela diskriminacijo, ker je dovolila vizum papežu in Ben Gurionu ter ga odklonila sevemovie marnskim predstavnikom, odgovarjajo v Bernu, da je Švica priznala Vatikan in Izrael, da pa nima diplomatskih odnosov s Severnim Vietnamom in z osvobodilno fronto.
IZRAELSKA PREDSEDNICA GOSPA
GOLDA MEIR V LONDONU
V Jeruzalem se je v sredo vrnila izraelska predsednica gospa Golda Meir, ki je bila sedem dni na uradnem obisku v Lon-
Sporočilo pravi dalje, da mirna rešitev na Srednjem vzhodu narekuje izvedbo varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967 z vsemi določbama vštevši urnik izraelskih sil z arabskega ozemlja, ki ga je Izrael zasedel v vajini 5. junija 1967.
ROCKEFELLER BO NADALJEVAL
OBISKE V LATINSKI AMERIKI
Newyorški guverner Nelson Rockefeller je po sestanku s predsednikom Nixonom izjavil, da se ne misli odpovedati nadaljevanju svojega informativnega potovanjia po Latinski Ameriki. Rockefeller je moral nedavno prekiniti obiske v Južni Ameriki zaradi hudih demonstracij proti ZDA.
Dejal jie, da bi taka odpoved »pomenila dopustiti zmago sovražnikom ZDA in sovražnikom samega latinskoameriškega ljud-
Izraelska predsednica gospa Golda Meir je ob uradnem obisku v Londonu na tiskovni konferenci zahtevala prekinitev pogovorov štirih velikih o vprašanju Srednjega vzhoda ter direktna pogajanja med Izraelom in Arabci.
domu. Pred odhodom iz Londona je gospa Go-lda Meir izjavila časnikarjem, da je pripravljena iti v Kairo in govoriti z Naserjem, tudi če se sestanek napove samo eino uro poprej. V izvezi z Gromikovim obiskom v Kairu je dejala, da bi Izrael »z •naklonjenostjo sprejel vse, kar bi Gromiko storil, da prepriča Naserja, da so neposredna pogajanja edina pot za mir.« Z britanskim premierom Wilsonom sta se pogovarjala o številnih problemih. Sestala se je tudi z obrambnim ministrom: tu je bilo govora o sporazumu za prodajanje tankov. Pravijo, da je britanska vlada prepovedala prodajanje težkih tankov Izraelu.
KAMBODŽA PREKINILA ODNOSE
Z BONNOM
Princ Norodom Sihannlk je sporočil, da je Kambodža privolila v obnovitev diplomatskih odnosov z ZDA, s tem da isi najprej izmenjajo odpravnike poslov. Dodal jie, da j.e Kambodža prekinila diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo in bo odklonila pomoč bo noske vlade. V zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo je Sili anuk izjavil, da so to sklenili, ker bomnska vlada stopnjuje grožnje in sankcije proti Kambodži, ker je ta uvedla diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo. Bonnsika vlada je 4. junija odredila konec dejavnosti svojega jx>sla.ništva v Pnom Penhu in da ne bo dovolila nove pomoči, da pa bo še nadaljevala dajanje tekoče pomoči. Sklenila je tudi, da ne prekine diplomatskih odnosov. Kamboški ministrski svet pa je na izredni seji sklenil prekiniti diplomatske odnose im odkloniti vsako nemško pomoč. V tem smislu so davi izročili zahodnoneniškemu odpravniku poslov uradno noto.
POROČILO O GROMIKOVEM
OBISKU V KAIRU
V sredo, 11. junija, je nenadoma prispel v Kairo sovjetski zunanji minister in izročil Naserju poslanico sovjetskih voditeljev. Gromiko je poročal Naserju o dosedanjih posvetovanjih štirih velesil. Po obisku, ki j,e trajal štiri dni, so izdali skupno uradno sporočilo, ki izraža priznanje Sovjetske zveze, ker Egipt izjavlja, da sprejema revolucijo in da jo misli izvajati. Sovjetska zveza ponovno izreka vso podporo borbi Egipta in drugih arabskih držav za odpravo posledic izraelskega napada. Egipt pa izreka priznanje zaradi sovjetske pomoči.
stva«. Dodal jie, da upa, da bo lahko obiskal tudi Peru, Venezuelo in Čile, ki so odklonile njegov obisk.
Rockfeller je zatem priznal, da je v Latinski Ameriki veliko nezadovoljstvo do Združenih držav Amerike, in pripomnili: »Sedaj trdno nameravamo izboljšati stanje. Prav to je smoter mojega potovanja: odkriti, kar ni v redu v naših odnosih z Latinsko Ameriko, da zatem popravimo.«
V enajstih dneh bo obiskal Brazilijo, Urugvaj in Paragvaj.
da je nova vlada Vietlkonga že dala navo-vodila delegaciji pri pariških pogajanjih.
Narodnoosvobodilna fronta je imenovala za ministrskega predsednika arhitekta Tan Phata (56 let) preko radia j.e sporočila tudi imena ministrov (12) novoimenovane vlade. Potrdili 'So tudi, da j|e bila gospa N'guyen Thi Bitih imenovana za zunanjega ministra ter za novega načelnika delegacije fronte na pariških pogajanjih za Vietnam. Dosedanji načelnik delegacije v Parizu Tran Buu Kiem bo imel funkcijo ministra pri predsedstvu vlade. Za ministra za gospodarstvo in finance je bil imenovan Le Van Bo, za ministra za zdravstvo in družbene zadeve ipa gospa Dung Hoa. Radio FNO je tudi sporočil, da so imenovali še 13-članski komite, ki naj bi pomagal vladi kot posvetovalni organ.
IZ VIETNAMA UMIK 25.000
AMERIŠKIH VOJAKOV
Združene države Amerike bodo od svojih 450.000 vojakov, ki jih imajo sedaj v Južnem Vietnamu, umaknile iz vietnamskega bojišča do avgusta 1969 25.000 vojakov. To so objavili v sporočilu, ki sta ga izdala na pacifiškem otoku Midway po tri umi konferenci ameriški predsednik Nrxon in južnovietnamiski premier Tbieu. Umikati jih bodo začeli čez en mesec. Ni-xon je izjavil, da jie sprejel ta sklep na Thie-ujev predlog in ob soglasju ameriškega poveljnika v Južnem Vietnamu.
ZAJETA SEVERNOKOREJSKA
LADJA
V Seulu so uradno javili, da so vojska, mornarica in letalstvo Južne Koreje zajele •severnokorejsko 75-ton siko ‘ladjo, ki da je skušala izkrcati severnokorejske agente na Južni Koreji. Poročilo dodaja, da je bilo 15 mož, ki so bili na ladji, ubitih.
Ladjo so zajeli blizu otoka Huiksan, 384 kilometrov jugozahodno od Seula. Južno-korejska informacijska služba trdi, da so imeli agenti te ladje stopiti v stik z nekim vohunom na omenjenem otoku in ga prepeljati na Severno Korejo.
Uradno sporočilo pravi, da je bila ladja oborožena in da se je približala otoku. Z majhnim 'gumijastim čoilnom so trije člani posadke odpluli proti otoku, da bi stopili v stik z omenjenim vohunom. Tega pa so že prej aretirali, in ko se je čoln približal otoku, so ga zajeli. Vojska, mornarica Jn letalstvo so nato s skupno akcijo zajeli še ‘ladjo.
Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je izročil v Kairu predsedniku Naserju poslanico sovjetske vlade.
BREŽNJEV: INCIDENTI NA
KITAJSKI MEJI SE NADALJUJEJO
Na sovjietsko-kiitajski meji še vedno prihaja do oboroženih spopadov, je dejal pred kratkim vodja sovjetske partije Leonid Brežnjev in dodal: »Ne moremo zapirati oči pred dejstvom, da se provokacije kitajskih vojakov na sovjetski meji nadaljujejo.«
VIETKONG USTANOVIL ZAČASNO
REVOLUCIONARNO VLADO
Pretekli teden je predstavnik delegacije FNO na pariških pogajanjih potrdil vest, da j,e bila na ozemlju, ki je pod njihovim nadzorstvom v Južnem Vietnamu, ustanovljena začasna revolucionarna vlada. Komunistična nacionalna osvobodilna fronta za Južni Vietnam FNO, politična roka Vietkonga, je vso neomejeno oblast predala začasni revolucionarni Vladi. Radio nacionalne osvobodilne fronte jie naglasil,
AVSTRIJA ŽELI ZAKLJUČITI POGAJANJA GLEDE JUŽNEGA TIROLA
Avstrijski zunanji minister dr. Kurt VValdheim je v tirolskem glavnem mestu Innsbrucku izjavil, da hoče Avstrija s sporazumom z Italijo doseči priznanje obsežnejše avtonomije za Južne Tirolce, ki živijo v bocensiki pokrajini. Italijanski tisk z zadovoljstvom komentira to Waldheimovo izjiavo, češ da je realistična.
Na Tirolskem (tako pišejo nekateri italijanski listi) in drugod po Avstriji prihajajo na dan z novimi zahtevami proti Italiji-Utrdil se je vpliv Roberta Dredislerja med nacionalističnimi organizacijami. Drechsler bo začeli nabirati podpise po vsej Avstriji, in sicer bo zahteval ljudsko glasovanje za priključitev Južnega Tirola Avstriji. Zdaj zbira denar v ta namen ter si skuša zagotoviti vpliv listov. Organizacija Berg-Isel-Bund predlaga vnovič, naj avstrijska vlada zahteva za južne Tirolce plebiscit.
Sv. oče: razumevanje mladine - soodločanje
delojemalcev
Sv. Oče Pavel VI. je v torek, 10. junija, pri svojem enodnevnem obisku v Ženevi (povabila ga je mednarodna organizacija dela, ki je proslavila 50. obletnico svojega obstoja) prvič stopil uradno v stik s protestantskim ekumenskim svetom Cerkva in s tem podvzel cerkvenozgodovinski pomemben poskus okrepiti ekumensko sodelovanje med posameznimi krščanskimi verami.
V svojem globoko zasnovanem govoru pred 235 zastopniki protestantskih, anglikanskih in pravoslavnih Cerkva je papež govoril o »občudovanja vrednem gibanju kristjanov«, katerega končni cilj je združitev. V tem »srečanju« se že kažejo obrisi tistega dneva, na katerega čakamo že stoletja.
Kot primer sodelovanja med krščanskimi Cerkvami je imenoval papež premišljevanje o združitvi, iskanje boljšega razumevanja in koordinacijsko prizadevanje za socialni in gospodarski razvoj in za mir med narodi. Papež je pri tem poudaril, da čas pristopa katoliške Cerkve k ekumenskemu svetu Cerkva še ni zrel za to. Pot bo še »dolga in težka«.
Pastor Eugene C ar som Slake je označil papežev obisk kot znak večjega zanimanja za ekumensko gibanje, vzasjeimimega prizadevanja krščanskih Cerkva po pravičnosti in miru, ter za boj, proti lakoti in revščini.
SKRB ZA PONIŽANE IN RAZŽALJENE
Papež je v Ženevi najprej obiskal palačo Združenih narodov, kjer iso proslavili 50-letnlco ustanovitve mednarodne organizacije za delo. Tu je pred 1150 delegati sindikatov, delodajalcev in vlad iz 127 dežel govoril o vlogi dela v modernem svetu.
Papež je v svojem govoru omenil delo pionirjev socialne pravičnosti. Omenil je zatem encikliko »Rerum novarum«, »Qua-dragesimo anno«, »Mater et magistra« in »Populorum progressio«. Izrekel je priznanje mednarodni organizaciji za delo ter drugim mednarodnim ustanovam v Ženevi, zlasti Rdečemu križu in je poudaril, da je mednarodna organizacija za delo prestala vse preizkušnje in ostala zvesta svojim idealom, ki so splošen in trajen mir, ki naj temelji na socialni pravičnosti.
V zaključnem delu svojega govora je papež ugotovil, da jie smoter, ki ga je treba doseči, še zelo daleč, poudarili je potrebo, da se zagotovi organska udeležba vseh delavcev ne samo pri plodovih dela, temveč tudi pri gospodarski im socialni odgovoruo-
UKOVNA UMETNOST:
Osmi grafični bienale v Ljubljani
V peitek, 6. junija, jie predsednik republiškega izvršnega sveta dir. Franc Hočevar v Moderni galeriji v Ljubljani svečano odprl 8. mednarodni grafični bienale.
Dr. France Hočevar je v svoji besedi ob pričetku razstave poudarili izreden pomen, ki ga je izoblikoval ljubljanski grafični bienale, zato sie jie vsem, ki so k temu uspehu kakorfcoih prispevali, tudi zahvalil.
Ko je označeval letošnji ‘bienale, je Zoran Križišnik, ravnatelj moderne galerije, tudi dlejal: »Četudi je vs^ka razstava v okviru narodne grafične razstave — dveletke v Ljubljani — plod dveletnega prizadevanja, tehtanja, odbiranja, pregovarjanja, dvomov in sklepanja, oblikovanja skupine ljudi, pomeni tedaj, ko je slednjič urejena in zbrana in pripravljena na to, da si jo ogledata občinstvo in kritika, celo za umetnike in prirejevalce presenečenje.« Tako je tudi letošnji bienale, je dejal Zoran Kržišnik, usmerjen k prikazu grafičnega trenutka v svetu.
Osrednji dogodek svečanosti je bila nedvomno razglasitev nagrad. Odločitev žirije je prebral njen predsednik Francois Maithey iz Pariza. Letošnji nagrajenci so: častna nagrada — Giuseppe Caipogrossi, Italija; velika nagrada v znesku 10.000 dinarjev — Janez Biernilk, Jugoslavija; premije v znesku 5000 dinarjev — Jiri Anderle, Češkoslovaška, Lourdes Castro, Francija in Frank Stella Združene države Amerike.
Na bienalu so zbrani večina majpomemib-nejši grafiki .sveta od Miro j a Raiuschenber-ga iin reprezentativni zastopniki Francije, Združenih duižaiv Amerike, Italije, Japonske im Zvezne Republike Nemčije. Avstrijo zastopa deset grafikov (izbral jih je direktor Albertine dr. Koschatsky), a imajo spričo drugih odličnih grafikov precej težko stališče. Trije korošci Gisellbert Holce (edini od Avstrijcev, ki je prejel odkupno nagrado za svojo litografijo »Na vrtu«), Valentin Oman z jedkanicami in Adolf Holzer z barvnimi seri.gr.afij.amii prednjačijo med Avstrijci. Letošnji 8. grafični bienale bo odprt do 31. avgusta 1969.
in prihodnost njihovih otrok. Poudaril je tudi, da je potrebna udeležba narodov pri graditvi sveta. Na koncu je pozval mednarodno organizacijo dela, naj bi znala razu-sti, od česar je odvisna njihova prihodnost
Na 'spomladanski razstavi umetnikov Koroške, ikii 'SO jo odprli v sredo., dne 11. junija, razstavlja 114 slik in 10 plastik 36 slikarjev in 3 kiparji. Od teh je 16 slik Rudolfa Caniavala in jo je smatrati kot kolektivno razstavo tega danes 75-letnega umetnika.
To razstavo bodo pozneje prenesli še v večja mesta Koroške, in sicer najprej od 4. do 19. junij a v Paracelzusovo dvorano v Beljaku, nato do 29. julija na grad Por-cio v Spittalu ob Dravi, avgusta bodo šli z njo v Šmohor ob praznovanjiu 800-letnice ustanovitve mesta.
Razstava §ama daje lep pogled ustvarjanja koroških likovnih umetnikov. V glavnem prostoru so akvareli P epa Gralbnerja, kubistični pokrajinski motivi Josefa Tichyja, konvencionalni lesorezi Herberta Brunner-ja, vmes pa slike iz ptičje perspektive individualista Joisefa Gabi er j a in ena lepa zimska 'pokrajinska slika Kurta Schmidta, Use Mayr je ostala pri svojih grafobatilkah, Karl Bauer je ohranil svojo lastno noto v slikanju ikon, medtem ko Siegfried Tragatsch-nig razstavlja lepe barvaste rdeče in rjave jedkanice. Slike Ernsta C er jakova so napol predmetne, simbolične kompozicije. Tu srečamo ponovno sliko Giselbarta Hokeja »Moža z odrezano rolko«, prav talko Petra Rrawagne rdeče-rumeno-zeiene barvne slike de umetne sinovi. Tudi naš rojak Valentin Oman je zastopan na razstavi z novimi subtilnimi akvareli na orumenelem papirju. Ernst Graf se j,e zapisal popolnoma abstraktnemu slik airs tvu.
Naš list je že obširno poročal o mednarodni didaktični razstavi šolstva v Novi Gorici (med 5. in 12. majem) treh sosednjih dežel: Koroške, Furlanije — Julijske krajine in Slovenije. Prva taka razstava je bila novembra lani v Vidmu: tedaj so pokazali samo obvezne šolske knjige in leposlovje. Na letošnji majski razstavi v Novi Gorici pa so razstavljali izdelke otrok in učiteljev, ki zadevajo pouk po predmetih od prvega do osmega razreda obvezne osnovne šole. V tem okviru so prikazali tudi pouk na dvojezičnih osnovnih šolah za slovenske otroke v Italiji ter šolah za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji.
Dodatno k temu nam je poslal učitelj Karl Samonig iz Marije na Zilji članek pod gornjim naslovom (Op. ured.)
Furlanija je dala med drugim lep prerez dela na dvojezičnih šolah .na Koroškem. Pokazala je lepe uspehe na vseh tistih šolah, lin to je že mnogo dvojezičnih šol, kjer so1 na delu učitelji, katerih stališče do dvojezičnega šolstva je pozitivno oziroma objektivno. Razstava naj bi dala tudi pobudo vsem tistim učiteljem, ki so trenutno še nezainteresirani in morda še niso razumeli klica časa.
Slovenski del .koroške didaktične razstave je zavzel kvantitativno in zlasti kvalitativno častno in hvalevredno mesto. Videli smo krasne zvezke učencev, od .prvega razreda ljudske šole, preko vstih šolskih stopenj,, do zadnjega razreda glavne šole. Poleg zvezkov, risb ter ročnih del fantov in deklet, naj tukaj: omenimo sip is pod naslovom: »Žive naj vsi .narodi, ki hrepene ...«, 'ki ga
meti zakonite težnje mladih in jiicm odpreti pot prihodnosti.
Zatem se je papež v uradu predsedstva mednarodne zveze za delo sestal najprej z delegati delavcev in njihovimi tehničnimi svetovalci, ki sodelujejo na konferenci, zatem z delegati delodajalcev in 'končno z delegati vlad, med katerimi je 70 ministrov za delo, ter z diplomati, ki so akreditirani pri Združenih narodih in pri specializiranih ustanovah v Ženevi. Vsako skupino je pozdravil s kratkim priložnostnim nagovorom. Pozneje je imel papež privaten razgovor z ravnateljem Morsejem, ki je pozneje v parku predstavil papežu funkcionarje m uradnike te ustanove (približno 2800 oseb iz 108 držav). Tu je ravnatelj Morse izrekel papežu dobrodošlico in govoril o delu te organizacije. Papež je v svojem odgovoru poudaril važno nalogo te organizacije, ki se lahko označi z besedami: »Vi ste služabniki, zvesti in aktivni služabniki skupne blaginje človeštva«.
V levem stranskem prostoru razstavljajo še Adi Hoikair, Lily Knapp s svojimi pero-rezi, Seidler — Nagele s surrealističnimi pokrajinami, Adelheid Schneider, Hilde Frodi tradicionalne akvarele, Rudolf Sant-ner ljubi umetniške kontraste, Willi Gotzl pokrajine z bledimi barvami, Werner Tat-schl je zastopan z enim eksponatom. V desnem -stranskem prostoru razstavljajo tudi tuji gostje tega društva umetnikov: Peter Mayers s svojimi temnimi olji s svetlimi zlatimi vložki in pa iz Spiittala mladi Robert Grasiser, ki nekaj ve o kompoziciji slikanja. Tretji gost je češkoslovaški emigrant Jain Milan Krkoška, ki živi v Celovcu. Njegova lesena soha jie izredno izrazita.
Dal jie je treba omeniti še Hansa Kleiner-ta z njegovimi staromodnimi osnutki, Irm-ga-rd Engler z njenim individualnim pokrajinskim oblikovanjem, Hans Hiesberger z ekspresivnimi pokrajinami iz novejše dobe, Reinhilde Kaufmanm s poetično pero-risbo, Sergo W akounig z gvaši, H uho Wulz z jedkanicami, Franz Peitschounig-Moro z gvaši, Werner Lossl, Anton Tschauko in Erich Schuschmiig iin Franz Pirbauer razstavljajo nekaj nenavadnega. Franz Kaplenig je zastopan z lepo pokrajinsko kompozicijo s kubističnimi tendencami. Plastike Otmarja Jaindla in Ericha Unterwegerja so prav ustrezajoče.
Šestnajst sliik Rudolfa Canavala kaže motive iz Italije in Beljaka in zgovorno pričajo o spretnem opisovalcu svojega milj e j a.
je stavil prav za to didaktično razstavo g. nadzornik Rudi Vovk.
Nalogo .so pisali skoraj nia vseh šolah in je rodila, kot smo se lahko prepričali na razstavi, lepe sadove. Vsebina teh spisov nam je pokazala, da zbliževanje treh narodov ni več prazna beseda, temveč je dostopna preko učiteljstva tudi otroškim srcem. Obenem s-o tudi dokaz, da se je ozračje na takih šolah bistveno spremenilo in da zastarali nemško-nacionaIni strupeni duh stopa v ozadje.
Pisava posameznih učencev j.e bila na visoki ravni in je, ne da bi pretiravali, vidno prekosila pisavo učencev sosednih dežel.
Dela v zvezkih so dvojezično prikazana, kakor pač ustreza danim razmeram. Ravno v tem se zrcali stremljenje naših učiteljev, da nadaljujejo delo po začrtani, poti.
.Učenki Jožici Wolte iz Borovelj (glavna šola) je novogoriška mestna občina podelila celo diplomo za najboljši spis.
Vsem učiteljem, zlasti nadzorniku Rudiju Vouku čestitamo k obširnemu in poučnemu prikazu. Dali so vzgled, kako se dejansko res mora delati, če učitelj z vsem srcem opravlja ta lepi poklic. Gospoda nadzornika, ik,i je nosil vso težo in odgovornost priprave didaktične razstave, ter jie s spretno roko izbral primerna dela, pa prosimo, da bi morda v okviru predavanj pedagoškega tedna širšemu krogu oziroma vsem onim, ki se niso mogli udeležiti razstave v Novi Gorici, še enkrat pokazal vsa razstavljena dela.
Spomladanska razstava Društva umetnikov
Slovenski delež koroške didaktične razstave
v Novi Gorici
SLOVENCI
dama in pa im ta
Odkritje spominske plošče skladatelju Ivanu Laharnarju
V nedelj o, 15. junija, so na šentviški gori (na planoti med Idrijco in Bačo) v središču vasi slovesno odkrili spominsko ploščo Ivanu Laharnarju, skladatelju, pesniku in zborovodji. Proslava je biia združena s kulturnim programom.
Skladatelj Ivan Laharnar (1866—1944) izhaja iz trdne kmečke družine. Že po naravi je bil glasbeno nadarjen, sprva samouk, se je pozneje izpopolnil v glasbeni vedi, da nam je ustvaril celo zbirko vokalnih skladb (svetnih in cerkvenih).
Klub starih goriških študentov, ki se je spomnil že cele vrste zaslužnih mož na Goriškem, je poskrbel tudi za to, da se postavi temu zaslužnemu glasbeniku primorske ožje domovine dostojna spominska plošča, ki so jo vzidali na njegovi rojstni hiši na šentviški gori.
Zlati jubilej slovenskega pevca
S predstavo Forsterjeve opere »Gorenjskega slavčka” je te dni proslavil svoj petdesetletni zlati jubilej prvak ljubljanske Opere, baritonist Vekoslav Janko. Nastopil je v partiji Chansonetta v domači operi, ki še zmerom predstavlja enega izmed najvišjih dosežkov slovenske operne literature. Ta izbor gotovo ni nastal po naključju, saj sodi baritonist Vekoslav Janko v generacijo pionirjev slovenske operne umetnosti, med tiste slovenske velike pevce, ki so najbolj zaslužni za napredek in razcvet ljubljanske Opere.
Vekoslav Janko je začel svojo kariero v Mariboru kot dramski igralec. To pa ni ostal dolgo, kajti v njem je kmalu odkril baritonista znani pedagog slovenskih opernih talentov rajni profesor Julij Betetto, sam odličen član ljubljanske Opere. Ta je bil učitelj mlademu baritonistu in kmalu dobil nastavitev v tej operni hiši. Jankov bleščeči bariton je skozi dolga desetletja uporabljal plastične baritonske partije klasičnega in modernega repertoarja. V več tisoč nastopih je odpel okoli dvesto različnih vlog. Vsako partijo je temeljito naštudiral ter jo pevsko in igralsko šolano prednašal in zgledno odigral.
Umetnik Vekoslav Janko je ostal ljubljanski Operi zvest vse do svoje upokojitve. Vsaj nekaj njegovih partij omenimo: občinstvu se je močno priljubil kot oče v Traviati, kot Figaro v Seviljskem brivcu, Evgen Onjegin, Igor v knezu Igorju, Marcel v Boheme, Valentin v Faustu, Amonasro v Aidi, Escamilio v Carmen itd.
Visoko odlikovanje v Rimu
Papež Pavel VI. je odlikoval g. Romana Rusa z redom viteza sv. Silvestra. Odlikovanje mu je izročil kardinal Marella v uradu za nekristjane, kjer je g. Rus vodja tiskovnega oddeka in knjižnice. To je drugi Slovenec, kateremu so izročili papeško odlikovanje. Prvi je bil poslanec dr. Pitamic v Wa-shingtonu.
Bergant, dunajski diplomant
Strokovnjak za orgelsko igro Hubert Bergant, honorarni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je uspešno opravil dne 13. maja letos svoj dopolnilni študij na Dunaju z diplomo na koncertnem oddelku za orgle.
Priznanja s prve revije slovenskih kratkih filmov
Ob koncu prve revije slovenskih kratkih filmov, ki jo je minuli teden ob pomoči svojih predavateljev pripravila mladinska organizacija na tehniški tekstilni šoli v Kranju, je sedemčlanska komisija dijakov te šole, v kateri je kot mentor sodeloval filmski delavec Vitko Musak, podelila nagrade. Zlasti tkalski čolniček je prisodila filmu Maka Sajka ,Strupi’ (Viba film), srebrni čolniček je dobil film ,Sam’ Dušana Prebila (Viba film), bronasti čolniček pa film 'Mlada Evropa, Andreja Stojana (RTV Ljubljana).
NAGRADA ZA LIRIKO
Strokovna komisija na tekmovanju za najiboljišo zbirko liričnih ipesmi, 'ki so ga začeli lani na pobudo avstrijskega združenja novinarjev, je dodelila nagrado 10.000 šilingov pesnim iiz Salzburga Juliani Wind-hager, rojeni leta 1912. Dobitnica je že prej dobivala nagrade za svoje literarno delovanje.
DRAGOCENO DARILO
Tržaška hranilnica Cassa di risparmio, ki je leta 1964 v počastitev štiristoletnice smrti velikega genija-umetnika Michelangela izdala antologijo njegovih risb, je to reprezentančno knjigo nedavno poklonila tudi knjižnici ljubljanske akademije za likovno umetnost. Monografija obsega 103 risbe v faksimilu in študijo Paole Barocchi.
Mnesife fcalui/
DR. ERIK PRUNC »IZZIVA«
V	,Ratedri”, listu mariborskih študentov, je izšel pred kratkim pod gornjim naslovom članek, ki zadeva našo narodno problematiko. Zaradi interesant-nosti ga danes ponatiskujemo v celoti. (Op. ured.)
V	zadnjem času nam je mogoče pozorneje slediti kulturnemu in političnemu utripu Slovencev, ki živijo onkraj naših meja. To pa nam tudi omogoča, da smo bliže resnici o ideoloških in siceršnjih prepadih, ki razkrajajo slovenski zamejski živelj. Morda smo si 'bili že poprej na jasnem z nekakšnimi splošnimi ugotovitvami o tem razkroju, seveda pa je čisto drugače, če se z njim soočimo ob čisto konkretnih vprašanjih. To je zlasti boleče zavoljo tega, ker nenehno na vseh nivojih poudarjamo, da morajo biti nacionalni interesi pred ideološkim, zlasti pa pred osebnimi ali grupa-škimi spopadi. Za Koroško j-e zelo značilna sicer obrobna -polemika, -ki se odvija med Slovenskim vestnikom in Našim -tednikom. Vestnik j,e Našemu tedniku očrtali, da je zelo skopo poročal o proslavi v Velenju, da jie poročilo -povzel kar iz Kleine Zei-tun-g in da se ljudje okrog Tednika očitno učijo zgodovine iz Žebotove knjige Slovenija včeraj, d-anes, juit-ri. Tednik seveda ni ostal dolžan in je udarec v -enaki -m-er-i vrnil. Med drugim so v sestavku »Vestmikova« kosmata vest zapisali, da so o proslavi v Velenju poročali sicer skopo, zato pa objektivno, da bi bilo dobro, ko bi Vestnik sam pometal pred svojim pragom, kajti v listu baje mrgoli napadov nia N arodni -svet in -da se konec koncev -tudi ZSO, ki nenehno ponavlja misel »opustimo malenkostne prepire«, spušča v netaktno politikantsko mešetarjenje (cit.: Opozarjamo na -to, da :si je dovolil biti predstavnik ZSO oziroma SPZ v Pliberku mn-enj-a, d!a je 'bilo izzivanje z Martinom Krpanom odveč, da naj dr. Prunč nikar ne izziva s svojimi -predavanji. S tem se je o-menjeni predstavnik postavil popolnoma na stran Karntner Heimatdiensta!).
Takšni očitki z obeh strani mi 'kot -nepristranskemu opazovalcu povedo pač dovolj- o -sami naravi »idejnih razlik« na Koroškem i-n o političnem (beri: voditeljskem) trenju na Koroškem. V tem primeru sicer nagibam k mnenju Našega tednika, ki se ne opira na nekakšne splošne ugotovitve o »žebotovstvu«, marveč -govori o čisto konkretnih primerih o odnosih in -razmerjih, ki so zdaj in tukaj,. Seveda nimam namena soliti: pameti mnogim pametnejšim ljudem na Koroškem. Hočem jim povedati le to, da nas, zlasti- mlade, ne zanimajo toliko niti ki vodijo iz polpretekle zgodovine k sedanjemu stanju. Vemo, da niti na eni niti. na drugi strani ni kakšnih vojnih zločincev, ki bi jim bilo treba soditi. Bolj nas zanima konkretno ravnanje in resnična volja ter zavzetost za reševanje slovenstva. Nas nič -ne obvezuje, da ibi se opredeljevali za tiste, ki imajo takšen svetovni nazor kolt mi, če pa se v trenutnih razmerjih obnašajo- politikantsko in nedovzetno, vsaj- deklarirani odprtosti navkljub. In ravno zavoljo tega jie treba reči, da so naše simpatije pač na strani tistega, ki je borbeno zavzet za nacionalne interese, -ki ga ne zanima ideološki -boj. V -tem primeru j-e to pač Naš tednik, če -obračamo sbv-ari tako ali pa taiko.
Janez Mlakar
OMAN IN JANUSCH
RAZSTAVLJATA NA PLEŠIVCU
V	nedeljo, dne 22. junija, bodo odprli na Plešivcu razstavo »Oblikovna vzgoja včeraj in danes«. Je to pregled najboljših slik gojencev Marijanišča zadnjih trideset let. Marsikateri izmed nekdanjih Marija-niščnikov bo našel kako svojo pozabljeno »umetnino« iz šolske dobe.
V	posebni sobi so razstavljena dela dveh uspešnih umetnikov, ki sta končala gimnazijo na Plešivcu. Sta to naša rojaka VA-LETIN OMAN in GUSTAV JANUSCH. V tej zvezi bi še pripomnili, da Oman zastopa Koroško na bienalu v Ljubljani (o tem pišemo podrobneje na tretji strani), Janusch pa bo prihodnji teden odprl razstavo v galeriji »Autodidakt« na Dunaju.
V	nedeljo, 22. junija, bo razstava odprta od II. do 17. ure. Od 23. do 29. junija pa od 14. do 16. ure.
Darujte za Mohorjev dijaški dom !
Mladinski zbor iz Ljubljane v Škocijanu
Preteklo nedeljo (15. junija) je obiskal Koroško Mladinski zbor Pionirskega doma v Ljubljani. Na izlet so prišli mladi pevci, okrog 50 po številu, pa so vmes nastopili v Farnem domu v Škocijanu, kjer jih je gostoljubno sprejel g. župnik Koglek. Zapeli so lepo vrsto pesmi, kar po pravici povejmo — pravi koncert v dveh delih, v prvem predvsem umetne pesmi, v drugem pa ljudske. Zanimivo, kako je zborov dirigent prof. Miro Kokol znal poživiti nastop zbora: sredi prvega in tudi drugega dela je vpletel nastop dekliškega noneta, lepo ubrane komorne skupine, na koncu drugega dela pa celo kombinacijo zbora in noneta.
Zbor je že nastopil v radiu in na televi-
ziji v Ljubljani, priredil samostojen koncert v filharmonični dvorani v Ljubljani, zato ni čudno, da je tudi presenetil poslušalce z izredno lepim petjem; intonacija je bila čista, izgovarjava razločna, petje samo pa intenzivno, kar je zlasti pri mladinskem zboru dosti težko doseči. Vse to priča, da ima zbor v svojem dirigentu izvrstnega glasbenega pedagoga.
Po koncertu so si mladi pevci ogledali obe večji podjunski jezeri: Klopinjsko in Zablaško. Pri Brezniku so jim Trampuževi iz Doba pripravili nepričakovano presenečenje: vsak pevec je dobil sladoled. Pevci so se jim po svoje oddolžili: zapeli so nekaj pesmi, ki so jim tudi številni letoviščarji prisluhnili.
Predstave Cirkusa Reberniga veliko doživetje za mlado in staro
Kot je uvodom-a direktor znanega avstrijskega Cirkusa Reberniga na petkovi (13. junija) tiskovni konferenci koroškim žur-nalistom povedal, se mora njegovo podjetje dandanes boriti z izrednimi gospodarskimi težavami. Tako je na pri-mer dej-al, da letos, kjer so gostovali (Nižja Avstrija, Dunaj), ni bilo tistega zanimanja kot prejšnja leta. Kje leži vzrok, je natančno težko reči, toda zagotovo jie, da televizija na veliko ubija to (tudi druge) vrs-to umetnosti. Po njegovem mnenju država premalo ščiti avstrijski cirkus. Tako lahko pri nas gostuje vsako leto en tuj cirkus (nemški), ter
danes doživetje: bolj kot kdaj koli ne le za bujno domišljijo otrok, temveč tudi za odrasle, ki jim je beg iz sinhronizirane vsakdanjosti danes težavnejši.
Sedaj se pa povrnimo k predstavi. Velike obločnice pod veličastnim platnom so ugasnile in areno je obsijala raznobarvna svetloba žarometov.
Po uvodnih glasbenih akordih orkestra smo občudovali glavne atrakcije programa: dresuro z jahajočim afriškim levom, ki jo je z neverjetno spretnostjo obvladovala gdč. Dagmar, potem kolosalne vaje konj, ki nazorno pokažejo, -koliko se lahko nauči
s tem škoduje domačemu podjetju. Zaradi tega bi bilo prav, če bi odgovorne oblasti dale le vsako drogo leto dovoljenje za gostovanje v Avstriji. Nadaljnje težave vidi direktor Cirkusa Reberniga v tem, da država avstrijskim cirkusom ne daje nobenih subvencij, -kot je to primer pri gledališčih, ki jih podpira tudi dežela. Zato -hi bilo pra-v če bi se našla neka rešitev zanje tudi s te plati, saj je to tudi kultura, poleg tega je to tudi socialno vprašanje. Od leta 1952 gostuje pri nas vsako leto en nemški cirkus, kar j-e v gospodarskem oziru za Cirkus Re-bertnig nevzdržno.
Podjetje Cirkus Rdbemig zaposluje trenutno 130 nastavljeneev s preko 100 živalmi. Štirideset železniških vagonov je potrebno za prevoz te množice živali, ljudi in opreme; cirkus sam pa lahko sprejme pod svojo streho naenkrat 2000 ljudi: torej prav lepo število. Da j-e pri takem upravljanju ogromno stroškov, je na dlani. Ti" pa znašajo dnevno 36.000 šilingov. Da morejo vse te -stroške -kriti, je nujno, da obišče vsako predstavo vsaj 1000 oseb. Uprava cirkusa ima tudi socialne motive pred očmi, zato že leta ni povišala vstopnine, ta pa znaša le 20 do 60.— šilingov.
Da se Cirkusu Rebernigu ni treba bati konkurence, je pokazala otvoritvena gala predstava v torek, dne 17. junija, kajti po umetniški ravni prekaša vsak drog cirkus.
Na premieri so bili, poleg številnega občinstva, častnih gostov političnega in kulturnega življenja, tudi zastopniki tiska in radiotelevizije. Vsekakor je treba že uvodoma reči, da se splača odšteti nekaj denarcev za dve in pol uri trajajočo predstavo, ki te popelje v čudežni cirkuški svet, kajti cirkus je svet zase, svet, ki nam pričara človeka v novi dimenziji, človeka-junaka, ki po svoji volji kroti naravo. V tem človeku se navadno poosebljajo otroci, toda v istem človeku najdejo nekaj nadomestila za svoje razočaranje tudi starejši; zato je cirkus
Izredno lep le po imenu ,,Remus” ima Cirkus Rebernigg.
Poleg skokov skozi ognjeni obroč, obvlada lev „Remus” še posebnost: jahanje. Svojo krotilko, Dagmar je ime hrabri mladenki — uboga takoj.
kaka žival z dolgim in neutrudnim dresira-nj-em. Odlično izvajanje »smrtnih skokov« bratov Fontner je bila nova atrakcija. In spet živali. Tokrat sloni. Spet novi trenutki nepopisnega doživetja, pa vesela pasja revija in naučeni golobi pri svojih spretnostih.
V prvem in drugem deilu programa so nastopili glasbeni klovni, -ki so s svojo norčavostjo izvabljali hrupne -izbruhe smeha razgretemu občinstvu. Med temi sta se najbolj izkazala. Peppo in W-i'llie -ter Consuella in Grigo.
Medtem j-e bil kratek odmor, a občinstvo ni hotelo izgubiti priložnosti, da si ne bi pobliže ogledalo boga-t cirkuški zoološki vrt. Pa spet nove aktrakcije: odlično izvajanje dveh Dobričev, bolgarskih vrhunskih artistov, v igri s smrtjo na visoki kovinasti palici, dunajski artisti kažejo svoje spretnosti, pravo navdušenje pa vzbujata svetovna mojstra žonglerja Vi-nicio Chiesa in Mimi Rebernig-Chiesa; pet Salva-dorjev kaže vratolomne vaje na gibljivih kroglah, višek večera pa predstavlja smrtni skok s trapeza, da je gledalcem zastajal di-h.
Ob približno 23. uri so se ponovno prižgale velike obločnice in razlile -svojo prešerno svetlobo po areni, občinstvo pa se je v zavesti, da imamo tudi pri nas v Avstriji sijajen domač cirku-s, zadovoljno razšlo na svoje domove.
Na koncu naj še povemo, da bo Cirkus Rebernig ostal v Celovcu še do nedelje, 22. junija. Predstave so vsak dan dve, in sicer ob 15. in 20. uri. Cirkus je razpel svoje šotore v SterneckstraBe, nasproti West-schule.
Iz Celovca se cirkus odpelje v Beljak, kjer bo gostoval od ponedeljka, 23. do četrtka, 26. junija, odtod pa bo v Šmohorju od 27. do 29. junija; zadnje gostovanje tega fantastičnega cirkusa bo v Spittalu ob Dravi, in sicer od 30. do 2. junija. B. L.
CELOVEC
(Promocija)
V petek, dne 13. junija, je promovirala na pravni fakulteti dunajske univerze dipl. trg. gdč. Anica Tischlerjeva, hčerka prvega, dolgoletnega ravnatelja Slovenske gimnazije v Celovcu, g. dvornega svetnika dr. Joška Tischlerja. Mladi doktorici prava iz vsega srca iskreno čestitamo!
OBJAVA
SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za I. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straBe 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list
2.	dokaz avstrijskega državljanstva
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
Župnik Tomaž Ulbing - umrl
Zopet je posegla smrt med naš duhovniški stan in iztrgala iz naših vrst velikega in zavednega Slovenca. V Skočidolu je v ponedeljek, 16. junija 1969, umrl starosta slovenskih koroških duhovnikov, škofijski duhovni svetnik, dekanijski svetnik in župnik v pokoju Tomaž Ulbing.
Rajni je umrl v župnišču v Skočidolu, kjer je deloval kot župnik svoje rojstne fare več kot 40 let. Dobri Bog mu je naklonil visoko starost 88 let. Skoraj 64 let je opravljal svoj duhovniški poklic.
Pogreb blagega pokojnika je bil v sredo, 18. junija 1969, ob 15. uri, na domačem pokopališču v Skočidolu.
Dušo blagega pokojnika priporočamo sobratom v spomin pri sveti daritvi in vernikom v molitev.
Delegacija KDZ v Ljubljani
Dne 28. iiin 29. maja t. -1. j-e obiskala Ljubljano tričlanska delegacija Koroške dijaške zveze. Po-d vodstvom predsednika Osrednjega odbora Filipa Warascha se je razgo-varjala s predsednikom Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Janezom Vipotnikom, predsednikom Zveze mladine Slovenije Mitjem Gorjupom -ter članom Izvršnega sveta Bojanom Lubejem. Menili so se o vsestranski pomoči -matične Slovenije naši organizaciji,, in to ne glede na krščansko usmerjenost Koroške dijaške zveze. V-si razgovori' so potekali v prijateljskem ozračju, prav tako so vsi izrazili upanje, -da bi se sedaj še skromni stiki -izgradili.
Delegacijo Koroške dijaške zveze, katere člani- vsepovsod dokumentirajo svojo narodno pripadnost slovenskemu narodu in domovinsko pripadnost republiki Avstriji, j-e -sprejel -tu-di avstrijski predstavnik v Sloveniji, generalni konzul dr. Heinrich Rie-senfeld. V svojem nagovoru v nemščini in slovenščini je -gospod generalni konzul ob navzočnosti ministra Lubeja, predsednice Bojčeve, republiškega sekretarja Barboriča t-e-r predsednika ZMS Gorjupa med drugim naglasil dobesedno: »Ker smatram za svojo najvažnejšo nalogo to, da sem posrednik v-seh prizadevanj po kolikor mogoče tesnem sodelovanju na kulturnem področju, sem si dovolil, da sem vas povabil semkaj, da bi vam nudil priložnost, da nadaljujete svoje predhodne uradne razgovore še nekaj ur v neoficialni- obliki. To storim tem rajši, ker ste, moji koroški rojaki, mladi ljudje in gre pri va-s torej- za nosilce teh prizadevanj za bodočnost, od katerih aktivnosti in iniciative jie -odvisen nadaljnji razvoj.«
V uipanj-u, da bi se pri izgradnji nadaljnjih dobrih sosedskih odnosov med Koroško in Slovenijo v vedno večji meri upoštevala ter pritegnila tu-di slovenska manjšina na Koroškem, se jie delegacija KDZ vrnila na Koroško.
V Koroški deželni galeriji Tisnikar in Repnik
V petek, 13. junija, so v ikoroški deželni galeriji odjprii zanimivo razstavo dveh slovenskih slikarjev samoukov: Jožeta Tisnikarja in Antona Repnika.
Kot je v kratki razlagi, povedala ga. dr. Lee Sprinigsdhitiz je slovanska likovna umetnost dala sila veliko slikarjev samoukov, tu .prednjačijo zlasti Rusi. Pa tudi mali sosedini inarod Slovencev je dal v zadnjem času lepo vrsto takih samoukov, lahko bi jih imenovali še drugače »naivci«. Zato je prav, če v okviru kulturne izmenjave predstavimo koroškemu občinstvu tudi to zvrst slovenske slikarije — samouke. Tokrat predstavljamo Jožeta Tisnikarja in Antona Repnika. V Sloveniji Gradcu si je pridobil velike zasluge za likovno umetnost tamkajšnji direktor galerije Plečko. In prav on je tisti, ki je odkril oba umetnika.
Prvi je slikar samouk Jože Tisnikar. Ta nenavadni in vseskozi prodorni, nadarjeni slikar, ki se je tako rekoč umetnik rodil in razvil v okolju slovenjegraške bolnišnice in posebej prosekture, se je v desetih letih (tedaj, ga je odkril direktor Plečko),
' odkar intenzivno in uspešno slika, kljub popolnemu pomanjkanju umetniških šol, izredno razvil, Njiegove slike so zrasle iz delovnega okolja, v katerem živi. Zato ni nič čudnega, če v njegovih slikah najdemo bolniško in secirsko okolje, v katerega so prodrli tudi drugi elementi, kot netopirji iz kleti in žabe, pripravljene za medicinske poskuse, dalje sceno operacijske dvorane, celo prikaza delirium tremensa ne pogrešamo. Polqg teh elementov je še tu svatba, je gostinsko omizje.
Dajmo besedo slikarju samemu, ki pojasnjuje svojo umetnost takole: »Iščem odgovora n a smrt. Ljudska žalost mora biti. V zadnjiem času sem poskušal slikati v fazi delirijev. Občutij na kratko ni moč pojasniti, ker se v podzavesti in v vsej duševnosti mešajo. Da, bil sem v bolnišnici, najbolj sem se bal, da bi dobil električni šok, da bi mi zbrisali spomin (zaradi alkohola se je Tisnikar znašel namreč v bolnišnici v Slovenjem Gradcu, kjer tudi asistira v secirnici). Videl sem že figurice — zanimive so — v polspanjiu vidiš, da se ti neke stvari svetlikajo, a šele izza teh bleščečih objektov se pojavljajo figurice. Slikam v d e lir ju, to je izraz moje notranje groze, zato so slike tudi tolikokrat ekspresivne.«
Njegove slike — barvni registri zajemajo prehode od rjavkaste mimo prevlada joče zelenkaste, zelene, sivo in modro zelene do črne barve. V otrplih pozah ljudi, v njihovih topih pogledih, čutimo vse tisto, kar je umetnik imel povedati: morda vse dolge ure v neveselem okolju bolezni, umiranja, smrti in raztelešenja, podzavestno oblikovanje novega pogleda na svet in odnosa do ljudi in do samega sebe.
Anton Repnik, po poklicu čevljar, dela sedaj kot tovarniški delavec v Muti ob Dra-yi, je pravo nasprotje Tisnikarju. Repnik ima v sebi nekaj prirojene kmečke prekanjenosti. Njegove slike, ki so vzete iz kmečkega okolja, kaj tudi ne, saj sam živi v takem okolju, pričajo veselost in razigranost, barve so fantastično tople in svetle. Njegova dela so pikra kritika kmečkega življe-nj,a: iz njih govorhjzkareninjenec, in prav
tu s e v nekaterih točkah stika z grozljivim Tisnikarjem, ki ga je portretiral pri njegovem -delu v secirnici.
Antona Repnika so prireditelji povabili
zala na tej razstavi in nam posredovala še eno ugotovitev, da že dolgo ne sodita, na-kijub temu, da sta samouka, med naivce, ampak da sta izoblikovala v svojih storitvah pretresljivo, popolnoma osebno različico sodobnega figuralnega ekspresionizma,
Repnikova „Ohcet’y skoraj vsa kmečka družba leži pi jana pod mizo, ostanek gleda z izbuljenimi očmi: vobče je opaziti, da imajo vse njegove osebe na slikah tog pogled.
tudi k sodelovanju na razstavi v Hamburgu in Mamnheimu v Zahodni Nemčiji. Seveda se je Repnik povabilu odzval, saj pomeni priznanje za njegovo delo.
Oba umetnika (zlasti Tisnikar) sta poka-
katerega vredlnoist je že sedaji vele 'kot očitna.
Krasna razstava, na katero izrecno opozarjamo ljubitelje likovne umetnosti, da si jo ogledajo, bo odprta do nedelje, 6. julija 1969.	B. L.
PRI NAS NA KOROŠKEM
ŠMIKLAVŽ OB DRAVI (Obnovitev podružne cerkve sv. Andreja na Brdu ob Baškem jezeru)
Na binkoštni pomedel jelk, dne 26. maja letos je bila slovesna božja služba v obnovljeni podražiti cerkvi na Brdu ob Baškem jezeru. Prvo božjo službo, v obnovljeni cerkvi je opravil g. prelat Aleš Zech-ner. Bogoslužno opravilo je bilo v obeh jezikih. Pred pričetkom sv. maše je bila najprej procesija s kropijenjiem okoli cerkve.
V	nemški pridigi nam je razložil g. govornik kako je katoliška Cerkev Kristusova ustanova, zgrajena na tikali sv. Petra, v slovenski pridigi pa je poudaril g. prelat, kako jie duša Cerkve Sveti Duh, Marija pa mati Cerkve. Med sv. mašo je prepeval domači cerkveni' zlbor pod vodstvom g. organista Franca Schlapperja iz Marije -na Zilji.
V	velikem veselju, da imamo po- tolikem trudu in trpljenju zopet obnovljeno našo pdružnično cerkev sv. Andreja, ki bo v svoji novi obleki veliko pripomogla naravni lepoti Baškega jezera im med njim dvigajoče mogočne Kepe, smo zaključili versko slavje z zahvalno pesmijo: Hvala večnemu Bogu!
Hvala Bogu! Zdaj; imamo svoje svetišče obnovljeno, da se lahko ponašamo z njim. Tudi številni! tujci, ki prihajajo v teh dneh k mam na oddih, občudovat lepoto naših jezer, dolin in gora se 'pohvalno izražajo o naši lepo obnovljeni področni cerkvici. Ko 'bo v prihodnjih mesecih obnovljena tudi naša farna cerkev sv. Miklavža, potem nam bo prihranjen očitek tujcev, ki je bil doslej' vtič ali manj' opravičen: »Za svoje domove, gostišča, ceste, .pota in javne naprave znate skrbeti; tako da nudite letoviščarjem
■čim več udobnosti, svoje cerkve pa tako hudo zanemarjate!«
Naša področna cerkev na Brdu je že zelo stara. Zgodovinski viri jo omenjajo že v letu 1244, torej pred 725 leti. Bila je lesena. Isti viri mam tudi poročajo, kako so divji in krvoločni Turki v 13., 14. in 15. stoletju plenili in ropali', požigali in morili po' naših krajih. Ob takem roparskem pohodu konec 15. stoletja so zopet pridrli na Koroško, ob tej priliki so požgali vse cerkve, katere se niso mogle dovolj uspešno upirati, in pomorili tudi vse duhovnike, kolikor so jih dosegli. Ob 'tem zadnjem divjaškem pohodu so požgali tudi -našo leseno podružno cerkev. Verni maši predniki pa niso čakali prekrižanih rok. Vedeli so, kje naj najdejo pomoč za svoje težko delo in pomoč in tolažbo v velikem trpljenju. Pogumno so se lotili dela. In v nekaj letih so imeli zopet svojo novo cerkev. To je
bila sedanja cerkev, posvečena sv. Andreju apostolu. Dobrih 300 let, najbrž bo že blizu 400 let, odkar je bila zgrajena. Glavni oltar sv. Andreja apostola je bil zgrajen 1. 1658. še starejša, celo iz 15. stoletja, je pa bila Marijina podoba, ki je pa bila pred nekaj leti, v poletnem času ukradena.
Zob časa je pa lično cerkvico v dolgih 400 letih že močno poškodoval, tako da je bila že res zelo potrebna popravila. G. Alojzij Ivančič, ki ni samo priden cerkovnik na Brdu, ampak tudi podjeten cerkveni ključar, se je z vso ljubeznijo lotil obnove podružnice. Zbiral je potrebna denarna sredstva od hiše do hiše, rotil im prosil dam za dnem, Bog ve koliko potov opravil in tudi sam, osebno veliko pomagal pri obnovitvenem delu. Napravili so se načrti in lansko jesen smo pričeli z delom. Cerkev je bila silno vlažna, ker doteka voda iz bližnjega hriba stalno pod cerkev. Odkopati j,e bilo treba do temeljev cerkev, napraviti betonski jašek okoli cerkve in tako odpeljati vodo od cerkve. V cerkvi je bilo treba odkopati dobrega pol metra v tleh vso prst in jo nadomestiti z gramozom, zabetonirati tla in napraviti terazzo.
Ker so bili tudi notranji zidovi čez mero vlažni, so se morali tudi ti 2 m visoko in 10 cm globoko odkopati in ves omet po vsej cerkvi nadomestiti z opeko, ki vpija vlago. Čeprav je bil oltar tako ime,novam »al-tare fixum«, se je morala oltarna miza zaradi prehudih poškodb podreti in sezidati nova. Oltarni nastavek je g. konservator Arnold docela restavriral in pobelil vso notranjščino cerkve. Vsa električna napeljava se je stavila pod omet. Okno za glavnim oltarjem se je zazidalo in napravila so se nova vrata v zakristiji. Na cerkveni kor so se napravile nove stopnice. Tudi na zunaj se je cerkev znova prebelila.
Ko se zahvaljujemo g. Ivančiču, našemu cerkvenemu ključarju, kot glavnemu pobudniku obnovitve naše podružne cerkve, se moramo hkrati zahvaliti vsem tistim, ki so požrtvovalno in prostovoljno prispevali k obnovitvenim delom ali s prispevki v denarju ali v delu ali z nasveti. Zahvaliti se moramo tudi naši občini za denarno pomoč. Dalje velja naša zahvala g. zidarskemu mojstru Robertu Schnalblu in g. Arnoldu ■konservatorju kakor tudi vsem ostalim podjetjem, ki so opravili razna manjša dela na naši podražili cerkvi.
UTI ROLI A
Od 5. julija Tirolia-izdelki za 6% dražji!
ZATO ZDAJ KUPITE TIROLIA-štedilnike, trajno goreče in na olje!
Ob prednaročilu dobavimo tudi pozneje po stari ceni.
Samo v
KAUFHOF - VELETRGOVINA VALENTIN In ANGELA
PLIBERK - LIK UČE tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
Ottažej
Maks Miklavčič:	3
0 svetništvu slovanskih apostolov Cirila in Metoda
Popolnoma drugačno podobo o teh dogodkih namreč dolbimo, če sežemo po odločujočem dokumentu v »pravnem sporu« nemških škofov zoper sv. Metoda, to je, če Privzamemo pismo papeža Janeza VIII., ki razen kanonskih predpisov upoštevajo tudi moralno stran spora. Papeževa pisma so kila Zieglerju ma voljo v več izdajah, posebno še v izdaji Grivec-Tomšič (Radovi sril. instituta v Zagrebu 1960, 68—70), ki jo dobro pozna in navaja, noče pa jte vzeti za odločujoči kriteriji, ker bi s tem moral popolnoma 'predrugačiti svoje rezultate. V pi-na škofa Pavla papež razločno pove (ib. 68), da sodba nad sv. Metodom ni bila kanonično pravilna, ker salzburški nadškof nima višje oblasti kakor sv. Metod, ki je zastopnik apostolskega sedeža. še hujša je moralna stran v papeževi presoji. Trpljenje sv. Metoda, ki ga Janez VIII. imenuje »sanctissimus frater noster« (69), primerja s trpljenjem Izraelcev v Egiptu (s tem hoče
reči tudi, da je bilo ravnanje škofov, ki so sv. Metoda tepli in ga pustili prezebati, podobno, ravnanju krutega faraona). Najbolj zadevajo papeževi očitki škofa Erman-riika (Passau), iki mu oponaša » tyranni sevi-ciam«, »bestialem feritatem«, ki je veljala škofu »apostolicae sedis mami sacrato et lat ere destiinatol« (69). Nič boljši ni bil Anno, škof v Freisingu, o katerem trdi papež, da jie ravnal z bratom Metodom »Pan-nonieum archiepiscopum legatione aposto-liicae sedis, ad gentes fungentem, tyrannice magis quam canonice«. S tem j,e prizadel sramoto sedežu sv. Petra (contumeliam sedis apostelicae perpetrasti) iin tudi sebe, ker se je lagal, da sv. Metoda ne pozna (te il-lum noisse mentiendo negasti, 70). Tako jie videti, da je 'bili salzburški nadškof Adal-vin sicer najmanj surov, vendar tudi toliko kriv, da ga je zadela kazen suspenzije, dokler ne vrne svetniškemu Metodu prostosti in možnosti, da pastiruj e svoji čredi. Tako
papež razločno ugotavlja, da ti škofje sploh niso imeli pravice soditi Metoda, glede njihovega postopanja pa postavlja antitezo: na eni strani je »sanctissimus frater« Metod, na drugi strani pa »sivida tyramni« in »bestia-'lis feritas« škofov, ki so ga krivično mučili. Zieglerju bi bilo samo v čast, da bi se teji resnici uklonil in se ji ovinkarrko ne izmikal. Za zgled bi si ibil lahko vzel Josefa Wodka, ki jie že pred njim v svoji knjigi Kirche in Osterreich (Herder-Wien, 1959, 50—51) proces zoper Metoda opisal povsem resnicoljubno. In za njim jie enako pošteno poročal o teh vprašanjih v velikem delu, ki ga vodi Hubert Jedin, v Herderjevem Hantibuch-u der Kirchengeschichte, Frid. Kernpf (knjiga III/1 te izdaje iz 1. 1966, str. 169—172). Ta postavlja — kakor več drugih zgodovinarjev — Metodovo poslanstvo v isto vrsto kakor delo sv. Bonifacija v Nemčiji (ib. 171).
Tako moremo z veseljem priznati, da je naletela plemenita gesta škofa R. Grab er j a (v Salzburgu 1963) na splošno na ugoden odmev. Kot neprijetno izjemo bi za Ziegler-jiem mogli šteti samo še pisanje v novi Her-
derjevi splošni zgodovini, ki ima naslov Saeculum Weltgeschichte in izhaja kot kolektivno delo od 1. 1965. V Band III iz 1. 1967, ki obravnava svetovna verstva, je sicer zelo dobro razgledani Peter Meinhold še nasedel drugače že opuščenemu mnenju, da se je sv. Metod s svojo potjo v Carigrad (882) dokončno odvrnil od Rima in se naslonil na Carigrad. Že Grivec (1963, 143) je naglasil, da je to mnenje (ki ga je prvi postavil N. Tumicki) ipovsem nevzdržno. P. Meinhold, ki tako mnenje ponavlja (n. d. 261), bi ga gotovo ne zapisal, če hi se bil domislil, da Rim brez pridržka priznava Metodovo svetniško čast. Od tod smemo sklepati, da bi nemško zgodovinopisje moralo pri presojanju krščanstva med obdonavskimi Slovani soupoštevati dejstvo Metodovega svetništva. Samo tako 'bi moglo najti pravo merilo za ocenjevanje. (Resnici na ljubo je treba povedati, da IV. knj. v Saeculum VVeltgeschichte, tudi iz 1. 1967, pri izčrpnejšem obravnavanju poslanstva sv. bratov ne ponavlja več Meinholdovega mnenja. Misijone med Slovani je tu dobro obdelal G. Stadtmuller, str. 51 ss.) (Dalje)
dežavnd’
V	avstrijskem državnem nogometnem prvenstvu so igrali v sredo, 11. junija, tri naknadne tekme, ki so odpadle v nedeljo, 8. junija, zaradi nemogočih razmer na igriščih (slabo vreme). Eisenstadt in Rapid sta igrala neodločeno 2:2 (0:1), Wackar Wien je zmagal nad Admiro/Energie kar 5:0 (3:1), celovška Avstrija pa je premagala Donavvitz 2:0 (2:0).
V	avstrijskem državnem nogometnem prvenstvu I. zvezne lige še ni odločitve, kdo b0 izpadel poleg Donawitza. To se bo odločilo resnično šele v zadnjem kolu prvenstva prihodnjo nedeljo. SC Eisenstadt je dosegel v Dombachu proti Sportklubu neodločen rezultat in s tem eno dragoceno točko, za Bregenzom je samo dve točki zaostanka stanje — v Gradcu je izgubil z GAK 2:0) — in eno točko za Wattensom, (v Linzu izgubil proti LASK 0:2) a vseeno je na nevarnem predzadnjem mestu. Med temi tremi moštvi (Eisenstadt, Wattens in Bre-genz), bo padla odločitev v nedeljo. Za obe zmagi na tujem igrišču sta poskrbela dunajska Avstrija, ki je zmagala nad Admiro/ Energie 4:1 (3:1) in pa salzburška Avstrija proti innsbruškemu Wackru z 2:1 (1:0). Za salzburško Avstrijo pomeni ta zmaga skok z 8. na 6. mesto na lestvici. Rapid je sicer zmagal nad Wackrom Wien, toda z mu j o 1:0 (0:0).V Celovcu je domača Avstrija premagala graški Sturm 2:0 (0:0).
Rapid — Wacker Wien 1:0 (0:0)
V	tej igri je tehniko zamenjala groba igra, to je start na prvo žogo in moža. Sodnik Uxa bi moral že takoj v začetku igre z vso svojo odločnostjo poseči vmes. Žrtev takega neodločnega sojenja je bil Watikrov napadalec Rogler, ki ga je Kalten-brunner (Rapid) tako grobo favliral, da so ga morali prepeljati v bolnišnico (baje
zlom mečnice). Po igri sodeč bi bolj ustrezal neodločen rezultat. VVacker jie sicer mnogo napadal, a zastreljal mnogo zrelih priložnosti; njihova prizadevanja je ponajveč preprečil Rapidov vratar Reisdnger. Zlati gol za Rapid je zabil Danec Bjerregaard, ko je v 50. minuti dobil Skočifcov predlložek
in ga lepo usmeril v Wackrovo mrežo. Gledalcev se je zbralo 4500.
Admira/Energie — Avstrija Dunaj 1:4
(1:3)
Dunajska Avstrija se je tokrat zares .izkazala, da nima trenutno konkurenta med avstrijskimi moštvi. Zlasti v prvem polčasu so v vsakem oziru diktirali nasprotniku svojo igro in bili gospodar na igrišču, tako da
so že po 36 minutah vodili s 3:0. Pri Admi-ri je igrala obramba izredno nesi-gurno. Po odmoru je bilo boljše, medtem ko je Avstrija štediila s svojimi močmi. Pri Admiri so bili -najboljši vratar Vukičevič, Kozliček, Latzke in Kreuz. Pri Avstriji je omeniti Saro, Franka, Frbhlicha, Geyerja in strelca treh golov Riedla. Na stadionu se je zibralo 8500 gledalcev. Sodnik jie bil Wdhirer.
Celovška Avstrija — Sturm Graz 2:0
(0:0)
Štiri,tisoč navdušenih Celovčanov je v nedeljo bodrilo in kumovalo lepi zmagi domačega moštva nad Gradčani. Sturmov vratar Slovenec Grloci, ki je pri zadnjih tekmah pokazal izredne obrambne sposobnosti svoje mreže, je bil tokrat dvakrat premagan. Gradčani so bili v prvem polčasu boljše moštvo, slika se je po odmoru spremenila. V igro Celovčanov je prišel Rath (zamenjal Koglerj-a) in Fendler (namesto Repitscha) in vse se je Obrnilo v prid domačinov. Rath je v 58 minuti zadeti z močnim strelom od daleč nasprotnikovo mrežo, v 48. pa je bil uspešen Fendler za Avstrijo. Sicer pa to ni bila v igralskem oziru lepa tekma, kar se tiče tehničnega znanja, igrali so bolj s telesno močjo. — Sodil je Schiller.
Sportklub — Eisenstadt 0:0
Pač so igrali domači (na Dunaju) nepretrgoma pred vrati Eisenstadta, a so imeli Sportklufooivi igralci precej, smole — trikrat so zadeli vratnico — po drugi strani so bili močno nespretni pri streljanju. Razen tega je bil Eisenstadtov vratar Schorn v odlični formi, ki je spravljal nasprotnikove igralce v obup.
Po odmoru pa je bila ista slika: nepre-nehni Dornibachovi napadi, toda spretna množična oibramba eisensitadtovih igralcev je vzdržala uspešno. Bil je vtis, kot da se Sportklub ne napreza bog vtikaj. Z eno be-
JOSIP JURČIČ IN JANKO KERSNIK:	g
Rokovnjači
»Samo če sem ga res. Ali sem ga dobro česnil? In kako je to, vraga, pa se nič ne domišljam, da bi ga bil udaril. Glej šenta, menda se mi je vendar res močno mešalo, ker tudi tega ne vem, a take reči vem, ki niso res. Torej ti nisi prišel in ti me nisi ubranil, ko so rokovnjači z noži name slikaj, no... kako si jim rekel?«
»To vse se vam jie mešalo. Zatorej vam svetujem, stric, molčite kar o vsem, da sodnik ne zve in da vas ne zaipro.
»Zaprd? Beži, bežiI Mar jim je za to, če kdo kakega rokovnjača -kavsne. Francozi so res hudi, ali mene bi pa tudi živega ne zapirali, to ti povem, če sam Bonapart Na-po-lijon pome pride, ne spravi me s seboj, da ti rečem. Po samosti sem se že z marsikaterim junakom premetaval, nobeden me sam ni še užugal, pa bi me tudi francoski Bonapart ne, sam že ne, da ti rečem. Zato se ni treba nič bati zame. Samo če sem res onega kosmatega cigana potolkel. Ali sem ga ali ga nisem? Bog mi pomagaj im sv. izgubljeni sin, da bi ga le res bil!«
Ta misel je za nekaj časa Blaža tako ob-
radovala, da je svojih bolečin in vsega dru-' gega pozabil.
Sicer mu je pa dogodek v kamniški krčmi vedno po glavi rojil, tisti dan im drugi ; dan.
»Ali sem bil res tako zmešan, da se mi je vse ono le sanjalo ali v glavi zverižilo, pa ne bi bilo resnično?«
To vprašanje mu jie vedno vstajalo. Od kraja jie že verjel. Ali nazadnje pa je stric Blaž, ko je bil sam, usta na sir odprl, oči raztegnil in za hip prav neestetično jezik na svet pomolil in rekel: »Ko bi se pa meni me bilo mešalo! Ko hi bil ta Nande... I, i, i! Saj vendar nihče ne ve, kdo je im od kod, ta Nande!«
Stric Blaž je bil veliko misel našel, strašno misel, tako, da se je ni upal nikomur v hiši -povedati.
Sklenil je pa paziti in iskati.
In skoro, ko je bil v kakih štirinajstih dntih ozdravel in spet med ljudi prišel, mu je -bila prilika, nekaj; sumljivega opaziti.
SEDMO POGLAVJE
Od hodi v temi okoli, kakor se vidi, in se spoznd kakor lisjak zjutraj po tem, kar je škode naredil.
Wash-ingtom Irving
V Radomljah na severnem k-oncu vasi je bila sam-o še v majhni hiši luč, povsod po drugih hišah je bila okna zagrnila črna tema. V tej, mali hiši je imel stari čevljar
Boječ na podolgastem stolu razprostrto svoje orodje in j-e krpal čevlje Blažu Mo-zo-lu, ki jie premogel samo ene za petek in svetek. Mozol bi biil torej moral jutri v nedeljo biti brez maše, ko bi se Bo j,ec, ki je včasi šival, včasi se po svetu potepal, ne bil dal preprositi, -da jih zdaj, čeprav je bilo že pozno v noč, popravi, kolikor se je stara razvalina kvedrskega čevlja -ravno dala popraviti. Boječ je čevlje popravljal in še svojega vasovalca Blaža je zabaval, pripovedujoč mu na -njegovo prošnjo pripoved o treh bratih, katerih j-e veljal eden za neumnega. Med tem pripovedovanjem pa zasliši Boječ, kakor da bi kdo dreto vlekel, in, ko se ozre, vidi, da j-e Blaž -na klopi zaspal, kakor je bila tudi mačka na peči, edina sostanovalka Bojčeva, že zaspala.
»Vse sipi, le človek delaj še v moč!« se srdi stari subokostmi mali mož i-n jezno z ročajem kladiva -drgne po obšivu, kajti dodelal je bil glavno reč, drugo pa je ukrenil pustiti za drugič ali za vselej.
V tem hipu nekdo na okno potrka. Čevljarček se prestraši, da se zgane na stolu. Se enkrat potrka ob svinec na šipi, močno.
Boječ vstane in gre okno odpirat. Tema je bilo zunaj kakor v rogu, nikogar ne bi bil mogel videti.
»Odpri vrata in pusti me v hišo!« ukazuje nekdo zunaj.
»Kajpak! Komu? Kdo je?« vpraša Boječ pa malo na stran stopi pri odprtem oknu,
sedo povedano, Gradiščanci so lahko zadovoljni z remijem. Najboljši pri Sportklubu so bili: Wallner, Blamkenburg, Hof II in Herzog. Pri gostih je bil najiboljši vratar Schorn, Enz, Leskovic in Sau-ter. V Dombachu je bilo 3000 zvestih navijačev. Sodil j-e KeBler.
LASK - Wattens 2:0 (1:0)
Za Tirolce se je pričela igra nesrečno: že v 2. minuti jie bil poškodovan Hattenber-ger v dvoboju is Sturmbergerjam; nadomestil ga j-e Witzemann. Obe moštvi nista pokazali -dobrega nogometa, vendar je zmaga LASK zaslužena. S-lab jie bil sodnik Buček, tako ni dosodil težkega prekrška nad Lang-1 gruiberjem (Wattens) v kazenskem prostoru. Najboljši igralci LASK so bili vratar Hanreiter, Sturmberger, Leitner II, Chico in Bub črnik. Pri "VVattensu pa Pichler (vratar), FreudetnsebuB, Langgruiber, Leutgeb, Santelk -in Redi. Tekmo- si j-e ogledalo 3000 ljubiteljev nogometa.
GAK - SW Bregenz 2:0 (0:0)
Samo 1500 gledalcev se je zbralo na igrišču GAK v Gradcu, ki so gledali v prvem polčasu slabo igro. Po odmoru so še prvi znašli domači igralci in zabili tudi dva gola. Gostje (Bregenz) so imeli pač -nekaj dobrih priložnosti, zlasti pred odmorom (Metzler bi lahko zadel mrežo). Pri GAK so bili dobri: Koležnik, Nimaus, SteBl in Sternig. Predarlžani so se opirali zlasti na vratarja Tutschika, Koreliča in Metzlerja. Sodil j-e Mathias.
DANSKA SENZACIJA:
Madžarska podlegla Danski 2:3
Bo svetovno nogometno prvenstvo 1970 brez Madžarske? Možnosti, da bi se Madžari kvalificirali za Mehiko, so se zmanjšale. Danska nogometna reprezentanca je v nedeljo v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo premagala Madžare senzacionalno s 3:2 (2:2). Smejoči se tretji je Češkoslovaška, ki je pred kratkim v Budimpešti potegnila krajšo, bila jie premagana, a vseeno sedaj še nadaljuje zanesljivo vodi v skupini 2.
Nova pevska zvezda v Jugoslaviji
Nova pevska zvezda v petju narodnih pesmi in šlagerjev je postala 19-1 etn a Julijana Bisak, rojena v Vojlov-ici pri Pančevu. S svojim lepim glasom in telesno lepoto si j*e vsepovsod osvojila poslušalce svojega petja. Na sarajevskem mladinskem tekmovanju si je kljub veliki konkurenci osvojila prvo mesto. Ta mlada in veliko obetajoča pevka si je že osvojila več lepih nagrad. Poleg radia nastopa tudi v jugoslovanski televiziji. Ako se bo njena pevska pot tako strmo dvigala, je možno, da postane najboljša jugoslovanska pevka šlagerjev in narodnih popevk.
da ga ne bi mogel oni zunaj- iz -teme zadeti, ako j-e hudoben človek.
»Boječ, odpri ali ven pridi!«
Bojcu se zdaj glas znan zdi, ali vendar se ne domisli, kdo bi bil. Zato še enkrat vpraša:
»Kdo pa si?«
Namesto odgovora -pomoli se bela moška roka z razprtimi vsemi petimi prsti, s hrbtno stranjo -naprej; na mezincu je bil velik srebrn prstan, ki j-e imel vkovan debel, primerno težak jeklen gumb. Bil je to tako imenovani tepežni prstan, kakor so -ga Gorenjci v starih časih z Nemškega dobivali. S takim prstanom na mezincu je bila težka kmetska pest oborožena za smrten udarec.
Boječ je poznal znamenje z roko in prstan na -tej- rolki in silno se je prestrašil.
»Precej, precej, precej!« j'e naglo mrmral skozi okno in se boječe ozrl po spečem Blažu, -da li ni ta ničesar videl ali cul; ko j-e Blaž v poltemi mirno ležal kakor prej, ugasne Boječ luč in po prstih leze iz izbe in v temo h kličočemu pred okno.
Komaj je bil zunaj, ko plane Blaž na noge i-n pristopi k oknu, da bi slišal, kdo je in kaj imata čevljar in on. Prejšnje klicanje na oknu ga jie bilo zbudilo in videl jie -tudi čudno znamenje z roko Skozi okno-, ki j,e bilo Bojca talko preplašilo.
»Je li kdo pri tebi?« vpraša nekdo zunaj.
»Moizolov Blaž. čevlje sem mu šival; a
IVAN M.:
Gozdne vile so ga pogostile
Živko vpraša mamo, če sme iti v gozd po rdeče maline. Mama mu dovoli s pripombo, naj se pazi in se kmalu vrine, vsekakor pa še pred nočjo. Ravno tja naj gre, kjer sta pred dnevi nabirala maline z očkom, prav ob robu gozda, drugam ne sme.
Živko odide prav tja. Toda tu so maline že domala obrane, zato mika Živka globlje v gozd, kjer polni rdeči grozdi vise na ma-linovju, Živko obira in zoblje, a se nič ne meni, kam se odmika in kam brede. Sonce že zahaja, velike sence dreves padajo na zemljo. Zdaj se šele ozre Živko okoli sebe in uvidi, da je od roba zagabil globoko v gozd. Prestraši se, mailo zajoka, a ker jie že močno utrujen, leže pod košato drevo in kmalu zaspi.
Nato se temna noč zjasni in Živko zagleda v sanj ah lepega srnjaka s srebrnima ro-žički, ki skaklja proti Živku; za srnjačkom stopica ljubka deklica v dolgem belem oblačilu, v zlatih laseh ima cvetje in po vsem ■ oblačilu ima našite pisane cvetove. Pri spečem Živku pošto ji ta. Bela deklica se spečega dotakne s srebrno paličico in ga nagovori z milim glasom:
»He, Živko, zdrami se in vstani! Tu ni varno močiti, gozdne pošasti se plazijo tod okoli in te 'bodo vzele s seboj v svoje temne globeli.
Živko odjpre oči, gleda, gleda in začuden vpraša:
»Kje pa sem?«
»V začaranem gozdu,« odgovori deklica.
»Kdo pa si ti?« jo vpraša Živko.
»Gozdna vila sem, a ta žival tu zraven je moj1 varuh.«
»Kam pa gresta?«
»Pote srva prišla. Vstani in pojdi z nama v varno zatočišče! Le hitro, zdaj, je še večerni čas; Iko bo globlja noč, se priplazijo gozdne pošasti.«
Živko se hitro dvigne din se jima pridruži. Vsi itrije skakljajo drug za drugim in se ustavijo pred neko duplino. Deklica vstopi, z>a njo srnjak, zadaj gre Živko. Daleč gredo po temnem rovu, dokler ne pridejo do nekih železnih vrat. Deklica potrka s paličico — iin vrata se odpro. Odpre se krasen isomčni gaj ,s samim cvetličnim grmičevjem in sadnim drevjem, s katerega vise poilni rumeni in rdeči sadovi. Trije popotni stopicajo po belih stezicah, a naproti jim skakljajo ljubke srnice im same mlade gozdne deklice.
Živka iposade na klopco im mu ponudijo sladkih sadov. Živko si vzame iin prične jesti, a 'gozdne 'deklice zaplešejo v kolu okoli njega.
Nazadnje mu prinese tista deklica, ki ga je pripeljala isem noter, srebrno košarico samih rdečih malin in reče:
»Na, vzemi si, Živko! V gozd si prišel nabirat maline, a si se zgubil in nazadnje zaspal. Tvoja mama bo žalostna. Zato si vzemi to košarico in jo nesi domov mami.
Sam me moreš domov, ker je zunaj še temna noč. Precej ko zasine jutranji svit, te spremimo proti domu. Do takrat se pa dobro pripravi na pot in pridno jej naše sadove. Deklice, prinesite mu še banan, čokoladnih smokev, dateljnov, pomarančnih bonbonov, sadnih piškotov in medenih satov! Tudi košarico vsega tega naj si vzame na pot!«
Pridno prinašajo Živku samih dobrot. Sladki sok se mu cedi od rok im ust, kaj tako dobrega ni še nikoli okusil. Sladka se z rumenimi bananami in presladkimi dateljni, a zelo so mu všeč čokoladne smokve, še bolj pa pomarančni bonboni in jagodni piškoti, a naj slajše je šele medeno satje. Živko bo obolel od samih sladkob.
Zato mu prijaizne deklice napolnijo nekaj košaric in ga odpravijo na pot proti domu. Kajti medtem je že zasinila jutranja zarja.
Odpravijo se ven iz tega sončnega gaja. Vse gozdne deklice in srnice spremljajo svojega gosta ven iz tihih gozdov prav do njegovega doma. Tu potrkajo na vrata. Prav tedaj zbledi jutranja zarja in se umakne svetlemu jutru.
Čez nekaj časa se vrata odpro — in na prag stopi Živkova mama. Pogleda sinka in zavpije:
»Živko, sinko moj, .si vendar iprišel? Oh, Mati nebeška, kakšen pa si!«
Živko sc nasmehne in reče:
»Dobro jutro, mama! Glej, kakšen sem: ves v cvetju, z njim so me okitile gozdne deklice. In poglej, kakšno imenitno spremstvo imam; same gozdne vile in srnice. In glej, kaj so mi vse prinesle: polne košare čudovitega sadja, kakršnega nisi še nikoli pokusila, zdaj ga pa boš. Vse to bo tvoje in moje.«
Mama gleda in reče: »Se ti mar blede? Ali morda še sanjaš?«
Široko se ozre okoli sebe: nič ne vidi, ni-kakeiga spremstva, ni kakih darov, vise mu je izginilo. Zdaj se šele prav zave iin zdrami iz nočne omame.
Mama zopet povzame: »Ja, kod si pa hodil, ubogi moj? Saj si ves umazan od blata iin moker od rose. Si mar kar naprej taval po gozdu? Vso noč nisem spala od hudega.«
»Nič nisem taval, mama,« reče dečko, »samo lepoto sem gledal, same sladkobe sem užival vso noč.«
»No, se ti vidi. Kje itmaš pa maline?«
»Polno košaro sem jih prinesel im še več košar sadja so mi spremljevalke dale s seboj. Toda zelo se mi čudno zdi, kam je vse to zginilo, kam j.e prešlo. Ne morem razumeti. Prav do tu so prišle spremljevalke z mano in mi prinesle darov, nato so pa nepričakovano zginile z darovi vred. Čudno, čudno!«
Mama ga poboža in reče: »Oh, ubogi moj, tebi se je vise to le sanjalo. Pojdi noter, da te spravim v posteljo in ti dam toplega čaja,«
SFINGA
(Arabska
N aposled jie bil kip vendar že izgotovljen; izklesana iiz žiive skale jie stala sfinga in zrla s svojimi mrtvimi očmi daleč tja v puščavo. Ganjen jie stal pred njo rojen ustiva-ritelj s kladivom v roki. Umetniški ponos mu je sijal iz oči; čutil je, da je ustvaril umetnino, ki bo stoletja kljubovala viharjem puščave. Pozni rodovi jo bodo hodili občudovat in bodo strmeli nad duhom, ki je zasnoval im ustvaril tako velikansko delo.
Dolgo jo je ogledoval umetnik, kako jie ležaia pred njim z levjim trupom in resnim ženskim obrazom. Naslonil je glavo na mrzli kamen im zašepetal:
»O sfinga, dal sem ti lepoto in nesmrtnost! Joj, da ti ne morem dati še življenja! K alko srečen bi bil, če bi našel besedo, ki bi te mogla oživiti!«
Sonce je stalo še visoko na nebu in pot v Memfido je bila dolga. Mladi umetnik je legel v senco svojega kipa, čakaj e hladnega večera, in zaspal. V snu se mu je prikazala boginja Sehta iin mu rekla:
»Tvoja želja se bo izpolnila! Ena sama človeška beseda naj napravi to, česar tvoja umetnost ni zmogla!«
Umetnik se je zbudil in jel premišlje-vati, katera beseda bi utegnila imeti tolikšno moč, da bi oživila mrtvi kamen. In
pravljica)
zdajci je stopil pred sfingo in zaklical: »Nesmrtnost!«
A mogočna sfinga se mi ganila. Njene mrtve oči so skrivnostno zrle v peščeno daljavo in okoli ust ji je igrail zagoneten smeh-
!jaj-
Umetnik je žalosten odšel. Sonce je z zadnjimi žarki poljubilo gigantski umotvor, in kmalu je sfingo objela skrivnostna tišina afriške noči.
Stoletja so minila ...
Umetnikovo ime je se je sčasoma pozabilo, le njegove sanje so še živele med narodi. Nihče pa mi vedel besede, ki bi dala sfingi življenje, kakor je bila obljubila boginja.
Neki dan jie prišel v puščavo mogočen knez. Z nešteviilmimii ujetniki iin velikimi zakladi se je vračal iz vojne. Zmagoslavne bitke so ga bile storile najlbogatejsega in najslavnejšega vladarja na svetu.
Pred sfingo se je ustavil. Ukazal jie prinesti vse bogastvo pred njo, ujetnike je razvrstil v polkrogu okoli kipa, za njimi pa so stale nepregledne vrste njegovih vojščakov. Ponosno je stopil pred sfingo i.n s samozavestnim glasom zavpil: »Slava!«
FRANCE BALANTIČ:
Jl&pjfrtl
Kako me mučiš, o Lepota strašna! Kaj mar so ti zavržene oči, ki v njih po tebi rosa plameni, izgnancu svojemu ne nudiš brašna.
Zapustil vse sem, ker je ustna plašna cedila kri pod tvojimi zobmi, vsesal sem sapo, ki težko diši, in zdaj povsod te ljubi noga prašna.
Odstaviti od ust me hočeš krutih, od tihih, rdečih ust, s krvjo posutih, ki v žilah mirnih je nekoč mi tekla.
Če res besede mi ne boš več rekla, če res umreti moram ves ubog, te prosim, naj umrem od tvojih rok.
Toda kip se ni zganil in mrtve oči sfinge so skrivnostno zrle v daljavo.
*
Spet so minila stoletja... N eki dan se je približal s senčne obale Tigrisa lep mladenič. Goste kodre mu je krasil venec iz rož. Hodil je od kraja do kraja in opeval ljubezen. S srečnim smehljajem na ustnicah se je ozrl v tepi, resroi obraz sfinge. Kako jie mogoče, da se ni nihče spomnil čarobne besede, ki bi, dala kamnu življenja? Vzpel se je in zašepetal sfingi na uho: »Ljubezen!«
A tuidli ita beseda ni oživila kipa, in mrtve oči sfinge - so skrivnostno zrle v peščeno morje.
In spet so minila mnoga mnoga leta. Skozi puščavo je potovala karavana: arabske družine, ki so bežale pred isovražinikom. Pred sfingo so se ustavile, da se odpočijejo. Zdajci pa se je stemnilo nebo, temna koprena je zagrnila sonce in lahen veter je pričel dvigati pesek. Med begunci je nastalo silno raiziburjiemje in od ust do ust se je razlegal strašni krik:
»Samuim, samuim!« lanova so se spustil; v beg.
V senci sfinge pa jie spalo mlado dekletce. V svojem strahu in obupu so bili begunci pozabili man jo. Vihar se je jel s silo zaganjati v kip. Otrok se je zbudil in preplašeno pogledal okoli sebe.
Sam, čisto saim je v tej neskončni puščavi. Pesek se je pričel visoko visoko dvigati. Trepetajoč od strahu se je vzpel na sfingo, kakor bi hotel najti zavetje ob njenih prsih, in pretresljiv krik se mu je izvil iz bledi 1 uist:
»Mati!«
In glej! Mogočni kip se je stresel — toplo življenje ga je prešinilo in resni obraz sfinge se je ljubeče sklonil globoko nad zapuščenega otroka, da ga varuje.
zdaj spi kot polh,« odgovori Boječ ponižno iti pol tiho.
»Kdo, Blaž? Povsod vrag nosi tega pijanca,« reče tujec. In Blažu se zdi ta glas dobro znan! Vleče na ušesa, da bi še kaj ujel, ali zastonj. Le še kako posamezno besedo čuje, a kaj Nande — njiega je namreč spoznal — Bojcu zabičaj e, ni mogel razločiti. Nazadnje sliši vendar, da vpraša čev-ijar:
»Jutri ob tem času?«
»Ob tej uri ali malo kasneje ga pripelješ,« reče Nande.
»Če pride sam.«
»Če pride sam; a če pismo pošlje, prinesi pismo, pa tudi 'ponoči, ne podnevi. In hodi ipo dolenji stezi, da nihče ne vidi, celo Mozolov pes te ne sme oblajati. Na dojenjem koncu ma okno potrkaj, na katerem boš luč videli in na katerem bodo dve ali tri bele trske stale. Slišal li?«
»Slišal!«
»Na!« Rekiši mu je dal nekaj, denarja. Potlej je odšel.
Bojiec jie vrata svoje 'koče spet prislonil, da so ražavo v podbojih zaškripala. To je bilo Blažu znamenje, da se brž spet po klopi uleže iin premišlja, kaj bi. Kaj, ko bi Bojca za vrat prijel in prisilil, da pove, kaj oni Narode okoli njega hodi, okoli zanikrnega Bojca in celo ponoči 1
Zdaj pride gospodar koče spet v izbo, ka-
teremu j,e Blaž talko iskrene želje gojil. »Spiš, Blaž?« vpraša.
Blaž se potuhne, nič se ne oglasi.
»Spi!« mrmra Boječ, vzame kresilo in gobo iz kotička na peči, uikreše in spet vžge z ožvepljieno nitjo svojo svet Linico, staro lončeno črepinjo z oljem. Potlej pa Blaža potrese za koleno iin ga goni:
»Hoj, Blaž, čevelj je cel, vstani, obuj se iin hodi! Jaz sem zaspan.«
Blaž vstane iin se zlekne kakor stoprav zdaj prebujen, ogleda zašiti čevelj, obuje ga, dvakrat s peto ob tla udari, kakor da bi hotel poskušati, bo li se stopati dalo v novp zašitem obuvalu, ipa reče potem:
»Veš, kaj se mi jie sanjailo zdaj le-tu na tvoji klopi, Boječ?«
»To daj, drugič povej, nocoj sem že tudi jaz zaspan, le pojdi v božjem imerou!« govori čevljar.
»Kajpak! Misliš, da se jaz dam tako zapoditi iiz hiše kakor zajka iz detelje! Da bi mojih sanj ne poslušal! Sapramiš, rajši ti vrat zavijem. Misliš, da ti ga ne morem?«
»Zato, ker sem ti čevelj zašil?«
»Za to dobiš groš, kadar bom prvega spet v roko dobil. Zdaj pa poslušaj, kaj se mi je sanjalo.«
»No kaj?«
»Sanjalo se mi je, da sem bil šel v planine nad Kamnik. In ko sem prišel gor v skale v Jermanova vrata ... veš, kje so Jermanova vrata?«
»No, kako ne bi vedel?« deje Boječ.
»Ko sem prišel v Jermanova vraita, srečam veliko žensko, tenko kakor lopar, preparano kakor osa in hudih oči kakor mačeha. Kdo si, vprašam. Torklja sem, toiklja, Blaž, da boš vedel, reče, torklja. Pogledam jo nadrobno in pravim: 1, videl te nisem še nikoli, ali res si talka, kakor dekle govore, da pod streho hodiš, kadar predejo. Od kod pa hodiš iin kaj iščeš, torklja, vprašam. In kaj mi baba pravi, kaj meniš?«
»Kako čem vedeti?« proti vpraša Boječ.
Blaž Mozol pa se nagne proti Bojcu in v skrivnostnem glasu in z razpetimi svojimi velikimi očmi pripoveduje: »Veš, kaj mi je rekla? Doli sem bila, pravi torklja, v Radomljah, pravi, in sem se bila skrila pri Bojcu, pravi, gori na izbi, pravi, in sem poslušala, pravi, kako je bil prišel k njemu
—	rokovnjač, pravi, rokovnjač!«
Tukaj izpusti Boječ glas od selbe, ki ni bil roi »a« ne »e«, ali nekako tako se je glasil in -težko bi bilo določiti, ali se je mož bolj ustrašil ali se bolj čudil ali oboje.
»Kako je bil prišel rokovnjač k njemu«
—	nadaljuje Blaž mirno — »in mu je poročil in dejal: Ti, Boječ, ni 'to in to, pa pojdi tjakaj in tjakaj in reci temu in temu, naj pride na moj dom gor na Padeževino, kjer sem ravno zdaj kupil domačijo, pa nihče ne ve, da sem rokovnjač, samo Blaž Mozol ve, ki je moj prijatelj in tudi že v naši družbi.«
»Ti tudi?« strmeč vpraša Boječ.
»Glej ga, jiemlji te Kurent! Zakaj pa jaz ne bi bil, če si še ti! Pa kaj me gledaš tako grdo kakor sam Deklecjam, tisti rimski, ki je svetnike trpinčil in svetnice.«
Boječ j,e usta kar odprta pustil -in zijal. Vse je verjel. Kako bi kaj takega za gotovo povedanega ne verjel!
»No, in ravno, ko sem hotel torklljo vprašati, kaim, po kaj in h komu te je naš prijatelj rokovnjač poslal, si prišel, nadloga stara, in si me zbudil. Nisi me mogel še talko dolgo spečega pustiti, da bi bil še to zvedel? Kam te je 'poslal?«
»K brdskemu pisarju, da Grogi poroči, kidaj Francozi...
Tu Bojiec naglo preneha. Morda se mu je sum ponovil, da ga jie Blaž vendarle prevaral. Morda pa ni res, da jie tudi on rokovnjač.
»Groga? Kdo je Groga? Ta na Paleže-viini?« vprašuje Blaž, ki je 'bil vedno bolj drzen, ko se mu je posrečilo 'prvič prevarati Bojca.
:»Ti roe veš, kdo je Groga! Ti, ti nisi...!«
»Kdo govori, ida nisem!« srdi se Blaž. »Kdo pravi, da nisem?«
Zdaj se domisli rokovnjač, da se lahko na drug način prepriča, da li je res Blaž ud njegove družbe. V tem primeru je gotovo znal njihov jezik; vsaj- nekoliko.
(Dalje prihodnjič)
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 22. 6.: 7.00 Duhovni nagovor. S pe-sraijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 23. 6.: 14.15 Informacije. Za našo vas.
—	18.00 Za naše male poslušalce. — TOREK, 24. 6.: 14.15 Informacije. Koroška kronika. Domače viže. Športni mozaik - SREDA, 25. 6.: 14.15 Informacije, 5 minut za gospodarstvo. Zbori pojejo: Pevski zbor združenja šoferjev in avtomehanikov iz Podvelke. Vodi Homer Milko. — ČETRTEK, 26. 6.: 14.15 Informacije. Solistična ura. Kulturna panorama. — PETEK, 27. 6.: 14.15 Informacije. Portreti slovenskih prosvetnih društev na Koroškem — 6. — SOBOTA, 28. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 21. junija: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Tomaž in konjiček - 16.40 Za mladino od 11. leta naprej: Med aligatorji — 17.05 Za dru žimo: Kentucky Jones (15. nadaljevanje) — 17.30 Boutique — 18.30 Tedenski magazin — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama
—	18.50 Dober večer v soboto... želi Heinz Con-rads — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Cas v sliki s tedenskim komentarjem dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Nekdo bo zmagal — 22.00 športni žumal — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.40 Naš nočni program: Njegova pištola je bila hitrejša, film iz življenja na Divjem zahodu.
NEDELJA, 22. junija: 16.15 Mali umetniški portret: 60-letnica Willija Boskovskega — 16.30 Za mladino od 11. leta dalje: Pošast morij — 16.55 Za mladino od 14. leta naprej: Stik - 17.15 Tečaj angleškega jezika - 18.00 Iz moje knjižnice; Friedrich Torberg bere Ephraima Kishona (4. nadalje-vanje) — 18.25 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za najmanjše - 18.30 S skritim fotografskim aparatom (4. nadaljevanje) - 19.30 Cas v sliki in vprašanje tedna - 19.30 Športni pregled - 20.10 Kristjan v času — 20.15 Lep zvok v vseh glasovnih legah - 21.10 Pogled naprej - 22.10 Cas v sliki -nočna izdaja, nato konec oddaje.
PONEDELJEK, 23. junija: 18.00 Poskus (5. nadaljevanje) — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.50 Igralski portret: Kathe Dorsch — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama - 19.30 Cas v sliki - 20.00 Reklama -20.06 Šport - 20.10 Reklama - 20.15 Sleparji proti
sleparjem — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Športna panorama — 22.15 Cas v sliki — nočna izdaja
—	22.25 Posebno za vas: Milly, nato konec oddaje.
TOREK, 24. junija: 18.00 Walter in Connie —
18.20	Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Jorg Preda potuje okrog sveta (12. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa —
19.21	Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama
—	20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Kaj sem? Veselo ugibanje — 21.00 Teater in diskusija: Gaš-perček, Petra Handkeja — 23.30 Čas v sliki; nato konec oddaje.
SREDA, 25. junija: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 UNIDO — 11.00 Program za delavce: Milly — 11.25 Športna panorama — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Gašperček in povodni mož — 17.10 Mala risarska umetnost — 17.35 Mali športni ABC — 18.00 En Francais: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Kapetan Smoky, naša lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Prometni obzornik — 21.00 Grda gospodična, televizijski film — 22.1— Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
ČETRTEK, 26. junija: 10.00 Televizija v šoli: Med Arlbergom in Bodenskim jezerom — 10.30 Pisani denar iz vsega sveta (5. nadaljevanje) — 11.00 Angleščina — 12.00 Dunajska univerza (3. nadaljevanje) — 18.00 Počitnice v Italiji: Tečaj italijanskega jezika — 18.20 Janko Preveč; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Športni mozaik — 18.45 Reklama — 18.50 Policijsko poročilo — Dragnet (11. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa —
19.21	Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama
—	20.06 Šport — 21.10 Reklama — 20.15 Zlati strel
—	21.45 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 Nočni studio: Od Dunaja v Oskongo, nato konec oddaje.
PETEK, 27. junija: 10.00 Današnja umetnost razumljiva — 10.30 Tečaj angleškega jezika — 11.00 Tiara Tahiti — 18.00 Mi: VVachau — 18.20 Janko Preveč, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 O pištolah (11. nadaljevanje) 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Stari Reich ter (6. nadaljevanje) — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
Ljubljanskega televizijskega programa še nismo prejeli.
Jang Po Cena so že zdavnaj odpoklicali in za njim ni nobenega sledu. Njegova akre-ditiivma pisma še veljajo, dolžnost odpravnika poslov ipa opravlja trgovinski ataše Liu či Caj> če se Edmonds meni z Linjem, potem pričata dolžina tim počasnost v pogajanjih o tam, da jih Kitajci pogojujejo z dtoločenimi gospodarskimi zahtevami, ne glede na dosedanji uspešen razvoj, kitajsko-kamadislkih trgovinskih odnosov.
Švedski uradni krogi opozarjajo, da nimajo nikakršne posredniške vloge pri teh tajnih pogovorih.
V	SAIGONU PRESENEČENI
Ko so v Saigoimu zvedeli za sklep ENO, je ameriški veleposlanik Bunker takoj sklical »svet ameriške misije«, nato pa se je v predsedniški palači srečal s saigonskim predsednikom Van Thieujem. O sestanku niso izdali nobenega uradnega sporočila. Van Thiieu je pozneje povedal po radiu, da je tako imenovana »revolucionarna vlada« republike Južnega Vietnama samo novi obraz ENO. Podčrtal je, da so vsi člani nove vlade znani komunistični predstavniki ter pripadajo ENO. Dejal je, da gre za propagandistično gesto, nato pa jie zagotovil, da ne bo v političnem in vojiašikem položaju v Južnem Vietnamu nobene spremembe. Tudi pogajanja v Parizu bodo Južni Vienamci še zmerom smatrali za dvostranske sestanke, tudi, če na drugi strani pride do sprememb imen ali etiket.
PRIZNANJE REVOLUCIONARNE
VLADE JUŽNEGA VIETNAMA
Novo jiužnoivie tnamslko začasno revolucionarno vlado, ki jo je, kot pišemo zgoraj, Vietkong nenadoma ustanovil, je v petek, 13. jiunija, uradno priznala tudi Sovjetska zveza. O sklepu sovjetske vlade je Ko sigi n obvestil 'stalnega predstavnika ENO v Moskvi Quang Minira, ki se mu je zahvalil v imenu novo ustanovljen e vlade. Se pred Sovjetsko zvezo je novo jiužnovietnams ko vlado priznal Severni Vietnam, nato pa še Madžarska, Mongolija, Bolgarija, Kongo-Brazzaville, Češkoslovaška, Vzhodna Nemčija in še nekaj drugih komunističnih in levousmerjenih vlad.
BRANDT PREDLAGA »VRH«
O EVROPSKI ZDRUŽITVI
V	Haagu je zasedal ministrski svet zahodnoevropske zveze. Na njej je zafoodno-nemški zunanji minister Willy Brandt predlagal, naj bi oktobra ali novembra sklicali konferenco predstavnikov vlad in zunanjih ministrov šestih držav in Velike Britanije,
da bi pripravila delovni načrt za uresničenje evropske združitve. Brandt je dejal, da nikakor ne gre, da bi tej konferenci dali odločilen politični značaj,. Dodal je, da ne gre za nobeno pobudo, ter je pozval druge zastopnike, naj se previdno obnašajo do Francije (francoskega zastopstva namreč ni bilo na zasedanju), da ne bi zadeli ob občutljivost francoskega javnega mnenja. Brandt meni, da bi se morala konferenca na vrhu sestati zunaj evropskih ustanov ter proučiti vprašanja, ki nastajajo s pristopom Velike Britanije, Danske, Norveške in Irske h gospodarski skupnosti.
PAPEŽ O ODNOSIH
S PROTESTANTI
Papež Pavel VI. je sprejel odposlanstvo svetovne luteranske federacije, ki ga je vodil pastor Andrej Appel. Odposlanstvo je prišlo v Rim, da bi v stiku s predstavniki kongregacij rimske kurije proučilo odnose med protestantsko in katoliško Cerkvijo. Ustanovili so mešano skupino izvedencev, ki j|e sestavila prvo 'poročilo. Papež je naglasil, da so po protestantski reformi nastopile globoke razlike med protestantizmom in katolicizmom. Mimo -teh me smemo iti, temveč jih je treba upoštevati, je dejal papež. Upravičeno je upanje, da se bodo našle nove poiti in nove možnosti za sporazum, vedno pod pogojem, da se težave in odnosi med Cerkvami obravnavajo v ozračju ljubezni.
DOBRA TURISTIČNA BILANCA
AVSTRIJE
O ugodnem razvoju avstrijskega turizma v letu 1968 govorijo naslednji podatki.
število nočitev se je lani zvišalo za 5,7 odstotka v primerjavi s predhodnim letom, kar jie treba pripisati predvsem za 7,6 odstotka povečanemu obisku tujih turistov. Število nočitev se je najbolj 'povečalo na Tirolskem, in sicer za 9,9 odstotka, zatem na Salzburškem za 6,8 odstotka in na Koroškem za 6,2 odstotka. Zanimivo je, da se je tudi Gradiščanska uvrstila med avstrijske turistične dežele, saj se je lani število inozemskih nočitev v tej deželi zvišalo za 6 odstotkov.
BORIS SPASKI NOVI ŠAHOVSKI KRALJ
Izzivalec Boris Spaski je v dvoboju za svetovno šahovsko prvenstvo premagal dosedanjega šahovskega kralja Tigrana Petros-jana. Končni rezultat se glasi 12,5:10,5 za Spaiskega.
Vodja Rdečega križa nezaželen v Nigeriji
Nigerijska zvezna vlada je sporočila, da j;e vodja mednarodnega Rdečega križa v Nigeriji dr. Auguste Lindt »nezaželena oseba«. To je sporočil na tiskovni konferenci zvezni komisar za zunanje zadeve dr. Arip-ko, ki je dodal, da je zvezna vlada zahtevala od mednarodnega Rdečega križa, naj se dr. Lindt me vrne več v Nigerijo.
Dr. Aripko jie navedel naslednje razloge za sklep zvezne vlade: 1. ker se je Lindt lagal oblastem na letališču v Lagosu; 2. ker je izjavil oblastem v Dahomeju, da se nigerijske zvezne oblasti strinjajo s poleti mednarodnega Rdečega križa, dočitm ni on nikoli posredoval -pri nigerjiiskih oblasteh v zvezi s tem. To bi bilo lahko škodovalo dobrim odnosom med Nigerijo in Dahome-jem; 3. ker dr. Lindt ni nikoli pritiskal na odpadllo Biafro, da bi dovolil dnevne polete letal, ki prevažajo pomoč, ker bi to preprečilo tihotapljenje orožja v Biafro. Dr. Aripko je konično izjavil, da je Lindt rekel, da je pripravljen osebno voditi polete letal, »da razbije blokado« zvezne vlade. Zatem je izjavil, da ni prvikrat, ko ima zvezna vlada razloge za pritožbe proti dr. Lindtu, ki da se je vedno bolj politično vmešaval v zadeve Nigerije.
Nigerijci sestrelili letalo Rdečega križa
Zaradi teh dogodkov je prišel v Lagos glavni tajnik švedskega Rdečega križa Olah Strah, da dobi pojasnila v zvezi z letalom švedskega Rdečega križa, ki so ga sestrelila nigerijska lovska letala. Predstavnik nigerijske vlade je namreč na tiskovni konferenci izjavil, da so letalo sestrelili, ker se mi pokorilo ukazu, naj pristane.
Mednarodni odbor Rdečega križa je objavil danes v Ženevi izjavo, v kateri pravi,
da sklep nigerijske vlade povzroča presenečenje im veliko obžalovanje odbora mednarodnega Rdečega križa in vseh tistih, ki so se zavzemali za pomoč civilnemu prebivalstvu, ki je žrtev vojne v Nigeriji. Izjava pravi zatem, da namerava odbor spoštovati suverene pravice vseh držav, vendar pa ne morejo člani tega odbora sprejeti obtožb proti dr. Lindtu.
Dr. Lindt, ki je še vedno švicarski poslanik v Moskvi, je odklonil vsak komentar, ker protokol narekuje, da se vzdrži vsakega komentarja, dokler je poslanec, švicarska vlada je nedavno imenovala novega poslanika, in Lind bo zapustil Moskvo v torek.
PRIČAKUJEJO, DA BO KANADA
KMALU PRIZNALA RDEČO
KITAJSKO
Kanadski zunanji minister je pred nedavnim sporočil, da bo njegova dežela priznala rdečo Kitajsko. Kljub temu sodijo, da s to izjavo ne bo kdove kako vplival na dolgotrajna kitajsko-kanadska tajna pogajanja v Stockholmu.
Ni samo naključje, da j,e kanadski veleposlanik v Stockholmu Arthur Amdrew izjavil, da so »Francozi potrebovali več kot šest solidnih mesecev za pogajanja s Pekingom, preden so vzpostavili diplomatske odnose«. V Ottawi pravijo, da teh stikov nimajo za prehodne. Če bo treba, bo'do okrepili skupimo pogajajočih se. Ključna osebnost v tej skrivni diplomatski igri jie 40-letni Robert Edmonds, prvi tajnik kanadskega veleposlaništva v Stockholmu. Je v bistvu sel med kanadskim veleposlaništvom in kitajsko diplomatsko' misijo.
Kitajskega veleposlanika na švedskem
Gospodinje — gospodarji!
Podjunska trgovska družba
bratje RUTAR & Co, Dobrla ves
dobavi po ugodni
neto ceni
električne naprave vseh vrst!
Spodaj navedene stvari dobite tudi na
36-mesečne obroke brezobrestno!! Poleg tega še 10 odstotkov popusta na tok.
Točna pojasnila dobite pri Rutarju
v Dobrli vesi telefon 04236 - 281 Pridite s spodnjim odrezkom ali ga pošljite po pošti.
Označite z X, kar želite!
Izreži in odpošlji!
Absender:	Drucksache
Postleitzahl
Postgebuhr
beim
Empfanger
einheben!
Zanimam se za
O električni štedilnik (Elektraherd) O hladilnik (Kiihlscbrank)
O zmrzilnik (Tiefkuhlitruhe)
O sesalnik za prah (Staubsauger)
O pralni avtomat (Waschautomat) O avtomatumivalnilk (Geschirrsipul-maschime)
O bojler za vodo (Elektrotboiller)
O želim obisk zastopnika O prosim za dostavo cenika
An d as
Jauntaler
Einkaufs — Zentrum A 9141 Ebemdorf
Hoi tednik
oddelki
I otmajer, KadiSe, p. Zrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.