Mirko Kunčič:                              M
Mati poje.                         1
Angeli beli nad tabo se sklanjajo,                  j z glasom srebrnim kot z zoončkom pozvanjajo: I
»Aja tutaja, punčka zaspi! —                         3
Bog ze na pragu nebeškem stoji . . .«               3
K Njemu te o zlati kočiji popeljejo,               i
zoezd milijon ti o naročje nasteljejo.              1
Zoezdo najmanjšo d sooj srček zakleni —      ;
lepa boš, punčka, ko Drneš se k meni!           '
Tiho, Dse tiše krilatci pojo,                              ;
oiše, ose vile se pne pod nebo                       1
zlata kočija na zlatih kolesih ...                    &
Kmalu bo, kmalu bo punčka v nebesili.         1
98                               •    J