Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ junij 2016, {tevilka 2, letnik 5 ISSN 1848–4360 Reka, junij 2016 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mir kovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Ira Petris Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.300 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz društva 4 Iz svetov 18 Iz pouka DPS 19 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek in ~etrtek: 10.00 12.00, 18.00 20.00 Tajništvo KPD Bazovica v poletnih mesecih nima uradnih ur. Urnik za vaje mešanega pevskega zbora, sestanke dramske, folklorne, plesne, fotografske in glasbene skupine ter dopolnilni pouk slovenš ine za prihodnjo sezono bo objavljen v septembrski številki Sopotij. Planinska skupina: torek, 20.00 21.00 Mladinska skupina: po dogovoru www.bazovica.hr/mladinci Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 V zadnjem trimese~ju so se razmere na Hr vaškem, tudi glede položaja narodnih manjšin, poslabšale. Iz dneva v dan smo pri~a sovražnemu govoru in protimanjšinskemu razpoloženju, ~esar ne zaustavlja­jo niti javni pozivi Sveta za narodne manjšine RH, niti zahteve ve~ tiso~ hr vaških kulturnikov in uglednih mednarodnih imen po odstopu ministra za kulturo, niti opozorila Sveta Evrope o nacionalizmu in politi~ni radikalizaciji na Hr vaškem. To temo Sopotja omenjajo v rubriki Si-T, vsebino pa tokrat napoveduje vabilo k sodelovanju v likovni skupini. Rubriko Iz društva nadaljujejo vsestranska dejavnost planinske skupine, dosežki dramske skupine z odli~no sprejeto novo komedijo Niti tat ne more pošteno krasti, pa nastopi zbo­ra v društvu in na gostovanjih ter živahna dejavnost folklorne skupine, ki je zaplesala od Reke in Istre do slovenskega Krasa. Posebej razveseljivi so bili dogodki z otroki, v društvu in zunaj njega. V društvu smo gostili KUD Lipovci in bistriške kulturnike, pri katerih smo predstavili ponatis monografije o naši gledali­ški legendi Alojzu Useniku in razstavo prizadevne fotografske skupine, ki je spremljala tudi ve~ drugih gostovanj skupin društva. Reko in društvo je obiskala nova slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, mladi so tudi letošnjo pomlad obiskali Slovenijo, z udeležbo na skupš~ini pa smo potrdili tudi dobro dejavnost krovne organizacije. Rubrika Iz svetov omenja Svet slovenske narodne manjšine Ob~ine Matulji, ki na~rtuje povezavo rojakov in širitev u~enja slovenš~ine, prispevek o pouku pa sta za rubriko DPS poslali u~iteljici Dragica Motik in Andrea Šlosar. Rubrika Si-T poleg dejavnosti Sveta za naro­dne manjšine RH omenja še koncerta pianista Marka Juraja Žerovnika in prijateljev ter kitarista Natka Štigli}a in uspešno mlado rojakinjo Andreo Štemberger. Dragica Jakseti~ se je v rubriki Pogled z onkraj Snežnika ozrla na afero v zdravstvu, rubrika Sre~anja pa predstavlja »našega Harija«, vsestranskega moj­stra, kar zadeva glasbo, zapisanega rocku in Bazovici, in se kon~uje z njegovim pozivom k sodelovanju mladih v društvu. Morda bo k temu nasploh pripomogla tudi uresni~itev želja za širitev u~enja slovenš~ine v vrtcih in šolah. To hrvaška zakonodaja omogo~a in – ~e je verjeti uradnim sporo~ilom – tudi spodbuja. Ve~ o tem pa v prihodnji številki. Želimo vam prijetne po~itnice. y Uredništvo Uvodnik Likovna skupina vabi k sodelovanju Pred tremi meseci je v KPD Bazovica znova oživelo delovanje likovne skupine. Vodja Ada Osmanagi} vabi k sodelovanju: »Delujemo v obliki delavnice in imamo program za vse, ki se zanimajo in imajo posluh za umetnost, se želijo nau~iti kaj novega in seznaniti z metodami likovnega ustvarjanja, ki jih uporabljajo profesionalni umetniki. Sre~ujemo se enkrat na mesec, praviloma ob ~etrtkih, po predhodnem dogovoru od 17.00 do 18.30. Do zdaj smo risali motiv stola s svin~nikom ob uporabi mernih proporcev, tihožitje z ogljem in doprsni portret s svin~nikom. Naslednji~ na~rtujemo slikanje tihožitja z odtenki ene bar ve v tehniki tempera. Kakor je mogo~e ugotoviti, postopoma precej hitro napredujemo, kljub temu pa še zdale~ ni prepozno, da se naši majhni skupinici priklju~ite tudi vi. V naši družbi vam bo zagotovo zabavno, ob tem pa se boste nau~ili nekaj pravih mojstrskih trikov likovne umetnosti. Prisr~no vabljeni prav vsi, za sodelovanje niso potrebni nikakršna predhodna znanja ali veš~ine, le malo dobre volje in želja, da se nau~ite kaj novega ob druženju v prijetnem vzdušju.« Stik: adaosmanagic@hotmail.com. y Ada Osmanagi}, prevod Eva Ciglar 20. februar, Trst V Trstu brez nakupovalne mrzlice Na Svetem Justu. Foto: Darko Mohar ^ lani planinske skupine KPD Bazovica smo obiskali Trst. Po dolgoletnem sodelovanju s tržaškimi planinci smo se od­lo~ili za malce druga~en, nena~rtovan obisk tega mesta. Po lan­skem zelo lepem in pou~nem sprehodu po Kopru smo se letos odlo~ili, da na približno enak na~in spoznamo tudi Trst, v kate­rem smo v glavnem vedeli le za glavne nakupovalne ulice: Via­le XX Settembre, Via Giulia, Via Carducci, Ponte Rosso ali Corso Italia. ^esa ve~ o prelepem mestu z bogato zgodovino, pogosto na meji razli~nih civilizacij, nismo vedeli, še manj pa o tem, koliko so Slovenci vgradili v bogato zgodovino mesta. Predse­dnica SPD Trst Marinka Pertot je rada sprejela našo pobudo in obljubila vso pomo~ pri ogledu. V Bazovici nas je pri~akal vodnik Karlo Mezgec, v samem mestu pa predsednica Marinka s svojimi prijatelji. Po krajšem avtobu­snem ogledu mesta, v katerem smo veliko izvedeli o nastanku mesta in razvoju njegove luke, smo se ustavili na Piazza Unita in se odpravili v nam neznano zgodovino mesta. Karlo je veliko povedal o razvoju mesta od anti~nih, rimskih ~asov, srednjeve­škem razvoju, bojih z Benetkami, o dolgoletni habsburški obla­sti, Napoleonovi Franciji in fašisti~ni Italiji pa vse do današnjih dni. Veliko smo izvedeli o verski strpnosti v Trstu, saj so v ~asu Habsburžanov svojo vero svobodno izpovedovali pripadniki katoliške, pravoslavne in armenske pravoslavne vere, musli­ 26. februar, 11. in 18. marec, PS KPD Bazovica Ob~ni zbori priložnost za sre~anje s prijatelji V sakemu društvu predpisi nalagajo ob~ne zbore. Tako je po tej strani ob~ni zbor posameznega društva obveznost, po drugi strani pa je ob~ni zbor priložnost, da se pokaže, kaj vse se je delalo v preteklem letu, vsi uspehi pa tudi neuspehi. Inventura stanja. No, ob~ni zbor društva pa je še nekaj! Priložnost za sre~anje s prijatelji, možnost, da se z njimi deli radost uspešnega Z ob~nega zbora v dela in naredijo na~rti za naprej. Torej praznik vsakega društva! Kopru. Foto: Milivoj Filipovi} Najprej je februarja veliko ~lanov planinske skupine KPD Bazo­ mani, judje in drugi verniki. V mestu so živeli in delovali Slovenci Primož Trubar, Žiga Zois, Julius Kugy, Boris Pahor in šte­vilni drugi. Slovencem se je najslabše go­dilo v fašizmu, po prvi svetovni vojni, ko je Trst s številnimi drugimi slovenskimi kraji pripadel Italiji. 13. julija 1920 je bil požgan Narodni dom in za Slovence so se za~eli težki dnevi, ki so trajali še dolgo po drugi svetovni vojni. Ogled mesta se je nadaljeval z obiskom hriba Sveti Just, na katerem stojita srednjeveška utrdba in tržaška katedrala. V njej je še danda­nes mogo~e videti, kako je nastajala od anti~nih do današnjih ~asov. Po obisku obnovljenega Narodnega do-ma je sledil najbolj adrenalinski del izle­ta: vožnja s tramvajem v Op~ine. Nabito poln tramvaj se je le izvlekel po strmi progi iz središ~a Trsta in razgledi na me­sto so bili enkratni. Za konec je sledil še pohodniški sprehod po Kraškem robu do zanimivega mesteca Kontovel in habsburškega dvorca Mira­mare. Hvala Marinki za prelep sprehod, odli~no organizacijo in veliko povedane­ga o krajih, skozi katere smo se potepali. Planinci Bazovice upamo, da bomo prija­teljem iz Kopra in Trsta enako lahko po­kazali našo Reko, saj takšni obiski veliko pripomorejo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. y Darko Mohar vica sodelovalo na ob~nem zboru PD Sne­žnik, saj so naši planinci kolektivno in posami~ ~lani tega društva in imajo na ob~nem zboru pravico in obveznost, da podajo poro~ilo o svojem delu ter glasuje­jo o vseh vprašanjih, ki se vrstijo po dnev­nem redu. Tudi tokrat so se ~lani planinske skupine aktivno udeležili ob~nega zbora. Marca se je delegacija planinske skupine kot gost udeležila dveh ob~nih zborov. Najprej tistega v Trstu, ko je SPD Trst pri­kazal svoje rezultate in uspehe, nagradil najboljše ~lane in naredil na~rte za naprej. Sodelovanje planinske skupine KPD Bazo­vica in SPD Trst traja že vrsto let in verjeti je, da se bodo ~lani obeh društev še dolgo z veseljem sre~evali pri skupnih akcijah in v hribih. IZ DRU[TVA Teden pozneje je svoj ob~ni zbor imelo Obalno PD iz Kopra, na katerem so naj­prej nastopili najmlajši iz bližnjega vrt­ca, potem se je oddelal uradni del, in kot je napovedal predsednik društva Aldo Zubin, je ostalo še dovolj ~asa za prijetno druženje in na~rtovanje. Vodjo planinske skupine KPD Bazovi­ca pa je najbolj razveselilo vprašanje enega izmed ~lanov Obal­nega PD: »Kdaj se spet najdemo nekje v hribih?« Slab mesec zatem smo že bili v skupni akciji, nekaj ve~ o tem pa v vrsticah na nadaljnjih straneh, posebej namenjenih naši planinski de­javnosti. y Darko Mohar 27. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Niti tat ne more pošteno krasti, premiera D ramska skupina KPD Bazovica je premierno predstavila svojo novo komedijo z naslovom Niti tat ne more po­šteno krasti, uprizorjeno na besedila ita­lijanskega dramatika Daria Foja in v režiji Ser|a Dla~i}a. Gre za klasi~no situ­acijsko komedijo z zgodbo o tatu, ki ga pri no~nem delu v premožnem stanova­nju po telefonu zmoti najprej žena, nato se vrne lastnik s svojo ljubico in tat se skrije, položaj pa zapletejo še lastnikova žena, pa njen ljubimec in ljub~ek lastni­kove ljubice... S skupno energijo vseh so­delujo~ih je nastala uspešna, dinami~na in zanimiva predstava, narejena z veliko predanosti, volje in ljubezni. To je prepo­znalo tudi ob~instvo v nabito polni, zno­va premajhni dvorani, in nastopajo~e nagradilo z dolgim aplavzom ter poznej­šimi ~estitkami in pohvalami.Te so kar deževale, še posebno pa je uprizoritev razveselila legendarnega gledališ~nika Alojza Usenika in mu najlepše pokazala, da se njegov dolgoletni trud in prizade­vanje uspešno nadaljujeta. Odli~en odziv dvorane je razveselil tudi režiserja predstave Ser|a Dla~i}a, sicer režiserja v reškem lutkovnem gledališ~u, ki je z dramsko skupino KPD Bazovica že sodeloval v prejšnji predstavi, sodobni razli~ici Romea in Julije. Kot je dejal, so 1. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Obzorja, razstava fotografij planinske skupine P laninska skupina KPD Bazovica je pri­pravila novo razstavo fotografij s svo­jih potepanj, tokrat z naslovom Obzorja. Sodelovali so Đilio Arbula, Milena Arbula, Zinka Boži~ek, Mirjana Brumnjak, Du­bravka Dijani}, Milivoj Filipovi}, Dionis Juri}, Darko Mohar in Anita Hromin. Kajti planinci, ki uživajo v lepoti neokr­njene narave, poleg vse potrebne planin­ske opreme nosijo s seboj še fotoaparat. Ko utrujeni prispejo na vrh, najprej po~akajo, da jih duša dohiti. Takoj za­tem, ~e je kaj sre~e in na vrhu gore že ne sedi oblak, pogled raziskuje bližnje vrho­ve, a se kmalu ustavi na obzorju. Lepoto, ujeto v objektiv, prinesejo v dolino in jo uprizoritev komedije Daria Foja predlagali sami ~lani skupine in delo je pogosto na programu ljubiteljskih odrov v Sloveniji, na Hrvaškem pa ni prevedeno. »Predstavo smo pripravljali leto dni, ker je besedilo precej zahtevno. Moram pa poudariti, da smo bili posebej sre~ne roke pri podelitvi vlog, in ker je skupina zelo organizirana, predana delu in natan~na, je bilo sodelovanje resni~no izjemno, ~udovito in prav prijetno.« Dramska skupina KPD Bazovica se je s predstavo prijavila na sre~anje ljubiteljskih odrov na Hrvaškem in na Linhartovo sre~anje v Sloveniji, tako da se je premiere udeležil tudi Marko Bratuž, selektor za Primorsko. Predstavo so pripravili: režiser Ser|o Dla~i}, igralci Ivana Bako­vi} (Ana), Eva Ciglar (Ženska), Anita Hromin (Drugi tat), Milan Grlica (Tat), Nataša Grlica (Tatova žena), Ivo Maruši} (Antonio) in Vitomir Vitaz (Moški), šepetalka je Anita Hromin, za tehniko skrbita Ivan Harej in Andrej Mohar, avtorja fotografij za katalog pa sta Darko Mohar in Andrej Hromin, ki ga je tudi oblikoval. y Marjana Mirkovi} podelijo s prijatelji, ki v hribe ne morejo. O gorah in hribolazcih je tudi veliko lepih pesmi in v spremlje­valnem programu nas je s pesmijo v gore tokrat lepo popeljal mešani pevski zbor KPD Bazovica pod vodstvom zborovodje Zorana Badjuka.Doživetja in ob~utke planincev je pri~aral s pesmima V ~olnu in La Montanara. y Anita Hromin Zadovoljni z nastopom. Foto: Marjana Mirkovi} Pesem obogatila ve~er. Foto: Andrej Mohar 5. marec, Šempas, Kulturni dom Primorska poje 2016 Primorska poje 2016. Foto: Anita Hromin K akor že vrsto let – Primorska znova poje... Že 34. smo se udeležili nam ljube revije Primorska poje. Letošnja je bila posve~ena 120.obletnici rojstva skladatelja Karola Pahorja, ki je zaznamoval primorsko petje. V marcu in aprilu tako kot vsako leto potekajo sre~anja v posa­meznih mestih Primorske in Italije. Zvrstilo se je ve~ kot 200 zborov s štiri tiso~ nastopajo~imi – Primorska spet zveni ... Naš zor je bil na programu 5. marca,v Kulturnem domu v Šem­pasu, kjer se je letos zvrstilo sedem zborov: MePZ Starši En­semble (Ronke, Italija), MoPZ Ivan Laharnar (Šentviška planota), Kraška klapa (Sežana), MoPZ Lopar (Lopar), ženska pevska skupina Stu ledi (Trst), MePZ Cominum (Komen) in Me-PZ KPD Bazovica (Reka). Številni poslušalci so z navdušenjem sprejeli pevsko poustvar­janje vseh nastopajo~ih.Tudi mi smo pred svojim nastopom in po njem spremljali koncert. Repertoar je bil pester in bogat s številnimi pesmimi slovenskih in tujih mojstrov zborovske lite­rature, od skladb iz slovenske ljudske zakladnice in ljudskih pesmi do pesmi tujih narodov. Uživali smo ob poslušanju uše­su vše~nih pesmi. Naš zbor pod vodstvom dirigenta Zorana Badjuka je zapel naslednje pesmi: Zdo­mec (Josip Kaplan), V ~olnu (Vinko Vodo­pivec), V Tamar (Danica Bizjak) in Žabe (Vinko Vodopivec). Slavnostni govornik je bil profesor Anton Baloh, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske. Pohvalil je soustvarjanje tradici­onalnega in edinstvenega pevskega gibanja Primorcev z željo po nadaljevanju ... V svo­jem priložnostnem govoru se je med drugim dotaknil tudi naše pesmi Zdomec in ob tem poudaril, kako cenjena je v zamejstvu – do­movina! Sre~no, Primorska poje! Ve~er smo podaljšali ob druženju, klepe­tu, pija~i in prigrizku.Pri tem so skupaj z drugimi zbori spontano zazvenele pe­smi. Po prijetnem druženju pa smo v po­znih ve~ernih urah odpotovali z željo, da pridemo tudi prihodnje leto. y Boža Grlica 10. marec – 10. april, PPMHP, Reka Razstava Zgodovina tehni~ne kulture, soorganizator (tudi) TMS V preddverju reškega Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (PZMHP) je bila v organizaciji reške Zveze za tehni~no kulturo ob njenem jubileju, 70-letnici delova­nja, in v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije (TMS) ter KPD Bazovica odprta mednarodna razstava s podro~ja tehni~ne in industrijske dediš~ine. Posve~ena je bila Nikoli Tesli ob 160. obletnici njegovega rojstva in Ivanu Luppisu ob 150. obletnici proizvodnje prvega torpeda na Reki, orožja, o katerem je bilo sprva re~eno, da bo imel zgolj »obrambno funkcijo«, a je povzro~il smrt številnih žrtev. Njegova proizvodnja je v mestu in okolici spodbudila razvoj industrije in tehnologije, ki pa sta slabo vest skušali oprati s poznejšimi donacijami v dobrodelne namene. Dr. Orest Jarh vedno zanimiv. Foto: Marjana Mirkovi} Tehniški muzej Slovenije se je na Reki že ve~krat predstavil, tokrat je z razstavo o Nikoli Tesli prinesel tudi dragocene ek­sponate, ki prikazujejo nekatere njegove izume. Navzo~e sta v imenu muzeja na­govorila direktorica Natalija Polenec in avtor razstave dr. Orest Jarh, okrog kate­rega se je po odprtju zbralo ve~ mladih in pozorno prisluhnilo prikazu in njegovi zelo zanimivi razlagi Teslovih eksperi­mentov. Dogodka se je udeležil tudi predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, med obi­skovalci pa je bil tudi reški izumitelj Radi­voj Bošnjakovi} z diplomo ljubljanske fakultete za strojništvo, ki je s Slovenijo med drugim povezan tudi s pionirskim delovanjem na podro~ju termoakustike od nekdanje skupne države do danes. S ponosom je opozoril na razstavljeno ma­keto jeseniške železarne iz leta 1988, v kateri so takrat uspešno zmanjšali ja­kost hrupa. y Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 10. marec, Srednja ekonomska šola Mijo Mirkovi}, Reka Proslava ob 105. obletnici šole S rednja ekonomska šola Mijo Mirko­vi} na Reki je praznovala pomemben jubilej, že 105. obletnico delovanja. V okviru slovesnosti ob tej priložnosti je potekala vrsta dogodkov, v katere so bili vklju~eni dijaki vseh razredov, najbolj pa so se izkazali maturanti. Dela dijakov, predstavljena na hodnikih od pr vega do tretjega nadstropja, so pri~ala o tem, kaj vse lahko s pomo~jo profesorjev mentor­jev napravijo dijaki – od predstavljenih dijaških zadrug in ustvarjalnih delavnic matematike in ra~unovodstva do angle­ške poezije in izdelave origamija ter raz­stav. Poseben izziv za številne maturante je bil program Narodne manjšine v okvi­ru podjetništva. Slovensko narodno manjšino na Hrvaškem oziroma na Reki sta predstavila Nevio Klari} in Sarah Še­stan ter svojo stojnico lepo uredila v zna­menju slovenske identitete, vtis pa sta s svojo navzo~nostjo v pisanih gorenjskih narodnih nošah obogatili Milena Licul in Slavica Ba~i}, ki sta se prijazno odzvali vabilu na slovesnost. Poleg slovenske naro­dne manjšine so dijaki predstavili še madžarsko, makedonsko, rusko, albansko, italijansko itd. Prazni~ni jubilej so na šoli kon~ali s slavnostno sejo v zbornici. Poleg profesorjev in drugih zaposlenih na šoli ter vodje mestne­ga oddelka za šolstvo in izobraževanje Edite Stilin, ki je na kratko nagovorila navzo~e, so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki manjšinskih organizacij na Reki. Zanimivo in prijetno druženje bomo ohranili v lepem spominu. y Slavica Vukovi} Ba~i} ^lanici KPD Bazovica z maturanti. Foto: Nevio Klari} 11. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Literarno društvo Ilirska Bistrica, gostovanje G ostovanja so vselej tudi priložnost za snovanje novih dogovorov in kre­pitev sodelovanja.Tudi druženje po leto­šnji proslavi v društvu – v po~astitev kulturnega praznika z nastopom bistri­ških kulturnikov – je kmalu botrovalo novemu dogodku, kulturnemu ve~eru Li­terarnega društva iz Ilirske Bistrice. Društvo, ki ga vodi Jerica Strle, tudi pobu­dnica gostovanja, je v literarno-glasbenem programu predstavilo del svoje bogate, ustvarjalne in plodovite dejavnosti, z bra­njem poezije in 21. številko svojega glasila Stopinje. Sodelovali so še Aleksander Bore­novi}, Dragica Markovi~, Helena Pirih Ro­sa, Irena Štembergar, Patrik Tomše, Neta Vergan in Tanja Volk, z glasbenim nasto­pom na kitari pa je program lepo popestril kantavtor Anton Škrlj. V drugem delu ve~era je sledila predsta­vitev knjige Župnija Jelšane, v organiza­ciji Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka, ki ga vodi Boris Rejec. O knjigi je spregovoril kustos Pokrajinske­ga muzeja v Kopru, zgodovinar Ivan Sim~i~, ki je tudi izbral in uredil publika­cijo o eni pr vih župnij na Slovenskem, od sedmega stoletja do leta 1951, ko so jo razdelili med hrvaško in slovensko ško­fijo. Hrvaško so poimenovali Župnija Ša­pjane, prišla je pod reško škofijo, slovenska pod koprsko, v Jelšanah pa je ostalo skupno pokopališ~e, zato je pri doma~inih nastalo reklo »Živi Hrvati, mrtvi pa Slovenci«, kot so lani med drugim zapisale Primorske novice (http://www.primorske.si/ Novice/Srednja/O-zgodovini-in-ljudeh-na-Jelsanskem). Gradivo o bogati zgodovini župnije je Ivan Sim~i~ zbiral za­dnjih deset let, sicer pa že dolgo raziskuje krajevno kulturno in cerkveno zgodovino. Temu je namenil tudi diplomo na dvo­predmetnem študiju zgodovine in sociologije na ljubljanski fi­lozofski fakulteti leta 2006. Diplomiral je s temama ^italnica v Jelšanah: od srede 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja ter Župnija Jelšane med državami in sistemi. Prva je leto pozneje izšla v knjižni obliki in po zaslugi avtorja bogati tudi knjižne police KPD Bazovica, enako kot knjiga Župnija Jelšane. Ta je izšla lani in vsebuje tudi vrsto podatkov z razli~nih podro~ij, od poglavja o umetnostni zgodovini do osebnih pri~evanj doma~inov in statisti~nih podatkov, povezanih z župnijo, kot so denimo naravne in druge nesre~e ter bolezni in pla~evanje davkov. y Marjana Mirkovi} Ivan Sim~i~, Helena Pirih Rosa in Boris Rejec. Arhiv društva. 12. marec, Mali salon, Rijeka EPK, Reka 2020 V postopek prijave za kandidaturo Reke za evropsko prestol­nico kulture leta 2020 so bile vklju~ene tudi organizacije narodnih manjšin, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno podobo mesta. Med drugim so sodelovale tudi na predstavitvi ene izmed sedmih programskih usmeritev z naslovom Kuhinja. V tem okviru je v Malem salonu na Korzu potekala »pot po Evropi z okusi, ki se ohranjajo tudi na Reki«. Del slovenskih so s sladicami predstavile prizadevne ~lanice KPD Bazovica Zden­ka Kallan Verbanac, Lili ^argonja, oble~ena v svojo narodno nošo, in Gorana Pecirep. Kandidatura je bila uspešna in Reka je 24. marca dobila laska­vi naslov evropska prestolnica kulture (EPK) leta 2020. Projekt pod geslom Reka, luka raznolikosti, je osredoto~en na tri sklo­pe: Voda, Delo, Migracije. Voda – sladka in slana, ki z vseh strani obkroža mesto; delo, v okviru redefinicije glede na tiso~e in tiso~e v propadli industriji izgubljenih delovnih mest; migra­cije pa so odhodi in prihodi, procesi, zna~ilni za Reko, ki so oblikovali tudi multikulturno podobo mesta. Naziv EPK je pri­ložnost za pridobitev evropskih sredstev za projekte v kulturi in turizmu, pa tudi za mestno infrastrukturo.V na~rtu je obno­va številnih zapuš~enih industrijskih poslopij in njihova preu­reditev v razli~ne namene, prenova muzejev in drugih kulturnih ustanov, pa tudi obnova ladje Galeb. ces izbora je trajal skoraj dve leti, svoje kandidature je lani objavilo devet hrva­ških mest, v ožji izbor pa so se poleg Reke uvrstili še Dubrovnik, Osijek in Pulj. Evropska unija projekt evropske prestol­nice kulture razvija od leta 1985, ko je delovala še kot Evropska skupnost, da bi tako spodbudila ohranitev kulturne iden­titete evropskih mest ter jim dala nov za­gon za kulturni in družbeni razvoj. Ve~: www.rijeka.hr y Marjana Mirkovi} Sredstva za projekt EPK, ocenjen na ve~ kot 30 milijonov evrov, bodo prispevali Hrvaška, mesto Reka, PGŽ, EU in sponzorji.Pro­ 19. marec, Slovenski dom KPD Bazovica Piranski zaliv, abonma HNK Ivana pl. Zajca in SMG Sprejem v vrtu. Foto: Marjana Mirkovi} H NK Ivana pl. Zajca je v teko~i gledališki sezoni na pobudo intendanta Oliverja Frlji}a na program uvrstilo tudi abo­nma, poimenovan Piranski zaliv in organiziran v okviru že obstoje~ega dobrega sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališ~em iz Ljubljane. Abonma je obiskovalcem obeh usta­nov zagotovil po dve predstavi, v organizacijo pa je bil vklju~en tudi Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na programu reškega gledališ~a je bila 19. marca predstava Ka­sandra Christe Wolf v režiji in koreografiji Nade Kokotovi}, šte­vilne obiskovalce iz Slovenije pa je k ogledu pritegnila tudi Mira Furlan, ikona jugoslovanskega filma in gledališ~a, ki se je s to naslovno vlogo prvi~ po letu 1991 vrnila na oder katerega izmed narodnih gledališ~ na Hrvaškem. Druga predstava iz abonmaja je bila Trilogija o hrvaškem fašizmu v reži­ji Oliverja Frlji}a in dramaturgiji Marina Blaževi}a. Abonenti z Reke pa so si v Lju­bljani februarja ogledali predstavo Drame princes avtorice Elfriede Jelinek v režiji Michała Borczucha ter aprila Zlo~in in ka­zen F. M. Dostojevskega v režiji Diega de Bree, obisk v Ljubljani pa je med drugim vklju~eval tudi organiziran ogled sloven­ske prestolnice. Abonenti iz Ljubljane pa so 19. marca obiskali tudi Slovenski dom KPD Bazovi­ca, kjer jih je tajnica Eva Ciglar seznanila z dejavnostjo društva, ~lani dramske skupine pa odigrali svojo novo komedijo, Niti tat ne more pošteno krasti. Predstavnica Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Nadja Skale, pred­stavnica za odnose z javnostmi ljubljan­skega gledališ~a Helena Grahek in or­ganizatorka prodaje v reškem HNK Ivana pl. Zajca Tamara Šanko Ajdini so ob tej priložnosti izrazile upanje, da se bo pro­jekt, ki je naletel na odli~en odziv, nada­ljeval tudi v prihodnje. y Marjana Mirkovi} 21. marec, Slovenski dom KPD Bazovica IZ DRU[TVA Redna letna skupš~ina S kupš~ina je bila sklep~na, vodil jo je predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, na dnevnem redu pa so bila poro­~ila o delu, finan~nem poslovanju in na~r­tu dejavnosti za leto 2016, vsa soglasno sprejeta. O delu v minulem obdobju so poro~ali vodje skupin. Zvonimir Stipeti} je povzel dejavnost mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Zoran Badjuk in je tudi lani imel vrsto uspešnih nastopov in gostovanj, v na~rtu imajo novo zgoš~enko, najve~ja že­lja pa je v zbor, ki šteje ve~ kot trideset ~lanov, pritegniti ve~ mladih. Vodja pla­ninske skupine Darko Mohar se je ozrl na dejavnost, ki je iz leta v leto bolj razveja­na, od predavanj in razstav do pohodov in izletov ter sodelovanja pri razli~nih dru­gih dogodkih. Med drugim je napovedal razstavo, ki bo iz Planinskega muzeja v Mojstrani letos gostovala na Reki. O pou}evanju slovenš~ine je spregovorila u~iteljica Vida Srdo~, poudarila dobre po­vratne informacije o te~ajih in povedala, da dopolnilni pouk v dveh skupinah obi­skuje skupno 22 udeležencev. Dejavnost mladinske skupine, od pustovanja do ka­raok je predstavila Ivona Novakovi}, dram­ 30. marec Vrtec CPO Sušak, podružnica ^ebelice V reškem vrtcu na Sušaku, v podcen­tru ^ebelice, so na pobudo dr. Barba­re Riman za~eli program o spoznavanju razli~nosti med ljudmi, ki so ga nadgra­dili z enomese~nimi projekti o spoznava­nju jezika in kulture narodnih manjšin, katerih potomci obiskujejo to ustanovo. Mal~ki so se tako seznanjali z jezikom in obi~aji makedonske, slovenske in alban­ske kulture, vse, kar so se nau~ili, pa so predstavili na nastopu z naslovom Dan raznolikosti med ljudmi. Slovenskega so pripravili 30.marca, tudi v sodelovanju s KPD Bazovica, projekt z naslovom Razlike med ljudmi pa je pred­stavila priljubljena »teta Bibi«, prizadev­na vzgojiteljica Biljana Franciškovi}. Za sodelovanje se je zahvalila predvsem dr. Barbari Riman in Inštitutu za narodno­stna vprašanja iz Ljubljane ter društvu KPD Bazovica in OŠ Anton Žnidarši~ iz Ilirske Bistrice, ki je pomo~ prisko~ila z nošami za otroke. Prisr~ni nastop je vr­sko pa Milan Grlica in posebej poudaril trud in ~as, ki so ga vsi sodelujo~i vložili v novo predstavo. Prizadevno dejavnost foto­grafske skupine je povzela vodja Anita Hromin, uspehe in nasto­pe folklorne skupine pa je v poro~ilu strnila Nataša Grlica. O novi skupini, polni na~rtov in osredoto~eni na slovensko kultur­no izro~ilo, je spregovorila Gloria Segnan, Ada Osmanagi} pa je navzo~e povabila k sodelovanju v likovni skupini. Jasmina Dla~i} je glede plesne skupine napovedala, da želijo pritegniti otroke in pomladiti ~lanstvo. Najmlajša, glasbena skupina, katere umetni­ški vodja je Ivan Harej, uspešno in dobro napreduje,tudi v glas­beni teoriji. Zvonimir Stipeti} je zatem omenil še skrb za poslopje in vrt, nov na~in na~rtovanja in spremljanja dela društva ter izrazil upanje, da kr~enje sredstev ne bo okrnilo dejavnosti. Pozval je tudi k vklju~itvi novih, predvsem mladih ~lanov in ohranjanju jezika, vsem navzo~im pa položil na srce skupno uresni~evanje za~rtane dejavnosti. y Marjana Mirkovi} Redna letna skupš~ina brez presene~enj. Foto: Milan Grlica stnikom, staršem, babicam in dedkom pripravil nepozabno po­poldne, s pesmijo, recitacijami in razstavo izdelkov, ki so jih najmlajši izdelovali mesec dni, od kozolca, ~loveške ribice in Triglava do panjskih kon~nic in plakatov o Sloveniji. V pripra­vo se je prizadevno vklju~ila tudi širša družina Riman, s pri­pravo slovenskih sladic in gradiva nasploh ter glasbenim nastopom u~encev slovenš~ine na OŠ Pe}ine, Eve Lon~ari} na violini in brata Mirona na violon~elu. Navzo~e je pozdravil tudi predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, prijetno presene~en in navdušen nad znanjem in nastopom mal~kov, ~lanici fol­ Prisr~en nastop. Foto: Marjana Mirkovi} klorne skupine društva Slavica Vukovi} Ba~i} in Milena Licul pa sta dogodek obogatili, oble~eni v sloven­sko narodno nošo. Del programa je na ogled v zanimivem prispevku na spletni strani portala Moja Rijeka: www.mojarijeka. hr/vijesti/odrzan-dan-nacionalne-manjine-slovenaca-u-ppo-pcelice/ y Marjana Mirkovi} 2. april, Slovenski dom KPD Bazovica Niti tat ne more pošteno krasti, komedija Nastopajo~i Eva Ciglar, Milan Grlica in Vitomir Vitaz. Foto: Istog Žorž K PD Bazovica je komedijo Niti tat ne more pošteno krasti prijavila za letošnjo revijo ljubiteljskih gledališ~ v Primor­sko-goranski županiji (PGŽ), ki jo organizira Hrvaški sabor 7. april, Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica KPD Bazovica predstavilo monografijo in razstavo fotografij O srednjo vlogo v ve~desetletni dejavnosti dramske skupine KPD Bazovica je nedvomno odigral dolgoletni in priljublje­ni inspicient v HNK Ivana pl. Zajca, legendarni Alojz Usenik, zanesenjak in neutrudni vodja, ki je na oder Slovenskega doma pripeljal tudi vrsto mladih. Dejaven je bil kot režiser in igralec ter še marsikaj drugega, njegovo delo in življenje pa sta v dvojezi~ni monografiji z naslovom En ~lovek – celo gledališ~e predstavili sestri dr. Barbara in dr. Kristina Riman.KPD Bazo­vica se je leta 2012 s publikacijo zahvalila Alojzu Useniku za njegovo zanesenjaško delo in mu obenem ~estitala ob njegovi osemdesetletnici. Ker pa je Alojz Usenik tudi sicer najbolj zna­no ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, je bilo za monografijo, ki je kmalu pošla, veliko zanimanje in društvo se je odlo~ilo za ponatis. Knjigo so predstavili v knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici in obenem odprli tudi razstavo fotografske skupine KPD Bazo­vica z naslovom Mini format – moj kraj. Alojz Usenik je v društvu resni~no bil ~lovek – gledališ~e: ume­tniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, lu~i in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar, koordinator kulturnih dejavnosti v društvu Vitomir Vitaz je prebral odlo­mek iz monografije, o knjigi je spregovorila tudi ena izmed av­toric, dr. Kristina Riman, z glasbenim nastopom na violini in violon~elu pa sta program popestrila Eva in Miron Lon~ari}. Seveda se je z recitacijo predstavil tudi sam Alojz Usenik, ga­njen nad vabilom in polno dvorano, in s svojim nastopom lepo obogatil ve~er. Kot je povedal, je bil obiska v Ilirski Bistrica posebej vesel, saj je pred ve~ kot petdesetimi leti tam vodil fol­klorno skupino, s katero so uspešno nastopali po Sloveniji, na Hr vaškem in drugod v Jugoslaviji. Alojz Usenik. Arhiv KPD Bazovica kulture. Uprizoritev prijavljenih predstav je 2. aprila potekala na ve~ odrih, pro­gram na županijski ravni pa je sklenila komedija Niti tat ne more pošteno krasti, na programu v KPD Bazovica. Za najboljšo je bila razglašena predstava Govori mi o Augusti Luke Paljetka in v režiji Siniše Posari}a in bo zastopala PGŽ na državnem tekmovanju, ki bo od 20. do 22. maja potekalo v Pazinu. KPD Bazovica pa je ob tej priložnosti pre­jela dve priznanji: Milan Grlica je bil na­grajen za najboljšo moško vlogo, režiser Ser|o Dla~i} pa za najboljšo režijo. ^estit­ke obema! y Marjana Mirkovi} V bistriški knjižnici pa je bila v okviru projekta Povezovanje slovenskega za­mejskega kulturnega prostora ob tej pri­ložnosti odprta tudi razstava mednarod­nega fotografskega nate~aja z naslovom Mini format – moj kraj, v organizaciji fo­tografske skupine KPD Bazovica, ki jo vodi Anita Hromin. Razstava je bila na ogled do 19. aprila. y Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA 9. april, Galerija SKD Istra/Skupnost Italijanov, Pulj Vprašaj, razstava fotografij – Niti tat ne more pošteno krasti N a povabilo SKD Istra je KPD Bazovi­ca gostovalo pri rojakih v Pulju. V galeriji puljskega društva je bila odprta razstava fotografske skupine KPD Bazo­vica z naslovom Vprašaj, predsednik in podpredsednica društva Zvonimir Stipe­ti} in Jasmina Dla~i} pa sta predstavila dejavnost KPD Bazovica in posebej foto­grafsko skupino, ki letos praznuje tudi desetletnico delovanja in jo danes priza­devno vodi Anita Hromin. Drugi del gostovanja je bil nastop dram­ske skupine KPD Bazovica v dvorani Skupnosti Italijanov, nedale~ od puljske­ 11. april, Mestna hiša/KPD Bazovica, Reka Obisk veleposlanice RS v RH N ova veleposlanica Republike Slove­nije v Republiki Hrvaški dr. Smilja­na Knez je bila na nastopnem obisku na Reki. V mestni hiši je potekal skupni sprejem Mesta Reka in PGŽ, na katerem so bili navzo~i reški župan Vojko Ober­snel in predsednica mestnega sveta Do­rotea Peši~ Bukovac ter podžupan PGŽ Petar Mamula in predsednik županijske ga Slovenskega doma. Uprizorili so komedijo Niti tat ne more pošteno krasti na besedilo Daria Foja in v režiji Ser|a Dla~i}a. Predstava je bila tudi tokrat sprejeta z dolgim aplavzom in vse­mi pohvalami nastopajo~im. y Eva Ciglar delovanja zaradi prebivalstva na Bistriškem, tradicionalno po­vezanega z Reko in okolico, od šolanja do zaposlovanja, in izrazil upanje, da bo vstop Hrvaške v schengensko obmo~je mejo še zrahljal. Seveda sta tudi tokrat mesto in županija pou­darjala pomen zgraditve avtomobilske ceste, ki bi prek Rupe in Postojne Reko povezala s Trstom. Ve~: ww.rijeka.hr Veleposlanica je obiskala tudi KPD Bazovica in se sešla z vodil­nimi predstavniki društva in slovenskih manjšinskih svetov, sre~anja pa so se udeležili tudi vodje skupin in ~lani mešanega Zvonimir Stipeti} in tajnica SKD Istra Vesna Vukšini~ Zmai}. Foto: Istog Žorž S sre~anja z veleposlanico (druga z leve). skupš~ine Erik Fabijani}. V pogovoru z veleposlanico, ki sta jo spremljala prva svetovalka Kristina Kliner in pooblaš~eni minister ter ekonomski svetovalec mag. Jakob Štunf, je beseda tekla o krepitvi gospodarskega, kulturnega in ~ezmejne­ga sodelovanja. Dr. Smiljana Knez je oce­nila, da je to sodelovanje kljub nekaterim odprtim vprašanjem na ravni med drža­vama zelo dobro. Reški župan je med drugim omenil šte­vilne sti~ne to~ke, ki od nekdaj, in tudi danes, povezujejo Reko in Slovenijo, po­udaril pomembno slovensko skupnost na Reki in omenil sodelovanje z Maribo­rom kot mestom, ki je imelo naslov EPK in je v tej lu~i pomagalo Reki v postopku kandidature. Poudaril je tudi pomen so­ 16. april, Kobjeglava pri Štanjelu Obmo~no sre~anje folklornih skupin v organizaciji JSKD soboto tako skozi Kozino odpotovali proti Sežani. N aša folklorna skupina je v sodelova­nju z Javnim skladom RS za kultur-Prvi pravi postanek je bil v Štanjelu in hitro sta minili dve urici ne dejavnosti (JSKD) iz Ilirske Bistrice za obisk mesteca. To je eno izmed najstarejših naselij na Krasu, letos prvi~ sodelovala na obmo~nem zaradi svoje strateške lege poseljeno že v prazgodovini. Danes sre~anju odraslih folklornih skupin, ki je poteka obnova gradu in starega mestnega jedra. Zanimivosti je potekalo v Kobjeglavi, vasici na Krasu. Z veliko: Ferrarijev vrt z jezerom, galerija slikarja in grafika Loj­veseljem smo na son~no spomladansko zeta Spacala (1907–2000), cerkev sv. Danijela, vrsta sprehajal­nih poti... Razgled z gradu je ~udovit, v jasnem in son~nem vremenu, kakršno je bilo tudi ta dan, je videti vse do morja na jugu in Slavnika na vzhodu. Po kratki vožnji smo se pripeljali v Kobjeglavo in si nekaj pred nastopom ogledali vasico, ki je lepo urejena in prilagojena modernemu na~inu življenja. Videti je lepo ohranjeno vaško jedro z ozkimi in vijugastimi uli~icami, posebej zanimivi so drobni kamniti detajli. O nastanku imena vasice je ve~ razli~ic: ljudska razlaga po eni od njih pravi, da je povezano z bližnjim vrhom Kop, ki je bil menda glava drugih dveh vrhov, ali pa ji je, po drugi razlagi, ime dala glava poginje­ne kobile, obešene na stajo. V Štanjelu. Foto: Milan Grlica 19. april, Slovenski dom KPD Bazovica Otroci za otroke v Bazovici N a za~etku leta se je v društvu oglasila u~iteljica Snežana Kranjec iz bližnje osnovne šole Gelsi z željo u~encev 2. b, da bi ob obravnavanju u~nega sklopa Kulturne ustanove obi­skali KPD Bazovica. Ker ima šola pouk ve~inoma v italijanš~ini, smo prepoznali zanimivo priložnost in k sodelovanju povabili tudi u~ence iz OŠ Pe}ine, ki se u~ijo slovenš~ine po modelu C. Dogodek je v sodelovanju z u~iteljicama Snežano Kranjec in Davorko Grdi} ter Andreo Šlosar z OŠ Pe}ine organizirala in vodila tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar, ki prav tako izhaja iz prosvetne stroke. Tako smo gostili kar 42 u~encev drugih ra­zredov, 28 iz italijanskega oddelka OŠ Gelsi in 14 z OŠ Pe}ine. Drug za drugega so pripravili kratek kulturni program v jeziku, ki se ga v šoli u~ijo. Zatem je skupina naših ~lanic predstavila osnovne zna~ilnosti Slovenije: prepoznavne simbole (zastava in pomen simbolov na njej, zemljevid Slovenije in oblika koko­ši, kdo je bil France Prešeren, avtor himne, pokusili smo tudi Prešernove fige itn.). ^lanici folklorne skupine društva sta bili oble~eni v gorenjske narodne noše in ob ogledu teh smo u~ence spodbujali, da povedo, kaj vse so zna~ilnosti kulturne dediš~ine nekega naroda (npr. hrana, ples in noše, glasba in glasbila, li­ Še ve~ takšnih sre~anj! Prireditev v Kulturnem domu v Kobjegla­vi se je za~ela ob 19. uri. Sodelovale so skupine FS Senior Val in FD Val iz Pira­na, FS KD Kraški šopek iz Sežane, skupi­na Stu ledi iz Trsta in naša folklorna skupina. Predstavili smo se s spletom be­lokranjskih plesov v koreografiji Gabrije­la Funari}a ter ob spremljavi harmoni­karja Ivana Simi}a in basista Ivana Hareja. Uživali smo ob gledanju in poslušanju drugih sodelujo~ih skupin, njihovih zelo lepih in zanimivih noš ter izvirne koreo­grafije z obmo~ja, od koder prihajajo. To je bilo nevsakdanje doživetje. Gostitelji so nas ob koncu povabili še na druženje s pesmijo in plesom, nato pa smo se zadovoljni vrnili domov. y Slavica Vukovi} Ba~i} usmerjali tudi na tukajšnjo zna~ilno ra­znovrstnost kultur in manjšinske tradici­je. U~enci so prav tako izvedeli, s ~im vsem se ukvarjamo v društvu in zakaj. Po u~­nem delu smo preverili, koliko u~enci že vedo in kaj so se nau~ili tistega dne, sku­paj smo zapeli slovensko himno in se nau~ili v slovenš~ini šteti do 20. U~enci so z veseljem sodelovali, zato jih je zani­malo, kako dale~ je Reka od Slovenije, koliko ~asa se vozimo do nje, in ugotovi­li smo, da ima kar nekaj u~encev, tudi iz italijanskega oddelka, v Sloveniji soro­dnike. Spoznali smo, da sta Hrvaška in Slovenija sosednji državi, na zemljevidu smo primerjali njuni površini in najvišja vrhova ter iskali podobnosti. Za konec smo se nau~ili še slovensko rajalno igro in zaplesali v parih, da je bilo še bolj ve­selo. Poslovili smo se v prav živahnem razpoloženju in z zidov sneli dekoracijo, ki je bila obenem tudi darilce za u~ence (v belih, rde~ih in modrih balonih sta bi­la po dva bombona za posladek). In ker brez doma~e naloge ne gre, so ob odhodu dobili še slovenske zastavice, da jih bodo pravilno pobar vali. Zadovoljni u~enci in njihove mentorice so se strinjali, da se zagotovo ne vidimo zadnjikrat. Trudili se bomo organizirati ~im ve~ takšnih dogodkov in s tem v otrocih vzbuditi sprejemanje druga~nosti in pozitiven odnos do kulturnega udej­stvovanja, saj so ne nazadnje oni tisti, ki bodo neko~ morda aktivni ~lani našega društva. y Eva Ciglar IZ DRU[TVA 22. april, KPD Slovenski dom, Zagreb Skupš~ina krovne organizacije N a sedežu Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je potekala redna le­tna skupš~ina. Udeležili so se je pred­stavniki vseh šestnajstih društev, v ime­nu KPD Bazovica pa predsednik Zvonimir Stipeti}, ~lan UO Milan Grlica, tajnica Eva Ciglar in podpredsednica Jasmina Dla~i}, ki je tudi ~lanica nadzornega odbora krovne organizacije. Sprejeli so poro~ilo nadzornega odbora ter poro~ili o finan~nem poslovanju in uresni~evanju na~rta za leto 2015 ter fi­nan~ni na~rt in na~rt dejavnosti za letos, sre~anje pa je bilo tudi tokrat priložnost za izmenjavo izkušenj in dogovore o so­delovanju. 23. april, Slovenski dom KPD Bazovica Husein Sejko Mekanovi}: Gmajna, simbol slovenstva kov v kulturnozgodovinski dediš~ini, likovni in besedni ume­tnosti ter pri tem odkrival povezave z Bosno in Hr vaško. Na svojem blogu o tem objavlja tudi širši, bogato ilustriran zapis z zanimivim uvodom, v katerem pravi: »V slovarju sodobnega slovenskega knjižnega jezika je bilo zapisano, da beseda gmaj­na pomeni izkoriš~ano oziroma zatirano ljudstvo in neobde­lan, na redko porasel svet, ki je skupna last vaš~anov. Ta beseda je sicer nastala v srednjem veku, izhaja pa iz nemške besede gemeinsam v pomenu 'skupno'. Že v petnajstem in šest­najstem stoletju so bili z njo ozna~eni kme~ko ljudstvo, skupna zemljiška posest in evangeli~anska cerkvena ob~ina. Od tedaj do danes se besede gmajna drži prizvok revš~ine, zato ni ~udno, da je postala sinonim za zatirano kme~ko ljudstvo ozi­roma za revno pokrajino, kjer dragoceni prostor kradejo brin, robida, ruj in šipek. Ponekod ozna~uje tudi gozd. Za slovensko narodno identiteto je skupna zemljiška posest – gmajna – sko­rajda enako pomembna kot Jadransko morje ali gora Triglav. V srednjem veku in pozneje je namre~ obramba slovenstva ve~­krat terjala poistovetenje z gmajno ter kme~kimi šegami in na­vadami... Posebno pozornost si zasluži ilegalni ~asopis Gmajna, ki je v tridesetih letih 20. stoletja izhajal v Gorici. Leta 2015 se spominjamo dogodkov izpred petstotih let, ko se je na skorajda celotnem današnjem slovenskem državnem ozemlju za~el Husein Sejko Mekanovi} in Milan Grlica. najve~ji kme~ki punt oziroma upor, ki se je razvil iz kme~kih Foto: Anita Hromin zahtev po 'stari pravdi' ter po tisti meri in na~inih podložniškega V okviru sodelovanja z društvom SKD obremenjevanja, ki so bili v navadi pred poskusom plemi~ev, da Cankar v Sarajevu je z zanimivim bi okrepili povezanost zemljiškega gospostva in pove~ali svoje predavanjem o gmajni kot simbolu slo-dohodke. Kmetje so se borili za napredek in boljše življenjske raz­venstva gostoval ve~letni raziskovalec mere, plemi~i pa so se trudili, da bi kolo zgodovine obrnili nazaj.V kulturne zgodovine in publicist Husein ~asu tega kme~kega upora so bile na nekem nemškem letaku Sejko Mekanovi}, umetnostni zgodovi-natisnjene tudi prve slovenske besede 'Stara prauda' in 'Leukhup nar z diplomo ljubljanske filozofske fa-leukhup leukhup leukhup woga gmaina', ki so v resnici puntar­kultete. ska gesla. S tem besedilom želim opozoriti na ve~pomenskost Husein Sejko Mekanovi} je med drugim besede gmajna in velik simbolni pomen, ki ga je imela ta bese­preu~eval tudi ve~pomenskost besede da za Slovence.« Ve~: http://sejko-hm.blogspot.hr/2015_05_01_ gmajna in to obravnaval z razli~nih vidi-archive.html y Marjana Mirkovi} 6. maj, Slovenski dom KPD Bazovica Makedonska, slovenska in albanska narodna manjšina v vrtcu ^ebelice IZ DRU[TVA Vse pohvale za nastop. Foto: Marjana Mirkovi} 7. maj, Slovenski dom KPD Bazovica Pesem in kultura brez meja L etos smo v društvu prejeli klic iz Prekmurja. Z željo po so­delovanju se nam je oglasil Alojz Sraka, predsednik kultur­no-umetniškega društva (KUD) iz vasice pri Beltincih, imeno­vane Lipovci. Njegova pobuda pri nas ni naletela na gluha ušesa, zato smo se kmalu za~eli natan~no dogovarjati o termi­nu in programu. Tako smo v KPD Bazovica gostili 45 veselih ~lanov KUD-a Li­povci, ki jih prepletajo, povezujejo in družijo tesne družinske in prijateljske vezi, zato so med njimi tako dedki in babice, mami­ce in o~ki kot tudi sinovi, h~ere in vnuki. Na za~etku smo se nastopajo~i, gostje in obiskovalci zbrali pred vhodom, kjer so gostje pripravili razstavo rokodelskih spretnosti. Na eni od miz smo si lahko ogledali krasne prti~ke vezilj, ki aktivno delujejo, na drugi mizi pa so predstavili izdel­ke doma~e obrti iz slame, katerih mojstrici in u~iteljici izdelo­vanja sta Brigita Smodiš in Bernarda Žižek. Gospe sta nam predstavili na~in izdelave in prenos družinske obrti iz roda v V dvorani KPD Bazovica je potekala sklepna prireditev pro­jekta Razlike med ljudmi v organizaciji reškega vrtca ^ebe­lice (P~elice), ki deluje v okviru Centra za predšolsko vzgojo Sušak. Najmlajši so tri mesece spoznavali in raziskovali obi~aje, kulturo in jezik makedonske, slovenske in albanske narodne manjšine ter znanje prenašali na risbe, v makete, izdelke in na plakate ter ga predstavili tudi na prisr~nih nastopih v vrtcu. Del tega so predstavili tudi na skupni prireditvi v nabito polni dvorani KPD Bazovica, na kateri so navzo~e nagovorili pobudni­ca dr. Barbara Riman, ki je program tudi povezovala, re{ki pod­ 6. maj, Kava bar Pumpa, Knežak Dionis Juri}: Potepuh, razstava fotografij V okviru ve~letnega sodelovanja fotografske skupine KPD Bazovica in fotografskega kluba Sušec iz Ilirske Bistrice so v razstavnem prostoru v Knežaku odprli samostojno razsta­vo fotografij z naslovom Potepuh avtorja Dionisa Juri}a, pred tem na ogled tudi v KPD Bazovica. Dionis Juri} je sicer ~lan tudi fotografske, planinske in glasbene skupine KPD Bazovica. Slednja je poskrbela za veselo razpolože­nje in uspešno opravila tudi svoj prvi nastop zunaj meja Lepe naše, za vodjo fotografske skupine Anito Hromin pa je bil obisk priložnost za snovanje novih dogovorov. y Marjana Mirkovi} `upan Marko Filipovi}, ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin in vodja projekta v vrtcu Biljana Franciškovi}. V bogatem programu so poleg najmlajših, ki so v ma­kedonskem, slovenskem in albanskem jeziku pokazali, kaj vse znajo, in znova navdušili obiskovalce, nastopili še pevska skupina društva Ilinden, folklorna skupi­na KPD Bazovica in KUD Šota albanske skupnosti PGŽ. Programu na odru sta sle­dili predstavitev tradicionalnih jedi in razstava map, plakatov, risb, maket in drugih izdelkov, ki so nastajali v okviru spoznavanja razli~nosti ter makedonske, slovenske in albanske kulture. Organiza­torji ve~era, pri ~emer gre velika zahvala tudi tajnici KPD Bazovica Evi Ciglar in ko­ordinatorju kulturnih dejavnosti v dru­štvu Vitomirju Vitazu, so – poleg nasto­pajo~ih, seveda – upravi~eno zaslužili vse pohvale in ~estitke. y Marjana Mirkovi} Dionis Juri}. Foto: Istog Žorž rod. Gre za unikatne avtohtone izdelke iz naravnih materialov, ki jih je mogo~e tudi kupiti in so zaš~itena slovenska bla­govna znamka. Ob ogledu razstave na vrtu so obiskovalci lahko uživali ob po­sko~nih ritmih harmonike. Po odprtju razstave smo se preselili v dvorano, tam pa je goste pozdravil Vito­mir Vitaz in napovedal mešani pevski zbor KPD Bazovica, ki ga vodi Zoran Badjuk in je bil gostitelj dogodka. Goste je v uvodnem nastopu pozdravil z dvema pesmima. Sledil je celove~erni program gostov, v ka­terem je nastopil moški pevski zbor KUD Lipovci pod taktirko dirigenta Gorazda Tivadarja, program pa so popestrili z av­torskimi recitacijami ve~ ~lanov, ki jih je z inštrumenti pospremil njihov podmladek. Opevali so lepoto prekmurske pokrajine in s pesmijo, recitacijami in glasbo poka­zali, da v tistih krajih na severovzho­dnem delu Slovenije žive dobrosr~ni, veseli ljudje. Ob koncu smo bili deležni še povabila predsednika društva in žu­pana ob~ine Beltinci, Milana Kermana, ki je prenesel svoje pozdrave in se veseli našega prihoda.Vabilu se bomo z vese­ljem odzvali v prihajajo~i sezoni, obe­nem pa upamo, da je njihov obisk za~etek dolgoletnega sodelovanja obeh društev. y Eva Ciglar 7. maj, Mladinska skupina KPD Bazovica Spoznajmo Slovenijo 2016 S kupino devetih aktivnih ~lanic in ~la­nov je deseto potovanje odpeljalo na izlet z naslovom V 3 krasne – Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi. Za~elo se je s Pohodom v Perkmandelj~evo kralje­stvo, na katerem so v rudniku podoživeli nekdanje delovne razmere rudarjev. Pri vhodu so dobili izvirno rudarsko unifor­mo in po skoraj petih kilometrih peša­~enja po vlažnem in blatnem rovu ter prevozu z vise~o lokomotivo prišli na plan v Hrastniku, pri kipu svete Barbare. Vsi so soglašali, da rudarjem takrat resni~no nikakor ni bilo lahko in da so bile razmere težke. Vse je presenetilo, da ima kip svete Barbare še danes isti na­men – varovati rudarje. Barbara, h~i la­stnika rudnika, je bila stara 28 let, ko jo je lastni o~e dal ubiti, ker je bila v zvezi z mladeni~em iz nižjih slojev. Njej v ~ast imajo zato rudarji na svojih uniformah danes po osemindvajset gumbov. Sledila je pot v Rudarski muzej Kisovec, kjer so vse doživeto spremljali tudi z ogledom filma in rudarsko malico.To je bila takrat klobasa s kruhom, zavita v ~asopisni papir. Klobasa je rudarjem da­jala mo~ in jih nasitila za ve~ ur. Prvi dan obiska so si ogledali tudi središ~e Trbovelj, cerkev sv. Martinain prvo hišo v mestu, ki se imenuje Mestece Trbovlje, zgrajeno leta 1585 kot lovska ko~a, in je namenjena za sklenitev porok. Videli so tudi Delavski dom – kulturni center, ki ima razstavne prostore, kinodvorano, prostor za nastope in manjši muzej, posve~en rudniku ter si ogledali spomin­sko sobo Ane Dimnik (1852–1921), zna­ne po ohranjanju zavednega slovenstva. Drugo jutro so se odpravili v Hrastnik in si v istoimenski ste­klarni, ki ima ve~ svetovno znanih naro~nikov, ogledali celoten proces nastanka steklene embalaže. V neposredni bližini, ob stari tovarni, stoji nekdaj razlošna, a danes propadajo~agraš~ina Vila de Seppi, ki jo je leta 1892 dala sezidati baronica Ema de Seppi (v ~ast pridobitve plemiškega stanu svojega o~eta, Franca Gossletha, ki je bil tako popla~an za izvedbo vseh gradbenih in pohištvenih mizarskih del za grad Miramare v Trstu; vila, kate­re lastnik je Steklarna Hrastnik, d.d., je od leta 2006 kulturni spomenik lokalnega pomena, op. ur.). Sledila je še pot v Planin­ski dom v Gorah, kjer sta mlade do~akala ~udovit razgled z vr­ha in odli~na hrana. ^asa za oddih ni bilo, ~akalo jih je še raftanje po Savi. Kljub temu da je bilo deževno in mokro, se mladi ob adrenalinski spodbudi temu niso odrekli in znova do­kazali, da lahko premagajo vse ovire.Videli so tudi najvišji di­mnik v Evropi, zgrajen za trboveljsko termoelektrarno, ki je šla v ste~aj, kar jih je razžalostilo. Pot so zatem nadaljevali do Tro­jan – tam so si s krofi privoš~ili sladke užitke – in naprej proti Reki, po odli~no preživetem koncu tedna pa so med potjo raz­mišljali, kam jih bo izlet pripeljal prihodnje leto. y Ivona Novakovi} KUD Lipovci na Reki. Arhiv KPD Bazovica. V vlogi rudarjev. Arhiv KPD Bazovica. PLANINSKA SKUPINA KPD BAZOVICA, IZLETI 7. februar: Pohod po vrhovih nad Kostreno Z nana reška planinska družina Bistri~i}, med drugim tudi ~lanica PS KPD Bazovica, je pripravila drugi karnevalski pohod po hribih v okolici Reke.Sodelovali so ~lani planinskih društev MIV iz Varaždina z gosti iz Bjelovarja ter ~lani PD Opa­tija in PS KPD Bazovica. Našemljeni vodniki so v pohod vnesli del~ek karnevalskega razpoloženja z reškega Korza. Pohodniki so se najprej povzpeli na vrh Solin, kjer jih je pri~akal Ranko Starac, arheolog in kustos reškega Pomorskega in zgo­dovinskega muzeja Hrvaškega primorja, ter jim spregovoril o M o~na burja je vso no~ tresla mojo hišo v Mavrincih na Grobniku. Napoved za nedeljo je bila še slabša, na tradi­cionalno planinsko potepanje po otoku Krku pa se je prijavilo skoraj 100 oseb. Iz Ljubljane naj bi prišli ~lani PD RTV Sloveni­ja, nekaj si jih je za obisk Krka vzelo ves konec tedna, nekateri naj bi se pripeljali z osebnimi avtomobili. Skrbi organizatorja so tudi brez slabega vremena velikanske, kaj šele ob takšni napovedi! No~ pred odhodom sem slabo spal. Potem pa je vse steklo. Avtobus se je prebil ~ez krški most, na­prej bo nekako le šlo. Pr vo ustavljanje pri arheološkem najdiš~u Cicikini. Kar dobro ohranjeni ostanki zgodnjekrš~anske bazili­ke in samostanskega kompleksa na rimski poti med krajema Curicta (Krk) in Fulfinium (Omišalj). Prave razsežnosti komple­ksa bo videti šele po kon~anih arheoloških raziskovanjih. Za udeležence izleta majhen privilegij, da ga lahko vidijo veliko prej, preden bo odprt za turiste. Burja, ki se rodi na Tržaškem in umre nekje pod Velebitom, ima v Baški, v svoji zreli dobi, najve~jo mo~. No, tokrat se je usmi­lila planincev in jim z manjšimi odstopanji omogo~ila izpeljavo Na razgledni to~ki. Arhiv Zorana Bistri~i}a. Mo~na burja na poti nad Baško. Foto: Darko Mohar pomenu tega najdiš~a na kraju, naselje­nem že od mlajše kamene dobe. V ~etr­tem stoletju je bila tam zgrajena nova utrdba, ki je takratno prebivalstvo varo­vala pred tujimi vdori, na za~etku deve­tega stoletja pa so se tam dokon~no naselili Hr vati. Po kon~ani »zgodovinski uri« so poho­dniki nadaljevali pot proti vrhu Sopalj nad Bakrom. Tam jih je pri~akala vodja postaje planinskih vodnikov Reke Anita Bistri~i} s krofi in žajbljevim ~ajem. To je bil obenem tudi konec skupnega dela po­hoda, po katerem so se nekateri odpravi­li na kosilo, drugi na Korzo pogledat reški karneval, tretji pa proti domu. Go­stje iz Bjelovarja in Varaždina pa so na koncu napovedali, da pridejo tudi na na­slednji, 34. reški karneval. y Darko Mohar, povzeto po zapisu Zorana Bistri~i}a predvidenih tur. Skupina C se je povzpe­la na razglediš~e Zakam in se vrnila v toploto baš~anskih gostiln, skupina B je osvojila Hlam, skupina A pa je obiskala mrgarje, ograjene pašnike, Podhlamac in draške suhozidne vodnjake na Havde­nah, se spustila v Drago Baš~ansko in se po dolini vrnila v Baško. No, prava avantura pa se je za~ela pri vr­nitvi na Reko. Medtem so most zaprli še za drugo skupino motornih vozil, za av­tobuse pa reško obvoznico in cesto med Kraljevico in Bakrom. Mo~ni sunki burje so se na mostu malce igrali z obema av­tobusoma, a se je na koncu vse sre~no izteklo. Še sre~a, da vremena ~lovek ne more spreminjati, tako da je za planinci Bazovice še eno doživetje, o katerem se bo še dolgo govorilo. y Darko Mohar 10. april: Nadaljevanje prijateljstva s potepanjem po Krasu IZ DRU[TVA Pri kamniti gobi. Foto: Darko Mohar N a odprtju razstave slik kraškega sli­karja samorastnika Marjana Mik­lavca lansko jesen v KPD Bazovica na Reki je bilo dogovorjeno, da se planinci spomladi skupaj potepajo po Krasu in nadaljujejo prijetno druženje, ki je po razstavi trajalo še pozno v no~. Organizacijo planinskega dela pohoda je nase prevzel vodnik PD Sežana, Bogdan Rojc. Dogovorjena sta bila datum in tura skozi Živi muzej Krasa pri Sežani, to pa naj bi omogo~ilo tudi obisk Marjanove galerije in nadaljevanje druženja v bli­žnjem Križu, enem izmed kraških središ~ za pridelavo terana. Na startu v Sežani se je zbralo lepo števi­lo planincev z Reke, iz Kopra in Sežane. V triurnem pohodu je Bogdan pokazal številne kraške zanimivosti – od narav­nih vrta~, dolin, jam, kamnitih stolpov, ki jih je narava obdelala kot najboljši ki­par, do tistih, ki so sad ~lovekovega dela in vpliva: kamnitih zidov, pastirskih za­vetij in kamnitih hišic, zgrajenih v suho­zidni tehniki – pa tudi cesto, ki je v~asih povezovala Dunaj in Trst ter lokve in studence. Vse skupaj je še z nežnimi ru­menimi in zelenimi barvami obarvala prihajajo~a pomlad. 17. april: Tradicija raste Skupina A na poti na Pliš. Foto: Darko Mohar K o so se pred enajstimi leti za~ela letna sre~anja planincev s Tržaškega, iz Ilirske Bistrice in reške Bazovice, nih~e ni pomislil, da bodo postala tako priljublje­na. Ve~ kot sto dvajset udeležencev leto­šnjega sre~anja, ki ga je organizirala planinska skupina KPD Bazovica, pa o tem dovolj zgovorno pri~a. Sledil je obisk Marjanove galerije z ogledom njegovih impresiv­nih slik, nastalih v tehniki slikanja z zemljo. Ogled je popestril Marjan s pojasnilom, od kod katera zemlja, saj je na posame­znih slikah lahko ve~ barv. Prijetno druženje, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, se je kon~alo z veselimi zvoki harmonike. Nanjo je zaigrala Mirica Rener, ki je dva dneva pred sre~anjem postala nona. Dodajamo naše ~estitke v upanju, da bo njena harmonika še naprej spre­mljala tako pohode v Bazovici v Italiji, posve~ene štirim žr­tvam fašisti~nega nasilja, kot tudi druga sre~anja v naši okolici. y Darko Mohar Gostitelji so se letos odlo~ili gostom pokazati manj znane kraje v okolici Klane, mesteca, ki vso svojo zgodovino stoji na sti~iš~u razli~nih sistemov in držav. O tem v Klani pri~a tudi grad, ki stoji na vzpetini nad mestom in je vse do potresa v drugi polovici devetnajstega stoletja živel svoje polno življenje. Razdeljeni v tri skupine so se udeleženci sre~anja, ki je pred leti dobilo naziv Prijateljstvo brez meje, povzpeli na bližnji vrh Pliš, lep razglednik tik ob meji s Slovenijo, si ogledali bukev, imenovano kraljica gozda, ki je v premeru široka ve~ kot 1,2 metra in jo komaj objamejo štirje odrasli, ter si v Klani ogleda­li ostanke kaštela. Po prihodu vseh planincev v lovsko ko~o Prve njive na Liscu je sledilo druženje, na katerem sta navzo~e v imenu Hrvaške in Slovenske planinske zveze pozdravila Vladimir Rojni} in Ma­ruška Lenar~i~. Kljub nekaj kapljicam dežja in hladnemu ne­deljskemu popoldnevu je druženje trajalo skoraj do prvih ve~ernih ur. Vsi ~lani planinske skupine so lahko ponosni na opravljeno delo, saj so izklju~no z lastnimi mo~mi brezhibno organizirali lepo, a precej zahtevno prireditev. Posebno zahvalo sta zasluži­la ~lana MePZ KPD Bazovica Marta in Arsen, ki živita v zasel­ku Laze pri Klani, saj je Marta pripravila enkratno joto in krompirjevo solato za sto dvajset ljudi. V poznih popoldanskih urah se je sre~anje kon~alo s pozdra­vom »na svidenje prihodnje leto na Tržaškem«! y Darko Mohar 7. maj: Obisk Golega otoka in Grgurja nenavadno planinsko doživetje D va otoka, eden bel in popolnoma gol, drugi poraš~en in zelen, stojita drug ob drugem na severnem delu, po mo~ni burji znanega Velebitskega kanala. Ta in še druga nasprotja pa tudi težka zgodovina obeh otokov so bili razlog, da je planin­ska skupina KPD Bazovica obisk teh otokov uvrstila v redni letni program. Pri izvedbi izleta je bilo veliko sre~e, predvsem z vremenom, pa tudi z izbiro nekoliko romanti~ne ladje Mama Marija, s katero Pri bunkerju na vrhu so iz Baške planinci obpluli oba otoka. V~asih je bila namenje- Golega otoka. Foto: Darko Mohar na prevozu morske mivke, potem partizanska ladja, na koncu 5. maj, Matulji Svet SNM Ob~ine Matulji P o podatkih zadnjega ljudskega štetja (2011) v Matuljih živi 248 narodnostno opredeljenih Slovencev, slovenš~ino kot materni jezik pa govori 252 ljudi. Številni rojaki s tega obmo~ja delujejo tudi v društvu Bazovica na Reki, ki je za lanske manj­šinske volitve na predlog Vasje Simoni~a, predsednika SKD Snežnik iz Lovrana, predlagalo tudi kandidate za slovenski manjšinski svet v Matuljih. Na prvi seji tega sveta 7. julija lani je bila za predsednico izvo­ljena Roza Jeleni}, a zaradi pozneje ugotovljene procesne napa­ke (ob~ine) so ob~inske oblasti morale sejo ponoviti in ~lani sveta so, predvsem zaradi možnosti širšega komuniciranja, za predsednika izvolili Roberta Bav~arja. Prva seja sveta z novim predsednikom je potekala 5.maja in na njej so sprejeli finan~ni na~rt in se dogovorili o delu v priho- Dogovor za prihodnje. Foto: Marjana Mirkovi} dnje. Sredstva iz ob~inskega prora~una pa bodo za svoje delo pa so jo preuredili za turisti~ne namene. Sre~o so imeli udeleženci izleta tudi s ku­harjem – na hrvaških ladjah mu re~ejo kogo –, saj je bil na visoki ravni. Tudi sicer je kuhar najpomembnejša oseba med posadko vsake ladje. Goli otok z razpadajo~imi zaporskimi stavbami in umirajo~imi drevesi, z golo kamnito ploš~o in 227 metrom visokim vrhom Glavina, cestami in potmi, ki so jih z rokami, v krvi in solzah gradili politi~ni zaporniki, je na planince naredil precej težak vtis. Vse je popravil Grgur, diše~, ze­len, mediteranski.Vzpon na 225 metrov visok Standarac je bil eno samo uživanje, in vtisa niso pokvarili niti zapori, enako razpadajo~i kot na Golem otoku. Nekoliko fotografskega potepanja, son~e­nja, kopanja najpogumnejših in seveda druženja je popestrilo izlet, ki se ga je udeležilo 59 ~lanov skupine, njihovih pri­jateljev in gostov iz Baške, mesta Krka, Reke in seveda Slovenije. y Darko Mohar prejeli sredi leta: aprila letos so namre~ v Matuljih potekale pred~asne lokalne vo­litve in prora~un je prišel na vrsto šele za sejo 31. maja. Po besedah Roberta Bav­~arja se bodo najprej zavzeli za povezo­vanje rojakov na obmo~ju Matuljev in pripravili širše sre~anje, na katerem bi se seznanili z njihovimi željami in jim pred­stavili svoje na~rte ter jih ~im ve~ prite­gnili k sodelovanju. Druga prednostna naloga pa bo prizadevanje za uvedbo slovenš~ine v ve~ osnovnih šol, saj je obmo~je v bližini meje s Slovenijo tradici­onalno povezano na ve~ podro~jih, od zemljiških posesti do družinskih vezi ter šolanja in zaposlovanja. V tem prizade­vanju so se že povezali tudi z u~iteljico Andreo Šlosar, ki pouk slovenš~ine po modelu C poleg reške OŠ na Pe}inah po­u~uje tudi v OŠ Dr. Andrija Mohorovi~i} v Matuljih in podružnici te šole v Juši}ih. Slovenski manjšinski svet Ob~ine Matulji šteje devet ~lanov (sicer so sveti na ravni ob~ine deset~lanski), poleg predsednika Roberta Bav~arja ga sestavljajo še Velja Bav~ar, Ana Hreš~ak, Roza Jeleni}, Apo­lonija Kinkela, Liljana Ruži}, Alenka Sim~i}, Alenka Stani} in Milena Zub~i}. y Marjana Mirkovi} Dopolnilni pouk slovenš~ine v ^abru: O predstavi Kdo je napravil Vidku sraj~ico IZ POUKA DPS 10. aprila smo šli z u~iteljico Dragico Mo­tik v Ljubljano na lutkovno predstavo Kdo je napravil Vidku sraj~ico. Predstava je bila za mlajše otroke in tudi moj mlajši brat je bil z nami. Predstava je govorila o otroku Vidku, ki je bil najmlajši v družini.Zmeraj je dobi­val najbolj raztrgane in najstarejše maji­ce, ki so jih njegove sestre in bratje pre­rasli. Želel si je, da bi vsaj enkrat dobil novo srajco. To svojo željo je povedal ov­ ci. Videk se ji je zasmilil in dala mu je nekaj svoje volne, da bi si naredil novo srajco. Videk je presre~en vzel volno in jo je odnesel grmu, naj mu jo osmuka. Paj­ek mu je pomagal pri dveh stvareh: spre- Iz pouka slovenš~ine na OŠ Pe}ine del je volno in jo stkal v tkanino. Rak mu je urezal srajco, pti~ka pa jo je sešila. Od tistega ~asa ga je mati klicala: »Videk, moj sr~ek.« ^eprav je bilo na predstavi veliko majhnih otrok, so jo vsi po­zorno gledali, ker je bila zelo zanimiva. 5. maj: Izlet v Škocjanske jame in Kobilarno Lipica P red OŠ Pe}ine se nas je zgodaj zjutraj zbralo 37 u~encev in tri u~iteljice. Vsi smo nestrpno ~akali, kdaj pride avtobus, da odrinemo na izlet v Slovenijo, ki je vsa­ko leto organiziran za u~ence slovenskega jezika in kulture. Naša prva postaja je bila Kobilarna Lipica. Ker smo prispeli dovolj zgodaj, smo imeli ~as še za ogled muzeja ko~ij. Ob 10. uri se je za~el naš program, prvi del je bil namenjen ogledu dresure. Bilo je zelo zanimivo videti, kaj vse se lipi­canci lahko nau~ijo. Uživali smo v lepem vremenu in prekrasnih prizorih lipicancev na travnikih, ki so bili videti pravlji~no kot fotografije, ki smo jih o njih gledali na spletu. Na izlet smo se pripravili, zato smo veliko vedeli o Lipici in konjih. Kljub temu pa nas je presenetil podatek, da od­rasli lipicanci dnevno pojedo 18 kg sena in da žrebi~ek, ko se skoti, tehta celo 50 kg. Na koncu smo imeli še nekaj minut ~asa za nakup spominkov. Poleg plišastih lipicancev so mnogi kupili tudi raglje, o katerih smo se u~ili v šoli.Njihov zvok nas je spremljal ves dan. Sledil je po~itek, pa tudi želod~ki so se že oglašali. Kosili smo v bližnji restavraciji, se posladkali s sladoledom in na koncu še u~encema Evi in Lucijanu, ki sta ta dan praznovala rojstni dan, zapeli Vse najboljše. Okrep~ani s kosilom smo se pripravili na ogled Škocjanskih jam. Ob 14. uri smo si v Informacijskem centru ogledali mapo regijskega parka in našo pot. Že pred tem smo preu~ili fotografije najzanimivejših kapniških oblik, zdaj pa smo se lahko v živo prepri~ali, kakšen je Orjak in ali je res tako velik. Videli smo tudi dvorano Orgel, v kateri so kapniške oblike res kot omenjeni glasbeni inštrument, itd. Najmlajši med nami so pozorno spremljali, ali se bo izza kakšnega kapnika pokazal Brkonja ^eljustnik s svojimi dolgimi brki. Šume~a jama je bila druga jama v škocjanskem jamskem sistemu, ki smo si jo ogle­dali. Zanimiva je tudi tabla, ki kaže, koliko je bilo vode v jami ob poplavi leta 1965. Na koncu Tihe jame smo že slišali šume­nje. Vodnik nam je povedal, da je to šum reke Reke. Ko smo zagledali Šume~o jamo in znan podzemni kanjon, smo imeli ob~utek, kot da bi prišli v Had. Kljub druga~nim pri~akovanjem smo brez ve~jega strahu pre~kali 45 m visok Cerkvenikov most. Ogledali smo si še Tomin~evo jamo, znano arheološko najdiš~e, in se spomnili zgodbe o babi An~ki, ki naj bi v omenjeni jami pokopala svoje otroke. Šli smo skozi Mahor~i~evo ter Marini~evo jamo in na koncu nas je ~akalo še nekaj stopnic. Ker smo ta dan prehodili že 800 stopnic, so nam bile te zadnje v najtežji izziv. Utrujeni, vendar zadovoljni in polni vtisov smo se usedli na klopce v informacijskem centru. Pojedli smo še zadnje sendvi~e, ki smo jih imeli s seboj, in spili sok. Ob 17. uri smo se odpravi­li nazaj proti naši šoli, tam so nas ~akali starši.Bilo nam je lepo, zato smo že na poti domov z velikim veseljem na~rtovali izlet za prihodnje leto. y Andrea Šlosar, u~iteljica slovenš~ine po modelu C na OŠ Pe}ine Dragica Motik s starši in u~enci. Foto: Tanja Šebalj Kocet Na izletu je vedno lepo. Foto: Andrea Šlosar Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške N a razpis za leto 2016 so društva in druge organizacije na­rodnih manjšin prijavile skupno 157 programov v vredno­sti ve~ kot petdeset milijonov kun (50.415.200,86 kn). Sloven-skim organizacijam je bil odobren znesek v skupni vrednosti 633.000,00 kun. Svet je javnost na Hrvaškem znova pozval, naj se najostreje zo­perstavi vsem pojavom diskriminacije. Svoboda govora, kritika vladajo~ih in strpnost so temeljne evropske vrednote, ki jih je RH kot ~lanica EU v celoti sprejela in jih mora tudi spoštovati. Predsednik sveta dr. Aleksandar Tolnauer se je 16. marca sešel s predsednikom Državnega zbora RS dr. Milanom Brglezom med njegovim obiskom v Zagrebu. Beseda je tekla predvsem o vlogi in položaju slovenske skupnosti na Hrvaškem. Sre~anja sta se ude­ 24. februar, V spomin na Lindo Žeželi} Žerovnik (1966–2014), koncert V Marmorni dvorani nekdanje guvernerjeve pala~e, v Po­morskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja,je potekal Koncert za Lindo Žeželi} - Žerovnik (1966–2014), po­sve~en prezgodaj preminuli profesorici glasbe na reški glasbeni šoli Ivana Mateti}a Ronjgova (IMR). Linda Žeželi} Žerovnik je diplomirala na Oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Na reški šoli je predavala vrsto predmetov, posebno uspešni pa so bili njeni u~enci na tekmo­vanjih iz solfeggia. Pou~evanje je bilo zanjo življenjsko poslan­stvo in znanje je, skupaj z veliko ljubeznijo do glasbe, predajala generacijam in generacijam mladih. Da je spomin na zelo pri­ljubljeno profesorico topel in živ, je potrdila tudi prepolna dvo­rana ve~inoma mladih obrazov. V okviru abonmaja HNK Ivana pl. Zajca z naslovom Komor­ni koncerti v Marmorni dvorani se je z recitalom predstavil mladi kitarist Natko Štigli}. Na programu je bilo ve~ skladb za kitaro, ki veljajo za najlepše, dela avtorjev, kot so Mauro Giuli­ani, Johann Sebastian Bach, Boris Papandopulo, Heitor Villa Lobos, Frank Martin, Fernando Sor, Joaquin Turina, Agustin Barioss Mangore in Isaac Albéniz. Matej, Juraj Marko in Monika Žirovnik. Foto: Marjana Mirkovi} Natko Štigli}. Foto: Marjana Mirkovi} ležila tudi veleposlanica RS v RH dr. Smi­ljana Knez s sodelavci in predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc. Na sre~anju o uresni~evanju Okvir­ne konvencije za varstvo narodnih manj­šin (OKVNM) – sprejeta je bila v saboru leta 1997, ki je na tem podro~ju pomenila velik korak naprej – je bil 3. marca govor tudi o nujnih priporo~ilih pristojnega od­bora Sveta Evrope glede uresni~evanja tega dokumenta. Ta med drugim obsojajo protimanjšinsko retoriko in sovražni go­vor v javnih medijih in od Hrvaške zahte­vajo sankcioniranje kršiteljev. Spominu na Lindo Žeželi} Žerovnik so se s posami~nimi in skupnim nastopom na koncertu poklonili tudi njeni otroci, ki stopajo po glasbeni poti: najstarejši, Ju­raj Marko Žerovnik, kon~uje študij na zagrebški akademiji za glasbo na smeri za klavir, orgle in ~embalo in pogosto nastopa tudi v Slovenskem domu; njegov brat Matej, srednješolec, igra violino, se­stra Monika, osnovnošolka, violon~elo, oba pa sta prejela tudi ve~ nagrad. Na koncertu V spomin na Lindo, ki je po­tekal drugo leto zapored, so nastopili še Filip Fak, Marco Graziani, Vid Veljak, Tea Ban, Laura Gudelj, Emilia Rukavina, Ivan Bošnjak, Dajana Dujmovi}, Hana Rut Ler­ga ter godalni orkester in mešani zbor sre­dnje glasbene šole IMR pod vodstvom dirigenta Maura Šestana in Doris Kova~i}. Uvodni in poeti~ni nagovor je podal don Anton Šulji}, na koncertu pa so razglasili tudi najboljše u~ence glasbene šole IMR v solfeggiu. y Marjana Mirkovi} Natko Štigli} je glasbeno izobraževanje za~el v šoli Vladimirja Nazorja v Crikve­nici in nadaljeval na srednji glasbeni šoli Ivana Mateti}a Ronjgova na Reki, jeseni pa namerava vpisati študij kitare na akademiji za glasbo v Ljubljani. Do zdaj se je udeležil vrste poletnih in mednaro­dnih šol in izobraževalnih te~ajev pri uglednih svetovnih kitaristih, med dru­gimi tudi pri Andreju Grafenauerju. Za seboj ima ve~ odmevnih nastopov, na tekmovanjih na Hr vaškem in v tujini pa je prejel tudi že ve~ priznanj in nagrad, med drugim prvo nagrado na tekmova­nju Poreški tirando v Pore~u leta 2014. y Marjana Mirkovi} Ambasada zdravja R es je, da v Sloveniji nimamo ne Karamarka ne Petrova, ki bi nas razvnemala (~e sploh!) in tudi s ponovnimi volitva­mi nam ne grozijo. Samo Janši je dolg~as, pa se je spet spravil na Ku~ana s tožbo zaradi nekih dogodkov – iz maja 1991, ne iz na primer maja 2016! Ko bi se zdolgo~aseni, odtujeni politiki tako pri nas kot pri vas zlahka za~eli ukvarjati ne z orožjem izpred 25 let, ampak s kakšno res, priznajmo, zelo dolgo~asno temo, kot je na primer ta, od kod ~ez 20 let denar za pokojnine tretjine prebivalstva, starcev. Ali pa, kakšne penzije bo imela naša mladina, ki ve~inoma dela, ~e sploh dela, za najnižje mogo~e pla~ilo. Že nekoliko malodušne nas predramijo le še res mo~ne afere, ki tu pri nas, kot pri vas, vznikajo kot pomladanski brsti in ne pojenjajo. Na novi elektronski naslov svoje nove službe sem prejšnji te­den, konec maja, v gomili popolnoma nesmiselnih reklamnih sporo~il dobila tudi sporo~ilo neke Ambasade zdravja: »Kr~ne Zgodba do tu je res zanimiva, od tu na­prej pa zanimiva za znoret. Zdravstvena zavarovalnica je od tega zdravnika pre­jela 400 ra~unov za operacije in vse seve­da pla~ala. Skupaj za približno pol milijona evrov.Ampak teh 400 pacientov kirurga Zimmermanna se je še enkrat vrnilo v zdravstveni sistem. Zdravniki so popravljali maza~eve napake, in to tu­di na nogah, ki so bile popolnoma zdra­ve. Kaj napake – kriminal! In pomislite – noben zdravnik, niti eden, maza~a v beli halji ni prijavil, nih~e ni sprožil po­stopka, da bi raziskal, kako to, da je ta mojster trgal iz zdravih nog zdrave žile. Vsi so bili tiho! Mol~ali! In tako smo prejšnji teden na nacionalki Dragica Jakseti~ žile, modrikaste, nabrekle, zvijugane in zasukle vene, ki kvari­jo naš videz, so neestetske, mote~e in celo bole~e. Vse do po­mladi pa jim posve~amo premalo pozornosti. Zdaj je pomlad ... kaj storiti? Spoznajte neverjetno mo~ divjega kostanja!« »Kaaaaj?! Kaj pa je zdaj to?!« sem debelo pogledala na tole sporo~ilo Ambasade zdravja. Pustimo to, da ne vem, kakšne so »zasukle« vene. Ampak sporo~ilo je priletelo isti teden, ko je eksplodirala afera »kr~ne žile«. Novinarka Televizije Koper Capodistria Evgenija Carl je razkri­la »žilnega kirurga« Janeza Zimmermanna, ki je najprej v Slo­veniji, nato pa v Trstu operiral kr~ne žile. Zaradi dolgih ~akalnih dob v bolnišnicah se je dohtar odlo~il, da bo pacien­tom olajšal ~akanje. In zaslužil. Punce so hodile k njemu tudi samo zaradi težav s kako modro žilo ali žilico, ki je nabrekla pod kožo na nogi. V neprimernih prostorih z neprimerno opre­mo jim je razrezal kožo, miši~no tkivo in ven izpulil nekaj žil, na nogi pa pustil razdejanje. Ne le estetsko, neki pacient je za­radi sepse celo ostal brez noge. Maza~a je razkrila novinarka, ki je »kirurgu« nastavila past: dekle z zdravimi nogami. In jo je zagrabil. dvakrat poslušali voditeljico Odmevov Rosvito Pesek, ki je pred kamero mrcva­rila dohtarje, predsednika zdravniške zbornice, zdravniškega društva itd., da bi iz njih izvabila vsaj zrnce priznanja, zrnce kesanja, enkrat izre~eno besedo poštenost. In ne boste verjeli, na vpraša­nje, zakaj zdravniki niso ukrepali in sprožili strokovni nadzor, je Rosviti en dohtar rekel, naj pacienti preverijo, h ka­kšnemu zdravniku gredo (ma nemoj!), ena dohtarca, kirurginja, spet z neko zdravniško funkcijo, pa je naposled izda­vila, da so bili vsi tiho zato, ker jih veže eti~ni kodeks. Zanimivo, a ne? Od niko­gar nobenega zrnca. Niti soli! Zdaj pa se vprašajmo samo še po moral­nem nauku te basni. Vsaj dve sta: borite se za dobre in neodvisne novinarje in za­nesite se na divji kostanj! Ivan Harej: Zapisan rocku in Bazovici SRE^ANJA D ružina Harej je bila dejavno vpeta v delovanje društva Ba-in bajsa – osnovni glasbeni instrument, harmonika je to v za­zovica predvsem v pr vih desetletjih, Ivan Harej-Harry pa dnjih 150 letih. Tamburico sem igral do konca srednje šole, po­je dobro znan tudi v kulturnih krogih in zapisan v zgodovini tem sem za~el s kitaro, vzljubil rokovsko glasbo in vse, povezano rokovske glasbe na Reki. Ustvarjalno jo je sooblikoval v števil-s tem: rock namre~ ni zgolj glasba, to je na~in razmišljanja naše nih skupinah, tudi znanih Uraga­nih, pred leti bil pobudnik društva LP Rock, za oživljanje in promocijo rocka na Reki, pa tudi skupine 60’ River Band, v kateri igrata tudi roja­ka Andrej Baša in Vinko Sluga. Vse to je naletelo na odli~en odziv, sku­pini pa se je v dveh letih pridružilo ve~ kot deset drugih skupin, ki z ži­vahnimi ve~eri razveseljujejo staro in mlado na vselej prepolni ladji, Bo­telu Marina v reški luki. V društvu je od otroških let. Pripe­ljala sta ga starša, doma iz Dornber­ka, ki sta leta 1947 na Reki dobila delo in se kmalu dejavno vklju~ila tudi v Slovenski dom, mati Marija v dramsko skupino, o~e Jože pa tudi v zbor in druge skupine, vodil je dru­štvo (1957–1961) in v gospodarski skupini ve~ let skrbel za vzdrževa­nje poslopja. Pravi, da je bilo »takrat ve~ mladih in vselej živo, dejavnost društva so soustvarjali mnogi, spo­mnim se tudi ve~ istrskih, goran­skih in bodulskih (s Krka, op. ur.) priimkov. Za razvoj društva je bilo to prepletanje jezikov in kultur po­membno. Ljudje so se nasploh ve~ družili, tudi v Fratellanzi, pa ladje­delniškem tamburaškem orkestru, veliko je bilo društev.« Ivan Harej je na oder društva stopil še pred šolo, bil v recitatorski in dramski skupini ter se pri šestih le­tih sre~al z glasbo: »Tone Mihec je za~el s tamburicami in nam dal os­novno glasbeno teorijo, za~eli smo brati note prima vista. Po dveh, treh letih je skupino prevzel Nikola Mak in vse skupaj dvignil na višjo raven. Krasni spomini, bilo nas je skupaj 36 in po mojem mnenju smo bili ena najboljših tamburaških skupin v Ju­goslaviji, ampak tamburica tedaj ni bila ravno cenjen instrument. V Slo­veniji je tamburica oz. njena dolo­~ena oblika – poleg violine, klarineta generacije, kultura, na~in življe­nja... Kot profesionalni glasbenik sem igral do leta 1975, ko je rojstvo h~erke zahtevalo spremembe in od­govornost do družine.« Stik s KPD Bazovica je znova na­vezal leta 2005, pri snemanju prve zgoš~enke mešanega pevskega zbo­ra v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku, ko je delal v mestnem oddelku za kulturo: »Potem je pri­šla proslava 60. obletnice, pa ob­nova dvorane in s~asoma sem postajal dejavnejši; bil sem tudi v vodstvu društva, po upokojitvi pa sem kot mojster tona in lu~i pre­vzel tehniko. Ostal sem še ob~asno dejaven v HKD teatru – nanj me veže veliko lepih spominov, dosež­kov in nagrajenih predstav. Kot upokojenec nimam veliko ~asa, imam pa svobodo, da po~nem to, kar me veseli. Pogosto pride ve~ obveznosti hkrati, toda Bazovica, ko te prime, te 'pojé' in ima vselej prednost.« V društvu na kontraba­su redno spremlja nastope folklor­ne skupine, zaslužen pa je za usta­novitev glasbene skupine: »Veseli me, zelo so dobri, imamo osem ~la­nov, tudi mladih – tri kitare, dve kla­viaturi, bas, vrsto južnoameriškega bobna, cajon, in pevko. Obdelali smo osnove glasbene teorije, jeseni pred­vidoma sledi nadaljevanje.« V zadnjih dveh mandatih je tudi ~lan slovenskih manjšinskih svetov na mestni in županijski ravni, v slednjega pa se je med letoma 2011 in 2015 vklju~ila tudi h~i Ema. Želje za prihodnje? »Mladi, mladi, mladi... v zboru, ki je temelj naše­ga društva, v drami, folklori... Mo­ja vnukinja se v delo žal ne more vklju~iti, živi v okolici Reke, v Vi­škovem, a moramo pritegniti tu­kajšnjo mlado generacijo.« y Marjana Mirkovi} Foto: Zinka Bo`i~ek Foto: Milivoj Filipovi} Foto: \ilio Arbula Foto: Anita Hromin Foto: Dubravka Dijani} Foto: Mirjana Brumnjak Foto: Milena Arbula Foto: Darko Mohar