NMm iikih f u ttfiti itnti dnin ia ujtiK «r Tram, v četrt« it. iDra 1935. Posamezna številka 20 cent. Letnik Jtfcm* IcrHttli ooad.lJ#k, ruk prHila deležna vsa dru-žina zavarovanca brezplačne zdravniške pomoči s pravico do zdravil. Iz 'ega je razvidno, kako silno bodo po novih določbah ikrčene ugodnosti tega zavarovanja, ki j« ena izmed največjih socijalnih pridobilev modernega časa Za.arovanje bodo opravljale P^biie okrožne blagajne. Le v izjemnih slučajih utegne minister za narodno gospodarstvo poveriti zavarovanje podpornim drus.vom. oziroma skladom po tvornioah m oodje ji., ako imajo taka društva nad 500 članov. Te ustanove bodo v takih slučajih priznane kot juridične osebe. . • , Prispevki bodo znašali do \% tedenskega zaslužka, ki ne presega 20 hr na dan Polovico bodo plačevali delavci, poWo gospodarji. Vsaka bolniška blagajna bo ime'a upravni svet, ki bo imenovan od vlade in bo sestavljen iz 3 gospodarjev 3 delavcev in 3 oseb-s-rokovnjakov na polju so-cijalnega zavarovanja, doma v dotičnih krajih. Predsednik se imenuje izmed teh treh poslednjih članov Vse bolniške blagajne bodo združene v zvezo za celo Julijsko Krajino z Zadrom. Dovoljeno bo zavarovati za slučaj bolezni pri teh blagajnah tudi osebe, ki niso po tem zakonu podvržene obveznemu zavarovanju. Važna je dalje določba, s katero se odpravlja dosedanje zavarovanje za slučaj nezgod tozadevni zavod, ki obstoja v „. potrebam katoliških delavskih množic, kojih zastopnica bi bila ta stranka. Seveda nc bodo vanjo sprejeti stari popolarski politiki. RIM, 16. Poslanska zbornica je na današnji seji razpravljala o zakonskem načrtu za izvršitev washingtonskega dogovora, ki je bil sklenjen dne 14. novembra 1925 med Italijo in Zedinjenimi državami v svrho konsolidacije italijanskega vojnega dolga- V senatu se je nadaljevala razprava o tiskovnem zakonskem načrtu. NEAPELJ, 16. Policijski oddelki so da- Itovo krizo v francoski vladi? Paul Doumer bodoči finančni minister? PARIZ, 16. Finančni odbor poslanske zbornicer je na sinoćnji seji s 125 proti 6 glasovom odklonil sanacijski načrt finančnega ministra Loucheurja z izjemo njegovega predloga glede poostritve kazni za one, ki se izogibljejo plačevanju davkov-izprava je bila dolga in živahna ter so zlasti socijalisti ostro kritizirali Loucheur- jeve načrte. # Kakor znano, so Loucheurjevi načrti na-na oster odpor parlamentarnih strank mnogih industrijalcev in trgovcev ter široke j-ivnosti. Takoj po glasovanju v finančnem odboru je obiskal Loucheur ministrskega predsed-Brianda, s katerim je imel v prisotnosti Painleveja daljši razgovor- Na današnji seji ministrskega sveta je bil finančni minister Loucheur poob'aščen, gr al ni tako je zagotovil nekim osebam, da bo proti odškodnini poskrbel za otvoritev zloglasnih hiš, ki so bile zatvorjene radi raz-pečavanja kokaina. Ko j« kvestor zvedel za te kupčije, je uvedel proti dr- Ferrari) u preiskavo ter ga dal aretirati. Fašisti izgnati/ s Reke poalanra Priolo REKA, 16. Bivši legijoaarinposlanec -^val {inančnega za okraj Reggio Calabria odvetnik Anton*o ^ . z vlado Priolo je prispel včeraj na Reko. Skupina soaei° fašistov ga je ustavila na ulici ter ga vprašala pojasnila glede njegovega prihoda na Reko Poslanec Priolo jim m mogel d asi zadovoljivega odgovora. Raditega so mu fašisti nasvetovali, da takoj zapusti mes o Poslanec on. Priolo »e je dan« odpeljal z Reke s prvim vlakom. Nitti odpuščen is proiesorsk« službe RIM, 16. cldea Nazionale* objavlja: Glasom verodostojnih vesti bo profesor Francesco Saverio Nitti ▼ kratkem izbrisan iz seznama italijanskih univerzitetnih pro- Pred odločitvijo na kitajskem bojišču? SHANGAJ, 16. Po vesteh iz japonskega vira se je včeraj popoldne vnela bitka V seJciorju Bey Ci Pon, ki je 50 km oddaljen od Mukdena. Izki te bitke bo najbrže odločil o usodi Ciang Tso Lina- Močan potres v Perziji BERLIN, 16. -Berliner Tageblatt> po-roča iz Teherana: V pokrajini Chorasan jo močan potres uničil mnogo poslopij. Tud« brzojavni urad je uničen. Dve vasi sta bdi popolnoma opustošeni. K sreči število mrtvih in ranjenih ni veliko, ker je moglo prebivalstvo še pravočasno zapustiti svoje domove (Chorasan, t. j csolnčna de/ela*, je sevemovzhodna pokrajina perzijske države). Bokser Bat t lin g Siki — umorjen NEW-YORK, 16. Znanega bokser j a, črn ____________________________tca Battling Sikija, kateri je premagal i naj poizve pri predsedniku in generalnemu'Parizu Charpentiera, ivvrftfevalcti finančnega odbora, ako hoče i enega v neki new-> nes izvršili hišne preiskave pri komuni-' fesorjev. goslovenskih reparaoi- tz Nemčt.e. Seji fe pn-soslvoval tudi šef oddelka za izvrševanje na- ^ rodn h pogodb dr. RybAf. Razen on.h 33 mi i- -onov zlatih mark, ki so določeni po ta^ozva-nem bcrl:n5kem načrtu za to leto. bo v:ja dobila povrhu še 10 nrK cnov zlatih mark JutosloieisKa narodno sKupšilna odvedena Dr. Lukinić se ne izroči sodišču BEOGRAD, 16. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 11 uri in pol. Po otvori'vi seje je prometni minister predložil skupščini osnuJek zakona o ureditvi svobodne rečne plovbe, s čemer se obenem likvidira tudi vprašanje Brodarskega sindikata. |Uau« ------ r------------. , Nato je predsednik skupščine Trifkovič IjSveta Društva narodov v grško-bo.'garskem odgovarjal poslancu SLS Smodsju, ki je sporu Poudarjal je veliko važnost te po-protestiral pro'i izjavam predsednika ju-goslovenske delegacije na interparlamen- in nai skuša najti formulo, ki bi omogočila praktično sodelovanje glede finančnih načrtov. Loucheur je v smislu včerajšnjega skle-ra ministrskega sveta sporočil predsedniku finančnega odbora željo vlade, da bi odbor našel formulo za praktično sodelovanje z vlado glede finančnih načrtov, obenem pa je še pred sestankom odbora poslal ministrskemu predsedniku Briandu pismo, 'V katerem mu sporoča svoio demisiio. Sinoči se je sestal finančni odbor p«l predsedstvom Mallvyia k ^ na kat?ri lc bilo po kratki teda živahni debati soglasno sk1 eni eno. da vztraja odbor pri svojih včerajšnjih sklepih, ki jih ne more spremema v nobeni točki . Pc seji sta obiskala predsednik m gene-*1ni poročevalec finančnega odbora mim-ftrškega predsednika Brianda in sta ga so našli včeraj umor-enega v neki. new-yorški ulici. Policija jo ugotovila, dk je podlegel neznanim napadalcem, ker so na njegovem truplu našli polno ran, povzročenih od bodal in krogelj iz samokresa- Policija zasleduje storilce. Zadotfenle na Bolgarskem radi pravoreka Društva narodov ▼ konfliktu z Grško SOFIJA, 16. Ministrski predsednik je danes javil poslanski zbornici razsedbo M\t o Mm\ skupnosti SrDov, Hrvatov m Slovencev Omenili smo že, da je imel St Radič v Mariboru dva velika govora Enega smo objavili v izvodu včeraj, danes pa naj sledijo glavne misli govora, ki ga je imel Si. Radič .na javnem shodu preteklo nedeljo. Radič je govoril večinoma o kulturnih odnošajih med Srbi, Hrvati in Slovenci V svojem govoru je rekel v glavnem sledeče: Mislim, da na svetu ni bolj veličastne stvari, kakor je misel, da ta čas, ko smo tu cerkev in iz cerkve. Ta j______________________T zbrani, gre deca v obvestila o ponovnem sklepu odbora. Isto- deca je včeraj v šoli. \ naši državi je « • f J _ I AM mr M ' . ^ « . ^ « d I f / O 1 . _ t i * i ^m. HM n I nI." 'rt l-r> sporu _ „ . . , mrči Društva narodov, ki ne tvori samo razsodbo v vprašanju sistematizacije odno-tarni konferenci v Washingtonu, kjer je šajcv roed dvema državama, temveč ie ta označil Slovence kot narodno manjšino, izrek tudi svetovne važnostL .... Trifkovič je odgovoril, da so Slovenci ena-1 .T^rek Društva narodov*, je »zjavi1 mn kopravni z ostalimi deli ju^cslovenskega predsednik, «dokazuje, kako je bila vsa naroda in da ni bi'o v jugoslovenski de^e- bolgarska politika tekom zadnjih dveh ,et gaciji za interparlamentarno konferen-o usmerjena v povsem miroljubne namene, nobenega Slovenca radi tega, ker je bi'a Upamo, da bodo balkansld narodi ume'i nauk ki ga dajajo zadnji dogodki in spoznali uvidevnost Društva narodov, ki hoče ustvari, i med balkanskimi državami miroljubne odnosaje, ki naj imajo svoj temelj v medsebojnem spoštovanju. Izrazil je na4o svoje priznanje in zahvalo 1 f_ 1 -i-----t — i d?1erfacija izvožena v parlamentu p:tom glasovanja in ni bil samo radi slučajnega razmerja izvoljen v isto neben Slovenec Poslanec Smodej se s tem odgovorom ni zadovoljil in je v svojem odgovoru označil radikale ko-1 brezrhrirne in brez morale, kar je izzvalo v skupščini burne prizore Sledila je za tem raprava anketnega odbora o Lukiničevi aferi Kot do pravične __ prvi je li govoril radičevec dr. Perner, ki Izjave ministrskega predsednika je zbor- fc izjavil, da bo njegova stranka glasovala niča sprejela z burnim odobravanjem. Odo- proti izročitvi Lukiniča sodišču, medtem brila je nato r^uajo, s katero izraza ko sAa davidovioevec Pečič in zemMerad- svojo zahvalo Društvu narodov, nik Moslcov! j evič v imenu svojih strank iz- časno sta ga zag«coyila. da sk'eo v nobenem oziru ni naperjen proti njemu. Pozno zvečer je pozval Briand k sebi ods opiv-š-tfa finančnega minb;tra, s katerim je ime d t1 i "i razgovor. PARIZ, 16. Agencija «Havas» poroc Akoravno se še Briand ni cd'očil g'ed imenovani a nc"/ega finančnega minira, s zdi. da namerava ministrski predsedn k pc zva'i P aula Dcumerja k sodelovanju v1adi Poul Doumer je imel sinoči do1 g pc fovor z Briandcin, ki bo o uspehu tega pogovora peročal na današnji seji nrnistrske-sveta. Možno je, da bo imenovanje Doumer j a za novega finančnega ministra šfc danes objavljeno. Stanje francoske zakladnice 100 000 otrok V Sloveniji je malokafero - • t—---H»-v^fskem ni tako dobro, v Srbiji pa je še slabše. Tam so cele županije, kjer otroci malo ali pa sploh nič ne pohajajo v šolo. Vidite, da pohajajo otroci v šolo. je zasluga demokratične p o! Kič ne orijentacije v sveta. Velika stvar je to, da deca 6—7 let pride v šolo. Samo to dejstvo, da je demokracija to dosegla, je že njena večna zasluga. Ni pa še do danes ustvarila osnove, po ka-u UUiiU ie oo ucua deca v šoli Teme1 j-ne s'vari še niso rešene: Ali mora biti vera v šoli ali ne- Zakaj to vprašanje ne morejo rešiti politiki, temveč le poštenjaki. Poštenje je božanstvo, je solnce in poštenje je mo- PARIZ, 16 Agencija «Havas» poroča o j rala. .. . t>oWiu državne zakladnice in javlja, da| Vse vere so v svojem temelju moralne, le bilo od 6 milijard frankov, katerih emi-i Budizem je moralen, mohamedanska vera s:ia je bila dovoljena s strani parlamenta j je moralna, nad vsemi verami pa je dne 4. decembra, dvignjenih šele 425 mili- Društvu narodov in preiskovalni komisiii, o poročilu ki je zastavila vse svoje moči, da je prišlo razsodbe. frčerlnoie Izlaue Morjem in lo- ze in Trstu kakih 40 let. To zavarovanje se odpravi že s 1 januarja 1926. Zraven tega določa novi javila, da bosta glasovala za izročitev ________ S tem je bila dopoldanska seja zaklju- zaopn Dndttvu narodov čena. .1 carnilrfm dogovorom Na popoldanski seji je ^^kotprvi Cičerin je sprejel zastopnike govornik prometni minister Radojevič m ^ . > * \ , zad3- obrazložil nujnost svojega pred'oga za ure- z pogovorov, ki jih je ime! di'ev svobodne rečne plovbe, nakar se je vo^ ?ranc*& po|ilike in x velikim skupščina izrekla za nujnost m ,e bilUako, z ^gih političnih osebnosti izvoljen 21 članski parlamentarni odbor ^ ^ ^ je ^ pa proučitev tega predloga. pogajanj. Pogajanja prav gotovo ne Na>o je sledila razprava o Lukiničevi ^^ ^ da bodo Pri- aferi'oACok°An ^^ f5 VriC vedla do razveseljivih rezultatov.^ Cičerin nec SDS Popovic m končno radikal Žuje- veaia ^ ^^^ da jc £rancosko Sledilo je nato tajno glasovanje glede « ^ mAcnje sedaj vse drugače razpo-o-:itve bivšega justičnega mmistra Lula. ^o J^ ^ ^ ^^ t. sodišču, na katerem se je ?23 poslan- ^ svPe ovnc^ 'miru. Poudarjal je, da izreklo proM izročitev e -- ^ ^ ^ ^ bilo odd^Je^konsolidacije jgeobčega miru, glavni te- melj ruski politiki H koncu je Cičerin ie izjavil, da ne za- jonov, tako da je še na razpolago 5 milijard in pol. Pri tem pa je treba poudarit^ je v omenjeni dobi morala zakoni^a ^rpo'niti svoje doUnosti glede zat^adWi kratkoročnih obveznic od 8. novembra 1925- Brazl vdrli v DnmasK Sr^Tti poulični bofi s franccskrmi o^d^lki PARIZ, 16 Dogodki v Siriji postajajo čimbolj kritični. «Matin» je prejel iz Jeruzalema vest, da so Druži včeraj zjutraj iz- za' ema ves i, aa ^ lsl u^i • j P^- je vrš'li srdit napad na Damask, a so bili cd spa£ja v šolo f _________ _JUi: M^ ,roA->. cfi rif-11-ri 7 oia- * krščanstvo. Kmet živi najbolj mora'no, ker živi normalno, ker se z roso umiva, veter ali pa solnce ga brii>e. Ta naturni človek se čudi vprašanju, ali spada vera v krščanski državi v šolo aH ne Radi tega vpra-šanja so bili veliki boji v Avstriji in Franciji, cele meščanske vojske Prišlo je do lega, da je rimski pauež v Franciji jačji od republike, ker je šla republika v tem vprašanju napačno pot. Francoski svobodomiselci so imeli prav, da so branili svobodo znanosti, napačno bilo, da so zahtevali, da. vera ne Trancozov od bi'i Na večer so Druži z o tla-morale nadomeščati od £ajne, ker bodo pra\ Ijeno družinsko zavarovanje. Spričo važnosti vprašanja »e bomo z novim zakonom bavili podrobneje, ko iwm bodo znani vtisi, ki jih napravijo njega določbe na prizade-e. so- Interesanten proces v Zagreb« ZAGREB, 16. Včeraj je bila pred diščeui sodna razprava v zadevi gledališkega ajnika Josipa Kulundžiča, ki ga je tožil aObzorovv kiitlk Vladimir Lunaček, ker je pisal v gledališkem listu »Hrvatska pozornica*. da je Lunaček budalo in histerik Sodišče jc obsodilo Kulundžiča na tri tedne zapora in 1000 Din globe. Kulundžič je vložil proti razsodbi priziv, N?r<-*£r?p;e brezposelnosti na Poljskem VARŠAVA, 16. Število brezposelnih na Po1 jskem se v zadnjem času zeTo množi. Sfcdaj je registriranih 261.800 brezposelnih Trifkovič naznanil, da se z ozirom na b'i- vorom izrazil željo, da bi prišlo čim-žajoče se katoliške in pravoslavne božične pf€- do direktnega sporazuma med Rusijo nraznike in k^r be morajo v finančnem od-, ^ drugimi državami bom proučiti nekateri zakonski načrti ^- Rusko.norveika tr^oviaaka pogodba ped-godijo seje narodne skupseme do 29. ia- •---- ^ | seje naroane sKupscme oo ja nuarja 1926. Na tem prihodnjem zasedaniu "ride na vrsto razprava o zakonskem predlogu za osnovanje Obr'ne banke Za š teden je v državni upravi BEOGRAD, 16. (Izv/) Med popoldansko sejo nar. skupščine se je vršila seja ministrskega sveta, na katerem se je razpravljalo o izenačenju neposrednih davkov. Božični odmor parlamenta bodo ministri MOSKVA, 16. Utvinov in norveški po-.slanik v Moskvi sta včeraj podpisala trgovinsko pogpdbo med ZSSR in Norveško DniMva narodov za žitev BERLTN, 16 Wolffov dopisni urad jav-Nemška vlada je prejela od predsed-n:ka Društva narodov povabi1 o za soudeležbo na sejah komisije, ki pripravlja materijal za prihodnjo k(jnferenco za razorožitev. Zasedanje te komisije, na katero so bi^e povabljene tudi sovjetska Fus:ja in 7-*mžene države, se bo začelo 15 februarja 1926. _ Reševanje nemške vladne krize BERLIN, 16 Prizadevanja demokrata dr. Angleži in Amerikanci, ki so to vprašanje pravilno rešili, živijo normalno in moralno. Tudi pri nas imamo to vprašanje. Za koga? Samo za bedake! Zalo j* največja goljufija pripovedovati, da je vera pri nas v nevarnosti. Kot predt>ediiik HSS in kot prosvetni mi-nis'er rečem za našo stranko in zn vladno koalicijo, da za vso državo ni vprašanja, hočemo ali nočemo hiti krščanska država. Zato je največja neumnost, da pišejo novine. da je vera v nevarnosti V nevarnosti I so samo nekateri mandati. Druga stvar je vprašanje narodnega jezika v ljudski šoli. Vesle, kako je prišlo do tega, da se učimo srbski? Ker smo od nekdaj tako pametni. — Zrinjski je pisal v cirilici. Ce vidimo cirilico, ne vidimo v tem srbski tk Če pt ^naS cirilico, dodaš še par BERLIN, 16 rnzadevanja ^mo^a ur. {n] k t ICocha ki je prevzel nalogo sestavih vlado u ka-^vca< na podlagi velike koalicije, se s^losno ^ ^ , nroeni^ zelo skeotično. Vendar pa sma- ___ _ . . _ ... ■ Zaseđuj« Sveta Druitra narodov ŽENEVA, 16. Na včerajšnji popoldanski seji Sveta Druitva narodov je poročal Hy- ^^ mans o sklicanju pripravljalnega odbora zz | ^ujl,'da * bi> TOlcS'aj'fe bolj poostril mednarodno gospodarsko konferenco. Po- presoja zelo skeotično. Vendar pa trajo vsi krogi, da se mora vlada čimprej sestaviti, ker postajaj« socijalne krize v zvezi z gospodarskimi vedno večje Ker so sf> pogajanja državnih železnic z železničarji glede zvišanja plač prekinila, se pri- uporabili za reorganizacijo svojih resorov ročilo predlaga, naj se pripravljalni odbor in za uvedbo štedenja v vseh ministrstvih, j nc sestavi iz zastopnikov vlad, temveč iz Dramatičen prizor pred preiskovalnim sodnikom SARREQUEMINES, 16. Bliskovit dramatičen prizor se je včeraj zjutraj odigral v uradu preiskovalnega sodnika, ki je zasliševal nekega mladega človeka, obdolže-nega zlorabe zaupanja Obdolženec je ?e- V tej smeri cbs-oja formalen sklep fin~n- s'rokovnjakov. Nato je imel Svet tajno čnega odbora in je danes predsednik tega sej0f da sliši poročilo odbora trojice o mo-odbora poslal vsem ministrom pismo, v ka- sulskem vprašanju To poročilo vsebuje terem jih obvešča, da je finančni odbor na končnoveljavno odločitev t mosulskrm svoji seji od 9. decembra sprejel v svrho vprašanju, in sicer v angleškem smisTu.__ štedenja 2 odločbi in sicer: 1 ) da se izvede Svet bo odločitev o mosulskem vprašanju kom zasliševanja nenadoma izvlekel samo-največja redukcija kreditov v osebnih iz- danes dopoldne v javni seji potrdil in da- kres in ustrelil na tožitelja; v naglici pa m datkih in 2.) da se enako zmanjšajo iz- ncs popoldne na svoji zadnji seji rešil še-----1---J~! -----A redni materijalni izdatki, posebno pa oni, ostalo delo sedanjega zasedanja, ki se nanašajo na investicijska dela itravljalo o pre.emu ju- Sulejman Siri bsg j« turni prav ciljal in zadel dekana odvetnikov, g, Anjarda, ki je v hipu izdihnil. Zločinec je oddal nato še par strelov, izpil strup iz neke stekleničke, skočil na okno in se vrgel na cesto. Padel je iz drugega nadstropja in ostal na mestu mrtev. je-r___ __,__ črk, pa čitaš -tudi rusko in tudi bolgarsko, s katerimi ludi še pridemo skupaj Zmngala je misel, da mora biti v osnovnih šotah srho-hrvaščina učni jezik. To je en jezik, tudi dejansko. fcu razume. Siovciiec ima iste; voziti, hoditi, vuio piii, Vsi bi se j-azumeli, samo če bi se hoteli. Če bi hotel Hrvat ali Srb poslušati Slovenca le pet do deset minut, pod ure, bi ga razumel Kaj delajo Francozi, največji centralisti? Ako bi se vsi francoski dialekti uveljavili, kakšen bi bil državni jezik? Rezultat tekom časa je ta: Vsak se mora učiti književnega jezika, ki je postal jezik cele Evrope. Za Italijane veste, kakšni centralisti so. A italijanski dialekti so med seboj tako različni, kakor slovanski jeziki niso. Pri nas je odločeno, da se mora deca učiti in govoriti v dijalektu. Slovenci morajo konsekventno nastopati kot Slovenci, Hrvati kot Hrvati, Srbi kot Si bi. Noben Slovenec ne sme ničesar učiniti, česar ne more učiniti Srb. Slovenski jezik kot jezik je popolnoma enakovreden, je državni jezik Vas je 1 milijon, Srbov in Hrvatov je ,9 do 10 milijonov Zato ni mogoče, da bi vsak Srb ali Hrvat govoril slovensko, toda •EDINOST* pride v Slovenijo, mora razume- vlade, je bila s tem sklepom znatno zniža- na Kolonisti bodo razdeljeni na Štiri skupine- V prvi bodo najrevnejše židovske rodbine, ki jim bo dovoljeno, da imajo v gotovim samo deset rublje v. Vsa oprema« gospodarski inventar in potrebni kapital se jim preskrbi iz kolonizacijskega fonda. Obvezna minimalna gotovina ostalih treh skupin se giblje od 150—500 rubljev za eno družino. Komisija je v načelu pristala na to, da 1/3 židovskih kolonistov dobi zemljo tudi tedaj, ako ne bi sploh imela nikakega kapitala. Izdatke za kolonizacijo siromašnih kolonistov bo nosila židovska kolonizacijska organizacija. Komisija je sklenila ukreniti potrebne mere, da družine, dodeljene poedinim židovskim kolonijam, bodo enake družabne stopnje V vsaki koloniji bo najmanje 7, a največ 20 rodbin Kolonijam bo prepuščena popolna svoboda v notranji upravi. Tudi ne bo z ničemer omejena svoboda v izberi gospodarskih načel pri vodstvu kolonizacijske uprave. Nabavljanje gospodarskega orodja in drugih potrebščin za naseljence bo spadalo v delokrog gori imenovane komisije. Seznam novih koloni- V Trstu, dne 17. decembra 1925. ti slovensko, da lahko občuje z ljudstvom. Državnega jezika se morajo Hrvati, Srbi in Slovenci v srednji šoli temeljito naučiti. 'Tudi v ljudskih šolah se ga morajo toliko naučiti, da razumejo. Ne gramatike, ampak 100 do 200 besed, ki so različne in fc se rabijo v življenju. Sami se bodo Čudili, kako so bili neumni, da se niso razumeli Drugih jezikov se učite leta in leta, pa jih še ne znate Vprašanje vseučilišč je bilo v Avstriji narodno in politično vprašanje. Vsi Slovenci razven 50.000 Slovencev v Benečiji so bili tedaj v Avstriji in slovenski narod je imel pravico, da pride do svojega vseučilišča In prišlo je. Pcčasi sicer, ker se je to vprašanje v Avstriji reševalo silno počasi Vidite, vprašanje vseučilišča je bilo nacionalno in politično. Enako se je postopalo tudi pri nas. In iz političnih vzrokov je bilo ustanovljenih pet vseučilišč: v Skoplju. Subotici. Beogradu. Ljubljani in Zagrebu. Investicije v proračunu prosvetnega ministrstva znašajo 124 milijonov. Od teh gre 99 milijonov za vseučilišča, 21 milijonov za srednje šole, za osnovno šolstvo pa samo 3 milijone. Tako gradimo piramido narobe, ki se mora porušiti Ko sem postal minister in videl vse to, sera sklenil, da *o mora biti drugače. Bil sem odkrit in dejal jem: Najboljša medicinska fakulteta je v Zagrebu. Ta naj se zato čimbolj izpopolni in ostane v Zagrebu. Tehnika? Katera bo najboljša, ta bo ostala. Agrikultura je najboljša v Zagrebu. Zato tu ostane Mislil sem na to in sem rekel Pašiču: Mi moramo Imeti eno vseučilišče, ki bo imelo popolnoma urejene fakultete v Z agrebu. Beogradu in Ljubljani- Nobeno vseučilišče se ne bo ukinilo. Vsa naj se razvijajo tako. da vsa tri vseučilišča predstavljajo eno dostojno vseučilišče. Vse se spopolnL Toda ne tako, da bi bila -Slovenija zase država, Hrvatska zase, Srbija zase, ampak da bodo vse ena prosvetna federacija, federacija za edinslvo duha Vidite na pr.: Montanistika, katero imamo v Ljubljani, se naj razvije v najboljšo rudarsko šolo v Evropi- To vprašanje moramo vzeti tako, kakor je. Kar se tiče finančne strani, je tu lahko braniti čisto slovensko stališče. Za štiri poslovne mesece se je za beograjsko vseučilišče po'rošilo 17 in pol milijonov dinarjev, za zagrebško niste 13 milijonov, v pomoč starim kolo- drugih ustavnih držav, V nobeni teh držav n,c,ftM * —------------"-1" še ni prišlo nobenemu vladalcu na misel, da bi hotel odpravljati opozicijo kakor tako, pa£ pa nje morebitne izrastke: če se poslužuje sredstev in načinov, ki morejo ogrožati velike koristi države. Nikjer ne gredo večine za tem, da bi zatrle ali odpravile opozicijonalen sistem. Nikjer ne odrekajo opoziciji pravice do obstanka in uveljavljanja svojih idej Pobijajo le politično ideologijo opozicije. Povsod priznavajo, da je opozicija, če je lojalna in iverna, koristen sestaven del parlamentarnega javnega političnega življenja, da je nje kontrola koristna Slučajno je nastopila ravne te dni zares ^'k-asična priča za veljavnost fega nazora. Tržaško fašistovsko glasilo trdi, da opozi- nistom 3 milijone, a na organizacijske izdatke 1 milijon zlatih rubljev. Kolonisti sami bodo prispevali tedaj k pokritju teh izdatkov s svoto 245.000 rabljev Sovjetska vlada je določila v to svrho 1 milijon rubljev. Ostalo potrebno svoto 15.755.0C0 rubljev imajo pokrita židovske organizacije v inozemstvu. SOVJET- BOLESTNA VPRAŠANJA SKEGA TISKA Sovjetski novinarji v Moskvi so priredili nedavno v Novinarskem domu večer, na katerem je govoril K. Radek o «Eolest-nih vprašanjih sovjetskega tiskam. Katera vprašanja smatra K. Radek za bolestna in kako ocenjuje tisk sovjetske Rusije? vprašanje ne zanima samo novinarjev po i .. - _ . , . « . . .. -t ooklicu marveč tudi široke moskovske 1 7 ne Potrebna m ne koristna. V glav-poitiicu, marveč tud! široke mosko.s^e nem f^^skem glasilu Italije, v milanskem «Popclo d'Italia*, je pa te dni njega glavni urednik. Arnaldo Musso'ini, brat načelnika fašistovske vlade, odklanjal misel, stlačiti v bila potem — kakrr kroge, posebno pa komunistična društva, tako da je bila dvorana Novinarskega doma povodom tega predavanja nabito polna. Bolezen našega tiska - je reke! Radek ^ b; yes itaIijansW Urk hoteH r;.S\k?2? pred VST na4lh .c,tfe.'i;h' fažisrfovski kroj ker bi bi katerih interesom naši listi ne zadostujejo.1 ' slov. ki se jin, v let« l^Tpođeli zenjja, Ne centralni tUk, „potoki ^ir^^TfTffi se sestavi in potrdi še v decembru t. 1. zadostno zvez z masami svojega čitajočeg* kontro,e ^ strani občinstva- To je glavna bolezen našega tisoč desetin med 10.146 židovskih rodbin. Taka Me±en jc med drugim objavljanje Vsaka družina dobi približno 25 desetin nepotrebnih informacij iz tujih držav in za-SSv11/, t J Umerjenih nad postav|janje vprašanj notranjega živi jen j a-800 delov za bodoče koloniste. Izmerjenje Naša uredništva (t. j. sovjetska) mislijo iz nadaljnjih delov (do vkupnega števila izvestnega razloga, da naše čitatelje za-10 400) bo dovršeno v najkrajšem času. Ve- nima prcdvsem vnanja politika. To je po-čmo mven^aria m poVebn^ga orodja dobijo vsem 2grcšeno. Vprašanje o prodaji «vod-vsikolonisti brezplačno Kazen tega se bo ^ dekret o rodbini m zakonskem življe-nudila denarna pomoč 5.500 Vdovskim rod- J nju ^^ „^ «*rj«tskih čitateljev bmam, la so se nastanile na pndodeljenem ^ ^^ besede Painlevć-ja ali jim zemljišču že v letu 1925. ----- Izdatki za izvedbo kolonizacij skega načrta za leto 19°6 dosegajo svoto I7 nov rubljev. Od tega spada na nove kolo- razlikovati* se iasisrovsKi viac; ni tiska. Iz teh njegovih izjav sledi logičen zaključek, da je ooozi-cija petrelma. Saj je ravno tisk — kakor za vsako politično stranko — neogibno potrebno sredstvo tudi za de? ovan je opozicije v parlamentu. Kdor priznava pravico tiska, priznava s tem *udi pravico opozicije do obstanka in kontrole v parlamentu! Pa tudi poročilo v senahi o načrtu novega tiskovnega zakona priznava izrecno veT;kc zasluge tiska, pa naj je ze vladi prijazen, ali nasproten- . , - - . . .. ... i Še eno klasično pričo naj navedemo. TChamberlaana v parlamenta, ta fih ne samo! Ceho8iawafld m;nitrski predsednik dr. Šve- DNEVNE VESTI Izjava polit. araJtoo „Edinost" Radi nastalih zaprek se napovedana ix-java našega političnega društva še ne more objaviti* _ Proti surovosti o lavnem tiska . .. , , ... 0 . člankov proubI>ansko Pa <*hh 2 m Prilega lista. «Pučki Prijatelja namesto da bi proti nam ^ na ^ niž;nQ da milijona dinarjev. skušal stvarno pobijati navedbe .Istarske bi v ^i^m boju izrabljali tudi osebne Slovenskemu vseučilišču v LjuMjam, ne Riječi«, se je zagnal v — osebo urednika tclcsnc hibe svofega naspr(/njka. šele naši samo, da ne prei nob?na nevarnost, ampak-' - " - 0 T---— 1---------- bo doživelo v drugi obliki popoln razvoj; morda bo vseučilišče, ki bo- tam obstojalo, reprezentanca vse naše znanosti. Kadar dete dovrši ljudsko šolo, je staro deset let in ni za obrt, ako ne gre v srednjo šol3 Dcba od 10 do 13. le;a je odločilna, to uv^deva tiHt naš program. V tej dobi se nauči otrok delati in bo celo življenje delal, če se bo naučil to sedaj. Ta tri le a so tudi za jezik najvažnejša. Uvesti hočem, da ba vsako dete v celi državi imelo priliko, da se temeljito nauči ali obrti ali poljedelstva, poleg tega pa tudi jezika. Učilo se bo rusko, nemško, češka in angleško V katerih krajih nemško ali angleško, to bomo videli I Ne sme br i našega človeka, ki ne zna rusko. Narod, ki ne najde pota v svoj ocean, ta ne obstane. Naš ocean je slovan-stvo, ki ga brez Rusije ni. Naučil se boš rusko toiiko, da se razumeš. Rusi so izdajali sijajne knjige in silno cene za malega človeka Vsa glavna dela angleška, nemška, japonska, indijska se iz rokopisov prevajajo na rusko Kdor zna rusko, ima vslop v vse literature, v vso znanost. "ja™* novinarji -- je!Ha . Rjavil te dni v razgovoru z novinarji, rekel Radek — ne znamo dovol, točno Jq fg freba opoztcijo upo^tevati in vati, čim je pripravljena za pozitivno in tvorno delo. Če bi nam dolžna skromnost dovoljevala domnevo, da je «Po*^o?o di Trieste», ko ie odrekal potrebi in koristi opozirije. misHl tudi na naša izvajania. kjer smo trdili nasprotno, bi ga mora1! c^o^ori'i na naslpd-nie. «Ponolo» trdi. da še ^e faš^stovsko g*'banje doneslo med Talijanski narod pravo razumevanie za potrebe, koristi in veličino Italije Temu nočemo oporekati. Opozoriti j»a pa moramo, da nas ie krivo razumel, če nrsli, da se mi razvnemamo ra sedanjo opozicijo v Italiji Mi nimamo nič skuDnega z njo ne v nfeni celoti, ne z nie-nimi posameznimi del"- Prizn^.vamo ce1o, je s svojimi pogreški zaslužila udarce, ki padajo po nji. Mi sm? Ie na splošno in v načelu pcvdarj^li potrebo kont**o'e in s fpm korist oT>ozic»ie. Seveda opozicije, ki vam morale biti vedno pred očmi in ki se glasijo: «Blagor krotkim in ponižnim!» — Srečko Jop.* m • • Ostro zvenijo strune v tem odgovoru Tudi osebne. Toda izzvane so od zares nezaslišanega osebnega napada na g. Jopa. Sramota za naž novinarski stan je t- m Istarska Riječi je objavila nedavno par večja spričo dejst^m, da niti drugorodni ste vzlic svoji «svetovnih na- ronic, šolah- Vi pa it smehu ne le kmetski plug, marveč iudi mojo fizično kratkovidnost. Se o potrebi opozicije obrazbi tako nizko padli, da izlagat« za- Tisto mnenje da sta opozicija in kontrola ZT. -Ti- potrebm ter da bi se morala opozicija j ustvariti, če bi je ne bilo — je le prazna nih državah. tega glasila g. Srečka Jopa, pri čemer se je malolLstarski in pučkoprijateljski sopleme-norčeval iz njegove kratkovidnosti, la po- ^ spodbijajo do takih izbruhov po- sjednji ^javlja v današnji šlevilki -Istar- BVITovelosti. čustev. In ni to prvikrat da |h0l6e delovati poziti.-no in tvorno. Pri tem ske Riječi« naslednje pismo: | posegajo v privatno življenje Dotikali fo ^i^ mnenju vzgajamo, ker je oprto na «Gospodu Vladimirju Sirooiću, odgovor- se že poštenja družine slovenskega novi- i tradicije in načela, veljavna v vseii ustavnemu uredniku «Pučkega Prijatelja* v nar j a. In sedaj zasramujejo novinarja ra^i' " " j njegovega telesnega nedostatka in pa radi V predzadnji številki ^Istarske Riječi* njegovega kmetskega izvora. In taki ljudje smo se bavili z denuncijantskim pisanjem nam pripovedujejo — o krščanskih načelih, vašega «MaIega lista®. To sramotno delo s čimer le profanfrajo nauke kršćanske so že obsodili vsi pametni in pošteni ljudja, vere! Težko je naš narod udarjen z — pa sem mislil, da storite tako tudi Vi, g. Si- ljudmi takega kova! ki ste toliko let trgali hlače po To ni v redu. Vi morete pobijati ideje, dobcr državljan naslajal, če je čital poro-morete braniti tudi denuncijacije, ali ab- čiIa 0 burni seji in prepirih v parla-sdutno nedos-'ojno je novinarja, da se mentu. Naslajal se je, ko je čital, kako sta meni roga radi pluga in moje fizične krat- se večina in manjšina obmetavali z raznimi kovidnosti! Ižaljenji in sočnimi psovkami. Tudi sam vem, da sem fizično kratko-j £asi takih dcomev in take duševnos^i so viden, ali vem tudi to, da ta moja fizična mjnuji 2a Italijo po nastopu fašizma s svojo kralkovidnost, ki mi jo je Bog dal, ni ni- reYolucijo Današnji položaj je ustvaril je raz- kaka sramna. Nasprotno. Sramota je samo edino le fašizem. Nobena druga stranka ni pravi jal Radič o pomenu kmeta za civili-j duševna kratkovidnost, kakor je lastna sodelcvala. To je zmaga, triomf fašizma, zaci j o. Svoja izvajanja je približno tako-le j vam. Ako ne bi bili dulevno kratkovidni, odločnost fantovskega voditelja in zaključil: ! bi videli dalje od lastnega nosa in želodca trdno srce fašistov sta omogočili to zmago«. Jaz sem pred dvema letoma pričel organi-; in ne bi izlagali zasmehu kmetskega pluga £cmu naj bi torej v današnjem vladajočem irati narod. Mislili so, da moje delo pre- j in moje fizične kratkovidnosti. jn ustaljenem j>oložaju upoštevali druge „Po dn nismo — Jrfine!" :Po-d tem naslcvoan p eporedom se vr5i ▼ Ajd:vJčuii 27. decembra (n«dc'.jo) ob 15. pop. Cene vel avne za Penče in Ap^ovšČ'no. 1. sedeži L 6 iu 10% za takso, II sedeži L 4 in 10 odst. za aikso, III. sedeži L 3 :n 10 odst. za takso, sto,'i$ča L 2 in 10 odst. za takso. PODRUŽNICA TRŽ. GL. M. NA OPC1NAH. V ne' ob 11 predpoldne iircd-j predsedniku, 2) Preči tane zap'&n ka u&iariov- 1 nega obč. zbora, 3) Porofrla: a) -taynjca, b) bi a- ' ga nika, c) reviior)ev. 4) Volitev novega odbo-' ra, 5) &Iuča;nosti. Prccimo vse redne in podporne člane, da pride; o točno ob napovedani uri. Opozar amo, da nima po- prav i h g'asovalne pravice, kdor Je v zasianku s plačevan em č'anarine Vabl em so zastotpniki bratskih društev. — OdJbor. Društvene vesti — Krožek «Zlatorog». Sotrpina mladih I udi je ustanovila krcz.ek, kateremu ,e ca.a "me «Zlatorož», Namen is.ega bi bil v glavnem ta, da bi se z or^an~zadjo raznih večerov, zab.iv-n.h, družat>nih itd. skuša a zbudili ona družabnost, katero pogrešamo že dolgo časa vsi, mla-| di in stari. Da ima .krožek kar na.bolj trdo i voijo do dela, nam kaže to, da se vrši že v soboto dne 26. t. m, na praznik sv. Štefana prvi družabni večer. — Prepričan sem, da bo vsa naša javnost z vesel em »predela to veselo novico in da bo tudi vedno pos-e^a'a te ve.-'.e, kateri se bodo uprizarjali v dobrodelne namene. Vabila so že tiskana in sh&al sem, da pr.čnejo s takošnj m razpečavaniem. Podal sem ta par vrst e le v toliko, da bomo vsi pr prav' eni za 1o le-po priliko. Posebno pa e namen/ena moja opozoritev nežnemu spv>lu, Poo-robneje pa nam bo itak poročal odbor krožka «Zla.orog». — Nekdo. — M. d. «Sf>art&>* - Skeden;. Danes točno ob 1 7 30 redni s^ anck s predavan em. — Cdbor. — Družabni večer pri Sv. Ja^cbu. P.v ko dmžlvo «II r a» pri-edi dne 20. t. m v dvorani D.K D. družabni večer. Vcdja ve"e a bo g. Cretni'c herd. Začete't ob 20 uri zvečer. Opozar airo že seda cbč n?tvo na to n Šo pri-red iev zlasti pa našo m':d no. — Oibu — Per^ito društvo »Jllr^a«. Jutri, v p>etc*k, točno ob 20 30 va a samo za mošk' z;bor. — Pe-vovod a. — Turist"čni edse t mlad društva «Mi da-Icrra- priredi, v Jiedel'c- 27. t. m. svoj trtici :zlet, :n sicer tokrat na Sv. Goro pri Gorici. 27. t m. na' se člani d. i**tva n n e^a p i a-tcl'i zbce'o ob 6. na kolcdvrru v da se skupno cdpel;errozar amo lova'fFe :n p-.' 'e. da n ^ if» C'J tu O"3-*"' r>a ve Va c na5e lepe G'3r?ke M's*>mo, da cr- n' t-e' a ponavljat1 besed o korist:. 3ci ;n :nia'i p'->-vrtci ol na^ejs'a «.r»crta! Obrač^nro st fn-e: ra vas, Man5 in * društva, ter "»p tv:~o-o"?i»r»o, da se tic!e'?žHe .trista v Č:ra več em številu. — Neče'n'Š vo. rroda auje ,e Občinski urad opozar,a rad' ega vse one ki so zainteresiran?, naj se obrne o naravnesi-ra .povel n.štvo mefftne straže fV gili Urban ), ra .pove, n.Slvo i; «•" ^f^^in ker, dasi izkl^čen, ni zapusti i, nšča katero ima nal^, da izda a laJca -do%oi enj n . a . K ? Politične vesti NACRT KCM.ONIZACLTE ZmOV V SOVJETSKI RUSIJI Te dni jc bila v Mcokvi zaključena vse-ruska konferenca kotnisije za izvedbo po-JjedeLske kolonizacije Židov za leto 1926. Konriisrija je sklenć'a pred vsem, da cl^jša. pogoje za nepremožne kolmiste. Najmanjša goto-vina, ki ne ko^mstom potrebna, morejo prevzeli zemljišča cd sovjetske Kar se pa posebej tiče pluga, vam mo- €jemCnief ki se jih more prezirati?! rem reči, da se jaz naravnost ponašam z Opozicija ni potrebna, je marveč brez-njim, ker sem kmetski sin in sem uverjen, koristna, ker fašisti ne potrebujejo ljudi, ki da brez pluga — brez kmeta — ne bi jc besedičijo Nič opozicije torej f Vsaka moglo biti ne advokatov, ne trgovcev, ne ©djenljivost v tem pogledu bi kompromi-popov fcfihotmikov), ne razpopov! Plug tirala vso veliko misijo, ki si jo je nadel hrani bogataša in siromaka, uradnika m fašizem pred zgodovino, duhovnika, pa tudi vas, g Sironić! Proeim t0 bi bil posnetek bistvenih točk v č'anku vas, bodi'e pametni: ne zasmehuj te p|u£a, tržaškega fašistovskega glasila ^Popo1© di Istotako ne bi bilo slabo, ko bi se vi ne- Trieste*. v dokaz, da opozicija ni koristna! koliko manje hvalili s svojimi visokimi šo- y podkrepitev tega svojega dokazovania se lami, ki jih nikakor niste dovršili. Pa ven- p^ec članka sklicuje na besede, ki jih je dar bi tudi s takiibi nedovršenimi šolami naDisai v nekj knjigi eden prvakov boljše-mogii imeti toliko pameti, da bi razumeli, vj^ke revolucije — Trocki: »Odpravili smo da šola sama ne ustvarja dovršenega člo- vse jjste Očistili Volgo in revolucija je po- veka. Kaj koristi vseučilišče ko- pa vam raJčala v sUi in moči- bo" DO*Tl?a' e v" n o^- em"l ena s posebnim pot~d> manjka eno kolo v glavi! Vi morete po- prc(j vscm se mora ^no 2deti misle- jom iuDanstev :n komisi- za po ozdovan e Kra-slati tudi csla v največjo svetovno univerzo ^cmu človeku, če glasilo stranke, ki ji je in ga tam držati tudi pet let, ali pozneje iztrebljenje boljševištva v lastni državi ena vam kljub temu ostane — osel. Mari ne, glavnih nalog, sklicuje na nauke in metode gospod Sironić? ^ istega boljševištva. Pri tem pa je še opra- Se nekaj. Vi pišete, da sem prišel od vičeno mnenje, da se ruska boljševika re-pluga do uredništva »Istarske Riječi». volucija ne da kar vzporejati s fašis'ovsko Prav dobro Torej sem v tem vendar neko- v TtilijL Vsa zgodovina pripravljanja ruske lilco napredoval. A vi, gospod Su-onič?! Vi boljševiške revolucije, nje obseg in njeni ste previsoko legali, pa ste prenizko padli- ^iji so prerazličnl od vsega dogajanja v Hočete dokaza?! Tu ga imate: Najprej s'e Italiji pred fašistovskim pohodom na Rim. nekoliko let trgali hlače v pazinski gimna- Ji dve revoluciji nista ločeni le teritorija!-ziji in v goriškem semenišču, pretvez no z n0( marveč tudi po vzrokih svojega postan-namenom, da postanete škof, pa ste se jr^ in po svojih ciljih. V Rusiji je šlo za naenkrat (ker vam menda ni dišal celibat), zrušenje mogočne monarhične vladavine, ki morali povrniti domov. Še več: zatem ste je razpolagala s silnim oblastvenim in vo-Šli v Jugoslavijo, da postanete — ne vem jaškim aparatom in je ilo zato tudi zi prav kaj — advokat ali minister. Ker pa se ( zrevolucijoniranje vojske, kar se je tudi ni dogodilo ne eno ne dru^o, ste padTi na posrečilo Nastop fašizma ▼ Italiji pa je odgovorno uredništvo. . «Pučkega Prija- hotel zrušiti le političen režim, ki ga je telja» A to je zopet negativen napredek, 'smatral za pogubnega ter ga je hotel na- Kakor vidite, in lastno izkustvo vam je domestiti z drugim, boljšim — svojim, najboljša priča, človek ne sme previsoko pa povrnimo se k današnjemu vpraša-letati, ker potem prenizko pada. Pros m, nju: ali je opozicija potrebna in koristni glejte, da vsaj v bodoče ne boste previsoko aH ni? -Popolo di Trieste» pravi, da ni. Mi letali, ker bi mog1 i še nižje pasti. Predno pa pravimo, da je. V podkrepitev tega svojega nazora se PRODAJANJE BOŽIČNIH DREVESC Trža&ki občinski urad avla: Vposievaočfi-kajšnji obi->_aj piodaan a sto-rin akov za bo-žitne praznike, »e obc.n&^i odiior na svo i dne 11. t m. sklenil, da bo cd 15. t. m. do 15 anuar a 1926 pcdeJ}eva! dovol enja za proda- j n.h . ravil prvenstvenih nojacit.n h po ane storžn akov (bo£ Cjt^ drevesc) v vl:ci posebnem poročilu sodčka .n zas wn,u ko- T ii SFOI?TMO UDilVs-j. JE TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Uradao perč Io. Se a dne 15. decem-b.a 1925. Odobritev tek.aa; Odobri o se iLueče tejtrn-e: Obzor - a 4-0, Gorica - v o.^a 1-0, ivo^ol - Ati.a 2-1. — leAme Jau «_n - Magdalena, Grad - Zarja, Prošek - io.i u-.to se nc oil-bn/3. Ker o ioza^evn i pojočila sodnikov. V rizi v Jadran; Se ne odloga, ker man k a poroč.io socn xa. Tckira AurJi - Prosveta: Na pod a^i tehnič- Adriji 2 - 0- jftLr i^ra^ceni.-; Strehi ukor: Kufe^š n (Pro->vela) ra
:a n scdn;!'.u se podajale na tako a ven turo, zamisli (e se _ raj Še v tiste divne Kristove besede, Id bi moremo mi sklicevati na primer iz Prinašanje in proda an e storžn akov za uporabe božičn h drevesc ne bo dovo'jeno, če ne bo poš lja'.ev i lom županstev--------- . sa: iz polrd'Ia mora bi i Tazvidno, da so obla-stva in posestnik! gozdov doli do-vcl euje za re-zan:e storžnjakov. Oni. k: te predpire prekr-8:'o, bodo takoj arelirani, blago pa se nm zapleni. ___ PEVSKI ZBOR ZVEZE SLOV. UČIT. DRUŠTEV priredi o Božičn dva kondcerta. Nastopi v Renčah in v Ajdovščini z novim programom, ki ga je zbor izvajal samo v Gorici n v Do~n-bergu v minulem po'eti-n. Opozar amo že danes vse 1 ubitel.e glasbe, posebno pa šo pevska društva, -ki se zanima;o za novo ume no pesem, na omen ena koncerta. Zbor je v teku svojega št riletnega obstanka prired'1 že 18 uspelih koncertov si pridobil obfo zaslug za vz^o umetniškega okusa našega 1'udstva. Sicer pa je zadn,i koncert v Dornbergu dokazal, da je naše pripro«to ljudstvo išCe Bršč.Ki, ob 12*: Magdalena - Grad; igrišče Br'š!iki, ob 14,: Pri m o "je - Toinmaseo. — Po"Wa Adtia. Uradno re\*ovan e J. tEvizije. Obzor 3 3 — — 10 — Adria 3 3 — — 10 7 Gorica "31 1 123 Prosveta 4 112 8 6 Vo'tJa 3 1—267 Zaria 3 1—237 Snarta 3 — — 3 4 1* Uradno redovanje LI. divile ob'eviiro pri-hodn i čelrtek. T* SAVEZ SODNTKOV Uradno poročilo. Se:a dne 15. deccn.bra 1925. Sodniki za »edelfske tekme: Volga - Adna. Plesničar; Obzor - Gorica: Sanc n; Zarja -Soartlr V-«" — ..... —a 6 6 3 3 2 2 0 *szt\ wqroawp *£J »up A Prošek: Šuman; Primorje Maida'ena - Grad: Gnštin. Kar nas pa bol} zairma, to je na istem času je privezil iz ladedelnice naento tecnico triestino», ki se naha Tntrrmaseo' Guštin: se nt spredaj ves polomil. Motorni tovorni voz ganizacije. .... Tonnnaseo. Ou«m, se * eca^es p kcastrukci;« ni trpel ustanovnem o^em iborn fa^a v Volčpdrag. pa jaai ^reuuu ______A — skedefcski napovedana smrt fai,a v Renčali. Zanima nas pa to zategadelj, ker nam '.t i« v živem sponi'nu zabloda občine Renče pri poslednjih drža vnozborskih volitvah. Iz gorn-ih razlogov se niti ne kremžimo ob ro fftvu novega fažra v VoJčjiidragi, niti ne plačemo ob smrti starega fašrja v RenČah. NE PUŠČAJ KOLESA SAMEGA! To kolesarsko zapoved bi si moral vsak zapisati za ušesa, ker bi moral iz lastne skušn e vedeti, da vsako količkaj dobro kolo rado ..eče in .tudi uteče Te glavne zapovedi vsakega kolesarja pa se ni drža1 Alo;zij Terčič iz Podpore. Ko se :e mudil v torek popoldne v Gorici, se .e hotel ogreti z en:m «kvartinom», in je zato vstopil za trenutek v gostilno «Ai Veturin:s v ul. Alvarez, svoje koo pa ;e pustil zunaj na mrazu. Ko se je vrnil z ogreto dušo iz gosilne, ga je znova stresel mraz, ko ni na svcjd vel ko žalost nik er več uzrl svo ega ko'esa S potrtm srcem in brez upa, da bi še kda. videl svo e kolo, se "e Terač podal na orožniško postajo, »p •"avl 1 Va\ se mu »e dotfodiio. kot do sedal. Člani so obvezani se jih redno na ■udeleževati.__S» — *°Tramvaisko ravnateljstvo yt uvedlo preiska- b __ . TO da podrobno ugotovi vzroke nesreče. — tržaškega ZlVlienia Uslužbenec, la je vodil ponesrečeni tramvaj 11 T . , . Iw lie brl aretiran, a zdi se da m prpisovati n emu Velika traiDValSKfl nesreča pri Su. AnarejU nikake krivde, ker se je nesreča pripetila baje 10 oseb lahko ^ ed.no le radi slabega delovanja zavor. Sinoči okoli J V. ure se je dogodila v^ bližini dragna „jadega pomonkega kepi- lad.edelnicc tržaškega Lloyda pr, bv. Andreju ^ _ Se nstreil dan pred poroko. vel ka nesreča, ki > imela hude. skoro trag.cne Forzani stanujoči v ulici Torre e.il proti mestni plinarni. Kakor znano- je pro,.J«™ rartfo™™ z S U« tiiu» neko,iko s^-j naha . L!oydove lad edeln ce, motorni tovorni Je vlačil za seboj par težkih vozov, natovor ien h z razn'm materijalom; naha al se ;e ravno ' » j' .._ a poleg tfovega srca 22-letna Wanda Flego, star.u o a i voz, ki v ulic: Ronco št. 6, dekl.ca ki ,o pozna že sedem let .'n o iskreno I,ubi. Bil )e videt: ze.o vesel in ni prikrival, da težko pričaku;e dn va, . -. • ______•.;«>! it 1 a. atcrnaiom; nana ai se e ravnu r--------— - - . • , va n, ki se je na^o bližal. Vedoč, da se mo torni voz ne bo mogel pravočasno umakniti s tira, ker vozi zelo počasi, je irslužbenec, ki e vodil trar vaj, hotel ustavi-i tramvaj. Prekm 1 je električni tek in naglo zavrl, a zaman; t^am-va s« ni ustavi? .temveč je drvel s čim dale ▼ečo naglico navzdol proti tovornemu J'ozu; očrvidno zavore n'so bi Cal'edani skoro ves dan z doma. Forziani--'evi so menili, da pripravi a vse potrebno za TRGOVINA z mešanim blagom, dobro vpeljana, aa zelo prometnem kra u pri farni cerkvi, v malem mestu mariborskega okraja, jk er je tud. jako razvita lesna industri a, se zaradi druž'nsk.h razmer z lepo eno nadstropno hišo ugodno proda. Nas o v in podrobnejše informaci e pri A. Komar- u na Razdrtem pri Po&lojni. 1759 UMETNA SVILA, surova, barvana in delana, za vsako obrtn ;o. Išče se resen, priden za-stopn'k, organizator proda e v Jugoslaviji Pcnudbe -s spričevali na upravništvo ped «Svila^_4758 ČEVLJARSKI pomočnik se spre;me tako? v Via Boccaccio 4. 17-6 V nedeljo odpretit IGRIŠČA na Trsieniku SOBO iščem pri od'ični slovenski družini. Naslov pus.iti pri upravn.štvu. 1757 kjer je javil, kaj se mu ?e dogodilo STURJE. V soboto dne 13. t. m. se j« izvršila v tu-kajšn em občinskem uradu poroka uglednega " " ana v Aj-ov"č:ni, ------ čero spoštovane SPREJME se več dijakinj na hrano m stano- ure je par se ie podal -J- gospoda Iznaći a Kovača, ž z gospodično !Pio Sap'a, _ . družine pok. Ivana Šapla, hotehVa v Sturi an. Poročil ju je župan g. Budihna Po končanem oprav lu ie Budihna pri čaši vermuta v primerno za ta dan okrašeni občinski devrani če- PROĐA SE spa'na soba, s.kora; nova, za nizko ceno. Kje, pove goriška uprava. van e. K e, pove ^or.ška uprava. b:1o tako Okoli 19 - - — j . 1 UiCl liu ia unu u™—' w—• ---—------- se je Coledani vrnil domov. lrpre.govor i nov<)4>oro^encen,a ter imel kratek nago- xc d^s^o fei^e poroke z gospodinjio, nato vof y k-^rem j:ma ;e voščil srečo *'n zado-i oroti lovorueinu » je podal v svo o sobo. Gospođini »fJ« • vol W v zakonu G. Kovač ^ iskreno za- dleovale V zadnjem tre- zde^o, da e mladenič nekam zam šl en, toda hva,a za nK?in{co in TOi*il6 ter daroval v «utku ko ie uvidel da ne more us aviti tram- ni prepisovala tej okolščini nikake važnos.. . fokc župana ^ B«d,;hna leco svoto 400 l r, ki va a in da Te trčen e neizo^bno. je uslužbenec Cez nekaj časa e nekdo P™esel 8opek cveta na h razni cdjf m^lcein, da je rrejela veliko izhero 1u- in irez« r, sKm fclara zi moške in ženske rb'eke. - Najler?e in 2adrie rovrsti ro Jrcrkurencnh muh. Specijaliteta atiglosk^ga in čašk^ga b^iga Velika izbera Paielots, površn kov. dežn.h piašćev, .zdelanih oblek in telovnikov fantaziji Sprejemajo se naročila po meri 45 ;3ti LJUDSKO GLEDIŠČE — TRG. DOM V seboto 19. t m. ob 21. uri: «ŽENA — VRAG" (premijera). V nedeljo 20. t. m. ob 16. on: «zENA — VRAG» (repriza). M , . cŽena — vrag», drama v pebh dejanjih. Spisal Schonherr. To je zelo učinkujoče defo, ki si je priborilo uspehov ne samo doma med Nemci, 'emveč tudi drugod po svetu Schonherrjeva dela so ie svetovno Včer^i preepo dne je p-ičeia porotna obravnava prot: 18-le nemu Leopoldu Marin č, ii -e dne 21. noveabra 1924. z več streli iz samokresa ubil v Šmartnem svoetia oč ma, go-cvln.car a Valen!:na Peršolja. kaJkor smo o tem svoječasno poroča'i tudi v našem 1'stu. igodno pravdo .k, ki e govoril takoi po otvoritve po-po'danske razprave, čutil primoranega pred- Sveiu ----------------------------. Wati njegovo oprosliiev Ra^ Mai« imel 7n2na in izmed teh se bomo seznanili v le- govornik obtoženca, Robba. ka lahko stal s.e tofotf se z cm f še z Zemljo,, ki je tudi L temu primemo e bil tud njegov obramba sta i no na vseh reperterir jih. ^r b5k rA^a$ena razsodba. e2ena — vrag« skuša reševati prob'em, Vb.4' POP^^ rvm--,. ki ga vsak dan sreč?mo v življenju. Več nego pogoditi psihološko plat, se je posrečilo Sch5nherrju v tej igri; zadel je tako, da drži igra gledalca v napetem razpclo-žeTiju. Kar je še pesebno uvaievati, je dej- katero « b ' obtoženec p^polno^ra opr 52ea, ker so po-otniki pritrdili vprašan u za-kon'te samoobrane. Po .končam' obravnavi se je znašlo pred zapori velrko š ev;'o sorodnikov :n znan-ev o^-»oreoca dru^ V radovednežev, ki so čaka i, cbod:?. V m-stu stvo da nastopajo na pezerišču le tri oseba, da bo Mar n č tzpu&čen. na okoli katerih se pa porajajo zaple'ljaji, :e vladalo za to razpravo zelo ve-ko zan^r.a- ka'ere na prav rafiniran načiii rešuje po SIMFONIČNI KONCERT svoji valji le ženska, ki tnumfira md zares 1*enera novega pH-č:!nega ■oraviln-'ka, das; teda:> ta zaken n; b'l še v veljavi. Na vsak nač'n je »edan'; phči'ni r^-?v;ln:k *t?.ko zastarel in kom-t^trrrn da e skrani čas, da se odpravi in nadomesti s t1*-k'm, k; b; odgovarjal današniim razmer?m. To pa :e mogoče le tedaj, če je dana možnos'. ob?evanja med rudarii in del oda a'cem. _ Smrtna kosa. V soboto t m. :e po •f'al ši in mvčni bolezni umrl v ^ta»-o- st^ 73. let upokojen* rudn'^i polir Ivan Kenda. F redno kal nakupita, obl§6lt* Veliko skladišč polilStva tv r i c i aLESSSUDU© LBm MSMZ1 Kia Retiari st 1 - Via Ma.» il« Spalne sobo. obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veii.vi izoafi. ĆEVLJARNSCA Odlikovana v Pariz«* In Genovi 1924. s ve lili© premijo, diplomo in zlate svetinfo ?>> Trst - m Csprin Steo. 5 pri Su. mm - Trst JGJ S3 o n C di r? C t. « rt N C d C S a.' E u (J • JC— « > o CJ €tJ rt t--a ti nj "a't n -a rt C CJ u >«. i C5 ro C O o o isi JD JD i* VJ rt rt rt rt T3 •o T3 •a tZ • »-d B oT CO* C3 (DnTie na IV. st sni) Slovenci ! Ktiptajte samo pri Forcessin« ! PODLISTEK katera kazen pa ji fej'® radi nastopivle amnesti e odfpuAčena. se je pr-'čela v soboto porotna obravnava prot5 Evgeni u Furst :n Francu SMRT IN ROJSTVO, Pred dnevi se e vrš'l v Volčj'dragi ustanovni občni zbor tuka:šn e^a faš a, katerega so se Grat>ul n. obtoženima radi tatine raznih dra- udeležili razen zaupn ka II. cone fgor ška oko- gc-cenosti v skupnem znesku 30000 lir v škodo lica) tudi odposlanci fašiev iz Grad-ške, M rna, rfrof ce Della Torre. Po prečrtan,« obtožnice Podgore in So kana. Na ustanovaem. cbinem ter zasMšan ti obtožencev in razn h prič je b;li zboru ;c bil izvol en sledeči odbor; Mane oni E. PHLILIPS 0PPENHEIM: lita ttj pola Up Mi Pre vel France Magajoa- fZa enkrat vam na nesrečo ne morem drugega poročati kot oeuipeh,= je rekel čeme"*io. «Vse kaže, da se je tako zgodilo, kakor je domneva! zdravnik na pani ku. Detektivi v L.ver.polti so bili spretni. Zasledili so automobil brez '.ežkoč in našli so truplo vašega pa-crenta Ph.ripsa na njegovem domu na drugi stkani Chesterja Dobili «o dovođenje, da ^a preišče o in našli so, da »o obveze bile popolnoma sveže in kupi ene v Liverpolu,» «On stanuje ▼ hote'u v Londonu. On ie n?č in dan pod naiskcbaejiim nadzorstvom, toda on porablja svoj Čas z ogledovanjem mestn h zan mivosti in dela prif^ave za odkod naza. Umevno, vse njegove »tvari so bile preiskane, a brez uspeha. «In — in gospod Jocelyn Tbew7» «N egovi opravki v Liverpolu so ga zadr- j N eni prsti so mehan;Čno pri eli enega cve-' mćesa-r | tov in ga krte v to zmečkali. v I -Tore. je prišlo do tega.s jc rekla. *Vsi U dokument:, o kater.h ek^ stenci je vedela bri-tiška in amer ška policija, so srečno doseg.i Aniji.o, k er Ih še zdaj ne morete na ti.-> «Zaenkrat fh še ne moremo,« je rekel suho, «toda zelo, zelo dvomim, da bodo kdaj dosegli svoj končni cil..^ «Jocelyn Thev/ je čudovito zvit,« ga ;e opomni a. «Teva zatr evana sem jaz že popolnoma - .. v . . . . je odvrnil z znamen em nevol,« v svojem č^ ana oseba v New \orku, pretovorjeni m j pr'dobl:em za to, da ste zapustili svo e ce.o, Ona se e nasmehniU. i «voje družabne posle in svo dom in odšl* -Morda porebu ete obeda? Ako greste z sprcml.at kot navadna bolniška s- rezn ca ne-menoj v obedu co, bova tam končala svoj znanega bola'ka ne^atn h sreds-tev\ k. ka.tai' pogovor,» ga e povabila. dokler niso bile tiste stvan odiirite vasi kabini?« • Na to vprašane ne bom odgovor.La.* «Toda vsa v zadevi glavnega deia spletltc — v zadevi obvez?^ «Dr Gant m; ni n'ko'i piist.l dotaknili se jih. To je bilo prvo, kar nisem n.ogla razumeti, kar mi je vzbu a!o čudno radovi.*cnt.st.» •Ves načrt ;e bil izredno spretro zasnovan,-je zatrdil Craw^ay. Tcda, če m dpusti e, gospodična Beverley, na,,veča »krivrost v celi stvari ,e ta, kako ste mogli bili vi, tako v soko Z veL:ko radeslojo. M'za Katar ne Beverey ie stala v mirnem kotičku velike sobane, h kateri je sedla tako, da je bila s hrbtom obra ena proti oknu. Na vziic temu :e človek lahko opazil veliko izpre membo vznemirjen roki ba etna -Boli me, - - W|o ro'stTo novega faSfa vfgor'«klLmo [udi stvari skrbno ^re«kaii brez,«« mor« prehodi sede v n ega odbor sami lUli sn'f! V4iakega •Strašno sem vznemirjena.* ie priznala. 30 meseccv b:l tudi on "'zpuščen pres.al že v meicikovalnein zaporu. «Ali veste, da atf^e os _____________________Alfredo S epancich Alfred Steparč č od pr?so ene kazni, radi Cesar -e nas n;c;govo rojrfvo ne zanima več kot lo, k«-,VI" . 1 i ^ •zouščen, ker e nreostalo kazen ker pr? nas «r.el en: Itab' ani Imao psč copo- «« ■■ ® • P™ . ^ nomaprav, da se dražijo ▼ Uttm« politične or- -Videl sem ga, ko jh ]C kupoval.. te rože,» jc re- «Razočarana sem iudi z ozirom na jfoipoda Jocelyna Thewa. Neprijetno je, če človek občuti, da ie b:1 tako brezobz'mo izrabl en.« •Tedaj resnično niste o vsej etvari vedeli te tako s'abo,?* nila. . • Težavnega, a vendar ne nemopočega,-» je vztrajal, ^Povsem razumem, da vas e spoznanje, da ste poma; ali sprav ti v Angli o iade al' •ske listine, pretreslo do dna duše, a ve idar dovolite mi, da se izrazim tako, to vendfr Je n; zadosten vzroJk vašega sedan e^a živčnega stanja,* y Trat«, dne 17. decembru 19», P oko ni k je bil mož mirnega znača a, a vedno «avedx;n oarodn ak, ki je užival sp'oštsn ugled. Naj počiva v miru! Družini naše soial^c. — Prireditev. Dramatično druitvo priredi \ soboto n nedeljo dne 19 :n 20. t, m. ▼ rudničkim gledališču burko v treh de an^ih: Nebesa na zemlji*, spisal J. Horst, prevedel n pi redil H. Kučić. Začetek obakrat ob 20.30. Burka i« polna dejan: prežetih z velikim hu^ morjem, iako da je nevarnost, da se gledalci ne bvdo sair o smejali, ampak tudi okali od smeha, tu se pravi, da bodo od smeha drčale solze po Iic:h. Da ne bo zeblo, je gotovo, saj Za*>adnoevropski č«4 imajo: Velika Britania, pri današnji uporabi predstavlja skoro pol t tavala, ne da bi se zavedala, po stanovanju. p^i!**' £ancfa (iclc «*Kjarde lir kapitala. Se jasnejša bo slika Ropot, ki ga je delala s svojimi koraki, je' od 1 1911. dalje). Portugalska in Spamja. 0 vrednosti fosforjeve kisline, 6e omenimo, f vzbudil v CaxWju sum, da so tatjcTjCo da je bilo ratztroseno leta 1922. razmeroma je v ooiamtci stopila v njegovo sobo, jo je na vsak hektar zemlje v Nemčiji 17 in pol lastni oče v tej veri ustrelil-kg fosforjeve kisline (= 100 kg 17 V2% Nizozemska ima svoj čas po Amsterdamskem poldnevniku. Takisto «o do pred kratkim štele čas Grći'a po Atenskem, Irska po Dubl'n-skem in Rus:ja po Putkorakem poldnevniku. Po taki ureditvi kažejo vse ure v istem pasu •istočasno tudi isti čas. Cas, ki ga navaajo koledarji za razne nebesne pojave, je srednjeevropski in vela strogo potemtakem le za zeml . • 'n i^ivprecnim časom se poveča, v Irstu "n t:a v januarju dol«J »>d 8 ur 10 minut do 9 tir. 16 inin ii in slične stavke čitaš v slehernem ko'e-dar u Ko pa se hočeš o resničnosti teh podatkov prepričati, vidiš, da je soinčni vzhod bol zgoden aii bolj pozen, da dan tra a več ali manj, tve^o i i pravi koledar. Očitno se So nce noče po.io~iti koledćuju. Da, bolnee je še bol nagajivo. Ne briga d iti za nauke, ki si j.h dobil v* šoli o ivegovem gibanju. Učitelj Te je uč.l, da st j .i So nce najvišje na nebu, ko je pofdan. Pvep.ičaš se ,pa o tem, kdaj (e dosegi0 najvišjo tc-čVo, ako opazit eš seco. ki jo vrže n. p'. na-vp:čni svinčnik na vodoravno ploskev, na prostem in ne v sobi. Ko je senca na|k»ra ša, jo So'nce na na;vLŠ« točki, tedaj gre skoti naš poldnevnik. Tcda naša ura, ki £re sicer točno in ki sm>> ;o natančno uravnati po svetlobrein znamen.u, ki ga daje »vctiLn.k v Trstu, nikakor ne kaže poldne v ska-du s Solncem. Naša ura* e ali prehitra alt prepočasna in sicer celo za Jcbro četrt ure. Odkod pa lo n^sog'asje? Komu na!, pripisu-jtni^ nepravilnost, Solncu ali uri? Krivda je na >t'rani So'nca, ali bole na strani Zeml:e, Zemlja se vrti okoli svo-e osi al{ navidezno nebesni sved okoli Zemlje in s:cer 'e doba en'.ratnega za vrten'a vedno enaka. Ćas, ki ga potrebu e kaka zvezda stalnica, da preleti pot od našega po'dnevnika naza: do istega, ime-Liujemo zvezdni dan. Tudi Sclnce se vr.i kakor &s!aJe zvezde-stalnice, navidezno okoli zemlje. Toda drba za n egovo enkratno pot oko'i Zem-Jfe, je kakor sme v zadn'em člaivku ppoznali, dal *a cd zvezdnega dne. Soinčni dan ie pri-bl:žno za 4 m:nute daljši od zvezdnega -dne. Ker :zvn tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci H Brata €££j slikarja GCRiCA — Via Ascoli 5 obvladal češki jezik m da si je ravno radi tega izbral Konopište za svoje bivanje,medtem ko so drugi naziranja, da je bile malo ljudi 'ako sovražno razpoloženih napram j češkemu narodu in češki politiki kakor bivši »prestolonaslednik*. K temu sporu objavlja neki pisatelj v KRUJif in £!H krojaška mojstra GORICA Corso Eroanuele III. 37 yi lf 4 ii £ i *£S Vipavsko, Istrski refo^k in kratki ter.in. Na praški «Tribuni» zanimive podatke, ki jih; «*eh lo in za dn.žlne Vi3ie XX 5«tt6Tll. je prejel iz neposredne bližine konopišt-j b*© 94 (nej Acquedotto) na drobno in z^ skega gospodarja. Za časa bosanskoherce povike aneksije se je povrnil Franc Ferdinand v Konopište s sestanka v Berlinu. žlindra. In gotovo ravno iej lugasti reakciji List{ so ^ da je bivši «pre^o!onasled-teh gnojil se ,e zahvala, da dajejo taka,^ . £ ±e]e{ d'& ^ iMOVe yojna. toda gnojila krasne uspehe na kislih, močvirna- . mišljcnje ^ takrat v Berlinu tih zemljah, Kjer primanjkuje apna. Važen _ jJL___\rJLu — :__a___i__i;^ družine Via Giullsiti 32. - Telef. 2-41 Pilporoča se lastnik (47} F*. ŠTRAfcS«'*,. SULIGOJ JHECOO urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19 ~ ANTON KOREN nasl. Zaioga stekla, porcelana iu kuuinjske posode GORICA — Via G. Carducci 4 KERSEVANi JOSIP DvoKoiirsa, šivalni stroji, puške GORICA — Fiazza Cavcur 9 soinen' čas bi solnčne u~e. Za praktično srerenje časa se ne ravnamo po pravem So'ncu. temveč po ^pov rečnem« solncu, ki s' ga samo mis'imo ;n k: obhodi z enakon-erro f.4 ros t o ek iptik-o. Štrr?*c at v letu r^p'?-ovati vsa« de-loir.;i rail'ko v dolr'n: med popoldneve m in po-i^dnevom. k: bi s cer po pravem So1nčnem g;->an u m ^-a'a b:ti enaka. "Deloma« serr rekel, ka ti kar sem ravnokar oinen.'i, vela le tedaj, ako bi se ra.na.. ^.o ekra evnem« času, to se pravi, ako b: naše ure lako u avnali da kažejo v omen er h ^ dobpo ^^ tudi nestrokovnjak inT^T -_______ dneh -o dne, stoji Solnce na v 5 e. Taka jLjL-^L-J**: C i__4__^ bi?i njegovi^ odnoaaji napram soprogi ze o ured 'ev b pa b'la ka' »naLo p~akt'čna Ur" v kr2 :h na ;sleir poldnevniku b" kazale enak r' ha i činitelj za pravilno uporabo umetnih gnojil je tudi namen, za katerega gojimo rasčiino. Primer: mlade trte potrebujejo v pivih le-ih raščo, starejše potrebujejo več snovi za plod odnosno grozdje; koruza za seme in pitnik aJi korura za zeleno krmo ima v rsšči precejšni o razliko in tako 5e mnogo drugih gospodarskih rastlin. Glede množine umetnih gnojil, ki jih moramo trositi na gotovo površino zemlje — navadno r^m^mo ra 1 M — sem mnenja, . je najboljše napraviti prej poskuse Idealne je u-.-a^ja^i. . eaiiji, ka era je dese- odobreno. Vrnil se je izredno ozlovoljen iz Berlina Takoj po svojem prihodu v Konopište je odšel na vrt, kjer so številni vit-narji kopali okoli cvetlic. V svoji divjaški naravi je Ferdinand v prisotnosti delavjev pričel streljati na tulipane, dokler ni popolnoma uničil vseh cvetlic- Nato je odšel na Dunaj in dolgo časa se ni pokazal v Konopište. Nemški cesar Viljem je obiskal Ferdinanda dvakrat v dvorcu Konopište Obakrat sva se lako opila, da sploh se nista zavedala, kaj sta počela. Bivši «prestolonas!ed- čas, ure na razl'ć^'h po!dnevn'k h aH ka.k~r tudi t>rav:mo, ure v kra h z razlčno zem'i«r-p:* no š'-'no b: kazale razi'čen čas. A'co b' šli -i , , .. ti. .inik» je cb tej priliki zaukazal služinčadi, gla višek svoje rodovitnost, vsako leto vsa, ! d& 'lovi vse'^^ ^ dvorišču ter jih toliko hranilnih snovi za rastline, kolikor ^^ v vei^ dvwano. Ferdinand in jih je bilo s pridelkom vsakega leta ^ v;ljem sta ^ sleku do in sta pri. zemlje odpeljano ah ^odneseno Ker ,e pa 6cJa s sabIjo sekati po petelinih Ta nabava zelo skoreda nemogoče določit, one števil- . :-rajala kasno v Vsi sluge so morali ke, vzamemo navadno srednjo pot Sicer d(> jutf ^ lahko %nažili kr- pa tudi ta pcv. ima mnog3 ovinkov, katere vavo dvorano lahko spozna le strokovnjak. Na vsak način; Nič manj zanimivo je ^ dejstv0f da „ t jl. i a - u ~ ^ jc-i - u A -i - bili njegovi odnoiaji napram sopn leredkokda, bo zgrešil ce bo trosil svo„m ^^^ Raditega se jepo javila v njej ^TonTTo £ STo ITSO T, ljubosumnostma je^gedovala fer »., ». ^ , Z d.nanda na vseh njegovih tajnih poteh m 5 60 ki.sestankih. Kasneje lo se «i odnošaji znatno ,ovor,eve Rmtne, to ,e ivu *g super- ,pomiriii,, ker' je knetfinja vpostavila tesne zveze s tajnikom Franca Ferdinandi. % super- n nr m :z Trsta v Ljubi'ano, bi na?a ura b !a j f sfoia; 3) 60 kg kalija* to /e 150 kg 40% po lub* an*Wem času prepozna, za ras pa bi t haUictte snli i^. .. . . ^ ------Rai'leve f®"- . . ' Odnošaji med kneginjo in tajnikom so po Samoobsebi je umevno, da metuljčmcam, efal; jayna ^ b 'e Ii bl'an«ke orezjžo Jnc. Dokler os-tane čl v t k 'stem kra'u, oe ifra ta razl'ka nobene u'o^e Vel:ke z^ie5n'a>e pa lahko nastani o •pr premetu :z enc^a V-*?a -** Borzna r^rs^iSa, DEVlZS: Trflt,tn. dtc AinsUrdttirt od da 10<15 — Rft^iin od III .»Odo 113 ; Pari« 9 50 do 91 — Irndon od do ; Y»rk od 24.7f» 24.*«; §p»oij» ol — do .—; Srica o i •j77. do 4"^». - ; Atene cd .10.— do 31.— ; B riin oi! ". ti. do r>;»5. ; Uukarešt o«! 11.2-» 11.7;"» Pr^a od T i.2.» do 73. 5: O^rfcka od 1».' ».'141 do «• ••'; Dunaj oa — do —.3 <5; Zagcot« od 43 9 » do 4« ž . obvear.fc« 68.20. VAL* TE: 'l r»*; 16 derfTn>»r». Avstrijsko kronn ol 00'i4i do o 0't I; diuarii od 43. 5 do U. ; dolarji od .4 6*> do 2« KO; oorci po 20 frankov ad 94.— do 97.— ; fuu* 5:etlingo4 1-0-- tio l «».25. tižK ELIJA šivalna stroji In dvokolesa GORICA — Fiazza Cavour št. * KARL pekarna in slaščičarna GOK1CA — Via Carducci 21 Predno nakupite JAKOB Bumuž pekarna in slaščičarna GORICA — ui. MameUi 6. (Šolska ul | oglejte si za vsak slučaj in vašem interesu VELIKA SKLADIŠČA 14. STEIHESŽ jrst — Via Geppa 17-15 , j . i » . . , ^ .... stali javna tajnost in sam nadvojvoda kadar že dobro raste,^ne bomo gnoji i z Franc Ferdinanj jc , tem ^dovoljen. ■F1' ^ — - f duš'kpm. Is ctako ne bomo trosi', dušica k . na u ^ c pfettehala ljubosumna n-Ji P a =o se pred 5tir:deset tri leti sestali kalija v slučaju, da smo gnojili polje isto ^^ med ^^ zakoncema za^t-pn k: ra7T*rh držav, ua ured o tasovmjleJo že z dobrim domačim ali hlevnim gno- , * . itet e. ^ a bo i4« b! b:io. da b^ ka^le vse ure j jem z okoli 100 kvintalev na 1 ha V takem Ubd *T0'0 « da |e lat V Jersey City v Zedinjenih državah je neki Anton Carboae po čudnem umor nad svojim lastnim otro- Glede deba trošenja umetnih gnojil je kom. Ko so v hUi že vsi spali, je zbudil na kratko omenili, da trosimo vsa gnojila Carbone-ja nekak čuden ropot. Skočil je ec> ot:' /i oa«ovni č:ts. Razdel'l; . ^o /en* ,o v 24 er.Ae časovne ,>as^ve. Prvi obsega kra"^, k? lei: do n 'n -^oJparadno :n vzhodno z malo izjemo vsaj 14 dni pred setv'jo Izjemo tvorita soliter, katerega trosimo n.a-7 :n r ' ct^pin ali taanj zapa-c'co in vzhodno vadno na list ali zeleno, in pa kalcijev cija-od p-ldnn n ka 15" v-akot'ne dolžne, tvo-' jo | namid, ka'erc^a je trositi najkasneje 1 a-.* nas iireraVjo zap^n evrop oast|mesec pred setvijo, ker drugače škeduje dru^e^a sredn eevropsk, Pa^. Razi ak v j ^ jivo&ti scmena< Pri mcšanju gnoji! mo_ , , r_ . , r . . • na' liv otnu na. t it uicsaiiiu KIIUIII UJU* ^ juh IVEVII ucuauvuMi ----- v ,t»rvem n ^n.'tfem ,r>asu znaša 1 u**o 15stot»i-j .... . , . . . J® % •__n , ._f ■ „ bo1 tr-oi? vzhodu 4 tret" pa«; V^n^-on.)™"® ^ tudl ka>" najooreznejsi m je pri- j njegove spalnice- Carbone pograbi takoj re- poročljivo, da se tozadevno obrne polje-1 volver ter ustreli proti vratom. Strel je za- takoj iz postelje, se oborožil z revolverjem ter šel gleda*, kaj je. Bil je prepričan, da so vdrli tatovi v stanovanje. Pre iskal je vse prostore, toda tatov ni bilo nikjer. Nato se je odpravil zopet v posteljo. Toda ni bil niti legel, ko se nenadoma odprejo vrata bi sk: Da«! :n ta^o dalje v presled.Vli 15 SrednVevronski čas :mao s'ede'-e evroocke države: I«eved • sc ne morejo držati st~o*o otn«"i pn'b roM^^vrkov, tv«č ^^ v-en?k fip ■ ra v«to ^r^avo): AvsH'a, Ćeško-S'o-va^.ka »"ipn^ka ItaPa, JufJo^lav'ia Lu' s m-bur^ Madžarska, Nemči a, Norveška, Švica, Sve^-.Va. Vz^o^ ^pvroi^ki čas Ro!^ar!ia. ^-r- ^v -r-/3-'"-*, čast'H. Pol šja. Romunija, Evr. Rus'ja fv zadn'em času!), in Turči'a. JAKOB BEVC urarna in zlatavna Trst, Ca in po S. C&scomo 5 rl'to kupuj" V vs»ki mnoi ni po nnjTi*jih c*nnk Urane pljuje višjo kot v*i drugi, kal^fia raznovrsta h ur in zla ooiuo. (761 Nalvllie cm« placujo.n za v o kun, ilatic, lisic, dihurja«, vider, iazb«cev9matfc delec na strokovnjaka, oziroma strokovne del in na pra£u vrat se je zgrudil na tla —__. ... „ nw njetfov lastm otrok, devet- ^^J^Jf^I? Lahko si je predstavlja;.! dpmaflll zaJCSV. spise. Kako visoko cenijo v drugih državah umetna gnojila, o tem nas go'ovo preprča najboljše statistika o njih uporabL Samo fosforjevih gnojil je bilo uporab'jenih zadnja leta pred vojno letno okoli 140 milijo- ne tat, temveč letna hčerka rfro^o,. ki je obSla nesrečnega očeta, ko je uvidel, kaj je storit Do tega pretresljivega naključja je prišlo radi tega, ker je bila Car bone jeva hčerka MAVKk AHOKEJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 1 Martin Poznajelšek krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36 Manuialcturna trgovina Pri Sia jcu TRST — Via Guardia 26< Ceregfato & Trebse FotograHčni atelje in papirnica TRST - SV. JAKOB Via del Rivo 42 — Campo S. Giacoino* Marija Coloblg Izdelki za go^pe otroke s prodajo drobnarije TRST — Campo S. Giacomo S D. WIND$PACH Trsi, VU tesar« iiatilsll tU 10 ruiizmu ii-« IL nadilr.g vrali II