Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 36 Gorica - 6. septembra 1950 - Trst Izhaja vsako sredo Slovenski uči in njegova dolžnost telj Sredi moralne, socialne in politične razrvanosti povojne dobe, stopa slovenski učitelj takorekoč v novo šolsko leto 1950-51, čigar začetek se z naglimi koraki približuje. Šolsko leto. ki stoji pred nami, je šesto po zlomu nacifašistične hegemonije, a je, žal, tudi šesto, •dkur je komunistična brezbožna pest zasegla slovenski narod in si kot jamstvo za uspešnejše prodiranje na poti do uničenja zapadne krščanske kulture in katoliške vere, priklenila najprej šolo in njeno mladino. Da je v zapadnem svetu neoporečno zajamčena svoboda vera in je njeno uveljavljanje v vseh panogah človeškega udejstvovanja le logična stvar, ni treba posebej poudarjati. Istotako nam tudi nihče od pravih satanovih pristašev ne more iskreno trditi, d« niso zlasti katoliški izobraženci v takoimenovanih »ljudskih demokracijah« —■ vštevši Jugoslavijo — podvrženi najpo-niževalnejšemu načinu zatiranja in preganjanja. Precejšnja vrsta izobražencev, ki žive za železno zaveso, je «stala zvesta svojim katoliškim in narodnim načelom ter je to svojo zvestobo morala drago plačati in jo še vedno plačuje, ker vlada tako dolgo ne odneha, dokler se ji zlasti prosvetni delavec popolnoma ne podredi, to se pravi, dokler popolnoma ne proda svoje duševne osebnosti za ceno relativnega in začasnega Ijube-miru. Jasno je, da je komunizmu sovražen vsakdo, ki si dovoljuje gledati na razne življenjske probleme nekoliko drugače, to je tkozi samostojne naočnike, toda pravtako je jasno, da je komunizmu še najbolj nevaren vpliven katoliški izobraženec, ki lahko — kljub vsem vsiljenim re- ceptom »ljudske kulturen — ostane pri državnem vozu močna zavor a... V lakih okoliščinah je zato pot samo dvojna: ali naj vzgojitelj svoje svetinje zataji in podleže tako hudo, da postane sam sredstvo za pohujševanje in materialistično »grajenje« nove »napredneti (komunistične) mladine, to je mladine brez Boga in brez morale; ali pa naj svojo eksistenco takorekoč uniči in postane predmet vsakovrstnega zatiranja in preganjanja. Mnogo je takih, ki so zaradi svojega polovičarstva in spričo pomanjkanja granitnih osnov katoliške vzgoje, podlegli režimu in postali njegovi hlapci, toda mnogo je tudi takih, ki so skupno z vzgojitelji iz duhovniških vrst in višjimi cerkvenimi dostojanstveniki, prenesli raje najhujša ponižanja, . kakor da bi se pokorili rdečim nasilnežem. Tudi od tebe, dragi goriški in tržaški kolega, zahteva sedunji čas že mnogo več. Ni dovolj, da si delaven in pošten, dostojen in marljiv pri svojem šolskem delu, kakor tudi ni dovolj, da svoja katoliška in protikomunistična načela javno izpoveduješ. Treba je, da postaneš pravi apostol mladine, katero moraš sistematično navduševati za Kristusa in njegovega vojskujočega se namestnika na prestolu sv. Petru. 7 o boš deloma dosegel že s tem. ako boš šolsko učno snov — kjer je to možno in pravilno preši- njal z verskim duhom in skrbel, j ki jih da bodo otroci v svojih spisih vzporedno z navadnim letom in njegovimi dobami, živo spremljali in občutili tudi cerkveno leto, zlasti, da bodo znali pravilno razumeti in ceniti pomen zapovedanih praznikov. Na ta način boš dosegel, da se bo v teh mladih srcih čimprej prebudila prava katoliška zavest, ki bo kmalu pokazala svoje sadove. Tvoji u-čenci bodo postali mirni in dobri, značajni in odkritosrčni; vendar bodo za vse to tudi in predvsem potrebovali tvojega vedno dobrega zgleda, kajti še tako lepe besede, ostanejo vedno le besede. ■—• Vsak dan se lahko prepričaš, dragi kolega, da se tudi pri nas satanovi plačanci neverjetno trudijo, da bi si pridobili tega ali onega učitelja, to ali ono učiteljico in polagoma ovirali ali s svojim farizejskim vplivanjem polagoma celo preprečili vestno krščansko vzgojo mladine. Vse ugodnosti in zaslombe so pripravljeni nuditi vsakomur, da le dosežejo svoje »progresivne« namene! Otroke ti spretno in pretkano organizirajo v »pionirje« ter jih kot take potem vzgajajo v indiferentnem ako ne celo v sovražnem iuzpoloženju do Boga in vsega, kar je njegovega, učijo jih zahrbtnosti in vohunstva tudi na škodo lastnih staršev in vzgojiteljev, pripovedujejo jim vse mogoče bajke o »socialističnih rajiha in jih pogostokrat odkrito kvarijo. Ali boš ti, dragi kolega, na vse te akcije molčal in se previdno umaknil med štiri stene šolske sv. cerkev odreka vsem staršem in otrokom, ki odobravajo razna komunistična otroška sobe? Ne! Predvsem boš skušal staršem dati dober nasvet, naj svojim otrokom vendar ne vzamejo pravice do sv. zakramentov, Delo Varnostnega sveta Boji na Koreji Komunisti so vrgli v odločilno bitko za pristanišče Fusan na fronto vse razpoložljive čete, rezerve in vse tanke, kar jih imajo. Vojaki Združenih narodov se z vsemi silami upirajo, hitijo mašiti vrzeli predorov na 89 km dolgi fronti, a ker je sovražnik v veliki številčni nadmoei, se jim to ne more povsod posrečiti. Vendar so komuniste na vseh kritičnih točkah zadržali. Med tem pa poveljstvo vojske OZN hiti dovažati po morju in po zraku ojačanja v Korejo, kajti nevarnost prodora se da zamašiti le s svežimi četami. Mac Artur nič ne dvomi, da bi mu to ne uspelo, ako severnim Korejcem ne priskočijo na pomoč kitajske divizije, ki so že zbrane na korejski meji. Če se pa to zgodi, pride po vsej priliki do svetovnega požara, ki bo še vse groz-nejši kot sta bila dosedanja. S zadnjim avgustom je končal sovjetski zastopnik Jakob Malik predsedovati sejam Varnostnega sveta, pri katerih je zavlačeval s svojimi obtoževalnimi in laž-njivimi govori vsako pametno razpravo o komunističnem napadu na Južnokorejsko republiko. Najprej se je vedoma lagal, da je Južna republika napadla Severno Korejo in je bilo treba dolgih razprav, da je priznal svojo laž. Nato je vso krivdo te korejske tragedije zvrgel na ZDA, ki jih je označil kot napadalca in terjal naj se umaknejo iz bojišča. Zahteval je tudi, da naj Varnostni svet zasliši zastopnika Severne Koreje, ki naj bi prišel pred zborovanje kot to-žitelj namesto kot toženec. S tem je hotel vso zadevo postaviti na glavo, kar je komunistom vrhovno pravilo v občevanju s zunanjim svetom. Stalin je bil morda z njim zadovoljen, pri vseh drugih narodih na svetu pa je to sovjetsko postopanje vzbudilo ogorčenje. V septembru je sprejel predsedstvo britanski zastopnik Jebb, ki je ob nastopu izjavil, da bo Varnostni svet moral začeti znova ai razpravami, ki to obtičale na dan 1. avgusta. Na dnevnem redu sta napad v Koreji in vprašanje Formoze, ki bi jo komunistična Kitajska tako rada zasedla, ako bi tam ne patruliralo vojno brodovje ZDA, da prepreči nove vojne zapletljaje. razna udruženja, kot so cicibani, pionirji itd. Dalje boš poskrbel, da bosta z vaškim g. župnikom ali veroučiteljem čimprej organizirala »Marijin vrtec«, kjer bosta v vzdušju ljubezni do Boga in pravega veselja obvarovala malčke pred grabežljivimi volkovi. Marsikdo bo ugovarjal, češ da to ni in ne more postati njegovo opravilo. O, da, ne samo opravilo. temveč dolžnost vsakega učitelja, ki se zaveda odločilne važnosti sedanjih dni! Kot zaveden sin svojega naroda, ki je dal za Kristusovo slavo na tisoče mučencev, mora slovenski učitelj postati zgled praktičnega katoličana in gorečega apostola mladine, za katere vzgojo je Bogu in narodu odgovoren. Z odločnim katoliškim zadržanjem bo tudi najbolje odgovarjal vsem poiskusom naših južnih sovražnikov, ki se s komunisti obeh barv vred nenehoma tržejo za vsakega našega otroka. Vse to, vidiš, dragi kolega, je tvoja dolžnost in — da je temu res tako —■ naj te v nastopajočem šolskem letu opominjajo, vzpodbujajo in vodijo besede velikega slovenskega vladike dr. A. B. Jegliča, iz čigar ust so izzvenele kot kategorični imperativ za današnje dni: »Satan ima že svojo fronto, zato mora imeti tudi Kristus svojo! a J. G. Mednarodne pogodbe Po nalogu predsednika zunanjepolitičnega odbora predstavniške zbornice, Johna Keeja, so zbrali listine o nedavnem delovanju Sovjetske zveze na področju mednarodnih odnošajev, ki dokazujejo celo vrsto kršitev pogodb, nasprotovanja reševanju mednarodnih problemov in teritorialnih ekspanzij. Cilji te zbirke je »seznaniti ameriški narod s težavami pogajanj s Kremljen.ct Zbirka našteva približno 60 težkih kršitev pogodb in sporazumov, ki jih je sklenila Sovjetska zveza na mednarodnih konferencah po drugi svetovni vojni, in ki dokazujejo, da je »Sovjetska zveza ostala zvesta prevzetim obveznostim samo takrat, kadar je bilo to njej v prid.« Zbirka poučuje tudi sovjetsko obstrukcijo v OZN in v zasedbenih svetih štirih držav in omenja zlasti tudi teritorialne sovjetske pridobitve v drugi svetovni vojni. Zveza krščanskih demokracij za srednjo Evropo Dne 25. julija t. 1. je bila osnovana v New Yorku krščanska demokratska zveza za Srednjo Evropo. Za predsednika je bil izbran msgr. dr. Jozsef Kozi Horvath, predsednik Madžarske krščanske demokratske stranke; za podpredsednike pa: dr. Ivo Duhaček, član izvršilnega odbora Češke demokratske stranke; Mazys Pak-stas, član Litvanske demokratske stranke; Karol Popiel, predsednik Poljske krščanske delavske stranke in dr. Miha Krek, predsednik Slovenske ljudske stranke - za tajnika pa Konrad Sienievicz, Ameriška živila za Jugoslavijo Neki predstavnik ameriškega poljedelskega ministrstva je sporočil, da se zastopniki jugoslovanske vlade in ameriškega poljedelskega ministrstva pogajajo o možnosti, da bi Jugoslavija kupila odvišna ameriška živila. Jugoslovanski zastopnik se je v tej zadevi neuradno obrnil na ameriškega poljedelskega ministra Charlesa F. Brannana. Jugoslavija je prva članica prehranjevalne in poljedelske organizacije v Združenih narodih, ki se bo pogajala za nakup ameriških odvisnih živil. Kakor je znano, je ameriško poljedelsko ministrstvo 4. avgusta sporočilo, da bodo Združene države ponu- dile nekatera odvišna živila članicam prehranjevalne in poljedelske organizacije po minimalnih cenah. Med živila, ki jih nudijo Združene države članicam te organizacije spadajo mleko v prahu, jajca v prahu, fižol in grah, surovo maslo, sir in konservirano mleko. Po poročilih iz Evrope je zaradi velike vročine in pomanjkanja dežja bila velika suša nele v Jugoslaviji, ampak tudi na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. V teh državah je letina el slaba. generalni tajnik Poljske krščanske delavske stranke. Člani odbora so še: dr. Adolf Klimek, dr. Laszlo Pranos Vainanskas in msgr. Franc Gabrovšek. Naloga zveze je: 1) da informira narode svobodnega sveta o resničnih političnih, socialnih, ekonomskih in kulturnih prilikah svojih narodov in držav ter jih seznani s sredstvi in načini, s katerimi skušajo komunistični režimi sovjetizirati javno življenje in gospodarstvo, izkoreniniti krščansko moralo, vero in tradicijo, ter preprečiti delo Cerkve, duhovnikov in verskih ustinov; 2) da goji medsebojno sodelovanje in razumevanje med voditelji, organizatorji in člani krščanskih demokracij; 3) da poveča med svobodnimi narodi sveta zanimanje in simpatije za krščanske narode, ki jih tlači agresivni, materialistični despotizem; 4) da z združenimi močmi in z vsemi dopustnimi moralnimi in legalnimi sredstvi dela na osvoboditvi zatiranih krščanskih na; rodov; 5) da začne takoj po osvoboditvi svojih narodov graditi s skupnimi napori krščanski red, ki bo spoštoval naravne zakone, svobodo Cerkve, zajamčil krščanski red javnega življenja in svobodo verske vzgoje; 6) da nadaljuje z učinkovitim in praktičnim sodelovanjem Krščansko demokratičnih strank, ki (Nadaljevanje na 3. strani) PETNAJSTA NED. PO B1NKOŠTIH Iz svetega evangelija po Luku (Lk 7, 11 - 16) Tisti čas je šel Jezus v mesto, z imenom Nairn, in šli so z njim njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere ,ki je bila vdova: in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Gospod videl, se mu je v srce ' zasmilila in ji je rekel: Ne jokaj! — In pristopil je ter se dotaknil nosil — nosilci pa so obstali — in je rekel: Mladenič, rečem ti: Vstani! — In mrtvi je sedel in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. In strah je obšel vse in hvalili so Boga ter govorili: Velik prerok je vstal med nami, —- in: Bog je obiskal svoje ljudstvo. 5*s Ravno pri mestnih vratih je Jezus srečal pogrebni sprevod, i Pogrebci so nesli mladeniča, sina ; edinca in za krsto je omahovala uboga mati. V svoji žalosti, mati Jezusa verjetno niti opazila ni in zato mu ni rekla nobene besede. Toda za Jezusa ni treba besed. Videl je njeno bridkost in ji je obudil mrtvega sina. Mati! kako čudovita je ta beseda. Prva pride iz otroških ust in je mnogokrat tudi zadnja, ki jo človek izgovarja v smrtnem boju. V žalosti in trpljenju se nehote oziramo, kje je inati, da bi nas tolažila, da bi nam z ljubečo roko pobožala razgreto glavo. — V sreči nam pa zopet nekaj manjka, če ni matere. Brez nje nismo srečni. Želimo si, da bi nas videla in se z nami veselila. Matere so ogromna moč na svetu. Večjega daru za na pot v življenje nam Bog skoraj ne more dati, kakor je dobra mati. Kdor je imel ob svoji strani skrbno mater, se v življenju skoraj ne more zgubiti. Spomin nanjo ga bo spremljal vedno in ga varoval pred hudimi zablodami. Življenje vsake, krščanske ma- tere pomeni počasno in dolgotrajno mučeništvo. Za otroke in moža mora žrtvovati dan za dnem dušo in telo. Življenje ni praznik in otroci niso igračke. — Danes pa mlade neveste sanjajo samo o cvetju, za trnje nočejo vedeti. Zato se dogaja, da se marsikatera celo za ceno pravili zločinov brani bremen materinstva. Ne zavedajo se, da vrtnic brez trnja ni in prav tako tudi resničnega veselja brez odgovornosti ni. Materino delo mora vedno spremljati molitev. Tu gre za duše in verna mati se dobro zaveda, kako prazno je vse njeno delo brez božjega blagoslova. Solze uboge vdove v Naimu so vzbudile sočutje v Jezusovem srcu. Molitev vsake matere bo gotovo našla odmev pri Jezusu. Njihovim prošnjam, ko ga bodo prosile za svoje družine, se Jezus ne bo mogel ustavljati. Danes so marsikje razbite družine. V precejšnji meri je tega krivo pomanjkanje molitve v naših družinah. Skupne molitve po družinah skoraj ni več. Matere imajo tu veliko nalogo in odgovornost. Žrtve in molitve krščanskih mater bodo v veliki meri obvarovale svet pred časno in večno pogubo. NEDELJSKA MOLITEV TVOJO CERKEV, GOSPOD, NAJ TVOJE USMILJENJE VEDNO OČIŠČUJE IN VARUJE; IN, KER BREZ TEBE NE MORE OBSTATI. NAJ JO VEDNO VODI TVOJA DOBROTA. Koledar za prihodnji teden 10. septembra. NEDELJA. 15. po* binkoštna. Nikolaj Tolentlnski. 11. PONEDELJEK. Teodora. 12. TOREK. Ime Marijino. 13. SREDA. Filip, mučenec. 14. ČETRTEK. Povišanje sv. Križa. 15. PETER• 7 žalosti Device Marije. 16. SOBOTA. Korneliji papež. SVETO LETO Najodličnejši romar Kdo neki bi mogel biti, ako ne sv. oče Pij XII. Ko stotisoči vernikov prihajajo po svetoletne odpustke Iz daljnih krajev zemlje in v duhu spokor-nosti obiskujejo štiri določene rimske bazilike ter opravljajo predpisane molitve, se tudi sv. oče ni hotel izvzeti od postavljenih pogojev za svetoletne odpustke. Šlo je le za čas in način, kako bi jih opravil, ne da bi motil načrtov svetoletnih romarjev, ki ga vsi želijo videti in pozdraviti ob svojem romanju. Splošna avdienca v treh bazilikah V ta namen je določil, da v soboto, 26. avgusta, odpade navadni skupni sprejem pri sv. Petru in naj se v Rimu navzoči romarji porazdelijo v jutranjih urah po drugih treh bazilikah, ki jih on kot romar letos še ni obiskal, da jih bo tam videl in blagoslovil. Zato so tisti dan romarji napolnili baziliko sv. Janeza v Lateranu, — večinoma Franzo- zi —, baziliko Marije Snežnice (Santa Maria Maggiore) — Nemci, Angleži in Irci — ter baziliko sv. Pavla — večinoma Italijani. Papeževo romanje Vse tri cerkve je sv. oče ta dan obiskal v spremstvtu naj-ožjega kroga svojih dvornikov kot vsak drug romar. Povsod je vstopil v cerkev skozi svetoletna vrata, odšel peš skozi vrste drugih romarjev najprej molit k oltarju sv. Rešnjega Telesa, od tam je med molitvijo spokornega psalma Miserere korakal do glavnega oltarja; Confessio se imenuje ta oltar v rimskih bazilikah —. Tu je zmolil molitev svetega leta, ki so ji vsi v cerkvi navzoči tisoči pobožno sledili, nato je sledila molitev treh Oče-našev, Zdravih Mariji in Čast bodi... za zadobitev svetoletnega odpustka in Očenaša po namenu sv. očeta. Do tu so romarji v tihi pobožnosti poslušali molečega papeža, a ko je nato pevski zbor začel peti Salve Regina (Pozdravljena Kraljica), se mu je pridružila vsa zbrana množica, ki je tudi z vsem notranjim prepričanjem ob koncu odpela Čredo —- apostolsko vero v latinskem cerkvenem jeziku —. Ta glasna in slovesna veroizpoved res človeka gane, ko prihaja iz tisočev grl. Pred odhodom iz bazilike, je sv. oče podelil zbranim romarjem svoj blagoslov. : V baziliki sv. Marije Snežnice. [je sv. oče počastil sv . Rešnje Telo v kapeli, kjer je pred 51. leti daroval svojo novo sv. mašo; pri odhodu iz kapele je pokleknil pred njega neki 78 letni starček in ga je prosil naj ga blagoslovi. Papež se je ustavil in je v starčku prepoznal svojega tedanjega strežnika Alceste Rosso-ni; dal mu je seveda, tudi sam ganjen, svoj apostolski blagoslov. Razume se, da so sv. očeta po končanih molitvah v vseh treh bazilikah in zunaj njih zbrani romarji burno pozdravljali. Našim romarjem se ho zlasti glasno klicanje v cerkvah zdelo neprimerno, a naj se nad tem ne pohujšujejo; taka je pač v Rimu navada, ki je ni mogoče odpraviti. Veličastne skupine romarjev Pred zaključkom počitnic in po zaključku svojega mednarodnega zborovanja v Amsterdamu, je mednarodno udruženje katoliških intelektualcev poromalo v Rim po svetoletne odpustke. Zbrali so se iz naslednjih dežel in narodov: iz Avstralije. Švice, Južne Afrike, Mehike, Irske, Pe-lu-ja, Švedske, Francije, Kanade, Malte, Brazilije, Združenih držav Sev. Amerike, Belgije, Danske, Avstrije, Španije, Portugalske, pa tudi izven domovine živeči zastopniki Madžarske. Poljske, Litve, Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije. Njih število je preseglo 6000 akademsko izobraženih vernikov in v Rimu se jim je pridružilo še 1500 članov te velike katoliške mednarodne organizacije, ki nosi lepo in pomembno ime »PAX ROMANA«. Važnost tega romanja za celo krščansko občestvo je bila povdarjena v raznih nagovorih pri izven cerkvenem zborovanju v Domicijanovem Stadionu, ki ga je vsa ta množica najrazličnejših narodnosti začela s peto izpovedjo Apostolske vere: Čredo. Romanje iz Sicilije Par dni za Pas Romana je dospelo v Rim veliko sicilsko romanje pod vodstvom kardinala Ruffini-ja iz Palerma. Je res ljudsko romanje, ker se je pridružil vernikom predsednik sicilske pokrajinske vlade on. Re-stivo z raznimi člani vlade, podpredsednik sicilske pokrajinske zbornice on. D’Antoni in več zborničnih in sindikalnih odposlancev. Romanje iz Sardinije Komaj so odšli Sicilci, so dospeli v večno mesto Sardinci, ki jih spremljajo vsi škofje tega otoka. Med romarji je tudi predsednik pokrajinske vlade in mnogi javni funkcionarji. KOREJSKI KATOLIČANI fiorliko romanje v Rim Obveščamo vse, ki se udeležijo goriškega škofijskega romanja v Rim, da odidemo z goriške postaje v po* nedeljek 11. septembra ob 8,10 ter da se vrnemo v Gorico v soboto dne 16. sept. ob 8,35. Korejski polotok, kjer se vršijo zadnje čase srditi boji, je nekoliko manjši od Jugoslavije ter ima kakih 23 milijonov prebivalcev. Dežela je gorata posebno na vzhodu ter pokrita s pragozdovi, obenem pa bogata zlata, srebra, bakra in grafita. Tretjina obdelane zemlje je posejana z rižem, prideluje se pa tudi pšenica, tobak in bombaž. Prebivalstvo Koreje ni enotno; prvotnemu mongolskemu plemenu so se primešali tuji elementi, kot Kitajci, Evropejci, Malezijci, Indonezijci in seveda tudi Japonci, s katerimi so Korejci še najbolj v sorodu. Prvotno so častili Korejci nebo, zemljo, zvezde in naravne genije. Pred prihodom Japoncev, to je po zmagi Japoncev nad Rusi 1. 1905, ko je postala Koreja japonski protektorat, so imeli Korejci dvojno češčenje. Prvo je bilo v tem, da so darovali jedi in kadilo raznim duhovom, pokroviteljem kraljestva, duhovom starodavnih kraljev in zaslužnih mož. Drugi kult, ki so ga uradno vpeljali okoli 4. stoletja, je budizem, ki se je razširil po celem polotoku in ki je od lam prešel tudi na Japonsko. Katoliška vera je prišla na Korejo šele leta 1784. in sicer s Kitajske. Deset let pozneje je bilo na Koreji že štiri tisoč katoličanov, toda kmalu so se pričela razna preganjanja. Ko se je nahajal papež Pij VII kot Napoleonov jetnik v Franciji, j« prejel od Korejcev poročilo » preganjanjih, a pomagati jim je mogel samo s svojimi solzami in molitvami. Pozneje so se prega-njanja večkrat ponovila, toda kljub temu je število katoličanov raslo, tako da so šteli 1. 1911 že 77 tisoč vernikov. Zadnje čase je bilo na Koreji čez 185 tisoč katoličanov in čez 10 tisoč katehumenov s 163 domačimi in 89 tujimi duhovniki in misijonarji, s 469 redovnicami, 1557 kalehisti in 85 bogoslovci. — Korejski katoličani so razdeljeni na sedem apostolskih vikariatov oz. prefektur in eno opatijo. Dve prefekturi oskrbujejo zunanji misijonarji sv. Ko-lumbana, opatijo benediktinci, ostale pa domača svetna duhovščina. Največ katoličanov je v apost. vikariatu Seul. ki šteje 66 tisoč vernikov. Razstava katoliške dejavnosti v Rimu Poleg razstave cerkvene umetnosti iz misijonskih dežel so te dni odprli tudi razstavo katoliške dejavnosti. V njih je predo-čeno nazorno kaj so katoličani izvršili tekom stoletji in širom zemlje z izpolnjevanjem evangeljskih naročil Kristusovih v prilog: družine, šolstva in znanosti, socialnega skrbstva in socialne pravičnosti, katoliškega tiska, zabavišča, filma in gledališča, obveščanja potom radia in lepakov. Tudi je zastopana dejavnost katoličanov na področju zvezdo-znanstva, športa in turistike. Posebna dvorana pa ponazoruje Cerkev v mučeništvu in v preganjanjih od prvih časov katakomb do današnjih komunističnih krutosti. Kot miroljubna brambena četa sv. cerkve iina svoj posebni oddelek Katoliška akcija. Kdor se zanima za zgodovino naše matere sv. cerkve, bo v tej razstavi našel bogatega gradiva za to. Škof Baraga se bliža slavi oltarja Delo za proglasitev blaženim slovenskega škofa Barage, ki je toliko dobrega naredil v domovini ter v Ameriki, se razvija precej zadovoljivo. Veliko zaslugo ža to imajo Slovenci, in zlasti še slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike, ki so v zadnjem času zgradili v Lemontu veličasten »Baragov romarski dom« z umetniškim Baragovim kipom v parku pred stavbo. V nedeljo 3. sept. 1950. je škof Tomaž L. NOA, osmi Baragov naslednik na škofijski stolici v mestu Marquette, Michigan, slovesno blagoslovil »Baragov romarski dom« ter spomenik v Lemontu. Ob tej priliki je tisočem Slovencev, ki so prihiteli tjakaj iz vseh strani Amerike, slovesno razglasil prvi uradni korak za Baragovo razglasitev blaženim. Slovesnosti se je udeležil tudi ljubljanski škof Rožman, ki je držal slovenski cerkveni govor. Tako bo najbrže prvi Slovenec dosegel slavo oltarja po zaslugi tujine, ki zna bolje ceniti naše verske velikane kot domovina sama. Romarski shod na Opčinah Še nekaj dni in imeli bomo veliki romarski shod pri Fatimski Materi •božji na Opčinah. V nedeljo 17. sept. naj se dvignejo Marijini častil* ci po vseh vaseh in v mestu in vsi veseli hitimo k naši kraljici in Po* močnici. Naj se ponovijq nepozabni spomini lanskega leta! Vsaka župni* ja je šla s svojim duhovnikom v skupni procesiji, vsaka vas je po svo* je dala čast Materi božji. Mladina, pevski zbor, veliko število vernikov, to so bili zastopniki prav iz vsake župnije. Tako želimo tudi letos Izrecno vabimo, naj se udeležijo skupne procesije s svojimi duhovniki vri cerkveni starešine, cerkveni pev* ci, vsi strežniki. Prav tako že danes vabimo vse naše rimska romarje, naj pridejo z vsemi drugimi Marijinimi častilci na Opčine. Vsi naj nosijo svoj romarski znak. Vabljene so na* rodne noše, belo oblečena dekleta in naši fantje. Vsi kristjani dobre volje poidimo povedat naši Materi, da se versko življenje po njenem sloves* nem obisku v naših vaseh lepo raz* vija, da hočemo za vsako ceno ostati verni ljudje, svojemu Bogu vdani otroci in materi domovini pravi sinovi! Italijanski tisk V Italiji izhaja čez sto dnevnikov, od katerih je samo osem odločno katoliških. — Periodičnih časopisov, to je takih, ki izhajajo tedensko ali mesečno, je čez 4800; od teh je okoli tisoč politične, 1800 verske in nabož* ne, 700 tehnične vsebine. Mladinskih listov je okoli 200, posvetne in fri* volne vsebine pa čez tisoč. Največ naklade imajo »Grand’ Hotel«, »Domenica del Corriere«, »Gggi« in še nekaj drugih, od kate* rih ima prvi čez milijon naklade. — Katoličani izdajajo in čitajo pred* vsem te*le revije: »Orizzonti«, »Glo* ia«, »Alba«, »Sintcsi«, »Vlttorioso«, »Corrierino« in »Giornalino«, ki do* sežejo vsi skupaj komaj dva milijona izvodov. List »Crociata Missionaria« ima sam 350 tisoč naklade. Kaj je Kemperletov sklad T To so darovi, ki jih prejema naš list. Samo ž njim ga bomo mogli povečati. Z istimi tudi dostojno proslavimo spomin naše prezgodaj umrle idejne veličine, Poldeta Kemperleta! Za to mm vpn v« k nmnnrlptnv olrlnnl Zveza krščanskih demokracij za srednjo Evropo (Nadaljevanje s prve strani) je bilo doseženo v emigraciji, tudi po osvoboditvi. To sodelovanje, medsebojno spoštovanje in razumevanje Kršč. demokratičnih strank naj postane trajni temelj in trdna opora sodelovanja vseh držav Srednje Evrope, kot integralnega dela Združene Evrope in sestavnega dela Združenih narodov. Delavske mase za železno zaveso so se razočarale nad podržavljanjem trgovine, obrti in industrije in nad forsirano industrializacijo, ki sta jim prinesli suženjstvo in ne svobode, ki so jo čakale. Delavci hrepenijo po resničnem, naprednem, krščansko socialnem redu. Zato bo stopila Zveza v stik z voditelji krščansko socialnih sindikatov in koordinirala svoje delo z njihovimi težnjami. Vodila bo preko tiskovne agencije in mesečnih pregledov pismeno in ustmeno propagando proti komunizmu. Vso svojo skrb bo posvetila Zveza mladinski organizaciji. Združila bo njene sile in stalno opozarjala svet na njene probleme ter jo pripravljala, da se bo usposobila za politično in ekonomsko nalogo, ki jo bo morala prevzeti, ko bo njena domovina zopet svobodna. Zveza bo izdelala načrt politične organizacije Srednje Evrope kot sestavnega dela Združene Evrope. Komunizem ve, da je krščanstvo njegov neizprosni in trajni nasprotnik. Med njegovo ideologijo in ideologijo krščanstva je kompromis nemogoč. Ce ga komunizem išče, dela to samo iz taktičnih razlogov. Zato se obrača vsa sila komunistične državne in strankarske organizacije vedno in povsod v prvi vrsti proti krščanstvu. Uničiti Cerkev, likvidirati njene služabnike, zatreti v človeških srcih vero v Boga in krščansko čustvovanje, je cilj, ki ga skuša komunizem doseči, ker ve, da je toliko časa njegova zmaga nesigurna, dokler bo tlela v človeških dušah v Boga, človekovo dostojanstvo, svobodo poedinca in svobodo narodov. Zadnjih pet let strašne, neenake in neizprosne borbe v Srednji Evropi in na Balkanu je dokazalo, da je krščanstvo najmočnejši, najbolj načelni, resni in nepopustljivi nasprotnik komunizma. Zato je prav, da so se združili vo- ditelji nekdanjih krščanskih strank iz teh držav, da povežejo svoje delo in izkustva z napori drugih krščanskih strank svobodnega sveta in preko njih z napori vsega svobodnega človeštva, da se končno uniči brezbožna sila komunizma. KULTURA Pevski koncert v Števerjanu Ob prav ugodnem vremenu so števerjanski pevci priredili v nedeljo napovedani koncert. Brez posebne reklame se je nateklo na lepi štever« janski grič v nedeljo popoldne prav veliko število ljudi, posebno Goriča« ni so si privoščili prijetni izlet v Brda, da slišijo tam lepo pesem in se naužijejo dobrega zraku. Gotovo jim ni bilo žal za trud. Saj, smo od nedeljskega koncerta vsi odšli z za« dovoljstvom v duši, okrepčani na duhu in telesu, ker so nam Štever« janci nudili več, kot smo pričakovali. Predvsem je človeka začudil okus« no izbrani prostor za koncert. Saj je bila to skoro naravna dvorana sredi zelenih borovcev, ki se je izkazala za zelo akustično, tako da je postal zvočnik nepotreben. Potem moramo povedati, da je bil tudi oder dobro postavljen, čeprav mu je manjkalo nekaj bogatejše scenerije. To si bo« do Števerjanci sčasoma gotovo oskr« beli, sedaj, ko so si z lastnimi sredstvi nabavili tako mičen oder, ki bo lahko služil sličnim prireditvam tudi drugod širom dežele, ker je zložljiv. Na takem odru in v takem pro« štoru je tudi pesem zadonela še bolj ubrano in prijetno. Program je bil tako obilen, da je vsakdo lahko na« še! v njem, kar mu je posebno uga« jalo, a tudi, kar se mu je zdelo manj posrečeno. Slabega in graje vrednega pa ni bilo nič. Obsegal je pesmi za moški, ženski, mešani, mladinski in otroški zbor. In vsak zbor je nasto« pil z več točkami. Poleg tega so bili še kupleti za ženske, mešane in mla« dinske vloge. Tako moramo res reči, da je bilo za vse okusno. Pri tako bogatem sporedu, ki ga je naštudi« rala števerjanska mladina v prav kratkem času pod vodstvom svojega pogumnega in požrtvovalnega pevo« vodje Hermana Srebrniča, se ne smemo čuditi, če ni bilo vse dovolj opiljeno in umetniško na višku. Ta ali ona pesem ali kuplet bi ob daljši vaji bolje uspel; kljub temu pa mo« ramo priznati, da so se vsi, pevci in pevovodja, izredno potrudili, da so dosegli vendarle dobre uspehe, ki so jim lahko v ponos. Posebno moramo pohvaliti ženski zbor, ki ima čiste in zvonke glasove, kot jih ne sre« čarno povsod. Zato je bil ženski duet »Divja roža« najboljša točka vsega programa. Tudi moški imajo dobre glasove, le da so prvi tenorji nekoliko šibki, kar se je pri moškem zboru poznalo. Otroci kažejo, da ima števerjanski zbor dober nara« ščaj, kar daje upanje, da bo zbor gotovo dosegel še večjo popolnost v prihodnosti, če bo vztrajal na v ne« deljo začeti poti. Števerjanska mladina nam je v nedeljo pokazala, kaj: lahko premo« rc požrtvovalnost, ki se ne straši trudov. Zato ji iz srca kličemo: »Le pogumno naprej v delu za slovensko in krščansko kulturo!« Messaggero Veneta in Primorski dnevnik Je li zgolj slučaj? Ob dvajsetletnici bazoviških žrtev Dne 6. sept. preteče dvajset let, odkar so bile ustreljene bazoviške žrtve; Marušič, Valenčič, Bidovec in Miloš. Padli so kot borci za svobodo primorskih Slovencev, ker so hoteli v svojem ndadostnem idealizmu opozoriti svet na težke krivice, katere je fašizem prizadeval slovenski manjšini v Italiji. Bazoviški streli ter prelita kri so globoko odjeknili v duši našega ljudstva in v vsej demokratični svetovni javnosti. Kot katoličani smo vedno obsojali vsako nasilje, pa naj izhaja od katere koli strani. Zahtevali smo zlasti od državnih oblasti, naj priznajo vsem, tudi narodnim manjšinam, njihove piavice, kajti nasilje rodi odpor, odpor daje priložnost za repre- salije, te pa so vir sovraštva in maščevalnosti. Danes, oh dvajsetletnici bazoviške krvave tragedije, ponovno dvigamo glas in zahtevamo od ZVU v Trstu ter od italijanskih državnih oblasti v Italiji, naj zagotovijo Slovencem mirno in varno narodno-kulturno rast in razvoj, da bo med obema narodoma zavladala sloga in krščanska ljubezen. Je li zgolj slučaj, da sta pred časom komunistični »Primorski dnevnik« in fašistični »Lunedi« večkrat skoro iste dni s prav istim besnim sovraštvom blatila in sramotila primorsko slovensko duhovščino? Je li slučaj, da sta se »Primorski dnevnik« in »Messaggero Veneto« v soboto, dne 2. t. m., bratsko znašla pri napadu na iste duhovnike; saj sta istega dne z istim strupom in z isto grožnjo, da bosta še klevetala, izpovedala svoje globoko sovraštvo do naših duhovnikov. Je li to zgolj slučaj? Če sta se Herod in Pilal sprijaznila, ko je šlo za Kristusovo smrt, in če sta si tudi Hitler in Stalin podala roke, da uničita Poljsko in pahneta Evropo v požar druge svetovne vojne, zakaj bi komunisti ne sklenili pobratimstva in »jeklenega pakta« s šovinističnimi kripto-fasisti okrog »Messaggero Veneto«, ko gre za uničenje primorskih slovenskih duhovnikov? Ali nista Turjak in Črni vrh zgodovinska klasična primera, da je taka, čeprav hibridna povezava učinkovita? Osnova za zvezo je dana po istem satanskem sovraštvu; še dopis in pečat — in zaveza je sklenjena. Če se ob nevihtah celo ogenj in voda skupno igrata v oblakih, zakaj bi pri pokončevanju slovenskih duhovnikov »Primorski« in »Messaggero« skupno ne vihtela bridkega j meča? Da, zakaj bi ga skupno ne | vihtela? I Vsem pametnim ’ ljudem — Slovencem in Italijanom — ki niso čitali teh izlivov sovraštva, povemo, da naziva »Primorski dnevnik« slovenske duhovnike »izdajalce naroda«, »Messaggero ! Veneto« pa jim pravi »preti slo-| veni nazionalisti«, ki so prišli v : Gorico »per impadronirsi di Go-rizia«. Tako oba na isti dan lažeta vsak po svoje. Kako že piše sv. Pavel Korinčanom v svojem prvem listu (4. 12. 13.): Ko nas sramote, blagoslavljamo; ko nas preganjajo, prenašamo; ko nas preklinjajo, prosimo; kakor smeti smo postali, vseh izvržek do zdaj. Le blatite, morda dosežete svoj namen! KUHINJA BODOČNOSTI (Nadaljevanje) AKADEMSKI KLUB V GORICI priredi v nedeljo 10. septembra ob 16h v ŠTEVERJANU Nušičcvo veseloigro: GOSPA MINISTRICA (v 4. dejanjih:). Prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Pred dobrimi dvajsetimi leti, ko sc je komaj pričela nova doba zmrznje« nih jedi, so prve najavile njen prihod velike hladilnice za skupne uporabe-Nastajale so predvsem po deželi. V teh velikih stavbah je lahko vsakdo sam poskrbel za ledenenje svojih pridelkov in vzel v najem del hladil« nice, v katerem je svoje poledenele pridelke hranil. Danes je po Združe« n h državah 11.000 takih skupnih hladilnic s 6 milijoni posameznih v najem oddanih hladilnikov. V njih lahko shranijo letno tisoč ton pole« denelega blaga. S tem so pridobili kmetje nešteto koristi. Ni jim treba soliti mesa za zimo, lažje uravnavajo svoj način prehrane, lahko koljejo v vsakem letnem času in jim ni treba brezplačno razdajati drobovine, ker bi se sicer pokvarila. Led ohrani vse, dokler ne uporabijo posameznih ko« sov. Gospodinjam se ni treba več mučiti z vkuhavanjem sadja in povrt« n ne za zimo. Prav tako lahko po« strežejo svojim družinam z jedjo, ki so jo pripravile že pred enim tednom. S to jznajdbo pa so se okoristile tudi gospodinje po mestih. Ni jim več treba hoditi na trg vsak dan. Na« kupovanje opravijo dvakrat na me« scc. Z novim načinom pa si tudi prihranijo ogromno časa za kuhanje. Najhitrejši je način »Frostmaster«, kjer dostavlja tvrdka vso mogočo vnaprej kuhano jn poledenelo hrano v zavitkih jz lepenke, ki jo tudi na mjzo prineso na krožnikih iz lepenke. Ob 17,30 prineso večerjo na dom. Ob 17,55 je žc pripravljena na mizi, ob 19 uri pa gre družina že v kino. S tem je odpadlo tudi pomivanje, ker papirnate krožnike enostavno po uporabi vržetc v smeti. Edino kar je treba znati, je pravilno »otajanje« poledenele hrane. Lahko trdimo, da so danes v Ameriki vnaprej kuhana ledena jedila na istem mestu kot avtomobil in televizija. (Nadaljevanje) Dr. METOD TURNŠEK : ,/3*af>oinšel na planine... (NOVELA) Tisti večer so pri Janševih po skupni, toli okusni tnečki večerji, tudi vsi skupaj molili. Mati je snela kropilnika ob vratih velikanski leseni rožni venec, ki : imel jagode orehove velikosti. Nič se niso Janševi amovali molitve pred tujcem, akademikom. Saj bo enda že krščanski človek, si je tiho dejala mati. [olili so vsi kleče, naslanjaje se na klopi krog mize. udi Ciril je hočeš nočeš zlezel na kolena. Do tega ga orna niti mati ne bi mogla pripraviti. Zdaj pa je iril sprevidel, da ima pravi slovenski dom dva te-elja: tvarnega in duhovnega, delo in molitev. S pravo krcnostjo so pomolili tudi za duše, ki so se iz hiše ičile k Bogu v večnost. Ciril je občutil, da je pravi ovenski dom in slovenski narod trdno povezan tudi onostranostjo. Za rožnim vencem je mati začela še z litanijami teh svetnikov. Bila pa je tako uma, da so jo le mladi logli dohajati. Oče je spočetka nekaj krat izostal s prosi za nas!«, nato jo je pa pogruntal. Vse zamujeno je za vsako tretjo, modro vmešal in krepko naglašal; »Trikrat Boga za nas prosi! Trikrat Boga za nas prosi!« Cirila je posil smeh, potem pa si je zadovoljno mislil sam pri sebi; .»Hudikov Gorenjec, kako je ta praktičen! Ta si pa zna pomagati!« Ponoči je Ciril prijetno spal. Ker pa se ga je držalo še nekaj stare vraže, da se namreč gotovo zgodi, kar se sanja komu, ki je prvič pod tujo streho, je Ciril bil zjutraj ves presrečen, da se'mu je sanjalo o Eličinem prihodu. Mati je za zajtrk postavila pred Cirila veliko latvico zavrelega mleka, načet hleb črnega kmečkega kruha in veliko žlico. Ciril se je spomnil Elice in ugotovil, da bi polovico mleka brez škode mogel odstopiti Elici in bi ji ga še ostalo. Kar pa zadeva kruh, zapečen s tako močno trdo skorjo, bi pa Elici ostra skorja dobro obrusila vse zobe, brez dišečih odolov in knlo-dontov. Mati je Cirilu vrelega mleka hotela še doliti, pa je Ciril z obema rokama zakril latvico in zabranil tolikšno potrato. Po zajtrku sta se Ciril in Janez dvignila za vas na vzpetino, da bi se Ciril malce razgledal po okolici. Same lepote so se ponujale: od severa mogočni sivi Stol s Prešernovo domačijo pod sabo, od zahoda blejski grad s spokojnim, v soncu se iskrečim Blejskim jezerom z belo belo cerkvico na otočku, za jezerom pa široki pasovi temnih smrekovih gozdov in veličastne gore s samim mogočnim Triglavom, ki je v jutranjem soncu bil za čuda čist in vabeč. Tudi dolina Save Bohinjke je mikala in vabila v svoj skrivnostni svet. Proti vzhodu je pa na prostrani radovljiški ravnini, obrobljeni s severa z verigo karavanških planin, v jutranji sončni pripeki kar puhtelo z rodovitnih njiv in senožeti, kot da tam okrog Radovljice in Brezij vse kar nekam diha in živi... »Pravljična dežela!« se je čudil Ciril. »Škoda, da še ni Elice! Tu bi pila nehroj krasot! Prešeren je že vedel, zakaj je to okolico nazval »podobo raja«. Ej, Elica, tu, pod tem sinjim, cvetočim nebom bi se pre-divno zaiskrila tebi še skrivana — »skrivnost«! Morda pravkar bereš moj včerajšnji pozdrav, kaj?« Med njivami z že zrelo krompirjevo zeljo, z visoko, že rumenečo koruzo ter prelepo cvetočo ajdo sta Janez in Ciril zavila proti bližnji vasi, ki je bila vsa v sadnem drevju. Janez pa je bil z mislimi ves čas nekam odsoten. Ciril je slutil, da fant na nekaj misli. Spomnil se je, kako je v bolnici omenil »nekoga«. Cirila je mikalo, da hi izvedel, kje in kdo je tisti »nekdo«, ki je Janezu bil in je bržčas tudi zdaj tako pri srcu. Vendar ni maral nič vprašati. Pa se je Janez sam izdal. Janeza je kar neslo tja v polje, kjer so na neki njivi kopali krompir. Ženske, večinoma starejše, so hitele vsekavati v suho zemljo z motikami. Prva pri kraju je bila brhko dekle v rdeči ruti. Janez je že od daleč začel dvigati klobuk in voščiti: »Bog daj dobro srečo, Brejčevi! Rabite pomočnikov?« Janez je zdaj res oživel. »Bog daj, Bog! Prav taka dva bi rabile, Janez!« Šolstvo Slovenske srednje šole v Trstu Na vseh srednji!) šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 25. septembra. Učenci, ki polagajo popravne izpite ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole. Strokovna šola v Trstu Vpisovanje v Državno Nižjo Tr* govsko strokovno šolo v Trstu, bo trajalo od 1. do 25. septembra 1950. Učenci, ki imajo popravne izpite se lahko vpišejo do 30. septembra 1950. Prošnjo za vpis sprejema tajništvo šole vsak dan od 9.30 do 12. Prošnjo naj prosilci napišejo na tiskovino, ki jo dobijo v šolski pisarni, kjer so tudi navedeni dokumenti, ki jih je treba priložiti. Popravni izpiti vseh vrst se bod> pričeli v drugi polovici septembra, po razporedu, ki je razviden z raz* glasne deske šole v Via Lazzaretto Vecchio 1141. Goriške šolske vesti Vpisovanje v vse razrede vseh štirih slov. srednjih šol v Gorici bo trajalo od 1. do 25. septembra. Na« tančnejša navodila so razvidna z razglasne deske vsake šole. Svetuje« mo vsem, naj opravijo vpisovanje ! čimprej, da ne bo zadnji dan preve« : likega navala in bodo morali zaradi tega izgubiti mnogo časa s čakanjem. Pri tej priliki opozarjamo starše učencev, ki so dokončali ljudsko šo« lo, da vpišejo svoje otroke v čim večjem številu v nižjo srednjo šolo ali v strokovno šolo. Za strokovno šolo ni potreben noben izpit za ti5 ste, ki so z uspehom dovršili V. razred, medtem ko morajo tisti, ki imajo samo štiri razrede ljudske šo« le, polagati sprejemni izpit. Za nižjo srednjo šolo pa morajo vsi delati izpit. Tudi za -te izpite so vsa po« trebna navodila razvidna z razglasne deske šole. Tisti učenci, ki so izdelali spre« jemni iz-pit za nižjo srednjo šolo ali ga bodo izdelali v jesenskem roku, se vpišejo lahko tudi v strokovno šolo, če se čutijo zanjo bolj pokli« cane. Ta strokovna šola je primerna zlasti za take, ki ne nameravajo na« daljevati študija na višjih srednjih šolah. Izpiti jesenskega roka se bodo pri« čeli v ponedeljek 18. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijai.šči« ne; samo obe maturi se bosta začeli 2. oktobra ob 8.30 istotako z itali« jansko nalogo. Za ostale predmete je vrstni red na razglasni deski. Izpiti se bodo začenjali točno in za« mudniki ne bodo pripuščeni. Za ti« ste, ki bodo polagali izpite v jesen« skem roku, bo vpisovanje do 30. septembra. DBOBPsiHSbI NsObVbIbCBE Slovenski romarji v Rimu Te dni je v Rimu 270 tržaških Slovencev. Z njimi so tudi goriški Slovenci (120 po številu). Gotovo so se jim pridružili številni Slovenci, ki stalno bivajo v Rimu in tako nad 500 Slovencev častno zastopa naš katoliški narod v svetem mestu. Ze« lo smo zadovoljni, da se je soraz* n.erno z drugimi velikimi narodi od« ločilo tako lepo število tržaških in goriških rojakov za dolgo romanje v Rim. Bratje, ki odhajate v Rim, ne« site na grobove apostolov in mučen« cev pozdrave vse naše širne domo« vine. Izrazite neomajno vdanost vse« ga našega naroda sv. očetu. Iz vašega velikega zastopstva in iz vsega v a« šega bivanja v Rimu naj premnogi spoznajo, kaj je katoliška vera Slo« vencem! Če ne bi bila naša domovi« na zasužnjena, bi šlo število sloven« skih romarjev v tisoče. Toda ne dvo» mimo. Prišel bo dan, ko bomo mogli vsi Slovenci v lepi svobodi pokazati sv. očetu zaceljene rane, ki smo jih dobili v boju s srpom in kladivom. Zaupajmo neomajno v Marijo in nc bomo prevarani! Slovensko šolsko zabavišče v Gorici V soboto dne 2. t. m. so slovesno zaključili delo v slovenskem otro* škem zabavišču v Alojzijevišču s prav posrečeno prireditvijo in raz« stavo ročnih del. Posctili so jo raz« ni slovenski in italijanski predstave niki šolskih oblasti. Na sporedu so bile deklamacije, glasbene točke in šaljiv prizor. Na razstavi ročnih del so zraven goriških pokazali svojo umetniško sposobnost tudi štandreški otroci. Uspeh je bil kar zavidljiv. Vsa pohvala gre voditelju in gdč. učiteljicam. Smrt štandreške matere V soboto smo pokopali v Štandre« žu mater treh nedoraslih otrok gospo Zcfko Lutman, vdovo po Lojzetu Makucu, ki je umrl v skrivnostnih okoliščinah samo par dni potem, ko sc je, še ne pred enim letom vrnil iz Jugoslavije z razbitim ramenom preko bloka pri »Rdeči hiši«. Žalostna vdova očividmo ni mogla prenesti prehudega udarca, ki so ji ga zadali hudobni ljudje s tem, da so ji neusmiljeno uničili družinskega očeta. Poleg drugih bolezni in skrbi je ubogi materi žalost po ubitem možu razjedala še tisto zdravje in moč, ki ga je imela in je tako omagala. Marsikdo se je tudi vprašal, kdo bo pred Bogom in narodom odgovo« len za toliko nesrečo, kajti nekate« rih, ki so običajno povsod navzoči, pa pri sedanjem tragičnem pogrebu ni bilo zraven. Res značilno! Pokojni želimo tistega miru, ki ji ga hudobneži niso dali v življenju, otrokom pa tiste tolažbe in pomoči, ki jim jo more nuditi le ljubi Bog! Bazovica Naša Marijina spominska procesija sc je vršila že v soboto pozno zvečer in ne v nedeljo, kakor je bilo napo* vedano. Dekleta in nekatere žene so pripravile in okrasile cerkev. Mari« jin kip je bil v cerkvi sredi lepih bc= lih oleandrov, kakor sredi belega vrta. Ob devetih zvečer se je razvila procesija po vasi. Spremljalo jo je lahno potrkavanje zvonov. V noči mir so se razlegale lepe Marijine pes« mi. Slovesnost je posebno povzdignilo sodelovanje salezijanske godbe iz Trsta, ki se jc nalašč za to priliko naučila več slovenskih Marijinih pesmi, kakor: Lepa si, lepa si... Ti, o Marija. Ko smo se vrnili v cerkev, je g. Janežič v lepih besedah pouda« ril, kako važno mesto ima Marija v življenju vsakega kristjana. Po kon« čani slovesnosti v cerikvi, so nam godci zaigrali nekaj lepih komadov. Zelo hvaležni smo jim! Procesija je pokazala več stvari. Vidi se, da ljudje za Marijo radi ve« liko naredijo. Samo par hiš ob poti, kter je šla procesija, ni bilo razsvet« ljenih. Svetujemo tudi drugim, da k cerkvenim slovesnostim povabijo sa« lezijansko godbo ,ker bodo gotovo zadovoljni. Naša procesija pa sc bo vršila v bodoče vsako leto na Ma« rijin praznik 8. septembra, ker so ob prvih nedeljah v septembru razne proslave v spomin bazoviških žrtev. ZAHVALA Števerjanska mladina se najiskre« neje zahvaljuje vsem, ki so v tako velikem številu posctili njen prvi le« tošnji nastop in so kakorkoli pripo« mogli k uspehu prireditve. Slovenski novomašniki v Lemontu Prevzvišeni škof Gregorij Rožman je dne 29. junija t. 1. posvetil v duhovnike v slovenski frančiškanski cerkvi Marije Pomagaj v Lemontu dva frančiškanska bogoslovca: fr. Bazilija Valentina, ki nam je znan kot pisatelj »Tončka iz Potoka«, ter fr. Inocenca Ferjana. Mladima patroma čestitamo iz srca in jima želimo bogatega božjega blagoslova. Nadškof Stepinac Pred dnevi so oblastva uradno javila, »da je zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac, ki je bil 1946. leta obsojen na 16 let ječe, zaradi kola« boracionizma, čil in zdrav«. S tem seveda skuša komunistična vlada prepričati svetovno javno mnenje, da so neresnične vesti o slaber. zdravstvenem stanju nadškofa Ste« pinca, katerega ves svobodni svet ceni in spoštuje zaradi krivične o