CENA NAROČNINI: Za eno leto ........................ $2 00 Za pol leta ........................ i 25 Za ZDA........................... 3.00 E • • v ▼ • • • Vol. 1 No. 2. Priče 5. D I N O S T NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV NASLOV EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont. ?EDIMOST' BODI POZDRAVLJENA TORONTO, ONTARIO SOBOTA, 1 AVGUSTA 1942. Cena 5c. Izmed pozdravov, kateri so bili priobčeni v prvi izdaji "Edinosti", ponatisku-jemo uvodnik od "Glasa Naroda" slovenski dnevnik iz Združenih Držav z dne 15 julija tg. 1. Dobesedno uvodnik glasi:. "Prejeli smo prvo številko novega in prvega sloven skega lista v Kanadi "Edi nost". "Edinost" je zelo primerno ime, kajti med narodom, ki živi v tujini, je edinost med vsemi lastnostmi najboljša, najlepša in tudi potrebna. Po svetovni vojni, ko je bilo naseljevanje v Združene države skoro vstavi j eno,, so se Slovenci pričeli izseljevati v druge ameriške države in največ v Argentino v Južni Ameriki, zlasti Primorski Slovenci, in v Kanado. In kot pravi "Edinost", živi sedaj v Kanadi nekako 4000 Slovencev. Kot nam je znano, so se pričeli dobro organizirati in imajo že tudi svojo podporno organizacijo "Bled", ki prav dobro uspeva. Vsak narod, ki se je naselil v tujini, se mora organi zirati na ta ali oni način, a ko se hoče kaj časa ohraniti in obdržati svoje šege in navade. Tega pa ni mogoče drugače doseči, ker so raztreseni po raznih naselbinah, kot da si poiščejo kako občevalno sredstvo,, po katerem se medsebojno obveščajo o raznih dogodkih, prireditvah in o delovanju posameznih društev. Vse to mnogo pripomore k kulturnemu delovanju celokupnega naroda v deželi, ki so si jo izbrali za svojo domovino. In edino obečevalno sredstvo, ki more pri tem priti v poštev, je list. In tega so sedaj naši rojaki v Kanadi dobili in jim čestitamo. Novemu listu želimo napredek in naj budi zavednost med Slovenci v Kanadi, kajti za Slovence v Kanadi se pričenja novo živlenje, Slovenci v Združenih državah izumiramo. Mi smo imeli preteklost. Kanadčani imajo bodočnost. "Edinost" bodi pozdravljena !" PREGLED SOVJETSKO NEMŠKEGA FRONTA Leto 1 štev. 2. CENA V IZGUBAH NEMŠKEGA FAŠIZMA — NE MORE BITI ENAKA ZASEDENEMU OZEMLJU POLOŽAJ JE RESEN IN ZAHTEVA NOVE NAPORE IN PODPORO. Moskva. — Ofenziva Rde če Armade pri Voroznesu je prisilila naciste, da so morali pojačati na tem kra ju bojne črte z rezervnimi divizijami iz Nemčije, zla-sli pa zbirki iz Francije Večji del od teh divizij je bilo vničeno takoj ob prvim spopadom v borbi z Rdečo armado. Navzlic temu, da je Rdeča armada na bojni črti iz med Voroznesa in Rostova se vsled strategičnih vzrokov umaknila na boljše, bo-jevne položaje, je ofenziva pri Voroznesu če tudi proti nadmoči, prisilila naciste na počasno napredovanje in pod ogromnimi izgubami ljudskih in materijalnih sre- "NOVOSTI" 0 "EDINOSTI" "Novosti" Hrvatski tro-tednik v uvodniko z dne 16 julija priobčuje naslednje: "Izročena nam je prva številka lista "Edinost", neodvisnega glasila kanadskih Slovencev. Slovenci širom Kanade, pozdravili bodo brez dvoma svoj prvi slovenski list v Kanadi. Pozdravljamo ga tudi mi Hrvati, ker verujemo, da bo "Edinost" šla pravim potem v zedinjeva-nju kanadskih Slovencev v borbi proti fašizma in drugega zla, katero bije slovenski narod ravno tako, kot ostale narode v svetu. Verujemo, da bo pojav "Edinosti" med Slovenci pri-donesel še mnogo več na zbliženju izmed Hrvatov in Srbov. Nadejamo se da bo "Edinost" uspela sprovesti mo-Slovencev, za čim večje podpiranje vojnih naporov Kanade, in za osvobojenje slovenske- ga in ostalih narodov v Jugoslaviji. Ako je kdaj prej bil potreben Slovencem njihov list v Kp^i''1' -- '— danes. Danes, ko se med slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom pojavljajo razni peto-kolonarji, Paveličevci in Ne-dičevci, katerih je naloga napraviti razkol in prepir izmed ta tri naroda, "Edinost" bo pomagala enemu, drugemu in tretjemu narodu, ter vsemu demokratičnemu tisku v Kanadi, razkrinkati take elemente in napovedati jim vojno do končne zmage. V svoji prvi besedi slovenskemu narodu, to se "E-dinost" obvezuje. To je njej pohodna točka. To je njen cilj. Tega novega borca v vrstah demokratičnih sil, tudi mi Hrvati pozdravljamo in naspram našim najboljšim zmožnosti, obljubljamo našo pomoč. Janez Smrke iz Timminsa dstev. Zadnja poročila zatrjujo, da je Don reka rdeča od nacistične krvi in so polja prekrita z mrtvimi. Vsak korak je plačan z gromnimi izguba mi. V naslednjem priobčuje-mo samo kratek pregled iž dvomesečne borbe. V teku zadnjih dveh me secev, je nacistična izguba v sledečem: Nad 900.000 mož od katerih se računa, da je 350.000 mrtvih, drugo pa ranjenih in onesposobljenih. V mateiijalu je: 2000 topov raznih velikosti, 2900 tankov in nad 3000 bojnih letal. Za isto dobo izgube Rdeče armade so sledeče: 350.-000 mož vključujoč ranjence, poškodovane in mrtve. V materijalo: 1905 topov, 940 tankov in 1354 bojnih etal. Iz tega je razvidno značilno dejstvo, da so nacistične ofenzive v primeru iz pričetku napada na Sovjetsko ozemlje lanskega junija meseca, zavzele ne le drugi oblik, kjer se na zelo omejenem kraju bojne črte pritiska na predor proti oljnatih vrelcev na Kavkazu z ogromno nadmočjo v ljudski in materijalni sili. Tembolj počasno prodiranje pod ogromnimi izgubami, se ne more primerjati bliskovitemu uspehu ofenzive, še manj pa brezupnosti na m moči utrdbe Kavkaza Rdeče armade. Iz poslednjih bojev pri Rostovu in na Don reki, so dnevni komentarji in poročila razna. Mnogi od vojnih poznavalcev stratežkih položajev bojne črte,, presojajo o nacistični nadmoči, ter o moči Rdeče armade. Posebno z napetoščo zasledujejo ogromne ljudske množice v svetu, razvoj borbe na tem kraju bojne črte. Res da je na tem kraju nadmoč v ljudski in materijalni sili nacistov. Toda ako se primerjajo ogromne izgube z zasedenim ozemljem, dobimo da je cena v izgubah mnogo večja, pa tudi za daljšo dobo nenadomestljiva. En miljon vojakov, ni mogoče nadomestiti v par Zapadni front TOČASNO JE NAJBOLJ KRITIČNA DOBA PRED ZAVEZNIKI OD PADCA DUNKIRKA. OKRITI ZAPADNO FRONTO JE NUJNOST — MAKSIM LITVINOV VVashington. — Maksim Litvinov Sovjetski Ambasador v Washingtonu, je v zadnjem tednu ponovil nuj-nosct za zapadno fronto v Evropi. Povdaril je v svoji izjavi, da je položaj v Sov jetski Zvezi resen in da je mesecih ali pa par letih. Poleg tega so presodki vedno s ozirom na nevarnost za Sovjetsko Zvezo, katera točasno se največ zalaga v borbi proti fašizma in da je Rdeča armada končno zadala smrtni udarec opevajoči "nepremagljivosti" nacističnih sil, se pozablja na dejstvo, da pomoč ki je izraža-na v to s vrh o Sovjetski Zvezi, je obramba proti nevarnosti na tem kontinentu, katera preti z strani fašizma,, ravno tako kakor Sovjetski Zvezi, ako bi ta premagala Rdečo armado. Torej v tej smeri se moramo zavedati pomoči Sovjetski Zvezi in njeni junaški Rdeči armadi. Tudi z nujnostjo za zapadni front ako se hoče zadobiti popolna zmaga nad fašizmom v letu 1942. kritična doba pred zavezniki, točasno najbolj od padcu Dunkirka. Ker če bi bila Rdeča armada premagana, bo vzelo leta in leta pri tem tudi milijone ponovnih ljudskih žrtev za osvobojenje iz fašistične sužnosti. Medtem sem od 20 julija, vršila so se razna zborovanja v Angleškem parlamentu. Posamezni ministri v Churchilovi vladi, bolj in bolj podkrepljujo zahtevo za odkritje zapadne fronte, ter da se z tem prisili sovražnika med dva ognja. Izmed teh izjavil je bivši tajnik vojnega kabineta Leslie Hore-Belisha sledeče: "Ako se spešno odpre zapa-dna fronta, zmaga za zedi-njene narode, zatem ni daleč". Ludvik Zitko, podporočnik v kanadski armadi. Izdajalce se mora kaziutf BnnnMiiDAi OBTOŽBA 75 ČRNOGORSKIH RODOLJUBOV PROTI IZDAJALSKE VLOGE POSAMEZNIKOV V JUGOSLAVIJI. MEDTEM TUDI PROTI DRAŽI MIHAJLOVIČU "HRVATSKI GLAS" 0 "EDINOSTI" "Hrvatski Glas", neodvisni tednik izseljenih Hrvatov, katerega naslov je: 295 Market Ave.„ Winnipeg, Man., na uradni strani lista priobčuje sledeče o listu "Edinosti": "Prejeli smo prvo števil ko polumesečnika "Edinost' na slovenskem jeziku, kateri je pričel izhajati v Toronto. "Edinost", je prvi slovenski časopis v Kanadi, menda tudi prvi v britans kem Kraljevstvu. Prva številka je izišla na štiri strani v večjem obliku časopisa, tudi se pove, da bo izhajal dvakrat mesečno. V Kanadi živi okrog štiri tisoč Slovencev. V večini naselbin imajo svoja podporna društva, Slovenskih velikih društev iz Združenih Držav, zlasti S. N. P. J. V zadnjem času, so vstanovili nezavisno podporno društvo "Bled" (Vzajemna Podporna Zveza "Bled") s glavnim stanom v Kirkland Lake, katero tudi dobro napreduje in se množijo krajevna društva v naselbinah". Zatem list ponatiskuje stavek iz smernic lista "Edinosti"« zlasti o skupnem in bratskim sodelovanju izmed kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov v borbi proti fašizma, ter skupnim vojnim naporom naše nove domovine Kanade. Sijajni uspeli šolstva v Sovjetski Zvezi Moskva. — Vkljub temu, da je do pred januarjem mesecem t. 1. dober del moskovskega predmestja bil zaseden ali pa oviran v borbi z Nemci, je o ' Vsako darilo od posameznika, organizacije ali pa arustva,, bo odposlano potom sovjetskih parnikov, direktno v Sovjetsko Zvezo. daj, vodili odločno osvobo dilno borbo, proti okupator jev in vsih njihovih plačen-cev, ter vsih onih kateri jim pomagajo, do končnega vni čenja in izgona okupatorjev iz naše zemlje Pozivamo cel naš naroc črnegore, Boke in Sandžaka, da uporno nadaljuje sveto narodno borbo za osvobojenje, do zmagonosnega konca. Smrt fašizmu! Svoboda narodo!" (75 podpisnikov). Gornja vest bo brez dvo ma pretresla slehernega rojaka in rojakinjo, slehernega rodoljuba, kateri čuti v svojem srcu zvestobo zedi-njenosti narodov v Jugoslaviji, kot najpotrebnejšo o-poro v tej osvobodilni borbi do končne zmage nad fašizmom. Predvsem pa nestrip-ljivost„ glede pojasnila z strani Kraljevske vlade, naspram težki obtožbi rodoljubnih borcev iz Črnegore, Boke in Sandžaka. "EDINOST" Published Semi-monthly by the "EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language. Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Uredništvo Edinosti Cenjena uredništva: Hvaležni vam smo na pažnji in priznanju prvemu slovenskemu listu v Kanadi "Edinost". Vaši pozdravi, zagotavljajo eno od zelo razveseljivih dejstev in to v času, kadar so želje in stremlenja za edinost milijonskih množic ljudstva v svetu različnih narodnosti na svojem višku klica za zedinjevanje vsih slojev, kot najboljša opora in zagotovilo za poraz skupnega sovražnika, se z tem izraža obenem pomnožena moč k slogi in vzajemnosti izmed rodoljubnih časopisov. Verujemo, da smo razumeli preteklost. Da nam bodo težke izkušnja glede nesloge in razjedinjevanju nič drugega, kakor svetal potokoz v pošteno in demokratično bodočnost. Da bomo zvesto na straži vsim najboljšim in poštenim željam trpečega ljudstva v svetu; predvsem našega na očetovskem domu, za osvobojenje iz Hitlerjevega suženjstva. Upamo tudi na to, da se zavedamo pereče nujnosti posebno v tisku, da je razjedanje in razkrajanje v narodo ali pa med narodi, nič drugega,, kakor najboljši pripomoček našemu skupnemu sovražniku — fašizmu. Da bomo vsled tega dejstva stali zvesto na braniku edinosti ljudskih slojev; vsih onih svobodoljubečih sil v svetu, čigar je trplenje meso in kri na bonjih poljanah, moralno in materijalna podpora vsmerjena za vničenje kuge v oso-binah fašizma. Da bomo zvesto na braniku temu najsvetejšemu principu demokratične svobodščine za narod in za narode. Da nam bo ta glavno merilo naših poštenih namenov z presojanjem v tem ali pa onem oziru, predvsem pa skupna naloga kot eden z drugim v borbi proti tistih protinarodnih elementov, čigar so naloge razkrajati našo bratsko slogo in zedinjene napore v borbi za vničenje sovražnika, da pravočasno sprožimo tiskovno moč in udarimo brez milosti po takih zlikovcih in izdajalcih. Osvobojenje trpečega ljudstva in fašističnega suženjstva; podpirati vojne napore v tem oziru zedinjenih narodov, naj nam bo prvotna in poglavitna naloga vseh enako. SLOVENCI IN POLITIČNA IZOBRAZBA Ob obletnici Španske republike Španija je bila predigra strašne tragedije, ki je zadela pozneje vso Evropo. 300 slovenskih grobov je na njeni zemlji. štirinajsti julij — je znameniti dan, katerega se bo spominjal človeški rod, črez leta in leta. In kako bi ne„ saj iz zgodovinskih povesti julij mesec, postavlja v ospredje svojo pomembnost in predvsem ogromnim množicam delovnega ljudstva, katero praznuje ta dan. V letu 1789 — je dan zmage nad Bastilijo v Franciji. Spominski dan Francoske revolucije. Francosko ljudstvo se je zavedalo tega dneva, kot dan kadar so ljudske množice korakale v borbi proti tedajne aristokracije za sxobodno in demokratično republiko. V letu 1936 — 18 julija, postala je Španija žarišče svetovnega odra. Ta dan izveden je pod vodstvom generala Franka, z pomočjo Hitlerja in Musolinija puč proti mladi in ljudski španski republiki. Pomen tega dneva je tembolj obsežnejši, kajti on za današnjo dobo odkriva in potrjuje dejstva fašizma zavladati nad svetom; odvzeti vse svobodoljubeče demokratične in narodne tekovine, ter pahniti usodo sveta v roke in oblast najbolj krvoločni in brezobzirni bandi v osobinah fašizma. S kratka povedano Španija je bila predigra strašnih dogodkov, ki je zadela pozneje vso Evropo. Ko se zategadelj spomnemo v leta 1936 in 1938 — jasno je kot beli dan, da je ravno isti sovražnik pustošil špansko zemljo; vničeval mesta in vasi; vničeval vse dobrine španskega naroda, kateri si je poštenim in človekoljubnim potom hotel urediti državo, po ljudski gospodarski in socijalni potrebi v smeri poštenih in ravnopravnih interesov vsem slojem, kakor je puštošil pozneje eno za drugom razen Anglije, vse ostale Evropske države. španski narod, je branil svojo domovno z izvenred-nim junaštvom, skoraj praznih rok, proti dobro oboroženega sovražnika — tri leta. Tri leta sotpotekala v potokih krvi španskega naro|da, kot najsvetejši poziv ostalem svetu, da strne svoje svobodo in človekoljubne sile v borbi proti grozodejstva in požara kateri preti Evropi. Ta svetal in neoporeciv primer, naj nam bo vsaj ob tem času, ko smo preživeli in živimo v težkih in kritičnih časih — poziv slehernemu rodoljubo k vzajemnosti in podkrepitvi zedinjevanju vsih slojev brez izjeme na poklic, vero ali pa spol v borbi proti Hitlerizma. Naj nas ob tem času tudi veže rodoljubna zavest, na spomin naših junaških sinov slovenskega naroda, kateri so položili svoje živlenje na španski zemlji v prid osvo-bojenju slovenskega in drugih narodov sveta. 300 slovenskih grobov je na španski zemlji. Slava padlim junakom! Prišel bo dan, ko bodo sorodniki, znanci in narodi polagali zmagoslavni venec ob spominu znamenitih dni julija meseca v živlenjskem pomenu vživanju sreče in blagostanja sveta. Danes, ko se odpirajo vrata v novo dobo, ko nam državniki obljubljajo boljše čase, je umestno, da včasih razpravljamo o naši politični izobrazbi. Prošlost je pokazala, da smo kot narod zelo kulturni in razviti, do-čim smo v razumevanju ekonomskih in socijalnih zadev zelo pomanjkljivi. če se ozremo nazaj in če pomislimo, da smo bili rojeni v nekdanji Avstriji ali Jugoslaviji, kjer so se razni politični hinavci in sleparji svobodno kretali in zavajali ljudstvo, tedaj ni nič čudnega, da smo zaostali. Kajti vlado j oči razred je vedno skrbel, da ni ljudstvo prišlo do proučavanja vzrokov, ki so držali ljudstvo v bedi in pomanjkanju. Toda kljub vsem oviram in terorju se je slovenski narod vendar trudil, da bi prebil politično temo,, da bi ovrgel težke ekonomske verige in si olajšal življenski položaj. Za vsak korak k napredku je slovenski delavec drago plačal. Mnogi pošteni in iskreni delavski voditelji so morali preživeti svoja najboljša leta v ječi ali pa so bili preganjani po državi kakor največji zločinci, med tem ko je ju-stični department dopuščal vsakovrstne sleparije. Slovenski delavec je sčasoma pričel spoznavati politične hinavce, ki so vedno držali delovno ljudstvo nazaj od svojih pravičnih zahtev. Hudo jim je bilo, ko so morali razkrinkati takoz-vane "delavske voditelje" in učitelje mešanih pojmov, ki so se bili povspeli do u-plivnih položajev v strokovnih in političnih organizacijah. Pozneje se je izkazalo, da niso bili vsi ti ljudje nevedneži, marveč so bili plačani sluge reakcije, v službi vlade ali kake velike družbe« V Avstriji kakor tudi v Jugoslaviji so nam pravili, da je bilo pomanjkanje zemlje krivo, da smo živeli v taki bedi in pomanjkanju. Toda v resnici je bilo temu krivo vse kaj drugega kot pomanjkanje zemlje, kar so napredni delavci vedeli in nadaljevali borbo,, da bo kmet in delavec lahko ostal doma in vžival sad svojega dela. če pogledamo v književno zgodovino Slovencev bomo videli, da so se našj pisatelji in pesniki zanimali za politična in socijalna vprašanja; saj so vsi prihajali iz kmečkega in delavskega razreda. Prešeren, Levstik, Aškerc, Cankar, Gregorčič in drugi so glasno govorili množicam o brez-potrebni bedi, o zatiranju iz Dunaja in Berlina in Rima. Teror je rodil vedno jačji odpor in politično trenje, ki je večkrat prisililo spremembe v parlamentu. Slovenski delavec se je počasi razvijal in proučaval delavska gibanja, ki so nekoč rasla kot gobe po dežju. Toda zavajalci delavstva so na eden ali drugi način razbili edinstvo in složnost, povzročili mržnje in bratomorne boje, ko je bil delavski razred na pragu napredka. Delavske vlade v mnogih državah so podlegle in na njihovo mesto je spet splezala protiljudska klika izkoriščevalcev. Najbolj žalostno poglavje se je odigralo pred dobrimi tremi leti v Franciji, ko je ena delavska skupina prelomila politično sodelovanje z drugo. Kaj je sledilo za tem v Franciji vemo vsi preveč dobro. Dogodki v Franciji so tembolj tragi- čni od dogodkov v Nemčiji pred prihodom hitlerizma zato, ker so razsodni in politično bolj zreli ljudje mislili, da ne bo do francoski voditelji storili istih napak, t. j. političnega samomora. Potem dogodki v Finski, katero so nam politični sleparji poskušali prikazati za najbolj demokratično državo. Značilno pri tem je to, da je pretežna večina delovnega ljudstva ostala dosledna in zvesta,' da se ni dala v-preči kaki protivsovjetski politiki. Le majhen odstotek slovenskih delavcev se je dal zapeljati na vprašanju Rusije, ki je danes dala vzoren dokaz pravilne politike. Danes ni dvoma o njeni pravilnosti, naukih in priporočilih pred Ligo Narodov. . Namen pisca tega članka ni pogrevati starih grehov, pa vendar moramo to omeniti zaradi pravilnih zaključkov in pouka, da ne bomo spet ponavljali istih napak,, da bomo v vseh bodočih političnih akcijah bolj dosledni in razsodni. Ena stvar je gotova: povojni svet bo takšen kakoršnega bomo ustvarili v sporazumu z odgovornimi faktorji. Zato je priporočljivo, da odslej posvetimo politični izobrazbi veliko več časa. Na razpolago imamo razne teoretične knjige in vsak kdor se zanima za politično izobrazbo, jo lahko doseže za malenkosten denar. Pravilna politična izobrazba je enaka vsaki višji šoli in človek ki jo poseduje, gleda v svet in vidi jasne perspektive za boljši svet. Posebno danes je taka izobrazba nujna, ako hočemo, da bo povojni svet počival na zdravi podlagi. G. W. Kanadskim slovencem in slovenkam Toronto. in sestre: — Dragi bratje IZ UREDNIŠTVA Izostalo je mnogo dopisov, ki jih nismo mogli uvrstiti v tej izdaji. Storimo to v prihodnji izdaji, katera bo poleg tega vsebinsko spopolnjena z novicami in drugim po-dučnim čtivom. V tej izdaji smo priobčili razne ponovne pozdrave listu Edinosti.. Ravno tako smo morali ispustiti pismo Kraljevskega Poslanca v Ottawi gosp. Izidor Cankar. S željo,, da takoj po sreje-mo našega Apela, Upravni odbori Zveze Kanadskih Slovencev, druga društva in skupine slovenskih delavcev in delavk, skličejo svojo sejo in da izdelajo načrt v svoji naselbini, kako in na kateri način ukreniti vse v početni kampanji. Smatramo, da bi kampanja o kateri se govori bila najbolj uspešna, kadar bi odseki od treh bratskih Zvez, delali skupno. Poleg tega tudi z raznimi društvi, kot napri-mer: S. N. P. J., Vzajamna Podporna Zveza "Bled", H. B. Z.„ SNS., Seljačka Stranka in drugi. POČETNA KAMPANJA Končno se je našemu narodu odprla izvenredna priložnost, da lahko pošlje svoja darila direktno junaške mu zavezniku — Sovjetski Zvezi. Namreč v kanadska pristanišča prihajajo z vsakim dnevom Sovjetski par-niki, kateri prevažajo razne potrebščine iz Kanade v Sovjetsko Zvezo. Ker se na teh parnikih poleg natovar-jenih potrebščin dobi še dovolj prostora v raznih kotih na parniku in da je kanadska oblast izdala dovoljenje organiftlcijam, da lahko nakupijo raznih predmetov do 20 tonov in več, smatramo da je to izvenredna priložnost, da se poleg raznih narodnosti v Kanadi, tudi mi Slovenci in Slovenke pridružimo v tej kampanji v zbirkah svojih daril junaškemu narodu in njegovi armadi — Sovjetski Zvezi. Predmeti, ki so najbolj občutljivi in se jih lahko odpošlje so: Dobre usnjene suknje, težki Čevlji, podplate, nogavice, rokavice, tobak, cigarete, milo, jopiči itd. To so predmeti, kateri se vsled vojne nemorejo izdelovati v tovarnah Sovjetske ZVeze v toliki količini, da bi jih bilo na razpolago. Mogoče da mnogi delavec in delavka gre na delo v iz-nošeni obleki in čevljih, samo da se obskrbi Rdečo armado z vsemi potrebščinami v borbi proti fašizma. Ravno tako tudi morda vojak na straži, čuti priman-ljaj v marsičemu, toda pripraven vedno na živlenje in smrt, da se enkrat za vselej vniči kugo Hitlerjevega zločinstva. Omenjena kampanja bo Iz Port Arthurja Port Arthur, uredništvo: Cenjeno NAŠI DRUŠTVENI ODNOŠAJI Ako trezno zasledujemo preteklost, zlasti vloge razdora in mržnje izmed orga* nizacij, društev' itd., razodeva nam zelo pereče in trpeče vprašanje, da je pri tem vedno ugrabil največji plen sovražnik, enega in drugega. Težke izkušnje, ki so jih narodi preživeli in predvsem v okupiranih državah v Evropi, morajo biti pobudna zadeva slehernega rodoljuba, še posebej ob tem času, ko se naša domovina in ze-dinjeni narodi, zalagajo na splošni podlagi ne le v borbi proti enemu in edino le enemu sovražniku. Tembolj, tudi v preureditvi povojne dobe, kjer naj bi vživali srečo in blagostanje narodi. Zgodovinski sporazum izmed Anglije, Amerike in Sovjetske Zveze, ni osebna zadeva ene države, ene stranke ali pa ene organizacije. To je sporazum, kateri odkriva nabolj široko podlago glede preureditve narodnih in mednarodnih pravic, za vse enako. Vsled tega je njegov pomen obsežnejši in pomembnejši prav posebno za delavske sloje ljudstva, katero je glavna opora zedinjenih narodov v pospešitvi udarne moči proti sov- ražniku. Kakor je omenjeno, težke izkušnje sveta v borbi proti patnerjev osišča, nam morajo podkrepiti nove sile in zdrav up na našo ze-dinjeno moč. Ker edino ze-dinjeni narodi, pri tem vpo-števajoč zedinjenje narodnih skupin če so te tudi po svojem število manjše, je to rešitevnena živleni^ka podlaga za ohranitev demokratičnih svobodščin; ohranitev delovanju društev, organizacij,, ter v splošnem narodnega obstoja. Končno ob razmotrivanju svetovnih dogodkov, borbe zedinjenih narodov, jasno je, da obstojata dva fronta: Front zedinjenih narodov na podlagi narodnih in mednarodnih demokratičnih pra vic na eni, ter na drugi strani, front najčrnejšega fašističnega impirijalizma z svrho in ciljem podjarniti celi svet. Iz tega postavlja se vprašanje pred vsako organizacijo, društvo, pred narod v splošnem: Ali se pridružiti frontu svobode in demokracije — ali pa frontu nazad-njaštva, terorju in zlodej-stvom. G. Slovenska mati Vkljub temu, da so naši rojaki od tu, poslali svoje dopise, nc morem preboleti želji, da bi ne izrazil svoje zadovoljstvo ob sprejemu prvega izvoda "Edinosti". Navdal me je nekakšen ponos, ko sem čital pozdrave od raznih slovanskih uredništev. Vse to pa zatrjuje, da smo tudi mi ne osamljeni, marveč v veliki družini Slovanskih in drugih zedinjenih narodov. In posebno pomnožitveni pripomoček v obrambi demokratičnih pravic naroda in narodov, zlasti pa borbi za vničenje fašizma. Edvard Troha, trajala vse dokler se bo pomoč lahko tem potom odpošiljalo Sovjetski Zvezi. V-sled tega Glavni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev — apelira na vse odseke Zveze, kakor tudi druga slovenska društva in ustanove v Kanadi, da se pridružijo v tej kampanji po svojih najboljših močeh, kako bi kamapnja bila čembolj uspešna. Organizacijam in društvom, kakor tudi posameznikom dano je na voljo, da svoj dar pošljejo direktno na odbor od vsih narodnosti vstanovljen v Vancouver-ju, ali pa na Glavno Upravo Zveze Kanadskih Slovencev v Toronto. Važno je z tem pripomniti, da bi ta pomoč bila v denarju. Kajti ako bi posameznik ali pa organizacija in društvo, kupovali take predmete v manjši količini, bi bila cena istim večja, kakor pa da odbor nakupi v večji količini. Torej vsled tega je razumljivo, da se ta pomoč iz naselbin pošlje v denarju,, odbor bo zaporedoma izjavljal potom časopisov skupni znesek iz ene ali pa druge naselbine. Ravno tako v večji količini bo nakupil predmete in jih zaporedoma odpošilajl, potom Sovjetskih parnikov v Sovjetsko Zvezo. Izkoristimo to priložnost iz bratske sočutnosti za svobodo trpečih narodov v zasedeni Evropi z dobro podporo junaški Rdeči armadi in narodu Sovjetske Zveze. Za Glavni Odbor Z. K. S Raymond Maurin. 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont. Piše: VIDA IVANOVNA Mati mora biti prva vodnica svojemu otroku, mora ga sposlati in pripeljati tja, kamor je hodila tudi ona kot otrok in dekle, tja kjer so se zbirali že naši tabori, naša društva in naši odri. Da imamo ljubezen do rodne zemlje, pokažmo že s tem, kako v daljni tujini nadaljujemo započeto delo naših dedov n očetov.. Naša vztrajnost in naš upor, biča neusmiljeno tiste, ki hočejo biti krvniki in ki nas hočejo s silo iztrebiti samo zato, ker se bojijo naše intelegen-tnosti s katero zmagujemo. Nesmemo kloniti sedaj, ko imamo več nego polovico poti za seboj. Naprej, ,le naprej — do zmage, do o-svoboditve. Naj nam zašije zarja popolne svobode, enkrat za vselej! Porok za dosego zlate svovode, pa nam je edino le medsebojna brezpogojna iskrenost in, zaupanje. še popolnoma povezana med nami silna moč, ki se imenuje složnost. Zakaj se pojavljajo vedni nesporazumi, ki so že neokusni in otročji. Ali res mora biti pri nas vedno razprtje, ter podomače povedano zbadanje in ščipanje. Predvsem smo Slovenski delavci in delavke, ki predstavljamo naš narod. Za srečo se nahajamo v zemlji, kjer lahko nemoteno povemo vsakemu kaj smo in kaj čutimo. Zatorej bodimo srečni še za tiste naše trpine onkraj morja, ki so prikrajšani na vsem in zasto-pajmo vse tiste, ki niso tako prosti in svobodni kot smo mi tukaj. Ni časa za male reči, treba je velikih del, ko so veliki dogodki pred nami in vse naokoli nas. Skupnost, brezpogojna skupnost in sloga, to dvoje nam mora biti vedno pred očmi in edino stremlenje za doseg tistega velikega za katero se bijejo milijoni in Z britkostjo vidim, da ni ki je obenem tudi naš cilj. PRIJATELJEM V AMERIKI Našim prijateljem v Ameriki, odkoder smo prejeli zelo povoljen odmev, pa rečemo, da bo Edinost lahko služila tudi vam. V njej boste lahko razpravljali in priporočali to kar čutite, da bo največ koristilo skupni stvari in borbi nad temo. Sploh nam boste veliko pomagali, da bodo naši napori v skladu z vašimi, da bomo čistili pojme in delali skupaj pri ustvarjanju pogojev za boljšo bodočnost našega naroda. Način sodelovanja in širjenje lista prepuščamo vam v upanju, da se čim bolj utrdi in poveže sloven ske izseljence za cilje, ki so nam vsem dragi. "Edinost" vam bo prišla prav zlasti sedaj, ko dvigajo politični sleparji, ki kakor smo informirani, sejejo nov razdor in razpoko med ju-goslovenskimi brati, ki bodo najbrž skušali izkoristiti sedanjo krizo in ljudska prizadevanja za svoje sebične namene, ki morejo biti v prid le Hitlerju, ki deluje pod geslom: rezcepi in vladaj! Vsi moramo imeti pred očmi le ljudski blagor, nikdar ne smemo postavljati POZDRAV "EDINOSTI' San. Francisco. — Uspeh v kampanji katerega so dosegli kanadski Slovenci za izdajajne lista je lep primer aktivnosti in požrtvovalnosti na delovanju za združenje in skupno sodelovanje potrebno v današnjih časi, da se zatre fašizem, da se osvobodi zasužnjene narode in pride do boljšega življenja in lepše bodočnosti. želim veliko uspeha listu, da bi se širil po vseh našili naselbinah ne samo po Ka nadi ampak tudi v Združe nih Državah. Da bo širi slogo in medsebojni spora zum med iseljenimi Sloven ci, da jih bo organiziral a v boj proti fašizma, jih pod bujal da delujejo za pomo kanadski državi in njenir zaveznikom v vseh ozirih j agitiral, da bo po tej vojir slovenski narod združen svoji lastni demokratiči državi in sam svoj gospoda Da živi slovenski li "Edinost"! Matt Spol« svojih osebnih interesov m interese delovnega ljudsfr kot eelote, zato tudi ne sn te dopustiti, da bodo ti s ri politični hinavci še da zastrupljevali in razdvaj poštene ljudi. STRAN 3. Odmev o Edinosti iz naselbin BORIMO SE 00 KONČNE ZMAGE Port Arthur. — Z veseljem sem prejel prvi slovenski list "Edinost", že sam o ime mi je bilo toliko priljubljeno in presenečenje. Toli ko bolj, ko se sem poglobi z mislijo v "našo prvo besedo". Ta mi je segla globoko k srcu, kakor bi morala vsakemu Slovencu in Slovenki v Kanadi. Toda s pregledom dose dajnega dela, kako se lepo stopnjema izkaže eno za drugim. Od "Poslanice", do "Napredka", bil je kratek presledek, čutili smo iz dneva v dan,, tudi ugibali, kakšen oblik bo vendar lista Edinosti. In v naše zadovoljstvo, nas je pozdravil v popolnem obsegu časopisa. Ta naprecenljiv uspeh kanadskih Slovencev in Slovenk, mora danes podkrepiti novo voljo in oddanost, da iskoristimo vsako priložnost v zbiranju naročnin in denarno podporo, kako bi list lahko neovirano vsled mate-rijalnih potežkoč, redno izhajal in nas vodil po pravilni poti bratske sloge in razumevanju današnjih nalog. Tembolj ako pomislimo na našo raztrešenost v Kanadi, je nam list edino sred stvo, potom katerega se seznanjamo eden z drugim, ter tako ustvarjamo delovni napredek v naših in interesih občih stvari. Poleg tega danes, ko fašistične sila razvija svoje grabežljive kremplje na vse strani,, si moramo sami med seboj ustvarjati silo, da bo zmožna bičati proti raznih zalezovaleev vprid fašizmu. Ta naša sila se bo najbolj odrazila z tem, ko bomo dali dobro in trdno podlago listu Edinosti. Kajti po svojih smernicah, stoji na pravilni in pošteni poti, po kateri stopajo zedinjeni narodi, da se čimpej rešimo fašistične kuge, ter da ohranimo podlago bodočnosti sveta, kjer bi ne bilo prezira in razdora; kjer bi ne vladala ena skupina proti drugi ; kjer bo končno narod in človeštvo enkrat vživalo srečo in blagostanje tega sveta. Tačnosno preživljamo ze lo resno dobo. Mnogi izmed nas se je zavedamo v popol nem pomenu, so pa slučaji, da se je ne zavedajo vsi enako, kakor je to dolžnost slehernega rodoljuba. Toliko bolj težko in trpečo nalogo preživlja naš slovenski narod v stari domovini. Toda težke izkušnje krvave dobe zgodovine slovenskega in drugih narodov v Evropi, so odstranile marsikaj predvsem pa mržnjo in nasprotja. Edino le edinstvo našega in drugih narodov v Jugoslaviji, je najboljše ogledalo tudi nam, da se resno priključimo vrstam v borbi za vničenje fašizma. V vseh teh in takih vprašanjih, nam pride najbolj v poštev tisk. Sicer tisk, čigar so smernice jasne in odloč-, ne. Kajti vsaka omahljivost in zanemarjanje vzbujanju in vlivanju poguma, če so še tako črni in naporni dne vi v tej borbi, je nič drugega, kakor najboljša pomoč, agentom fašizma in apizarjem, kateri komaj čakajo na tako utrujenost, da toliko bolj uspešno odvrne važnost današnje dobe za narod in za človeštvo. Zato jast kot naročnik prvega slovenskega lista E-dinost v Kanadi — apeliram na vse naše rojake in rojakinje, da se naroče in da podpirajo svoj narodni, protifašističen in demokratičen list. Korakajmo složno in bratski sodelujmo vsi skupaj, neoziraje se na trud in potežkoče, ker z tem ustvarjamo v naši sredini preporod v kulturnih, narodnih in mednarodnih ozirih. Naša sloga in zedinjenost, bo najmilejši odmev za naše brate in sestre v stari domovini, da mi v tujini delujemo vprid dnevo, ko bo vzšlo solnce svobode, ter prebujalo slovenski in druge narode srečne in svobodne Jugoslavije. Frank Hudolin Jr. POMEN EDINOSTI f KOMAJ DOČAKALI Timmins. — Ko sem dobila v roke prvo številko "Edinosti", čutila sem se povsem drugačno v svojih mislih, pa tudi svojih nalogah. Vkljub temu da imam razlega dela in posebej družinski opravek, vendar je v meni "Edinost" ponovno zbudila željo napisati par besed. Prič: čutila sem zelo močen napredek kanadskih Slovencev in Slovenk,, da bodo odslej se dogovarjali in udejstvovali potom sezna-njajočega sredstva o najpotrebnejšem. Predvsem ako zategadelj pomislimo na današnjo dobo, ter njej pomen. Tedaj nam bo jasno od kakšne važnosti je prav posebno zvest protifašističen "ist. Drugič: Dojmela se me je "Naša prva beseda". Ta mi je dala zaupanje, da kot delavka cenim vrednost "E-dinosti". Kajti ta je ne samo po svojih časopisni obveznosti najboljša lasnost, marveč najlepša lasnost tudi med ljudmi, ko se zave dajo njenega pravega pomena. Da pridemo do zaželjene ga cilja, potrebna nam je edinost, ne le kot list, am pak tudi kot naša zavest naspram narodnim in med narodnim interesom. Zato za današnjo dobo« ni bolj po-menbnega kot predpogoj k osvobojenju, kakor edinstvo trpečih množic že leta in leta. Da se enkrat za vselej osvobodijo vsih zastarelih in neokusnih presodkov na to ali pa ono, ter zado-bi novi duh zaupanja eden z drugim v času, kadar je enotnost v borbi in v zamislih od živlenjskega pomena za naš obstoj. Samo v kratkih potezah je moja želja povedati iz prve izdaje "Edinosti" naslednje. Prepričana sem„ da je vsak z vnetostjo prečital vsako besedico v listu. Tako sem jo tudi jast. In ko pre- , šojam dopis za dopisom iz I posameznih naselbin, ali ni nekaj imenitnega dopisi od naše Slovenske mladine. Dopis od Mery Anzin iz To-ronta, je velikega pomena za mladino. Tako tudi do pis od' Johny Kosmrl iz Sud-bury. Samo ena njegova be seda, je zbudila naše mladince v Timminsu, rekoč: "Kje ste mladi junaki"? Takoj je eden od Timminških uprašal me: "Ali si brala dopis od našega predsednika mladine? Kako nas lepo kliče in vabi k delu. Takoj bom vzel svoje kolo in grem za naročninami, da bo tudi moje ime v prihodnji izdaji "Edinosti". Kako zanimiv je dopis iz Vancouverja, ko opisuje potrebo lista, organizacije in skupnega dela z brati Hrvati in Srbi. Kako bi ne, saj gremo vsi z eno željo in ciljem, da čimprej vničimo fašizem. Tudi tukaj v Timminsu, delamo skupno z našimi bra di spominski odlomek, ka kor ga sem omenil, mi pod krepljuje to voljo, ker vidim, kakšni so napori bili in tudi so danes posameznikov,, kateri se zalagajo duševno in tudi živlenjsko za to, kar je narodnega kar je pravičnega in kar je pred vsem človekoljubnega. In to je svoboda — svoboda človeku — narodu in ljudstvu. Zato bratje in sestre širom Kanade — apeliram na vas, da podpirate list Edinost. To je naše edino seznanjajoče in občevalno sredstvo v naši sredini, da se spoznamo kaj preti nam z zmago fašizma. V tej preteči nevarnorsti nas nesme o-virati — niti najmanjša zadeva, a da bi ne posvetili največjo pažnjo in pozornost, kaj se godi v svetu in kaj se godi okrog nas. morda ni več daleč Sudbury. — Tukaj smo se Slovenci pričeli naseljevati že leta 1924. Ne dosti nas,, a vendar pričetno naseljevanje, katero se je v poznejših letih, toliko bolj pomno-ževalo v novodošleci. šli smo v svet, kakor smo mnogokrat po domače se izrazili: S trbuhom za kru hom. Eni smo morali zapustiti rodni kraj, ter si iskati zavetja v tujini, drugi pa s željo na zaslužek, da si na ta način olajša položaj na domu. Ko smo se priselili naša društvena mnenja so bila razna, često in ako ne skoraj v večini, zelo skromna v razumevanju sveta iz gospodarskega pa tudi političnega stališča. Toda bilo je tudi lepo število naših sobra-tov z nami, kateri so pripadali strokovnim organizacijam že v starem kraju. Ob tej priložnosti me spominja doba nazaj v leto 1920. Tega leta so bile državne volitve in naš kočevski Okraj za ono dobo dobro organiziran v strokovni organizaciji, je dal vzgleden primer moči organiziranega delavstva. Imeli smo tildi svoj časopis, pod imenom "Proletarec". Toda se nismo dolgo času veselili v združeni moči,, ker je po samih volitvah z ukazom zakona, bilo prepovedano obstoj za naše organizacije in tudi časopise. Na žal temu, da je manjkalo še močnejše edi nosti ne le med delavci, marveč od vsih slojev delovne moči, da se ohrani borba pridobieev demokratičnih svobodščin za delovne in druge sloje ljudstva. Spominjajoč se o društvo "Edinost", čigar je bil glavni stan v Trstu, ter njegov predsednik dr. Ivan Mari-janček. Tudi bil je predse dnik Jugoslovanskega odbora v Trstu. Toda kmalu po razsajanju italijanske oblasti nad Slovenci v Primorju, bil je aretiran in vržen v ječo. Ko je prestal tukaj delno trplenje, napotil se je med svoje brate v Jugoslavijo. Po zapustitvi rddne rgude Slovenskega Primor-ja, on se je udejstvoval v ej smeri tudi v Sloveniji v aorbi za pravice ljudstva. Tudi tukaj ga je v tem ozi-ru zadela kazen in je bil vržen v zapor v glavnjači. Kdo bi se ne spomnil: Vla-dimirja Gortana: Bazovskih mučenikov in monstre procesa leta 1930 pred fašističnem tribunalom v Trstu. In še mnogo drugih žrtev naših tržaških rojakov, bratov in sester? Da Trst — Istra in okolica,, bilo je trplenje za Slovence. Težki spomini, pa tudi drzoviti terorizem fa- šistične oblasti, ni mogel za-treti in ne bo zatrl, pomena društva "Edinosti". Ravno tako ne Primorskih Slovencev. Vkljub vsemu zapostavljanju in teroriziranja, društvo "Edinost" in Slovenski Primorci, so delovali v zadnjih 20 letih za osvobojenje slovenske domačije in pravice. Danes oni delujejo toliko bolj, da se enkrat za vselej maščujejo za svojo pravico iz narodne in mednarodne zavesti, nad zločinci. Priznanje in zahvala na šemu mladincu Johny — dekletom in drugim, ki so tako pridno na delo za dobro in koristno stvar. Končno pozdravljam vse naročnike in čitatelje Edinosti. Frank Zaic. Dan — plačila morda ni več daleč. Dejstva nam pričajo, da se osvobodilna armada Jugoslavije razmnožuje in zavzema vedno večji obseg. Njihov trudopolen napor borbe za svobodno in srečno Jugoslavijo z vsimi svojimi teritorijalnimi deli, mora postati ne le želja, tembolj pekoča rana vsakega rodoljubnega Slovenca, Hrvata in Srba, da zdaj deluje na bratski slogi in podpori v tej sveti borbi, da bo dan zmage čimpej. Da bo nastopil dan osvobojenja iz tlačanskih verig brezobzirnega in zločinskega fašizma, za naš in druge narode v svetu. Naš list "Edinost", pobu-dil je v meni voljo, kakor tudi med mnogimi drugimi, da se ob tem času čutim ponosnega in močnejšega. Tu- Odličen tekmovalec Mladinec Henrik D. Zit-ko se odlikuje v športu, že nekaj krat je odnesel prvih nagrad v tem oziru. Posebno se je odlikoval v teku, da je bil eden od prvih ne samo na športni tekmi, ki se je vršila 22 maja v Hasting Parku, ampak je dosegel rekord,, kakor omenja mestni časopis v Vancouverju, tekačev iz primeru njegove starosti v zadnjih 31 letih. Henrik je rojen leta 1926 v Clevelandu, Ohio. Istega leta kot dete z svojimi starši, se je preselil v Vancou-ver, B. C. Tukaj je pohajal Public School ter je razrede enega za drugim dopolnil z odličnim uspehom. V nagradah je sprejel 14 platnenih znakov, ter tri srebrene kupe (Throphy). že sama snimka slike, je obložena z priznanjem raznih časopisov v Vancouverju, kateri so pisali o mladem Henriku D. Zitko. Čestitamo družini Zitko na zelo odličnim uspehom Ludvika in Henrika. — U-red. ti Hrvati in Srbi« za vsako dobro in napredno stvar, že leta in leta. Saj si smo vendar najbližji bratje po krvi in jeziku. Skupnost in sloga, je naše najboljše zagotovilo, da bo naš uspeh v borbi proti osišča, dober pa tudi obenem najboljša šiba proti raznim petokolonarjem. Kakor sem omenila, da smo v Timminsu napredovali v kampanji dobro. Tako v naročninah, kakor tudi za fond listu. V večini smo bile ženske v aktivnosti. Nemo rem povedati, katera od nas je bila hitrejša. S kratka povedano, ena bolj kot druga Vendar v izkazu bi lahko rekla, da Smrkečka in jaz smo bile bolj pri zadnjih. Enkrat sem šla k njej na dom. Rekla ji sem: Poslu šaj — kaj pa mi delamo? Druge imajo že po 10 in več naročnin. Nekako nejevoljen je bil njej izgovor češ, da jo noga boli. Toda, ko sem jo jast ubrala proti S. Porcupi-ne, sem že srečala tudi Smr-kečko. Iza enega vogala je tako šla, kakor da ji je 18 let, poleg tega da ima v svo ji hiši tri vojaka. Mož in dva sina. Izkoriščam to priložnost, da se zahvalim vsim roja kom in rojakinjam v Tim minsu, ki so prispevali za "Edinost", bodisi v naročninah ali pa fondu. Poseb no pa našim ženam v Timminsu in S. Porcupine, ki so tako zvesto se zavzele v delu za list, da je naš izkaz dosegel 106 letnih naročnin. Poleg tega, da se mno gi preseljujo iz naše našel bine v južne kraje Kanade, drugi gredo k vojakom itd.,, jo naše delo naspram našim zmožnostim napredova-o. Ravno danes smo spremili na postajo prvega do- brovoljca iz vy.....^lbine vojakom. To je Rudy Scmaltz. Lepo število se nas je zbralo v poslovitev od našega rojaka. M. Slak. Kirkland Lake. — Tukaj [stva, da iztrebi in hoče vniči-med nami je oni dan kar za ti naš rod. Kdo bi imel ta-sumelo,, ko je dospel v našo ko trdo srce, da bi zanikal sredo prvi zaželjeni list ka nadskih Slovencev — "Edinost". V resnici nas je iznenadil po svoji oblikovni velikosti, pa tudi vsebinski strani, kjer se zrcali cela vrsta dopisnikov že ob pričetku. To nam je najboljši dokaz, da so med nami zmožnosti ;da imamo voljo in vnetost do dela, kadar se gre za dobre in korisne stvari bodisi nas v tej domovini, ali pa pomoči borbi proti fašizma v splošnem. že prva številka odrazito govori o najnunejših zadevah pred nami starejšini in pred mladino.Vsa čast naši mladini! Nisem si mogel verjeti, da je naša mladina relativno skoraj nepoznana, zadržala v sebi toliko razumevanja v sodobnem času. Kako izrazito govori njihov dopis, kot bi prijahal iz globine čutov naših trpečih bratov in sester na očetovskem domu. Ko nas že naša mladina opominja in se vred z nami -starejšimi vrsti z delom, ki je za koristi vseh nas, dolžnost je nas starejših, da nikdar in nikjer nepozabljamo vrednost naše mladine, ker so to naši potomci. Ohranujmo ded-čino slovenskega naroda ne le v besedi, marveč dejan sko pristopimo vsi k bratski združenosti, ako hočemo, da bo ta dedovina živela in se razvijala. Današnji čas zahteva od nas, da dajemo vse kolikor več mogoče, kako bi se rešilo trpeče ljudstvo iz fašističnih verig. Mene osebno vsak trenutek peče pri srcu, ko se spomnim na cvetoči Slovenski kraj. Kje neki so starši — kje so naši bratje in sestre ? Kako oni žive — kako objokan je njihov obraz pod o-blajsto brez obriznega kr-viločnega sovražnika, ko ta gospoduje in neizbira sred-. svojo podporo borbi za o-svobojenje našeg in drugih narodov. Mislim dragi rojaki, da je skrajni čas — da zapustimo v globočino pozabno-sti presodke o osebnosti ali pa katerega koli ozira. Današnji dan ni za presodke preteklosti, tembolj takojšna zadeva vseh nas, da se reši svet — da se reši suženjstva naša uboga gmajna. Najboljše lastnosti, ki si so jih izbrali narodi za rešitev iz peklenskega ognja zločinstva, katerega je vpri-zori fašizem — je edinstvo. Edinstvo in stokratno edinstvo dragi rojak in rojakinja — je rešitev. Vsako drugo pomišlanje in zanemarjanje tega perečega klica milijonskih množic v svetu, je izguba dragocenjene-ga času in slablenje naše zedinjene moči. Podajmo si bratske roke, kot rojaki in kot delavci v znak bratstva in sloge, da ohranimo svobodo tvojega in mojega mišlenja. Da ohranimo svobodo tvoji in moji veri. Da se kot ljudje 20 veka, sporazumemo o naših nalogah in posvetujemo o naših željah. Vsmerimo naše delovanje v smeri, katera je v interesih nas vseh. In ta smer bi morala biti vničenje fašizma na površini naše planete zemlji. Najlepše pozdrave vsem in najboljši uspeh našemu potrebnemu listu "Edinost", kateri nam bo najdražji zaklad in pomen: "Od Urala do našega Triglava". George Medoš, tanik odseka "Zveze Kanadskih Slovencev". širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti jr '———— Napredek slovenske mladine Vancouver. — Po naključju so nam poslali prijatelji iz Vancouverja fotografična klišeja od sinov zelo ugledne slovenske družine Zitko iz Vancouverja. V naslednjem .je kratek opis rojstnega mesta in šolanja Ludvika in Henrika Zitko. Ludvik, rojen je v Anyox British Columbiji. Vsakdaj-no šolo je pohajal v Anyox, zatem v Clevelandu, Ohio in Vancouverju. V svojem 13 letu, položil je srečno z uspehom šolski izpit, potem je nadaljeval 4 leta trgovsko šolo in je v letu 1933 položil tudi v tem poklicu uspešen izpit. Zatim je delal z Očetom in stricom v pekarski obrti 1 leto* da si je nekaj prihranil za dal-nje študije. Tako je v letu 1935 pohajal že v Pitmans Collige. V letu 1936, polo- a (0«*-»^»+* < _________________________________________. :r 31» i_ ^ «»>• H m' (5 * * ' .T""* '< ' nmvm-miif" „x i, A r««Mso« for w I l 1 -v* * s v. '< ^ mm,- - imrn w?mt SfJfSSjfis :' isiasmiSiilMiiiiSBS!« • i <-\ - * JLU&'*-' ' € §..s -ii-iflp™ žil je tudi v tem šolanju izpit, zatem je nadaljeval študiranje na Univerzi v B. C., pet let. Važno je medtem piipomniti, da je med tem časom študij na Univerzi bil presledek za 16 mesec, njegovih študij. Namreč moral je radi zaslužka na delo v rudnik, kjer je delal kot mocker in helper v rudniku Bralorni Mine, B. C. Ko si je prihranil nekaj sredstev za nadaljevanje šolanja, povrnil se je nazaj na Univerzitet in je v aprilu mesecu t. 1. položil ispit, ter sprejel diplomo: "Bechlor Science Degree Elechtrical Engineer" od University of British Columbia. Takoj zatem je bil poklican k vojakom,, ter poslan na daljne študije na Univer-zitetu v Toronto, kot: Radio Operator pri Mornarici. V junijo mesecu t. 1., je položil tudi v tem poklicu izi»it. Sedaj pričakuje le na poklic. To je kratek opis Ludvika J. Zitko. Toda poln napora v šolanju. Toda tudi proti razvidnemu naporu, je Ludvik Zitko s trdno voljo premagoval vse, kar je najboljša lastnost, in s prepiča-njem upamo, da bo s tako voljo in odanostjo nosil visoko zastavo časti in ponosa v Kanadski armadi, kot sin slovenskih staršev, v borbi proti fašizma. Iz aktivnosti kampanje PODPIRAJMO SVOJ LIST Port Arthur. — Vendar enkrat so se spopolnile želje Slovencev in Slovenk v Kanadi z tem, ko so vstano-vili svoj list Edinost. Ob tem času nemorem se zadržati, a da bi ne vzkliknil: Naj Živi Edinost kot naš najboljši pripomoček k zedinjeva-nju nas v borbi za vničenje fašizma! Edinost je vzdramila marsikaterega že ob pričetku, da ne premišljuje kaj mu je za storiti in kako pristopiti k skupnim naporom ljudstva. Temu so najboljši dokaz izraziti dopisi od slovenskih delavcev in delavk širom naše nove domovine Kanade. Prepričan sem, da bo čtivo Edinosti dosledno svojih načel, ter da bo najboljši poduk vsem slojem v današnji borbi. To bo pa tudi najboljše zagotovilo listu, da bo podpiran od nas vseh, kako bi tem lažje redno izhajal in nas vodil po pravilni poti. Mi smo v Port Arthurju, se zavedali važnosti lista Edinosti. Zbrali smo vse svoje moči, da smo prispevali v zgodovinskem koraku kanadskih Slovencev. V zbiranju naročnikov in denarne podpore, je naš izkaz dosegel zelo dober vzgled. Kajti ako računamo, da je Port Arthur in njegova okolica, le sezonski delovni obrat in da so naši delavci večinom izven mesta na gozdnem delu, tedaj dobimo jasen odgovor za naš uspeh. Nas so podpirali naši rojaki iz gozdnih kemp. Edini stik z njimi je bilo pismo. Toda sedaj se bomo pogovarjali z njimi in tudi obenem v zadovoljstvo razvijali naš medsebojni napredek z listom Edinost. Prepričan sem,, da so obstrmeli ob sprejemu lista, kakor sem tudi jaz. Nisem si mogel najti besede s katero naj izrazim zahvalo vsim sotrudnikom za list, naročnikov in podpornikov v denarju. Njihova izborna požrtvovalnost, je res kronana s pričetkom pojačene sile nas Slovencev in Slovenk v Kanadi. Poja-čali jo smo z listom Edinost. Delujmo sedaj z pojačanjem naše moči toliko bolj, da bo list redno izhajal in utrjeval zedinjeno pot nas vsih skupaj k zmagi nad našim enim sovražnikom — faši- JOHN POPOVIč IZ VANCOUVERJA 76, VERA MAROHNIČ IZ PORT ARTHURJA 58, IN MERY ANZIN IZ TORONTA 48 LETNIH NAROČNIN. SKUPNI SEZNAM AKTIVISTOV 00 28 JULIJA zmom. Frank Cimprič. OTROŠKA OBSKRBA Toronto. — že dalj časa se je opažala zelo nujna potreba glede zdravstvenega in podučnega vprašanja otrok, predvsem za času šolskih počitnic. Ko bi bilo v tem oziru vstanovljena ob-skrbna organizacija, ter z tem tudi podpira na kod ta ka od vsih slojev, bi lahko se otroci zbirali vsak dan v svoja otroška središča, kjer bi imeli poleg jestvin in poduka, tudi najbolj udobno razvedrilo v svojih krožkih. Poleg vojnih naporov, kjer je vposleno veliko število žensk v industriji in se skoraj z vsakim dnevom povečuje, je vendar enkrat tudi to vprawanje zadobilo svojo pozornost. V Toronto predvodi tako obskrbo otrok in predvsem vpoštevajo se otroci od mater, katere so vposlene v vojni industriji, "Canadian Women's Voluntary Service Corps". Otroci so v dveh razredih nameščemi v St. James Cathedrali. En razred v starosti od 9 do 12 let, in drugi od 2 do 9 let starosti. Kiwanis Klub se je obvezal dajati parkrat na teden kosilo 30 otrokom, za dobo treh mesecev. Otroci, ki so sprejeti v to obskrbo, so zdravniško pregledani in je pri tem predpisana njihova hrana. Preračun v skupnem bi znašal nekako od 11 do 15 centov za hrano otroka. To je za kosilo in za malco. Otroci v starosti od 2 do 5 let, so pod posebnom obskr-bom otroškega Instituta. Dočim so otroci od 5 let pa naprej v posebnem oddelku, kjer so posamezni učitelji ^obrovoljno se odzvali za poduk za dobo šolskih počitnic. Women's Voluntary Service Corps gre za tem, da se omogoči čim večjem število otrok dobra obskrba in pripomore k boljši vzgoji staršem. To je le pričetek in u-pati je, da bo omenjena ženska dobrovoljna posluga, za-dobila podporo od vsih slojev, za povečanje tega dobrega in plemenitega dela. PRISTOPIL V KANADSKO ARMADO Toronto. — V petek dne 17 julija, obiskal je Uredništvo "Edinosti" rojak Ru-dy Schmaltz iz Timminca. Zelo pohvalno se je izrazil o Timminščanih v kampanji, pa tudi spremitvi na postajo. Lepo^ so me spremili moji prijatelji in znanci,, kakor je to bilo navadno spremiti mladeniče k vojakom, posebno ob vojnem času, pripomnil je Rudy. Rudy Schmaltz, je doma iz Vasi Breg pri Ribnici v starem kraju. V zadnjih 14 letih, delal je v rudnikih: Creighton Mine pri Sudbury in Hollinger Mine v Timmin-su. Povsod je vžival priznanje glede naprednih zadev za delavca in borbe za pravice. Kot najboljše potrdilo tega, je njegov pristop k vojakom. On je z tem dal tudi najboljši vzgled razumevanju, da osebno sodeluje v borbi proti fašizma, ter z tem povečuje oboroženo silo v osvobodilni borbi tudi našega naroda v stari domovini. Uredništvo "Edinosti", čestita rojaku Schmaltz-u. Upamo, da bo zvesto in dosledno nosil zastavo časti in ponosa,, našega trpečega naroda. Mi drugi ostali pa obljubljamo vsim našim slovenskim dobrovoljcem v Kanadski armadi: Da bomo zvestno nadaljevali naše delovanje v produktivnih sredstvih vojnih potrebščin in vzbujali moralni pogum k čimprejšni zmagi nad fašističnem osiščem. Gornji seznam tako iz naselbin, kakor tudi posameznikov, je izpremenjen iz zadnjega izkaza v naročninah in fondu za list. Da-smo v fondu prekoračili določeno kvoto, sme pa zaostali v naročninah. Skupni izkaz do 28 julija je sledeči: Dolibi smo 441 naročnin in $1.392.29. fonda. Kvoto takoj v pričetku smo določili 500 naročnin,, kar bi kot prvotno omogočilo za izdajanje tednika, ter $1.000.00 za tiskovni sklad. Določili smo tudi dobo kampanji t. j. meseca junij in julij. Ob tem času smo tako-rekoč pri sklepu kampanje. Kajti drugi izkaz v kampanji smo sestavili na polagi pošiljk do 28 julija. To poleg tega pomeni, da nam ne bo mogoče priobčiti celokupen izkaz, ker kakor smo razumeli iz pisem, je še naročnin in tudi denarnega fonda na rokah v posameznih naselbinah. Torej celo-kuni izkaz bomo priobčili v tretji izdaji Edinosti, katera izide po 10 avgustu t. 1. Do tega času prosimo tajnike kampanje in tudi vse posamezne sotrudnike, da nam pošljejo vso zbirko v naročninah in denarjo, kako bi bil skupni izkaz naše prve kampanje popolen. Kakor je razvidno iz seznama v kampanji, je Tim-mins na prvem mestu. To ni slučaj — da je zasedel v ospredje. V Timminsu naše pridne rojakinje vrste se ena za drugo z izkazom v naročninah, pa tudi denarnem fondu. Ena za drugo so se zanimale in poleg raznega opravila, posebej s voljo zbirale naročnike in podporo listu. Najbrž da bodo nosile zastavo v kampanji. Zatem je pacifiški junak Vancouver. Namreč John Popovič, je prekosil v naro- IZ AKTIVNOSTI ODSEKOV ZKS. Port Arthur. — Tukaj vstanovili smo Odsek Zveze Kanadskih Slovencev. Na vsanovitveni seji izvolili smo upravni odbor, kakor sledi: Predsednik Joe Levstik, in tajnik Tony Cimprič. Začasno bo tajnik obenem vodil tudi blagajniška opravila, dokler se ne povrnejo še mnogi člani od prejšnje organizacije P. O. S. D., kateri so točasno na gozdnem delu. Obenem prosimo tudi njih, da se pismeno zglasi-jo iz raznih kemp, ter z tem omogočijo točen seznam članov. Mi tem potom apeliramo na vse Slovence in Slovenke v Port Arthurju, da pristopijo v Zvezo. Na rokah imamo pravila, kjer je v posameznih členih pojasnen pro-gran, naloge in doložnosti članstva odsekov. Tony Cimprič, tajnik. 08 TRETJI OBLETNICI Dne 16 julija, minilo je tri leta odkar je zatisnil svoje oči naš ljubljeni sin, TONY SLAK Dolga so tri leta; odkar si šel k počitku. O ti neizprosna izguba. Kot cvet mladosti ob terminu; nam boš vedno v spominu. Vsi imeli smo te radi: Starši brat, se'stre, sorodniki in znanci. Gledali bodočnost smo v tebi. Ali neizprosna smrt; prekinila je niti, Tvojemu živlenju. Starši, brat in sestre Slak. čninah vse druge aktiviste v naši kampanji. Poleg tega v denarnem fondu, bi bil Vancouver na prvem mestu. Tudi Lois Kusel, se je dobro pomaknil od zadnjega izkaza. Kaj se tam še kuha, je vprašanje do sklepa. Potem je na vrsti vneti Port Arthur. Njihov izkaz za fond, tudi ni daleč od Vancouverja. Tam je ena od zelo vnetih aktivistkinj Vera Marohnič. Sorazmerno Port Arthur glede na naselbino, je on storil veliko v prvi kampanji Edinosti. Zatem so ena za drugo naselbine: Sudbury, Toronto, Kirkland Lake, Noranda in Wells, B. C. Tudi iz teh naselbin, so aktivisti spremenili izkaz v naročninah in denarnem fondu. Ravno tako so se oglasili posamezniki iz drugih naselbin,, ter poslali svojo naročnino. S kratka povedano dokler dobimo vse pošiljke iz naselbin, upamo da smo izpolnili kampanjo približno 100 procentov. Če tudi smo v naročninah zaostali, da jih do 28 julija nismo dobili 500, je upati da se bo v naslednjih dneh to število dobilo. Toda vkljub temu, je sedaj vprašanje, da v tem presledku do tretje izdaje lista t. j. do 15 avgusta, je kampanja podaljšana. Predvsem potrebno je pridobivati naročnine. Kajti, kakor smo povedali na drugem mestu o vprašanju za tednik, je glavna podlaga za istega 500 naročnin, razen Toron-ta in Združenih držav. Rojaki in rojakinje! Vemo in smo prepričani v vašo požrtvovalnost katera je od velikega pomena glede uspeha v kampanji, da boste še v naslednjih 15 dneh kampanje še toliko več storili v pridobivanju naročni- DRUGI IZKAZ KAMPANJE Mesto: Naročnin Fond Timmins 116 $253.45 Vancouver 113 380.00 Port Arthur 68 343.25 Sudbury 40 170.00 Toronto 48 Kirkland Lake 30 32.80 Noranda 15 Wells, B. C. 5 14.00 Geraldton 1 42.79 Zveza K. Hr. in Sreb. Welland, Ont. 125.00 Zveza K. H. Hamilton 50.00 Zveza K. H. Niagara Falls 56.00 Razno 5 13.00 POZDRAVI: Ukrainian Life 5.00 Ludove Zvesti 5.00 Prijatelj iz Toronta 2.00 Skupaj 441 $1392.29 POSAMEZNIKI John Popocič, Vancouver ........ 76 Vera Marohnič, Por Arthur .. 58 Mery Anzin, Toronto .................. 48 L. Kusel, Vancouver .................. 37 L. Zdravje, Kirkland Lake .... 29 J. Kosmrl, Sudburi ...................... 26 M. Slak, Timmins .................... 18 Z. Rogina, S. Porcupine .......... 17 V. Šuštar, Timmins .................. 17 J. Cešič, Noranda .................... 15 S. Mihelič, Timmins ............... 10 A. Starič, Timmins .................. 10 J. Nagode, Sudbury .................... 10 T. Vidmar, S. Porcupine ........ 7 Martha Plut, Timmins ................ 7 M. Smrke, Timmins ..........-........ 5 R. Župančič, Timmins .................. 5 T. Kangrga, Wells, B. C.......... 5 K. Intihar, Timmins .................. 5 L. Troha, Port Arthur ................ 4 I. Župančič, Timmins .............. 3 Louis Ruparčič, Sudbury ......... 3 P. Rajakovič, Timmins ................ 3 F. Poje, Port Arthur ................ 3 F. Maurim, Timmins ...................... 2 M. Bajuk, Timmins ...................... 2 Milan Smrke, Timmins .............. 2 K. Briški, Timmins .................... 2 E. Troha, Port Arthur .............. 2 L. Levstik, Port Arthur .............. 1 M. Plut, Timmins .......................... 1 Joseph Drašler, Geraldton ........ 1 J. Dejak, Malartic .......................... 1 kov. Prešli smo nad tričetrt poti — da dosežemo tednik. Torej v naslednjih dneh, storimo vse, da bomo lahko koraknili s polnim korakom naprej z tedensko izdajo "Edinosti". Upravništvo. VPRAŠANJE TEDNIKA VERA MAROHNIČ Sedaj ko se približujemo k sklepu naše kampanje, moramo na prvem mesto izraziti našo iskreno zahvalo in priznanje, Veri Marohnič iz Port Arthurja. Ona je z svojo odločno voljo iz rodoljubne zavesti, vzbujala vo- V kolikor nam je znano,, Vera Marohnič je iz slovenskega Prekmurja v starem kraju, katero je točasno pod oblastjo zločinskega Hitle-rizma, kakor so tudi drugi deli naše mile domovine. Slovenski Prekmurci so lah- Ijo v zibranju naročnin in fonda tudi drugim. Njej želja ni bila, kakor se je izrazila v dopisu za "Naš napredek", da bi se njo čislalo kot neko osebnost. Tembolj da vsi skupaj dosežemo vzgleden in pomemben uspeh. ko ponosni, ko imajo v svoji sredini tako vneto rodoljubno delavko, kakor je Vera. Ponosni smo tudi mi. Zato ji kličemo: Naj živi naša rodoljubna delavka Vera Marohnič! Iskreno čestitanje Upravništvo Edinosti. Izkazi iz posameznih naselbin, tudi posameznikov v kampanji, je najboljša priča požrtvovalnosti in cenit' vnene vrednosti za list Edinost. Kvoto ki smo jo postavili si v pričetku, se približuje svojemu uspehu. Toda v tej številki, nam ne bo mogoče podati sklep kampanje v skupnem znesku za tiskovni sklad, pa tudi v naročninah. Zato se bomo o-mejili na pošiljkah do 25 julija, kakor je bilo povedano v prvi številki lista. Da je zaželjivo, da se do tega času pošlje vse kar je na rokah od posameznikov, organizacij in drugih skupin, ki delujejo v kampanji. Tukaj je naš namen povedati v kratkih potezah vprašanje tednika. To je, da bi Edinost izhajala tedensko. To je po našem mnenju zelo važna zadeva, pa tudi mogoče pogovor o tem med rojaki. In naravno je, da ko smo že pokrenili naš list,, je tudi naša želja, da izhaja bolj pogostoma, kar bi nam olajšalo v razumevanju marsikaterih vprašanj v svetu, ter tudi okrog nas. Ob pričetku postavili smo kvoto za 500 naročnin. Do 25 julija jih nismo dobili 500. Ako smo v tiskovnem skladu prekoračili kvoto od 1000 dolarjev, smo v naročninah zaostali v mesecu ju- liju, sorazmerno kampanje v junijo. Pet sto naročnin, razen Toronta in Združenih Držav, je predpogoj, da dobimo poštno registracijo lista, za znižano poštnino. Dosedaj nas stane poštnina za vsako naročnino po en cent. V zavitkih, ki jih pošiljamo v naselbine, je nekoliko ceneje. Skupni stroški samo za poštnino znašajo o-krog 9 dolarjev za en izvod lista. Ako pomnožimo te stroške za tednik, bi mesečno znašali okrog 40 dolarjev samo v poštnini za list. To je eden vzrok. In drugi vzrok — je ta, da bi za tednik morali pripraviti boljšo in trdnejšo podlago, kako bi mogli prenašati štro-ške, pa tudi urejevanje pri listu. Zato mislimo, da je bolj pametno iz gospodarskega stališča, če tudi gremo po-časo tj. dvakrat ali pa trikrat mesečno, kakor pa da si delamo neprevidne stroške vsled same poštnine. Upamo, da bo v naslednjih dneh se dobilo tozadevno število naročnikov, da lahko zaprosimo za poštninsko registracijo in dobimo na podlagi tega, znižano poštnino. Vsled tega apeliramo na vse aktiviste, da se potrudijo še v tem naporu za pridobivanje naročnikov, kako bi čimprej ustregli želji s tednikom. Poduk za svet Tisti ki so se zavedali z kakšnimi napori so v zadnjih 25 let Rusi zgradili svoja mesta, vasi in drugi napredek države, sedaj s potrjenim priznavanjem zasle-dujo težke udarce, katere zadajajo sovražniku sveta. Od leta 1921, se vrsti zaporedoma njihova delavnost in požrtvovalnost k izgraditvi mogočne obrambe za svojo domovino, tudi rešujoč se zapostavljanja in raznega izkoriščanja glede tobože neizobrazbe in neznanosti v čem jih je držala črez po-kolenja bivša carska oblast. Oni so stopnjema napredovali in storili so dober in previden korak proti kakor-šnem koli napadu (katerega so se vedno nadejali) od zunaj. Kako dobro so se pripravili, nam priča enoletna b^rba. To je zaprav sreča za zaveznike, da so Rusi izgradili tako močno obrambo, katera točasno ni le obramba njihove domovine, marveč obramba človeštva sveta. « Zalagali so vse, da so storili in dosegli svoj načrt. Premagovali so napor za naporom z svojo organizacijsko sposobnoščo, marljivo delavnostjo in znanstvene sanje k igraditvi mogočne vojaške obrambene sile, so točasno pričujoča dejstva. Vse to je dal Ruski narod. In predvsem ako pomislimo, da je bil njihov početek golih rok in da so bili nasledniki nič drugega, kakor kup razvalin carske korupcije, tedaj nam mora biti jasno, koliko žrtev je dal ruski narod k izgraditvi tako močne obrambe, ne vključjoč žrtve v sedajni vojni. Njihova požrtvovalnost ni le vzorna„ marveč najmočnejše sredstvo za dosego tako ogromnih plasti državnega in vojškega napredka. A. T. Steele komentira: "Ako bi bila Rusija produ-cirala hrano in luksusne u-dobnosti za svoje ljudstvo, kakor je bila produkcija v raznih predmetih k obram- bi, bi Rusija bila ne le srečna obsežna država, ampak zelo poceni meso za Hitlerja". . : Spominjamo se mnogo kritikov, ki so posetili Rusijo v razvojnih letih. Bili so razni prigovori. Prigovarjalo se je obleki, stanovanju in raznim "pomanjklivostim" glede udobnosti za ljudstvo. Večina takih prigovorov, bili so namenoma omalovaža-vanje proti vsemu, kar so Rusi gradili zgolj iz fanatične zamisli luksusnih oblek in tu in tam boljše za ono dobo udobnosti drugih narodov. Toda dejstvo potrjuje poleg tega še nekaj drugega. Leto 1940, je bilo početno leto takorekoč oddiha v mnogo ozirih. Vrstila se je producija poleg za obrambo, luksusnih predmetov, o-gromnih zalog živil, ter porastu udobnosti. Povrh vsega tega moramo pripomniti, da je Ruska socijalna zakonodaja odstranila vsako bojazen proti nezgod, brezposelnosti in mnogo drugih vprašanj v tem oziru, kot ni v primeru nikjer drugje. V izložbah ste že opazili zalogo zlatnine, klobuke, čevlje, prazniške obleke, ter mnogo drugih predmetov okrasa za stanovanja. Toda vojna je preprečila zlasti je zastoj produkcije takih predmetov. Morala je prilagoditi se novim zahtevam k izdelovanju orožja in drugih vojaških potrebščin. Ruski narod zelo podučen v ponašanju in običaju, moral se je vrniti na trdo delo in pred nove napore brez zamisli na udobnosti svojega živle-nja. Ponovno je moral pristopiti v tovarno za produkcijo topov, aeroplanov, tankov tid. Mesto, da bi izdeloval luksusne potrebščine. Pristopil je k veličanstveni obrambi svoje domovine. Mnogi od načinov ruskega naroda požrtvovalnosti in premagujoč razne pote-žkoče, prožajo svetu poduk in praktičnost idealizma.