LETO II. 4 MAJ 1976 glasilo szdl občine logatec gaške OVICE velikuu duhu Ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja Ko se nekdanja cesarska, dandanšnji asfaltirana cesta, uravnovesi pod vrhniškim klancem in se usmeri proti našemu glavnemu mestu, zagledaš, popotnik, velik črn podstavek in na njem sedi, z drobno knjižico v roki, zamišljeno zroč v prelepe trške hiše in v manj ugledne hišice v hribu pod Sveto Trojico, mož, kije s svojim umetniškim oznanjenjem začrtal „konec stoletja" in zaoral plodne, globoke brazde moderne slovenske proze in dramatike. Vrhnika, prečudni kraj! Slovenskemu človeku si dala velikega besednika, ki mu je bila beseda orodje in orožje, najžlahtnejša kovina in najdragocenejši biser. Porodila si umetnika, ki mu je beseda pela in igrala, le malokrat smejala in vse večkrat jokala in bičala. Ivan Cankar - eden izmed štirih predstavnikov slovenske modeme književnosti - je izšel iz številne družine vrhniškega krojača. Njegovo otroštvo in mlada leta so gotovo znana vsakemu količkaj šobnemu Slovencu. Se najbolj vedri trenutki so mu tekli v enajsti šoli pod vrhniškim mostom, vse dokler se ni prezgodaj osvestil in stopil na pot bridkosti. To se pravi, še je veroval in hrepenel, vendar je bil zaznamovan že od rojstva. Prvo znamenje mu je vtisnila revščina, drugo - odločilno in pomembno - pa njegova izredna nadarjenost za pisanje, pa tudi za risanje in slikanje. Zaradi prve je s petnajstimi leti postal socialist, zaradi druge pa najplodovitejši in najboljši slovenski pisatelj in dramatik. Kako je nastopil Ivan Cankar svojo umetniško pot? „Fant je našel rožo čudotvorno, v sanjah jo je videl daljnožarko, vzdramil se je in je šel na pot..." Kdor se ne poglobi v branje Cankarjevih del. kdor si ne predstavlja okoliščin, v katerih je živel in ustvarjal poklicni pisatelj, kije sovražil laž in slogaštvo, neusmiljeno izpovedoval resnico, kdor ne pozna nagibov in poslanstva umetnika, bo najbrže res odložil branje, ki ne vzbuja prešernih misli in brezskrbnega smeha, pač pa prikazuje priskutno življenje beraške družine v bogataškem trškem okolju, pripadnike zatiranih in ponižanih. Sicer pa zadošča le nekaj vrstic takega branja, da se bralec zaustavi in zamisli. Res, to ni za „Lahkomiselnega človeka", v katerem prevladuje „večni filister"; Cankarjevo delo je le za tistega bralca, ki tudi sam občuti lastno notranjo razklanost in kritičnost. Vsebina del našega največjega pisatelja se velikokrat ustavlja ob liku matere mučenice, Neže roj. Pivkove. Njena podoba se razširja na podobne like v tedanji družbi, ki je Cankarju dala pobudo za številna prozna in dramska dela. Nekatera sta nam že predstavila film in televizija, druga bodo prav gotovo prišla na vrsto (kolikor še niso) naših dramskih odrov. Število gledalcev malega ekrana bo vsekakor prispevalo k boljšemu razumevanju in vrednotenju Cankarjevega dela, kije do druge svetovne vojne predstavljajo aktualno problematiko. Ob primerni razlagi bo lahko tudi preprosti človek razumeval pisateljevo simboliko njegovih del, ki so brez dvoma spodbudno vplivala tudi na razvoj zapletenih družbenih in političnih procesov. SAŠA DRŽAJ Izglasovali zaupnico sebi in mi Torej: ZA. Tako smo glasovali, četudi se vsi nismo strinjali s predlogom glasovanja o samoprispevku za gradnjo šolskih in varstvenih objektov. Vendar z voljo dveh tretjin glasovalcev je bila očitno dovolj demokratično izražena korist večine, ki jo je treba upoštevati v naslednjih petih letih. Kajpada, tu in tam bo kdo dejal, saj ponekod pa je večina kraja ali določene skupnosti le glasovala proti predlogu. Res je bilo tako. In tako bo tudi vselej v prihodnje, kadar se bomo demokratično, s stališča tvorcev in dejavnikov samoupravnih odnosov, odločali o uresničevanju pomembnejših skupnih koristi. Vselej bo večina uveljavljala voljo, kar pa ne pomeni, da jo bodo predstavljali vedno isti občani. Čeprav je bilo pričakovati dobro udeležbo na glasovanju, pa je skoraj 92 % udeležba vpisanih vplilnih upravičencev prijetno presenetila vse po vrsti. Ne da bi kaj preveč ugibali o določenih razlogih za to, lahko mirne vesti pribijemo: 4744 odraslih občanov od 5180 vpisanih osveščeno družbeno zavest. Saj so se vsi sposobni občani aktivno opredelili o določeni skupni koristi; 8 % glasovalna abstinenca pa gre predvsem na rovaš nepouče-nosti ali drugih razlogov kot so, denimo, bolezen, starost in podobno. Ob tako izpričani družbeni zrelosti v naši logaški občini se zatorej smemo z zaupanjem v sebe lotevati tudi drugih skupnih načrtov. Teh pa je in bo v prihodnje toliko, kolikor je naših želja in, kajpada, tudi možnosti. Vendar pa bi bilo ob tako ugodnem političnem učinki glasovanja, ko je pretežna večina občanov prišla na glasovalna mesta izraziti svojo voljo, koristno spoznanje, zakaj je ena tretjina njih odrekla svoj glas v korist predloga o gradnji šolskih in varstvenih objektov. Morda bi veljala za večidel njih, zlasti za tiste občane krajevnih skupnosti Trate in Vrh nad Rov-tami, ki so glasovali proti predlogu, naslednja domneva: zavoljo prevelike zavzetosti za urejevanje svojih krajevnih težav, med katerimi sta še posebno žgoča problema izredno slab električni tok in skrajna zanemarjenost cest, niso doumeli tudi pomembnosti dobro urejenega šolstva in otroškega varstva v občini. Ce je tako, in videti je, da ni daleč od resnice, Stanovanja iz solidarnosti Samoupravna enota za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti Logatec se je po obširni obravnavi in po natančnem preteh tanju stanovanjskih potreb 41 prosilcev odločila za dodelitev stanovanj: 1. v stolpiču L-21 (novi blok na Furlanovem). trosobno stanovanje Slavki Sar k. Osnovna šola Gor. Logatec; dvosobno stanovanje Danici Štrubelj, KLI Logatec, Slavki Hren, KLI Logatec, Francu Gorniku, Osnovna šola Gor. Logatec, Rozaliji Premk, Valkarton Logatec, Antonu Celarcu, Slovenija avto Logatec, Marti Čehovin, KLI Logatec, Ha seju Harbašu, Nadzorništvo proge Logatec, Mariji Petrovčić, ŽTP Sekcija za vleko Ljubljana; enosobno stanovanje Angelci Menart, Mercator Logatec, Jožici Kenda, KLI Logatec, Nikolaju Pogorevcu, Valkarton Logatec, garsonjero Mariji Kaučič, Osnovna šola Dol. Logatec, Jelki Pavelič, Dom Centra strokovnih šol Ljubljana; 2. v stolpiču Prešernova 8: enosobno stanovanje Leopoldu Rozmanu, Osnovna šola Dol. Logatec, garsonjero ' Gabrijeli Bolčini, KLI Logatec; 3. v stolpiču Tovarniška 24: dvosobno stanovanje Olgi Leskovec, Vzgojno varstveni zavod Logatec Stanovanja bodo vseljiva konec julija leto«. Maš potlej bi kazalo narediti še korak naprej v tem možnem spoznanju: prvič, da je bilo pojasnevanje družbenega pomena predlaganega samoprispevka prešibko, in drugič, da je v resnici razvoj teh krajev v vsakoletnih načrtih logaške občine zapostavljen. Pa še beseda, dve o prihodnosti samoprispevka. Že na zborih občanov pred referendumom, pa tudi na sam dan glasovanja o njem, so ljudje poudarjali dva vidika: skrbna in gospodama izbira vseh načrtov za programirane naložbe ter redno in določno obveščanje občanov o finančnem poslovanju z zbranim denarjem. Podatki govore, da je bilo v letu 1975 v matični knjižnici Logatec (ta vključuje še hotelsko, rovtarsko in gornjelogaško knjižnico) 9S84 knjig ali 578 knjig več kot leto prej, med tistimi, ki so si redno izposojali knjige, je bilo lani kar 803 ali 24 več kot predlanskim; število izposojenih knjig pa je doseglo 12889 aH 714 knjig več kot leto pred tem. Ugotavljamo tedaj, da je vsak deveti občan bil včlanjen med redne bralce, od teh je prebral vsak povprečno 16 knjig. Knjižni fond se je v povprečju prebral enkrat in pol, kar presega slovensko povprečje. In kdo so bralci: kar 479 je mladih bralcev (od šolske do 25-letne mladine), 109 delavcev, 93 uslužbencev, 44 kmetov, 41 gospodinj in 37 upokojencev. Vetja tedaj naglasiti, da se dinar, naložen na knjige, kulturno obnaša, in tako tudi knjiga opravlja vse bogatejše izobraževalno, osvešče-valno - kulturno poslanstvo. ^ Kako po 1. aprilu? Temeljite spremembe v načinu ugotavljanja dohodka in zagotavljanja plačil uporabnikov družbenih sredstev so zadele tudi v prihodnost naših delovnih organizacij. Kot so pokazale prve razprave o razmerah v naši občini ob začetku veljave novih določil, so naše delovne organizacije poravnale vse svoje obveznosti iz leta 1975, bolj ali manj pa tudi iz tega leta. Tako z upniki. Povsem drugače pa je z dolžniki naših delovnih organizacij, saj večina njih ponuja menico z zadnjim rokom veljave, kar pomeni plačevanje šele v septembru. Slaba stran tega odlaganja plačil je v hudem pomanjkanju denarja za nakup surovin in drugih materialov, ki so potrebni v proizvodnji. V ozadju KLI, ki zaposluje okoli 1100 občanov, že čutijo delovanje čistejšega obračunavanja: zaradi manjšega iztržka je postala njihova likvidnost manjša. Nadalje jih je njihova banka, t.j. Jugobanka, že obvestila, da nima denarja za kreditiranje njihovega tekočega poslovanja. Ob takih pogojih so v KLI že prišli do spoznanja, da jim bo začela zastajati prodaja izdelkov. V Konfekciji, kjer imajo žc dovolj skrbi z zaključnimi deli v novih prostorih, bo moral delovni kolektiv iskati rešitve iz stiske, ki jo prinaša začetni čas novega načina ugotavljanja dohodka in plačevanja. Tako že zaznavajo zmanjšanje naročil za njihove izdelke, kar na drugi strani povečuje zaloge; ta teža- va bo neprijetna še tembolj zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora. Obveznosti iz leta 1975 je poravnal tudi delovni kolektiv Gradnika, ki tako ravna tudi letos. S svojimi dolžniki pa so sklenili ustrezne sporazume o njihovi poravnavi obveznosti do Gradnika. Pravijo pa, da imajo še največ težav z domačimi, se pravi, občinskimi dolžniki, in sicer iz negospodarskega področja (s krajevnimi skupnostmi in skladom za izgradnjo šolskih objektov). Težave pa niso zavoljo pomanjkanja denarja, temveč zaradi njihove izredno pomanjkljive strokovne službe, ki ne more opraviti vseh potrebnih nalog za prehod na nov način ugotavljanja dohodka in plačevanja. Manj znan je položaj tistih tozdov, katerih delovne organizacije imajo sedež izven občinskih meja, kot so Valkarton, Merkator in Gozdno gospodarstvo. Njihove posle vodijo osrednje strokovne službe, ki pa jih niso kaj dosti proučili o razmerah ' celotne organizacije združenega dela. Vendar pa zaposleni občani v teh tozdih menijo, da posebno hudih težav tudi pri njih ne bo. Kajpada, velja pa reči, da bo za vse v prihodnje še dosti trdih orehov. Zagotovo bo potrebno sodelovanje vseh dejavnikov v občini, da bi s pravočasnim poravnavanjem obveznosti pripomogli k splošnemu lažjemu pretakanju denarja in blaga, kar bo zagotavljalo bolj ali manj redno proizvodnjo, s tem pa tudi reden dohodek. -vr POROČILO občinske volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec dne 4. aprila 1976. Občinska volilna komisija v Logatcu v sestavu: 1) Anton PLUT - predsednik 2) Mihael KLEC - tajnik 3) Ivan OŠTIR član 4) Rudi VIDRIH - član 5) Sonja TRČEK - član ugotavlja naslednji izid referenduma: vseh vpisanih volilcev: glasovalo: volilna udeležba: neveljavnih glasovnic: za referendum glasovalo: ah 66,8 % vpisanih volicev proti referendumu glasovalo: 5180 4744 91,6% 159 3462 1123 Rezultati po voliščih so podani v posebni tabeli, ki je sestavni del tega poročila. Komisija je ugotovila, da se nahaja 92 članov na odsluženju vojaškega roka in 82 občanov na delu v tujini in jih ni upoštevala pri izidu glasovanja (9. člen Zakona o referendumu). V Logatcu, dne 4. 4. 1976 Občinska volilna komisija Tekmovanje za lepšo podobo kraja Turistično društvo Logatec bo v težnji za uresničevanjem svojih nalog na področju turistične vzgoje organiziralo tekmovanje v olepševanju svojega kraja. To je sicer že tradicionalna navada Logatca, ki pa smo jo v preteklih dveh letih, na žalost bili prisiljeni opustiti zaradi pomanjkanja sredstev za organizacijo tekmovanja. Torej, kot rečeno, letos bomo spet pokazali, kako znamo biti domiselni, vztrajni, in ne na kraju, koliko nam je pri srcu izgled našega kraja. Tekmovanje bo trajalo od maja do julija. Nagradili bomo sto gospodinj, ki bodo najlepše uredile svoje okolje. Tekmovanje ima tudi namen pobuditi pri mladih, posebno pri šolskih otrocih, smisel za razvijanje lepega. Šolski otroci so že imeli akcijo „Očiščevanje okolja", zato ne bi bilo na odmetf da to akcijo ponovimo s še boljšim rezultatom in pod geslom: „Na naših ulicah in cestah nobenih smeti nikdar!" Program tekmovanja za letos obsega KS G. in D. Logatec. Čas tekmovanja bo od 1. maja do 15. julija. Posebna komisija bo ocenjevala: - cvetlice na oknih, balkonih in vrtovih, - zahtevnost vzgrajenih cvetlic (kvaliteta), - splošen izgled (red in čistoča okrog hiše), - urejenost same stanovanjske stavbe. Izid tekmovanja in ostale podrobnosti bomo objavili v pisarni Turističnega društva. Ivan Roječ ŠTAFETA MLADOSTI 8. MAJA V LOGATCU Občani Logatca, udeležite se manifestacije ob sprejemu ŠTAFETE MLADOSTI V LOGATCU. Prireditev bo 8. maja ob 13. uri pred Narodnim domom v Dol. Logat- cu- OK ZSMS Logatec Rezultat referenduma 4. aprila 1976 SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Občinska volilna komisija REZULTAT REFERENDUMA - DNE 4. APRILA 1976 Krajevna Ime in številka Število Skupno Število skupnost glasovalnega vpisa nih glaso- Glasovalo Glasovalo neveljavnih mesta volivcev valo % ZA % PROTI % glasovnic Dolenji 1. Gozdni obrat 705 633 89,8 484 68,7 132 18,7 17 Logatec 2. Martinj hrib 251 230 91,6 141 56,2 79 31,5 10 3. Poštni vrt 439 404 92,0 319 72,7 67 15,3 18 4. Dom upokojencev 411 385 93,7 270 65,7 94 22,9 21 S. Gasilski dom Čevica 305 278 91,2 187 61,3 68 22,3 23 6. Za narodnim domom 119 115 96,6 84 70,6 30 25,2 1 7. Brod - Blekova vas 291 248 85,2 167 57,4 71 24,4 10 Tabor 1. Gorenji Logatec 364 345 94,8 315 86,5 30 8,2 - 2. Gor. vas, /ibr., Kalce 435 401 92,2 303 69,7 81 18,6 17 3. Grčarevec 72 70 97,2 51 70,8 19 26,4 Rovte 1. Rovte, Petkovec 547 482 88,1 347 63,4 131 24,0 4 2. Podpesek 44 44 100 28 63,6 13 29,6 3 3. Log, Zaplana 87 87 100 70 80,5 17 19,5 Trate 1. Rovtarske Žibrše 120 104 86,7 32 26,7 71 59,5 1 2. Medvodje brdo 141 127 90,0 62 44,0 56 39,7 9 Hotedršica 1. Hotedr., Novi svet, Ravnik 443 422 95,3 382 86,2 30 6,8 10 Laze 1. Leze, Jakovica 260 258 99,2 171 65,8 77 29,6 10 Vrh nad Rovatami 1. Vrh, Lavorve, Hlevni vrh 146 111 76,0 49 33,6 57 39,0 S SKUPAJ - OBČINA: 5.180 4.744 91,6 3.462 66,8 1.123 21,7 159 rAJNIK OVK: Mihael KLEČ, 1. r. PREDSEDNIK OVK: Anton PLUT, dipl. iur., Lr. bul fcjinb na v. ,#ptebsj o< ,rli[n , /«.■.. 4. STRAN MAJ 1976 Prizadevna delegacija LB Delegacijo Ljubljanske banke v logaški občini tvorijo pravzaprav delegati več manjših delovnih organizacij, in sicer: izpostave Ljubljanske banke, enote Komunalnega zavoda za zaposlovanje, poslovalnice Ljubljanskega podjetja Vektor, logaške pošte, servisa Slovenija-avto, bencinskega servisa Petrol, delovod-stva Cestnega podjetja Ljubljana, prodajalne KG Z Sora in Žirov v Rovtah, razdelilne trafo postaje Logatec in predstavništva zavarovalnice Save. To so zares majhne delovne organizacije, ki pa imajo v delegatskem sistemu naše občine razmeroma dobro urejeno delegatsko dejavnosti. Pa poglejmo! Od lanskega maja do aprila letos je imela ta delegacija sedem sestankov. Od desetih njenih članov veljajo za najmanj zavzete delegati Komunalnega zavoda, za zaposlovanje, servisa Slovenija-avto in prodajalne KGZ Sora v Rovtah, saj so se udeležili sej delegacije le dvakrat; trikratno udeležbo pa v istem času sta imela delegata delo-vodstva Cestnega podjetja Ljubljana in razdelilne trafo postaje Logatec. Udeležbo delegatov v dejavnosti delegacije kaže omeniti zato, ker le-ta odraža brezbrižnost, ali pa zavzetost, za zadeve, ki se tičejo njihovih delovnih organizacij, ali pa širše družbene skupnosti, kot je, denimo, obč.nska skupnost. Kajpada, kadar pa želimo zvedeti kaj pomembnejšega iz dejavnosti delegacije ali delegata, pa zagotovo to niso le organizacijska vprašanja. Njihove vsebinske razprave nam nedvomno bolj očitno pokažejo, koliko so pripravljeni in sposobni posegati v širše samoupravne oblike našega socialističnega življenja, kot so zbori skupščine občine, skupščine krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Na vseh minulih sedmih sestankih te delegacije je bila razprava o dnevnih rednih zasedanj zborov skupščine občine Logatec vedno poglavitna točka. Seznanjali so se s predloženim gradivom za posamezna zasedanja, na primer o osnutku družbenega razvoja SR Slovenije v letu 1976, o uskladitvi občinskega proračuna z določili republiškega družbenega dogovora in podobno. V tem času so se posamezniki zavzemali tudi za javno obravnavo vpraša- nja, kam so dali denar, ki je od stanarin bil namenjen hišnim Svetom za pokrivanje obratovalnih stroškov. Bolj obča, kot pa zgolj le njihova, so bila obravnavana vprašanja s komunalnega področja. Med temi jih je zlasti zanimala ureditev odvoza smeti. Zdelo se jim je odvaža-nje smeti, pobranih iz kant in keso-nov, kot je že urejeno v vrhniški občini, mnogo bolj dognano od pobiranja vreč v naši občini. Tudi z ureditvijo družbene prehrane capljamo za številnimi kraji, ki so sicer enako razviti, imajo pa organizirano družbeno prehrano, še posebno pa oskrbo delovnih organizacij s toplimi obroki. -vr LOGAŠKE NOVICE Neresnost nekaterih delegatov KLI Će ti najbližji sodelavci zaupajo delegatsko dolžnost, potlej bi moral le-to tudi dobro in vestno opravljati. Zanjo pa se moraš tudi primerno vzgojiti. V naši občini so zato letos priredili ustrezen seminar, ki so se ga pa številni delegati zelo neredno udeleževali. Zaradi njihove odsotnosti so določena predavanja odpadla, nastala je gmotna škoda, a tudi družbena, saj so ostali nevestni delegati brez potrebnega pouka. V KLI so udeležbo in odsotnost svojih delegatov na tem seminarju vzeli pod lupo in ugotovili, da se predavanja 17. marca ni udeležilo 45 delegatov iz njihove delovne organizacije, 18. marca pa celo 55 delegatov. Podrobnejše ugotovljanje njihove odsotnosti je pokazalo, da bi lahko šteli prvega dne za upravičeno odsotne le 22 delegatov, drugega dne pa 25 delegatov (varstvo otrok, bolniški stalež, službeno potovanje, vozniški tečaj, slaba avtobusna zveza, pogreb). Odsotnost ostalih, tj. 18 delegatov prvega dne in 21 delegatov drugega dne, pa ni bila upravičena, saj bi bilo potrebno doseči le boljšo uravnavo sestankov in nadurnega dela. Splošen zaključek tega ugotavljanja je bil: izobraževalna akcija ni bila uspešna, čeprav so zanjo namenili 0,2 5 % dohodka za izobraževanje delavcev v delegatskem sistemu. -vr pisan postopek pred parcelacijo, ki praktično izgleda takole: lastnik zemljišča vloži pri pristojni geodetski upravi zahtevek za parcelacijo, ki je potrebna vedno tam, kjer se spreminja posestna meja (gradnja, prodaja, dedovanje) ne glede na to, če bo lastnik te parcele takoj odtujil ali ne. O parcelaciji na kraju samem bo lastnik pravočasno obveščen. Obveščeni bodo tudi vsi dosedanji lastniki zemljišč in obenem pozvani, da začasno zamejničijo sporazumni potek posestne meje v naravi, in sicer, če je ostanek dela parcele, ki ostane prejšnjemu lastniku večji od 30 a samo za meje ob delu zemljišča, ki bo predvidoma odtujen, če pa je ostanek manjši od 30 a, pa za celo parcelo, ne glede, če to lastnik želi ali ne. V postopku ugotavljanja posestne meje na kraju samem, ki ga vodi predstavnik pristojne geodetske uprave, se meja sog'isno ugotavlja. Će ni doseženo soglasje, pozove uradna oseba stranke, da v 30 dneh sprožijo postopek za ugotovitev posestne meje na sodišču, če pa lastniki tega ne store, se pa prevzame meja iz obstoječih podatkov. Če se posa meni lastniki parcel, ki so bili pravilno vabljeni, ne udeleže postopka, se meja ugotovi samo po izjavi enega mejaša, drugega-mejaša bo pa uradna oseba poklicala v pisarno in ga pozvala, da podpiše zapisnik. (nadaljevanje prihodnjič) Pritožba nad delegatom Skupina delegatov, ki delegira delegate v zbor združenega dela republiške skupščine za 1. okoliš občin in s področja obrti seje takole pritožila tudi naši občini: „Sekretariatom občinskih skupščin JESENICE RADOVLJICA, LOGATEC, KOČEVJE IN LJUBLJANA - VlC Ponovno vas seznanjamo, da se vaš delegat kakor tudi njegov namestnik, ki zastopa področje obrtne in podobne dejavnosti v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije še vedno ne udeležuje sej skupine. 0 stališčih in sklepih skupine ste prejeli zapisnik, kakor tudi obvestilo o nadaljnjem ukrepanju. Želimo, da sekretariat vaše skupščine uredi z delegatom in njegovim namestnikom, da se v prihodnje udeležuje sej skupine. V kolikor se še v naprej ne bo udeleževal vaš zastopnik sej te delegacije, predlagamo, da zbor združenega dela vaše skupščine imenuje novega delegata v tej skupini." Vabimo prizadetega delegata in njegovega namestnika, da se javita in javno povesta razloge za svojo delegatsko nedejavnost. Kako določati meje posesti? NOVI NAĆIN PRI IZVAJANJU DEL ZA POTREBE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Značilnost človeka je, da spoznava svoje okolje in ga prilagaja svojim željam in potrebam. Enako težnjo lahko ugotovimo pri družbi kot celoti, ki pa mora prilagajati različne težnje posameznikov skupnim koristim. Dejavnost, ki jo imenujemo goedezija. ravno omogoča uresničitev te osnovne težnje človeka oziroma družbe, zato je razvoj geodezije tesno povezan z razvojem civilizacije že od pradavnih časov. Prve sistematične meritve slovenskega ozemlja so navedli pred približno 150 leti. Služile so za izdelavo prvih natančnejših zemljevidov in vojaških kart. Za potrebe obdavčenja so postopoma izdelali zemljiški kataster, kar je za ta čas predstavljalo ogromno in dokaj natančno tehnično storitev. Izmerili so vse posestne meje in izvršili kategorizacijo zemljišč glede na sposobnost dajanja dohodka od kmetijske dejavnosti. Ta tistem so dopolnjevali in vzdrževali do danes. Pri dejavnostih v geodetski službi je dosežen pomemben tehnični napredek, medtem, ko je zemljiški kataster ostal na skoraj istem nivoju. Zaradi zgodovinskega razvoja na posameznih območjih Jugoslavije so bile geodetske evidence izredno raznorodne. večjega vpliva pri zakonodaji pa prejšnje čase Slovenija ni imela. Z amandmaji št. XXX in XLII k zvezni ustavi in kasneje z novima ustavama pa je prišlo urejanje zadev geodetske službe v dolžnost in pristojnost republik in pokrajin; s tem je bila dana možnost, da uzakonimo sistem geodetskih evidenc, ki najbolj ustrezajo današnjim družbenim potrebam in spoznanjem. Ko so bili dani ti pogoji, je Geodetska uprava SRS pripravila osnutke prvih treh zakonov (zakon o temeljni geodetski izmeri, o katastru zemljišč in o katastru komunalnih naprav). Po široki javni razpravi je skupščina SRS v letu 1974 sprejela omenjene tri zakone. Tokrat bo beseda le o zakonu o katastru zemljišč. S tem zakonom in predpisi, ki so oziroma bodo izdani na njegovi podlagi, bodo odpravljene ali vsaj zmanjšane številne hibe sedanjega sistema zemljiškega katastra, ki je v SRS ostal skoraj nespremenjen od njegove ustanovitve leta 1869. Funkcija dosedanjega zemljiškega katastra, ki je bila izključno premo-ženjsko-pravnega in davčnega značaja, je razširjena na področje prostorskega urejanja, statistike in kmetijstva ter gozdarstva. Sistem zemljiškega katastra je odprt: v skladu s potrebami lahko uvajamo nove naloge na področju evidence nepremičnin s katerimi se bodo zadovoljevale naraščajoče potrebe družbe. Prvič po vojni je v celoti normiran upravni postopek in predpisani so tudi tehnični normativi na področju zemljiškega katastra, kar pred tem sploh ni bilo urejeno. Namen pisanja je obrazložitev in seznanitev javnosti tistega dela postopkov, ki dotikajo neposredno stranke, to je lastnike (sedanje in bodoče) zemljišč in parcel. Ta snov je uzakonjena v Navodilu za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel. Najprej je potrebno vedeti, da je dosedanji izraz ,, delitev parcele" opuščen in zamenjan z izrazom ,,parcelacija". Točno je tudi pffth Praznovanja in želje VPRAŠANJE: Kako ste praznovale? Kil: Je že običaj, da nam sindikat organizira slavnostno prireditev. Tako smo se tudi letos zbrale na proslavo v Narodnem domu, kjer nam je igral Pihalni orkester, pel Logaški oktet, vmes pa so nastopali recitatorji. Prav prijetno je bilo. Občutek prazničnosti so poudarjali tudi rdeči nageljni, ki so nam jih pripenjali naši tovariši sodelavci. Tudi daril, čeprav skromnih, smo bile prav vesele. KMETIJSKA ZADRUGA: Stabilizacijski ukrepi so trčili v razpoloženje našega praznika - dneva žena. Vse zaposlene ženske smo vendarle deležne pozornosti s 300 dinarjev. SOLA 8 TALCEV: Pred praznikom žena je delovna skupnost organizirala razgovor o težavah zaposlenih žensk na šoli zaradi neurejenega otroškega varstva in neurejene prehrane. Sicer pa od aprilskega referenduma pričakujemo ustreznejšo rešitev otroškega varstva; šolska kuhinja pa utegne rešiti tudi vprašanje prehrane. Na praznični dan pa je vseh desetero moških članov delovne skupnosti prevzelo težo dela 42 žensk, ki so bile tako tega dne dela proste. GOZDNO GOSPODARSTVO: Delovnemu vzdušju se tega dne nismo odpovedale. Za praznik so bile deležne zakuske in daril. Iz sklada skupne porabe pa smo namenili 1000 din za onkološki inštitut. MERCATOR: Praznovanja med delovnim časom si ne moremo privoščili, delo nas priganja. Sindikalna organizacija je namenila vsaki zaposleni ženski po 100 din. Delovna organizacija pa je dala za onkološki inštitut po 50 din na vsako zaposleno žensko. OBČINSKA UPRAVA: Delovni dan je bil tudi 8. marec kakor siceršnji delovni dnevi. Ženske iz občinske uprave, Iz družbenopolitičnih organizacij in Iz skupnih služb SIS smo bile deležne prazničnega darila, izvršni svet pa nam je pripravil zakusko. GRADNIK: Delale smo tega dne kakor vsak dan. Ob koncu delovnika smo se odzvale povabilu sindikalne organizacije, katere vodstvo nam je postreglo z zakusko; med zakusko in zdravico pa smo prejele kar lepa darila. Menimo pa, da ni vse v prazniku, ko gre za prijetna trenutna razpoloženja in skoraj nič več. Poglejte težave, ki nas dnevno pestijo: neurejeno otroško varstvo, urejene družbene prehrane sploh ne poznamo, pogrešamo tudi več kulturnih prireditev; gostovanja so šla v popolno pozabo. To bi bila dragocena darila za 8. marec in vse dni VALKARTON: Delovni dan je bil naš 8. marec. Kolektiv (reči moram: moški del kolektiva) nas je obdaril z zneskom 500 din. Kur prav pride, veste . . . KONFEKCIJA: Pri nas je 8. marec stekel ob delu in letni skupščini sindikalne organizacije. Delovna organizacija je namenila vsaki ženski praktično darilo. Vendar, pomislite, kako dragoceno bi bile obdarovane me ženske, zlasti matere, ko bi nam bilo urejeno otroško varstvo. Resnično pričakujemo rešitev iz zadrege v samoprispevku v novem vrtcu. Mnenja pa smo, da bi podaljšano sedanje otroško varstvo veliko zaleglo. Večna skrb zaradi neurejenega varstva zavira v marsičem storilnost in učinek, od katerega je vendarle odvisna „kuverta" delovne organizacije in kajpak - tudi naša „kuverta". MAS STRAN roblemi — ženski. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi žene in matere JULKE MAČEK roj. Palčič se najiskreneje zahvaljujem delovni in sindikalni organizaciji KL1 Logatec. Posebno se zahvaljujem delavcem TOZD Drobno pohištvo za nesebično pomoč, in vsem ostalim, ki so počastili njen spomin. Stanko z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage, žene in matere JOŽEFE KOTNIK roj. Rupnik se iskreno zahvaljujemo, vsem ki so kakorkoli pomagali v težkih trenutkih slovesa. Posebno se zahvaljujem sindikalni in delovni organizaciji KLI Logatec za usluge in spremstvo na njeni zadnji poti. Jože z dnižino Problemi — ženski, družbeni? Med 115 zaposlenimi je le nekaj moških, sto in več je pa deklet in žena, skratka žensk -delovni odred tedaj, ki ima svojevrstno in v naši občini izjemno obeležje. Tako je v „Konfekciji" Logatec. Pa vendar je ta velika ženska delovna druščina ustvarila lani 2,4 milijarde (govorimo o starih dinarjih!), dohodka je bilo za 914 milijonov, za sklade je ostalo nič več in nič manj kot 380 milijonov. Ker moramo upoštevati, da ima delovna organizacija velike investicije - novi delovni prostori na logaškem polju (kaj prostori: nova tovarna!) - so si delavke za nadaljnjo reprodukcijo namenile 28 milijonov. Poprečna kuverta je veljala 2.550,00 din (večina delovne sile je priučene!). Razmerje med največjim in najmanjšim osebnim dohodkom pa je bilo 1:3, 8. Finančni rezultati postavljajo logaško Konfekcijo nad poprečjem med 21 sorodnimi podjetji v Sloveniji. Kako tudi ne: delo jim gre dobro od rok in izpod rok takoj do kupcev, veliko zanimanje za njihove izdelke kažejo tudi tujci, zlasti ne ravno najmanj izbirčni Nemci. Je pa tudi resnica, da se je ta delovni ženski zbor celo razvojno desetletje odpovedoval mnogo čemu, tudi večjemu osebnemu dohodku. Zato pa je iz nekdanje šivalnice zraslo podjetje in z njim nova „tovarna", kjer bo že letos stekla proizvodnja v sodobnem delovnem okolju. Spet bo urejeno tudi vprašanje tople malice. Z delovnim se bo izboljšal tudi zdravstveni standard. Pa še to in ono bo šlo na bolje. Vendar - vsem nevšečnostim in težavam, ki bodo še naprej bremenile proizvodnjo, ne bo moč uteči. „Kar poglejte, samo eno okoliščino: spričo tega, da zaposlujemo večinoma ženske, prihaja često do množičnih odsotnosti z dela: zaradi bolniških, zaradi porodniških, zaradi varstva bolnih otrok, celo zaradi varstva bolnih mož itn. Je že tako: moški so malokdaj varuhi bolnih otrok, varuhov bolnih žena p» ..., noja, tu pa tam kdaj... Lahko verjamete, da je težko tekmovati s tistimi delovnimi organizacijami, ki ne poslujejo z večine žensk. Pa vendar vsemu navkljub rezultat v splošnem ni slab, posamične „kuverte" pa so lahko revne. Nič ne pomaga: norma kuje denar. Zato se nam dozdeva, da bi ne bilo odveč, ko bi naša družba razmišljala v smeri mo-' rebitnega zmanjševanja ali opro-ščanja nekaterih dajatev v takih delovnih organizacijah, denimo „ženskih", kot je naša," je dejal direktor podjetja Zvone Jernej-čič. Tekoči trak pa teče dalje, stroji brnijo, roke, zlasti ženske roke, ustvarjajo za danes in za dneve, ki še pridejo. Maš Priznanje OF gasilcem V zadnjem letu dni ugotavljamo zelo živahno dejavnost krajevne konference socialistične zveze v Hotedršici. Njeni najbolj delavni izvajalci družbenih in političnih nalog so z velikim uspehom močno razgibali življenje v Hotedršici in v ostalih krajih krajevne skupnosti. Razmeroma širok krog članov socialistične zveze, ki so vključeni v določeno društvo ali družbeno organizacijo, sodeluje pri uresničevanju sprejetih nalog. Na zadnji razširjeni seji krajevne konference socialistične zveze so sklenili počastiti žene ob 8. marcu z nastopom pevskega zbora in s skromno pogostitvijo. Nadalje so sklenili predlagati občinski konferenci socialistične zveze podelitev priznanja OF njihovemu prizadevnemu gasilskemu društvu z utemeljitvijo, da jc ena najmar-ljivejših organizacij v njihovi krajevni skupnosti. Krajevna konferenca socialistične zveze je tudi poudarila, da ta predlog podpirajo vse ostale organizacije v njihovi krajevni skupnosti, vr Zbrali smo papir V aprilu smo oddali star papir. Zbrali smo ga doma, pri znancih in sosedih. Vsaka razredna skupnost bo prispevala zbrani denar od 50 kg papirja za opremo pionirske sobe, ostalo pa bo vsaka razredna skupnost porabila za izlete ali poučne oglede. Rado Muller e SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST 01 MAJ OBCI- NE LOGATEC ki združuje sredstvi po določilih 13. člena Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj razpisuje III. NATEČAJ* 1. Za posojila organizacijam združenega dela za nakup ali zidavo najemnih stanovanj 1.7 17.000 din 2. Za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini 240.000 din 3. Za posojila delavcem za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš 760.000 din SKUPAJ: 2.717.000 din RAZPISNI POGOJI: AD 1: Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna stanovanja, lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva ali državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po 13. členu družbenega dogovora pri LB, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. V natečaju za posojilo za nakup ali graditev najemnih stanovanj lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile ali zgradile v okviru občinskega programa stanovanjske graditve ali stanovanjskega standarda stanovanja, sposobna za vselitev v letu 1977. Cena za m2 neto stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene, ki velja za sosesko S-11 v Logatcu. K vlogi na natečaj za najem posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj morajo organizacije priložiti: izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in izjavo o združevanju sredstev po 13. členu družbenega dogovora o vezavi sredstev pri LB. podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, za kreditiranje stanovanjse graditve (obrazec t), — srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev za razdobje 1975 do vključno 1980 (obr. SG-1, SG-2, SG-3), - izjavo, koliko najemnih stanovanj želi s posojilom kupiti ali zgraditi, z izračunom mesečnih povprečnih osebnih dohodkov delavcev, ki bodo dobili v najem kupljena ali zgrajena najemna stanovanja (obrazec 2), - sklep, s katerim organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (z opisom stanovanj), zagotavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila (sredstva navesti zneskoma). Pri nakupu ali gradnji najemnih stanovanj mora organizacija iz gospodarstva, ki sodeluje na natečaju, prispevati najmanj 20 % lastne udeležbe. Prednost pri natečaju imajo organizacije, ki bodo rešile z nakupom ali z gradnjo najemnih stanovanj povprečno več stanovanjskih problemov svojih delavcev, imajo nižji povprečni mesečni dohodek na zaposhmega in bodo kupovale stanovanja v soseski Sli, ki je določena za usmerjeno stanovanjsko graditev. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti prosilca za posojilo, vendar ne more biti daljša kot 25 let. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % letno. Po preteku 10 let ud začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 5,5 % letno. Posojilo vrač a organizacija v polletnih anuitetah. Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi. Posojilo pa mora biti porabljeno najkasneje do 31. 12. 1976. AD 2 Posojilo za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini lahko dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določbah družbenega dogovora, ki nima lastnega stanovanja ali ima premajhno stanovanje in kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve. Cena za m2 neto stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene, ki velja za sosesko S —11. Stanovanje mora biti dograjeno in vseljivo v letu 1976. K vlogi na natečaj (obrazec 3) za najem posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini mora delavec priložiti: — izjavo organizacije, pri kateri združuje svoje delo, da organizacija združuje svoja sredstva po 13. členu družbenega dogovora o vezavi sredstev pri LB, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva za kreditiranje stanovanjske graditve in soglasje organa samoupravljanja, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev (obrazec 4), i/javo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem povprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem tromesečju in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil - obrazec 4) in enako potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilcev zakonec (obrazec 6), - izjavo delavca o številu članov njegove družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljeno v kupljeno stanovanje (obrazec 3), — kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta, v katerem kupuje stano- Ker ob zaključku redakcije se nismo dobili potrdila za besedilo tega natečaja, a objava le-tega je neodložljiva, ga objav ljamo t pripombo, da za morebitne poznejše spremembe zvedo interesenti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Logatec vanje, neto stanovanjsko površino, ceno za m neto stanovanjske površine, ceno stanovanja in rok dograditve oziroma vselitve v stanovanje, - fotokopije varčevalnih pogodb, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in na varčevanje še niso dobili stanovanjskega posojila, - fotokopije posojilnih pogodb za posojila, za katera delavec ali člani njegove družine še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke. Pri nakupu stanovanja v etažni lastnini mora delavec, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo . Za lastno udeležbo šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki in posojilo delovne organizacije, pri kateri je prosilec zaposlen. Prednost na natečaju imajo delavci z nižjimi mesečnimi povprečnimi dohodki na člana družine. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za nakup stanovanja v etažni lastnini in to v višini največ 80.000,00 din. Odplačilna doba posojila znaša lahko največ 20 let. Obrestna niera za posojilo je 3,5 % letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi. Posojilo mora biti porabljeno najkasneje do 31. 12. 1976. Delavec vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. AD 3 Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v LB, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva po določbah družbenega dogovora, ki nima lastnega stanovanja in gradi stanovanjsko hišo s standardno velikostjo. Stanovanjska hiša, za katero prosi posojilo, mora biti dograjena in sposobna za vselitev najkasneje do 31. 12. 1976. Prednost imajo delavci, ki gradijo individualne stanovanjske hiše v organizirani stanovanjski graditvi, ki bodo z dograditvijo izpraznili družbeno stanovanje in tisti, ki namensko varčujejo pri LB za stanovanjsko graditev. K vlogi na natečaj (obrazec S) za najem posojila za gradnjo Individualne stanovanjske hiše mora delavec predložiti: - izjavo organizacije, pri kateri združuje svoje delo, da združuje organizacija sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve po 13. členu družbenega dogovora o vezavi sredstev pri LB, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in soglasje organa samoupravljanja, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev (obrazec 4). - izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem povprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem tromesečju in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil - obrazec 4) in enako potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilcev zakonec (obrazec 6), - izjavo delavca o članih njegove družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljeno v novo zgrajeno individualno stanovanjsko hišo (obrazec 5), - fotokopijo varčevalnih pogodb, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in še niso dobili stanovanjskega posojila, - fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, za katera delavec ali člani njegove družine še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke. - fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo individualne stanovanjske hiše, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo organizacije za urejanje zemljišč o neurejenosti zemljišča, - predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše ter opis še nedovršenih del (obrazec 5). Pri gradnji mora delavec sodelovati z lastno udeležbo. Namensko privarčevana sredstva v banki in posojilo na namensko privarčevana sredstva, ki jih je ali jih bo delavec vložil v gradnjo stanovanjske hiše, štejejo za lastno udeležbo. V lastno udeležbo sodi tudi posojilo, ki ga delavcu daje delovna organizacija. Na natečaju lahko sodelujejo samo delavci, ki so zgradili stanovanjsko hišo do zaključne V. gradbene faze (hiša mora biti pokrita ■ ometi, instalacija). Prednost na natečaju imajo delavci z najnižjimi mesečnimi dohodki na člana družine. Pri določanju vrstnega reda za posojilo bo upoštevana gradbena faza individualne stanovanjske hiše, za katero je zaprošeno posojilo. Za odobritev posojila bo stanovanjska skupnost upoštevala tudi še število članov družine, ki se bo vselila v novo zgrajeno hišo. ter njeno stanovanjsko površino. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše. Odplačilna doba znaša lahko največ 20 let. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % letno. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi, posojilo pa mora biti porabljeno najkasneje do 31. 12. 1976. Delavec vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. AD 1-3 Natečaj za posojila traja 30 dni po objavi. Ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec, S K za- graditev stanovanj, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem in potrebne obrazce za prijavo k natečaju. Vloge za posojila bo pregledovala posebna komisija SI. za graditev, ki bo tudi pripravila predlog vlog za odobritev posojila iz združenih sredstev. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za najem posojila bo sprejela SE za graditev stanovanj samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec. Sklepe o odobritvi oz. zavrnitvi posojila bo sporočila vsem prosilcem Ljubljanska banka, s katero bodo uspeli prosilci sklepali posojilne pogodbe. V primeru, da sredstva iz posameznih namenov natečaja ne bi bila porabljena, jih lahko zgoraj navedena komisija razporedi za drug, s tem natečajem razpisan namen. Za Samoupravno stanovanjsko skupnost Logatec pripravil Marcel Stefančič Dobro urejena krajevna skupnost Laze Lažanska krajevna skupnost sodi gotovo med prizadevnejše skupnosti, ki opirajo svoj razvoj predvsem na usklađenost naporov krajanov v uresničevanju zastavljenih načrtov. Tako je bilo videti tudi na zadnjem zboru občanov, na katerem to med drugim govorili o uvedbi občinskega samoprispevka in o finančnem poslovanju skupnosti v letu 1975. V obravnavi predloga samoprispevka je bilo slišati posebno dosti misli o tistem delu samoprispevka, ki bo namenjen za obnovo njihove šole. Ta njihova zavzetost za to obnovo je razumljiva, saj je v šolskem poslopju dvorana, v kateri se shajajo ob razpravah o skupnih problemih. Dvorana je tudi tisti del poslopja, ki ga je zob časa najbolj načel. Z obnovo bi posodobili še stanovanje v njem, ki ga sedaj uporablja upokojeni učitelj, za katerega pa bi morali še prej dobiti ustrezno stanovanje za zamenjavo. Krajani si namreč zelo želijo, da bi se v njihovem kraju stalno naselil prosvetni delavec, od katerega si obetajo strokovno in tudi drugačno pomoč v njihovem kulturnem življenju. Zavzetost krajanov za skup- ne koristi v letu 1975 je bila zelo velika, kar je bilo videti v pogovoru o izvajanju finančnega programa krajevne skupnosti. Lani je razpolagala skoraj s 600 tisoč dinarji, med katerimi je bil največji dohodek samoprispevek samih krajanov, in sicer v znesku 310 tisoč dinarjev. Med vsemi izdatki v znesku 3SS tisoč dinarjev je bila največji izdatek za udeležbo pri obvpovi električnega omrežja in za gradnjo televizijskega pretvornika v vsoti 326 tisoč dinarjev. V razpravi o plačevanju samoprispevka krajanov za obnovo električnega omrežja so ugotovili, da so do začetka marca letos vplačali krajani Jakovice že 99 tisoč od načrtovanih 120 tisoč dinarjev, krajani Laz pa 290 tisoč od načrtovanih 327 tisoč dinarjev. Razen tega so krajani opravili dosti prostovoljnega dela pri obnovi električnega omrežja; v Jakovici je 19 lastnikov hiš opravilo 455 prostovoljnih ur. Očitno je, da bodo krajani te skupnosti tudi letos opravili naloge, ki so si jih določili z namenom zboljšati si pogoje posameznega in skupnega življenja, -vr Majska praznovanja mladine PRISPEVALI SMO ZA _ANGOLO Pionirski odred osnovne šole 8 talcev je zelo delaven. V tem šolskem letu smo izvedli več akcij. V marcu smo imeli akcijo za pomoč angolskemu ljudstvu. Pionirji smo kupili nalepke z podobo iz Angole, denar pa namenili angelski deželi. Pri uri SND so nam tovarišice povedale, da se je ta bogata dežela osvobodila izpod tujega jarma. Želimo, da bi otroci te daljne dežele živeli svobodno, majhna pomoč pa jim bodo tudi prispevki jugoslovanskih pionirjev pri obnovi domovine. Andreja Čuk OBISKALI BOMO OSAMELE KMETIJE V zvezi z jugoslovanskimi igrami smo prevzeli tudi nalogo pomagati osamelim kmetijam. Naš pionirski odred se je odločil obiskati take kmetije v Lazah in Jakovici. Prebivalci obeh vasi so med NOB kljub veliki nevarnosti pomagali partizanom. Po vojni je mnogo mladih odšlo s svojih domov v večje kraje, tako so ostareli starši ostali sami za delo. Pripravljeni smo jim pomagati po svojih močeh in se tako spomniti tistih, ki v najtežjih dneh niso klonili pred sovražnikom. Mojmir Portuna ZAHVALA ob izgubi naše drage mame MARIJE ISTENIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo pihalnemu orkestru in pevskemu zboru Dolenji Logatec, krajevni skupnosti, organizaciji zveze borcev, smučarskemu skakalnemu klubu, sindikatu tovarne KLI. Nadalje tovarišici Trčkovi in tov. Jerini za poslovilna govora in vsem tistim, ki ste jo spremili na njeni poslednji poti. sinovi in sestra z družinami Praznovanja Dneva, Meseca in Štafete mladosti imajo pomembno vlogo v programu zveze socialistične mladine ter družbenih organizacij in društev, ki vključujejo mladino. Mesec mladosti in Dan mladosti vse bolj postajata vrhunec aktivnosti mladih na vseh področjih; neposredno spodbujata za nadaljnje delo, za hitrejše in še večje aktiviranje mladih, njihovo organiziranje in združevanje s ciljem dosegati nove uspehe. Dan in Mesec mladosti proslavljajo mladi povsod, kjer žive in delajo, z različnimi svečanimi in delovnimi manifestacijami. Vse te manifestacije pa ne smejo postati praznovanja zaradi praznovanja, temveč sestavni del vsakdanjega življenja, dela in družbene dejavnosti mladih. Vsi uspehi, ki so jih dosegli mladi v občim ali delovni organizaciji v preteklem enoletnem obdobju, so in morajo biti prispevek k obeležju praznika mladih, Dan in Mesec mladosti morata biti zato zaključek preteklih in začetek novih dejavnosti tako ZSM, kot tudi vseh mladih. Svojo pripadnost samoupravnemu socializmu mladina izraža s svojo razredno opredelitvijo z deležem v samoupravljanju, s krepitvijo bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, z borbo za mir in napredek v svetu. To so osnovna izhodišča za vsa praznovanja in proslave ob Dnevu in Mesecu mladosti v letu 1976, ki ponovno izražajo odločnost mladih, da dosledno uresničujejo ustavo, dokumente X. kongresa ZKJ in IX. kongresa ZSMJ. Tako obeležje praznovanja Dneva, Meseca ter Štafete mladosti ie sprejelo predsedstvo občinske konference ZSMS. Janez Turk »Lesarji« so spet prepevali Okteti lesne industrije Slovenije so se v začetku aprila letos zbrali že na četrto, tradicionalno srečanje. Koncertni program so izvajali vokalni okteti: Javor iz Pivke, Jelovica iz Škofje Loke, Marles iz Maribora, TRC s Prevalj, Logaški oktet KLI iz Logatca in TRISO iz Slovenj Gradca, ki je bil gostitelj letošnjega srečanja, seveda pod pokroviteljstvom tamkajšnje tovarne meril TRISO. Kakor je že ustaljena navada, je vsak oktet zapel po troje pesmi, nato pa so združeni okteti zapeli še dve skupni pesmi. Pesem je v slovenjegraški umetnostni galeriji, kjer so bila razstavljena likovna dela, posvečena humanističnim prizadevanjim združenih narodov, izzvenela s tisto občutenostjo in zagnanostjo, ki hkrati prevzema, spodbuja, osvobaja in osrečuje. Na pobudo vokalnega okteta TR0 s Prevalj je 11. aprila popoldne zapel na Prevaljah prvič na samostojnem koncertu Pevski zbor lesne industrije Slovenije, zvečer pa še na Ravnah. Tako je pesem na poseben način še tesneje združila med seboj hudi, ki so že pri vsakodnevnem delovnem procesu združeni v dokaj enoviti dejavnosti - v lesarstvu. Tako je tedaj zapel, to lahko zapišemo, slovenski delavski pevski zbor, saj so v njem peli mizarji, kovači, ključavničarji, mehaniki, šoferji, skladiščniki, manipulanti, inženirji, profesorji, uslužbenci s Primorske, Notranjske, Gorenjske, Koroške in Štajerske. Pa še to! Oktetom, ki so se po Slovenskem močno namnožili, je veljal od tu in tam očitek, da s svojimi številčno majhnimi zasedbami zavirajo ah celo onemogočajo razvoj in delovanje pevskih zborov. Vendar prav „lesarji" želijo ne le oporekati tovrstnim očitkom, ampak z ustanovitvijo 60-članskega moškega zbora pod vodstvom Tomaža Tozona, odličnega vokalnega pedagoga, urednika kaset in plošč na RTV Ljubljana, naravnost dokazujejo nove zborovske možnosti. In že prva dva koncerta je treba reči, da sta potrdila pravšnjo usmeritev: koroški poslušalci so bih navdušeni, pevci tudi. Prihodnje letno srečanje oktetov lesne industrije Slovenije bo pri Marlesu v severni prestolnici. Mai Lastniki mopedov in traktorjev Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec obvešča vse lastnike mopedov, da morajo vložiti prijavo za podaljšanje veljavnosti prometnih dovoljenj za naslednjih 12 mesecev pred potekom roka ah najkasneje v enem mesecu po poteku veljavnosti. Če tega ne storijo, morajo vrniti evidenčni tablici in odjaviti vozilo. TEHNIČNI PREGLEDI MOPEDOV IN TRAKTORJEV: Tehnični pregledi mopedov in traktorjev bodo v Rovtah en dan, v Logatcu dva dni in po polovico dneva v Lazah in Hotedršici in sicer: 4. maja 1976 in 5. maja 1976 od 8. do 17. ure - pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu. 6. maja 1976 od 8. do 17. ure - na dvorišču gasilskega doma v ROVTAH. 7. maja 1976 od 8. do 12. ure na dvorišču bivše gostilne „TURK" v Hotedršici. 7. maja 1976 od 13. do 17. ure na dvorišču trgovine v LAZAH Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled v Postojni, Idriji ali Ljubljani. NA TEHNIČNEM PREGLEDU BODO PREGLEDOVALI TUDI TRAKTORJE IN TRAKTORSKE PRIKLOPNIKE. PODALJŠEVANJE PROMETNIH DOVOLJENJ ZA MOPEDE IN TRAKTORJE Podaljševanje prometnih dovoljenj za naslednjih 12 mesecev bo pri oddelku za notranje zadeve SO Logatec, soba št. 9, vsak ponedeljek in petek od 7. do 14. ure in vsako sredo od 7. do 16. ure. Za podaljšanje prometnega dovoljenja je treba predložiti: prometno dovoljenje Obrazec EOP 31 (katerega dobi vsak na tehničnem pregledu) - Potrdilo o vplačani cestnini na žiro račun 50110-842-023-341 SO LOGATEC, za mopede znaša cestna taksa 75 din; katero lastniki vplačajo na pošti. NAČELNIK ODDELKA MAKS ADAMIČ llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll RAZPIS Krajevna skupnost Dol. Logatec objavlja naslednji prosti delovni mesti s polovičnim delovnim časom: 1. Tajnika KS Pogoj: višja ali srednja izobrazba, od 3 do 5 let delovnih izkušenj. a) Poznavanje predpisov o finančnem poslovanju b) družbeno politične in moralne vrline. 2. Računovodjo (administrator ka) Pogoji: srednja izobrazba ekonomske finančne smeri ter do S let delovnih izkušenj. Nastop na delo je mogoč takoj, osebni dohodek po samoupravnem sporazumu KS Slovenije. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj vložijo pismene prijave s potrebnimi dokazili o strokovnosti in navedbo dosedanjega dela na naslov Krajevna skupnost Dol. Logatec Tovarniška 3. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Pomen svoje nesreče pri delu dodobra doumeš šele čez leta Filmski program 30. - 2. V. japonski vojaški film BITKA ZA PORT ARTHUR (višje cene) 1. - 2. V. angleška barvna grozljivka PONOČNISTRAH S. V. italijanski vestern LOVCI NA IZSILJEVANJA 7. - 9. V. ameriški akcijski film MISTER MAJKSTYCK 8. - 9. V. francoska komedija VOJSKA MED MOŠKIMI IN ŽENSKAMI 12. V. angleški zgodovinski film UBOJ LEVA TROCKECA (višje cene) 14. - 16. V. jugoslovanski vojaški film PARTIZANI (višje cene) 15. - 16. V. italijanski vojaški film HEROJI 19. V. ameriška barvna risanka DETELJ NAGAJIVĆEK (popoldanska predstava) 19. V. ameriška barvna drama MODRI ANGELI 21. - 23. ameriški pustolovski film IVANHOE (višje cene) 22. - 23. italijanska kriminalna drama ZLOČIN IZ LJUBEZNI 26. V. ameriški akcijski film SB ZAPIRA KROG 28. - 30. V. angleška barvna grozljivka MORIVCI Z KOL LINGTON SQUERA 29. - 30. V. danska ljubezenska komedija ZOB AR V POSTELJI RAZPIS Občinska konferenca ZKS Logatec razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: 1. Dokončana srednja administrativna šola ali dvoletna administrativna šola z zaključnim izpitom 2. Dve leti delovnih izkušenj pri adm m is ti- ti vnem delu 3. Moralnopolitična neoporočenost Ponudbe pošljite na naslov: Občinski komite ZKS Logatec, Notranjska 14 Logatec. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OK ZKS Logatec Notranjski pokal 76 Sončn.o vreme in ugodne snežne razmere so v nedeljo, 28. marca, privabile v Široke njive kar 122 najmlajših tekmovalcev. Tam se je /. veleslalomom zaključilo tekmovanje v alpskem smučanju za „Notranj-ski pokal 1976". Prve tekme so žal zaradi pomanjkanja snega v decembru odpadle. Šele v januarju je to tekmovanje lahko steklo. Na smučiščih Vojskega, Ulovke, Slivnice, Kaliča, Svinščakov, Črnega vrha in Širokih njiv se je pomerilo med seboj okoli 200 tekmovalcev iz devetih notranjskih smučarskih klubov. Tekme v slalomu in veleslalomu so upoštevali za posamično in ekipno razvrstitev. Tekmovanja so bila zelo razgibana in spodbujala udeležence k vnetemu nabiranju točk za čimboljšo končno uvrstitev. Podelitev priznanj najboljšim tekmovalcem je bila v slovesnem razpoloženju v polni dvorani gostišča „Krpan". Tekmovalci so prejeli za prva tri mesta pokale, naprej do desetega mesta pa diplome; skupaj so podelili 21 pokalov. Rezultati tekmovanja so: cicibanke: 1. Mihevc Jasna (Log.), 2. Gospodaric Katarina (Post.) in 3.-4. Drašler Tanja (Log.) in Urbas Barbara (Log). cicibani: Praprotnik Tonček (ETA), 2. Pellis Dušan (Log.) in 3. Vidmar Robert (Post.); ml. pionirji: 1. Mihevc Matjaž (Log.), 2. Rovtar Zoran (Idrija) in 3 Brenčič Boris (Bor.); ml. pionirke: 1. Habič Špela (Post.), 2. Maležič Jana (Post.) in 3. Vergan Mojca (Snež.); st. pionirji: 1. Grom Bojan (Idr.), 2. Milavec Darko (Log.) in 3. Kranjc Hine (ETA), st. pionirke: 1. Šega Mojca (Ccrk.), 2. Zabukovec Vika Čerk.) in 3. Muha Nataša Snež.). ekipno: 1. SK Postojna, 2. SK Logatec, 3. SK Snežnik, 4. SK Cerknica, 5. SK ETA Cerkno, 6. SK Rudar Idrija, 7. SK Vrhnika, 8. SK Borovnica in 9. SK Črni vrh. Ta oblika sodelovanja med notranjskimi smučarskimi klubi, ki se je začelo na pobudo SK Logatec, je pokazala željo sodelujočih, da postane „No-tranjski pokal" tradicionalen. Sodelovanje v tej obliki je tudi pogoj za dvig množičnosti in kakovosti smučanja na Notranjskem. Tomaž Smrtnik Manj škarta, boljši dohodek. Varuj sebe in druge pred nevarnostmi pri delu Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Ćuk, delegat KLI, Karel Nanut, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Stirn. delegat KLI, in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je bda-jateljski svet, ki ga tvorita 20 članska delegacija družbenih organizacij 'tn orpntzacij zdru ženega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno plačila te-meljnep davka od prometa proizvodov. .