Beseda o lovski postavi. (Konoc.) Poglejmo zdaj še celo stvar od drugc slrani. NaSa občina plačuje na ielo okoli 2000 gld. direktnega davka, lizo Loliko pa še priklad: skupaj lora.j okoli 4000 gld znosimo kmeljc v c. kr. davkarijo. l)a jo to brftine naintcžko, prifajo naSi žulji in znoj, še bolj pričajo pogosl./poliodi oksekularja. katcri hodi zaostali davek terjalPKoliko pa je vreden lov, oziroma koliko se plača najemščine? Ne rečein, da bi bil vreden več, ali še toliko morda ne, vendar znesek ta je le okoli 50 gld. Kolik razloček je v teh številkah ? In kakor sein zgoraj opisal, še večji razloeek je v pravicah, kajti s teni sem dokazal, da lovbke pravice segajo kmetu globoko v njegovo premoženje in blagostanje. Morda mi utegne kdo očitati, da glede škode pretiravam, prečrno riSem ali ker se je slučajno meni škoda zgodila, da vse to govorim le »pro domo sua». Kar se ravno moje škode tiče, cenim jo lahko, kolikor veljajo enaka drevesoa drugod in to bi zneslo okoli 25—30 gld. To bi ne bilo — če tudi je težko — še ravno največje hudo, ko ne bi še več trpela sadjereja. Kmet videvši tako in enako nezgodo, ne niara so več truditi s sadjerejo, saj je njegov trud tako nehvaležno izpostavljen vsem nadlogatn, h katerim on more in sme le molčati. In nasledek vsega tega bo, da bode naSa domovina glede sadjereje še bolj zanemarjena, to pa edino le zarad lova. Prepričani snio vsi kmt-lje, da naši gg. poslanei storijo vse, kar vedo, da je v bran in blagor njih volilcev. Iz tega vzroka ne niorein si kaj, da ne bi gorko jim priporočil to rano kmetijstva — sedanjo lovsko postavo, da jo celijo s tem, da j*j prenaredijo in to v korist tudi — kmetu. To pa se zgodi le, ako se proglasi zajec za škodljivo žival, postavim, kakor lisica. Škoda je gotovo njegova, še desetkrat večja od lisice.) Drugič pa naj bi bil kmet opravičen škodljivce svoje vsaj odganjati (p. zajca od sadnega drevja, od zeljnih sadik, šoje s koruze ild.) ne da bi se niu to štelo v kazen, kakor zdaj, da je »lovski tat«. S tem bi se kmetu dala le pravica, katero ima sicer vsaki stan in človek, da namreč sme braniti svoje iiiKitje škode. Ako bi se pa izgovarjalo, da potein bode lov nianj vreden. dostavimo laliko, da smo pripravljeni ono malenkost kmetje ulrpeti, saj ta znesek v primori s škodo ni vreden niti imena. Ponavljaje svojo prošnjo do gg. poslancev 5e enkral, opominjam in prosini občinske in okrajne zastope zopet, naj vložijo enake prošnje glede lovske poslave na kmetijsko družbo ali deželni odbor in to tako innogoštevilno, da jih ne bodo mogli prezreti. Saj trpi kmet povsod enako škodo, katera je pa še bolj občutljiva, kakor se sploh misli. Če hočeino kaj doseči, delajmo vzajemno in ne zanašajmo se na druge. Prošnje te so labko enostavne, ali biti morajo edine glede podlage, to pa je »zajčji zob.« Slavno urodništvo »Gospodarja« pa prosimo, naj posrediije v tem, zraven naj pa .slcj zvedava iinena občin, ki so prošnje poslale in s tein pokazale, da ved6, kjer kmeta čevelj najbolj žuli. Kmet iz Poborja.