LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SEDEMNAJSTA KNJIGA 1966 JL --------- ZAlOill.A SLOVENSKA AKADEMIJA Z N AN OSTI IN UMJ1TN0STI V UUBLJANI L E T OPIS XVII LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI SEDEMNAJSTA KNJIGA 1966 t ZA J. OŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI I S' UMETNOSTI T LJUBLJANI Sprejeto na seji predsedstva akademije dne 3i. januarja 1%7 Uredil akademik Milko Kos Natisnilo C P Delo — obrat Triglavska tiska ni a v Ljubljani I ORGANIZACIJ A PREDSEDSTVO (po stanju 31. decembra 1966) Predsednik; Josip Y i d in a r. Podpredsednik: Anton K uhelj. Glavni tajnik: Milko Kos, Razredni tajniki; I, v razredu ?,u zgodovinske in družbene vede France Štele. 2. v razredu za filoloske in literarne vede France K o b I a r. i. ^ razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede v. d. tajnika Anton Kuh e 1 j. 4, \ razredu za prirodoslovne in medicinske vede Anton VI e 1 i k (do svoje smrti fi. juniju 1966), na I o Ivan Rakovec. ■5. \ razredu za umetnosti France Ji e v k (do 26. novembra 1966). nato Bralko Kreft. Člani plenoma Sveta akademij znanosti in uniclnosti SKRJ: Josip V i d m a r, Milko Kos. Francc S t c 1 e. VODILNI USLUŽBENCI U P RAVE AKADEM I J E (po stanju decembra 1966) I, UPRAVNA PISARNA Upravni direktor: dr. I.eo B a c b 1 e r. Tajnica predsedstva: Nada Je.sse. Šef odseka za finančno in materialno poslovanje: Sonja T o m se. n. ZNANSTVENA PISARNA l'pravnik: dr. Vladimir IS a r t O l. in, BIBLIOTEKA Upravnik: Primož Ramovš. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ i. INSTITUT ZA RAZISKOVAN JE KRASA Upravnik: akad. dr. Srečko B r o d a r. Znanstveni svet: ¡tkad. dr. Srečko Brodar, akad. dr, Jovatt l i ud ž i. akad. dr, Ivan Rakove c» Znanstvena sodelavca! dr. Franc II obe, dr. Peter H tihi e. ViSj i strokovni sodelavec: Egon Prclncr. Asistenta: Rado Gospodaric. Eraite L e b e n. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. V al ter B o b i n e e. 2. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: akad. dr. Ivan R a k o v e c. Znanstveni svet: akad, dr. Srečko B rod ar. akad. dr. Milko Kos, akad. dr. Ivan R a k o v e c. Viija znanstvena sodelavca; dr. Drago M e z e , dr Milan S1 f r e r. Asistent: Milan Na tek. V okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo. Kartograf — strokovni sodelavec: Vilko F i d ž g a r. 3. INSTITUT ZA PALEONTOLOGI JO Upravnik: akad. dr. Ivan H a k o v e e. Znanstveni svet: akad. tir. Srečko Brodar, akad. dr. Jovan Ha d ž i, akad. dr, I vari H a k o v n e. nit i v. pro T. dr. ing. Jože Duhovnik, Višji znanstveni sodelavec: dr. Hajko PavloVeC, Znanstveni sodelavec: dr. Dragica lnrnšek. 4. INŠTITUT ZA BIOLOGI JO Upravnik: akad. dr. Jovan Hadži. Znanstveni svet; akad. dr. Jovan Hadži, akad. dr. A lija K os i r, univ. prof. dr. Ernest M a v e r, ttniv. prof. dr, Miroslav Z e i. Znanstveni svetnik: dr. Maks \V rabe r. Višji znanstveni sodelavec: dr. Jože Bole. Znanstveni sodelavec: dr. Ivka M u n d a. Asistenti: Jan ( a 1- 11 e I n t 1 i . ing. Ivo P u n e t: r . ing, Mitja /. u p a n č i č. Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Miroslav Z e i. Zunanji strokovni sodelavci: dr. Vladimir Bartol, Srečko (' r o m. t! r. ing. V lado T r e g u b o v. Institut /a liiologijo ima Se Biospeleološki laboratorij v Postojni. vodju dr. Jože Bole. 1 ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN GE JE SLOVENIJE Predsednik: akad. dr. Jovan Hadži. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko li i1 o d a r . akad. dr, Jovan H a d i i. akad. tir. Ivan Rakove c. 6. INSTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik: akad. tir. Milk» Kos. Znanstveni 3vet: akad. dr. Srečko B rod ar, akad. dr. Milko Kos, akad. dr. France Štele, akad. dr. Fran Z w i t t C r. a) Sekcija za občo in narodno zgodovino. Načelnik: akad. dr. Milko K o s. Znanstveni svetnik; dr. Pavle B I a z n i k. Zunanji znanstveni .sodelavec: dr. Mclitta P i ve c - S t e I e. b) Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik: akad. dr. France Štele. Višji znanstveni sodelavec: dr. Eioilijan C e v c. Strokovni svet: akad, dr. France Štele, univ. prof. dr. Stane M i k u ž, višji znanstveni sodelavec dr. Emilijan Cev c. c) Sekcija za arheologijo. Načelnik: akad. dr. Srečko B i o d a r. Višja znanstvena sodelavca: dr. ing, Mitja B rod a r, dr. Alojz S e r c e l j. Višja strokovna sodclavca: Stanislav Jcsse. Jaroslav 5 a s el. Strokovni svet: akad. dr. Srečko B rod ar. univ. prof, dr. Josip Klemene, ravnatelj Narodnega muzeja dr. ,|ožc K as te lic, višji strokovni sodelavec Stanislav J e s s e. 7. ORIENTAMSi 1CNI INSTITUT Upravnik: akad. dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet: akad, dr. Viktor Korošec, akad, dr. France Štele, dopisni član dr, Milan Grošelj. a, INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akad. dr. Bralko Kreft. Znanstveni svet: akad. dr. France Rezi a j. akad .dr. Bralko Kreft, univ. prof. dr. Anton Bajec, znanstveni svetnik dr. France Tomšič, višji znanstveni sodelavec dr. Jakob R i g l e r, a) Dialektološka sekcija. Načelnik: višji znanstveni sodelavec dr, Jakob Rigler. Asistent: Safti Seru e e. Zunanji znanstveni sodelavec: unir.prof.dr. line Logar, h) Leksikološka sckcija. Načelnik: Univ. prof. dr. Janku J uran č i Č. Znanstveni svetnik: dr. Lino L e g i s a. Višji strokovni sodelavci: Marija j a'tte ž ič , Joža Mese, Stanislav S u li a d o I n i k. Asistenti: Milena I I a j n š c k . Jciisava J c n c i e , I oni a ž K. o r o š c C , I v a na K o z I c v e a r , ^ iktor M a J d i é , Zvon k a Leder — M a u t i n i , Ada M u li a , Franc Novak. Marta Silvester. c) Etimološko-onomastična sekcija. Načelnik: okad. dr. France Be z ! a j. Asistenta: Drago M c r 1 c I j. M Mena Piškur, c) Komisija za slovensko gramatiko, 1 ilolngijo in pravopis. Predsednik: univ. p rol - dr. Anton Baje c. Znanstveni svetnik: dr. I" ranee 1 O in í i e. 9, INSTITUT ZA LITERATURE Upravnik: a kad. dr. Anion Oc v i rk. Znanstveni svet: akarl. ilr. France K. o Ij 1 a r , akail. dr. An ion C) e v i r k , akad. dr, Josip \ i d m a r. Znanstveni svetniki: Alfonz Gspan. Drago Sega. dr, Milena L ir S i Ž. Višji strokovni sodelavec: Nada P r a š e 1 j, Asistent: Primož Kozak. Zunanji znanstveni sodelavec: uni>. prof, dr. Anton S I o d n j a k, 10. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr. Franoe Bezlaj. Znanstveni svet: akad, dr. i ranee B e z la j , akad, dr. Bralko Kreft, univ. prof. dr. Vilko Novak, prof. Višje pedagoške šole Boris Merhar, ravnatelj Mestnega arhiva dr.Sergij Vilfan., znanstveni sodelavec Glasbeno narodopisnega inštituta dr. Zmaga K umer. Znanstvena svetnika: dr. Nikö K ure t, dr. Milko Mu t ¡četo v. Zunanji strokovni sodelavci: Univ. prof. dr. Vilko N o v ti k , ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij \ i 1 f an , prof. Ekonomske srednje šole Petrina O c v i r k. il. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: še ni bil izvoljen Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan Brecelj, akad dr. Alija K p š i r, akad. dr. Poliert N e u 1) a u e r. Zunanji znanstveni sodelavci: univ. prof. dr. Stanko Ha nič, primarij dr. Slavko Rakovec. docent dr. Miroslav KaI i š n i k. 12. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik; akad. tir. Alija Košir. Strokovni s\et: akad. tir. Alija Košir, akad. dr. Viktor K o ro-š e e , akad. dr, France S l e l e , univ. profesorja; ing. Albert Struna in dr. Stanko B a n i č . gimn. profesor v pok. Franc K a p u s. a) Pravna sekcija: Načelnik; akad. dr, Viktor Korošec. Člani sekcije: akademiki univ. profesorji dr. Gorazd K u š e j , dr. Makso S n u d e r L, dr. Ladt) V a v peti e ; univ. profesorji dr. Alojzij Fiuzgar, dr. Jože J n-hart, dr, Avgust M u n d a , dr. Vladimir VI n r k o . dr. Lconid Pitam ie( miiv. docent tir. Jaroinir B er a n. Znanstveni svetnik: dr. V ladimir K u k m a n. h) Tehniška sekcija: Načelnik: univ. prof, ing. Albert Siru n a. Strokovni sodelavci: ing. Stane Bnnač (za papirno industrijo), univ. prol. ing. Boris Ccrn igo j (za strojništvo), ing. \ enčeslav F ti n t c k (za ¡¡železnice), tin i v, prol. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing, Leo Knez (zn varilstvo), akad. univ, prof. ing. Feliks Lobe (za strojništvo), univ, prof. ing. Franc M la kar (za elektrotehniko), ing, Lev P i p a n (za raziskavo materiala), univ. prdf. Vinko Sad ar (za agronomijo), ing. Srečka Sajovic {za elektrotehniko}, Lavoslav Struna, (za redakcijo), univ. prof. dr. ing. Srdjan I ii r k (za gradbeništvo), ing,Lojze Žumer (za gozdarstvo in Jesno predelavo). Jezikovni Svetovalec; jtiiansivrni svetnik dr.Franoe Tomšič. c) Medicinska sekcija; Načelnik; univ.prof. dr. Stanko Banič. Strokovni sodelavci; a kad. dr. Alija košir, primarij dr,Mirko Karli ii, san.aiajor dr.Fran Smerdu, asistent dr. Miklavž K o Z it k. Jezikovni svetovalec; znanstveni svetnik dr. Lino L e g i S a. S io sekcijo tesno sodeluje veterinarska podkomisija v naslednji sestavi; Predsednik; n ni v. prof, dr, Janez Bat is. Sodelavci: univ. prof, dr. Len B igler, univ. docent F!knriii|ilu1 I I. RAZRED I lll&lltUl ru z^nHnvinc I Orient*' lislifni inslilut I< Spkcija Obïa in ini nid nu zguduvinzi R A Z R E DI i J II. K.4ZRED I hÜHnt IS ïlnveiLHki jcïik I I Institut lilcralirrt I II. Sekcijn Uli! tllluH itiu j fii du vi il îi Iniiirui /a iduri'libku nu r(n!iifîi-ijn 111. Frkcijs Arhcolojiju I IV. HAÏRED I V. RiZRED I Institut U rtJtiakovaiijt VrftsB 1 Inititnt iA fMgmflia Lu Zuvrd ra karlvfiufijv I I I I InititDl IillHnt Inititm Odhnr ¡ru 7.a za za urejtvdlljr puli>tinm- biolii^iju ijirdirinsjti! fa Y ne, F]nre WU» nde in t-cju SlgTEUijg Ti rnsiiioluSku kniiiisijn (spkci a) prêt Un, bj tctmiäkH, «) uhh] icid ski, f] ibu riivrhlm il il. d) muri nus Ilm) Preglednîca organizacije Slooenxke aktidemije znonoiti in umetnnsti Il O L A N ï ČASTNA ČLANA Josip B r o t - T i t o , predsednik SFRJ, mariai Jugoslavije. izvoljen 9. avgusta 1948. GL Letopis III, 79—115. E d V a r d K u r d e 1 j , predsednik Zvezne skupščine, izvoljen 6. decembra 1949. Gl. Letopis lil. 119—152. REDNI 1 N DOPISNI ČLANI 1. RAZRED Za zgodovinske tri družbene vede Redni člani ^ i k t o r Korošec, rojen 7. decembra 1S99, dr. inr,, redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v untiki na univerzi v Ljubljani: redni član od 2. oktobra 1956; upravnik Orienta lis ticne ga inštituta pri akademiji; načelnik pravne Sekcije terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteja SFRJ za orirniabsliko: član Inštituta za pravno zgodovino i Zagrebu, Société tîîlistoire du Droit fruïi-çais et étranger v Parizu, Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Association Internationale de Papyrologues affiliée à la Fédération Internationale des Etudes Classiques v Bruslju, ( omitalo scient ifien internationale revije ïura v Ga-taniji. Conseil scientifique [tri Revue Internationale fies Droits de rAntiquité v Bruslju, rediti član Società naliuna di Storia tlel iliritto: član Sociedade Brasileira de Romanitaa v Rio de Janeiro: podpredsednik Društva orienta lis tov Jugoslavije. Glej Ive t op is VIF L 55 56. Milko Kos. rojen 32. decembra 1H92. dr. pbil., zlata doktorska diploma Filozofske fakultete univerze na Dunaju 1966, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodo vinske vede na n ti iver/i v Ljubljani v pokoju; redni Élan od 7. oktobra lfJ*)H. načelnik filozofsko-filološko-historičnegu razreda od 31, januarja 1940 do 28. junij« 1941. od 19. maju 1930 slavni tajnik akademije, upravnik Inštituta za zgodovino pri akademiji in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino: dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i unijet-nosii v Zagrebu, Srp.ske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, PoIj>ke akademije znanosti v Krakovu (1947) in K.rfllovske českč Bpolečnosti nnuk v Pragi, član [jistiiuia ftir oster" reicbigche Geschicbtsforscbung no Dunaju, Glej Letopis I, 33—62. G or s z d Ku S e j, rojen 17. decembra HJIJ7, dr. i nr., redni profesor z« teorijo države in prava iu primerjalno ustavno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oktobra 1958: član Internatonal Law Association v Londonu, Société de Législation Comparée \ Parizu iu mednarodnega prezidija Fundatio Gro-tiana intern a tionalis iuri gentium propagando addicta v Miin-clin il Glej Letopis IX. 33 -34, I' r a n C è Stelè, Tojen 21. februarja 188b, dr, plu!., zlata doktorska diploma Filozofske fakultete univerze na Dunaju redni profesor zu umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 16. maja 1941). načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 1. julija 1942 do 2. oktobra 1945. tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od J4. juliju 194H tlalje. načelnik sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino, načelnik umetnostne sekcije Terminološke komisije pri akademiji: dopisni član ju gosi avenske akademije znanosti i um jet nos t i v Zagrebu, Častni član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, dopisni član Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član AICA pri UNESCO, član Instituta ftir bslerreichiiïclu! Gescliiclitsforscbulig na Dunaju: častni clan Društva jugoslovanskih konservatorjev, Prešernova nagrada za življenjsko delo l%6. - Glej Letopis L 113-123. M a k so H ou d e r I . rojen 13. oktobra 1893, dr. i ur., redili profesor za ustavno pravo SFRJ na univerzi v Ljubljani; redni Član od 2L oktobra i 936: dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i umjetnosli v Zagrebu: član Late............ I .aw Association v Londonu, .sveta Association de Science politique v Ge-nèvi in Association du Droit comparé v Parizu. — Glej Letopis Vil L 37—38. I ado Va v petič, rojen 26. junija 1902. dr. iur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oktobra PJ38; ravnatelj Inštituta za javno upravo in delovna razmerja pri pravni fakulteti v ! juh-Ijani; član Instit nt international du Droit comparé v Parizu, International Lww Association v Londonu in Association internationale pour ¡enseignement du Droit compare v Strasbourgu, — Glej Letopis IX. 35— Boris Z i h e r 1. rojen 25. septembra 1910, redni profesor za ohčo sociologijo na Filozofski fakulteti univerze in na \ isoki šoli za politične yede v Ljubljani; dopisni član od 6, decembra 1949. redni član od 17. oktobra 1958; zvezni ljudski poslanec, član (.'K ZK | in predsedstva CK Zk Slovenije. — GJej Letopis III, 165 171 Ln IX, 38- 40. Fran Z witter, rojen 24.oktobra 1905. dr. phiL, redni profesor zu občo zgodovino novega veka na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junij« 1953. redni član od 17. oktobru 1958; predsednik sveta Studijskega centra za zgodovino slovenskega izseljeustva; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu: predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo (do 10. decemhra 1966). — Glej Letopis V, 70 82 in IX, 41—42. Dopisni člani Milan Bu rt oš, rojen 10. novembra 1001, dr. itn.. redni profesor na Pravni fakulteti univerze v Beogradu: dopisni član od 17. oktobra 1958; redni član Srpske akademije natika i umetnosti v Beogradu in njen podpredsednik; redni član Inštituta za družbene vede \ Beograd 11, član sveta Instituta za primerjalno pravo v Beogradu in Inštituta /a mednarodno politiko in gospodarstvo, član pravnega sveta /veznega izvršnega sveta SFRJ; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Mednarodne diplomatske akademije v Pariza. Akademije za družbene znanosti v Pluladelpbiji, zunanji član korenske akademije Stanislas v Ntmevju. Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washingtouu, Société de Législation Comparée v Parizu, podpredsednik International LftW Association V l.oiidoiin. dopisni član Mednarodnega instituta za mednarodno pravo, stalni Član Pomorskega mednarodnega komiteja v Bruslju, član stalnega mednarodnega ar bit lažnega sodišča v Haagu, član komisije OZN za kodifikacijo medli a rod nega prava, predsednik izbranega sodišča Zvezne gospodarske komore Jugoslavije, član predsednik tía zunanje-trgovske arbitraže v Beogradu, začasni sodnik Vrhovnega gospodarskega sodišča, član stalnega konzul ta ti v nega odbora OZN za problem arhiva Društva narodov, (Mej Letopis IX. 4" 44. Jovan Djordjevič, rojen tO. marca 1908. dr. ¡ur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo n;i univerzi v Beogradu: dopisni član od 17, oktobra 1958; redni Član Srpske akademije nauk« i umetnosti v Beogradu, dopisni Slan Jugosln-venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Član Mednarodne akademije za politične znanosti in Lista v no pravo, član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo, predsednik prnv-negU' sveta Si li J: pridruženi profesor Pravne fakultete v Parizu. Glej Letopis IX, 43—41). I. e o rt GerŠkovič. rojen 2. februarja 1910, dr. iur.. redni profesor političnih znanosti v Zagrebu: dopisni član od 17. oktobra 1958: zastopnik in predsednik organizacijsko-poli-tičnega sveta Sabora Sil Hrvatske, i lan pravnega sveta SFRJ. — Glej Letopis IX. 49- 50, Ljudmil HanptmanD, rojen 5, februarja 1884. dr. pliil.. zlati doktorat univerze v Gradcu: redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču \ Zagrebu v pokoju: dopisni član od Iti, maja 1940: dopisni član Stpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Kralovske čeake společnosti nauk v Pragi; zlata Jirečkova medalja za življenjsko delo, podeljena od Sudosteitropa-Gesellscliafi v Miinclinu l%2. Glej Lefopis T, 166 167. Marko Kostrenčid, rojen 21. marca i 884, dr, iur., častni doktor Karlove univerze v Pragi: redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do J9. stolet ja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1933: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Glej Letopis \, 74—73. \ ojesla v Mole, rojen 14. decembra 1SS6. dr, plLil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Ivrakovu v pokoju: dopisni član od 22. decembra 1961: redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu (1947), Časi ni Član poljskega društva u met nos t iti h zgodovinarjev. Glej Letopis XII. 29 54. G rg a Novak, rojen 2. aprila 1838. dr. pliil., dr. h. c. univerze na Dunaj u. redni profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 22, decembra 1961: predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu (od 1958): dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju, časmi Član Romunske akademije znanosti v Bukarešti, član Deputazione stories per le Venezic v Benetkah, Accademia del Mediterraneo v Palermu, lstitnto ituliano d i prcisloria e protostoria v Klorenci, lnstitutum Arebaeologicum Germanicum v Berlinu. Glej Letopis XII. 35 57, J T. RAZRED Za filoloike in literarne vede France B e z I a j , rojen 19. septembra 1910; dr. phiL, redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na h ilo-zofski fakulteti univerze \ Ljubljani; redni član od 3. julija 1964: upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji. Glej Letopis XV. >1 "54. L r a n ce K o b I ar, rojen 29. novembra 1889: dr. phil., redni profesor na Akademiji za gledaliSče, radio, film in televizijo v Ljubljani; redni član od 3. julija 1964: tajnik razreda za fileloške in literarne vede od 22. januarja L%5 dalje; predsednik Slovenske matice. — Glrj Letopis aV, it—38, Anton O 6 vir k, rojen 23. marca 1907: dr. pkil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo nu Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 3, julija 1964: upravnik Inštituta za literature pri akademiji, — Glej Letopis XV, 39—40. Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1895; dr.h.e, univerze v Ljubljani; redni član od ti. decembra 1949: od 2~. oktobra 1952 predsednik akademije; predsednik Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Jugoslavenske akademije znanosti i umjetiiosli v Zagrebu in liomun.ske akademije znanosti v l^u-kareSti. Prešernova nagrada 1966: Sierijina nagrada za širjenje dramske umetnosti in gledališke kulture 1: red oficirja književnosti in umetnosti francoske vlade 1%6, — Glej Lelopis HT, 172—1H4. Dopisna 6 1 a n a Milan Grošelj, rojen 19. septembra 1902, dr. pliih. redni profesor za klasično lilologijo na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 17. oktobra 1938. — Glej Letopis IX, 53- 34. Janko Lav rin, rojen 10. februarja 188?, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottin-ghamu; dopisni član od 2. oktobra 1956. — Glej Letopis \!II, 39—42. 111. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične nede V c n č e Koželj, rojen 17. septembra 1901, tir. t celin., redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljub-Ijani: dopisni član od 2. junija 1953. redni član od 21, decembra 1962. Glej Letopis IX, "i 56 in XIII, 31. Anton Ku h el j, rojen 11. novembra 1902, dr. ing., redni profesor za mehaniko na univerzi v Ljubljani: redni clan od 6. decembra 1949: od 22. decembra l%l podpredsednik akademije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis 111. str. 183. F eliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894. redni profesor za predmete s mehanska tehnologija* in »gradnja obdelovalnih strojev* na univerzi v Ljubljani; redni elan od 6. decembra 1 redni član College international poni- L etude selen! i fique des techniques de production mecanique. Glej Letopis 111. 186—187. Anton Peter 1 i n, rojen 25. septembra 1908, dr, sei. nat.. dopisni član od 21, decembra 194li, redni član od 6. decembra MM'}; flaa American Association for the Advancement ol Science (Washington), Fellow of American Physical Society (Washington), American C hemical Society (Washington), Deutsche k n Moid Gesellschaft (Kolu), Deutsche Pliysikalisclie Ge-sellsehuft (llanau), Society ol Sigma X (New liaven), Society oi Rhrology (Washington), glavni urednik MaeromoleCiilar Review (New ^ ork), sourednik Makroinolckuinrc { hemic (Mainz), elan Advisory Board revij Journal of Materials Science (London) in Journal o I Polymer Science (New \ork). — Glej Letopis II. 45--46. Josip Plemelj, rojen 11. decembra 1873 na Bledo, dr. pliil.. častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani od njene ustanovitve do 30, junija 1957. redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od 7. oktobra 1938, načelnik matematično prirodoslovaegu razreda oziroma ra/icdn /a matematične, pri-rodoslovne i ti tehnične vede od 16. julija 194-2 do 30. septembra 1949; dopisni elan J u gos la venske akademije zna nosi i i unijetnosti v Zagrebu, Hrpskc akademije nauka i ume t n Osti v Beogradu ill Bayerisciie Akademic der Wisseiischu I ten v iVIiiU-chnn. Glej Letopis 1, 93—94. Ivan Vid a t, rojen 17. januarja 1918, tir. phiL, redni proTesor za matematiko na univerzi v Ljubljani; dopisni e Iti ji od 17. oktobra I95N. redni član od 21. decembra 1962. — Glej Lelopis IX, 55 -56 in XII. 32. Dopisni član Zoran Rani, rojen 14. septembra 1904; dr, tehniških znanosti; redni profesor iti direktor inštituta za procesno leh-niko na Tehniški visoki šoli v Braunscbnraigti; dopisni član oil 3. julija 1^64: član znanstvenega sveta Arhcitsgeincinschurt industrieller lorschungsvcrcinignngen. član znanstvenega, sveta Verfahrenfltechnische Gesellschafi. — Glej Letopis XV. 47—49. IV. RAZRED Za [trirodoxlouiiû in medicinske Dede Redni člani Bogdan Brecelj. rojen 6. maja 1906. dr. med., redni profesor za ortoped i jo na Medicinski fakulteti, univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani, strokovni svetovalec Ortopedske bolnice v Valdoltri; redni član od 6. decembra 194*1; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnost] v Beogradu in j ugosla venske akademije znanosti i um je tn osti v Zagrebu, inozemski član Akademije medicinskih nauk SSSR v- Moskvi; častni člun Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani. član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Bruslju (S. I. C, O. I',), častni clan Société française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu, član International Society l'or Rehabilitation of the Disahled v New Yorku, nacionalni delegat Udruženja ortopeda i trauniàtologa Jugoslavije pri S. L C. O. T.. Corresponding editor revije Journal ol Bone and Joint Sttrgery za Jugoslavijo. — Glej Letopis III, 199—2- S reč k o H roda r. rojen 6. maja 1893. dr. pilil-, redni profesor za prazgodovino človeka na univerzi v Ljubljani v pokoju: dopisni člun od f), decembra 1949, redni član od 22. junija 1953. Upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni: načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji; častni član Arheološkega dr uit va Jugoslavije; dopisni član H. Oberninier (.¡esell- scbaft fiir die Erforschung des Eisaseitalters Und seiner Kulturen (Erlangen). — Glej Letopis 111. ii05 206 in Letopis V, 98 100. JoTan Had.il, rojen 22. novembra 1884, dr. pliil., redni profesor za zoologijo: redni član od 7. oktobra 1958, načelnik matematično-p rir odoslo vnega razreda od 28. januarja 1959 od 10, oktobra 1940. tajnik razreda za pri rod oslov ne in med i finske vede od 30, septembra 1949 do 8. oktobra 1955, upravnik InšliluTa za biologijo pri akademiji, predsednik Odbora za urejevanje lavne, flore in geje Slovenije, predsednik Med-akadcmijskega odbora za favno in lloro Jugoslavije, dopisni elan ]u gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu i u Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni Elan Prirodoslovnega društva in Društva za raziskovanje jam v Ljubljani. Sooicdad Lspanola de llistoria tNatural v Madridu, član Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije v Beogradu; nagrada AYXOJ-a za 1966. — Glej Letopis L 29—50. Ali j a Košir, rojen 6. aprila 1891. dr, med,, redni profesor za histologijo in emhriologijo v pokoju, strokovni in raziskovalni vodja Histološko-embriološkega inštiiuia medicinski- Fakultete v Ljubljani; predsednik Terminološke komisije pri akademiji; redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis \ 1, 45—4B Robert Neubmer, rojen 7- decembra 1895, dr, med., redni profesor za itizjologijo na Medicinski fakulteti \ Ljubljani: redni elan od 22, decembra 1961; častni član Slovenskega zdravniškega društva; častni član Združenja ftiziopnevmologov SBS, častni predsednik Združenja med iti li Cev v Ljubljani, častni Član Centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije; dopisni Slan Združenja nemških specialistov za pljučne bolezni in Francoskega društva ftiziologov; član American Collcge of Chest. Phj sicians in American Thoracič Societv; član skupine ekspertov Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne zveze borcev; glavni urednik časopisa uberkuloza«. — Glej Letopis XII, 58—39. Ivan Rakovec, rojen 18. septembra 1899, dr, phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od decembra 1949, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede, upravnik Inštituta za geologijo m Inštituta za geografijo pri akademiji: častni član Slovenskega geološkega društva, dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega pa leon to loškega društvu. — Glej Letopis II, 47—53. O d p i a u i čl ii n i Brani mir (■ u 5 i é , rojen 6- n pri la 1901 ; dr, med., dr. pili!.. r<_*dtii profesor 2a olorinolaritigolngijo na Medicinski Fakulteti v Zagrebu; dopisni član od 3. julija 1964; pravi član Ju gosi a venske akademije ananas ti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Srpskc akademije uanka i umetnosti v- Beogradu, redni član društva otorinolaringologov Collegium Otolaryngo-logicum Amie it i ac Sacrum, častni predsednik grškega otoneu roof ialmološkega društva, častni člnn poljskega, bolgarskega in češkega, dopisni član avstrijskega društva otorinolaringologov. — G le j Letopis XV, 41 46. K r a n j O Kogoj, rojen 13. oktobra 1894, dr. med., dr. SC. med. ii. e. univerze v Ljubljani, dr, b.c. univerze v Gradcu, profesor za dci-matovenerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1953: pravi čina Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in njen podpredsednik. dopisni član Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Švicarske akademije medicinskih znanosti. Član Deutsche Akademie der Naturforselier Leopoldina Halte a/d Sanic, častni član oziroma dopisni član ameriškega, avstralskega, berlinskega, bolgarskega, britanskega, češkoslovaškega, dunajskega, finskega, francoskega, bambnrškcga. iranskega, italijanskega, madžarskega, jnehikauskega, moskovskega, luiiticiien-skega, nemškega, poljskega. Švedskega in vcncztielskega detnia-iološkcga društva, francoskega alergološkega društva, nemškega društva za esietično medicino; Častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani. Zbora liječnika Hrvatske v Zagrebu in Češkoslovaškega zdravniškega društva J. !.. Fur-kvne v Pragi. — Glej Letopis V, 101 — 102. O t Ii m a r k ii It n . rojen 5. novembra 1892, redni profesor za paleontologijo in puJeobiologijo na univerzi na Dunaju, dopisni član od 6. februarja 1965. redni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju i" Akademije znanosti v Atenah, dopisni Član Srpske akademije nauka r umetnosti v Beogradu, častni doktor univerz v Aten ali, Beogradu ni Bukarešti, častni član Slovenskega geološkega društva in paleontološkega društva v indiji. — Glej Le topiš XVI. 53—54, Janez M i 1 č i nsk i, rojen 3. maja 1913, dr, i ur., dr, med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani; dopisni član od 22, decembra 1961; inozemski dopisni član Société de Medicine Légale de France, titularni član Académie Interna- t ¡finale de Medicine I .épate et Sociale, časi ni član Socictà Italians tli Medicina legale e delte Assicurazioni, dopisni član Denlselie Ciesellselialt fiir geriohtiichc lind koz mir Medizin, član Mednarodnega komiteja za alkohol in promet, član uredniškega odbora s I lie International MiCrolilin journal of I,égal Medicines (Mew \ork), častni član poljskega d ruši va za sodno medicino in kriminologijo, predsednik I druženja za surîsku inedieimr SFRJ, podpredsednik medicinske sekcije IJdružcnja za medn-narodno pravo SFRJ. Glej Letopis Xil, 43 4-3. Franc Novak, rojen 2. junija 1908, dr.se., dr, med., dr. med, lui. univerze v Torinu, redni profesor za porodništvo tn ginekologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in ravnatelj Klinike za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani; dopisni « lan od 22, decembra 1%1, častni Član Societas Gynaecologica et Obstoiricia Italica, častni član Českoslo venske lékarské spo-lečnosri J. L. Purkyne, član Fédération I n tenia lion ale de Gynécologie et d'Obstétrique, predsednik za Jugosla\ ijo World Association for Gynecological Cancer Prevention, član The Oral Advisory Group of the Medical Committee of International Planned Parenthood Federation, častni član Slovenskega zdravniškega društva, podpredsednik Udruženja ginekologa i opste-tričara Jugoslavije, predsednik ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, — Glej Letopis XII, 4b—48. S i n i š a Stanko v ié, rojen 26. marca 1892, dr. pbil.. redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1955; redni član Srpske akademije natika i umetnosti v Beogradu, ti opisu i član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, inozemski član Akademije nauk SSSR v Moskvi. — Glej Letopis V. 107 -104. Alojzij Tavčar, rojen 2. marca I8(>5. dr. tus., redni profesor za genetiko in ž lab t njen je rastlin na vseučilišču v Zagrebu ; dopisni član od 2, juniju 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni Član Masarykove akademie p race v Pragi, častni član Scientific Society Sigma X, Cornell University, New York, — Glej Letopis V, 105—106- K 0 S t a T 0 d 0 r O v i C , rojen 5. julija 1887, dr. lued,, redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1955; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Iujiiik njenega razreda za medicinske vede, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, častni predsednik Srpskega lekar.skega dru 51 va, častni član več po- d in/nir Srpskega lekarskega društva in Saveza lekarskili dru-štava SFRJ, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu, Združenja ameriških medicinskih avtorjev, Znausfvcno-medicillskega društva zdravnikov Štajerske, častni elan Cesko-slo venske lekareke .s p o leč nos t i J. E. Purkync v Pragi, častni člun društva Union medicalc Balkan ¡que v Bukarešti. — Glej Letopis V. 107. A n d rej O, Zupančič, rojen 27. januarja 1916, dr, med., redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti univerze v 1 jubljani in predstojnik Instituta za patološko fiziologijo v Ljubljani; dopisni član od 3. julija l'K>4<: član Royal Society of Medicine v Londonu in Biochemical Society v Londonu. ■ Glej Letopis XV. 50—51. V. RAZRED Za umetnosti Redni liani France Bevk. rojen 17. septembra ltt90. književnik, redni član od 2, junija 195), tajnik razreda za umetnosti od 28. oktrobra I960 do 26. novembra 1966. - filej Letopis 110— 115. Alojz Gradnik, dr. tur., rojen 5. avgusta 1882, književnik. redni član oil 21, decembra 1962. — Glej Letopis XIII. 33-58. B o ž i d a r J a kac, rojen 16. julija 1899, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani v pokoju; redni član od 6. decembra £949; dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Glej l etopis III. -07— 215. Boris Kalin, rojen 24. junija 1905. redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kipar-mojsier: redni član od 2. junija. 1953. — Glej Letopis V. 121 122. G o j m i lf Anton Kos. rojen 24. januarja 1896. redni profesor nu Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani \ pokoju: akad, slikar: redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis III, 214- 215. G i ril Kosmač, rojen 28, septembra 1910, književnik, redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, 49 55. M i 3 k o Kranjec, rojen 15. septembra 1908, književnik, redni chin od 2. junija 1935; dopisni član Jugoslavcnske aku-demije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpskc akademijp nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 125- -132, B ra t k o Kreft, vojen 11. februarja 1905, dr. pbil., redni prolcsor za novejšo rusko književnost: književnik; redni clan od 22. decembra 1961; dopisni član Jugosln venske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu; upravnik Inštituta zn slovenski jezik pri akademiji, predsednik Slavističnega društva v Ljubljani, član osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega komiteja. član Mednarodnega s lui igličnega komiteja. — Glej Letopis XII. 65 64. 1' rane e M it e 11 č, rojen 27. aprila 1907, Tedni profesor za slikarstvo in risanje na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, redni član od 6. Februarja 1963. Glej Letopis XVI, 31 35, L u c i j a u Marija 3kerjanc, rojen 17. decembra 1900; redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni clan od 6. decembru 1949. — (dej Letopis lil. 2f6 220. \ I ti t! i m i r P a v š i č - M a t e j Bor. rojen 14, a pri la 1913. književnik, redni član od 6. februarja 1965: dopisni član Jugo-sl a venske akademije znanosti i um je tri ost i, predsednik slovenskega Pen-kluba, — Glej Letopis XV, 36- 52. Dopisni člani I v o A n d r i c , rojen 10. oktobra IH92. književnik : dopisni član od 2. junija 1953: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni clan ¡ ugos la venske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu: Nobelov nagrajenec za književnost v letu' 1961, Glej Letopis V, 135—154. T. O j Z e D o 1 i u a r , rojen 19. apri la 1893, redu i profesor na Akademiji za umetnosti \ Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 157- 138. Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893, književnik: dopisni clan od 2. junija 1955: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjeinosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. -- Glej Letopis V. 150 141. U M K LI ČLANI R « d n K i| sej, rojen 21, julija 1873, umrl lO.maja 1941. Dr. ¡ur., redni profesor za Cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1, 185—190. M e tod Dolenc, rojen 19. decembra 1875. umrl 10. oktobra (941. Dr. iur„ redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7, oktobra 1938, načelnik lega razreda oil JK, januarja 1939 do smrti. — Glej Letopis L 193-197. Gregor Krek, rojen 27. junija I8T4, umrl 1. septembra 1942. Dr. i n r., redni profesor rimskega in državnega prava na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7, oktobra 1938; prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1**58 do I L julija 1942. — Glej Letopis L 201—238. Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra IH53. umrl L decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistema t i ko: d Op i itn i član malcnialičnu-prirodoslovncga razreda od 16. maja 1940, (île j Letopis L 241 257. I' e r ti t il a n d S e i d I , rojen tO. marca 1856, umrl t. decembra 19+2. Reulčni profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologi jo in geologijo; dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda od 16, maja 1940. — Glej Letopis L 261-290. H i li tt rd j a k op ič. rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda Oil 7. oktobra 1958. -■ Glej Letopis 1. 41—43: 11, 73 -89, A n t o n Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944. Dr. pbil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, dopisni član filozofako-f iloI oš ko-11 i s to r i čnega razreda od 16. maju 1941), — Glej Letopis L 157—160; IL 61 74. M a t ij a J a in a , rojen 4. jautiaTja 1872. umrl 4. aprila 1947. Akademski slikur: redni član umetniškega razreda od 7.oktobra 1938. Glej Letopis 1, 47—49; II. 90 -103. Ivan Regcn, rojen 9. decembra 1868. umrl 27, juliju 1947. Dr. phil., gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda otl i6. tnaja 1940. — Glej Letopis L J 75—J 76; 11. 104-105. M i l a o Š k e r I j ■ rojen 4. septembra 1875, u Mir! 8■ decembra 1947. Dr. i Ur., redni prolesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo lia univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16.maja 1940. — Glej Letopis L 127 — 150; 11, i06-- 125. O t o n Zupančič, rojen 23. januarja i878. umrl 11. j linija 1949, Književnik; redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 151- 153, 111. 225—256. France Kidrič, rojeu 23. marca 1880. umrl 11.aprila 1950, Dr. piti!., redni profesor za starejše slovanske m slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije; redni član filozofsko-filološko-lnstoričnega razreda od 7. oktobra J938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik lega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. — Glej Letopis I, 51—61; El. 54—44; lil, 257—266; IV. 86—100. S e r g e j Ivanov i é V a v i I o v, rojen 24. marca I89|, nmrl 25. januarja 1951. Prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, prirodoslovne. medicinske in tehnične s edi1 od 7. novembra 1947. Janko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, «mrl 3. februarja 1951. Dr, plii!., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice \ Ljubljani v pokoju, slovenski bibliograf; dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filo-logijo od 21. decembra 1946. - Glej l.efopis II. 54—58; IV, 101 -124. M-atija Murko, rojen 10. februarja 1861, umri tt. februarja 1952. Dr. phil,. redni profesor za slovansko filologijo un Karlovi univerzi v Pragi v pokoju: dopisni član filozolsko-filofoško-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 172—174; V, 168 -1:7. Fran Ha in o v š , rojen 14. septembra 1B90. umrl i 6. septembra 1952. Dr, pliil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika uu univerzi v Ljubljani; redni član filozofsko-f i loi o.š ko-historien ega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik akademije od It, julija t942 do 19.maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do ainrli: upravnik Inštituta za slovenski jezik. Glej Letopis I, 105 110; V, 148—160. Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umrl II. aprila 1953. Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ; redni član raz- reda za z.godov inske in družbene vede od 6. decembra 1949, — Glej Letopis III. 136— i64: Y. 161 — 167. L n c i en I c h ii i e r c , rojeu 13. maja 1893. umrl 6. decembra 1934. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na nhiverzi v Montpelliern; dopisni član razreda za filotoške in literarne vede od J. junija 1953. — illej Letopis V, 92—94; VIL 59 65. Pavel L u n a č e k , rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955. Dr, med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik Ginetkološko-porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani: redni član razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 36, junija 1934, Glej Lelopi* VI, 61-65: VII, 35-38, Petar Skok, rojen L marcu 1881, umrl 3. februarja 1956. Dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V. 89—91: V! J I. 77 82. J a ii k o Polet:, rojen 19. avgusta 1880. umrl 12. unija f956. Dr. iiir.. red,ni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 7. oktobra 1958; načelnik pravnega razreda od 25. februarja 1949, predsednik Terminološke komisije pri akademiji. Glej Letopis L 97—101: VIII. 48—60. Jože Plečnik, rojen 23, januarja 18™J, umrl 7. januarja 1957. Redni profesor za arbitekluro mi univerzi v Ljubljani: redni član od 7, oktobra 1938. — Glej letopis 1, 87 89: VIII, 61 —76. Hajko ¿V a Ii 1 i g a 1 . rojen 14. aprila f877, umrl 29, marca Ž958. Ur. pliil.. redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in Častni predstojnik Slovanskega inštitute na univerzi v Ljubljani; redni Član od 7. oktobra !93K, prvi predsednik akademije od 4. januarja 1959 do 27. junija 1942. načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 2. oktobra I945 do 30. septembra I949. — Glej Letopis I, 71 -75: IX. 63 67. F rane k s a v. Luk m a n . rojen 24. novembra I8B0, umrl 12. junija 1938. Dr. tbeol., dr. pilil., redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na Teološki fakulteti \ Ljubljani \ pokoju: dopisni član od 16, maja 1940. Glej Letopis I. 16R 169: IX, 78—81. 5 Ltlopi- A d d t i j a 5 t a m p a r , rojen 1. septembra 1888. umrl 26. junija 1958- Dr. med., redni profesor zu higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik J ngosla venske akademije znanosti i nnijctnosli; dopisni član od 7. novembra 1947. - C i le j Letopis IX, 82—84. Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. sepiem-tra i 958. Dr. plii!.. redni profesor za zgodov ino umetnosti na univerzi \ Ljubljani v pokoju, redni član od 2. junija 1955. -Glej Letopis Y. 6"—"5; IX. 68 77. K a z i m i e r t Nitscb, rojen 1. februarja 1874. umrl 36. septembra 1958. Profesor poljskega jezika na univerzi v K.rakov u: dopisni član od 7.novembra 1947, Glej Letopis IX. 85—87. Pavel Golta, rojen 10. aprilu 1887. umrl 15. avgusta 1959. Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju: redni član od 2. junija 1955. Glej Letopis V. 116 120: X, 54—59. A 1 e k s a rt d a r Belic, rojen 2. avgusta Î876. umrl 26, februarja i960, Dr. plii!.. profesor za lingvisti ko na univerzi v Beogradu v pokoju: predsednik Srpske akademije nauka: dopisni član od 7. novembra 1947, Gléj Letopis XI. 56 58, Anton i, a j o v i c , rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1900. Komponist in muzikolog. Redni član od Iti. maja 1940, lajnik razreda za Umetnosti od 50. septembra 1949 do smrti. - Glej l.,etopis L 65 - 67 in XL 54 55. Ejnar D y g g v e. rojen 17. oktobra 1887. umrl 6- avgusta 1961. Dr. h. c,. dr. ing. b, c., arhitekt iu arheolog. Dopisni član od 17. oktobra 1958, Glej Letopis IX. 47 —48 in 81-82. Božidar L a v ric, rojen 10. novembra 1899. umrl 15. novembra 1961. Dr. med., dr. b.c., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik Kirurgične klinike: redni član od 6. decembra 1949. od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis III. 201 202 in XII. 72—80. 7. de nèk Nejedly. rojen 10, februarja i 878. umrl 9, februarja !9fi2; profesor Karlove Univerze v Pragi: prezideni Akademije znanosti CSR. Dopisni član od 7. novembra 1947. F ran Šaleški 1'' i n ž g a r . rojen 9, februarja 1871. umrl 2. juniju 1962: književnik; redni član od 7. oktobra 1938. od 28. januarja 1959 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis I. 23 25 in XII L 45 — 46, Milan Vidmar, rojen 22. junija 1995. umrl 9. oktobra 1962. tir. h. c.. tir, lecliu.. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; redni član od 16. maja 1940. načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od fO. oktobra 1040 do 16. junija 1942. predsednik akademije od 27. junija 1042 do 2. oktobra 1945. tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede t>d 30. septembra 1949 dalje, upravnik Institut« za elektri-ško gospodarstvo od 1. junija 1944 do L maja 1959, kouzulent tega inštituta od t, tnaja 1959 dalje, — Glej Letopis L 130 - 142 iti XII I. 47 50. V a I e V o a k . rojen 21. februarja 1886. umrl 27. novembra 1962, dr. pbil., redni profesor za botaniko na vseučilišču \ Zagrebu v ¡lokoju. dopisni član od 2, junija 1955. Glej Letopis V. 108—109 in XIII, 5J -55. Anion So vre. rojen 4. decembra 1885. umrl Lmajfl 1965. Redni profesor za grški jezik na univerzi * Ljubljani. Redni član od 2. junija 1933. — Glej Letopis V. 86-88 in XIV. 36—38. M i I a n B o g d a n o v i č . rojen 4. januarja 1892. umrl 28. februarja 1964. Književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do (949, od 1949 do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2, junija 1955. Glej Letopis V. 135 -156, Maks Samec, rojen 27. junija 1881. umri I, julija 1964. Dr. plii!.. redni profesor na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945. nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Boris Kidrič,: \ Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redili član od 6. decembra 1949. Od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za ma tem a lične, fizikalne in tehniške vede, — C'le j Letopis 111. 189—198 in XV, 60- 61. J u š Kozak, rojen 26- junija 1892, umrl 29. avgusta 1964. Književnik, Redni član od 22. decembra 1%!. — Glej Letopis \li. 54-62 ill XV, 62-64. Ivan Graferatier, rojen ?. m area 1680, umrl 29, decembra 1964. Dr. pilil., profesor v pokoju. Dopisni član od 16. maja 1940. redili član od 2!. decembra 1946. Tajnik razreda za filolo.ške in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti, upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji. — Glej Letopis I. 161-165 in XV. 65—7i. Ill j a Djuričič, rojen 18. julija 1898. umri 2. aprila 1965. dr. med., redni proleSor za fiziologijo na \'eterinurski fa- Lulteti univerze v Beogradu ; dopisni član od 22. decembra l%t; predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Glej Letopis XII. 40 42 in to knjigo Letopisa, sir. 50—52. Igor lav čar, rojen 2. novembra 1R99, umrl 27. decembra 1965: dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v pokojni redni član od G. deceoibta (949, uprav nik Inštituta Ka medicinske vede pri akademiji. Glej Letopis HI, 203-204 in XVI, 65-65. [vo Krhek, rojen 35, avgusta 1890, umrl 1.6. januarja 1966, dr iii!., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu, dopisni član od 17. oktobra 1938. — Glej Letopis IX, 51 52 in to knjigo Letopisa, 'tr, 53—55. Anion Mel ik. rojen i. januarja J 890, umrl 8. junija 1966, dr. p bil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani; dopisni clan od 16; maja 1940, redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji, — Glej Letopis 1, 170 -171 in to knjigo Letopisa, str.5?—46. Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907. nmrl 19. junija 1966. izredni profesor ua Akademiji za glasbo v Ljubljani v pokoju: redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V. 125— 124 in to knjigo Letopisa, str. 47—49. ANTON MET. IK Dne 8. junija 1966 je umrl prof. dr. Anton .Melik. redni član SAZU, tajnik razreda za pri rodos lovne in medicinske vede in upravnik inštituta za geografijo SAZU. glavni pobudnik razvoju slovenske geografske znanosti, eden najvidnejših geografov v Jugoslaviji ter tudi izven svoje stroke viden javni in kulturni delavec. I mrl je nenadoma, sredi dela in načrtov. Profesor Melik je bil rojen dne I. januarja 1890 v Črni vasi. siromašni in neuspeli agrarni koloniji mi Ljubljanskem barju, v malokmočki, inkonkoe kmečko-proieiarski družini. Gimnazijo je končal v Ljubljani leto 1910, noto pa je na filozofski fakulteti na Dunaju študiral geografijo in zgodovino ter iz njiju 191 h diplomiral. Ze kol 21-letni Student je 1911 prvič stopil v' javnost pod psevdonimom Andrej Rušar v takratni reviji ' S lova ti i s prispevki leposlovnega značaja. Od lakrai do njegove smrti je potek Iti 55 let vseskoz delovnega življenja. č'e hočemo i o delovno pot pokojnika na kratko preleteli, se nam na njej izluščijo tri značilna razdobja. Zli prvo razdobje, ko je hi I pokojnik še študent t" potem srednješolski profesor, je značilno predvsem njegovo publicistično in pedagoško-priročniško tlelo: tirugo razdobje, v katerem je zasedel katedro geografije na ljubljanski univerzi. Označuje OSredni ocen ost v individualno ¿naostvenu-raziskovalno delo in v začetke organizacije kolek tii nega geografskega dela še v stari Jugoslaviji; tretje razdobje Melikovega del«, že v socialistični Jugoslaviji, pa odlikuje poleg obsežnega nestrokovnega, družbena-političnega dela Meli-kovo siri-niIjcnjc za organizacijskim razmahom slovenske geografske znanosti, v individualnem delu pa sinteliziranje lastnega znanstvenega dela. Od leta 191? do leta 1927 je mladi Melik služboval v Ljubljani kot gimnazijski profesor. Ze takoj v začetku, v prevratnih letih 1917 1919. se je začel oglašati v »Slovanih , v Ljubljanskem zvenu« in drugod poti psevdonimom Anton Pohoda, Napisal je predvsem vrsto značilnih publicističnih člankov o problemih novih poti. ki naj bi jiii ubirali jugoslovanski narodi po razpadu Avstro-Ogrske, V j Liáosla v i ji je Meljjp svojo zavzetost za novo državno skupnost v letih svojega srednješolskega službovanja pokazal s svojimi, prožno sestavljenimi, tako rekoč improviziranimi poljudnimi priročniki o zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev (1921) i a o zemljepisa Jugoslavije <1921—1922), kakor tudi s Svojimi Srednješolskimi učbeniki. V geografski znanstveni lite-ratlin se takrat še ru pojavi L saj lake literature takrat pravzaprav sploh še ni lulo. Slovenska univerza je sicer že obstajala, toda glavna pezn javnega kulturnega, pa tudi znanstvenega dela je, podobno kakor poprej v Avstriji, še vedno slonela na ramah agiltiib srednješolskih profesorjev. I o je veljalo vsaj za nekatere Stroke, še posebno za geografijo. Saj je moral takrat njeno katedro na univerzi za prvi začetek prevzeli Hrvat, prof, Artnr Oavazzi. lies je v teli letih poleg Geografskega inštituta na univerzi na pobudo mladih geografov iz tega inštituta že zrastlo mlado Geografsko društvo in kmalu na to »Geografski vestni k«, toda to so Lili le skromni zarodki, ki jih je prolesor M olik podedoval. ko je i927 zasedel izpraznjeno geografsko katedro na univerzi, Se pred tem je na osnovi doktorske disertacije ■ Kolonizacija Ljubljanskega barja: p romo viral za doktorja filozofije. S svojo disertacijo, za katero je značilno, da je v njej obdelal svoj ožji domači kraj. je lik ra t i prvič pokazal, da je že pred teni v njem začel rasti ne samo publicist in pedagog, temveč tudi znanstvenik. S tem se je začela doba, ki se je vsi, ki smo bili takrat Me-likovi učenci in pozneje njegovi sodelavci, najraje spominjamo. Geografski inštiliit ljubljanske univerze je tedaj ob mladi, podjetni in žilavi dejavnosti profesorja M olik a hilro postal žarišče, iz katerega je slovenska geografska znanosl pričela preraščati dotedanje skromne začetke ter sc približevati tedanjemu, nenavadno hitremu razvoju geografske znanosti drugod po svetu. Seminar prof. Melika iz listih let se je razvil v seminar v uaj-boljšcm pomenu besede: čeprav maloštevilen in skromen po svojem obsegu in sredstvih, je bil živ in razgiban, polu pobud in bogat S problemi, o katerih sc je razpravljalo. V seminarju in izven njega je večno živahni prof. Melik skušal s krepko roko organizirati znanstvenogeografsko preučevanje Slovenije, Mirno lahko rečemo, da je bila ta dolm za razvoj slovenske geografije najpomembnejša in vsaj posredno najplodnejša, ^ tem Času seje síieografski vestuiki, ki mu je 1928 prof. Melik posta! glavni Urednik, iz svojih skromnih začetkov razv il V solidno in ugledno znanstveno revijo, Geografski inštitut pa v eno izmed najživabnejsih strokovnih žarišč na univerzi, hkrati v eno izmed redkih takih žarišč, kjer so sc obdelovali usodni in aktu- alm družbeno-gospodurski problemi takratne Slovenije in njenega delovnega človeka. I udi Geografsko društvo, ki mu je Melik postal 1928 predsednik, se je k reji ko a trdilo m* svoji že dotlej začrtani poti. Ob vsej svoji pedagoški in organizacijski dejavnosti pa se je profesor Melik tedaj tudi sam dokončno oblikoval v geo-grafa-znunsl vcnika, Še več, zanj je bila ravno to doba naj mirnejšega in najplodnejšega, zato morda tndi najbolj dozorelega znanstvenega dela. Še bolj kakor že poprej je v tistili letili dodobra pretaknil, povečini peš ali s kolesom, prav vse kotičke Slovenije, pa tudi marsikateri predel v drugih krajih Jugoslavijo i -jubeze.n do same pri rof 1 e domaČe dežele. do pokrajine same po sebi. ki ga je vodila do tega, da je s pravo pravcato strastjo pritodoslovCa prebrskal vsako moreno naših alpskih krajev, pa vse terase iti rečne ter jezerske seri imen le naših ravnin, to ljubezen je družil z globokim zanimanjem za slovenskega človeka, ki se ubija na tej skromni zemlji, za slovensko vas. njeno kmečko liiso in njen kozolec. za slovensko planinsko gospodarstvo, pa nič manj za manjša in večja slovenska mesta ter njihovo poikmečko in poldelavsko okolico, kjer ljudje že dolgo nihajo med zemljo in tovarno. In čeprav je tudi ves ta čas živali no sodeloval * aktualnimi članki i slovenski in jugoslovanski publicistiki, se je njegova dejavnost vendar osredotočila \ geografsko zna ust \ eno-riiziskovalno delo. Pri tem so se že takrat izoblikovale nekateri1 značilne raziskovalne smeri, ki So bile Meltku še posebno pri srdi in v katere se je obrnila vsa njegova znanstvena dejavnost, tako v njegovem individualnem delu kakor tudi v delu njegovih učencev in sodelavcev, /a katero je dajal žive pobude in ga energično organiziral. Ena takih smeri so bila geomorfološka raziskovanja Slovenije. ki so sicer že imela nekaj tradicije (Seidl, Rus. Rukovec), krepko pa so se razmahnila šele ^ Meltkovim delom. Pri tem je glavno pozornost posvečal našim alpskim pokrajinam z njihovim reliefom, prepojenim t. vplivi poledenilve (Morfologija in glacialna izraba tal \ Bohinju 1927. Bohinjski ledenik 1930, Q diluvialni p slede nit vi v Karavankah 1952. O kasnodiluvialnih jezerih v Bohinju 1959. Kvartarna jezera tia Slovenskem 1944), pa morfogenetski problematiki naših kraških in poikraških predelov (Pliocensko porečje Ljubljanice 1928, I lidrografski ni morfološki razvoj na Srednjem Dolenjskem 1931). Drugi predmet njegovega posebnega zanimanja so bila naša kmečka naselja in njihovo življenje. \ seminarju in izven njega je organiziral študij nase tradicionalne agrarne pokrajine z njenimi značilnimi naselbinskimi tipi, poljsko razdelitvijo, tipi hiš, kozolci in z vsem, kar Se sodi zraven* I o delo je načrtno povezal s podobnimi preučevanji, s katerimi so takrat začeii naši zgodovinarji. Sani je Že letu I1)"}"» napisal predhodno sinie-tično šiudijo o kmečkih naseljih na Slovenskem, že pred tem pa je izdal svojo klasično knjigo o »Kozolcu na Slovenskem« (1931). ki jo je ravno v zadnjem času vnovič vzel v roke, da pripravi novo izrlajo. kar pa mu je preprečila smrt. Čeprav ne v posebni študiji, temveč v okviru svoje »Slovenije«j je zasnoval tudi svujo izvirno tipologiji) kmečke hi se v Sloveniji, ki je ostala tudi poslej, če že ne edina, pa vsekakor najtehtnejša. In če se je pozneje ta smer geografskih raziskav pri nas še posebno uspešno razmahnila in če je v naši geografiji I, i m. »agrarna geografija« še danes močno v ospredju, je to nedvomno v veliki meri tudi pokojnikova neposredna ali posredna zasluga. Nadaljnje Melikovo zanimanje je šlo mestom. Najdragocenejši rezu Ha: njegovega dela v tej raziskovalni panogi je bilo študija o razvoju Ljubljane (1930), tipičen izraz klasične, močno hisiorično-geografske oziroma fiziognouittko-morfološke paleo-geogrnfske smeri, ki pa so se ji postavile ob stran nekatere manjše razprave, v katerih prihaja bolj do izraza funkcijski in demOgeografski aspekt; to so razprave o poklicni sestavi prebivalstva v mestih Jugoslavije in Slovenije (193h—1937) Ln o mestih in trgili na Slovenskem (1939), l ako proučevanje podeželja kakor mest je že takrat pokazalo, da so tudi v Sloveniji na pragu okrepljeni procesi de-agrarizucije in urbanizacije, ki bodo mejo med mestom in kmečkim podeželjem vedno bolj zabrisavah. Čeprav so bili ti procesi (akrat še mnogo skromnejši kakor zdaj. ko jih zato postavljamo v ospredje drnŽbeno-geografskih proučevanj našega podeželja, pa so bili že vendar jasno nakazani in ponekod že močno učinkoviti. Pokojnik se j i It je dobro zavedal in nas nanje opozarjal, Organiziral in pripravil je našo kolektivno študijo Socialna struktura Slovenije v luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja« (¡959), dal je prve pobude za preučevanje dnevnega pretakanja delovne sile. v svoji razpravi iObljude-nost Jugoslavije (1940) pa se je dotaknil tudi vprašanja t-itn. agTarne prenaseljenosti naših krajev, ki so ga malo pred tem sprožile nekatere slovenske m hrv utske študije, S tem se je Seveda vezalo Melikovo splošno zanimanje za demografske probleme, ki je razen v naštetih delih prišlo do izraza še v nekaterih drugih krajših prispevkih, kot u. pr. v članku Prebivalstvo Slovenije po poklicu v I. 1921 in 1931 (1936/37) in v prispevku >Populacijski problemi Jugoslavije v dobi 191S—1938?: (1958), Vrhunski dosežek M^ltkovega mirnega, poglobljenega dela v predvojni dobi pa pomenita nedvomno dve knjigi prvega, splošnega deln njegove 'Slovenije« {19^5. 1936). Tn je v mira dozorelo, vsebinsko in oblikovno izkristalizirano delo. ki je po eni strain i prvič prikazalo prirodno okolje slovenskega ljudstva po poteh takratnih metod fizični' geografije, po svoji družbeno-geografski strani pa je tako živo posvetilo v aktualne slovenske probleme, da smo še dolga let« po vojni segali po njem ill težko dočakal novo predelamo izdajo (1963) in samo obžalovali, da pokojnik ni utegnil del« predelati in premesiti še bolj do kraja. Iz tegti kratkega pregleda pokojnikovega znanstvenega dela v razdobju 1927-1941 se dobro vidi, da je bil ravno ta čas. ko je prof. Melik domala vse svoje sile usmeril V geografsko delo. ž.ivei skoraj samo za geografijo, pa tudi sredi geografije in sredi geografov, tia jod ločilne j ši za nspešno začrtano pot slovenske geografije v prvih desetletjih njenega razvoja. V njem si je pokojnik pridobil zanjo svoje poglavitne, nesporno bogate in nepozabne zasluge. Njegova hitra rast v vidnega geografazna nst veni ka v tem razdobju je razvidna tudi iz zimnnjih biografskih podatkov: 1932 ji- postal izredni in I93S redni profesor, 1949 dopisni član SAZIJ. V tem času se je udeležil tudi 2. i ti 3. kongresa slovanskih geografov in etnografov ua Poljskem (1928) in v Jugoslaviji (19311) ter mednarodnih geografskih kongresov v Varšavi (1931) in v Parizu (1954). Med okupačijo smo slovenski geografi z Geografskim vest-nikoni pod uredništvom prof, Meliku umolknili iu se vnovič oglasili šele leta 1945. Z nastopom socialistične Jugoslavije pa se je odprlo tudi tretje razdobje življenjskega dela prof. Mehka, ki se je l, 1966 prezgodaj pretrgalo. Naj ga najprej orišemo z glavnimi biografskimi podatki. L. 1946 je postal pokojnik redni Član SAZIJ. V 1. 1945/46 je bil že drugič dekan Filozofske fakultete, nato pa je kar štiri Studijska leta (1946- 1950) vodil kol rekior ljubljansko univerzo. 1,. 1930 je In! izvoljen /a predsednika JSloVCnskc matice . nekako takrat je prevzel tudi vodstvo redakcije 3 Enciklopedije Jugoslavije* za Slovenijo. V I, 1950 1954 je bil ljudski poslanec L RS in član raznih odborov iu komisij Ljudske skupščine LHS. V I. 195J 1953 je bil predsednik Odbora za znanost v ministrstvi! za p ros ve to iu kulturo I,RS iu v I. 195^ 1954 predsednik sveta za pros veto iu kulturo I,RS. L. 1994 je zlmlel za infarktom, nemalo zaradi vse le preobremenjenosti, n je bolezen s svojo žilavo naravo in krepko življenjsko voljo kinaln uspešno premagal. Oktobra 1955 je postal tajnik razreda za prirodo-slovne in medicinski' vede SAZIJ, zato pa je zaradi preohre- menjenosti !. t®7 zapustil funkcijo predsednika Geografskega društva Sloveti i ju in glavnega urednika Geografskega vestni kas;., Ob njegovi sedemdesettetnici (i%0) se ga je tloslojno spomnila vsa slovenska kulturna javnost z geografi na čelu, predsednik republike pa ga je /a vso njegovo družbeno dejavnost odlikoval ?. visokim odlikovanjem reda dela L stopnje. Istega leta ga je Srbsko geografsko društvo ob priliki s\oje petdesetletnice odlikovalo z medaljo jo \ a na C vi j ¡¿a. kmalu nato je po» stal dopisni član Srbske akademije znanosti, podobno počastitev S strani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu pa je prehitela prezgodnja smrt. Že ti skopi biografski podatki kažejo, kako so bile v vsem povojnem razdobju pokojnikove dragocene energije v p reče jijn ji meri orltegnjene drugam, vstran od geografije, v nedvomno še pomembnejše in nuj ur j šc splošno družbene naloge, ki se jim ni smel in ni hotel izogniti. Pa tudi kot geografa so ga. zlasti pTva leta po osvoboditvi, močno zavzele ircnutno aktualne naloge, najprej priprava dokunientacijskili elaboratov in publikacij v zvezi z borbo za uaše nove meje (publikacije o 1 rstu in Gorici 1946. Slovenska Koroška I94S/49}, potem po publicistični) delo v zvezi s problemi našega načrtnega gospodarstva in analizo njegovih geografskih elementov (Naš petletni gospodi« rski načrt 1947. Naša velika dela 1951, dolga vrsta člankov v reviji Novi svet« tu drugod). Ker ni nikdar težil za tem, da bi postal ozek. vase in v svoj kabinet zapit s peci a list-strokovnjak. temveč na široko razgledan in nič manj široko koristen javni delavec, se je tudi pozneje publicistično oglasil ob vsakem prostorsko-gospodarskem problemu, kadar se mu je to zdelo potrebno. Se prav zadnji čas se je oglasil upi', ob vprašanju koprske železnice, ob ukinitvi železnici- Jesenice—Planica, ob problemu hidroelektrarne Trnovo. Višek njegovega publicističnega dela v najboljšem smislu besede pa pomeni knjiga »Amerika iu Ameriška Slovenijas (1956). Nastala je neposredno oh živili vtisih, ki jih je pokojnik dožhel. ko je 1952 potoval na mednarodni geografski kongres v Wushington in porabil lo priliko, da je tam na svoje oči spoznal slovensko izseljen i št vo in njegove probleme, ki so mu bili pri srcu pravzaprav že od otroških let; saj je tudi iz njegove rodne Črne vasi pot. ki jc še največ obetala, vodila v Ameriko, Naravno je. da jc vsa ta širina Me lik o ve dejavnosti šla do neke mere na škodo globini njegovega ožjega znan si veno-raz-iskovalnega delu: za minit) dozorevanje in oblikovanje marsikaterega njegovega strokovnega dela pač ni bilo toliko časa in miru kaknr pred vojno. To pa ne pomeni, tla je Ml-likov a zna ustvouo-rnz ¡skoval na dejavnost v tem povojnem dvajsetletju zamrla. Nasprotno, zlasti v prvih letih po osvoboditvi seje njegova znanstvena iniciativnost celo okrepila. Pokazala se je najprej v njegovih naporih, da I ud i za geografijo izkoristi mnogo ugodnejše ir> širše delovne pngojr, ki jili je v primerjavi s predvojnimi razmerami 11 si varila za znanost nova socialistična družba. Melik je v teli letih ustanovil pri SAZI kol njen redni član Inštitut za geografijo. Utrdil je v okviru akademije geografski znanstveni tisk t^Cco-grafski zbornik-; in ? Dela K \ inštitutu je z lasi i v prvih letili organiziral sistematsko preučevalno službo o nekaterih priro-dnogcogralskilt pojavih (npr. o naših gorskih ledenikih in snežili)« plazovih z ustreznimi publikacijami i/, 1. 1954/55, o povodnjih okrog ( elja z obdelavo rezultatov t. 1054). Organiziral je gcomorfolo.ška preučevanja našega panonskega obrobja, katerih rezultati so tudi izšli v publikacijah SAZI . lntli ustanovitev Zemljepisnega muzeja Slovenije, današnjega muzejskega oddelka Inštituta za geografijo L'ni verze, je bili! njegova ideja. Soglašal je tudi s pobudo Geografskega društva Slovenije iz I. I9fi0, da se ustanovi samostojni Inštitut za geografijo pri univerzi, čeprav pri delu tega inštitutu pozneje ni aktivno sodeloval. ^ teh novih širših okvirjih je našla predvsem mlajša. Številnejša generacija slovenskih geografov svoje delovne pogoje. 1 oda tudi Melik ovo individualno znanstveno delo po letu 1945 ni zastalo. Res da je bilo mnogo manj časa za samostojna širša raziskovanja v terenu. Vendar je profesor Melik tudi v tem času vedno našel priliko, da je skočil kar koii pogledat po slovenski zemlji, šp posebno na Primorsko, kamor nam je bila pot poprej skoraj cisto zaprta. Se več pa se mu je gradiva nabralo od prej. i z mirne, v znanstveno delo osredotočene predvojne dobe. In tako si je prof.Melik oh ftjemu tuko lastni, kar neizmerni in žilavi delavnosti vendar našel čas in možnost za strokovno delo predvsem v tisti smeri, ki je za znanstvenika v takratnih njegovih letih normalna, to je za delo v smeri življenjske sinteze neštetih drobnih znanstvenih spoznanj in dognanj. Dal nam je v teh le lih sintezo o Ljubljanskem barju oziroma njegovem 'mostiščarshem jezeru (1946), sin režo o planinah v Julijskih Alpah (1950), ki pa je dala mnogo več kakor obetu naslov, saj nam riše vso gospodarsko razvojno pol našega alpskega gospodarstva, pa sintezo o naših kraških poljih v plcistocenu (1955) in končno sintezo o rasti naših mest v novi dobi (I%4). Vsa ta Melikova sintetična dela so značilen izruz njegove znanstvene usmerjenosti; zanima ga predvsem genetska Strun, tako v fizični geografiji, kjer so v osji red ju mortogeuetska <1 Ogu o.n ja in ti oni nr vanja. kakor v družbeni geografiji, kjer je tudi močno poudarjena historično-genetskn stran, i a dva as-pek ta močno prevladujeta tudi v njegovem osrednjem sintetičnem delu, V štirih zajetnih knjigah regionalnega tlela njegove ¡»Slovenije! (f954, i957. 1959, 1965). Z novo izdajo prvega, splošnega dela Vred (1963) je in vsekakor standardno delo, nujna in dragocena osnova za vse nadaljnje, še jiotlmirnejše in v marsičem še mnogostranejše ter novim procesom jirilagojeno geografsko preučevanje slovenskih pokrajin. Po pravici je bil pokojnik za dokončanje tega dela ti960) nagrajen z nagrado Borisa Kidriča, 1 atli njegova nova - Jugoslav!ja-r, ki se je je pokojnik lotil iz podobnih nugihov kakor svoje prve t Jugoslavije po prvi svetovni vojni iu ki je izšla v treh izdajali (I94£i. 1949, 1953) ¡n v srbskohrvatskem prevodu (1962), je originalno zasnovano iti z marsikatero samostojno ugotovitvijo obogateno sintetično delo, čeprav ni imelo namena, da bi preseglo preteiiztje poljudnega priročnika. Razen teli sintetičnih del pa nam je Me lik v povojnem dvajset let ju nasul še bogat roj manjših znanstvenih drobcev. Tudi nekateri med njimi imajo sintetično-regionalni značaj (Bovec in Bovško 1962). Nekaj jih je posvečenih geografski re-gionalizaciji (Prirotlno-pcografska sestava Slovenije 1946. Gospodarski rajoni v Jugoslaviji 1930). eden je kliniatološki (Kje pade v Evropi največ dežja. 1933/36). eden kliniatološko-hidro-geografski (Po voden j okrog Celja 1934). Večina jih je pa le s tistega področja, ki je bilo Mcfiku prav posebno pri srcu.se pravi, iz seoniorfolofiije. Kakor poprej, je tudi zdaj težišče tla vprašanjih morfogencze naših kraških in alpskih pokrajin (Pliocenska Pivka (951, Zasnova I j ubija niči nega porečja 1952. Novu gla-eiološka dognanja v Julijskih Alpah in Nekaj glacioloških opažanj iz zgornje Doline 1954/55, Nova geografska dognanja na Trnovskem gozdu 1959, Pliocenska Soča I960. Flmialni elementi na krasu 1961, VitrauC. Zelenci in Bovško 1%1). Za njegove k laške razprave je značilno, da v njih (tudi V referatu, ki ga je pri]iravil za XIX. mednarodni geografski kongres v Stockholm u I. I960, kamor pa ni potoval) trdno vztraja pri naziranju o prvotnem fluvialrieiu, šele pozneje zakraselem reliefu na našem krasu, kakor ga je postavil s svojimi študijami o pliocenskem porečju Ljubljanice, Pivke in Soče. ter se ne pridružuje drugim, ekstremnim hipotezam, ki skušajo te reliefne sledove tolmačiti na druge načine, preti vsem s korozijo. Vsekakor je ravno njegovo delo v tej smeri vse do zadnjega živo vzpodbujalo naše mlajše geomorfologe k nadaljnjim plodnim diskusijam« predvsem pa k še intenzivnejšim, dobro organiziranim preučevanjem ter k iskanju novih, še eksaktnejših raziskovalnih me tod. Končno je v tej smeri iskali, ne samo v geomorfologiji. temveč v geografiji na sploh, glavni in najtrajnejši uspeh celotne Melikove geografske dejavnosti. Saj mu je v celotnem razvoju naše geografske znanosti nujno pripadla tista vloga, ki m ti je spričo začetne, mladostne faze tega razvoja edino mogla pripasti. Bil je osnovni pobudnik in organizator dela v tistih raziskovalnih smereh, za kjilerc se je ogrel, iz teh osnovnih pobud pa so sledile in bodo še sledile študije njegovih in miših mlajših učencev in sodelavcev. I I krati pa je hi I za geografijo Slovenije prvi, nujno še motno ekstenziven sintetik; toda ta njegova ekstenzivna sinteza kar izzivu k nadaljnjim intenzivnim analizam. kL bodo s svoje strani lahko šele dokončno pripeljale do intenzivne sintetične geografske slike o Sloveniji in ti jenih pokrajinah. „ n ... bvetozar llesie BIBLIOGRAFSKI DODATEK Bibliografija akademika dr. AmUnna Mehka do leta je bila objavljena v knjigi i n.iverza v Ljubljani (1957) na str, 2"—2+. |>h>-potaa bibliografija do leta 1960 jm * CeojfTaf^kem vestmku (19ni£ii Me/A'). Dopolnilo k bibliografiji p Geografskem oeitniku XXXII (¡960): Kon>ški zbornik. - LflP Vil J-J4ij. Žt.30H. 51. decembra, O novi Jugoslaviji' — KaLOF 1947, str. h" fi7, Naši' Pirimorji1 in Ktra sta se vklfučile \ svotjonlno domovino, — KoLOF 1048. si r. 106—U t. Ob tiidetietJetiHCj uni verze 1 Ljubl jani. Popotnik LX VI'1949, št. 5-6 -7. str. lflil 131. Geografski llvod li knjigi: Dimitur Vlakov. Makedonija* — Prešernova knjižnica IVV50, Ljubljana IVM). str I Lit. Knjige Bibliografija za caí po 1960. Slovenija I, Geografski opis, Splošni del. Druga, predelana iz-dajn. Ljubljana J%3. sir. M7. Hjirst naših mast v novi dobi, Delo SAZÍ Inštitut za ¡íeogr.1-Cijo S. Ljubljana I'>64. str, J7+. Razprave in članki Fluvialni elementi v krasti. Cieogra F«; Iti zbornik VI/1961, str. 553- -3t>2. Kratek izvleček z naslovom t es éléments fluviaux du karslt jo izšel tnnM v puh! i kari ji »Ahsirairts h v!' PapeTS XIX- M eni -nartultiejna geografskega kongresa v Stockbohmji 1960, str. 195. Neki Beograjski problemi Slovenije. — Zborni k VI. kongresa geografov Fuft Jta/slavije v I II Sloveniji 27. DL—5. X. 1961. Ljubljana 1962, str. 5t—68. Vitimi c, Zelenci in Boviko. Geoinurfološke študije iz zaJnnlrtih Jnilij^kjh Alp. - Geografski Zbornik VI/M61; sir. 387—''~>2. Geografski preglod Dolenjske. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto I MB, ^tr. 7—IV Bovec in Bfivško, Regionalnogeografska Študija. Geografski Zborraik VII/1%2, str. "i0" O ikitah na krasu. — Arheološka vestnik (jBrodarjev zbornike) XIII-XIV/1%2 -(%-. Ljubljana 1962 i%5. str.ar, 240. Ob dvestoletnici prvilt osuševalnih del na Barjnl — Geografski ZIxmiik VIJ 1/(961; srtr. 5— 64. Jesenice in jeseniska občina. - Jeklo in ljudje Jesenice <<164. sir. 4"! 460. Razno V sfrtHHsn Raijku Gradniku. — C,V XXXII1/1961. str.200— 202. Elektrarna ne bo pokvarila narave? — IJelo 1 IS.. 1964. Soška dolina in naprti ve zajezi l v enega jezera rer HE |wwl Borcem. Prispevek za posvetovanje o HE Trnovo novembra Ali smo tcs na pravi poti? — I>elo 13. IV. 196*». Pritpeoki n Enciklopedij i Jugoslavije t Izdan je Lek.tikografskag Zavoda FNRJ. Zagreb). Atl; Knjiga 3. (1958) Haloze, str. (m (Ostalo za knfifro 3 glej v: G V XXXII/19bO. str. Knjiga 4. 11960) Herjulska tloliiui. sir. _!4: Hrastnik, 2K: HrnSiea, 56: lika vas, 4*X>; Jesemu«. 487- Knjiga 5, il%2) Juliijske Alpe, str. 1% l"'J; Kanal. IH4-IK3: Kanin, 188: Kamske Alpe, &Ž0; Kidričevo, 24IS: Kolovrat. 393; Kruajska, "S! 582: Krim. 506; kni.426: Laš&e, j-74: Ljubljana (geografski ifpis). 569—571; Ljubljanica. ""i—374; Ljubljansko barje (geografski opis), ~>74. Knjiga (j. (1965) Mauoliin V i t al i j, str, Matajur. 39: Mil.jski polotok. 125': Mukrec, 152: Notranjska (geografski Opis}, 301- 502. Knjiga 7- (v lUkn) Polhov gnidee. Primorska, Ptujska gora. Halielj, RLibclj*jko jezer«, Radlje. Rezija, Ribnice, in Ribniška dolina, Rinza, Kodirat, Ro^f, Rombom, Rus Jože, Slovenija (splošni podatki in regije v Sloveniji). Seznam kratic Geogr. Z. Geografski zbornik G V — Geografski vestnik IjIP -- Ljudska pravica KiiLOf — Koledar Osvobodilne front-e. MAR J AN K O Z 1 NA iy. junija 1%6, komaj štirinajst dni po svojem 59. rojstnem dnevu, je omahnil slovenski skladatelj Marjan Kozina po dolgem in težkem trpljenju v pteruni grob. Ze več let ga je nepopustljivo napadala usodna bolezen, a upiral se ji je s prirojenim trdovratnim optimizmom, ki ga tudi v poslednjih tre-nu t kili ni zapustil. Na mučni bolniški postelji je se neprestano koval načrte za delo in ii vi jen je, ki naj hi sledilo okrevanju, in nobena Črnogledost se ga ni niti dotaknila, kaj se pobi stila. Ril je vselej buden, vnet za dobro, poln načrtov neuničljiv v najlepšem smislu besede: in kakor je sam zatrdno veroval v vse, kar ga je prevzelo, so tudi prijatelji odhajali od njegovega smrtnega ležišča pbtolaženi in polni vere \ ozdravljenje, ki jo je razum že dolgo zavrgel. Zato je bila njegova že zdavnaj pričakovana smrt pravzaprav za vse nepričakovana: zanj, ki jo je znal odgnati v svojih mislili, in za druge, ki so st1 itak raje oprijeli njegovi- nepopustljive vedrine in zavračali mrke slutnje, Čeprav so skoraj morali pričakovati najhujše. Morda pa je bilo tako tudi najbolje, zanj in za njegove najbližje: ni ugašal, pač pa je ugasnil sredi priprav za novo, polnejše življenje. Življenjska pot Marjana Kozine je jasna, nekomplicirana in zlahka pregledana. Rojen je bil 4.junija 1907 v Novem mestu v družini, ki je ljubila kulturo iu si prisvajala njene dobrine. Posebno glasba je imela v tem domu najtoplejše zatočišče in mladi Marjan je lahko za rana prislu skoval zvokom klavirja; klasično glasbo je najprej in najtemeljiteje spoznal doma. Po maturi se ji' vpisal na univerzo ter se tu pripravljal za poklic matematika in umetnostnega zgodovinarja; toda glasba ga j<- kmalu močneje pritegnila iu skušal se je s študijem violine na konservatoriju (v razredu profesorja Jana Slajša) tako izpopolniti, da bi bil goden za goslača. V tem svojstvu je nekaj časa sodeloval v opernem orkestru, dokler ga ni zvabila li kompozicijskemu študiju tujina. Prva etapa je bi! Dunaj in d veleti je obiskoval predavanja nedavno umrlega skladatelja Josefu Manca, ki je že tudi nekaterim drugim našim skladateljem odpiral poglede v sodobni glasbeni svet. Še dve leti kasneje ga najdemo v Pragi na mojstrski šoli tamkajšnjega konserva-torija. ki jo je absol viral pri velikem češkem skladatelju J ose In Suka. Njegovo absolventsko delo Sni to za orkester so (akn.it izvedli v praškem radiu. Ker je hkrati obiskoval pouk v dirigiranju pri slavnem dirigentu Nikolaju Ytalku, je lahko ta študij kojičal z javnim nastopom s Češko filharmonijo -priznanje, ki m vsakdanjo. Po končanih glasbenih Študijah {univerzitetne je bil medtem v jasnem spoznanju svojega poklicu opustil) je bil dve leti korepetiter v naši Operi, zatem pa pel lei direktor mariborske Glasbene matice ter dirigent zbora in orkestra prav tam. S tega mesta je bil pozvan na novoustanovljeno (.¡lasbeno akademijo v Beograd kot docent na oddelku za kompozicijo. Po treh letih službovanja na tem mesni (1940 1943) se je odzval klicu domovine itt je odšel v partizane, kjer se je uvrstil v IX. in kasneje v XX III. divizijo, končno pa v oddelek propagando pri Glavnem štabu. Njegovo glasbeno tlelo med Osvobodilno vojno je kmalu povzdignilo njegov ime med prve vrste kulturnikov in še danes ga ni, ki ne bi poznal njegovih partizanskih pesmi, budnic iti koračnic. Po končani vojni je bil sprva šef glasbenega oddelka radia lrst, nato pa i z nova profesor na beograjski Akademiji, od koder pa je bil po dveh letih poklican v Ljubljano za upravnika novoustanovljene Slovenske filharmonije. Slednjič je bil tleta 1990} imenovan za izrednega profesorja na oddelku za kompozicijo Akademije za glasbo v Ljubljani; v tem svojstvu je bi! tudi upokojen. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bd je deležen mnogih domačih in tujih priznanj iu odlikovanj in njegova dela predstavljajo slovensko kompozicijsko tvornost ue samo na domačih koncertnih in opernih odrih, temveč prav povsod, kjer ji je bila doslej dana priložnost, da Se uveljavi. Semkaj spada njegov a opera »likvitlokci j t. sem sodi simfonija v Štirili značilnih, domovinsko označenih stavkih: 1 lov a gora. Padlim. Bela krajina. Proti morju, ki pomenijo nesporno najmočnejši slovenski doprinos simfoničnemu ustvarjanju med osvobodilnim gibanjem sploh. Prav tako bodo ostale žive priče borbe našega naroda za svobodo in obstoj njegove pesmi, bodisi samospevi, bodisi zbori, na besedila naših najvidnejših partizanskih pesnikov: nič manj pa tudi priče njegovega ljubeznivega nagnjenja do mladine, ki odseva iz raznih drobnih, instruktivnih skladbic, ki tako lirž najdejo dostop k mladim srcem. — 4P — OI> bogati kompozicijski žetvi pu ur smemo prezreti njegove svojstvene, navdušene publicistične dejavnosti, ki jo je znal prežet! s posebnim, zanj značilnim h umorjeni, pod katerim se skrivata ostro, nepopustljivo opazovanje in ueomali-Ijiva načelnost. Prav l a ko bodo odlični glasbeni eseji ter knjižni doprinosi (Glasbena teorija, Opera), s katerimi je bogatil tlašo mlado glasheno literaturo obranili trajno vrednost; 7 Marjanom Kozino je izgubila naša glasba tn z njo Slovenska akademija znanosti iti umetnosti zgrajeno osebnost, ki ji je bila in bo ostaia v čast. Slava njegovem spominu! L. M Skerja ne II i J A DJURICIC (1898 -1%5) Vsakomur, ki je poznal pokojnega llijo Djuričiča, je bila novica o njegovi smrti nerazumljiva, saj je umrl sredi plodne življenjske aktivnosti kot predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, redni profesor Veterinarske fakultete univerze v Beogradu, upravnik Oddelka za medicino dela tla Inštitutu za medicinske raziskave in zvezni ljudski poslanec — če naštejemo le najpomembnejše obveznosti pokojnika ol) koncu življenja. Bil je neumoren raziskovalec in organizator ter učile! j: profesor študentom, svetovalec sodelavcem in p ros vet I je-\alcc kot popnlarizatoT znanosti. Prav značilno za Elijo Djuričica je bilo, da je vsako svojo dejavnost opravljal natančno in vestno, z dušo in srcem. Spričo njegovega mnogostranskega delovanju je to skoraj neverjetno, vendar je pokojnik imel že kar legendarno sposobnost za delo — svoj dan je ponavadi začenjal z zoro in ga končavuI pozno ponoči. Že kot študent iz prve generacije na novi Medicinski lak ulici i v Beogradu dela * Fiziološkem inštitutu, kjer po končanih Študijah raziskuje in uči koi asistent ¡11 pozneje docent, l.cla 1950 je izvoljen za rednega profesorja na novi Veterinarski fakulteti \ Beogradu, kjer ustanovi katedro za normalno in patološko fiziologijo, ki jo \odi vse do koncu življenja. Fiziološke raziskave začne mladi doktor v sodelovanju s s\ojim učiteljem profesorjem Rihardoni Burijanom iu to na področju vzdražnosti živčevja in mišic. Odtod preide žarišče njegovega zanimanju naendokrinologijo, pri čemer sodeluje tudi s kliničnimi raziskovalci. To tlelo ga vodi čedalje globlje v vprašanja patološke fiziologije in tu si profesor Djuričie najde najplodnejše torišče, saj skoraj tri desetletju raziskuje teoretično iu praktično tako pomembne pojave alergične preobčutljivosti. Ra vno na področju alergologije je zrasel nesporni znanstveni irgled pokojnika doma in po svetu. Problemi alergije pripeljejo profesorja Djuričica logično do zadnjega raziskovalnega območja: kmalu po osvoboditvi ustanovi pri .Srbski akademiji znanosti tn umetnosti oddelek zn fiziologijo dela. lukaj strne vse svoje bogato zn j nje in Izkušnje v kompleksno obravnavanje laboratorij škili raziskav in. vzporednih merjenj mi delovnih mestih. Medtem [j o s ta ne J 954. leta akademik, l%0. leta pa predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Leta t96l je izvoljen za dopisnega Člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ponovno je dekan Veterinarske fakultete iu rektor univerze v Beogradu. Eden glavnih pobudnikov za ustanovitev Jugoslovanskega fiziološkega društva in njegov prvi predsednik. ustanovitelj jugoslovanskega društva za alergologijo — povsod je llija Djuričtč pionir in organizator novega. Edinole ined okupacijo, ko je odstranjen z univerze, živi kot praktični zdravnik na podeželju. Ob vsej mnogotemi dejavnosti pa je proIVsor Hija Djnričič avtor kakšnih sedemdesetih tehtnih razprav, ki jih je objavil sam ali s sodelavci. Nit področju fiziologije živcev in mišic je profesor Djuričič raziskaval z lasi i vpliv fizikalntji-kemičn ili faktorjev im širjenje vzburjenja. V nizu razprav obravnava krčenje utrujene in poškodovane srčne mišice. \ emlokrmolngiji ga posebno zanima način delovanja kortizoim. Zato raziskuje vpliv te snovi na prepustnost ccličuili Openi Vež kot tri desetletja posveti profesor Djuričič alergičnim pojavom. 1 u sistematično odkriva razlike med histaminakim ill anatilaktičnim šokom, ki ju je tedaj večina avtorjev štela Se za identična. Zelo nadrobno preučuje iiiiu f i taktično reakcijo ua Lzolirnuih organih iu pa biokemične spremembe v plazmi med analtlakličn i u: sokom. Vzporedno raziskuje alergične pojave med delavci cele vrste strok, v zadnjih letih vključuje v te raziskave še klimatske faktorje, pri čemer izkorišča v I. i. naravnem poskusu pestro >liko teh faktorjev v naši državi. V ekipno delo pri raziskavah iz fiziologije dela je znal profesor Djuričič pritegnili celo plejado sodelavcev in na tem področju so se posebno uspešno dopolnjevale njegove strokovne in organizacijske sposobnosti. Poleg svojega raziskovalnega opusa je profesor Djnričic napisal več učbenikov za študente in objavil vrsto polj udu ozn an-stvenih Člankov. Predvsem in zmeraj pa je bil pokojni llija Djuričič učitelj: ue le študentom, ampak celim rodovom mladih raziskovalcev. Njegove učence najdemo kot ugledne znanstvenike in akademske učitelje skoraj po vseh univerzah v Jugoslaviji. Ravno pri vzgoji znanstvenikov se je mijlvolj izrazila širina njegovega duha. ki je km magnet pritegovala sodelavce. Bil ji- pač nenavaden in značilen dar pokojnega ilije Djuričiča, da je znal najti prisrčen slik z ljudmi, kajti vsak dovzeten učenee je hitro t* začutil njegovo vedro človečnost, združeno a pronicljivim razumom i m široko splošno kuhiiro, Pokojnik je bil žlahten predstavnik Čedalje redkejše generacije srbskega intelektualca, ki je ob razgledanosti erudita znal obraniti mnoge patriarhalne prvine preprostega ljudstva, A tem je bil poseben čar pokojnikove osebnosti, čar ki delti je Se danes prek številnih učencev: ti pa so hili vselej najgloblji ponos in veselje učitelja Ilije l ljnričiča- Andrej O.Zupančič IVO KRBEK Dne 16. januarja 1966 jr Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izgubila Iva Krbeka, svojega uglednega dopisnega člana, izvoljenega v letu 195S v L razredu za zgodovinske in družbene vede. Pokojnik je bil že pred drugo svetovno vnjno tudi pravi član Jugoma venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Z njegovo smrtjo je prenehala nastopati v našem političnem, strokovnem in znanstvenem življenju markuutna osebnost, ki je zapustila dela trajne vrednosti. Ivo Krbek pa je obenem izobrazil generacije odličnih pravnikov, Podil se je leta 1890 v Zagrebu. Tu je opravil srednješolski in na zagrebškem vseučilišču pravni študij. Na zagrebški pravni fakulteti je dosegel tudi doktorat prava. V letu 1928 ga je ista fakulteta izvolita za svojega docenta, nato za izrednega in že v letu 1930 za rednega profesorja. Na tej fakulteti je deloval kot akademski učitelj več kot 30 let, vse do svoje 70-letnice v let ti 1960. Za Iva Krbeka je značilnu težnja po čim bolj temeljitem študiju, po tehtnem in neumornem delo ter po napredni usmerjenosti, Že kot mlad študent se ni zadovoljil samo z izobraževanjem na domaČi fakulteti v svojem rojstnem mestu, temveč se je napotil dva semestra študirat na pravno fakulteto na Dunaj, po en semester pa na pravni fakulteti v Pariz in Berlin. Njegova napredna miselnost je prišla do izraza že med stadijem na Dunaju, kjer se je politično ndejstvoval v socialistični študentski organizaciji. Poleg svojega pedagoškega in znanstvenega dela. ki ga je opravljal na fakulteti in iz veti nje. je bil pomemben političen delavec. Saj je bil dve leti (1932—1954) župan mesta Zagrebu, od Septembra 1939 do februarja 1941 pa p od ban tedanje hrvatske banovine. Svojo svobodoljobnost, naprednost duha in ljubezen do domovine je izpričal med osvobodilno vojno. Že 12. maja 1941 so ga ustaši zaradi njegove protifašistične delavnosti odstranili s fakultete, ga zaprli in nato kolifinirali. Spomladi 1944 je odpotoval na osvobojeno ozemlje, kjer je kot odličen pravnik pomembno sodeloval v Zemaljskem antifašističkem vi ječ u Narod Jiog Oslobodêftja Hrvatske, ud koder je odšel po osvoboditvi Beograda na delo k Nacionalnemu komiteju osvoboditve Jugoslavije. Sodeloval je pri prvem pravnem urejanju nase nove družbe in države in sjoer v ministrstvo za konstitnanto vse do septembra ko se je vrnil na zagrebško pravno fakulteto, V novi socialistični Jugoslaviji je med najpomembnejšimi znanstveniki in pravnimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri pravnem urejanju družbe in države. Izrazit delež je dal prî pripravljanju vseli naših ustav in ustavnih zakonov (iz lela 1946, 1953 in l%3). Bil je med najbolj agilnimi in spoštovanimi čl uni Pravnega sveta pri /veznem izvršnem svetu. Ne samo v ustavah, temveč tudi v Številnih zakonih, zlasii onih s področja upravnega prava, lahko zasledimo njegovo misel, ki je mnogo doprinesla, da so prihajale v naših pozitivnih pravnih predpisih do izraza pomembne moderne in demokratične pravne institucije, zaradi katerih lahko označujemo našo pravno ureditev v marsikaterem pogledu za bolj moderno kot je v nekaterih drugih socialističnih deželah. Velik je njegov znanstveni opus, saj obsega okrog 40 knjig in brošur ter okrog ¡00 razprav in Člankov, kar je pokojni krhek zmogel samo ob neverjetni delavnosti. Pomen nekaterih njegovih del gre preko naših meja. kar velja zlasti glede njegovega znanega obsežnega spisa Diskrecîona ocjena iz I 1937 (538 strani), T va Krhek a I ali ko označujemo kol jugoslovanskega klasika upravnopravne znanosti in kot pomembnega teoretika koncepcije o droit administratif, Značilno je. da tudi aktualno jugoslovansko pravno in družbeno problematiko vedno obravnava na komparativni način, kar mu omogoča njegova izredno široka, vsa pomembna jezikovna področja obsegajoča pravna emdicfja, zlasti glede javnopravnih vprašanj. Krbekovi spisi SO zakladnica znanja, ki daje obenem njegovim Originalnim mislim in argumentom potrebno lehmost. Razumljivo je torej, da je dosegel številna domača in mednarodna priznanja. Omenjenim odlikam, ki so prihajale do izraza pri vsem njegovem javnem nastopanju in ki so pomembne tudi za naš narod, se je pridružila njegova velika ljubezen do slovenske zemlje, zlasti do naših planin in do Slovencem sploh, kar je postalo žlahtna sestavina njegove osehnosii Zato je razumljivo, da ga je tudi naša akademija izvolila za svojega dopisnega člana. Po Upokojitvi se je pokojni Ivo K rbek ves posvetil delu v Jugoslavensld akademiji znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Bil jo izbran za tajnika njenega oddelka za družbene znali oal i iti za člana njenega predsedstva. Do zadnjega trenutka je pnsvelil svoje sile znanstvenemu delu, kjer se je v zadnjih letih posvetil predvsem težavnemu vprašanju suverenosti. Prav ko je končal to svoje pomembno delo in se je napotil na zasluženi oddih, ga je v Splitu zadela kap. ki mu je prinesla večni počitek po uspešno opravljenem, nepopustljivem ter /,a dobrobit človeka in družbe nadvse knristnem in plemenitem delu. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga bo ohranila v (rajnem spominu. Akademik l.ndo V a vpet ič Iii PORO 0 I A ODE LU A K A D E MI J E AKADEMIJA V LETU 19 66 Akademija je tudi v letu 1966 aktivno sodelovala V našem javnem življenjih. Omenimo naj. da je ob 25-letnic i ustanovitve Osvobodilne fronte skupaj r. Zgodovinskim društvom in lušti-lutom za zgodovino delavskega gibanja organizirala znanstveno zborovanje o pomenu in vlogi OF; se z več delegacijami udeležila proslav in sestankov oh 100-letnici ustanovitvi; jugo-el a venske akademije znanosti i umjetnosti, ji izročila spominsko od reso in se udeležila svečane ustanovitve Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. Podpredsednik prof. dr. A. K uhelj je zastopal Akademijo v delegaciji, ki je v imenu Sveta akademij vrnila obisk Nacionalni akademiji v Wash i ugtomi in se ob tej priliki tudi dogovarjal glede izmenjave znanstvenikov med tema lnštiiueijama, Oliisk je bil uspešen in razgovori so bili končani v polnem soglasju. Se vedno je v pripravi novi zakon o Slovenski akademiji Znanosti in umetnosti. Člani i n nameščenci akademije Število članov akademije se je v letu I96(i spremenilo s smrtjo nekaterih med njimi. Novih članov nismo volili. 1 mrh so: (6, januarja dopisni član v sestavu I.razreda in pravi član Jugoslavenake akademije prof. dr. Ivo Kiliek. S, junija redni član v sestavu 4. razreda prof. dr. Anton Melik, 19. junija redni član i sestavu 5, razreda profesor Marjan Kozina. Ob koncu leta 1966 je štela akademija: 2 častim član« (predsednik SFRJ Josip Broz-1 Ho in predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj); 35 rednih in 7 dopisnih članov; \ 2. razredu 4 redne in 2 dopisna člana, v 3. razredu 6 rednill hi I dopisnega Člana, v 4. razredu 6 rednih iu *> dopisnih članov, v 5. razredu II rednih in 3 dopisne člane. Od 22 dopisnih članov jih prebiva 6 v Sloveniji, 13 v ostalih jugoslovanskih republikah, trije pa v inozemstvu. Ob koncu leta 1966 je štela akademija 106 uslužbencev. Če jih po njihovi zaposlitvi in namestitvi porazdelimo, vidimo. da je bilo znanstvenega in strokovnega kadra 55, bibliotekarjev, knjižničarjev in laborantov 1?, upravnega kadra 17, tehniških in pomožnih delavcev 19 in 1 vnlontpr, Uslužbencev, ki so delali s skrajšanim delovnim časom, je bilo 12. Slalno bonori-ranih zunanjih znanstvenih sodelavcev je bilo 17. Mimo teli je še večje število zunanjih sodelavcev, ki so zaposleni pri znanstvenem in strokovnem delu inštitutov; ti na primer izpisujejo ah zbirajo gradivo, šesta \ Ijnjo razne referate in podobno. Zlasti pri slovarju slovenskega knjižnega jezika, pri delu tistih med-akademijskih odborov, ki so v sklopu naše akademije in pri delih, s katerimi je našo akademijo poveril Sklad Borisa Kidriča, so taki zunanji sodelavci številni. Inštituti Inštitutov je pri naši akademiji M, Večji, na primer Inštitut za slovenski jezik ali pa Inštitut za zgodovino so porazdeljeni na sekcije. Pri predsedstvu akademije je Studijski center za zgodovino slovenskega izseljen siva. \ tesni povezavi z Geografskim inštitutom je Kartografski zavodi Z Biološkim inštitutom pa Oillx>r za favno, floro iu gejo Slovenije, lermt-nološka komisija ima pet sekcij, pravno, tehniško, medicinsko, prirodoslovno in sekcijo za umetnosti. Akademija je soustanoviteljica pri Inštitutu t,a elektrogospodarstvo, pri Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča, pri Inštitutu zu turbinske stroje in pri Zavodu za raziskovanje morja v Portorožu, vendar pri vseh teh brez materialnih obveznosti. .Sredstva za delo pri inštitutih so dotekala iz redne dotacije. ki jo daje akademiji republiški proračun, v veliki meri pa tudi iz sredstev, ki so jih dali na razpolago zlasti Sklad Borisa Kidriča. Zvezni sklad za znanstveno delo, pa tudi razne gospodarske in družbene organizacije. Po smrti akademika Melika je poslal upravnik Inštituta za geografijo akademik I. Rakovcc. Publikacije Z letnico 1966 na naslovni strani jc izšlo 10 publikacij naše akademije, v skupnem obsegu 2130 strani ali 135 tiskovnih pot. 1 o jc manj kot v letu poprej, ko je bila vsota tiskovnih pol «03. Vzrok temu so manjša sredstva, ki so bila akademiji v letu 1966 na razpolago oziroma znižana še v teka leta, kar je imelo za posledico, da smo sredi leta morali ustaviti vsako nadaljnje pošiljanje rokopisov v tiskarne in nadaljevati le z dokončanjem tiska tistih del, ki so bila že v tiskarnah. Ob koncu lela je akademija dala zopet nekaj del v tisk, lakih publikacij, ki so v začetnem stadiju tiska ali pa ki so bila sprejeta za tisk je: 4- samostojna dela in 12 razprav. Objava publikacij je ena glavnih nalog akademije. Pa prav te naloge akademija zaradi premajhnih sredstev, ki so ji na razpolago— zadnja leta tie more izpolnjevati kakor bi bilo treba. Mnoga za li.sk sprejela dela in razprave izidejo z veliko zamudo. So avtorji, ki se hranijo dati pri naši akademiji svoje znanstvene izsledke v tisk, češ preden bodo pri njej objavljeni, ga lahko prehiti z istimi izsledki tovariš po stroki drugod doma ali v Svetu, Pred leti je bila prenatrpanosi z delom v tiskarnah kriva zamudnemu objavljanju akademiji predloženih publikacij, danes so to sredstva, ki se morajo večkrat namesto za tisk uporabiti drugače, ali pa se med letom znižujejo. Primerno večja sredstva hi tudi pospešila večji priliv za lisk namenjenih rokopisov, njihovo ekspeditivuejso objavo in intenzivnejšo zamenjavo s publikacijami ustanov doma in * inozemstvu- Ze so se tudi zaradi zmanjšane akademijske pulilikacijske dejavnosti pričele pojavljati pripombe s strani nekaterih usluuov, s katerimi je akademija v zamenjavi. Zu deset v letu 1966 objavljenih publikacij je bilo potrošenih 33.762.213 S dinarjev (lisk. vezava, honorarji in drugo); v proračunu za lelo je bilo v la namen predvidenih 31.762.000 S dinarjev. Povprečni relokupni stroški za eno tiskovno polo so znašali za publikacije, izdane v letu 1966 249.200 (1965 : 230.000) S dinarjev, pri nekaterih več, pri drugih manj. Najmanj pri Letopisu 1 33(975 S din. največ pa pri delu Draga Mezeta »Gornja Sav injska dolina 336.417 S din. Svoje publikacije zamenjuje akademija preko biblioteke slej kop rej z raznimi ustanovami, uredništvi, posamezniki itd., doma in v inozemstvu. Ta knjižna zamenjava je najvažnejše, najpomembnejše in najaktivnejše delovno področje naše biblioteke. saj se na ta način steka v akademijsko biblioteko najnovejša literatura vseli strok z vsega sveta. Oh koncu lela 1966 je h tla redna zamenjata mreža razširjena na 76 držav vsega sveta in je obsegala i 168 naslovov (21)1 v Jugoslaviji. 967 v inozemstvu). Z zameno je akademijska biblioteka V letu 1966 pridobila 584R knjig iu letnikov revij, Celotni knjižni fond biblioteke akademije je ob koncu leta 1966 znašal okoli 128.000 volumnov, poleg knjig in letnikov revij (urli nekaj lisoee^ mikrofilmov, geografskih kart in fotografij. Zelo p« je hilo delovanje biblioteke ovirano zaradi pomanjkanja prostorov, kar se je se povečalo in poslabšalo v času adaptacijsfcih del. vendar je v kljub temu mogla tudi biblioteko kot ostali upravni oddelki akademije — ob požtrvovalnem delu uslužbencev — brez vidnih in kvarnih posledic uspešno opravljati lekoče delo, V marcu je bil ob uvidevni naklonjenosti Slovenske matice odprt ekspedit publikacij akademije v hiši Matice na Trgu revolucije. Vodi ga honorarni uslužbenec, ki skrbi za čini boljše plasiranje naših objav na knjižnem trgu. Vkljub stroškom za uslužbenca, najemnini za prostor, stroškom za opremo in drugemu. se je v 9 mesecih leta 1966. po otvoritvi ekspediia. Čisti izkupiček za prodane, akademijske publikacije v primerjavi s prejšnjimi leti, povečal za 100%. Kongresi, študijska bivanja i n p O d o b U o Akademija je imela v preteklem letu na razpolago 19,386,69 \ din neblagovnih deviz. S temi sredstvi so se mogli iz visi njenih članov oz. sodelavce! udeležiti: aknd. dr, Bogdan Brecelj kongresa ISRD v WisbudliU, akad. dr. \ ¡klor Korošec -■ XV. mednarodnega nsi rioluškega zborovunja v Liegen, akad. tir. France Stele — XI IL mednarodnega kongresa za bi- zantologijo v Oxfordu, znanstveni sodelavec dr. Peter llabič — mednarodne konference o metodah za ugotavljanje podzemeljskih vodnih zvez na krasu v Graden, znanstveni svetnik dr- M d ko Matičetov — konference o slovanski ful klor istiki v Varšavi, znanstveni svetnik dr. Maks Mraber — X. mednarodnega simpozija o morfologiji rastlinskih združb \ Rinteln/Weser in zborovanja vzhodtioalpsko-dinarskih I itosociologov v Trstu, asistent ing. Mitja Zupančič zborovanja vzhodnoalpsko-di-narakih fitosociologov v I rstn. K a študijskem oz, službenem potovanju v inozemstvu so bili: akad,dr. France Koblar — proučevanje gradiva za škofjeloški pasijon na Dunaju, akad. dr. France Stelč udeležba na proslavi 1000-letnice ob- sioju poljske države v Krakovn, akad. Lucijnn M. Skerjane bil navzoč pri izvedbi svojih skladb v Saarbrücken n in izvedbi klavirskega koncerta v Kauizenu. znanstveni svetnik Alfonz Gspan — udeležba na delovnem sestanku sodelavcev österreichisches Biographisch es Lexikon pri Avstrijski akademiji na Dunaju, znanstveni svetnik tir, Milko Mat i četo v zbiranje pripovednega narodopisnega gradiva v ilezijt. Svet akademij S F R J Svet akademij SFRJ povezuje akademije v Jugoslaviji. \ dneh 22. in 23. aprila I%(j je hilo v Stninjann [X. redno letno zasedanje Sveta. Organizirala ga je naša akademija. Po veljavnem turnu.su je letos prešlo vodstvo Sveta na našo akademijo. Predsednik Sveta za naslednjo triletno dobo ji- v skladu z novim statutom Sveta predsednik naše akademije. \ plenu mu Svetu so od vsake akademije predsednik, glavni tajnik in še en Član. Administrativne posle vodi naša akademija. Najvidnejši izraz in plod povezovanja naših akademij v Svetu so: a) delo in objave medakademijskih odborov, ki jili je I H, od katerih so štirje novejšega naslajtka: b) Bulletin seienti-fiqne. Xi'kateri odbori so za preteklo določeno petletno dobo svoje delo že skoraj končali, drugi pa so v večjem ali manjšem zastanku in prosijo za dodatna sredstva, kot že v prejšnjih letih je imela naša akademija tudi v I l%6 skrb za delovanje treh medakademijskih odborov: za arlteoloäko karto Jugoslavije, za Tabula [mperii Romani in /a lavno in floro Jugoslavije, V ostalih mednkadcntijskili odborih ima naša akademija svoje delegate in sodelavec. Prav tako ima pri obeh serija Ii Bulletins seien I i I i que (za naravoslovne, tehnične in medicinske vede, kakor tudi za humanistične vede), ki ga izdaja Svel akademij, naša akademija člane redakcije. Bulletin soientifique seznanja tujo znanost z izsledki naše znanosti in znanstvenih prizadevanj. Gradbena d e I a Akademijo močno tare pomanjkanje prostorov, Adapta-cijska in ilttiga dela v stavbi na Novem trgu 1 gredo li kraju. V maneardi sni» pridobili II sob, ki bodö v kratkem uporabne. I rejcu a je bila za celo stavbo central na kurjava in vgrajeno dvigalo. Oboje bo služilo tudi za bodočo stavbo knjižnice na dvorišču. Za stavbo na Novem trgu 4 bo iz sredstev za investicije zaviijoviiiut zgradba, katere temelji so bili oh zidavi podzemnega skladišča zrahljani. Pogajanja za pridobitev stavbe na Novem trgu 5 za potrebe in namene akademije so v teku. — f>1 — I1' i 11 a i! C ji o poročilo Akademija je imela v letu 1%6 na razpolago: i. za o3iiovno dejavnost iz republiškega proračuna SR S loven i je sredstva v znesku . Ndin 3,500.000 iz republiške devizne kvote: deviznih dinarjev 316,35 blagovnih deviz in deviznih dinarjev 19.386,69 neblagovnih deviz 3, za investicijska dela: adaptacija poslopja Ne vi trg 3 v Ljubljani, iz republiškega proračuna .............Ndin t,250.000 dotacije raznih skladov in gospodarskih organizacij za pogodile ne na loge inštitutov Ndin 625.888 Od tega zneska odpade v dobro: T. Predsedstvo akademije: a) od Sklada Borisa Kidriča — Študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva Ndin 2. Inštitut za zgodovino: a) Sekcija za občo in narodno zgodovino: — od Sklada Borisa Kidriča za temo: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev .........v — Od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Historično topografski leksikon in atlas Jugoslavije v srednjem veku h) Sekcija za arheologijo: — od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Arheološka karta Jugoslavije, ozeiuIje SR Slovenije .........Ndin od sklada Borisa Kidriču za temo: PalinoloSke in sedi men tološke preiskave viške terase ,,.,,.. Ndin — od Zveznega sklada xa znanstveno delo — za temo Tabula Imperij Romani ............Ndin M din 4 000 Ndin 14-000 8.500 18.750 1,020 "i. I nš| i t ti t za slovenski jezik: a) Leksikološka sekcija: - od Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za »lovar slovenskega knjižnega jezika........Ndin 120.000 b) Dialektološka sekcija: — od Srpske akademije natika i umetnosti za temo: Dialektološki ullas iS din 6.000 e} Etimološko-^nomastiena sekcija: — orl Sklada /a pospeševanje kulturnih dejavnosti ■ za Etimološki slovar slovenskega jezika - . . . - - Ndin 15.000 od Zveznega sklada za znanstveno delo ■ za Ononiastična dela . . . Ndin 7.001) 4. Inštitut za literature: — od Sklada za pospeševanje kulturnik dejavnosti za slovenski biografski leksikon..............Ndin 15.000 — od sklada Borisa Kidriča za literarni leksikon.........Ndin 2.000 5. Inštitut za biologijo: a) ud Gozdnega gospodarstva ( elje — za temo: izdelava gozdno tipološke karte z« Vitanje in Rogaško Slatino . . . N din 26.798 J>> od Kmet ijsko-gozdarskega posestva. Kočevje — za temo: obdelava in karti-ranje gozdno gospodarske enote Stojna ...........Ndin 7.010 c) od Zveznega sklada z« znanstveno delo — za temo: Favna in I lora Jugoslavije ............Ndin 65.000 d) od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Vegetacijska karta Jugoslavije . . Ndin 51.500 od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: vegetacijska karta Jugoslavije ............Ndin 60,750 6. Inštitut za paleontologiji}: a) orl Sklada Borisa Kidriča za temo: Numuliti in asiline ia okolice \ i polž NditS 1.160 3 Lclnpi« ___ ^^ _ h) od sklada Borisa Kidriča — za temo: Hidrozojska lavna in njen pomen /a straiigrafijo zgornjejurskib skladov v Sloveniji .........N din 2.yO0 7. Insiitni za geografijo: a) od sklada Borisa Kidriča — za temo: Kvartarni sedimenti V Sloveniji . . Ndin 4.(j(10 Medicinska sekcija Terminološke komisije: a) od Srpske Matice za veterinarsko terminologijo ...........Ndin 3.500 9, Delovni kabinet pokojnega akademika dr. Maksa Samca; — za temo: Modili-Ciranje nerealni !i škrobov (dotacija Ministrstva za kmetijstvo ZDA) . - Ndin 200.000 - bh - INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Poročilo o delu v 11-i u 1966 i er e n 6 ko delo je bilo V tem leto še posebno intenzivno. ker je akademija nabavila terensko vozilo. Z njim smo prihranili precej dragocenega časa pri raziskovanju jam in hidroloških meritvah in opazovanjih. Znaten del terenskega dela je bilo opravljenega v zvezi z raziskovanjem hidrologije krasa med Idrijco in \ ipuvo, pri čemer so sodelovali vsi člani iušii-lukt- Zaključena je druga laza raziskovalne naloge, ki jo financira Sklad Borisa Kidriču, sofinancirajo pa Soške elektrarne, I prava goriških vodovodov, Vodna skupnost iz Nove Gorice ier Občinska skupščina Ajdovščina. Z jamarskimi klubi smo sodelovali pri raziskovanju jam na Dolenjskem okrog Novega mesta, na Gorjancih in v Beli krajini. Po naročilu Zavoda za vodno gospodarstvo SRS smo ponovno izmerili vhodni del Velike karloviee i o odkrili več slo metrov novih rovov. l5o naročilu Občinske skupščine Gerknica smo izdelali izvedbeni načrt turistične ureditve Zelških jam v Bukovem Škocjanu. Začeli smo tudi s potapljaškimi akcijami in skupaj z angleškimi jamarji preplavali s i Ton v Veliki Karlovici ter izmerili za njim 27(1 m dolg rov. ki se konča s po-domin. Organizirali smo potapljanje v P-bstojnski jami. kjer sta dva domača jamarja z našo potapljaško opremo preplavala sifon med Črno in Pivko jamo ter pregledala končui sifon med Črno in Pivko jamo in končni sifon v Pivki jami. Precej časa .smo posvetili raziskovanju in merjenju Po-loške jame. Obiskali smo jo v maju, avgustu in septembru in skupaj 7. jamarji iz Idrije in ostalih jamarskih klubov preiskali in izmerili doslej že 5200m novih rovov. Raziskave še niso zaključene in pričakujemo lahko še novih odkritij v tem zanimivem alpskem jamskem sistemu, ki ga nameravamo posebej obdelati za Acta carsologica, Začeli smo tudi s speleološkimi in hidrološkimi raziskovanji Zgornje Pivke ter pripravili program nadaljnjih raziskav, ki naj bi jih financiral Vodni sklad SRS v zvezi z iskanjem najugodnejše rešitve vodne oskrbe Postojne. Zanimivi so rezultati dosedanjih opazovanj Palškega in Pelelinjskega jezera ter sosednjih izvirov ob Pivki, ki nakazujejo režim vodnega odloka s prelivanjem v Pivko in z odtokom proti Mulnom. Pri i n t, e m era de! u moramo omeniti urejanje jamskega katastra, ki obsega že 2882 jam, posebej pa je registriranih še 811) vodnih ohjekrov. Izpopolnjena je hi la tudi knjižna kartoteka. zlasti po avtorjih, medtem ko je stvarni katalog se precej nepopoln in ga bo ireha dopolniti v prihodnjih letih, izdelana je i lila obsežna kartografska dokumentacija speleoloških. hidroloških in drugih raziskav. Opravljene pa so bile tudi številne meritve trdote kraških voda. K pomembnejšim stikom z inozemskimi speleoloskimi organizacijami moramo vsekakor šteli 10-dnevni ohisk sedmih članov speleološkega inštituta iz Cluja v Romuniji. Med inozemskimi speleologi in drugimi raziskovalci krasa, ki obiskujejo naš inštitut je vedno več univerzitetnih učiteljev, ki prihajajo k nam na daljše študijsko bivanje iz Romunije. Cehoslovaške. Sovjetske zveze in Bolgarije. V tem letu so nos obiskale tudi skupine študentov pod vodstvom Univerzitetnih profesorjev iz lialije. Nemčije, Grčije, Francije in Anglije in si v spremstvu naših članov ogledale zanimivosti klasičnega krasa. Izšla so Acta carsologiea IV. Pri poslopju inštituta je bilo obnovljeno dvorišče in s kamnom obloženi obe severni fasadi. Neurejeni so še vedno razstava 1 p rosi or i: obnoviti pa bo treba tudi stanovanjske in skladiščne prostore v pritličju. Čimprej je treba opremiti laboratorij, ki je še vedno le začasno urejen, isto velja za arhivsko Sobo. kjer je shranjen jamski kataster in drugo arh i valno gradivo. Delovno razmerje je prekinil višji znanstveni sodelavec dr. Ivan GAMS. Začasno je bil nameščen honorarni asistent Franc IOYRENCAk. ki je sodeloval pri skupnih terenskih raziskavah in pomagal pri študiju hidrologije krasu med Idrijco in Vipavo. Znanstveni sodelavec dr. France HARF je nadaljeval z urejanjem jamskega, katastra, ki so je v tem letu povečal za 226 novih jamskih objektov. Največ objektov je iz Julijskih Alp, Dolenjskega iu Idrijskega krasa ter Notranjskega podolja. Precej podatkov so prispevali jamarski klubi, ki so raziskali pretežni del novih jam iu brezen, preverjeni pa so bili nid i starejši podatki o jamah v Materijskem podolju, ki so bili objavljeni v reviji II, TOUR I STA leta 1906 in 1909, pa še niso bili vneseni v jamski kataster, Dr.Habe je uredil iu inventarizirul stare fotografije, plošče in filme o jamah, ki jih hrani inštitut. m — Opazoval in meril je vodne objekte ob Zgornji Pivki od Zagorja mimo Palškega in Petelin jskega jezera do I ruskih in Žejskib izvirov. V sodelovanju z jamarskih kluhom »Luka Cečs v Posiojui je raziskoval jame in brezna okoli vusi Jurišce in pri Orhovakib jioitikvah. Kot tajnik jamarskega k hiba v Postojni je vodil in usmerjal njegovo dejavnost. J me J je (5 poljudnoznanstvenih predavanj S področja speleologijc in geografije, od lega 7 v inozemstvu, kjer je predaval tudi dijakom slovenskih Sol v Trstu. Sodeloval je pri organizaciji tečaja za merjenje jam in se udeležil zborovanja slovenskih geografov v Novi Gorici, kolokvija jugoslovanskih geologov o Zunanjih Dinar idili in mednarodnega jamarskega tabora v Rakovem Škocjann. V speleološkem institutu na Dunaju si je ogledal avstrijski jamski kataster. Obiskal je jamo katerloch pri Weizu v Avstriji in najdaljšo madžarsko jamo Agtelek. Vodil je številne inozemske sfn leologe in geografe po naših jamah in jim na terenu predstavil značilnosti v razvoju našega krasa. Znanstveni sodelavec dr. Peter 11A HI C je nadaljeval s preučevanjem hidrologije krasa med Idrijco iu Vipavo. Z barvanjem ponikalnice Slo t ne v Grgarjti je bila potrjena zveza z izvirom Bokalci ob Soči nad Solkanom. Skupaj s sodelavci je preiskal iu izmeril več vodnih jam, ponor Slatnc, Bazinovo jamo, Hubelj iu druge. Opravil je vrsto temperaturnih, kemičnih jn hidroloških meritev ji a večjih kraških izvirih. Z analizo padavinskih in vodomernih podatkov je določil velikost hidro-grafskega zaledja in režim kraških izvirov ^ ipavei 11 uhlja. Lijaka, Mrzleka in Divjega jezera pri Podroleji. Prišel je do novih spoznanj o razporeditvi in usmerjenosti odtoka podzemeljskih voda v krasu med Idrijco iu Vipavo, pri čemer je pomembna zlasti ugotovitev, da se del Banjške planote odceja proti zahodu neposredno v Sočo. Podrobno je preučil tudi izvire Mrzleka in Lijaka. Ob zaključku II. laze raziskovalne naloge je posredoval rezultate v posebnem poročilu Skladu Borisu Kidriča in sofioancerjem. O hidrografskili značilnostih krasa med Idrijco in Vipavo je poročal na zborovanju .slovenskih geografov v Novi Ciorici. o odvisnosti hidroloških značilnosti \ isokega krasa od geološke zgradbe in gconiorfološkcga razvoja pa na simpoziju o Zunanjih Dinaridih v Ljubljani. Sodeloval je pri ponovni izmeri in odkrivanju novih rovov Velike Karlovice ter izdelal ustrezno poročilo za Zavod za vodno gospodarstvo SRS. Udeležil se je posvetovanja o splošnem vodnem gospodarstvu na krasu, ki ga je organizirala Jugoslavemska akademija znanosti i umjetnosti novembra \ Spliiu. z razpravo o hidro-grafski rajonizaciji krasa v Sloveniji. Skupaj t R, GoSpodariČem je preučeval nastanek in razvoj jame l.ekitike v sklopu celotnega p 011 ornega sistema pri Postojni. \ ni aren se jc skupaj z R, Gospodaričem udeležil mednarodnega simpozija o metodah določevanja podzemeljskih vodnih zvez, ki ga je organiziralo štajersko kidrogcoloiko društvo v Gradcu. Asistent Rado GOSPODARIC je preučeval geološke razmere ozemlja med Mrzlekom in Lijakom s posebnim poudarkom na tektonski zgradbi > neposredni bližini obeli izvirov. Pri raziskavah je ugotovil nekatere stratigrafske in strukturne novosti, ki so pomembne za razlago geološke zgradbe ¡11 hidrogeologijo Trnovskega gozda. V sodelovanju s člani inštituta in z zunanjimi sodelavci je pripravil ureditveni načrt krožne turistične poti * Zel škili jamah, ki ga je naročila Občinska skupščina Cerknica. Nn ekskurzijah \ Zclske jame je zbiral gradivo o geologiji jame. o .sediiiii-ntih in drugih pojavih, ki nakazujejo starost jame. Podobne raziskave je opravljal tudi v Veliki Kar-lovici, kjer je bilo odkritih 2 kin novih rovov, tako da meri zdaj ta jamski sistem že 6500 111. Z raziskavami na tem področju ho nadaljfcval še v 1. 1%7. Pri raziskavi Pološke jame je ubiral podatkr o geologiji in sodeloval pri izmeri 5300m novih rovov. Raziskave v sistemu Postojnskih jam so bile osredotočene na študij starosti jamskega sistema. Preučeval je scdiinente v rovih, ki so jih na novo odprli okrog koncert ne dvorane pri nadelavi tunelov za drugo tazo krožne proge, Nekaj teh podatkov iz okolice Velikega Otoka je obdelal \ posebni razpravi, ki obravnava nastanek jame Lekinke. V Malih jamali, \ Pisanem rovu pa tudi v Planinski jami je našel ostanke grobo kla-stičnega sedimenta, ki spada k starejši akumulaciji v Postojnskem jamskem sistemu. Zbral je dokaze o dveh gcneraeijali podrtib kapnikov, ki ju loči vviirmska akumulacija fliine ilovice. Po njegovih ugotovitvah se podirajo kapniki v Postojnski j a 1111 zaradi posedanja sekundarnega dna rova. o vplivu potresnih sunkov pa ni našel zanesEjivih dokazov. V okvir geologije in tek toni ke Pivške kotline in Postojnskega klasa spada odkritje paleogenskega Hiša pri Postojni, Zagonu in S t ud ene m. O tem jc napisana razprava za dunajsko geološko revijo, soavtor je dr. R. Pavlovec. O tektonskih problemih Postojnskega krasa in njegove okolice jc poročal na simpoziju o Zunanjih Dinar idili. .Na simpoziju o splošni vodni oskrbi na krasu je poročal o hidroloških in morfoloških zna Čil- nostih naših na jvečjih jam. Pri svojem delu je uporabljal koristne napotke mednarodnega simpozija o ugotavljanju podzemeljskih vodnih zvez v Gradcu, ki se ga je udeležil skupaj z dr. 1 lahičcm. Koi predsednik Društva za raziskovanje jam je vodil in usmerjal delo slovenskih jamarjev. Bil pa je tudi strokovni Vodnik mnogim inozemskim gostom, ki so obiskali naš institut. Asistent Franc 1.ËBEN se je kot Humboldtov štipendist konec marca vrnil iz ZR Nemčije, kjer je na Inštitutu za prazgodovino univerze v Heidelbergli preučeval problematiko nco-litika tu eneolitika na Balkanu in posebej na področju jugovzhodnih Alp. V okviru mednarodnega neolitskega kolokvija v Heidelbergu je imel predavanje o kulturnem razvoju ueolitika na Slovenskem. Na željo Zavoda Postojnske jame je vodil zaščitna izkopavanja v Pominčevi jami, v sistemu Škocjanskim jam pri Divači iti sondiranja v jami Dovja Griča na Vel i k i Planini v organizaciji Zavodu za spomeniško varstvo v Ljubljani. Sodeloval je pri arheološki terminologiji za slovar slovenskega jezika. Višji strokovni sodelavec Egon PRETNER je raziskoval jamsko favno v Sloveniji, na \elebitu, Orjeim in v okolici Fre-binja. Našel je novo vrslo rodu BatbvSciiilOrphus, odkril pa je tudi več novih nahajališč že znanih vrst. Nabrani material je deloma oddal tudi specialistom \ obdelavo. Prepariral in determiniral je material iz jam Knrduna in Rosne, kar dopolnjuje podatke o najdiščih že prej opisanih jamskih hrošče v. Jamsko favno je preučeval na triiedenski ekskurziji z jamarji Spéleo-Cluba des Ardenes. na Or jen 11, z dr. S. Battonijcm (Maeerata-Italija) pa na Velebitu ter z ljubljanskimi speleologi na Sar planini. Na povabilo bolgarskih jamarjev se je udeležil 14-dnevne mednarodne ekskurzije \ jame na Rodopih. V Trstu je večkrat izpisoval iz literature podatke o jugoslovanski Favni. V zvezi s problemi jamske favne so ga obiskali: J acq ties Durand, asistent Laboratoire souterrain du CNRS v MouI¡su, dr. Wondrak iz Zoološkega inštituta univerze na Dunaju iu akademik prof. dr. Vulkanov» direktor Zoološkega inštituta Bolgarske akademije in ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Sofiji. Vodil jc tudi skupine študentov biologov iz Erlangena. Kiela, Tiibingena in Dunaja po kraških jasnah in jih seznanil z našo jamsko favno. Za medakademijskp temo »Favna Jugoslavije; je sestavljal katalog obsežne družine Carahidov. Načrt d t' ] a za leto I 9 (j 7 Nadaljevali bomo z urejanjem in dopolnjevanjem jamskega katastra ter pripravili osntttek speleološke karte Slovenije. Pripravili bomo idejni načrt preureditve speleološkega muzeja. Nadaljevali bomo s speleo loški mi raziskavami Postojnskega in Cerkniškega jamskega sistema in s hidrološkimi raziskavami Zgornje Pivke. Dokončali bomo študijo o hidrologiji krasa med Mrijco iti Vipavo. Po naročila Cestnega sklaila SRS bomo preiskali kraške pojave v trasah projektiranih hitrih cest v Sloveniji. V dveh novih jamah bomo napravili poskusne arheološke izkope in nadaljevali z laboratorijsko obdelavo izkopanin iz lominčeve jame ter obdelali gradivo iz Pavlakove jame pri ?,rečah, Zaključiti nameravamo speteološka raziskovanja Pološke jame, začeli pa bomo z meritvami in raziskovanjem Mangariske jame. Sodelovali bomo z jamarskimi organizacija 111 i doma in v tujini m pripravljali gradivo za prihodnji knjigi Acta Carso-logieu in Naših jam. Publikacije članov inštituta v letu 1 V 6 6 Prof. dr. Srečka BRODAR: t. Meistocetiski sedimenitl in paleolilska najdišču 1 Postojnski jami. Acta earsolupica IV, Ljubljana. l%t>. Rado GOSPODARIC: 1. i "m i potok in Lekinke v sistemu podzemeljskega odtoka iz Pivške kotline. Naše jame & ■'t—2. Ljubljana, l<)M>. — SoavtOr dr. Peter I In bič. 2. Občni zboar Društva za raziskovanje jam Slovenije 27. februarja t'Jfjé, Naše jame 8/1—2. Ljubljana. liXifr. Objavil je še vrstu k rajši h prispevkov in recenzij v Nasiti jamah 1966, v reviji Življenje in tehnika ter v Novicah. Dr. France HABE: t, Morphoiogical and Hydrographical De ve top m eni of the Nonhern Edgc of tbe Pivka Dajin wtth a Spécial Regard to the Section of Predjama, Bulletin Scientifique, Section A, Tome 1t. No. 7—9. Zagreb. ¡966. 2. Katastrofalne poplave pred našimi turističnimi jamami. Naše jame 8 1—2, Ljubljana. t%6, ■3. Postojnska jarna in Predjama v delu J. G. Sen meja iz leta 1902. Naše jame 8/1 -2, Ljubljana, 1 %t). Dr. Peter 1. The karsl Regjou between the Idrijcu and Vipava Rivers» Bulici m Scientifiaue, Section A. Pome No, " 9. Zagreb, 2. I lidrogr&fsfci problemi Visokega Krasa med Idrijco in Vipavo. Gcografaki /lK>rujk. 13/3 4. ] a bi jami. l%(t, "i', t mi pomk mi Lekinka v sistemu podzemeljskega odtoka iz Pivske kotline- Nase jame 8.-1—2. Ljubljana. — Soavtor Radi» Gospodaric. -t. Poročilo organizacijskega sekretarju IV. mednarodnega spel™-Joškegii kongresa. Naše jame S.'1 2. Ljubljana. 19t>6. Egon FRETNERr 1. Najdiife jamskega hrošča Sprlacririnnns pluto Reitter ISSI. Aeta i arsologica IV. Ljubljana, itKft. 2. Zadušljive jame. Nuie jame ^ ! ii. Ljubljana, INSTITUT ZA PALEONTOLOGI JO Poročilo o delu za Into 196 6 \ ol «Hela v i so Lili ostanki mastodontov, ki So jili leta 196+ odkrili v krovnlni velenjskega premogovnika. Ležali so v štirih različnih horizontih. Iz najvišjega horizonta no ohranjeni sanin zohje, iz nekoliko nižjega samo kosti. Največ ostankov je bilo odkritih V nadaljnjem nižjem horizontu, in sicer zobje ter ko.sti. Izkopane kosti predstavljajo le slabo polovico celotnega okostja, a še med tent i je mnogo fragmentarno olí ra njenih. Izredno krhka lobanja je sieer povsem razpadla, toda ohranili so se vsi zobje zgornje čeljusti. Iz najnižjega horizonta so ohranjeni poleg k osi i tudi zohje. Ostanki pripadajo torej štirim mastodontom, toda po Zobeh. ki so bili v obdelavi, moramo zaenkrat govoriti le o treh živalih. Na podlagi alternacije vzboklin praetritne strani z vzbukli-nami posttriine na posameznih prečnih grebenih zobne krone se je dalo ugotoviti, da pripadata ostanka zob. desni in levi M... iz najviše ležečega horizonta vrsti Bunolopkodon aruernensis (Croizel et Jobert). Oba fragmenta pripadata istemu individuu. Obrabljenost zadnjih prečnih grebenov kaže na dokaj starega mastodonta. Okla ter vsi mola rji iz zgornje čeljusti, in sicer m3. M1, M= in M\ ki so bili odkriti v srednjem horizontu, pripadajo vrsti Zygolophodotl bor sani (Hays). Za to govori predvsem e i god o nt na oblika prečnih grebenov rn Svojevrsten razvoj stranskih vzlio-klitl. Oba mlečna zoba sta bila še v funkciji in hi verjetno izpadla Šele tedaj, ko hi Se desni in levi M* pokazala iz alveole. Le-ta sla namreč tičala še popolnoma v alveoli in imata še votle krone ter sla brez korenin. Tej vrsti je torej pripadal mladič, ki se je bržkone v mehkem glinenem blalu ob takratnem jezeru tako pogrezuil. da ti i bilo z;ai)j več rešitve. Iz najnižjega horizonta izhajajoči ostanki, desni in levi M;. desni in levi M:. ter v dvanajst delov razkosani okel iz zgornje čeljusti pripadajo prav tako vrsti BunoJnphodan aroernensis kakor ostanka iz najvišjega horizonta. Značilna nI teniae i ja na prečnih grebenih je posebno na zadnjih dveh inolarjili dobro vidna, 3 udi ta mastodont je povsem odrasel kakor oni iz najvišjega horizonta, toda po obrabljenosti M sodeč jc iz najnižjega horizonta precej mlajši. Obdelava okel in ostankov postkranialnega skeleta se bo nadaljevala. Nadalje so l.iili raziskani ostanki jamskega leva. ki so bili Sredi oktobra 1965 odkriti v breznu »Rdečega kamnoloma aa Lesnem brdu pri Drenovem griču. Brezno je bilo razkrito pri lomljenju kasijanskega apnenca. Ostmi k i jamskega leva so ležali ea. t do 6 m pod prvotnim površjem v rdeče rjavi mastni i lov iei, ki je zapolnjevala brezno. Med ostanki so zastopani v glavnem zobje, in sicer levi zgornji C. desni spodnji C, ki mu manjka spodnja polovica krone. levi spodnji C in Cz odlom-Ijeno konico krone (glede na ostali konine je ta bržkone iz desne strani zgornje čeljusti), korenina desnega P, levi F, levi I1', desni P,, levi Ps in levi M,. Kanin i niso še skoraj nič obrabljeni, pač pa sta precej načeti krona levega PJ tla lingvalni strani in krona levega M, na lin kalni strani. Po dimenzijah zob Uil i ko sklepamo na znatno večjega leva. kakor so današnji. Razen tega je ohranjen še levi P,, ki je po komaj tako velik kakor enak premolil r receninega leva, Verjetno j'j pripadal mladiču. Poleg navedenih zob je tičalo v ilovici več kostnih odlomkov, ki so nedoločljivi. I.dinolc po dveh fragmentarno ohranjenih trohlejah metapodijev bi mogli sklepati na kakega bo vida. Doslej znane najdbe jamskega leva kažejo, da je bila ta Živalska vrši a v Sloveniji za Časa mlaj šega pleistooena precej razširjena. Preiskane so bile paleogenske plasti V okolici Postojne. Pri tem smo ugotovili naslednje usedline. \a severnem obrobju Pivške kotline sc je v zgornji kredi ter v paleocenu odlagal rdeči lapor, medtem ko so se v tem času na jugu vsedali md i stili apnenci ter tihurnijske plasti, \ okolici Postojne SO bili sred njepaleoeenski Sedi men t i odloženi na erodiralUi površino rudistnega apnenca. Torej je bila \ srednjem delu Pivške kotline v spodnjem in srednjem paleocenti erozijska faza, nakar je le dele zopet zalilo morje. Morje sc je umaknilo iz Pivske kotline tudi v cuizij^ki dobi. Takrat so bile ponekod paleocenske plasti povsem ero-dirunc, drugod pa so Se vsaj delno ohranile. V srednjem delu cuizija je morje ponovno prodrlo do Postojne in od tod še dalje proti severu oziroma severozahodu. Iz tega časa imamo v okolici Postojne flišne ter ftišn podobne plasti. Raziskave paleogenskih plasti iz okolice Postojne temelje na preučevanju uiikroforaminifer in koral. Največji del Vipavske doline sestavljajo flisut- kamenine-Posebna oblika fiišne sediraentacije so plasti, odložene v velikih citniili. K* najdemo \ osrednjem delu doline. .Najbolje razkrit profil je pri vasi 1 stje blizu Ajdovščine. Zaradi zanimivosti smo ga favnislieiio in sediiuentološko podrobno raziskali. Ritmična sed imen tac t ja pri Ustju se začenja s plastjo konglomerata. Sledi breča, nato peščeni lapor, drobneje zrnat lapor iu so vda u (menjava nje tankih plasti laporja in peščenjaka). \ vezivu konglomerata je hila najdena bogata illimulltna favna, ki smo jo podrobno raziskali. Med makroforaminiferajini smo ugotovili 11 vrst. med katerimi sta dve novi (Nummulites ustjema ¡u .V, oipanen.tis). Dosedanja podvrsta \ummulitei praecursor ornatu* je bila kritično preučena. Izkazalo se je, da mora biti samostojna vrsta Aummttžifes ornatus. Iz plasti pri Ustju so bile preiskane tudi mikroforaminifere iu nanoplankton. Ugotovljenih je bilo 15 vrst foraminifer in 22 vrst nanoplankton a. V Sloveniji je bil nanoplankton tok vat prvič preučen. V znanem hidrozojskem nahajališču prt Dobo na Dolenjskem je bila najdena nova vrsta Burguitdia astrotubuluta. Pomembna je. ker je to prva najdba rodu Burgundia v Jugoslaviji. Na podlagi mikrostrukture smo lati ko določili njen sistematski položaj in s tem sistematski položaj družine Rurgutidiidae, ki je bil prej nejasen in neenoten, Mezozojski hidrozoji so bili po zadnjem HudsonoVem sistemu razdeljeni na dve naddružim; Actonostromariieae z ortogonalno mikrostrukturo in Milleporel-licae s klinogonalno mikrostrukturo, Družina Btfrgundiidae ima zrnato mikrostrukturo hrt*/ vlaken, zato je ne moremo primerjali z nobeno teh naddružin. i ako smo vzporedno z omenjenima iiaddružinania postavili novo naddružino Bu rgu ud i icae, ki ji prištevamo poleg družine Burgundiidae še družino Stro-matoporinidae. Obe družini sta imeli doslej nejasni položaj, Zaradi tega je postavitev nove naddnižine pomemben prispevek k dopolnitvi sistema mezozojski h hidrozojev. Zaradi izredne občutljivosti hidrozojske in druge grebenske favne na okolje smo začeli z raziskavami paleoekologije. V ta namen smo pregledali teren na Dolenjskem med Ivančno gorico iu Novim mestom. Preučevali smo grebenske apnence s hidrozoji. korulami in hetetidami ter ugotavljali odnos posameznih živalskih kolonij v kameninah. Nabrali smo tudi precej vzorcev za mikropaleontološke in strukturne analize, da Še z drugih vidikov določimo način sedimentacije grebenskjh apnencev, I o delo financira tudi Sklad Borisa Kidriča, končano pa bo do konca lela l%7. Obdelava liidrozojske favne iz Črne gore je v glavnem končana. Določene so bile tri nove vrste rodov Actinostromaria, Cylicnpsi* in Cladocoropsis, Vsi rodovi so znani tudi v Sloveniji, zato je zanimiva primerjava nahajališču v Sloveniji in Črni gori. Med Črnogorskim materialom je več koral, ki so Še v obdelavi, Favna bo dokončno obdelane šele v prihodnjem letu. A okviru delovnega programa inštituta smo začeli zbirati jurske korale iz severnega m srednjega favn ¡stičnega področja na Trnovskem gozdu. Obdelava jurskih koral iz vse Slovenije bo 1 raja la več let. Dr. lînjko PAYLOVEC je sodeloval pri naravoslovni sekciji terminološke komisije. Za geološke izraze je- pripravil kratka pojasnila. [ deležil se je tudi kolokvija o dinaridih, ki je bil junija v Ljubljani, Tam je imel referat ïRazvoj paleogena v južni Sloveniji«, Oktobra nas je obiskal proL dr.Herbert Ihign z univerze v Miiueliuu. Na krajši ekskurziji po južnozahodni ¡Sloveniji smo r, njim razpravljali o problemih zgomjekrednii in paleo-renskih plasti pri nas. Za raziskave starotereia rue inikrofavne in nanoplanktona smo naprosili dr. Franco Proto-Decinio z univerze v Padovi. Bogato zbirko koral pa nam jo določil dr. Gabor K.olosvâry, profesor na univerzi v Szegedu. Imenovani že več lel sodeluje z nami. \ mesecu januarju je bi! v našem inštitutu dr. Vittorio De Zanebe S pado Ve Tiske univerze. Prejel je enomesečno italijansko štipendijo z namenom, da ga dr. Raj ko Pu v lovec uvede v raziskave numiilitov in asilin. Mu Črt dela za leto I 9 6 7 1. Nadaljnja obdelava mastodontov i h ostankov (okel in deloV postkra niai nega skeleta) iz krovmue velenjskega premogovnika. 2. Raziskave nuni uli tov in asi I i ti \i okolice Karojbe pri Pazinu, kjer preučujejo geologi z Geološkega za voda v Ljubljani boksitna ležišča. Nadaljnje biostratigrafske raziskave v Vipavski dolini. 4. Začetek preučevanj niiuiulitne favne iz doslej še neraziskani li srednjeeocenskikii plasti. Ï, Obdelava mezozojskih koral i/. Črne gore. 6. Nad al j ne raziskave paleoekologije liidrozojev v južni Sloveniji. 7. Zbiranje in raziskave jurskih koral v Sloveniji. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Poročilo o delu v letu 1966 S 1 julijem J%6 je po nenadni smrti akademika profesorja dr. Antona Melika (8. junija t966) prevzel mesto upravnika inštituta akademik prnl.dr, Ivan Rakovee. inštitutsko delo je potekalo po predvidenem načrtu in se je razvijalo predvsem v dveh smereh — geomorfološki in družbeno geogralski. A družbeni geografiji se je raziskovalno delo razširilo z nastavitvijo asistenta Milana Natka, ki je s 1. marcem 1966 zasedel pred leti izpraznjeno mesto; k nam je prišel z Geografskega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani, je pa kot zunanji sodelavec že prej v inštitutu uspešno sodeloval. \ začetku ItHa 1966 smo oddali Skladu Borisa Kidriča v okviru teme ^-Kvartarni sedimenti in njihova izraba na Slovenskem«: elaborate: Drago .Meze, Kvartarni sedimenti ob Kokri; Darko lladinja, Vremska dolina in D t vaški kras; ZvOnko Rus, Kvartarni sedimenti na Brežiški ravnini in njiliOva izraba; Milan Sifrer, Kvartarni razvoj doline Rašice in Dobrega polja; Milan Sifrer, Kvartarni razvoj doline Soče med Tolminom in Ročinjem; Marjan Zagur, Opekarni št vo v osrednjem delu ljubljanske kotline. Za leto 1%6 nam je Sklad Borisa Kidriča zaradi neugodnega finančnega stanja dotacijo za nadaljevanje preučevanja začasno prekinil. Ker imamo v načrtu postopno puhlici ran je izsledkov o kvartarnem razvoju Slovenije, smo nadaljevali s tovrstnim študijem v porečju Savinje fporečja Hud i rije iu Voglajne ter južnih pritokov Spodnje Savinjske doline), kjer je, razen v Podravju, v tej smeri največ preučenega. Osrednje geomorfološko preučevanje v letu 1966 je bilo posvečeno porečju Krke. Posebno pozorno je Lil preučen mlajši in srednji pleistoeen. Pri sistematičnem šiudiju pleislorcnskih teras se je pokazalo, da niso debele p kisi i rdečih in rjavkastih prsti, ki terase prekrivajo, nič drugega kot preperela nasutimi Krke. Pri korelaeiji teras smo se posluževali rezultatov nadrobnega študija preperelosli sed imen tov v eni in drugi terasi, kol tudi zveze teh teras z vršaji polokov z Gorjancev. Ti potoki so. kot kaže. posebno močno nasipa I i v hladnih obdobjih pleisto- cena, ko jo prišlo do izdatnega znižanja gozdne meje in do močne periglacialne akumulacije. Veliko argumentov za kore-lacijo teras pa je nudil študij nasutim- Save na Brežtško-krški ravnini- ki izvira iz liladnili obdobij pleiatocena, Pri merjenju zaobljenosti proda se je pokazalo, dn je prod v plcistocenskih terasah veliko manj zaobljen kol recentni prod. šele na začetku pa smo s študijem morlogenelskih in drugih sledov iz starejšega pleistoccna v porečju Krke. S tem v zvezi je posebej zanimiv debel, močno preperel prod, ki seže na raznih krajih obrobja Brežiško-krške ravnine še čez 300 m visoko; po obliki in petrogralski sestavi je močno podoben produ v preperelini na prodnih in konglomeratnih terasah mlajšega in srednjega pleistocena. V kolikor bi nadaljnja preučevanja, ki so v tekn, pokazala, da je ves ta prod dejansko p leta t neenake sta ros! i. bi se bistveno spremenil tudi nas pogled na razvoj celotne Sulic krajine. Ker dosegajo dolino Krke v zgornjem toku v teh višinah Se štev ilne suhe doline, bi iz tega jasno sledilo, da je prišlo do poglavitnih hidrografskih sprememb v Suhi krajini šele v pleistoeenn, Oh irm naj opozorimo inili na to, da smo nnšli na raznih krajih v suhih dolinah Suhe krajine obilo proda in da kažejo posebno suhe doline na desni strnili Krke se na zelo mlade zveze s Kočevskim poljem. V teh suhih dolinah smo nnšli namreč prod, ki je po petrografski sestavi in obliki v vsem močno podoben produ v nižjih terasah že v samem ožjem delu Kočevskega in Ribniškega polja. Novo odkriti profili Vzdolž kopa za naftovod na 1 ržaškem krasu, ki so pomembni za študij kraške morfogeneze. so zahtevali hiter in podroben terenski ogled oh celotnem kopu. \ okviru irnie o strukturi gospodarsko zaostalih agrarnih pokrajin v Sloveniji, ki je v programu inštituta že nekaj let, smo v letu i%6 preučevali hribovsko kmetijstvo v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline (zaledje Ljulmoga. obrobje Gor-njegrajske in M oz irske kotline ter zgornjo Zadrečko dolino). Zbrano gradivo s terena in statistični material je v obdelavi. Z razširitvijo preučevanja na celotno Dobro vel jsko planoto, vključujoč torej tudi tisti del planote, ki gravitira k Spodnji Savinjski dolini, pa bo v letu 1%7 potrebno še dodatno terensko delo, leta 1966 je bil" v okvir preučevanja zajetih 454 hribovskih kmetij; skupaj z že publicirajulu Solčavskim irt t.učko pokrajino bo torej v Gornji Savinjski dolitli obdelanih 609 samotnih Oziroma hribovskih kmetij, \ Čemer so zajete vse hribovske kmetije v tej alpski in predalpski pukrajini. Za temo »Migracijski tokovi delovne sile v Ljubljano iz ostalih krajev SLR Jugoslavije« smo v letu 1966 začeli z /bi- ranjeni gradiva po lju.bljansk.il> podjetjih. Delo je zamudno in ker ga opravlja samo eden. se bo zbiranje gradiva nadaljevalo tudi se v začetku prihodnjega leta. Študij taborov na Slovenskem je v tekočem letu potekal po predvidenem načrtu. Tudi to tlelo se bo nadaljevalo Se v prihodnjem letu. Kot prejšnja letn. smo tudi v letu 1%6 registrirali jesenski stanji Triglavskega in Skoti nega ledenika) ki sta še naprej v fazi krčenja. ^ letn l%ti je bila skoraj v eelori tiTejena inštit.utska knjižnica po sodobnih bibliotekarskih principih, kajti do opremljenosti inštituta z novim pohištvom knjižnica ni bila sistematično n rojeva na. Za dokončno ureditev bo potrclien v prihodnjem letu le se kratek čas. medtem, ko bo kasneje potekalo tekoče urejanje knjižnice sproti. Geografsko bibliografsko kartoteko Slovenije smo v 1- 1966 dopolnjevali s tekočimi deli. V obdelavo smo vzeli publikacijo »Slovenska geografska bibliografija za razdobje i9f>0 I9fi? (Minsk. SSSR). A, vun der W e r F f (Nizozemska), prof. dr. A. II of mahu (Torino, Italija) in dne. dr. E. II ii b 1 (Dunaj), za oba je bila prirejena dvodnevna ekskurzija v Slov, pri morje; dne, dr. J P u t a k orl slovaške akademiji- (Bratislava) se je mudil 7 dni v inštitutu ill na več ekskurzijah po Sloveniji: ilr. J. M i e h a 1 k o in dr. M a -p i e . oba orl slovaške akademije (Bratislava); akad. prof. d P, R, P a W I O vv S k i od poljske akademije znanosti (krakovv) in dr. S, P a \v 1 o w s k a . ki se je mudila 7 fini v inštitutu i,n na ekskurzijah po okolici Ljubljane, v I rnovskem gozdu, zgornjem PosavjU in Zgornjem Posočju (Mangart); prof. dr. P. Ozcndn (Grenoble) 2 dni v inštitutu in na potovanju: prof. dr, Z. Karpati (Bud a pesi). VII. Objavljena in neobjavljena strokoono-znanstoena dela Člani inštituta in njihovi ožji zunanji sodelavci so napisali veliko število znanstvenih in strokovnih del (razprave, refern I i, recenzije, poročila ipd,), ki so bile le v manjši meri objavljena v tisku, večinoma pa so ostala v rokopisu, ali pa So bila v obliki elaboratov razmnožena v manjšem številu izvodov. u) I tfltktt nbj/ml jena 2Uan»U>ena dela t. Bole fDOiir Varstvo podzemeljskega ži vfclstvai. Varstvo narave IV: M) 90. 2. 11 a r! ž i J., I%(i: >Das Vcrhaltnis dos Kniiloms zur Phylogenie tier Knidorien«. - Bull, scientt YougosL it (7—9): 1H4 183. 3. Ha il ii J., I'Jtiti: »Vprašanje mdividiialitete pri spužvuh (Le probleme de Pin dividual i te ¡-Itn/ les eponges)«, - Razprave SAZU, IV. razr.. S: 165—204. i Had ž i ],, »Lisenkizam i dijaloktički materijatizam . — Marks i savremeaost. 257—2405. Mu uda 1,, l%6: j C lian pes in the Algal Vegetation of a part of the Deltaic Area in the .Southern Netherlands (Veerse Meer) after the Closure.. — Rotaniea marina. [20 str.. 5 tab. in 6 si.) 6, Wraber M., I%6r Das Adenostylo glabràe - Picetum, eine nette FîclLtenwalrfgesellsehaft lu deu Slowcniscbea Âlpem. Ange-wandtc Pflanzenaoziohwie, XYIII/XIX: 93— 101. 7. VV r ii b e r M., ISJfjft: Lber eine ihcrmopbil« BucEtenwald-tle-sellschaft (Ostrvo-fagetum) in SloWenien , — Angewandte Pflanzcn-soziologîe. XVÎII'TÎLX: 279-288. b) N&objanlfeni referati in predavanjn 1. Zupančič M.. Der diaarische Bergahorn-Buehen-wa1d [Aceri-Fagetum dinarienm) im slovvenischen Hochkurstgebiet«. — VI. simpozij vzhodnoalpsko-dinari&ili fitosociologov \ Trstu. 2, W r » li c r M., litMi: Predavanje o vegetacijskem kartiranju v Sloveniji z barvnimi diapozitivi (X. mednarodni simpozij o strukturi vegetacije, v kraju Rutici n/We-ser v Zah. Nemčiji), ■;. Wraber M.. 1966: CoTitribuitoii to the kupwledge of the alagal vegetatidh of the north b.elaud* (65 tipkanih strani in okoli 20 prilog). e) Recenzije, poročila il>d. Akad.. J.Hadži je napisal mnogo ocen ¡a strokovnih mnenj o delu raznih biologov za razne namene, mnogo knjižnih poročil in poljudnoznanstveni h prispevkov za razne časopise, predvsem Pro-icus . Tudi M. Wruber je sestavil več strokovnih mnenj, knjižnih ocen, poročil o pri redit vali in delovnih poročit za razne potrebe. Načrt de 1 a za leto 1 967 Delovni načrt za i. 1967 obsega v glavnem nadaljevanje raziskovalnega dela v raznih smereh, ki so nakazane v poročilu za I. 1966. Zaradi nespremenjenega kadra inštitutskih sodelavcev se lxi nadaljevalo raziskovalno delo v dosedanjem obsegu, če ostanejo tudi finančna sredstva nespremenjena, kav velja zlasti za pogodbeno vezana dela. Akademik j. Hadži bo nadaljeval delo na katalogu o favni Jugoslavije, raziskovanju zoološkega materiala in na problemih filogenije živalstva. J. Bole bo zbral material za nadrobno obdelavo hidrobiid v porečju: Krke in v vodah, ki so se šele V pleistouenu pretočile v druga porečja, Nadaljeval bo revizijo rodu Zospeum in bo potreboval v ta namen predvsem gradivo iz jam južne Slovenije. Pregledal bo se nekaj posebnih primerov diferenciranja posameznih otoških populacij v okolici Rovinja ter končal favni-slično preiskovanje in analiziral stopnje speciacije. Terensko delo bo zajelo nekatera območja v Proklelijah ter jame in kraške izvire nekaterih gorskih masivov v severni in vzhodni Bosni. J. C a r n el u 11 i bo končal svojo disertacijo, Nadaljeval bo raziskovanje makedonske lepidopterske in druge favne v soteski I leska ter v visokih planinah, največ skrbi pa bo posvetil raziskavi slovenske favne, posebno v zahodni Koroški, na Pohorju in v panonskem delu Slovenije. 1. .VI ti n d a bo nadaljevala š t ud i j alpološkega gradiva na obalah Islandije, akti prejme ponovno štipendijo. V načrtu ima študij združb bentonskih alg med Porečem in Roviujem /. istočasnim merjenjem ekoloških faktorjev, razen lega pa še raziskovanje kemijske sestave nekaterih rjavih alg v severnem Jadranu. Pripravila ho za tisk nekatera že i ugotovljena dela. Geobotanična s k u p i n a bo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki raznih naravoslovnih smeri nadaljevala preučevanje vegetacije in njeno kartiranje v standardnem merilu (I : 50.000) na območju Slovenskega Pri morja (topografski sekciji Vrhnika 4 in Suša L I). V naČrtn je detajlno preučevanje in kartiranje (t :10.000) ključnega objekta na degradiranem kraškem svetu v okolici Kočevja. Nadaljevalo se bo preučevanje visokopluninske vegetacije v Julijskih Alpah ter travniške, pašuiškc in kameniščne vegetacije v Slov. Primorju kot priprava za kartiranje. kabinetno delo bo zajelo analizo in sintezo litosoeiološkega gradiva vegetacijskih popisov in kart za izdelavo pogodbenih elaboratov. M. Wraber in I.Puncer se bosia udeležila VIII. simpozija VzllOfinofilpsko-dinarskill fitOsodologov na Dunaja 7. \3iJ, i%7}. M. Wraber ima v načrtu udeležbo pri 11. simpoziju o sin-dinomiki vegetacije, ki ga priredi Mednarodna zveza za preučevanje v kraju Rintelu/Weser v Zah. Nemčiji (20. 2-1. 111, 1967); dalje se bo udeležil mednarodnega simpozija o problemih hrastovo-gabrove vegetacije v Evropi, ki ga organizira Biologische Gesellschaft in dcr DDR v Reinhardshrunnu pri Gothi (16. 20. V. 1%?): kot delegat Sil Slovenije bo sodeloval pri XIII. zasedanju Mednarodne komisije za varstvo alpskih pokrajin (C. I. P. R. A.) v Garmiscb-Partenkirckenu na Bavarskem (14-.—17. VI 1%7); sodeloval bo tudi pri lil. kongresu Jugoslovanskega društva za preučevanje zemljišča v Zodru (2.—7. VI. 1967). Pri vseh teh prireditvah bo imel referate, izdelane po naročilu prirediteljev. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN CEJE SLOVENIJE Poročilo o delu v leiu i960 In vrtiEarizacija favne v obliki kartoteke se je ustrezno programu nadaljevala tudi v letu l%6. Izpisanih je bilo 595 kartonov, toko da jib imamo sedaj vsega skupaj 21.577. Razen tega se je veliko kartonov že prej registriranih vrst živali dopolnjevalo z novimi podatki iz tekočih publikacij, Medakademijski odbor za lloro m favno Jugoslavije je nadaljeval z organizacijo in izdajanjem kataloga flore in kata- . loga favne Jugoslavije. Pogodbe za katalog flore so bile podpisane z naslednjimi: L prof. dr, E. Maver za Dialipelalidac 2. prof. dr, B. Blečic za Gymnospermae 3. dr, A. Martinčič za Bryopliyta — Musci. Za katalog favne: 4. prof. dr. P- Us za Ortliopicra 5. dr. H. Dulič in dr. D. Mirit- za Mammalia 6. dr. S. M a t veje v za Aves 7. doc. dr. B. Sket za Isopoda lem-stria 8. dr. J. Bole za Gastropoda, V tisku so katalogi pod št. 2. 4, 5 in 7. V pripravi je še večje število katalogov zlasti za živalske skupine. S smrtjo akademika profesorja dr, Iva Pevaleka (Zagreb) je Odbor utrpel težko izgubo. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcija Mi občo i si narodno zgodovino 1, Agrarni odsek je nadaljeval z glavnim kolektivnim delom v tik viru sekcije — pripravami za izdajo Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev — Agrarne pit noge. Glede na dopolnjeni načrt, ki ga je izdelala ožja redakcija, je bilo treba oskrlx-li se nekaj novih elaboratov. Tako je napisal dr. B. Grafe-naner leksi za gesla Skupni viri iti skupna literatura, Urbanizacija. Nabiralništvo 1er Uvod k skupini Orodje in načini: dr. S. Vilfan jc pa predložil elaborat Delavci v agrarni proizvodnji Vsi elaborati so bili predebatirani na mesečnih sejali agrarnega odseka. — V delu ožje redakcije dobivajo rokopisi, ki so bili izdelani v prejšnjih lerih, s tehnične in vsebinske plati kor tudi glede nadrohnosti formulacije dokončno obliko. — Dr. S. Vilfan je izdelal nemški povzetek za starejša obdobja, obsežena v družbennzgodovinskem delu, in francoski povzetek o problematiki starejše slovenske agrarne zgodovine. Poseben poudarek je bil dan izdelavi nekaterih zemljevidov. ki naj pregledno ponazorujejû določene izsledke. Dr. V. Vaienčič je izdelal karto o gozdnih površinah na ozemlja SRS po stanju konec 19.stoletja. Dr. S. Vilfan je koncipiral karto o dcželskih sodiščih ter karto o velikostni strukturi zemljiških gospostev po sedežih na podlagi imenjske knjige za Kranjsko iz leta 1546. Dr. B. Grafenauer je koncipiral karto o kmečkih uporih ter zemljevid o situaciji 1848 glede na kmečka gibanja. Dr, P. Rlaznik je koncipiral grafikone, ki prikazujejo za različne slovenske okoliše stopnjo, do katere so se razdrobile kmetije do srede 18. stoletju. Delo pri Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev vodi znanstveni svetnik dr. Pavle Rlaznik, II. Sekcija je nadaljevala in zaključila z obdelavo gradiva, ki je namenjeno za izdelavo Slovarju srednjeveške latinščine Jugoslavije, ki je v skrbi medakademijskega odbora pri Svetu akademij SR Jugoslavije s sedežem pri j tt gos la venski akademiji znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Prva knjiga slovarja bo predvidoma šla v tisk sredi leta 1967, III. Delo za Historično-topografiki leksikon in al /s.s srednjeveške Siovenije je vključeno v delo med akademijskega odbora pri Svetu akademij znanosti SR Jugoslavije s sedežem pri Srpski akademiji nauka i umetnosti v Beograda. Dr, M. Kos je nadaljeval t dokončno redakcijo za objavo gradiva za Kranjsko Obenem je zbiral in obdeloval gradivo za Primorsko. Pri zbiranju gradiva mu je pomaga) prof. Samo Pahor iz Trsta. — Ivan Zelko je nadaljeval z zhiranjem in obdelavo gradiva z.i Prckmurje. Gradivo je nabiral iz literature J rt iz arhivov, predvsem iz madžarskega Državnega arhiva v Budimpešti s pritegnitvijo Batthyanyjcvega in Esztcrhazvjevcga arhiva* — Pri obdelavi gradiva za Štajersko je dr. P. Blaznik .sistematično pregledal Zali nov Ortsnamenbuch ter izpisoval podatke iz objavljenih virov: A. Lang, Die Salzhurger Echen in Stcicrmark bis 1520 ter Fr. Martin, Rege.sten der Erzhischiifc und des Domkapitels von Salzburg. Da hi bilo delo pri lokalizaciji čim uspešnejše, je sistematično izpisal vse ustrezne podatke iz vseli katastrskih map za Spodnje Štajersko, kar je bilo odlično pomagalo pri obdelovanju arhivalij, ki jih je v tem letu pritegnil v obravnavo — predvsem celjske fevdne knjige in fevdnih knjig krške škofije. IV. Izšel je HauptmannOD zbornik kot 5. knjiga Bazprav za zgodovinske in družbene vede. Glavno redakcijsko delo in zadnje korekture v celoti je opTavil dr. P. Blaznik. V. Reperlorij srednjeveških virov. Še vedno je v Rimu v tisku 2. knjiga »Repertorium fonlium liistoriae medii aevit, mednarodnega znanstvenega podjetja, pri katerem sodeluje v okviru medukademijskega odbora s sedežem pri jugoslavenski akademiji znanosti i umjetnosti tudi naša sekcija. Načrt za delo v letu 1967 7. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. a) Agrarne panoge: Delo na tej skupini naj bi bilo 1967 v glavnem zaključeno, b) Z dokončanjem dela na Agrarnih panogah bo obdelana šele ena skupina v projektu, ki se nanaša na postopno raziskavo, obdelavo in objavo (Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev od začetkov do razpada stare Jugoslavije. ^ nadaljevanju bo prišla na vrsto skupina Mere in uteži. V letu i%7 naj bi bili rešeni dve nalogi: napisane naj bi bile lokalne me-trološkc študije na osnovi arhivalnih virov; izčrpano naj bi bilo čim večje število srednjeveških virov ter vzpostavljene zveze s 16. stoletjem. 7 Leiiijiif — 97 — II, Nadaljevalo se ho delo v okviru Historično-topograf-skega leksikona iti atlasa ter Repertorija srednjeveških virov. III. Odsek za gradove ho zaključil delo v zvezi z zapuščinskimi inventarji. Oddelek za bibliografijo 1. Knjižnica sekcije Prirastek v 1.1966 znaša 7(X> zvezkov, ki so vpisani v in-ventarni in iignaturni katalog, kartotečni listki za avtorski in stvarni katalog so izdelani in vstavljeni, 2. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih knjižnicah Slovenije. Pregledane so v Narodni in univerzitetni knjižnici signalu rite številke 165.000 — 170.000, pregledana je Studijska knjižnica v Ptuju (26-—31, VIH. 1966), pregledan je prirastek Nattčne biblioteke v Pulju. Študijskih knjižnic v Ravnali in Mariboru. Inkorporirauo je gradivo Nt K-a, začeta je inkorporacija gradiva Študijske knjižnice v Ptuju, nadaljevala se je inkorpo-raeija gradiva Študijskih knjižnic v Mariboru in Eopru. j. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija Za bibliografijo člankov sta oddala sodelavca: Peter Rib-nikar, arhivar Drž. arliiva 500 listkov (Kmetijske in obrtnijske not ice) in Etna I. mek, arhivar Drž. arhiva 500 listkov (Dolenjske novice). Katalogizacijo, inkorporaeijo in vso tipkarsko tlelo za Centralni katalog in Retrospektivno bibliografijo opravlja Slava Pipp. hon, knjižničarka, pregled knjižnic, kontrolo dela in gesla za stvarni katalog pa dr.Melitta Pivec-Stele, honorarni znanstveni sodelavec. Dr. M. Pivec-Stele se je udeležila 7. X. 1966 Strokovnega zborovanja slovenskih bibliotekarjev v Kopru. H.—IS. XII. je pregledala v Celovcu Študijsko knjižnico za Slovcnica in Ca-rimhiaca in Deželni arhiv za akte iz dobe Ilirskih provinc, ki pa so šele delno katalogizirani. Načrt dela za leto 1967 1. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del Nadaljevanje pregledu Narodne in univerzitetne knjižnice, pregled Studijske knjižnice v Piranu (1 teden), nadaljevanje inkorporacije do sedaj pregledanih knjižnic. 2. Retrospektivna slovenska bibliografija Nadaljevanje pregleda Kmetijskih in ohrtnijskih novic in Dolenjskih novic. Sekcija za zgodovino umetnosti Poročilo o delu v letu 1967 T eren s to delo V lelti 1966 se je lerensko raziskovanje omejilo predvsem na revizijske oglede listih geografskih okolišev in spomeniških objektov, ki jih jc narekovala najnujnejša študijska problematik a. Tako smo v smislu dolgoročne delovne akcije dopolnjevali oz. revidirali spomenike srednjeveške plastike in plastike 16, stoletja, prav tako pa tudi spomenike srednjeveškega stenskega slikarstva. Posebno pozornost smo posvetili problemu srednjeveške in renesančne arhitekturne plastike, v zvezi s tem pa se je odprlo turi i vprašanje geneze skupine tri ladijskih sakralnih arhitektur iz prve polovice 16. stoletja, katerih vrhova Sta cerkev sv, Petra v Dvoru pri Polhovem graden in med prvo vojsko porušena cerkev na Sveti gori pTi Gorici. Posebno vabljivi So V tej zvezi deleži Med i terana in Srednje Evrope, k t Se prav uu našem ozemlju in v tej skupini spomenikov zelo zgovorno prepletajo. Prav tako smo ponovno pregledali tudi več spomeniških kompleksov na Gorenjskem Lit na Primorskem. Raziskovanja niso dokončana in zato nadrobnejše formulacije še niso dozorele. Precej pozornosti smo pri terenskem delu posvetili tudi umetnosti 19. stoletja, v prvi vrsti profani arhitekturi in plastiki. Seveda zaradi pomanjkanja sredstev in delovnih moči tej akciji, ki je pomemben deziderat naše stroke, še nismo mogli posvetiti toliko truda, kol bi ga zaslužila. V zvezi s tem smo se lotili tudi izpisovanja ustreznih podatkov iz vizitacij ljubljanskega škofa Alojzija Woifa. Kabinetno delo Kakor že vsa Ida do sedaj, smo tudi lani nadaljevali z izpopolnjevanjem temeljne kartoteke umetnostnih spomenikov Slovenije s terenskimi zapiski in izsledki, t ekscerpti iz starejše strokovne literature in s topografijo nekdanjega mariborskega okraja, ki jo je sestavil prof. Jože Curk. Sproti smo vnašali podatke tudi v specialno kartoteko Umetnikov. Na novo smo začeli sestavljati kartoteko umetnosti 17, stoletja na Slovenskem. ker je to poglavje v naši umetnostni zgodovini še skoraj neobdelano. Mednarodni stiki Načelnik sekcije akad. dr. F, Stele se je udeležil potujočega simpozija umetnostnih zgodovinarjev, posvečenega problematiki poljske umetnostne zgodovine ob 1000 letnici ustanovitve poljske države. Na hizantološkom kongresu v Oxfordi] je sodeloval z referatom i Prispevek k problematiki osnovnih Stilov V zgodovini bizantinskega slikarstva«, na univerzi v Gradcu pa je imel predavanji o istrski lokalni šob poznOSrednjeveškega stenskega slikarstva in o slovenski umetnostni zgodovini po letu 1920. Načelnik sekcije dr. F. Stele in višji znanstveni sodelavec dr. E. Cevc sta sc na pnvabilo prirediteljev udeležila sestanka ob otvoritvi razstave slikarstva 18. stoletja na Furlanskem v Vidmu in spominske razstave Jožeta Tominca v Gorici. Objavljena dela: A'kad. dr. France Siele: Fine slowenischc Variante der >Sond ergotiki, Jalirbucli des Kansthistorisehen Institutes der UmversrUit G raz 1, str. 1--1S Slikarstvo v Sloveniji v XVI. in XVII. stoletju, ZUZ Nv VII, str. 305 -230. Sodobna jugoslovanska grafika, Sinteza t%6, str. 21—28, I k konzervabirskili spominov, Varstvo spomenikov 1966, str. li—33. Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, (po ti a ti s). Ljubljana 1966, Ptujska gora. Ljubljana 1966 (ponatis). Dr. Eiuilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966 U82 strani). Renesančna plastika na Slo venskem, ZUZ Nv VII, str. 119—170. Rez,bar Hans iz ke i rt relief križanja na nunskem samostanu. Loški razgledi XI U. str. 67— 71. Sekcija za arheologijo Poročilo o delu v letu 1966 Sekcija za arheologijo je tudi v letu 1966 nadaljevala delo na medakademijskih nalogah. Za Arheološko karto Jugoslavije (AKJ) je zbirala shede. ki so jih poslale posamezne republiške komisije, največ i/ Srbije, Bosne in Hercegovine, ter opravila začasno redakcijo, Za nalogo Tabula Imperii Romani (TIR) je bilo končano delo na listu Aqnitieum = Budapcst in celotno gradivo s karto poslano Madžarski akademiji znanosti v Budimpešto. Izvedena je bila tudi organizacijska priprava za naslednji iifft >Naissus = Serdica == Thessalonikec, ki mora biti dovršen v letu 1fX>8, Sekcija za arheologijo je za aklad Borisa Kidriča dokončala I, fazo dela na Arheološki kaTti Slovenije, ki jo je opravila slovenska republiška komisija. Obdelane so bile enote: Radovljica. Kranj, Ljubljana — mesto, Ljubljana — okolica, Gorica, Maribor — mesto, Maribor — okolica in Kočevje. Izvršena pa so bila tudi deloma že topografska in redakcijska dela za II. fazo. Višji znanstveni sodelavec dr. ing, Mitja BRODAR je uredil v mezolitskem najdišču Pod Crmukljo pri Šembijab nad Ilirsko Bistrico izkopani kulturni inventar (okrog 300t) artcfnklov in odbitkov) ter ga pripravil za nadaljnjo obdelavo. Od 13. do 25. junija je uspešno nadaljeval izkopavanje v poznopaleoliteki postaji Povšiška (Poglcjska) Cerkev pri Zg. Gorjah v okolici Bleda. Preučeval je za naš mlajši paleolitik pomembno tipologijo in razširjenost miadečkih koščenih konic. V zvezi s tem je študijsko obiskal muzeje v Gradcu, na Dunaju in v Pragi ter si ogledal tudi mlajšepaleolitsko postajo Grotta Romanelli v južni Italiji. Kot Humboldtov štipendist je bil dva meseca v liibingenu pri prof. G. Rieku. Udeležil se je svečane otvoritve mednarodnega prahisloričnega kongresa v Pragi, Sodeloval je pri prenovitvi sekcijskih prostorov. Višji znanstveni sodelavce dr. Aiojz ŠERCELJ je vrtal v sedimeotih Blejskega jezera in palinološko raziskal G m tamkajšnjega profila. Analiziral je pedološki profil z Jelovice ter palinološko preisktd tudi profile iz Cezsoče in drugih krajev Soške doline, Preiskal in določil je lesno oglje iz paleolitskill najdišč Povšiška (Poglejska) cerkev pri Zg. Gorjah pri Bledu iu Zupanov spodmol pri Sajeveab na Notranjskem. Višji strokovni sodelavec Staško JESSE je kot član redakcijskega odboru za Arheološko karto Slovenije ves čas sodeloval pri redakciji elaborata I. faze. Vodil je obsežno sekcijsko knjižnico, nadaljeval z delom na arheološki bibliografiji Jugoslavije ter sestavil bibliografijo del prof. J, Korošca. Za slovar slovenskega jezika je skupno z asistentom F. Lebnom zbral arheološke termine za črke od J do 2. Tehnično je uredil in pripravil za tisk 17. letnik Arheološkega vestnika. Višji strokovni sodelavec Jaraslav SASEL je vse leio sodeloval pri redakciji Arheološke karte Slovenije. Poleg tehničnega in organizacijskega dela je obdelal za elalioral I. fa/e predvsem besedila za enote Radovljica. Kranj, Ljubljana, Ajdovščina, Gorica. Kočevje in Maribor. Zaključil je študijo o napisih noriških plemen s Stalenskega vrha ter proučeval identifikacijo konzulov iz leta 209 n. e. Za leksikon Pauly-Wissovva, Real-Eucyclopadie jc novo obdelal geslo Emona, ¿uradi cpigra [škili študij je obiskal Arheološki muzej Istre V Polju. Na kolokviju, ki ga je organiziral Ocnfer za balkanološka i spit i Vanja v Sarajeva, je poročal o Ilirih v antiki. Udeležil se je 7. kongresa Arheološkega drnštva Jugoslavije v Herceg-novem. Publicistična dejavnost £ luno v sekcije v lelu 1%b. Akad. dr. Srečko Brodar PleistocenskJ sedimenti in paleolitska najdišča v Postojnski jami. Poročila — Acta carsologica 1 V", I9bb. Dr, Alojz Sercelj: Polodne analize pleistocemetih in holocenetih sedimentov Ljubljanskega barja.. Razprave razreda za prirod os lovne i a medicinske votle IX, l%6. Jtiroslav Saiel: Bar bi i. Eirene 5, 1966. Keltisclies portorimn in den Os.tal pen. Con>11 a memoriae Erich Svoboda dcdicata, 1966. Bibliografski pregled in pregled izkopavanj v Fasti arehacolo-gici XVIII. 1%(>, Ocena knjige B. Gr-ufenaucr, Zgodovina slovenskega naroda 1, t%4 v reviji Sodnbmet 14, 1966. Načrt dela za leto 1967 Glavno delo Sekcije hodo v letu 1967 še nadalje medakade-mijske naloge. Za Arheološko karto Jugoslavije bo nadaljevala z zbira njem shed in opravila redakcijo prispevkov posameznih republiških komisij, Republiška komisija za Arheološko karto Slovenije pa bo dokončala Še drugo fazo dela, redakcijo še preostalih področnih enot ter pričela s končnimi redakcijskimi deli in pripravo za tisk karte. Pri inedakademijski nalogi I a-bula Imperij Romani bo delo osredotočeno na list »Naissusi (Niš) — K 34. Za jugoslovansku področje lista bodo zbrane shede in opravljena njih redakcija. Že navezani stiki z akademijami sosednjih držav, ki bodo sodelovale pri tem listu, se hodo nadaljevali. Za ntedafcademijgki odbor za antični liilics Jugoslavije bo J. Sašel zaključil delo. ki je v načrtu prve faze. V načrtu za leto 1967 je še nadaljevanje sistematičnega izkopavanja v poznopaleolitski postaji Povšiška (Poglejska) cerkev pri Zg, Gorjah v okolici Bleda: razen tega pa tudi dvoje manjših sondiranj glede paleolitske vsebine v za to po ogledih izbranih jamah. Obdelana ho mczolitska kulturna ostabna iz najdišča Pod Cnnukljo pri Sem bi jah, za obdelavo jirirejeno pa že doslej izkopano poznopaleolitsko gradivo iz Povšiškc cerkve. A' okviru nadaljnjega študija morfologije koščenih konic bodo kritično pregledani topografski podatki o najdiščih koščenih konic v Avstriji in Nemčiji, pri čemer se bo poskušalo ugotoviti tudi doslej še nepoznana najdišča. Če bodo na razpolago zadostna sredstva, bi poskušali ugotoviti na Ljubljanskem barju še nova najdišča barjanske kulture. Raziskovanje antičnega obdobju se bo nadaljevalo po zastavljenih smernicah. Nanašalo sc bo še nadalje na raziskovanje antičnega najdišča v Trebnjem (Praetorium Latobicorum), na rimski linies, rimsko podeželsko gospodarstvo v Panoniji ter na nadaljnje sistematično zbiranje epigrafskega gradiva. Palinološki laboratorij ho v okviru dolgoročnega programa še naprej raziskoval razvoj kvartarne vegetacije v Sloveniji in Jugoslaviji, Za pelodne analize je nameravano vrtanje v lin rje pod Mangartom in prav tako tudi v barja na Pokljuki. Po možnosti se bo napravilo nekaj vrtin na Livanjskem in Duvanj-skem polju. Po potrebi bodo raziskani glede peloda sedimeuti iz arheoloških najdišč in določeno leseno oglje iz njih. Sekcija bo za slovar slovenskega jezika dopolnjevala arheološko terminologijo in nadaljevala z zbiranjem gradiva za arheološko hibliografijn Jugoslavije. Za tisk bo pripravila 18. letnik Arheološkega veslaika. V prenovljenih prostorih namerava preurediti Svojo knjižnico, sestaviti stvarni katalog iu napraviti kartoteko člankov periodičnega tiska. OR1ENTALIST1CNI 1NŠTITUT Poročilo o delu v letu 1966 De J o v Orientalističnem inštitutu je tudi v letu 1966 potekale po doslejšnjih smerni ca h in v mejah obstoječih možnosti. Orientalistični inštitut, ki že od svoje ustanovitve leta 1958 dalje gostuje v sobi Pravne sekeije Terminološke komisije akademije, je v svojem delu močno oviran, ker nima lastnih prostorov. 2e uporabljanje skromne inšiiiutske knjižnice je precej otcžknčeno, ker je shranjena v dveh knjižnih omarah, ki se nahajata v skladišču Centralne knjižnice akademije v hiši Novi trg št. 4, medtem ko sta arhivsko gradivo in nekaj priročne literature shranjena na hodniku pred sobo Pravue sekcije, Zaradi pomanjkanja lastnega delovnega prostora se zlasti ne m o Te razviti za inštitut prepotrebno skupno delo s študenti, ki naj bi v asiriološkein inštitutu poglabljali svoje asiriološke študije, spoznavali nove asiriološke publikacije, transkribirali in obdelovali klinopisne tekste v novih edicijah. Odgovornost, da organizira Orientalistični inštitut tako sodelovanje interesentov, je tem večja, ker je Orientalistični inštitut naše akademije v SFRJ edini, ki se ha v i z asiriologijo. Zagotovitev lastnih prostorov zu Orientalistični inštitut postaja sedaj tem bolj pereča, ker bo Pravna sekcija Terminološke komisije zaradi povečanega dela s pripravo Slovenske pravne terminologije za na tisk poslej sama potrebovala vso svojo sobo zase, da bo mogla namestiti za prepisovanje gradiva posebnega uslužbenca. Zato bo treba, da. se dosedanji njeni gostje, v prvi vrsti Orientalistični inštitut, izselijo. Knjižnica Oriental ¡stičnega inštituta ima sedaj 427 knjižničnih enot, to je 268 knjig in 159 letnikov revij. Knjižnici manjkajo standardna dela, zlasti pa starejša delu in revije z asiriološkega področja. Knjižnično Ln administrativno tlelo ter evidentiranje novejših publikacij in novih tekstov je opravljala višja knjižničarka Julija na Sušleršič. Za uspešen razvoj inštitutskega dela potrebuje Orientalistični inštitut še vsaj enega asistenta. Kot honorarna priložnostna sodelavcn sta pri inŠtitutskem delu pomagala študenta primerjalnega jezikoslovja: France Mi-lavec iu Kiril Gulevski. Njuno sodelovanje je bilo letos nekoliko manjše, ker .sta bila .sama zaposlena z opravljanjem rednih študijskih izpitov. OTientalistični inštitut je organiziral dva študijska sestanka. Na prvem splošnem sestanku dne 20. aprila 1966 je bilo 18 udeležencev. Na njem so bila poročila o novostih v asirioln-giji in hetiiologiji; posebej o izkopavanjih v mestu Mari. Drugi Sestanek je bil namenjen 7 študentom arheologije, ki so se tu seznanili z novo egiptovsko in asiriološko literaturo in si ogledali fotografske reprodukcije najbolj pomembnih umetniških stvaritev. Delovanju Oriental ¡stičnega inštituta je bila v veliko polnoč knjižnica Seminarja za prava Starega vzhoda na Pravni fakulteti v Ljubljani. S filozofsko fakulteto jc bilo inštitutsko delo povezano po predavanjih iz zgodovine Starega vzhoda (ena tedenska ura) in uvoda v akadski jezik (po dve tedenski uri), ki jih je kol. honorarni predavatelj imel upravnik inštituta profesor dr. Viktor Korošec. Inštitut je tudi podpiral prizadevanja. dit bi se predavanja o akadskem in sumerakem jeziku razširila s sodelovanjem profesorja dr. Lu bor ja Matoosa iz Prage tako, da bi študij antične orientaîistike mogel biti pri-pozjiari kot samostojna studijska skupina. To bi se začasno zagotovilo z intenzivnimi periodičnimi predavanji uglednega češkega asiriologa v mesecih januarju in juniju. V vrsti javnih predavanj, ki jih organizira akademija, je upravnik dr. Viktor Korošec dne 27. msja 1966 predaval o najnovejših fragmentih sumerskega prava iz LTra. ki sta jih v Landsbergerjevi slavnostni številki (Assyriologiea) Siudies Nr. 16) objavila in prevedla O. R. Curney in S. N. Kratuer. O istem predmetu je preduvai dne 23.septembra f96b v Raslu, kjer se je na povabilo tamkajšnjega dekanata udeležil kot gost zborovanja nemških pravnih zgodovinarjev. Na 15. mednarodnem svidenju asiriologov (Rencontre As-syriologic[ue Internationale) je dne 7. julija 1966 imel predavanje iSur les relations internationales d'après les lettres de Mari«. Udeležijo mu je omogočila finančna pomoč akademije. V času od zadnjega poročilu je dr. Viktor Korošec objavil: članek iPoigodba s raddatišem iz Kizzuvatne (KUB XXXIV, 1)* v Zborniku radova posvečenem Alliertu ^'ajsu, Betjgrad 1966, str. 33—44; članek o hatitskjh zakonih pod geslom »Gesetze D, HattU, v Realiexikon der i^syriologie, U1. Bsmd, Liefemng, Berlin 1966, str, 288—297; oceno o »Richard Haase, Ein füll run g in d «s Studium keilsciirift- lichcr Rechts quellen. O. flarrassowitz, Wiesbaden 1965, natisnjeno t Zeitschrift der 5avigay-Stiftung für Reehigcschito, 83. Band, romani s tische .Abteilung, str. 597—402. Načrt dela za leto 1967 Delovni program Oriemalističnega inštituta za leto 1967 obsega: 1. proučevanje novih edicij klinopisnih tekstov; 2. proučevanje nove asiriološke literature; 3. evidentiranje asiriološke literature v drugih knjižnicah v Ljubljani; 4. evidentiranje pravne terminologije: 5. pripravljanje občasnih Študijskih sestankov, kjer se podajajo poročila o najnovejših publikacijah in o asinoloških zborovanjih; 6. pedagoška pomoč mladini aairiologom pri poglabljanju asiriološke izobrazbe; 7. sodelovanje pri Komiteju SFRJ za orienialistiko v Beogradu iu pri Društvu orientalistOv Jugoslavije v Beogradu; S, aktivna udeležba tia prihodnjem 27. mednarodnem kongresu orieutulistov, ki bo od i3. do 19. avgusta 1967 v Ann Arbor-u (Michigan. ZDA) ter na 16. mednarodnem svidenju asiriologov (Renoontre Assyriologique Internationale), ki bo od 20. do 22. avgusta v Chicagn (ZDA); 9. do vrši te v knjige o mednarodnih pogodbah, ohranjenih v klitiopiani pisavi. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JLZIK Leksi ko loška sekcija Poročilu u delu v letu 1966 Številčno stanje uslužbencev v leksikološki sekciji se bistveno ni spremenilo. Tov» V, Majdič je nastopil II. marca kot honorarni, t. julija pa kot redni asistent, lov. J. jeneie je začela 16. marca delali s polno delovno obveznostjo. Tov, J. Meze je imela enomesečni študijski dopust, da se je udeležila seminarja slovaškega jezika v Bratislavi, tov. F. Novak pa dvajset dni študijskega dopusta, da je za Slovenski lingvistični atlas zapisal dialekl Bučke. Gost lekaikološke sekcije je bil letos dr. Miloš Helcl iz Prage. Materialno pomoč za bonoriranje zunanjih sodelavcev je dal Sklad za pospeševanje kulturnik dejavnosti. Priložnostno je sodelovalo okrog 120 zunanjih honorarnih sodelavcev, predvsem terminologov. Sodelavci s fakultete, ki so prvotno obljubili pomoč pri redakciji, so nehali sodelovati. Sodelovanje je sredi leta prekinil tudi dr. J. Toporišič. Vsa prizadevanja leksikološke sekcije SO bilo usmerjena k čim prejšnji izdelavi prve knjige slovarja sodobnega knjižnega jezika. Lani postavljeni načrt smo dosegli, čeprav se razmere, v katerih smo delali, niso izboljšale. Organizacijsko se delo za slovar ni spremenilo. Naredili smo tole: Za redakcijo je bilo grobo pripravljenih 6.026 gesel, obdelanih na drogi stopnji pu 2.925 gesel; obdelava se je dotikala le večjih gesel. Zredigiranili je bilo 7.136 gesel iz Črk A G. za kar je bilo treba preštudirali 132.765 kartotečnih listkov in ustrezno leksi-kološko literaturo. Izdelali smo tipe redakcije za števnikr, zaimke in predloge. Podrobno smo obdelali vprašanje terminoloških razlag v slo— 107 — varju, zlasti, za botanika, zoologijo in kemijo, in preglej ali dosedanjo rabo kvalifikatorjev. Določili smo akcente in intnnacijo geslom črke D ter dopolnili oz. uskladili gesla črk A—C. Predelali smo akeentuacijsko shemo za glagol. V omejenem obsegu smo nadaljevali ekscerpiranje, zlasti iz poljudnoznanstvene in najnovejše leposlovne literature. \ 82 delih smo izbrali in podčrtali 58.980 besed. Iz tega smo napravili 70.161 novih, z gesli opremljenih lisi kov. Poleg tega smo izdelali 101.227 listkov pri posebnem eks-eerpiranju: popolni izpisi 19.082 listkov (Mikeln, Zidar), priložnostni izpisi 2.14'5 listkov, izpisi za zgodovinski slovar (Hipo-litov slovar) 80,000 listkov. Terminologi in njihovi pomočniki so nam izdelali 59,926 novih listkov z razlagami ali terminološki m i zvezami, v glavnem za tretjo knjigo slovarja. Terminologi so tudi odgovarjali na posebna vprašanja redaktorjev. V letu 1966 smo torej pomnožili leksikalno gradivo z 231.314 novimi kartotečnimi listki. Gl. priloženo tabelo. Novo leksikalno gradivo smo sproti allabetirali in uvrščali v ustrezne kartoteke. Splošna kartoteka, na osnovi katere se izdeluje slovar slovenskega sodobnega knjižnega jezika, je imela ob koncu leta 2.718.000 listkov. Pripravljali smo leksikalno gradivo za izdelavo splošnega nlfabetarija črke P. Pripravili smo in stipkaii dodatni splošni alfabetarij za črke A~Č, na podlagi katerega bodo izbrana dodatna gesla za prvo knjigo- Pripravili in stipkaii smo odzadnji slovar po alfabetariju za pivo knjigo, da se po njem koordinirajo razlage oz. akcenti istih tipov. Za hitrejše in boljše usklajanje razlag, kvalifikacij in ilu-siralivnega gradiva v slovarju je bila zasnovana posebna koordinacijska kartoteka. Znanstveni delavci sekcije so sodelovali kot jezikovni svetovalci pri terminoloških komisijah (medicinska, tehniška) oz. kol člani terminoloških komisij, imeli so več predavanj ter objavili 6 strokovnih člankov oz. del. V Jeziku in slovstvu so bila dann v javen pretres nekatera težja poglavja iz uvoda v slovar (akcentuaeijska in intonacijsku shema); prav (.am je bil objavljen opis glavnih slovarskih pomagal, PREGLED VSEGA DOSLEJ ZBRANEGA LEKSI KALNEGA GRADIVA Karakteristika skupine. NÜTSJCIKI v letu 1966 Stanj= >1. dteembra 1966 1. Literaiara 20. stoletja a) poezija b) proza...... 1,220 ■54-782 84.273 455.498 519.771 II, Literatura 2. pol. 19. stol. a) poezija...... b) proza...... 22.647 413.773 436.420 111. Literatura 1730 -1850 a) poezija ...... b) prozia...... 37.899 103.676 141.575 VI. Stara literatura a) poezija...... b) proza ...... 515 90.919 91.434 V. Ljudska literatura a) poezija...... b) dialektično blago . . 161 92.445 25.625 t i8.070 VI. Starejši slovarji . . 151,738 t3t .738 VII. Novejši slovarji . . . 80.000 627.641 627.641 VIII. Strokovno a) literatura..... b) terminologija 55 225 59,926 465.253 237.565 702.818 XL Splošna zbirka .... 997.655 997.655 Skupaj . 231.314 3,767,122 3,767.122 Načrt tlela za leto 1 967. Redigiruli bomo okrog 8.000 gesel /a prvo knjigo slovarja slovenskega sodobnega knjižnega jezika in s tem dokončali celoten osnovni rokopis te knjige. Izdelali bomo 160.000 no vili kartotečnih listkov (70.000 dodatno ekscerpiranje, 20.000 popolni izpisi, 30.000 terminologija, 4-0.000 zgodovinski slovar). Pripravili bomo tipkopis dodatnega splošnega alfabetarija D—11 in tipkopis splošnega alfabetarija (N, O). Na osno\i dodatnega splošnega alfabetarija A—II bomo izbrali dodatna gesla za prvo knjigo slovarja. Izdelali bomo ulfabetarij vsaj za prve črke druge knjige slovarja.. Nadaljevali bomo pripravo leksi-kalttega gradiva za splošni al fa bet arij črke P. Dialek («loška sekcija Poročilo o delu v letu 1966 V lel« 1966 je bilo za Splošnoslovanski lingvistični al las zapisano narečno gradivo v petih kraj i k. in sicer ga je J. Rigler zapisal v dveh krajih (Hiu.šica, Cerkno), po en kraj pa so zapisali še: r. Logar (Potoče v Ziljski dolini), |. Toporišič (Most.ec pri Brežicah) la F. Novak (Bučka ne Dolenjskem), Za Slovenski lingvistični ulias pa je bilo zapisano gradivo v sedmih krajih, in sicer Studenec in jaiiče, kjer ga jc zapisal V.Nartnik, ter Babno polje. Planinska vas nad Trbovljami, Solkan, Leskovica v Poljanski dolini in Velika Nedelja pri Ormoža, kjer so ga zapisali študentje slavistike, za njimi pa ga je prekontroliral T. Logar. J. Rigler je v letu 19&6 delal pretežno za slovar slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri pravorečno-pravopisnem in into-nacijskenL delu. Razen akcentnacije posameznih gesel je pripravil inionacijski del uvoda za slovar in akeentsko glagolsko shemo. Zaradi večje zaposlenosti z delom za slovar jc delo pri obdelavi slovenskega vokalizma nekoliko počasneje napredovalo. Asistentka S. Sernec je prenašala narečno gradivo na kartotečne listke ter ekscerpirala in urejala gradivo iz starejše dia-lektološke literature. Člani sekcije so objavili; T. Logar: Slovenska narečja. jezik in slovstvo XI. 13-1—140: Prispevek, k dialektologjji Goriekcga, Panonski zborih,k. Murska Sobota 30. Razmišljanja ob slovenskih narečjih. Jezikovni pogovori, Ljubljana 1905. 68—75. J. Rigler: Premene tonemo v 'v oblikoslovnih vzorcih slovenskega' knjižnega jezika, Jezik in slovstvo XI, 1966, Itom stari jata na Vl.Georgijev iiMcuvi teorii i tradkwnalni žabi udi i, Bolgarski estik XVI, 1966, ofr". Načrt dela za leto 1967 V letu 1%7 bomo v dialektološki sekciji nadaljevali z zhi-ranjem narečnega gradiva (zlasti za slovenski in splošnosto-vanski lingvistični atlas). Nabrano gradivo bomo prenašali v kartoteke in eksccrpirali starejšo dialektološko literaturo. Nadaljevali bomo z znanstveno obdelavo dialektoloških in z dia- lektologijo povezanih historično jezikovnih problemov. Sodelovali bomo z leksikološko sekcijo pri delu za slovar slovenskega knjižnega jezika z določntijem akcentov in inlonacij. Et i m o l ošk o-o noin a stiČn n se k e i j a Poročilo o delu v letu 1966 V letu ¡966 je imela sekcija štiri stalne sodelavce, prof. dr. F. Bezlaja, rednega asistenta Mileno Piškur, honorarnega asistenta D. Mertlja in honorarnega upokojenega strokovnega sodelavca dr. V asa Su verja. Ilnnorarnn so pri posameznih delih sodelovali tudi drugi zunanji sodelavci. Do konca leta 1966 jc H. Bezlaj pripravil za lisk drugi snopič Etimološkega s lova r j a slovenskega jezika (do konca črke D). Po dogovoru z založbo Mladinska knjiga bosta prva dva zvezka izšla verjetno v letu 1967. F. Bezlaj je razen tega pripravil za lisk knjigo Eseji o slovenskem jezika, ki bo v kratkem izšla pri založbi Mladinska knjiga. Honorarni sodelavec dr. V. Suver dela na pripravah za znanstveno izdajo leksikona slovanskih krajevnih imen. Gradivo je obdelano do konca črke B. Honorarni asistent D. Mertelj ekscerpira starejšo in novo dopolnilno strokovno literaturo za sledeče zvezke Etimološkega slovarja, Asistent M. Piškur jeva dopolnjuje slovensko bibliografijo, sodeluje pa tudi pri vseh drugih načrtih sekcije. Načrt dela za leto 196? \ letu 1967 namerava sekcija izdelati začasni slovar slovenskih priimkov v cikloslilni tehniki (za 80—190 izvodov). \es delovni kolektiv pa pripravlja izdajo Slovenska rastlinska imena. Zbranih je nad I'5.000 ljudskih rastlinskih imen, sedaj dopolnjujemo historično dokumentacijo in gradivo iz raznih rokopisnih zbirk. Delo bo predvidoma končano do začetka leta 1968. Do začetka leta 1968 namerava F. Bezlaj pripraviti za tisk še tretji zvezek Etimološkega slovarja. Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis Poročilo o delu v letu 1966 Komisija je imela dve redni seji in nekaj krajših sestankov, ki SO vsi obravnavali izdajo Ramovševih Zbranih del. Gradivo za prvo knjigo je pripravljeno, vključeni so tudi prevodi član- kov iz neslovenskih jezikov. Opombe so v osnutku že izdelane, dodati bo treba še uvodno besedo, besedno in stvarno kazalo. Komisija je sklenila, naj bodo nekateri članki fotokopirani, ker bi bila nabava novih tiskarskih znakov nalašč zanje predraga. Če bodo na voljo finančna sredstva, bo rokopis v tiskarni sredi leta. Načrt dela za leto 1967 1. Gramatika. Nadaljnje zbiranje problemske bibliografije za znanstveno gramatiko slovenskega jezika, 2. Filoloflija. Tisk prve knjige Ramovševih del in začetek priprav za drugo knjigo. X Pravopis. Ob delu za slovar slovenskega knjižnega jezika in ob pregledovanju gradiva se pojavljajo številna nerešena vprašanja, tieoča se tako pisave kakor izgovora. Zapisniki sej slovarske komisije bodo dragocen pripomoček za izdajo naslednjega Slovenskega pravopisa, ki se bo laliko omejil izključno na pravopisna in pravorečua vprašanja ter o njili dokončno odločal. INSTITUT ZA LITERATURE P O L' O Č i 1 O O delu v letu 1 9 b 6 I. Osebne spremembe, Z odločbo predsedstvu SAZU z dne 17. januarja 1 966 je bila dr.Milena Uršič. višji znanstveni sodelavec Inštituta za literature postavljena v naziv znanstvenega svetnika. Z odločbo predsedstva SAZU z dne 31. III. 1966 je bila Nada Prašelj, asistent Inštituta za literature SAZU, postavljena v naziv višjega strokovnega sodelavca. II, Poročilo o delu v letu /966. a) Slovenski biografski leksikon. Rokopis 10. zvezka, obsegajoč1 gesla Seli ni id 1 Stoj in ir [ok, 470 Člankov), je razred za filološke in literarne vede SAZU odobril dne 15, aprila 1966, Nekaj zaradi prezaposlenosti tiskarni;, še bolj pa zaradi pomanjkanja sredstev za tisk smo rokopis oddali v tiskarno konec oktobra in dobili prvo tretjino prve korekture konec decembra 1966. — Pripravili in sklenili SiilO pogodbo Z Skladom za pospeševanje kulturnih dejavnosti dne 5. septembra 1966 in si tako zagotovili sredslva za pripravo rokopisa 11. zvezka. Nadaljevala se je obdelava prispelega gradiva in revizija oz. dopolnjevanje alfabetariju za naslednje zvezke in za Dodatek. Po dozdajšnjem stanj ti bo redna vrsta SBL zaključena s 14. zvezkom, ki bo vseboval razen gesel črke Z tudi različne registre. — Z udeležbo dveh članov uredništva na delovnem sestanku redakcijc s sodelavci Avstrijskega biografskega leksikona na Dunaju smo si pridobili nekaj dragocenih izkušenj, kitko aktivizirati sodelavce, da bo gradivo v celoti zbrano čimprej. — Odposlali smo obširen sintetičen članek o književnost i h narodov Jugoslavije za britansko enciklopedijo. Dnevno smo dajali bio- in bibliografske informacije raznim redakcijam in znanstvenim interesentom po podatkih, zbranih v našem arhivu, ki neprestano narašča Z raznimi eks-cerpti in izstrižki iz starih tekočih člankov, — Sodelovali smo pri preureditvi spominskih muzejev Louisa Adamiča v Pra-proeah in Josipa Jurčiču na Muljavi. 8 Lelapi* — 115 — b) Sekcija za literarno zgodovino Poglavitna skrb sekcije je veljala pripravljalnim delom za slovenski »Literarni leksikon«. Ta dela so potekala v dveb smereli: Po eni strani se je začel izdelovati podroben vsebinski obris bodočega »Literarnega leksikona i. Izdelan je bil natančen pregled področij, ki naj jih zajame leksikon, in sicer od litcrarno-teoretičnili (poetika, stilistika, metrika) in lilerarnozgodovjnskih (obdobja, šole, smeri) do splošnega estetskega, sociološkega in FMo/oFskega. Najvažnejših področij je 15, vsako pa ima še obrobna območja Mimo evropskih so upoštevane še orientalske in druge literature. Zhirati se je začelo i udi prvo gradivo za allabctarij, in sicer je bilo določenih nad 200 pojmov z začetni ca m a A in B. Po drugi strani pa se je nada!jevalo izpisovanje in kontrola listkov za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev in karioteko slovenskih literainoteoretskih terminov, obravnavanih v slovenskem periodičnem tisku, ki bosta zbrali potrebno dokumentacijsko gradivo /.a »Literarni leksikon«:. kakor tudi za obravnavo raznih specialnih vprašanj iz slovenske in primerjalne literarne zgodovine. Ob redno potekajočem metodološko usmerjevalnem, organizacijskem in kontrolnem delu je bilo izpisanih 11.646 listkov. Pri tem je bilo zajetih 60 letnikov periodik, večidel iz desetletja 1021—1930. Napravljen jc bil popis in izbor vse tiste slovenske periodike od konca 18. stoletja dalje, ki prihaja v poštev za izpisovanje, in izdelana jc bila njena grafična razpredelnica po posameznih desetletjih. Dne 22. A HI, 1966 je bila sklenjena posebna pogodba s skladom Borisa Kidriča, ki daje tenin delu čvrstcjšo materialno osnova in omogoča uspešno izvedbo njegove prve laze, Ce izvzamemo pripravljalna dela za s Literarni leksikon« in pa »Slovenski biografski leksikon . katerega 10. zvezek je v tisku, je bil edicijsht program inštituta Je deloma uresničen. Za tisk je pripravljen I. zvezek tT.cvecve korespondence« v redakciji dr. F. Bernika. Tik pred dovršitvijo pa je tudi prevod rokopisa dr. V. Mošina. »Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov eirilski odlomek v Ljubljani«, Izdelan jo bil osnutek delovnega načrta za raziskovanje zgodovine slovenske drame, ki pa je potreben še nekaterih popravkov in dopolnil. Opravljene so bile korekture in dokončno je bila redigi-ratui angleška verzija sestavka o novejši slovenski literaturi za .. B ri ians ko en ci k 1 op ed i j o t. Izbrano je bilo gradivo in napisanih in objavljenih v sBul-letin scientifiques je bilo 11 člankov o slovenskih literarno-zgodov in škili in sorodnih publikacijah od leta 1963 dalje, in io v francoščini, slovenščini, nemščini i» angleščini, c) K o m i s i j a za bibliografijo Komisija za bibliografijo zaradi pomanjkanja delovnih prostorov tudi letos ni mogla redno zaposliti visokokvalificirane strokovne moči. kot bi bilo želeti in kar bi hilo za njeno nadaljnje delo nujno potrebno. Zato se obsežno delo. ki je bilo že opravljeno za »Retrospektivno bibliografijo slovenskega tiska od začetkov do 1945«, tudi letos ni nadaljevalo. č) Inštitut sk a knjižnica Delo v inštituiski knjižnici je potekalo brez zaostankov. Enoletni prirastek je znesel 592 zvezkov in 6Luciji v Panoniji; uspeh je bil presenetljivo dober. Na pobudo inštituta je priredila sindikalna podružnica SAZU dne lt. septembra 1966 pod vodstvom dr. \tka Jureta ekskurzijo v Ziljsko iti Kanalsko dolino z ogledom štehvanja v Zahomcu. Etnografski film. Nenadna restrikcija denarnih sredstev je v kali zadušila priprave za Film a nje belokranjskih pisanic. za kar je bil inštitut s pomočjo ravnatelja v p. Boža Ručiča izvedel že vse priprave na terenu. Ko začetega dela ni mogel prevzeti V i ba-filin, je to izkoristila TV Ljubljana. T V je na pobudo inštituta snemala 11, marca 1966 spuščanje barčic sv. Gregorja v Tržiču. Inštitut je skušal organizirali s IV tudi snemanje Zelenega Jurija v Laškem, kar se pa ni posrečilo. — Inštitut je vložil pri Sklad u za pospeševanje proizvodnje m predvajanja filmov predlog za subvencijo za snemanje fil m a o ziljski ohceti v Zahomcu v Zilj.sk i dolini ter pr i loži 1 scenarij (dr. Niko Kurel). — Svoječasno začeti pogovori o načrtnem sodelovanju oddelka s TV se niso nadaljevali. Na prošnjo T V, ki je v svoj ciklus »Pogovori o slovenščini« Želela vključiti tudi primer živega pripovedovanja, je dr. Motieetov pripravil vse potrebno in 27. 4. pospremil snemalce v Kranjsko goro k pravljičarju Petru Jaklja Smerinjekovemu. fJna izmed njegovih zgodb o Peliti je prišla neokrnjena — dobrih !! minut — v oddajo dne 29. 4, in 4. 5, 1966. Htari arhivski filmi inštituta zaradi pomanjkanja sredstev še vedno niso ne montirani ne kopirani. Sodelovanje z Radiem Ljubljano, — Inštitut je skupno z Glasbenomuodopisnim inštitutom sklenil dne 27. maja 1966 pogodbo z uredništvom glasbenih oddaj RJ\ Ljubljana, po kateri naj oba inštituta v sezoni 1966 1967 pripravita 18 oddaj pod skupnim naslovom »Slovenska zemlja v pesmi in besedi*. Oddaje so na sporedu od jeseni 1966 dalje in pri njih sodelujeta dr. Milko Matičetov in dr. Niko Kuret. Fototeka. Ker je ab.s. ethnol. Helena Ložar pomagala pri Arhivu ljudskih .šeg in iger, se je mogla le deloma posvetiti obdelavi slikovnega gradiva. Ob koncu leta izkazuje fototeka 19156 obdelanih kartonov z ustreznim stvarnim in krajevnim katalogom. Diateka. Ohdplava diateke (doslej nad 1000 diapozitivov) še ni mogla priti na vrsto. Knjižnica. Dne 31. 3. 1966 llinrii slikar Ivan Romih. sodelavec Slov. etnografskega muzeja, je v svoji oporoki določil, da si nas ¡ušli!nt izbere iz njegove knjižnice listu dela. ki bi ms mogla koristiti. Tako smo dobili ok, 200 knjig domačih in tujih pravljic. Rajnki Romih je taka dela zbiral i očmi ilustratorja in obenem kot ljubitelj pravljice (le redki vejo, da se je tudi sam poskušal v ti zvrsti). Knjižničarka A. Št rabljeva je ob vpisovanju del, ki dotekajo. začela obenem izdelovati tudi stvarno kazalo, Demos*. V 1.1966 so začeli izhajati prvi referati v tem mednarodnem informativnem časopisu socialističnih dežel (gl. Letopis, 16. knjiga. i%6, str. 130). V 1. zvezku so izšli podrobni podatki o inšiiintu za slovensko narodopisje S AZU, njegovem delu iti publikacijah (stolpec 133 136). hkrati s podatki o drugih narodopisnih ustanovah v SRS. V J. zvezku je objavil dr. N-Kurel 76 referatov o najpomembnejših obravnavah (razpravah in knjigah) za čas od 1945—I960. — Dne 28. februarja 1966 jc bila v Dresden ti seja skupne redakcije »Demosa«. 1_ deležil sc je je kut referent iz SRS tir. Xi.ko kurei. Mednarodno sodelovanje in inozemski kongresi. V Inštitutu za literarne raziskave pri Poljski akademiji znanosti je hila v dneh 4,— 8. maja 1966 konferenca slovanskih folklaristov; organiziral jo je akademik prol. Julian Krzyzanowski. Iz Jugoslavije se je konference udeležil dr. Milko Matice tov z referatom Kaj delamo lolkloristi v Jugoslaviji«. V Vidmu (Udine) v Fur-laniji je bil 27.- -3L julija 1966 V. kongres ladinske jezikovne skupnosti (Quint Congres lad in), ki ga je priredilo Furlansko filološko društvo. Dr, Maiičetov je tam poročal o Tel Ii nijcvem rokopisnem zborniku Bazalctis furlanis a la Boccaccios, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Dr. Ma-tičetov se je udeležil tudi sektorske kontcTcnee International Society fur Folk-Narrative Research, ki je bila posvečena vprašanjem evropske pripovedke (Sage); organiziral jo je v gradu l.iblicc pri Pragi etnografskt inštitut Češke akademije znanosti (dr. J. Jech). Novembra I9fi6 je začel inštitut s pripravami za 3, posvetovanje *Alpes Orientale?*, ki so mu biie poverjene na 4. posvetovanju v Gradežu (1964): posvetovanje naj bi bi bilo v dneh od 28. marca do 1. aprila 1967 v Slovenjem Gradcu. - .Na inštitut prihajajo stalno vprašanja inozemskih znanstvenikov, tako z Vzhoda kakor z Zahoda, ki jim je treba pomagati z in- formacijami in gradivom. Od srede novembra 1966 dalje je delala, v institutu doktorandka Du ja Kavčič iz Genove, ki je pripravljala svoje doktorsko delo s temo iz slovenskega narodopisja. Na obojestransko zadovoljstvo poteka zamenjava knjižnih düblet ined katedro za etnografijo in folkloristikn univerze v Brnu in našim inštitutom. Domači kongresi in zborovanja. Občnega zbora Slov. etnografskega društva, ki je bil v Krki na Dolenjskem 30. junija 1966. se je udeležil dr. Niko Kurel, Kongresa Zveze društev folkloristov Jugoslavije ob Dojranskem jezeru v Makedoniji (15.—18. septembra 1966) pa se je udeležil dr, Milko Matieetov. Obiski. V leku leta so naš inštitut obiskali: prof. dr. Alberto M. Cirese z univerze v Cagliart. prof, dr. Leopold Kretzenbacher z univerze v Münehnu, prof. dr, Gaetano Perusini Z univerze v 1 rstu, dr. Klaus Beitl iz österreichisches Museum für Volkskunde na Dunaju, dr. Maria Kuadegrnber iz istega muzeja, dr. Karel Yetierl. ravnatelj etnomuzikoloskega inštituta Češke akademije znanosti v Brnu, dr. Svetozar švedluk iz narodo pisnega inštituta Slovaške akademije znanosti V Bratislavi, dr. l.ibuša Pourova iz etnografskega inštituta Češke akademije znanosti v Pragi. prof. dr. Giamljattista Pellegrini z univerze v Padovi in prof. dr. Bruno Meriggi z univerze v Milanu. Osebna vest. 60-letnice dr. Nika Kureta sc je spomnil inStitut dne 24. aprila 1966 z majhno interno slovestnosijo. — imenovanemu je bila dne 13, maja 1966 na univerzi na Dunaju podeljena Herder jeva nagrada za 1.1966, Objaot. — Znanstveni svet mik di. Niko Kuret: Narodopisna oporoka Ivana Grafenauer ja, Narodno atvaraloStvo-Folklor {Memo-riac loannis Grafcnaucrl 4 (Beograd 1965}, 15—16. 1127—1131; — Drahtislljakov (?) rokopis llzgubljenega sinac, prav tam, 1240—1245; — Mascliere e maseheramenti rituali degli slovenj lungo il confiue rriiilano slovctio. i-AIpcs Orientalos* 4 (Lirenze 1966). 79—M; Še n >Prazničnem letu Slovencem, Na5i razgledi 15/1966 (1.3,8.), 15, 3f)6. Znanstveni svetnik dr. Milko Mat i če to v: Scritti resiani, Ri-ccrclie Slavistiche 12 (Romu 1964), 123—141; Pitanje vetra pri Slovencih, Narodno stvarni iti i v o — folklor 15—16 (Beograd 19fi?). 1211 —1214; — Schichten und Stföninngen im Erzähtschalz der Re-siataler, IV, International Congress for Koik-Narrative Research in Athens. LectuTes and Reports. Athens 1965. 282—2S6: — Sni maseheramenti nella narraiiva popolare, Alpes Orientalen 4 (FiTenze 1%6), 91—94: — Pri treh Boganjčarjih. ki znajo > lagat i t. Slovenski eino-graf IS—19 (Ljubljana 1965—66), 81 — 114; Folklora v Jugoslaviji iii kratek pripis. Sodobnost 14/6 {Ljubljana 1966), 627—634; — Un nuovo anello nelle tradizioni popolari sulla corsa per il confine, Schweizerisches Archiv für Volkskunde 62 (Basel 1966), 62 -76; l-in-fiica TarkinCica. Pubblicazionc per nozze M. Micelli — Ii. l.ongliino. S. Giorgio di Resia, Udinc 1966. 8 strani in 8°; MaLa rezi janska aiiiolüfíija, Zaliv (Trat 1966) 3—3. 68, 4 *67; — Ivan Grafenauel, Fabula 8 (Berlin l%fi), 113—110; - Dr. Niko Kurct šestdesetleluik, Deln (Ljubljana, 23, 4-. 1966); — (Ocena:) G, MaBHTOoil, Con les Corsés: a, (t italijanščini) Vidiá [Trapani 1965), "54—56; b, (v angleškem prevodu) Journal oí llie Folklore Institute 3/1 (Bloomingtoii t%6), 84—88; — (Sodelovanje pri knjigi) Franco Riva, Tiadizioni popolari Fcnete sccondo i dokumenti Jell'inchiesta del Regno Itálico (1811) (Con la co II abo racione per i testi si Oten j e tedesc fii di Milko Mali-fieiov e Mario Doria), Venezia 1966; — (Prevod) Paska Dúlica. Mata j iz Rezije, Zaliv (Trst 1966) 2—3, 62—67, 70—75. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Poročilo za leto 1966 Sekcije komisije delajo naprej po določenem načrtu. Do formalne ustanovitve šesle sekcije /a sociologijo, zgodovino in filozofijo siccr ni še prišlo, vendar so eksccrptorji Se oddali nekaj materiala s področja sociologije in zgodovine, kolikor jili ne ovira skopo odmerjeni kredit. Komisija, jc izbrala kot. pravnika akad, Gorazda Kušeja v koordinacijski odbor Jugoslovanskega odbora za izdelavo terminoloških slovarjev, specialno za pravo, Temu koordinacijskemu odboru je poverjena naloga, da določi vse nadrobnosti glede pravnega terminološkega slovarja. Pravno sekcija Poročilo o delu v letu 1966 Pravna sekcija terminološke komisije je lndi v letu 1966 delala v sejah in izven sej. Izven sej sta dva honorarna eks-ccrptorja izpisovala za slovensko pravno terminologijo pravne vire in pravno slovstvo iz zadnjega časa. Konec leta 1966 je znašalo število vseh dotlej izpisanih in oddanih listkov 259.123. Sekcija jc imela leta 1966 2? sej, v katerih je pretresala gradivo za slovensko pravno terminologijo. V tem letu je dokončala obravnavanje osnutka za črko R {od gesla »rokodelec^ do konca črke), obdelala vso ČTko U ter začela pretresati obsežni elaborat za črko V (od gesla »v. d.« /vršilec dolžnosti/ do gesla s vitez*). Razen tega je v sejah reševala tekoče posle. Konec leta 1966 je bilo v prv i redakciji ugotovljeno besedilo vseh Črk pravne terminologije razen dela črke V. Sekcije je vabila tudi v letu 1966 na sejo tiste člane pravnike razreda za zgodovinske in družbene vede, ki formalno niso njetli Člani. Kakor prejšnja leta, je pravna sekcija tudi v letu 1966 sodelovala pri slovarju slovenskega knjižnega jezika. Njen član lini v. jiTof. dr. Avgust M mida je sestavil za navedeni slovar a pomočjo drugih sokeijskih članov pravna gesla za črke R do L (razen črke V). V delu in malodane končana za ta slovar pa so ta d i že pravna gesla za preostali dve črki V in 2. Lefa 1963 je dala sekcija pobudo za sestavo slovensko-srbo-hrvatskega slovarja pravnih in najvažnejših gospodarskih izrazov, ki naj bi pripomogel k boljšemu in praviInojšcmu razumevanju slovenskih predpisov ter sodnih, upravnih in linanc-nih odločb in gospodarskih spisov na neslovenskih območjih naše drŽave. Sestavo tega slovarja Sta prevzela dr. Karel Faga tiei, pravni svetovalec v Ljubljani (slovenski del) ter dr. Jure Dolenc, urednik slovenskega Uradnega lista SFRJ v Beogradu (prevod slovenskega besedila v srbohrvaščino). Z dovoljenjem predsedstva SAZLÍ je dala sekcija navedenima avtorjema na voljo vse gradivo, ki ga je bila zbrala za sestavo slovenske pravne terminologije. \ letu je bilo za ta slovar obdelanih 13 Črk (A do K in črka P), in sicer slovensko v celoti, srho-hrvatski prevod slovenskega dela pa deloma. Opravljeno delo zajema zaenkrat pravo obdelavo gradiva. Delo se opravlja po navodilih in pod nadzorslvojii sekcije ter ji bo pred natiskom predloženo v pregled. Zaradi razmer, nastalih z gospodarsko reformo, Akademija ne bo mogla sama izdati lega dela, pač pa je Mladinska knjiga v Ljubljani izjavila, da je v načelu pripravljena prevzeti založbo navedenega slovarja, vendar do konca leta 1966 še ni bila sklenjena ustrezna pogodba. Načrt dela m leto 1967 Sekcija bo še naprej izpisovala najnovejše pravne vire in pravno slovstvo, končala bo obravnavanje črke V ter nato prešla k zadnji redakciji slovenske pravne terminologije. Tehniška sekcija Poročilo o delu v letu 1966 leliuiška sekcija lennmološke komisije je v letu 1966 nadaljevala s sestavljanjem nove kartoteke z gradivom za dodatek k že izdanemu Splošnemu tehniškemu slovarju, vrh tega pa se je ukvarjala tudi z drugimi terminološkimi nalogami. Javno smo se vključili v tvorna prizadevanja za lepo slovenščino v ožjem in jugoslovanskem prostoru pod vplivom vse živahnejših pobud, na tem torišču, tako fla smo priobčcvali občasne prispevke v dnevniku »Delot o aktualnem tehniškem izrazju, vendar zaradi premajhne ekspeditivnosti izkupiček ni bil kdove kolikšen. Zdaj prihaja v ospredje predlog, naj bi dosedanja daljša besedila v redkejših rokih zamenjali s krajšimi v krajših časovnih presledkih. Brez jezikovnega svetovalca je bila Sekcija do konca aprila J%6, kar je delno tudi hromilo njetio dejavnost. Mnogo se je razpravljalo o opredeljevanju znanstveno raziskovalne dejavnosti, in sicer predvsem za organizacijsko-ad-m t n is trat i vrne potrebe v sklopu zadevnih republiških društev, dokler ni problema vzel v roke celo poseben odbor pri SAZU, ki pa se tudi ni zedinil za povsem odrejena pojmovanja. Navsezadnje pojmi znanosti, raziskav itd. niso samo tehniški, ne glede na to, da so se v zadnji lazi raziskovalci sami odločili, da bodi vse nuše raziskovalno delo »samo« predznansiveno. Tako za naprej ni bilo več razprav o iej temi, vsaj pod okriljem sekcije ne, S sestavljale! novega slovarja slovenskega knjižnega jezika v minulem letu sodelovanje našega članstva ni bilo najbolj živahno. Nasprotno: sem in tja so le-ti spravljali terminologe v zadrege, ker so po eni strani prikrajali razlage za posamezna gesla po svoje, hkrati pa se niso ozirali na izrecne pridržke strokovnjakov; vrhu vsega pa so zašla v abecedarij tudi nekatera gesla, ki naj bi bila tehniška, pri čemer tehniki ali zanje ne vedo ali pa ugotavljajo, da so celo pojmovno zgrešeua. Sekcija Se med drugim že dlje ukvarja s sestavo primernega pomagala, nemara zgoščenega jezikovnega priročnika za tehnike, ki naj bi bil nekakšno dopolnilo Splošnemu tehniškemu slovarju. Predlog, ki bi utegnil, če bo uresničen, bistveno od-poiuoči največjim pomanjkljivostim pri tvorbi in opredeljevanju na novo nastajajočega strokovnega izrazja v tehniki, hkrati Jia po možnosti iztrebiti mnogo razne navlake v tem besedišču, ki je naša precej zakoreninjena dediščina iz preteklih petdesetih let, Gradivo za tak vademektim bo treba zbirati najmanj nekaj let in ga načeli i o tesno povezali z akademijskim slovarjem našega knjižnega jezika. V/lic kadrovski krizi, ki je zadela že tako miniaturni kolektiv sekcije z boleznijo ozir. zamenjavo moči. je bilo po pridobitvi novega jezikovnega svetovalcu dr. Franceta Tomšiča ojiravijenega precej konkretnega terminološkega dela v raznih sektorjih na pobudo posameznih članov ali ob raznih kričečih primerih posredovanja v raznih publikacijah. Sej je bilo letu 1966 16, neznatno manj kakor prejšnja leta, ne glede na prej omenjene kadrovske težave. Z mednarodnimi terminološkimi ustanovami sekcija tudi lani ni mogla več vzdrževati nobenih atikov. Načrt delu za leto 1967 a) sestavljanje nove kartotečne zbirke z novo nabranimi gesli ozir. spopolnjenimi in popravljenimi med tistimi, ki so bila že sprejeta v oba dela Splošnega tehniškega slovarja; b) sodelovanje z Inštitutom za slovenski jezik pri razlaganju teb ni škili gesel, sprejel ili za slovar slovenskega knjižnega jezika, kakor tudi posebni stiki z institutom zaradi sestave nameravanega jezikovnega priročnika za tehnike; c) občasno prirejanje prispevkov ?a dnevni tisk s perečo terminološko in jezikovno tematiko s področja žive rabe tehniškega žanra; č) lektorsko delo pri tehniških besedilih po Željah posameznih piscev o^ir, izdajateljev in reševanje načelnih terminoloških vprašanj na lastno pobudo. Medicinska sekcija Poročilo o deln v letu 1966 Medicinska sekcija je v letu 1966 razlagala medicinska in veterinarska gesla za slovar slovenskega knjižnega jezika po alfabeioriju, ki ga je sestavil Inštitut za slovenski jezik. Sekcija za humano medicino je obdelala gesla do vključno črke O. veterinarska sekcija pa je prišla do vključno črke R, Medicinska sekcija je razen tega dopolnjevala kartoteko za medicinski terminološki slovar, veterinarska podsekcijn pa kartoteko za veterinarski terminološki slovar. Član Medicinske sekcije prof. dr. Alija KošIt je v letu 1966 izdal knjigo; No mina anatomica po naše (pri Univerzitetni založbi v Ljubljani). Načrt dela za leto 1967 Medicinska sekcija bo v leiu 196? nadaljevala z razlagami medicinskih in veterinarskih gesel za slovar slovenskega knjižnega jezika. Razen tega bo sekcija preverjala in dopolnjevala kartoteko medicinske in veterinarske terminologije za Medicinski terminološki slovar. Naravoslovna sekcija Poročilo o delu v letu 1966 Kakor lani je bil tudi letos uporabljen pretežni del proračunske dotacije sekciji za izpisovanje terminov iz gradiva za slovar slovenskega knjižnega jezika in za psnulka terminoloških slovarjev za mineralogijo in petrografijo ter za geologijo in paleontologijo. Ta dva obsegata skupaj 20,8 avtorskih pol brez paleontologije, ki je še v delu. Tz gradiva za slovar slovenskega jezika je bilo sekciji oddanih 280' listkov s kratkimi pojasnili terminov, in sicer največ iz biologije (149?, od teh iz sistem ari k e živalstva 792), potem i/ geografije in meteorologije (391), fizike (300), astronomije <380), mineralogije (239). Načrt dela za leto 1967 Predvsem bo v tem letu možno v glavnem zaključiti izpisovanje matematičnih terminov, ker je lini v, prof. dr. Alojzij Vadi!al sekciji že oddal 6000 listkov ■/. matematičnimi termini in je pripravljen letos ekscerpiraLi še preostalo slovensko matematično literaturo, ki pride V pošte v. Nadaljevalo se bo izpisovanje terminov iz fizike in kemije ter \/ gradiva za slovar slovenskega knjižnega jezika najmanj do črke O v strokah, ki so bile že doslej upoštevane ali pa še bodo. Sestavljen in pre-tipkan bo seznam že izpisanih terminov iz zoologije. Zgoraj omenjena osnutka terminološkega slovarja namerava sekcija po odobritvi po posebni komisiji sekcije in po dopolnitvi s pomočjo injih terminologij razmnožiti, tako tla bosta služila inštitutom in posameznim strokovnjakom kot nadomestilo terminološkega slovarja za te stroke. Morda se bo dalo začeti z Osnutkom terminološkega slovarja za matematiko. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA 1ZSEL JEN STV A Poročilo o delu v letih 4965 in 1966 V letih 1%5 j ji 1966 je Studijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti nadaljeval z delom po načrtu, ki si ga je postavil oh svoji ustanovitvi (prim. prvo poročilo v Letopisu XV. str. 135—136). Zaključena je prva faza bibliografije tiska slovenskih izseljencev in o slovenskih izseljencih, ki zajema knjige, Članke v zbornikih in članke v revijah, medtem ko so časniki zajeti le kot bibliografske enote. Bibliograiija ni brez vrzeli, ker je bilo delo na njej vezano na publikacije, ki so v Ljubljani ali pa obstoje v Ljubljani o njih vsaj podatki. Rezuliate tega dela je delno objavil kot provizorične informacije z namenom, da bi prišli s pomočjo naknadnih informacij do bolj popolnih in tudi bolj točnih podatkov, sodelavec pri tem bibliografskem tlelu Jože Bajec v svojih člankih Slovensko izseljensko časopisje 1891 —1915, seznani časnikov in časopisov, ki so v ljubljanskih knjižnicah (Slovenski izseljenski koledar 1965, str. 225—2+1)), Slovenske izseljenske knjige, brošure in drobni tiski (Slovenski izseljenski koledar 1966, str. 225—256), in Petinsedemdeset let slovenskega časnikarstva v ZDA {Slovenski izseljenski koledar 1967, str. 273—324; podatki o listih in biografije novinarjev). Bolj sistematično dopolnjevanje podatkov o publikacijah, ki obstoje Je v inozemstvu, in podrobnejša obdelava Časnikov sta bila odgodena na čas, ko bo delo centra organizirano na širši podlagi. Skupina arhivarjev, ki evidentira arhivske vire, kateri prihajajo v poštev za zgodovino slovenskega izseijeu.stva, je v letih 1%5 in 1966 dokončala pregled kranjskih fondov iz dobe do 1918 in fondov iz dobe stare Jugoslavije v Državnem arhivu Slovenije ter suinarno evidentirala tudi fonde v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, v Mestnem arhivu in v Nadškofijskem arhivu v Ljubljanu. Za leto 1967 predvideva ta skupina poleg natančnejšega evindentiranja teh poslednjih fondov še pregled arhivskih fondov v Sloveniji izven Ljubljane, ki pridejo z« to delo v pošlev, pregled za dobo stare Jugoslavije zelo važnega arhiva Izseljenskega komisariata v Zagrebu in pregled za io delo važnih arhivov centrahnih uradov stare Jugoslavije v Beogradu. Rezultat dela na statistiki je rokopisni elaborat »Statistični podatki o izseljevanju s slovenskega ozemlja* (338 str.), ki zajema v bistvu statistiko izseljevanja s slovenskega ozemlja do druge svetovne vojne. Za bodočnost se predvideva poleg dopolnjevanja tega elaborata statistična obdelava naših izseljencev, kjer bodo pa težkoče mnogo večje, ker se ho to delo moralo opirati predvsem na statistične vire iz tujih držav. Delo na elaboratih je finančno omogočil Sklad Borisa Kidriča. Interes za naloge centra je pri naših izseljencih, zlasti v ZDA. zelo velik, in akcija Slovenske izseljenske matice za zbiranje zgodovinskega gradiva in njegovo pošiljanje v Ljubljano je imela velik uspeh: gradiva bi prišlo še več, če bi se delo študijskega centra bolj razširilo in postalo bolj znano, kar jo hotel doseči Fr. Zwitter z informativnim člankom Študijski center za zgodovino slovenskih izseljencev (Slovenski izseljenski koledar 1965, str. 38—40). Vendar je pa ta interes omejen v glavnem na starejše generacije slovenskih izseljencev v ZDA; obstoji nevarnos!, da bi zaradi asimilacije in neinicresirannsti mlajših generacij mnogo dragocenega gradiva propadlo in je zato potrebno pospešiti delo na njegovem zbiranju. Tudi ob zamisli slovenskega izseljenskega muzeja, ki se je poja v da v zadnji h letih, Se je pokazalo, da more tak tnllzej vsebinsko omogočiti le študijski center. Delo študijskega centra ima historičen značaj in se omejuje na dobo do druge svetovne vojne; s tem naj se ustvari trdna podlaga za primer, da bi se pozneje tO delo razširilo tudi na Študij emigracije v poznejši dobi. Glavna ovira za delo je v tem, da je svet študijskega centra v bistvu le iniciativni od bor, ki organizira delo v sporazumu s sodelavci, ki so nameščeni v različnih drugih ustanovah; center nima n¡kakega uiii stalnega niti honorarnega nameščenca, nima lastnih prostorov, opreme ali biblioteke, njegov arhiv obstoji pa le iz lastnih elaboratov, zapisnikov in dopisov. Zato je šlo v zadnjem letu glavno prizadevanje za tem, da dobi center lastnega nameščenca, prostore za njegovo delo in prostore za svoje gradivo, ker mura bili center na tej stopil j t razvoja kompleksna ustanova, ki druži z raziskavaitjetu tudi zbiranje gradiva, zlasti arhivalij. Y letu 196" je upati, da bodo ta vprašanja vsaj začasno rešena. i ].rtopL> — 129 — BIBLIOTEKA Poročilo o delu v letu 1966 Ko smo v lanskoletnem poročilu omenili, da je bilo leto 1965 za biblioteko eno najtežjih obdobij, »i pač nismo mislili, da se bodo razmere v letu i%6 še poslabšale iu 10 v I olik i meri, da se x vso pravico sprašujemo, kako smo sploh mogli brez vidnih kvarnih posledic uspešno opraviti vse tekoče delo. Zaradi adaptacij akademijske palače, — ki naj bi predstavljale prvo stopnjo pri gradnji bodočega bibliotečnega poslopja, — so bili naši. Že tako pretesni prostori še okrnjeni. Instalacijska dela so terjala premeičanje uslužbencev in knjižnega fonda v zasilne prostore in velik del našega delovnega časa smo morali porabiti za preseljevanje in za vzdrževanje najosnovnejšega reda. nujno potrebnega zti opravljanje tekočega dela. K temu se je pridružil še bolniški stalež pri nekaterih uslužbencih, ki je še bolj oteževal redno poslovanje. Ob stalnem naraščanju knjižnega fonda se zdi komaj verjetno, da teče delo kljub vsem težavam brez z as tankov, za kar gre pohvala prizadevnosti ter požrtvovalnosti b i bi i o teŠ k i li uslužbencev. Zaradi prenarrpanosti smo morali ukiniti še tistih nekaj sedežev, ki so bili namenjeni za čitalnico. Bralci zdaj nimajo druge izbire, kot da stoje pregledajo enciklopedijo ali slovar, za študij pa si morajo knjige izposojali na dom. Tudi naša skladišča so bila zaradi prezidav dolge mesece ne pristopna, Žalostno pa je. da ukinitev čitalnice ni le začasnega značaja — iz preprostega razloga, ker pač ni prostora za eitalniško mizo 7, nekaj stoli, 1 ako torej obiskovalec ene največjih slovenskih znanstveni li bibliotek ne more na najosnovnejši način uporabljati našega knjižnega fonda. Vse te nevšečnosti bi premagovali z dobro voljo, Če bi se odprle perspektive za našo novo biblioteko. Vendar vse kaže. da bo adaptacija starega poslopja, ki naj bi predstavljala prvo stopnjo pri gradnji nove stavbe, za dolgo časa ostala tudi edina stopnja. Ase te nevšečnosti bi premagovali z dobro voljo, če bi se odprle perspektive za našo novo biblioteko. Vendar vse kaže. da ho adaptacija starega poslopja, ki naj bi predstavljala prvo stopnjo pit gradnji nove stavili-, za dolgo časa ostala tudi edina stopnja, Pač pa moremo v marcu z veseljem pozdraviti otvoritev ekspedita y pritličju stavbe Slovenske matice na I rgu revolucije. l.kspedit, kjer je tudi stalna razstava akademijskih publikacij, posluje 4 ure dnevno. Vodi ga poseben honorarni uslužbenec, ki vrši vso prodajo akademijskih publikacij in skrbi za čim boljše plasiranje naših izdaj na knjižnem trgu. Kako je bila lokacija ekspedita na primernem kraju nujno potrebno, nam dokazujejo že prvi meseci njegovega poslovanja, saj se je število prodanih publikacij povečalo za i00%. Katalogi še razpoložljivih publikacij, ki jih izdajamo, uspešno informirajo javnost o akademijskih izdajali. Oktobrskega posvetovanja slovenskih knjižničarjev v Kopru so se udeležili 4 naši uslužbenci. Poročilo o tekočem delu smo razvrstili po posameznih sektorjih naše dejavnosti ter poleg statističnih podatkov navajamo tudi morebitne pripombe ali pojasnila; Akcegij&. Prirastek knjižnega fonda je Ta z viden iz naslednje taljele: knjige ....... mikrofilmi ..... rokopisi ...... geografske karte . , . plošče ....... reprodukcije in lotograf, skupaj ....... Pri okeesiji daril je potrebno omeniti obsežnejša darila akademika Rakovca ¡11 prispevke iz zapuščine dr. Prana llešiča in Ivana Romiha. Dubletni fond. Sezname dvojnic, ki so se nam nabrale med letom, smo poslali v izbiro 8? ustanovam, od tega 40 v inozem-slvu, in uspešno zamenjali 458 dvojnic. Celotni knjižni fond. Ob koncu leta 1966 je imela biblioteka SAZI okoli 128,000 volumnov. 31, decembra 1%0 so naše inven-tarne knjige izkazovale 124.904 številke, in sicer: knjig in letnikov revij......121.289 mikrofilmov....................661 rokopisov........................62 ZoiDCtlU Darilu .Nakup skupaj 1825 1685 1898 9406 1 i 1 2 4 13 1 5 16 1 52 — 2 — 2 9 192 — 201 5848 1881 1915 9644 geografskih kart........ 1.034 gramofonskih plošč..............38 reprodukcij in fotografij..... 1.820 K temu je treba prišteli še neurejeni knjižni iond. io je knjižnico bivšega Znanstvenega društva, razne manjše zapuščine in del knjižnega fonda, ki smo ga prejeli v zameno i z inozemstva pred letom 1949. Popolnoma razumljivo je, da zaradi nadvse neugodnih, v uvodu omenjenih delovnih pogojev, nismo mogli uspešno nadaljevati obdelave tega fonda. Katalogi, Ves urejeni knjižni fond je kataloško ohdelan v matičnem katalogu. Ta je hkrati tudi naš abecedni imenski in mestni katalog. V sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond, ki je prispel po letu i951. Redno izdelujemo tudi kataloške listke za knjige in revije, ki so deponirane v posameznih inšiilutskdi bibliotekah akademije. Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem institutu, kakor tudi za Centralni katalog SR Slovenije pri Narodni in Univerzitetni knjižnici, redno izdelujemo in pošiljamo ustrezne kataloške lisike. Sproti tudi izdelujemo kataloške listke za abecedni imenski katalog, ki bo na razpolago v čitalnici bodoče biblioteke. Za Eu katalog smo nadaljevali popis kataloških listkov starejših fondov. Krediti. V začetku leta je biblioteka dobila za nabavo knjig in revij 60,000 N din. Med letom nam je bil ta znesek povišan za 2361,50 N din, Jasno je, da je ta vsota (62.36:1,50N din) vse premajhna, da bi mogli Z njo ustreči najnujnejšim potrebam naših inštitutov. Zaradi povišanja cen na inozemskem knjižnem trgu smo morali odpovedati celo več revij. Ker nam deviznih dinarjev za nakup inozemske literature niso posebej nakazali, smo morali vsa zadevna naročila izvrševati preko naših knjigarn in v okvira njihovih možnosti. Zamena. Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z znanstvenimi ustanovami predstavlja naše najvažnejše, najpomembnejše in najaktivnejše delovno področje, saj se na ta način steka v naši biblioteki najnovejša znanstvena literatura vseh strok z vsega Sveta. Zal pa so se zaradi zmanjšane akademijske publikacijske dejavnosti» ki ima svoj vzrok predvsem v finančnih težavah akademije, že pričele pojavljati j.iripnmbc s strani nekaterih naši K partnerjev. Za sedaj ta situacija sicer še nima negativnih posledic za našo knjižno zamenjavo, vendar pa bi želel opozoriti na važnost rednega izhajanja akademijskih publikacij, ki je prvi pogoj za nemoteno za menjavanje. V preteklejn letu smo navezali nove zamenjalnc stike s 150 ustanovami (od tega s 37 v inozemstva), redno poslovanje pa smo prekt n i I i s 4. ustanovami. Ob koncu leta je bila naša redna zamcnjfilna mreža razširjena na "6 držav vsega sveta in je ohsegala 1168 naslovov (967 v inozemstvu in 201 v SI1 Ji J). V tem štev i Iti je upoštevano 948 inozemskih in 200 domačih Ustanov ter 19 inozemskih in 1 domač znanstvenik. Niso pa vštete razne občasne knjižne zamenjave, niti zamenjave našega dubletnega fonda. Recenzija. Akademijske publikacije pošiljamo v oceno na 33 naslovov (od lega 27 inozemskih). Prejeli smo več ocen. ki so bile objavljene v raznih časopisih, EktpedU. V preteklem letu smo razposlali 14,864 publikacij SAZU. od tega v zameno 7931, v dar JI 09. v prodajo 4S34. Stanje Zaloge akademijskih publikacij 3i. decembra 1966 je znašalo 75.735. V založbi SAZU je doslej izšlo 252 publikacij. Od tega je 67 že razprodanih, od 31 pa razpolagamo le z manjšo zalogo. Pošle so zlasti starejše akademijske izdaje. Omembe vreden je nov način publiciranja zbornikov, da približno ena tretjina naklade izide v obliki Se para tov. Na ta naČin je plasiranje lažje, uspešnejše, posebno pri zbornikih, ki združujejo različne stroke. Iz posojcoanjt!. Centralna biblioteka je izposodila v preteklem letu dela iz svojega kujižnegn fonda 1B4 bralcem. Ti so našo biblioteko obiskali 1799-krat (1501-krat za izposojo na dom. 298-krat za izposojo v čitalnici). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici............................512 na dom ...............6.185 inštitutskim bibliotekam.........9.961 medbibliotečna izposoja 10 bibliotekam v državi 14 2 bibliotekama v inozemstvu ....... 2 skupaj ...............16.674 Institutske biblioteke so iz knjižničnega fonda, ki je deponiran pri njih, izposodile na dom 961 zvezkov. O izposoji v njihovih čitalnicah pa nimamo statističnih podatkov, ker je pristop h knjižnemu fondu večinoma prost in na voljo le inšti-iutskim u služben ceni. Publikacije- Vsak mesec izdajamo Sezname o akcesiji knjig in Sezname o akeesiji periodik. Kazen teli seznamov smo v preteklem letu objavili še Poročilo O dela biblioteke v letu l%5. popis Trinkove knjižnice. 3 sezname dnblet iti 3 sezname razpoložljivih publikacij SA/.f. . Vse bihlioteške publikacije tiskamo v ciklusi i i ni tehniki ter jih broširamo. Naklada seznamov razpoložljivih publikacij je 500 izvodov, mesečnih seznamov 123 ¡¿vodov, vseh ostalih publikacij pa 100 izvodov. Razpošiljamo jih članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter raznim ustanovam in knjižnicam, ki se Zanje zanimajo. Administracija. Delo vod ni k biblioteke je obsegal v preteklem letu 216? številk. Prodaja publikacij je bila do konca marca še v prostorih ccntralnc biblioteke, potem pa v novem lokalu ekspedita. V preteklem letu je bilo prodanih za 30.188,61 N din akademijskih publikacij. k njigoneznica. Akademijska knjigoveznica je v letu 1966 zvezala 337 knjig. Poleg tega je broširala naše mesečne Sezname 0 knjižni akeesiji in sezname še razpoložljivih publikacij ter izvrševala tudi druga dela knjigoveškega značaja. Personalia, S I. januarjem je centralna biblioteka dobila novo sistemi z iraino delovno mesto za tajnico. Sicer pa je ostalo število uslužbencev s polnim delovnim časom vse leto neizpre-menjeuo: upravnik biblioteke, t bihliolekar-relerent. 3 knjižnica rji-referenti. - knjižničarja, I knjižničarski uiatliptllant. 1 tajnica. Poleg tega smo imeli 2 stalna priložnostna uslužbenca .s povprečnim skupnim delovnim časom 3 ure dnevno. Knjigovcškc posle je vršil mojster knjigovez. 1 udi iisk biblioteških publikacij ter tehnično plat ekspedita so opravljali občasni uslužbenci. Za kurirske posle smo imeli na voljo akademijske pomožne uslužbence. V akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposojevanje) njihovi uslužbenci. Od lega jih je le 6 iz knjižničarske stroke, oslali pa so administrativni, strokovni ali priložnostni uslužbenci, ki opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela- F TI B LI K A C IJ E ZAMENJAVA PUBLIKA€ IJ PUBLIKACI JE S/oDinaJče akademije znanosti in umetnosti p letu t'?(>6 SPLOSNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Šestnajsta knjiga. I%5. [.ireriil (Jtfitfco V Ljubljani 1%G. 183+(li) str. 8*. 1700 izv. tO.— N din. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Razprave V. I-fauptmannov zbornik. Ljuhljana t%(>. 418-f-tfV) str. + 23 si.+ 3 zvd. S", 1000 izv. 80.— Ndin, VsebinA; Bogo Grafenauet: Ob osemdesetletnici Ljudmila Hauptmasma. — Bibliografski pregled dela Ljudmila Rau|jtmannn. 2,— N vanskse1t» v zgodovini slovenske kolonizacije. 5,— N din. Tomislau Narasooič: Izvorni izgled ranosrednjovjekovne crkve sv, Marije v Trogiru. 2,— N din. Ljubo Karaman: Pot ječe li ploča s likom hrvatskog kralja u spliiskoj Krstiimici iz splitska katedrale ili solinskog sv. Mojsija? 4,— Ndin. Maks iliklaoči£: Premik kranjske meje ob spodnji Krki v 13. stoletju. 3— Ndin. Jaroslao Sidak, O pitanju heretičkog ¿pape« u Bosni 1223. i 1245. 3,— Ndin. S ti pt* Gunjača: Uz rukopise djela ilncipiE i stori a Salonitanornm pontificam at<]ue .Spulutfnshjm* Tome areirijakona split-skog, "i,— N din, Sergij Vilfan: Koseščina v l ogu iu vprašanje kosezov v vzhodni okolici Ljubljane, 8.— N din. Fran ZroUter; Začetki ljubljanske meščanske naselbine. 4, ■■■ Ndin. Ferdu Gestrin; Piranska komenda v 14. stoletju, b.— Ndin. Andjela florpnt; Os v rt na s liku u Medjimurju, koja sječn na Anžuvinea Lndovika I. Velikog, I,— Ndin. Josip Žontar: Kranjski deželni vicedom, Prispevek zgodovini srednjeveške finančne uprave na Kranjskem. 8— N din. Pavle Hlaznik: Spremembe v pravnem položaju loškega teritorialnega gospostva v 16, stoletju, -t.— Ndin. Grgo Gamiilin: Nastavljajuei stadij Palme Mladjega. 2. Ndin. Kritno Prijatelj; Molinarijev posljeduji sud iz stare franjevačke crkve u Makarskoj. 3,— Ndin. .lieiiifa Pivec-Stele: Biblioteka kmetijske družbe za Kranjski) (Slovenijo) 1820—1945. f>.— X din. Ernesi FurJ;.- Značilnosti preporodovskega gibanja na Slovenskem v zadnjih dven letih pred prvo svetovno vojno, (>.- N diu. IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE Dela 21, Inštitut za slovensko narodopisje 9. iutin Grufenaurr: Slovensko-lir vaš kil ljudska pesem Marija in brodnik. — Zmaga Kamer: Legendarna pesem o >Mariji in brodniku* t glasbenega vidika. Ljubljana 1%6. IbO str. + 3 prit 8". S00 iz v. N din. IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE. FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Del« S. Jnie PodUč: Bibliografija Franca Močnika. Ljubljana 1%6. 96—(IT) str.-M p ril. Kn. 800 izv. 14.- Ndin. IZDAJE RAZREDA ZA PRTRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE Razprave. Oddelek za prfrodostovne vede. IX. Ljubljana 1966. 472 Str.+ 50 tub. + 5 p ril. S". 1000 izv. 83— Ndin. Vsebina: Andrej Martiniič: Elementi mahovnc flore Jugoslavije ter njihova horohiška in ekološka problematika. 14.— hi din. Jože Lazar: Prispevek k poznavanju flore alg Slovenije, VIL 6. Ndin. Tone IVraber: Panlinova >Flora exsiccata Carniolica« XIX, in XX. centurija. 6.— Ndin. Jooan. Hadli: Vprašanje individualitete pri spužvah, 7. Ndin. Štefan Michieli: Spektralna občutljivost itlsektov. 8,— Ndin. Rajko Paolooec: k taksonomiji nninulitin. Opcrcultnu cxili-formis n. sp. iz paleogenn v južni Sloveniji. 7,- Ndin. V and a Kochansky-Devide in Anton Ramoos: Zgornjckarbonski mikrofosili in strati^rafski razvoj v zahodnih Karavankah. 8,- Ndin. Dragica Turnsek; Zgornje jurska hidrozojska favna iz južne Slovenije, 20.— N din. Alojz .iercelj: Pelodae analize plcistocenskih in holoceastih sedi men tov Ljubljanskega barja. l>. Ndin, Razprave. Oddelek za medicino. JY/i. Miroslav hališnik: lr;luori- metrjjska analiza notranjega obtoka v ohlajenem kuncu. Ljubljana 1966. 30 +(11) str. 8°. 600 izv. 7.90 Ndin, Dela InStHut za medicinske -vede 4. Ante Stefančič: Začetek in razvoj veterinarstva na Slovenskem do prve svetovne vojne, Ljubljana i%(>. 141 -j- (1) str. Sf. 800 i/v. 30— Ndin. Dela 20. Institut za geografijo 10. Drago Meze: Gornja Savinjska dolina. Nova dognanja o geo morfološkem razvoju pokrajine. Ljubljana t%6. 200 str. + 1 pril. 8", iOOO izv. 4i.— Ndin. Poročila Acta carSidogica IV. Ljubljana 1966. 228 str.+ 11 pril. 85. 1000 izv. 32.— Ndin. Vsebina: Ivuri Gams: K hidrologiji ozemlja med Postojnski m, Planinskim in Cerkniškim poljem. K. Ndin. Srečko Hrodar: PleistoecTiski sedi men ti in pulcolitska ti ajdi 3£ a v Postojnski jami. 12.— Ndin. France Otote: Sondiranja v kraških j h tnali iz okolice 1're- stranka, 1,— N din, Ivan Gams: Poročilo o barvanjih v Dimnicah in v t riglavskem breznu v letu 1%4. 1,— M din, A ari Strusser: Die Diplopoden Sloweniens. ">.— N din. Egon I'reiner: Najdišča jamskega hrošča Spelaeudroiaus pluto Reit ter 1881, L - N din, IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela 25. Serija za glasbeuo »metnast 2?- Luči jati Marija SkerjanC: 111., IV, in V. godalni kvartot Partitura. Ljubljana 182-|{I) str. 4*. 300 iz\. 64.— N din. ZAMENJAVA PUBLIKACIJ Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu !%& redno pošiljala v zameno akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam) T.n Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences et des arts entretenait dans I année J%6 an service régulier d'échange de publications avec les Institutions ci-dessous mentionnées: SFR JUGOSLAVIJA — RSF DE YOUGOSLAVIE Banja Luka: Muzej Bosanske Krajine Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Arheološko društvo Jugoslavije Arhitektonski fakultet TJniverziteta Astronomska opservatorija Astronomska sekcija Matematičkog instituta Srpske akademije nauka i umetnosti Biološki institut *Rotanifki zavod i lwšta Prirotlno-niatcmaličkog fakulteta Lni-verziteta društvo mate matiCa ra i fizičaro SR Srbije Etnografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti Etnografski muzej Etnološko društvo Jugoslavije Geografski institut ijovan Cvijics Gratievin.sk i fakultet Institut društvenih nauka Irsiitat za i spi t i van je materijala Institut za nuklearne nauke ¿Boris Kidrič« instila t za zaštitu biljn Katedra za matematiku. Elcktrotchnički institut Ma sinu k i institut »Vladimir Farniakovski- Srpske akademije nauka i umetnosti Matematički institut Muzej grada Beograda * Ustanove, s katerimi smo vzpostavili zameno v letu 1%6, so o/.naiene /. zvezdico (*). *Les Institutions avec lesquelles nous sommes entrés en relations d'échanges en I%t) sont marquées par un astérisque (*). Muzej ¡nimenjenc umetnosti Muzej šmnarstva i lova Naučilo društvo za is toriju adravstvene kulture Jugoslavije Narodni muzej Prirodnjaoki muzej srpsko zemljo EtepuhliEki zavod ^a Kaštilu prirode SR Srbije Rudarsko-geološki fakultet Suvezni hidrometeorološki zavod Savezni institut s.u zaStitu spomenika kulture Senminar za istorijn jugoslovenske književnosti Srpska akademija natika i umetnosti Srpsko geografsko društvo Srpsko geološko društvo Srpsko nemisko društvo Srpsko iekarskti društvo Gumarski fakultet Univerzitetska biblioteka Svetozar Markovič Vojni muzej Jugoslovenske armije Zavod za geološka, geofizička i radarska isiraživanja SR Srbije Ritola: Naroden muzej Naučno društvo Brežice: Posavski muzej Celje: Mohorjeva družba Četi nje: Zavod za zaštitu spomenika kulture SR Črne Gore Dubrovnik: Duh rn va? k i muzej, A rimo loški odjel Hištorijski institut Jugoilavenske akademije znanosti i iirnjet- nosti Nhiiodh biblioteka Idrija: Mestni muzej llidža: Geoloiki zavod u Sarajevu Kamnik: 'Muzej Kamnik Kikinda: Narodni muzej Kotor: Pomorski muzej Kranj: Gorenjski muzej Ljubljana: Arheološki seminar Univerze Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški vestni k Geološki zavod SR Slovenije Gozdarski vestnik Hidrometeorološki zavod SR Slovenije Inštitut zn. gozdno i it lesno gospodarstvo Slovenije inštitul zn Hotioloftijo in filozofijo pri Univerzi Mestni arhiv Narodna galerija Narodni muzej Nuklearni inštitut ;J»žet Stelan Oddelek za muzikologijo filozofske fakultete Planinska zveza Slovenije Prirodoslovno društvo Slovenska Matica Slovenski etnografski muzej S lov en sk i šol sk i m u ze j Tehniški muzej Slovenije Urbanistični inštitut SR Slovenije Zavod SH Slovenije zst statistiko Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Sit Slovenije Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije 'Zavod zn zdravstveno in tehniško varnost SR Slovenije Zgodovinsko društvo ztt Slovenijo Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije Maribor: *Pokrajinski muzej Nooi S a d: Centralna biblioteka Kilozofskog fakulteta Matica Srpska Vojvodanski muzej Zavod xa saititu i na učno proučavanje spomenika kulture Al1 Vojvodine Sooo me »tO: študijska knjižnica Mirana Jarca Ohrid: llidrolnoloSki zavod Naroden muzej Osi je k: *llistoirijski arhiv u Osijcku Muzej Slavonije Pazin: Narodni muzej Peč: Viša ekonojnsko-komercijalua škola *ZavoVanamo< Suoma lamen Lääkariscura Duodecini Suomalainen Ticdeakatemia S non i en HynuteÍMietecl limen Seura Suomen Muinsismuistoyhdistys Suomen Tiedescu ra Val [ion Riistantutkimnslaitos Hradee Kráiové (République Socialiste Tchécoslovaijue) : Stútní védecká knihovna lafi (République Socialiste de Roumanie): Acadcmia "Repu b] ici i Socialiste Roinâuia — Filiala iasi Institutul de Chimie i'eiru Ponh: Inititutut Poliiehnie Ml/cul de Istoric a Moîdoviei Mnzeul de Istoric Maluralii Innsbruck (Autriche): Österreichische hiiuianistische Gesselschaft fatxnbul (Tunpiie): Ayasofva Müzesi Mtidürlügüne Istanbul Arkcoioji Müzeleri Müdürlügii KäisersMuI em (République Fédérale dt: l'Allemagne Occidentale): PfaÎzische La iiïlesgewcrbea nstal i S'fir/srn/ie (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): ♦Lehrstuhl für Geologie IT. Technische Hochschule Natur w i sse lisch ältlicher Verei n K&toioice (République Populaire de Pologne): Diblioteka Paristwowej Wyzs2ej Szkoly Mttzycznej sl^ski Itu&tytut Naukowy Kiél (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale Bibliothek das Instituts für Weltwirtschaft an der Universität Geographisches Institut der Universität Institut Ijir Urgeschichte der Universität Un i versitäls-Bi biiothi'k Kiev (URSS) : Dcrzavna ord. TKZ respublikans'ka biblîoteka URSR ira, Kl'RS Dcrzavua puhltitia biblioteka Akademii nauk LRSft Klagenflirt (Autriche) : La il des muséum für Kärnten Kebenliauri (Danemark); Botanisk (.'entralbibliotek Danmarks Institut For International Udveksling af Videnskube- lige Publikationer Dansk .N'aturhisiorisk iorening IJet kongclige Danske Geografiske Selskuh IJet Kongalige Uanske Vidcnskabernes Selskab Det Kongclige Nordiske Qldskriftselskab Etnomologiik Forenlng Miaeralogisk Museum Univeisitctcts Forhislorisk-Arkaeologiske Institut Kâhi (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität Kornik (République Populaire de Pologne): Bibtioteka Koruicka Košice (République Sodaliste Tchéeoslorsque): Y yc hod os lo venske ni iizcum Kr&kâlO (République Populaire de Pologne): Itislyiut Botaniki Polskiej Akademii Nauk insiytut Uistorii Kultury Materialne j Polskiej Akademii Mau k Zaktad Et nog ru Iii Instytut H i stori i K h I lu ry Materialnej Polskiej Akademij N;mk, Redakcj a Spravvozd a û Archeologi czny c i) Katedra Klrtografli Slowian. Uniwersytet jagieUonski Mu/cum Areheolofiiczne Polska Akadcmia Nauk Polskie Pov ariystwo Geo logi cz ne Slownik Lftoiny srcdniowiecznej w l'oiser Towarzystwo i\l I loi ni kmv Fli slor i i i Zabytké w Krakows Towarzystwo Mildânik6w Jçzyka Pol ski ego Zaklad Ocbrony Przyittkly Polskiej Akademii Nauk Zaklad Zoo-fngii System att cznej Polskiej Akademii Nauk Krefeld (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geologisches lande samt NWdrhein-VVeslfalen Verein Linker Niederrhein K rosno nf Wîsîoku (République Populaire de Pologne): Miizeum La Chaux~de-Fonds (Suisse): Société suisse de Spéléologie Lausanne (Suisse): Société Vati d o i se d'Histoire et d'Archéologie Société Yaudoise des Sciences Naturelles Leiden (Pays-Bas): Bibliotheek van het Kamertingh Onnes Laboratorium Koninklijke Nederluudsche Botanische Vereeniging Rijksmnseuiu van \atuuilijkc Historie Rijks........m van Oudheden Leipzig (République Démocratique Allemande): Deutsches In stil nt für Länderkunde Geographische Gesellschaft der Deutschen Demokratischen Republik Institut für Vor- und Frühgeschichte der Karl-Mais-Universitiit Sächsische Akademie der Wissenschaften Leningrad (URSS): Biblioteka Akademii nauk SSSR N auf naja biblioteka im. M.Gor'kogo pri Leningrad skotit Gomi-darstvennom univcTsitete Libérée (République Socialiste Tchécoslovaque): Severoieské muséum Liège (Belgique): Université de Liège Linz (Autriche); Christliche Kunstblätter Institut für Landeskunde von Oberös ter reich <_>3 >e ri>s t e r rc ic h i se hes Lanâesm usen m Stadl ni use il m Liptoosky M i kul ai (République Socialiste Tchécoslovaque): Milzeum Slovenského krasu Lisboa (Portugal): *Centro de Estados de Antropología Cultural Museu e Laboratorio Mineralógico e Geológico Miiseu e Laboratorio Zoológico c Antropológico Seryiços Geológicos de Portutal Soc i e dad e de Geografía de Lisboa Socicdade Portuguesa de Cifneias Naturais LótIi (Képublique Populaire de Pologne): Biblioteka Uniwersytecka Muzeum Archeologiczne i Etnograficzne Polskie Towarzystwo LudoznawCZQ Za k tfl1 it|uc Fédérale de 1*Allemagne Occidentale): Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt Bayerische Staatssammlung für Paläontologie und historische Geologie Bayerisches geologisches Landes am t 1 irst itn t für Vor- und Frühgeschichte der Universität Institut /ur Erforschung der UdSSR Seminar für baltische und slavische Philologie der Universität Südosten ropa gesel Iscàaft Südost-Institut Zentral institut für Kunstgeschichte Zoologische Staat ssa......Inng Munster i. Westfalen {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Landesmuseum für Naturkunde Seminar für Vor- und Frühgeschichte Nancy (France): Académie de Stanislas Nantes (France) : Ker Arvor Société des Sciences Naturelles de l'Oruest de la France Napoli (Italie): Istitu to di Filología Slaya Società Nazi ob ale di Scienze. Lette re ed A rti Neu châ tel (Sai ssc) : Société Ncueliâteloise des Sciences Naturelles Newcasiîe upon Tyite. (Grande-Bretagne): The University Library Nice (Prance): Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes Nijmegen (Pays-Bus); Universiteitsbibliotheek NUra-Hrzd (République Socialiste Tchécoslovaque): Areheologicky listav iilovenskc ak a demie vied Number g (République Fédérale de r Allemagne Occidentale): Germanise h es National-M useum NaÉurhistorische Uescllschaft Wirtschafts- und SozialgeOgraphjïches Institut der FriedrichAlex ander-Universi tat Nytregyhâzi (République Populaire Hongrois); Jôsa Andras Mûzeum Oeiras [Portugal): Centre de tlstndos :1e ktnologia Peninsular Offenbach (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bibliothek îles Deutschen Wetterdienstes Olornouc (République Socialiste Tchécoslovaque): Historickif listav Vysoké skoly pcdagugieké Katedlra historié knihovnt strediskn filosofické fakulty University Pulackéhn Stétni vÈdeekâ knihovna Us t red ni knihnvna pïirodovédecké Fakulty University Palackého Vlastivëdny ustav QUziyn (République Populaire de Pologne): Muieum Ma/urskie w Olsitynie Qpana (République Socialiste Tchécoslovaque): Slezské museum Slczsky nstav — Ccskoslovcnska akademie ved OtùxhÀia {République Populaire Hongrois); Szânto Kovâcs Mûzeum Osffi (Norvège): ^Mmcralogisk-geologisk Museum Norsk Folkeniuseum Un iversiietets ( Hdsaksaml ing Oxford (Grande-Bretagne): Ashmotean Museum Rodleian Library Taylor Institution Fadooa (Italie): Aecademia Patavina di Scienze, Lcttere ed Arti Istituto di Alll mpidngia Isiiiuio di Filología Slava Istituto di Geografía dellTfniversità Istituto di Geologia dell'Universilà SopriútCndenza alie Anticbitù delíe Yenezie T rad iz ioni Palermo (Italie) ; Accademia di Selen ze, Let t ere od Ani Fondazione idgiumo M ormino t de) Banco d i Sicilia Pamplona (Espagne): Museo de Navarra Parchíbice (République Socialiste Tchécoslovaque)j *Vycbodoëeské muzeum Paris (France): Académie des Inscriptions et Belles-Lettres Académie des Sciences Annales de l'Université de Paris Antiquités Nationales et Internationales Association de Géographes Français Bibliothèque Centrale du Muséum National d'Histoire Naturelle Bibliothèque du Centre de Documentation du Centre National de la Recherche Scientifique Bibliothèque Nationale *Centre d'Etudes Archéologiques de la Méditerranée Occidentale Comité National Français de Géodésie et de Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Liudes Slaves Laboratoire de Géologie de la Sorbonne Laboratoire de Micropaléofltologie de l'Université Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique F'run^aise Union Géûdésique et Géophysique Internationale Pat>ia (Italie) : Atbenaeum Istituto di Geología deirUniveratà Società Pavesc di Stoiia Patria iPérí (République Populaire Hongrois): J anus Panimnius Muzeum Ptia (Italie): Société Toscans delle Scienze Natural; Studi Classici e Orietali, Università di Pisa Plnoclin (République Populaire de Bulgarie): Naroden arheologiÈeski muzej Visi petlagogiéeski institut po prirodomaieinatifcskite nauki PonteDedra (Espagne): Museo de Pontevedra Poriu tPorlugul): lacnldade dir Ciencias Pofsdam (Rčpuhliquc Democ.ralique Alleinaaiiol: Museum fiir Ur- und Friihgeschicltte ¡'omologicki oddelčni 'vi'nm!Uink na rodi liho pisemnietvi na Strahove Publikačni k oni i se. 1'Firodovirtecki fa kulta Unhers>ty K a riti v v — biologic SJiivuii.ska kruhov na Stalni technicka knihovna Universitni knihoVna Listu v ilejia socialistick^ch zemi (VskoslovenskČ akademie ved. Ostav jazyrkii a literatur Ceskoslovenske nkademie ved Ustav pro jaz v k českv Ostav jiro theoiii u dej i m umftai Ceskoslovenske akademie ved Ostuv iiiskeho jazvka a ¡iteralurv. Laiversita Karlova I siredui ustav geologickv Zaklad ni knihovna Ceskoslovenske ukademie vid Pr&honice u Prahy (Republique Socialiste Tchecos]avaquc): Botunicky listam Ceskoslovenske akademie vid Regensburg (RepubUque lederale de PAllemagne Occideutale): Musetim der Stadt Regensburg Rennet. (Frunce); ÖGAM ■ Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjavik (Islande): Ilidli fslenzka fornleifafjelag Vísindafélag Islendinga Fifia (URSS): ï.aivijas PSR Zinätnu Akndemija Roma (Italie): Act&dewiu Nationale dei Lincei Accademia Polacca delle Scienze Belgisch Historisch Instituât te Honte British Schoo! at Rome Ci reolo Spelcologico Romano Consiglio Nationale delle H ¡cerche sLa B ¡cerca Scientifica« École Française de Rome I s ti tu tu di Arelieologia deil'l. niversità ist ¡tato di Filología Slava delTUniversità Istituto di Geología c Paleontología dell'Universitü Istitato tli Stuíii Romaaí Istituin INnzionaíe di Archeologia e Storia dell'Artc Musco Nazionalc Prcisiorico ed Etnográfico »Luigí PigorÙUc Pontificia Accademia Rom un a di À reih cologia Servízio Geologico d'ltalia Soeietà Geográfica Italiana Soeietà Geofogica Italiana Rostock (République Démocratique Allemande): E Iniveisítatsbibüothek Rovereto (Italie) r Accademia degli Agiaii di Scienze, Letterc cd Arti Saarbrücken (République Fédérale do l'Allemagne Occidentale); Geographisches Institut der Universität des Saar lundis institut Tür Vor- und Frühgeschichte der Universitär des Saar-landcs Universität des Saarlandes Salamanca (Espagne): Seminario do Arqueología ^Universidad de Salamanca Sarcelle* (France): Société Seien ti fit] no Scvcenkii SaDifinano s ni Hubicone (Italie): Rttbicoaia Accademia dei Filopatridi Se h affh .'¿a se r¡ (Su issc ) : Naturforsebende Gesellschaft Schleswig (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale)l Schleswig-holsteinisches I andesmuseum für Vor- und Früh-geseh ich te Schwäbisch Hall (République Fédérale tic l'Allemagne Occ Irl en taie): Historischer Verein fiir wilrtte tube rgisch Franken Schwrin (République Démocratique Allemande): Museum Tür Ur- und Frühgeschichte Seck au bei K tût tel fehl (Autriche): Abtei Settie (Grande-Bretagne) : Il ri fish Speleological Associa Linn Sevilla (Espagne) : Musco Arqueolôgico Provincial Siébeldingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Vit is Sien a (Italie): Accadcmia Musicale Chi gi an s Sin/ AifcJaas-Jf ^a» (Belgique) : Otidhcidkuudige Kring van Wnanland .S'iratuku (Italie): .Socii'tù Si ra eu su lia ili Storia l'tilrin Sofija (République Populaire de Hiilgurse): Akadoinija na sel'skostäpanskite nauki Bhlgarska akademija na nankite Narodna biblioteka Kir il i Metodij *Solïjskija université). Bibliotekata Viss ik on initiées ki institul kart Marks Sopron (République Populaire Hongrois): Liszt Ferene Muieutn Speyer a. Rh, (République l'édérale de l'Allemagne Occidentale): Pfälzische I.andeshibliothck Stananger (Norvege) : *Stavangcr Museum S toekh olm (S aède) : Kungliga Bibliotekel KungL Vetenskapsiiiiemiens Bibliotek Kunel. VitteirheLs Historie och An ti k vitet sakadeni iens Bibliotek Hlaviska Institutionen Svenska Sällskupet fiir Antropologi Ofh Geografi .S'ira sh ottfi! (France); Laboratoire de l'Institut de Géographie de l'Université Stuttgart (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut fiir ÂuslandEbeziehunçan Staatliches Museum für Naturkunde Verein für vaterländische Naturkunde in Württemberg Württembergisches Laudesmuseum Stuitgart — Hohenheim (République Fédérale île l'Allemagne Occidentale): Gesellschaft für Geschichte des Landvolks und der Landwirt-si'liaft Szczecin (République Populaire de Pologne): Mnzewn Pomorz a Zacliorlniego Szeged [République Populaire Hongrois); Jônsef Attila Tudomânyegyetem Fühlrajzi Intézet Môrn Fercnc Muzeum Szêkesfehéivâr (République Populaire Hongrois): *Istvân Kitûly Muzeum S nom ba i/t efy {République Pop ulaire Ho ug ro ï s) : *Vaa Megyei Muzeumok Tallinn (URSS): Eesti NSV Teadnste Akadeenua K esterait matukogu Ta ra.feiJ n Su r- A ri ège ( F ran ce) : Société Préhistorique de l'Ariège Ta rragon a (Espaglie) : Real Sociedad Arqucologica Tarraconense Tairanxkd Lomnicn (République Socialiste Tchécoslovaque); Spräva Tutrauského narodnéko parku Th essaion i ko (G rèce) : AristoteleSon Panepistêmion Thcssalonikês Tihany (République Populaire Hongrois); Magyar Tudomânyos Akadcmia Biolôgiai Kutatéintézeie Tilff (Belgique) : Institut Archéologique Liégeois Timtyoara (République Socialiste de Ro.....a nie): Academia Repuhlicii Socialiste Rumänin — Baza de Cercetäri Siiintitioe Universitäten din Timi^oara Tirana (République Populaire d' Albanie); Bihlioteka Shkencore Tôrthaon (Danemark): *Ftiroya Frédskaparfelag Torun ^République Populaire de Pologne): Bihlioteka Glôwna Uni v. ersytetu Mikolajn Kopcrnika Muzeum Etnograficzne Muzeum Okrçgovre v Torun iu Poiskie Tpwarzystwo Filozofiezne Towarzystwo Naukowe Toulon (France): Académie du Vax Toulouse (France) : Bihliothècme Univcraitai re Société d'Histoire Naturelle de Toulouse Société Méridionale de Spéologie et de Préhistoire Trento (Italie); Miihco Tridentino di Science Na t tirali Trier (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Rheinisches Landesmu&eum Triesie (Italie): Gmppo Crotte -Carlo Debeliak Istituto ed Orto Botaoieo deirLiniversità Utituto di Geografia detTUniversità •Istituto d i Geoiogia de N'Uni vcrsità Museo Civico di Storia ed A rte MuseO Civico il i Storia Na tu raie Société Adriatiea di Scicnzc Soeieta Alpina detle Gîulic :: Tri este t Università degli Studi lii frieste Tromse (Norvège): Trorano Muséum Trondheim (Norvège): IJol Kongelige Nurskc Yidenskabers Selskabs Biblioteke! Tiibingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Internationale ZeilschriftenBchau fiir Ribelwissenwhaft und Grenzçebiete Turku (Suède): Abo Akadcmis bibliotek 'In ru ou (République Socialiste Tchécoslovaque): Vyzkumny ustav monokristahi Tutzing bei Mitnchen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Muséum Ccorg Frcy Urfine (Italie): Deputazione di Storia Patria per il Friuli Société Alpina l'riidana Société Filologica Friulano G 1. Ascoli« Vmeâ (Suède): Vctenskapliga biblioteke! Vppmiln (Suède) : Un i versitetsbibliotekct Vaduz (Liechtenstein): Ilistoricher Verein für das Fürstentum Liechtenstein Va t end a (Espa g ne) ; Servie i o de Invest i gaci 611 Prehistnrica Parese (Italie): M use! ici d i Villa M i rabe! !o fürrra (République Populaire de Bulgarie): Naroden arheotogičeski muzej Veliko Tiirnooo (République Populaire de Bulgarie): VisS pedagogicesk i institut >Kratja Kiril i Mctodij Veneria (ftalio); 1st i tu ti) Yeneto d i Scicnze. Lettre cd A rti Museo Ci v ko di Storia Naturale Verona (Italie) : Museo Civicu d i Stcria Naturale Veszprêm (République Populaire Hongrois): Veszprém Megye Mûzèumi î ga z gat ös a ga Vilnius (URSS).; Lieturos TSR Moksbi Akademija Wartzatoa (République Populaire de Pologne): Biblioteka 1. îiiwersytecka Biblioteka Zaklada Slowtanozna wstwa Polskiej Akademii Nauk Lnstytut Bad afi Li te rack ich Polskiej Akademii Nauk Instytut llïologii Doiwiadczatnej im. M. Nenekiego Polskiej Akademii Nauk Instytut C lierait Fizycznej Polskiej Akademii Nauk * Instytut filozofi i i Sociologii Polskiej Akademii Nauk i DSL y lu t Geografij Polskiej Akademii Nauk Instytut Uistorii Kultury Ma termine j Polskiej Akademii Nauk Instytut Hi story czny Uniwersytetu Warszawskiego Instytut Podstawowyeh Problemov Techniki Instytut S/tuki Polskiej Akademii Nank Instytut Zoologiczuy Polskiej Akademii Nauk Muzenm Narodowe w Warszawie Muzeum Ziemi Polskiej Akademii Nauk Ošrodek Doku men tacji i Iiiformacji Nauk o ne j Polskiej Akademii Nauk Panstwowe M uze um Arrlieologicziic Polska Akademia Nauk l'olskie Towarzystwo Artheologiczne Polskie Towarzystwo Titristyczuo-krajoznawcze Redakcja >Acta microbiologics pohmieu Redakc j a »Slavja oTientalis. Seiuinarium Slawistycznu. Uniwersytel Warszawski 'Zaklad Historii Stosunkôw Polsko-Radzieckich Polskiej Akademii Nauk Zaklad Na ni Géologie z nych Pnlskiej Akademij Nauk /ak lui! PaleoKOolofii Polskiej Akndemii Nauk Zakted Parazytologii Po I skie j Akudemii Nauk H'eimar (République Dé.....trafique Àllemtndc): Muséum fur V'r- nnd Frtihgeschichte Thliringena H'i'Ix (Autriche); Mnsealverein WcIk Wien (Autriche): Ar:tlirapoQoyist-1 îe ( icse 11 »chaN Bundesdenkui&lamt Geographisches Institut der Hochschule fiir Welthandcl. Geograpbisiclies Institut der Universitat Geologischa Boudeaanstalt Geologische Gesellschaft in Wien llistorisehes Muséum der ISIadi Wien lasti ml fiir osteuropfiisehe Gesehichte und Sildostforschung der Universitat Institut fiir Slavisehe Philologie unri Allerlmnskiinde Kunsthisinrisehps Institut ¡If-1 r Universitat Wien Natiirb i stori se h es Muséum N iederosterreidiischc 1 .andesinidmthck Osterreichische Akademie der Wis-senechaften Osterreichische geographische Gesellschaft Ostcrrciehische Nationnlliibliothek Osterreiehisches A rehaulngisches Institut Osterreichisches Muséum fiir fengewandfe Kntist Spclaologiscbes Institut Urgeschichtliches Itisl¡tut Verband ôstereekhischer Llohlenforscher Zoo io fti sel i - bo t an i sehe G e se 11 sch a f t Wietbaden (République Fédérale de l'A lie m a g ne OcCidenta ItS): Hessisches Landes« m t fiir Bodenforschung Wrovttao (République Populaire de Pologne): Biblioteka Uniwersytecka Instytut Historii Kultury Materialne j Polskiej Akudemii Nauk Katedra Arebeologii Pol ski .......... Artheotogjczne — Itedukcju Silcsia nntiqua Muzeum Etnograficzne Pol skie Towarzystwo Entomologiczne Pol skie Towarzyfltwo Luduzn&wcxe Polskie towarzystwo Zoolopiczne Wroclawskie Towarzystwo Milošu iknw Historii \\ rneta « sk ic Towarzystwo Nauktwe Zaklad Antropologi) Zaklad NanxTowy im. Ossolinskich Wùrxburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut rler Universitat Wiirzbnrg Uni versitatsbililimhck Zurich (Suisse); bibliothck üer Eidgenossischen Tccbnischcn Hochschule Geobntanisclics Forschuugsinslitut Riibel Ñaturforachende Gesellsehaft S eh wci zerisc h es I ,au des museu m AMERIKA - AMCRIQÜE Albany (Etats-Unis): Now York State Library i lb u queryu e (t tate-Unfe); University of New Mexico Library Ann Arbor (Etats-Uuis); University Library Antofngasta (Chili): Universidad del Norte Ra! t i more (£ ta t s- U n is): Johns Hopkins University Library Berkeley (É ta t s-U n i s); University of California General Library Bethesda (EtatsTJnis): National Library of Medicine Bloomtngion (Étata-Unís); The Slavic and Last European Journal Bogota (Colombie): Academia Colombiana Academia Colombiana de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales Academia Colombiana de Historia Centro de Investigaciones Lingüisticas y Etnográficas de la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Bucaranianga {CoIojii 11íe): Facultad do Ingeniería de petroicos Universidad Industrial de Santander ftueiios Aires (Argentine): Academia Argentina de Letras Musco Etnográfico — Biblioteca Sociedad Científica Argentina C a m bridge (Etats-Unis); Museum of Comparative Zoology at Harvard College Peabodv Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University Slavic Division — Harvard College Library — 168 — Caracas (Venezuela); Açadcmia de ( initias Matomûticas y Naturales Academi« Xaçimiui de la Historia Estrueia de Biotogfa Institute Vénézolan ci île Investigaciones Cicntifieas Sociedad Vénézolan! de Ciencias Naturoles Castro Valley (États-Unis): Cave Research Associates Chicago (Etats-Unis): ohn Crerar Library Jni versity of Chicago Library Cincinnati (États-Unis): Association of American Geographers University of Cincinnati Library Columbia (Etats-Unis): University of Missouri Library Columbu» (Étuti-Unis) : Ohio State Museum *01iio State University Libraries Costa Sica (Costa Rica): Biblinteca de la Uuiversidad de Costa Rica Curiiifcit (Brésil): lustituto de Goologia Universidade do Parana Donner (États-Unis): United Status Geological Survey Detroit (États-Unis); Wayne State University General Library East La/win g (États-Unis) : Michigan State University Library Gainesville (États-Unis) : Department i>f Mathematics — University of Florida Ilabana (Cuba): Biblioteca del lustituto Nacioiuil de Cultura Biblioteca Nacional -José Marti; Centre de Investigaeiones Pesqiraras Institute de Biologia Houston [Etats-Unis): Tîie Ricc Institute In dia ita polis (Etats-Unis): Indiana State Library Irwin Library — t&9 - Ithaca (Étais-Unis): Albert B.Menü Library Cornel University Library Kansas City (£tats-Ulliä): Linda Hull Library - American Academy of Arts ami Sciences La Jolia (États-Unis}: University oí California Library Lakeruood (États-Unis): Cleveland Grotto — National Speleological Society La Plata (Argentine): Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas Instituto Bibliográfico Laramie (États-Unis): University of Wyoming Library La Serena (Chili): Mu seo Arqueológico Lawrence (États-Unis): University of Kansas Library Lebu (Chili): Instituto Científico de Lelm Lexington (États-Unis): University of Kentucky Libraries Lima (Fermi) : Biblioteca Nacional del Perú Sociedad Geográfica de Lima Lus Angeles (États-Unis): Hancock Library of Biology and Oceanography Southwest Museum University of California Library Afaífíson (États-Unis) : The Slavic ami Fast European Journal Men doxa (Argentine) •, Instituto de Arqueología y Etnología Instituto de Geografía Menlo Park [Étais-Unis): United States Geological Survey México, D. F. (Mexique): Comisión de Historia del Instílalo Panamericano de Geografía e Historia Montevideo (Uruguay): 'Museo Nationu! de Historia Natural Morgantomn (États-Unis) : Southern Appalachian Botanical Club Afatal (Brésil): Universidadc do Rio Grande do Norte .Vf'tp Unpen (États-Unis}: linguistic .Society of América Yale University Library Nero York (Etats-Unis) : American Geographical Sociclv American Museum of Natural History Columbia University in the City of New York The New V'nrk Academy of Sciences The New York Public l ibrary Kockfcllcr Foundation 'Ukrainian Museum ( VAN Ottaroa (Canada): Geographical Branch. Department of Mines and Technical Surveys National Research Council Philadelphia (États-Unis).; Academy <>f Natural Sciences i>f Philadelphia The Franklin Institute Library University Museum Van Pelt Library. University oí Pennsylvania Pittsburg (États-Unis); Carnegie Museum Library National Speleological Society Port-au-Princé (Haïti): Institut Français d'Haïti Port-of-S pain (Trinité cl Itjbago): Royal Victoria Institute Museum Princeton (États-Unis): Archacologica! Institute of America Quebec (Canada); Université Laval Qui'o (Éeuador); Museo Etnográfico de la Universidad Central Rio de Janeiro (Brésil): Academia ¡irasilcira de Ciencias Biblioteca Central da Universidade do Brasil Biblioteca do Conselho Nacional de Geografia Biblioteca do Sctvîço Florestal Centro de Pesquisas de Geografía do Brasil 5an Salvador (Salvador): Museo Nacional David J. Guzmán Santa Barbara (États-Unis] : Historical Abstrncts Santa. Clara (Cabal: Universidad Cení ral de l as Villas Santiago (Chili): Biblioteca Central de lu Universidad de Chile Inslitutg de Hiolugin >Juari Noe« Instituto de Geografía Museo Nacional de Historia Nutrirá! Sao Paulo (Brésil) : Departamento de Zoología da Secretaria da Agricultura Departamento do Arquivo do Estado Faculdade de Filosofía. Ciencias e Letras da L ni versitiade de Sào Paulo Musen Panlista Seattle (États-Unis): University oí Washington 1 jbrary St. Andreros (Canada) : Fisheries Research Board of Canada. Biological Station Toronto (Canada) : The Classical Association of Canada ^Slovenian School Trujlilo (Pérou) : instituto Libertador Ramón Castilla y Centro Rnlivariano del Perú Tuxfla Gutiérrez (Mexique) : instituto de Ciencias y Artes de Chiapas University (États-Unis}: Geological Sitrvej of Alabama Urbana (États-Unis): University of Illinois Library Van couoer (Ca n a d a ) : University of British Columbia Library Vedado Habana (Cuba); Centro de Información Intern ación a) Ïti F1 itn to Cubano de Recursos Minerales Was J? in g ton (États-Unis): Library. National Academy of Sciences. National Research Council Library <>I Congress Meteorological Abstracts ami Bibliography National Bureau of Standards Slovenian Studies Circle United States Geological Survey United States National Museum, Smithsonian Institution AZIJA ■ ASIE Alma-Ata (URSS): Energetlka Instiiuty K,aî£k, S SB. Gylym Akadeuiijasynyij Ohïastnaja biblioteka Ankara (Turguie): Ingiliz Àrkcoloji Ensiitiisu Turk l)il Kurumu Tiirk Tarib Kurumu Asgabat (URSS): Turkmenistan SSR YlymloT Akademijasy fiaghdad (Irak): 'Central Library. University of Baghdad Faculté ut Meddeine 'Irai) Academy Iraq Museum Library Baku {URSS): Azarbajèan SSR ESmbr Akademijasyny® Bangalore (Jnde); Indian Academy of Sciences Indian Institute of Science Caicuffa (Inde): Asiatic Society "National Institute of Sciences (if India Zoological Survey of India D&Viaxtus (Syrie): Arab Academy Dnéanbe (URSS) : Akademijai Canlioi RSS Toctzikiston Erer-an (URSS) : Gitoutfajounneri Akadcmia Frunze (I RSS): Kyrgyz SSR llimder Akudemijusynyij Borbnrdnk llitnij Kitep-kaaasy Fukltuka (Japon): Kyiisliii Daigaku Ri-Gakubu Haifa (Israel) : Israel institute nT Technology Hiroshima (Japon): Hiroshima Botanical Club Hué (Viêt-nam) : Laboratoire de Géologie Irkutsk (URSS): Nauénaja biblioteka pri Irkutskom Gosudarstvennom un i vnrs.E tete Jerusalem (Israel): L'Acadéiníe Israélienne (¡es Sciences et des Let (res Department of Antiquities Jewish National and University Library Jerusalem (Jorrtanie): £cole Bülitpie Karachi (Pakistan): "Karachi University Library Kefar-Haial (Israel): Independent Biological Laboratories Kyoto (Japon): Geological & Mineralógica I Institute Phj togeographical Society *Research Institute for Humanistic Studies l.aliore (Pakistan): Pakistan Association for the Advancement of Science Madras (lude): Government Museum Academy uf Tamil Culture Mosul (Irak): •College of Medicine Nagoyu (Japon): Nanzan University Library Nicosia (Cyprus): Department of Antiquities Et&treia Kypriakon Spudfln Oifa (Japon): Faculte den Sciences ct ties Arts Peking (Chine): The Librat> oí Academia Sitt[era Pilani (lade): Rajasthan Academy of Sciences Sapporo (Japon): Tensor Society Snga if ¿i (japon): The Sasayama Research Room Talkent (LliSS): Akadcmija nauk Lzbekskoj SSR Tbilisi (URSS): Central'nnja nauÈnaja bibliateku Akudcruii nauk Gruzinakoj SSR Ibilisskij materna tiéeskij institut Akademii uauk Gruzinskoj SSR VyiSiftliteVnyj eentr Akademii nauk Gruzinskoj SSR Tokyo (Japon): Anthropological Society oT Nippon ( hemical Society i>F Japan Geographical Surrey Institute Kobayasi Institute of Physical Research National Science Museum Udatpur (Indie): University of Udaipur Yokohama (Japon): Department oT Mathematics AFRIKA - AFRIQUE A bidjun (Co te d.Tv oi re) : Institut Français d'Afrique Noire en Côte d'Ivoire Accru (Ghana): Ghana Academy of Sciences Alger [Algérie): Centre de Recherches Antropologiques, Préhistoriques et Ethnographiques Service des Antiquités de l'Algérie Société d'Histoire Naturelle de IA trique du Nord Btoemfontein (République Sud-Africâine) : Nasionale Museum Iluktir/u (République Démocratique lin Congo) Institut pour la Rechorehe Scicntiliqtic en Afrique Centrale Cairo (République Arabe Unie): Egyptian Ace demy »f Sciences Institut d'Égypte National Research Council of Egypt Constantine (Algérie): Société Archéologique Dakar (Sénégail): Institut l 'onde mental d'Afrique Noire Université de Dakar. Faculté des Sciences Durban (République Sud-Africaine): Durban Museum and Art Gallery lhadan (Nigeria): ibadan University Library Jinja (Uganda) : EasL African Freshwater Fisheries Research Organization Kltarfoum (Sudan): Geological Survey Department Kitaie (Kenya): The Stoneham Museum and Research Centre Lagos (Nigeria): Nigeria- Magazine Livingstone (Fédération de Rhode s ie et N vassal and) ; Livings tune Museum LouretlfO Marques (Mozambique): BiblioteCa dos Estndos Gérais L niversitafios de Moçambique Inst i tu to de Investies çâo t.'ientiriea de Moçambique Sociédade de Estudos de Mozambique JVairobi (Kenya) : East Africa Natural History Society Ouagadougou (ITaute-VoHa) : Institut Français d'Afrique Noire — Centre de Haute-Volts Porto Novo (Dahomey): Institut de Recherches Appliquées du Dahomey Prétoria (République Sud-Africaine); Die Su id-Afrikaans« Akademie vir Wetenskap en Kuns Transvaal Museum Rabat (Maroc): H h Ile lin d'Archéologie Marocaine Faculté des Leitres r;l des Sciences Sociales Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc Saint Louis (Sénégal) : Centre de Recherches et de Documentation Tananarive (Madagasca r) : Institut de Recherche Scientifique rie Madagascar AVSTRAUJ A. INDONEZIJ A UN ÔCEANTJA — AUSTRALIE, INDONESIE ET OCEAN IE Bagit'ni City (Philippines)i *Sainl Louis University Library Ban dung ( In do n é si e) : KoninkMjfce Natuurkundige Yereeniging in Indonesia brixbane (Australie) : Royal Society of Queensland Broadway (Australie): Australian Speleological Federation Canberra City (Australie): Cora mon wealth Scientific and Industrial Research Organization Djakarta (Indonésie) : Dinas Ptirbakala Rcpuhîik Indonesia Hi>bart (Australie): Royal Society or Tasmania Honolulu (Etats-Unis): Hawaii Library Association Jogjakarta (Indonésie) : Faculty ol Geograiphy. Gad] ah Made University Kuehiug (Sarawak): Sarawak Museum I.ake Tekapit (Nouvelle-Zélande): Mount John University Observatory Melbourne (Au s irai ie) : Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Royal Society oT Victoria Neillands (Australie) : U niversity of Wester» Australia Sydney (Australie): Nicholson Museum of Antiquities "Sydney Speleological Society Sydney University Speleological Society Wellington (Nouvelle-Zélande) : Royal Society oi New Zealand University of Welling!«!! Library VSEBINA i, Organizacija Predsedstvo . ■..............................................7 Vodni ti i uslužbenci uprave akademije ............................................iS Uprava inštitutov in komisij ............................................................S IL Člani Častna Člana ...........................................................17 iiedni iri dopisni Slani ......................................................................17 Umrli člani .................................................................................31 Anton Meli t ......................................................................................37 Marjan JEpnnfe .....................................................47 ílija DjuriÉic ....................................................................50 Ivo Krbek ..........................................................................................53 lil. Poročila o delu akademije Akademiji! v letu 1966 ................................. Inštitut za raziskovanje knisu ..................................................t>7 Inštitut za paleontologijo ............................................................74 Institut z a geografijo ....................................................................70 Kartografski zavod ........................................................................82 Inštitut za biologijo ......................................................................84 Odbor za urejevanje fiivnt1 flore in gejc SI o vrni je ..........''5 Inštitut Zii zgodovino .....................................% Orientallsticm inštitut ..................,............................104 Inštitut za slovenski jezik ...................................107 Institut za literature ............-................................1Í5 Inštitut za slovensko narodopisji1 . ...........................................117 1 erin inolofika kom is: ju ............................................(23 Studijski center za zgodovino ülo venskega izs-eljenstva .. 128 Biblioteka ..........................................................................................130 IV, Publikacije in zamenjana publikacij ..............................................135 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJ« ZNANOSTI IN UMETNOSTI Suclr m na jjfa knji|r;l Z^ldiiln Slovenski! o I, m | f ui i j ¡t znanosti in ume! nosili t Ljubljani Natisnil» CP obrat i riglfn *ku tUkua« v Ljub! jfti i t juniju 19S7 OJbspf II pole NukludiL ISOO iz kritin v