V važnem frenofku. Malodušnost razodevamo, ko govorimo: „Kdo bo vedno volil? Ljudstvo je sito večnih volitev! Naj zmaga kdorkoli, saj bo na Dunaju malo opravil!“ Tako govorjenje kaže le našo bo-ječnost, ki sedaj ni na mestu. Prav radi tega, ker imamo vedno le volitve, moramo biti pozorni in pogumni. Nekaj se kuha v dunajskem parlamentu, kar bo imelo dalekosežne posledice. Nikakor ni resnično, da je naše ljudstvo že sito volitev! Naše ljudstvo je za volitve izvrstno razpoloženo. Ni ga ljudstva v Avstriji, ki bi se glede volitev dalo nitriti v razumnosti in vzbujenosti s slovenskim ljudstvom. Naše ljudstvo bere časopise in spremlja z največjo pozornostjo dogodke v deželi in v državi. Ta malodušnost, utrujenost in potrtost se kaže le v nekaterih posameznih vodilnih osebah. A to moramo pogumno odložiti in se nemudoma lotiti dela. Somišljeniki naj dobro vedo, d a preži sovražnik iz z as e d e. Liberalci, socialisti in svobodomiselci željno čakajo, da bi v avstrijskem parlamentu dobili večino. Ko se to zgodi, zjedinijo se poslanci vseh narodnosti v boju proti katoliški stranki in proti katoliški cerkvi. V rokah avstrijskega parlamenta so najsvetejše zadeve. Gorje nam, ako dobe v parlamentu večino svobodomiselci in socialisti. Nemec, Čeh, Poljak, Slovenec, Rusin in Hrvat bodo nakopali proti katoliški cerkvi, katoliškim duhovnikom, katoliškim redovom, katoliškim ustanovam in katoliškim naukom složno in ne bo več mej njimi nobenega nasprotstva. Na noge torej, dragi somišljeniki! Po celi državi se vršijo sedaj živahne priprave za veliki volilni boj. Začnimo pogumno tudi mi! Ne bojimo se težkoč in riasprotstev! Vsaka dobra stvar ima svoje težkoče in svoja nasprotstva. Prav radi tega moramo biti še bolj pogumni ■n vstrajni. Prepričani smo, da so te večne volitve v avstrijski parlament predigre velikim dogodkom. Ko bodo katoličani najmanj mislili, planil bo sovražnik iz zasede. Zato maramo voliti v državni zbor le kato •iške može, ki imajo srce in glavo na pravem mestu. Brezvestni liberalci in svobodomiselci nimajo zmisla niti za '^r.ske, niti za narodne, niti za gospodarske koristi krščanskega ljudstva. V tem važnem trenotku kličemo vsem somišljenikom in zlasti diniovskim sobratom : Pripravimo sd volilni boj! Liberalni volilni shod v V Štanjelu onemogočen. Priprave. Za minulo nedeljo so tržaški libe ralni inteligenti aranžirali shod neke liberalne županske zveze, — kateri načeluje tomajski župan Vran — na katerem naj bi se proglasil njih bog dr. Gregorin za kandidata v državni zbor. Župan tomajski Vran, znan po bolezni, ki se imenuje latinski „poslanitis", ki je ozdravljiva le na poslanskem sedežu v deželnem zboru, je na povelje tržaške komande zbobnal skupaj kar liberalno leze in gre, kajti zbirale so se pri »Starcu" v Štanjelu najrazličnejše liberalne kraške korifeje gori od komenskih trtjonov doli do gabrovškega »škofa". Seveda, sam Gregorin se ni upal na shod, marveč poslanih je bilo v Št^el par tržaških škricov z izbuljenimi očmi in z izpitimi licami, na čelu katerih je stal urednik »lidinosti", Makso Cotič. Prišel je pa tudi naš znanec A. Gabršček, slavni križki križ, Peter Medvešček, več vipavskih in kraških liberalnih učiteljev in takih le, ki jim služijo vrčki piva v to, da si jih v glavo mečejo itd Pa tudi naših somišljenikov je bilo še precej, ki so prišli poslušat, kaj se bo na shodu pridigalo. Vseh skupaj je bilo okoli 200. Trte, trte! Tržaški liberalci so prinesli s seboj nek tiskan „Pejtega notar 11 botega Gregorin" z naslovom »Kraške trte pred deželno sodnijo". Cele kupe teh „bukelc" so imeli in A. Gabršček je sprejel ulogo kolporterja in razdeljeval tiskane trtjone, ki naj bi pripomogli dr. Gregorinu na Dunaj. Slaba reklama, ki najbrže ne bo mnogo izdala. »Shod“. Na prostem za „Starcovo“ restavracijo so se torej zbrali možje. Za predsedniško mizo so sedeli: A. Gabršček, kriški Peter, urednik »Udinosti" Cotič in komenski Jože Štrekelj. Na »kasonu" (govorniški oder) pa smo zagledali lo-majskega župana Vrana, ki je spre-hajaje se po odru rekel, da bo sam predsednik shoda. Potem pa je začel kvasiti o sedanjih državnih poslancih, ki niso naredili nič za kmeta, (Klici: Slabo spričevalo za vašega Lojzeta Streklja!) o vinskem zakonu, o go-riški gospodi, ki le diktira ljudstvu poslance (Klici: Saj vi Vran niste nikoli volil tiste, katere je predlagala goriška gospoda!) obsojal napadanje denarnih zavodov (A. Gabršček se je kislo držal! Klici: To pa to! Bravo Vran!), o nekem tiču, kateremu so izdrli oči zato, da bo pel tudi ponoči ter vprašal, kdo je ta tič ? (K ici: Vran ! Liberalci so kričali: Cuk! Nasprotni klici: Da, da, le čuk čuka.) Nastal je splošen hrup, kričanje je naraščalo. Vian: Prosim gospoda mir. A tržaška poulična »inteligenca" se je tako obnašala, da bi delala čast — iridi jancem. Klici:To je inteligenca! To bando ste pripeljali s seboj, da uduši vsak nasprotni glas! V Trst pojdite krokat in valjajte se sami v svojem blatu! — Vran je nadalje jecljal nekaj o šolskih dokladah na Krasu in se spodtikal nad dopisom v »Gorici" »Glas upijočega v puščavi" in trdil, da so klerikalci nasprotniki šole, (Klici: Ne nasprotniki šole, ampak nas^otniki divjanja liberalnega učiteljstva!) potem je ustrelil še nekaj kozlov s svojo nerodnostjo in na koncu rekel, da predlaga za kandidata dr. Gregorina iz Trsta. Živio Gregorin! Klic: Kajpada naj živi! Sedaj pa se je začul klic: Kaj pa Lojze Štrekelj ? Ali ste ga vrgli med staro šaro? O liberalna nehvaležnost! Vran je rekel: Štrekelj je izjavil, da ne sprejme kandidature! Klic: O le izvolite ga, potem bodete videli, ali sprejme poslanstvo! Nočete ga več! Hrup je našim. Vse je upilo tako, da se je malo razumelo. Poslanec Zlobec nastopi. Poslanec Zlobec je prosil za besedo. Ko je stopil na »kason" je zagnala liberalna gospoda proti njemu velikansk krik. Kričali so: Doli ž njim! Govoriti ne sme itd. A poslanec Zlobec se ni ustrašil in krepko, s povzdignjenim glasom .e jel govoriti in odgovarjati tomaj-skemu županu Vranu. Klici: Živio Zlobec I Zavračal je očitanje Vrana, češ, da se ni nič ukrenilo proti novemu vinskemu davku, ko mu je dobro znano, da je razposlal dež. odbor okrožnico na vsa županstva, ki naj se izrečejo proti novemu davku, a ravno tomajsko županstvo je bilo tisto, ki tega ni storilo! Klici: Tako je ! Sramota! Liberalci so postajali vedno surovejši in niso pustili več govoriti Zlobcu. Zlobec pa je med drugim rekel: (iospodje! Ako sle res liberalci in ljubitelji svobode, pustite vsem prosto besedo! Saj je govoril Vran! Zakaj bi ne smel govoriti jaz, ko mi je dal le ta besedo! Klici: Bojijo se resnice! S slepoto so udarjeni! Vran je spet nekaj čvekal in rekel, da oni hočejo sami izbrati poslanca, da nočejo komande iz Gorice in sploh nočejo biti komandiram od gospode. (Klici: Saj vas komandira tržaška gospoda! Ali ni Gregorin velik gospod!) Nastal je velik hrup. Vran je večkrat pil vodo, nakar 11111 je nekdo zaklical: Ni čudo, 'la so vodeni njegovi govori! — Ker ni hotelo biti miru, je stopil na „kason“ učitelj Peter Medvešček iz Sv. Križa ter predlagal neko zalivalo Štreklju in rekel, da Vipavci ga s težkim srcem pustijo! (Klic: To ni lepo! Ker je bil Štrekeij tako dober poslanec, Čemu izbirate drugega! Sami pljuvate v lastno skledo in si dajete sami najslabše spričevalo! Nek liberalec je zaklical: Stre-kelj je bil boljši poslanec kakor Gre- gorčič, nakar mu je nekdo odgovoril: Najbrže ne, ker dr. Gregorčiča njegovi volilci ne vržejo med staro šaro, kakor ste storili vi z vašim Štrekljem, marveč ga bodo spet volili in tudi izvolili!) Lukežič prosi za besedo. Med splošnim hrupom je prosil za besedo pristaš S. L. S. iz Gorice Lukežič, na katerega so tržaški škrici in drugi liberalni neotesanci bruhali uže med »shodom" lastno gnojnico. Ko mu je Vran dovolil besedo, je nastal velik huronski krik in vik. Nekateri so vpili: Doli ž njim! Kdo je ta! Ga nočemo poslušati! Ga ne poznamo! Gabršček je upil, Cotič se pridušal. Nemir je trajal nekaj minut. Lukežič je apeliral na Vrana, naj napravi mir. Vran je zahteval od Lukežiča, naj se legitimira. A ta je rekel, da saj je povedal ime in priimek. Vran: Vi ste'urednik »Gorice" in »Prim. Lista". Lukežič : Nisem ! Vran : Lažete! Lukežič: Vi lažete! Vran: Vi! Lukežič: Vi! Vran: Vi! Lukežič: Vi! itd. Ta vi in vi je trajal gotovo eno minuto. In da se je Vran zlagal, ko je to trdil, je potrdil tudi A. Gabršček, ki je rekel, da Lukežič ni urednik »Gorice" in »Prim. Lista", ampak da le sodeluje pri listih. Vran laži ni preklical. Sicer pa je zaklical A. Gabršček: Noben hudič ne ve, kdo je pri vas prav za prav urednik! Seveda mu ni ostal Lukežič dolžan odgovora. — Vran Lukežiču: Vzamem Vam besedo! Lukežič: Saj še govoril nisem! Jaz hočem govoriti. Shod je javen! Rekli ste poprej, da bo smel vsakdo govoriti ! Sedaj pa požirate dano besedo! Ako ne bom jaz govoril, tudi drugi ne bode govoril! Slišita naj se oba zvona. Zato zahtevam, da napravite mir! Ako pa tega ne morete narediti, ne spadate na predsedniško mesto! V tem času pa je divjanje liberalcev prispelo na vrhunec. Vzdigovali so pesti proti Lukežiču in ga hoteli potegniti s »kasona". Drugi so pa vpili: Živio! (lovori naj ! On ima besedo! Liberalci se bojijo resnice itd. Med kričanjem in razsajanjem je župan Vran hitro shod zaključil, ne da bi dal dr. Gregorinovo kandidaturo na glasovanje ter rekel, da on ni več odgovoren za nadaljne posledice. Tako je končal ta prvi tržaški volilni nastop na vročili kraških tleh. Sicer priznavamo, da je bila večina navzočih nam nasprotnega mišljenja, a pomisliti je, da so zbobnali te liberalne elemente s celega Krasa in je bilo Štanjelcev in Kob-diljcev le malo navzočih. Df. Gregorin ne bo preveč vesel tega shoda, kajti od Štanjelcev in Kobdilcev bo najbrže odnesel dr. Stepančič lepo večino. Ta shod pa je pokazal, kako surove in naravnost propale elemente skrivajo tržaški Jidinjaši" za plečami in jih jemljejo s seboj na nevarne poli- slovenaKo ljudstvo na R- ta. vero dorn rvsan XIX. letnik. V Gorici, 4 maja 1911. 18. številka. Izhaja vsaki četrtek ab 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pism.i se ne spre-|emajo. Cena listu znaSa ia celo teto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol teta K t’50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ta druge dežele izven Avstrije 8 kron. Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna1' v Gorici, ulicaJVet-turlni it. 9. X Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica SemeniSka ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in Bicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. lične skoke, da z umazanostjo lastnega jezika delajo javno mnenje. Prvič smo se ž njimi srečali v nedeljo. So si pač več škodili kakor pridobili! Shod društva „SkaInica“. Društvo „Skalnica"je imelo v nedeljo 23. apr. javen shod v „Centralu". Udeležba je bila velika in živahna. V „Skalnici" organizirana dekleta in žene so polne navdušenja in življenja. Govorila je pred vsem gospica predsednica (i a b r i j e I a Abram o slavnostih, ki jili mislimo prirediti začetkom letošnje divne pomladi. Priporočala je obilo udeležbo. Ob tridnevnici pri sv. Ignaciju se bodo darovalo tri sv. maše za vse umrle ude, na sv. Gori dne 7. maja spet tri sv. maše za vse žive ude društva „Skalnica". Gospodična Uršula Lutman je prav lepo govorila o naši krasni zastavi, na kateri se blesti podoba sveto-gorske Device. Kakor se vojaki oklepajo svoje zastave, tako se moramo me oklepati svoje. Na naši zastavi sta Jezus in Marija, ki se ju moramo držati, ako se hočemo zveličati. Sv. Joahiin in sv. Janez Krstnik, ki se stiskata k detetu in Mariji, nam kažeta, kako se moramo tudi mi tesno oklepati Jezusa in Marije. Duhovni voditelj dr. A. Pavlica govoril je o namenih, kijih ima društvo „Skalnica" in o namenih, ki jih imajo naše majske slavnosti. V' daljšem govoru pojasnuje vzroke sedanje draginje. Časopisi so pred kratkem navajali razne vzroke neznosne draginje, a pravega vzroka niso povedali. Pravi in edini vzrok je pomanjkanje dela. Dandanes dela le malo ljudi in še ti delajo manj časa, ko nekdaj. Vsi bi radi le na lahko živeli, brez težkega dela. Koliko je dandanes vojaščine, koliko pcnzijonistov, koliko gospode, koliko pohajačev, koliko agentov, prekupcev in oderuhov, koliko gospA in gospic, ki ne znajo sploh nobenega dela in ki nam s svojo potratnostjo in nečiinernostjo še povečujejo pomanjkanje delal Delo je veljava. Čisto naravno je, da je delo drago, ker ga je malo. Ko bi vsi tako pridno in požrtvovalno delali! kot naše delavke in služabnice, imeli bi vse reči po ceni. Ljudje nočejo dandanes delati, ker so pozabili na Boga in njegove zapovedi, ki se glase: „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruli", „Šest dni delaj" in „Kdor ne dela, naj tudi ne jel" Na te zapovedi so ljudje pozabili, zato nočejo delati. Mi pa hočemo biti kristjani, mi verujemo v Boga, zato ljubimo delo, se tesno oklepamo delavske zastave in delavske organizacije. Ob koncu so pristopili k društvu še novi člani. Priča: Jaz nisem vedel prej ničesar. Pred s.: Ali vam ni sin povedal? Priča: Da, pozneje. Sicer je imel sin moje dovoljenje, da sme v mojem imenu opravljati občinske posle. Pred s.: Ne veste, da so v izkazu tudi osebe vpisane, ki ne ekzistujejo? (Čila nekatera imena) Priča je v zadregi. Preds.: Ali vam ni Širca pravil, da so ga drugi pregovorili, naj gre na namestništvo po trle. Priča: Da, nekaj takega mi je pravil... Priča Josip Besednjak iz Komna je izpovedal sledeče: Povedalo se mi je od več strani, da so se poslale na moje ime trte iz državnih nasadov, čeravno se njsem priglasil za vpisanje v izkaz prosilcev. Po nasvetu Josipa Kovačiča iz Komna sem tudi podpisal pri namestništvu v Trstu izjavo, da nisem prosil za trte. Meni je učitelj Josip Štrekelj iz Komna rekel, da je naročil trte na moje ime in pa še na ime osem drugih oseb (ki se niso priglasile za vpis), za katere so došle trte, ki jih je pa Švara vzel. Štrekelj je rekel, da mi trte povrne v jeseni. Če vas kdo vpraša, je rekel, recite, da ste mi ukazali vas vpisat, a da ne veste za koliko trt. (Zakaj je prigovarjal Štrekelj pričo k tej izpovedi, naj sodijo naši či tateI j i.l)'Rekel sem mu pa, da sem že podpisal izjavo, da nisem o tem ničesar vedel in da nisem tudi nikomur ničesar ukazal in za nič prosil. Predsednik pokaže na obtožence ter vpraša pričo: Poznate te ljudi? Priča spozna nekatere. Preds,: Vam je znano, da bi bil kdo teli naročil na vaše ime trte? Priča: Ne. Nato se je zaslišal Josip Pipan iz Preserij kot priča. Preds,: Kaj veste o trtah, ki so prišle v Komen? Priča: Trčon iz Gorjanskega in Dugulin, župan Skrbinški, sta vozila trte Forčiču v Preserje. Komenski tajnik Čotar je dal Janezu Kovačič iz Svetega št. 83, ki je prišel k njemu po trte, listek, s katerim naj gre k Forčiču v Preserje po 400 bilf. (Zakaj ni Čotar dal trt, ko je pač izjavil pri zasliše- vanju, da so prihajale za razdelite ' na Županstvo?! Kaj so delale trte pri Forčiču?! Mogoče bi znal o tem povedati Vicko Bujas pok. Šime v Dolacu blizu Šibenika v Dalmaciji!!! Op. ur.) Forčič je rekel Kovačiču, da jih [nima. Ta je pa odgovoril, da jih ne pride več iskat. Podžupan iz Preserja Jožef Pipan je naročil trte na ime svojega brata Andreja, ki je pa v Trstu. Tretji brat Anton pa je o tem izvedel in se podal k Čotarju, naj mu da trte. ki so prišle na ime Andreja. Čotar mu je dal nakaznico za 2000 kolči, ki naj jih dvigne pri bratu Jožefu. Ta jih ni hotel dati in ko je Anton grozil, da bode drugače postopal, mu je vendar dal S00 kolči, 1200 je pa obdržal zase. Moj (od priče) brat Anton pa je bil naročil trte. Ko so trte prišle, podal se je k Čotarju, da jih prevzame. Čotar je rekel, da jiii nima. (Torej se vendar niso razdeljevale na županstvu. O. u.) Dobil da jih bode pri Forčiču v Pre-serjili. A tudi tu jih ni dobil. Podal se je zato na namestništvo, kjer mu je dal vinarski nadzornik listek, s katerim bo dobil trte pri Forčiču v Preserjih. (Hm, hm, čudna reč. O. ur.) Ta listek je moj (od priče) brat oddal pri Forčiču, ki je takoj po enem delavcu poslal trte mojemu bratu v hišo in sicer brezplačno, akoravno je prosil moj brat trte proti odškodnini. (? !) Jožef Švara iz Svetega je dobil od Čotarja listek za 400 bilf. ki bi jih imel dobiti pri Forčiču v Preserjih. Forčič mu je dal le 200 kolči in Švara je moral plačati 20 vin. za prevoznino. Alojzij Pipan je moral nesti Frančišku Masten 200 bilf. ker ga je tam čakal občinski redar, kateremu je Masten tudi plačal trte v znesku 7 K 40 vin. Pred s.: Veste li, kaj se je godilo v drugih krajih ? Priča: Ne. Jaz vem samo za Preserje. S la vik: Vi ste eden takih, ki so brskali v tej zadevi. Ali ste liberalec? Priča: Meni so vsi enaki! Priča Ivan Švara iz Svetega je izjavil, da je rekel le prijateljski Forčiču, da bi potreboval 600 trt, a da je bil vpisan za 1600. Rekel je tudi, da sprejme trte le brezplačno, a on je bil vpisan za dobitev trt po znižani ceni. Dobil pa ni ničesar. Nato je bila zaslišana priča Jožef Terčon iz Gorjanskega. Preds.: Veste, kaj se je godilo giede trt v Gorjanskem ? Priča: Vem, da je bilo dosti vpisanih in ko so trte prišle, da niso dobili ničesar ali pa dosti manj, kot so zahtevali. Preds.: Vi ste tudi rabil trte? Priča: Da. Preds,: Kake so bile trte? Priča: Kako leto dobre, kako pa slabe. Preds.: A 1. 1907 ? Priča: Polovica dobrih in polovica slabili. Pred s.: Vesti li kaj o tem, da bi bili ljudje naročili in da niso prišli ponje ? — Priča: Ne vem. Preds.: Je-ii ostajalo kaj trt pri županstvu ? Priča: Ne vem. Kot zadnja priča je prišel na vrsto vinarski nadzornik v pokoju Adolf Posti iz Trsta, stanujoč v Gorici. Govoril je nemško. Razložil je postopanje pri razdeljevanju trt. Preds.: Ali je oblast vedeja o neredih, ki so se dogajali pri razdeljevanju trt? Priča: Ne. Preds.: Obtoženec Pečenko je rekel, da ste mu rekli, da je vseeno, kdo dobi trte, samo da ostanejo v Avstriji? Priča: O tem ne vem ničesar......... Mogoče da sem rekel tako v šali.... Preds.: Ali vam ni bilo znano, da se je tudi poprej tako delalo ? Priča: Se ne spominjam........ Preds.: Reklo se je, da se je Že 20 let tako delalo. Priča molči. Preds.: Pečenko, ali se gotovo spominjate, da se je tako izrazil Posti. Pečenko: Gotovo se spominjam; povedal sem Postlu kako se dela in je rekel, da je vseeno kdo dobi trte. P r e d $: Jožef Štrekelj vas je večkrat ustmeno in pismeno opozoril na ta način dobivanja irt. Ali se ne spominjate? Posti: Jaz se nič ne spominjam. Pečenko: Saj se tako dela tudi v drugih kronovinah. Rvb.: Ljudje so zato tako delali, ker jim je vlada dajala le polovico zaprošenih trt. Posti: Kaj se je s trtami potem zgodilo, se ne da natančno kontrolirati. Preds.: Ima li država kako škodo, če so tudi neopravičene osebe dobivale trte ? Priča: Ne. Preds.: Če bi se n. pr. trte iz nasadov ne porazdelile, kaj se ž njimi zgodi ? Posti: Kar ostane, se sežge. Preds.: Kakšne so bile izdane trte ? Priča: Prve in druge vrste. Preds.: Koliko stanejo trte državo? Mihael Štolfa, bivši župan v Gorjanskem, je trdil, da ni kriv. Preds.: Kaj ste napravili s trtami, ko so prišle? Štolfa: Smo jih razdelili. Preds.: Vi ste vpisali v izkaz mladoletnega brata, pastirja, ženo, otroke ? Štolfa molči, je v zadregi. Slavi k: Ste vi poskrbeli naročila ? Štolfa: Da. Preds.: Zakaj ste več trt naročili in sicer za take osebe, ki ne potrebujejo trt? Štolfa: Ker so od namestništva vedno manj pošiljali, kot se jih je potrebovalo. Preds.: Vi ste porabili za se 18.000 trt? Štolfa: Da. Preds.: Ali vam jih je kaj ostalo? Štolfa: j)a. To lahko pričata občinski sluga in poljski čuvaj. S la vik: Predlagam, da se zasli-šeta te dve priči. Nato je bil zaslišan Josip D u-g u I i n. bivši župan v Škrbini. Preds.: Vi ste obdolženi, da ste naročili trie iz državnih nasadov in da ste si te trte obdržali. Ob to2.: Prejšnji župan mi je rekel, da se dobi vedno manj trt kot se jih naroči. Da ne bi ljudje rekli, da jih sleparim, sem naročil tudi več trt in sicer na imena neprosilcev. S tem sem hotel doseči, da dobi vsak prosilec naprošeno število trt. Ko so trte prišle, sem dajal ljudem take. ki sem jih bil naročil z Ogrskega. Zase sem obdržal 8000 reznic. Od teh se jih je prijelo le 800. Druge so se posušile. Rvbar: Ali vam je znano, da je prejšnji župan tudi imel sitnosti pri razdelitvi trt in da je tudi tako delal ? D u g uI i n: Prejšnji župan je tudi naročeval mi imena oseb. ki niso eksistirale zato, da bi dobili več Irt. Drž. p r a v d n i k: Pridržujem si pravico, da se uvede tudi proti prejšnje mu županu analogno postopanje. Obtoženec Kristjan Pečenko je izjavil, da je dobljene trte deloma za-se pridržal: v zameno je pa dajal pro silcem cepljene trte iz lastnih nasadov. Prosilci niso hoteli imeti riparije, ki je prišla iz nasadov. Pr.: Zakaj ste naročili toliko trt? O b t.: Poslužil sem se dotedanjega običaja. Še celo vinarski nadzornik Posti je rekel, naj se naročujejo trte la več njih, češ, da je vseeno, kdo jih dobi. Samo da ostanejo v Avstriji. Pr.: Torej Posti je to res dovolil in rekel, da je vseeno, kdo dobi trte, samo da ostanejo v Avstriji ? Ob t.: Da. S tem je bilo končano zasliševanje obtožencev. Potem se je pričelo zasliševanje prič. c Kot prva priča je imel biti zaslišan vinarski nadzornik Posti. Toda njega ni bilo v predsobi. Zato se je zaslišal Ivan G a b r o v e c, sin župana v Mavhinjah. Ivan Gabrovec je priznal, da je pritisnil občinski pečat na dotično prošnjo in izjavo, da so v izkazu navedeni prosilci siromašni; toda da ni mislil na nič slabega. Potrdilo o siromaštvu petentov je spisal Forčič. (Ali n i vedel županov sin, da je obč. Mavhinje trte že vdobila? Op. ur) Preds.: Ali veste, koliko oseb je bilo vpisanih v izkazu? Priča: Ne vem ničesar; jaz nisem mislil na nič slabega. Preds.: Ali ne veste, da so bile vpisane v izkazu tudi osebe, ki ne ekzistujejo ? Priča: Ne. Drž. p r a v d n i k: Vi bi bili podpisali. tudi če bi se vam predložila na tak način kaka menica ? Priča molči. S1 a v i k : Ste-li večkrat brez vednosti očeta rabili obč. pečat? Priča: Imel sem dovoljenje od očeta, da v njegovi odsotnosti opravljam občinske posle. Nato je bil zaslišan oče prejšnje priče Blaž Gabrovec, župan v Mavhinjah. Preds.: Kaj veste o onem potrdilu. ki ga je podpisal vaš sin Širci, 1'orčicu in Pipanu? Priča premišlja: 1000 reznic 6 K, koreniki pa 20 K. Zabavnik: To se mi zdi malo. Pravzaprav stanejo 17 oziroma 50 K. Drž. pravdnik: Vi pravite, da država ni imela pravzaprav nobene škode. Vi ste najbrže mislili na mate-rijclno škodo? P c\s 11 ne razume vprašanja. Pred s.: Ali se je dosegel namen vlade, če se je tudi tako postopalo ? Priča: Rekonstrukcija vinogradov se vseeno vrši. P r e d s.: Torej je namen vlade vseeno dosežen. Drž. pravdnik: Je-li bil Pečenko kot trgovec s trtami upravičen dobivati trte, če ima lastno zemljišče? Priča: Da. Rybar hoče čitati neko poročilo o sličnem slučaju v Biogradu v Dalmaciji. Drž. pravd, čita oglas sežanskega glavarstva, kjer je rečeno, da imoviti trtorejci sploh ne morejo dobiti trt iz drž. trtnic po tarifnih cenah: Pečenko je imovit trtorejec, ali tega ne veste? Priča: Ne. Pravd.: Kako pa je dobil tudi on trte ? Posti: Za nas je merodajno potrdilo oblasti. S 1 a v i k: Trte so se izdajale brezplačno ali pa po znižani ceni? Posti: Da. P red s.: Pipan je rekel, da ste se izrazil, naj on vzame več trt, da ne bi imel vi sitnosti ž njimi. Posti molči. P r c d s.: Vam je-li znano, da bi bil Pečenko plačal za 20.000 trt? Priča: Ne. Predsednik je nato vprašal ali ima kdo še kaj vprašati pričo, ker ga misli takoj odpustiti, da se odpelje v Gorico, za kar je prosil. Oglasil se ni nikdo.— S tem je bilo končano zaslišanje prič. Odredil se je nato četrturni odmor. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Pogodba med avstrijsko in ogrsko vlado. Avstrijska in ogrska vlada sta se glede jezikovnega vprašanja pri reformi vojaškega kazensko-pravnega postopanja takole pogodili: Obtoženec se tako v avstrijski kakor v ogrski državi zasliši v materinem jeziku, če pa sodišče materinega jezika obloženčevega ni vešče, se posluži tolmača. Protokolacija in vse ostalo pa se vrši v avstrijski državi v nemškem službenem, v ogrski pa vma-žarskem državnem jeziku. Če pa obtoženec ne zna mažarski ali nemški, pa se ima uporabiti nemški službeni jezik. V slučaju vojske pa velja za celo armado nemški službeni jezik. Rusija se pripravlja na vojsko s Kitajsko. Rusija se resno in naglo pripravlja na vojsko s Kitajsko. Finančni minister Kokovcev se je odpeljal v Pariz, da izposluje vojno posojilo. Vojni in mornariški minister Suhomlinov ter Grigo-rejev sta se pa odpeljala v Mandžurijo, da inšpicirata ondotne čete in poamur-sko flotilo. Darovi. Jubilejni darovi za .Slovensko sirotišče": P. n. gg. monsignor .los. Skočir, dekan v Devinu, 20 K, Marija Anzin 50 v, Ivan Orel nabral na shodu „Slov. kat. br. društva" v nedeljo II K 51 v. Valentin Zarli, c. kr. uradnik v Piranu I K 08 v, Ivan Leban. Podgora 20 vin., Andrej Fajt, pek v Gorici 50 vin., Alojzija Jakin, Njivica 20 vin., Nekdo iz Vrtovina 50 vin., N. N. v Gorici 36 vin., Nekdo iz okolice 40 vin., v nabiralnikih: v gostilni g. Mihe Hvalič 2 K 60 vin., v gostilni „Pri Zvezdi" 90 vin. Knjižico: Ra z g la šen je Gospodovo so preplačali: P. n. gg. Josip Hrovatin, učitelj 3 K, Ivan Kurinčič, kurat 3 K, Eliza Makuc 2 K, Frančišek Švara, kaplan v Devinu, 3 K, Ivan Kun-šič, kurat na Srpenici 3 K, Leopold Stu-belj, vikar v Velikem Dolu 5 K, Longin llorak, prior v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, 5 K. Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L! Volivci pozor! Volilni imeniki bodo v goriškem okrajnem glavarstvu pri vseh občinah razpoloženi na vpogled od 30. aprila pa do 14. maja t. 1. Našim zaupnikom priporočamo najtopleje, da se prepričajo v tem času ali so vsi volivci v volilne imenike vpisani in da ravno v tem času tudi reklamujejo volilno pravico za one, ki bi bili izpuščeni. Kakor namreč čujemo, je število volivcev v izkazih, predloženih goriškemu okrajnemu glavarstvu, skoro v vseh občinah sedaj manjše nego je bilo pri zadnjih volitvah. Iz tega bi se dalo sklepati, da so ti izkazi pomanjkljivi in da je bilo več volilcev iz njih izpuščenih. Prav zato pa priporočamo našim zaupnikom še enkrat, da razpoložene volilne imenike na-tanjko pregledajo in volilno pravico za izpuščene volivce pravočasno reklamujejo. Volilni imeniki morajo biti vsak dan razpoloženi strankam na upogled. Ako bi se kako županstvo taki zahtevi upiralo, češ, da sta pri županstvu v tednu samo n. pr. dva dneva določena kot uradna dneva, naj se naši zaupniki pritožijo takoj pri okr. glavarstvu, ki bode dotično županstvo gotovo poučilo, kaj je njegova dolžnost. Pritožbe ali reklamacije se vlagajo pri županstvu ali tudi pri glavarstvu tekom štirinajstih dni od dneva, ko je bilo v občini razglašeno, da je imenik razpoložen. Pritožba ali reklamacija se za-more napraviti pri županu pismeno ali ustmeno, in sicer za vsak slučaj ali vsako osebo posebej, ('e se hoče kdo pritožiti, da sam ali drug volilni upravičenec ni vpisan v imeniku, mora se dokazati, da je izpolnil 24. leto, da je avstrijski državljan in da biva v občini najmanj eno leto. To se dokaže z rojstnim ali domovinskim listom in potrdilom županstva ali gospodarja o bivanju. Vsa ta dokazila in vloge v reklamacijskem postopanju so ko-leka pi oste. Ako kdo reklamaciji ne priloži teh dokazil, more župan njegovo pritožbo kratkomalo odbiti. — Ce je kak neupravičenec vpisan v imeniku, mora se povedati vzrok, zakaj naj se črta. Župan pa mora osebi, ki naj se črta iz imenika, dati priložnost, da v teku 24 ur izreče svoje mnenje pri županstvu ali glavarstvu. Vse pritožbe ali reklamacije mora župan najpozneje v treh dneh naznaniti glavarstvu, od katerega dobiva navodila. Ce okrajno glavarstvo odvrne pritožbo, sme se v treh dneh napraviti priziv na namestništvo. Proti odloku namestništva ni dovoljen priziv. Domače in razne vesti. Birma In kanonična vlzitacija v cerkljanskem in tolminskem dekanatu se bode vršila letos sledeče: Dne 20. junija prihod v Bukovo; 21. junija vi-zitacija in birma istotam; popoludne odhod v Orehek; 22. junija vizilacija in birma v Orehku, popoldne v Ravnah, zvečer prihod v Cerkno; 23. junija vizi-tacija podrtižnih cerkvA cerkljanskih, zvečer prihod v Novake; 24. junija vizi-tacija in birma v Novakih, popoludne vizitacija podružne cerkve v Davčah in vrnitev v Cerkno; 25. junija vizitacija in birma v Cerknem, zvečer prihod v Otalež; 26. junija vizitacija in birma v Otaležu, popoludne odhod v Šebrelje; 27. junija vizitacija in birma v Šebreljah, zvečer prihod v Jageršče; 28. junija vizitacija in birma v Jagerščah, povrnitev v Cerkno, kjer bo drugi dan, to je na praznik svetega Petra in Pavla pontifi-kalna sveta maša in še enkrat birma; 30. junija zvečer prihod v Volče, kjer bo 1. julija vizitacija in birma, zvečer istega dne odhod v Tolmin; 2. julija vizitacija in birma v Tolminu, popoludne vizitacija cerkve sv. Urha na pokopališču; 3. julija vizitacija cerkvA sv. Petra v Zatolminu in s. Marka v Polubinju, popoludne odhod v Drežnico, kjer bo 4. julija vizitacija in birma, zvečer pa odhod v Libušnje; tu bo vizitacija in birma 5. julija predpoludne, popoludne pa na Kamnem; potem bo vizitacija cerkve sv. Brigite pri Volarjih. Prihodnje jutro 6. julija odhod v Podmelec, kjer bo predpoludne vizitacija in birma, popoludne pa vizitacija podružnih cerkvA. Dne 7. julija zjutraj prihod v Grahovo; 5. julija vizitacija in birma v Grahovem, zvečer odhod; 9. julija vizitacija in birma v Nemškem Rutu; zvečer odhod; 10. julija vizitacija in birma na Sfržišču; zvečer odhod; 11. julija vizitacija in birma v Podbrdu, popoludne odhod na Obloke, kjer bo tudi popoludne vizitacija in birma; zvečer odhod; 12. julija vizitacija in birma pri Sv. Luciji; drugo jutro 13. julija prihod v Roče in tam vizitacija in birma; zvečer odhod na Pečine, kjer bode prihodnji dan počitek. Dne 15. julija vizitacija in birma na Pečinah, popoludne pa vizitacija na Ponikvah; zvečer odhod v Šentviškogoro, kjer bo 16. julija vizitacija in birma; prihodnje jutro t. j. 17. julija prihod v Doi. Trebušo ter istotam vizitacija in birma; zvečer odhod. Dne IS. julija bode vizitacija in birma v Idriji ob Bači. Popoludne istega dne se Nj. Prevzvi-šenost knezonadškof vrne v Gorico. Za mornarlčnega superiorja je imenovan veleč. g. mornarični kurat Karol Kokolj, mornaričnim nadkuratom pa mornarični kurat veleč. gosp. Anton Pipan. Spnmembe v politični službi Kakor doznajemoprav iz dobrega vira. pride za namestništvenega podpredsednika vTrst voditelj okr. glav. \ Gorici grof Attems. Dosedanji namestništveni podpredsednik v Trstu grof. Schaffgosch ne pojde v pokoj, marveč pojde kot namestništveni podpredsednik k namestništvu v Linec. Istotako ne bode naslednik grofu Attemsu naslovni dvorni svetnik Lasciac, pač pa voditelj sežanskega okr. glav. namestništveni svetnik Rebek. Zapuščina pokojnega Ivana Černe. župnika v Barkovljah, umrlega dne 2. februarja 1899, ki je zapustil slovenskim zavodom tretjino svojega premoženja, je bila sedaj realizirana in znaša 14,141 K 83 h. V smislu predloga, ki ga je svoječasno stavil zastopnik slovenskih zavodov, odvetnik dr. Otokar Rybar v Trstu, pripada društvu „Šolski Dom" v Gorici ena dvanajstina cele zapuščine, to je 1.178 K 48 li ali — po odbitih raznih pristojbinah — čistih 1.086 K 62 h, kateri znesek je bil izplačan društvu potom ...Jadranske banke" v Trstu. Odvetnik dr. Rybar, ki je ves čas društvo zastopal, ni predložil z ozirom na narodni značaj društva nikakega ekspenzarja, za kar naj mu bo tukaj izrečena najsrčnejša zahvala. Vodstvo S. L. S. na Goriškem je razposlalo vsem onim načelnikom, predstojnikom in znanim rodoljubom, ki so dobili okrožnico z dne 6. aprila, naslednji oklic: Velecenjeni gospod! Uljudno podpisano vodstvo S. L S. na Goriškem izreka svojo iskreno zalivalo Vam in vsem, ki so na povabilo z dne 6. t. m. pismeno ali ustno, posamič ali združeni blagovolili izraziti svoje mnenje in želje ter staviti svoje nasvete in predloge z ozirom na kandidate, ki naj bi se priporočili za volitev v državni zbor, ki je napovedana za dan 13. junija. Na podlagi krajšili in podrobnejših poročil, došlih iz raznili krajev in krogov, bilo je podpisanemu vodstvu lahko sestaviti glavno poročilo in predložiti je strankinemu izviševalnemu odboru — oziroma shodu zaupnikov — sklicanemu za dan 26. t. m. v posvetovalnico „Cen-trale" v Gorico. K temu shodu so bili vabljeni opravičenci v zmislu strankinega pravilnika in strankini zaupniki iz vseh sodnih okrajev slovenskega dela Goriške. — Mnoge organizacije so bile zastopane po svojih načelnikih; zaupnikov je bilo lepo število; deželni poslanci, pripadajoči S. L. S., so došli v polnem številu. Ko je bilo vodstvo podalo svoje poročilo in ko je bila zaključena razprava, ki je sledila poročil i, stavil je načelnik kmečke zveze za komenski okraj, prečastiti gospod Ignacij Valentinčič, predlog, ki je bil s o g I a s n o in z navdušenim odobravanjem sprejet, da naj se namreč po davijo za bližnje volitve v državni zbor naslednji kandidati: 1. za sodne okraje: Bovec, Kobarid. Tolmin, Cerkno in Kanal dr. Anton Gregorčič, deželni podglavar v Gorici ; 2. za sodni okraj: Gorica, okolica Josip F o n, deželnosodni svetnik v (iorici; 3. za sodne okraje: Ajdovščina, Komen in Sežana dr. Hinko Stepančič, deželnosodni svetnik v Gorici. Govoril je v zadevi kandidatov za volivci in zaupniki strankin izvrševalni odbor, ki ima v tem oziru po že omenjenem pravilniku zadnjo in merodajno besedo. Pristaši S. L. S., ki priznavajo potrebo discipline, vedo zdaj. kaj jim je storiti. Strankino vodstvo je prvo, ki se n a j v i š j e m u izreku klanja; enako postopanje pričakuje od vsakega zavednega in zvestega pristaša S. L. S. Vas pa, velecenjeni gospod, prosi podpisano vodstvo prav iskreno in nujno, delujte v svojem področju in v svojem delokrogu neprestano in odločno na to, da zmagajo pri volitvi 13. junija zgore navedeni kandidati v ponos S. L. S. ter v korist in vsestranski pro-speli slovenskega naroda na Goriškem. V to pomozi Bog! Vodstvo S L S na Goriškem. Naravno je. da oklic ne velja samo naslovljencem, ampak vsem pristašem S. L. S. na Goriškem, katerim ga toplo priporočam), da se po njem ravnajo ker le v slogi je m o č. ..Doli farji, doli farška golazen'' so kričali na nedeljskem shodu v Štanjelu tržaški Skrici, a »farja" ni bilo na shodu nobenega. Kaj bi se zgodilo, ako bi bil kateri navzoč! Pobili biga! Tako barabsko robo ima »Edinost" okoli sebe! Škandal! Koritovstvo in fajmoštrovstvo so očitali tržaški liberalni krokarji na nedeljskem shodu v Štanjelu našemu pristašu Lukežiču. Rekli so mu. da je debel k kor fajmošter zato, ker je koritar. Seveda jim LukežiČ ni ostal dolžan odgovora rekši: »Tržaški škrici, namesto da krokate in se vlačite po tržaških beznicah cele noči, pojdite spat kakor jaz, pa bodete debeli kakor fajmoštri!" — Tržaški škric* pa niso videli poleg sebejdebelega ureunika »Edinosti" Cotiča, katerega trebuh ni nič manjši kakor eden in pol LukeŽičevega! Ni lepo, da to pišemo, a tržaška gojila roba nas k temu sili. Kdo je koritar. že povemo! Neresnica. — »Edinost" od torka trdi v poročilu o štanjelskem shodu, da je tomajski Vran dal kandidaturo dr. Gregorina na glasovanje in da je bila z navdušenjem sprejeta. To ni res. Kandidatura ni bila dana na glasovanje, česar Vran ni imel časa storiti, ker se je prepiral na »kasonu" z Lukežičem in je shod zaključil, ker ni njegova obveljala. Kandidature Gregorinove ni dal nihče na glasovanje. Z lažjo hočejo prikriti resnico in dalje slepiti. Podkupovanje glasov pri volitvah Je strogo prepovedano. — V zapor bo šel, kdor bo le skušal kakega volilca pri volitvali v državni zbor podkupiti, kaj pa šele v resnici podkupil. Kaznovana bodeta oba, tisti, ki podkupuje in tudi tisti, ki se je pustil podkupiti. In pa še kako bodeta kaznovana! Cujte! Do 6 mesecev bodeta zaprta, ako se jima to dokaže! Torej pozor! Volite po lastni vesti! In ako si volilec še nepokvarjen, imaš tudi vest nepokvarjeno, in le ta ti bo svetovala voliti krščanske poslance! — Pa tudi plačevati volilcem dopjone in gulaše se ne sme! To je prepovedano in kaznjivo. Kdor bi plačeval volilcem za pijačo in jedačo, bo kaznovan z 200 K globe. Vidite, tako pravi postava! In postavo je treba spoštovati, ako nočemo jesti ričeta! Volilna agitacija v sodni dvorani. Pri obravnavi proti kraškim trijonom je trdil zagovornik dr. Rybar. »da ima ta proces politično ozadje". Seveda je ima; kajti dokazalo se je, kakšno moralno „ozadje“ ima napredna stranka na Krasu! Nadalje je rekel dr. Rvbar. ,,da je bivši državni poslanec sodne stroke (bil je tako »obziren", da ni imenoval poslanca Fona) urgiral ta proces na pravosodnem ministerstvu. na namestništvu in na deželni sodniji". Mi mislimo, da je poslanec Fon — ako bi bil to storil — vršil le svojo dolžnost; mi mislimo namreč, da je dolžnost vsacega poslanca, da odkriva in pobija koruptnost, umazanost in do-bičkaželjnost, kjerkoli se pokaže v javnem življenju. Po naših informacijah so pa te trditve dr. Rybafa neresnične. Pred vsem nam ni prav jasno, kako je mogoče »urgirati" sodnijski proces na namestništvu: saj namestništvo vendar ne izvršuje nadzorstva nad sodnijo! Dr. Rvbar pa previdno zamolči osebe, pri katerih je poslanec Fon „urgiral“ ta proces na sodniji in na ministerstvu. Mi bi mu bili zelo hvaležni. ako bi nam te funkcijonarje imenoval. Cisto neumestna je bila za to njegova teatralna poza, v kateri je »slovesno protestiral proti temu, da se hoče iz politične strani ti pl i vati na sodnijo." Mi mislimo nasprotno, da je ravno dr. Rvbar hotel s temi frazami upli-vati na sodnijo ali pa, kar je še verjetnejši, nekoliko poagitirati v sodni dvorani zoper našo stranko sedaj pred volitvami. Kaj ne, g. dr. Rybaf ? Kandidatje S. L. S. na Kraujskem za prihodnjo državnozborske volitve. — Osrednji volivni odbor S. L. S. na Kranjskem je postavil te dni svoje kandidate. Za kandidate so postavljeni vsi prejšnji drž. poslanci razun dr. Jankota Hočevar, ki se je kandidaturi odpovedal, na katerega mesto je postavljen za sodne okraje Krško, Kostanjevica, Mokronog iu Trebnje Jane/. Hladnik, župnik v Trebelnem. Za mesto Ljubljano se bode postavil kandidat pozneje. Hrvatsko slovenske kandidature v Istri. — Osrednji volivni odbor političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri je postavil za kandidate za državni zbor vse tri bivše drž. poslance, namreč prof. M. Mandič-a, dr. Matko Laginja in prof. Vek. Spinčič a. Romantična »Dlvaška Jama" bo v nedeljo dne 7. maja t. I. čarobno razsvetljena od 3. do 6. ure popoludne. Ta dan nudi se slehernemu ugodna prilika poleteti v Divačo, da si ogleda raznovrstne divno bleščeče skupine kapnikov ki jih krije ta naš podzemeljski dom. Jama je oddaljena 15 minut od postaje Divača. Listki za vstop po 1 krono se bodo dobivali pred vhodom v jamo. Z Vojskega pri Idriji. — Dragi »Primorski List"! Zadnji »Primorski List" me je prav razveselil, ko sem čital novice iz Gor. Trebuše. Mislil sem, da so v Gor. Trebuši samo liberalci, z zdaj vidim, da tudi v Gor. Trebuši, mojem rojstnem kraju, so prišli ljudje do prepričanja, da ni nič s tako vrsto ljudmi, kakor so liberalci I Drugikrat kaj več ! Srčen pozdrav ! A. Č. Toča je uže obiskala naše vinograde na Vipavskem in sicer minuli petek. Potolkla je — sicer ne hudo — nekatere podčavenske občine. Tudi v Gorici, v goriški okolici in v Brdih se je pojavila sodra, ki pa ni napravila mnogo škode. Orožniške ekspoziture so se ustanovile v Robiču in Srednjem Logu. Vsaka ima tri orožnike. Samomor. — Preteklo nedeljo se je ustrelil v Postojni bivši stenograf pri g. dr. Fr. Pavletiču, Jerin. Vzrok neznan. Avanziranje nadvojvod. — Vojaški naredbeni list priobčuje nova a-vanziranja: Nadvojvoda Jožef Ferdinand in nadvojvoda Jožef sta imenovana za feldmaršallajtnanta. Nadvojvoda Peter Ferdinand je postal generalni major. Cesarjev zdravnik je imenovan za generalnega štabnega zdravnika. Lotošnjl cesarski manevri bodo na Zgornjem Ogrskem. Vojaške vaje, kakor bodo letos, se niso vršile še nikoli. Šlo se bo za prehod večjih vojaških zborov preko Karpatov. Iz konzularne službe. — Konzul dr. Josip Goričar, slovenski rojak, doma iz Mozirja, je poklican za vodjo konzulata v San Frančišku. Papežki konzistorij. — Prihodnji papežki konzistorij se bo zbral, kakor poročfjo listi, šele v letu 1912. Ta zbor bo velike važnosti za cerkev; v prvi vrsti je imenovanje velikega števila novih kardinalov. Hkratu bo pa papež Pij X. omenjal v svoji izjavi raznih dogodkov in sedanjega položaja katol.ške cerkve. Vozni red, veljaven od 1. maja do 1. oktobra t. I. je priložil današnji štev. »Prim. lista" trgovec gosp. Teod. Hribar. Mestne novice. m Trldnevnlca v corkvi sv. Ignacija In procesija na sv. Goro. — Kakor smo že v zadnji štev. naznanili, praznovati hočemo tudi letos začetek pomladi z raznimi slovesnostmi. Zavedajmo se vsi svoje organizacije in udeležimo se tridnevnice v cerkvi sv. Ignacija in procesije na sv. Goro v obilnem številu! Ako se socialni demokratje navdušujejo za svojo organizacijo, s katero širijo mej delavstvom zmoto, koliko bolj se moramo navduševati mi za svojo, ki ž njo skušamo pridobiti zmago resnici in p r a v i c i. Danes ob 5. uri zjutraj je začel a tridnevnica v cerkvi sv. Ignacija. Drevi bo govor ob 7 in jjoI Istotako bo jutri in v soboto govor zjutraj ob 5. in zvečer ob 7 in pol. V nedeljo bo sv. maša ob 3 in pol zjutraj, potem skupno obhajilo in ob 4 in pol odhod iz cerkve sv. Ignacija na sv. Goro. Na sv. Cori bo govor ob 9. uri, potem sv. maša in blagoslov. m Shod »Slovonskega katol. delavskega društva", ki je bil v nedeljo pri Gorjancu, se je obnesel prav dobro. Udeležba jc bila velika. Govorili so: Predsednik (jorjup, Bencdetič, dr. Pavlica, Karara in Perko. Društvo napreduje vsestransko. Storili so se razni sklepi tudi glede prihodnjih državnozborskih volitev. m Slovenci-volilci mesta Gorice 1 — Volilni imeniki za državnozborske volitve so vsakemu na vpogled. Vsakega 24letnega zavednega Slovenca dolžnost je, da se prepriča, če je vpisan v volilni imenik. Kdor ne utegne sam tega storiti, naj pošlje ženo ali koga drugega. Volilni imeniki so na vpogled: V »Narodni Tiskarni", ulica Vetturini, v »Slovenskem bralnem in podpornem društvu" v ulici sv. Ivana štv. 7, (ta ostane stalno tu), drugi je do sobote zvečer v »Trgovskem Domu" v trgovini g. Andr. Gabršček, v nedeljo pride ta v gostilno g. Josipa Molarja blizu »Malega Doma", in tretji je v Pokopališki ulici štv. 28 pri g. Ivanu Cempre, ta je tam tudi samo par dni na razpolago. Da se olajša reklamacijsko delo, če ni kdo vpisan, naj si priskrbi čim-prej krstni list (zadostuje izvleček), domovnico in uradno potrdilo (od policije) o 1 letnem bivanju v mestu ali mestnem okolišu. Vse drugo preskrbi odbor. Slovenski volilci! Mestni magistrat v Gorici neče in neče povedati, koliko nas je naštel pri ljudskem štetju. Povejmo mu mi pri volitvi, koliko nas je. Volilni odbor goriškili Slovencev. m Nova kapucinska cerkev bo v kratkem času dovršena. Na mestu, kjer je prej stala majhna cerkvica, ki je imela to prednost, da je bila vedno zelo dobro obiskovana in mnogokrat prenapolnjena. se vzdiguje nova krasna stavba, ki bo služila dušnim potrebam vernikov. Od vselr stranij se izraža želja, da bi se to svetišče kmalu izročilo svojemu vzvišenemu namenu. Ta želja bo torej kmalu izpolnjena. Za binkošti, če ne že poprej, bo cerkev blagoslovljena in vršila se bo v njej božja služba. Drugo nedeljo po bin-koštih t. j. 18. junija jo bo prevzvi-šeni knez in nadškof goriški dr. Fr. Sedej slovesno posvetil. Pri tej priliki izrekamo prisrčno zahvalo vsem dobrotnikom te prelepe hiše božje. Goričani in ljudstvo iz okolice so pokazali s svojo požrtvovalnostjo, da še v njih srcih gori ljubezen do Boga in do sv. katoliške cerke. To gorečnost so pokazali v dejanju, ker so z denarjem in z brezplačnimi vožnjami pripomogli, da se je to monumentalno delo jako lepo izvršilo. Nova cerkev, ki je krasota goriškega mesta, bo pričala še v poznejših časih o požrtvovalnosti vernih Goričanov in vernega ljudstva okolice. Vkljub tej požrtvovalnosti še ostane večji del stroškov nepokrit in treba bo še v prihodnje trkati na radodarna srca dobrotnikov. Upamo pa, da naše verno ljudstvo svojih kapucinov ne bo zapustilo. Mestni magistral goriški je pri tej novi zgradbi, ki je v kras gorlškemu mestu, popolnoma nedolžen in je odbil vso prošnje kapucinskega samostana za podporo. m 1. majnlk V pond. dne I. maj ni k a so socialni demokratje tudi v Gorici proslavljali svoj praznik, sicer jako mirno. Popoludne ob 3. urah so sc zbrali na telovadnem trgu. Pridigala sta jim tiskar Callini in dr. Tuma. Konsta-tirati moramo, da je t is k a r Callini dostojnejše govoril nego odvetnik dr. Tuma. Po končanih govorih so priredili po mestu obhod, katerega se je udeležilo kakih 160 „kompanjov“, med temi seveda tudi dr. Tuma. Po obhodu so Imeli na Goriščeku plesati, pa jim je dež preprečil to veselje. Italijanski, narodni socialci ali bolje rečeno mazzinijanci so šli pa v Ločnik uganjat svoje komedije. Druge nesreče ni bilo. m Ruski konoert Slavlansky se bode vršil v soboto zvečer ob 8. uri in pol v dvorani »Central". Sodeluje 35 oseb v ruski narodni noši iz XVII. stoletja. Slaviansky jev pevski zbor je svetovno znan in žel je po celem svetu najsijajnejše uspehe. Cene: sedeži po 4, 3 in 2 K; stojišče 1 K. Redek užitek, katerega naj nikdo ne zamudi. in Pod tramvaj je prišel včeraj pred-poludne na Verdijevem tekališču nek Fornazarič iz Vogerskega s konjem in vozom vred, na katerem je sedel. Tramvaj je pri-drdral s precejšnjo hitrostjo in podrsal konja, voz in na vozu Fornazariča za kakih 10 metrov naprej. Zgodila se ni druga nesreča, nego da je bil konj nekaj opraskan in da je začutil Fornazarič bolečine v hrbtu. Podal se je k zdravniku, da ga preišče. m Samomor Goričana v Trstu. — Nek redar je včeraj v Trstu v Gozdiču (Boschetto) našel mrtvega ter z revolverjem v roki carinskega uradnika v pokoju Ivana Eckcr, stanujočega v Gorici ulica Boschetto št. 5. m Shod trafikantov. Podpisani vabi za nedeljo 7. t. m. cenjene gospode ude in neude, k velikemu in važnemu shodu, kateri se bode vršil v salonu restavracije pri »Treh kronah" v Gorici ob 3. uri popoldne. Prosi se, da pridejo v velikem številu trafikanti, ker se bodo razpravljale važne reči v korist trafikantov. Odbor. m Za volišče za državnozborske volitve v Gorici se je določila deželna dvorana, trgovska zbornica v ul. Morelli in mestna dvorana nasproti trgovskega doma. — m Pozor prebivalci ulice Livada! Predsinočnem pozno zvečer se je klatil on-dot sumljiv in neznan človek. m V torek ob 3 četrt na 1. popoludne se je peljala po državni železnici mimo Gorice angleška kraljica udova Aleksandra. m Pošten mladenič išče službe. Star 22 let. Vstopil bi rad kot trgovski pomočnik. Vešč je slovenskega in italijanskega jezika. Stanuje v Gorici, Via Collonia št. 2. Iz goriške okolice. g »Grande bailo a S. Andrea“. Saj pač nismo v Kalabriji! Dozdaj smo mislili, da je Št. Andrež slovenska vas. Pri ljudskem štetju so bili našteti samo štirje Lahi. V soboto pa so naznanjali laški plakati po Gorici, da dobiva sloven -ski Št. Andrež laško lice. Čudni narodnjaki ! Nekaj sličnega se je zgodilo tudi lansko leto ob tem času. Ravno tisti fantje so priredili ples in tudi razobesili laške plakate. Že lani so o tem pisali goriški slovenski časniki m opozarjali na to našega župana, ki se čuti pač zavednega Slovenca, da je tako ravnanje sramotno za našo občino. Naš župan je na to pozabil in dovolil letos ravno istim fantom ples. Sicer pa se dotičnim fantom ne smemo čuditi. To vam je tolpa starih, kmalu osivelih mladeničev, katerim, čeravno še le okoli 28 let stari, se bo kmalu svetila na ;;lavi pleša. Zabavo najdejo samo pri popivanju in plesu, društveno življenje, ki sc tako lepo razširja, je šlo kakor senca mimo njih. Narodnost jim je deveta briga, v njih družbi se največkrat sliši laška popevka, po njih ki se mnogo družijo z Lahi, posebno pa z laškimi puncami, prihajajo italijanske pesmi v St. Andrež. Dobro bi bilo, da bi noben zaveden slovenski mladenič ne dal niti vinarja takim fantom; naj plešejo sami in ž njimi njih laški pajdaši, pa naj tudi sami plačujejo. g Sokolska omika. Dne IS. m. m udeležila sla se gospoda duhovna iz Št. Ferjana in Cerovega pogreba v Koj-skem. Ko sta se vračala domov in prišla do krčme na Humu, jela se je pred krčmo sedeča družba krohotati in peti duhovski stan zasramujoče pesmi. Kateri so najbolj kričali, ne vem; kdor je izmed teh nedolžen, naj pove in razodene krivičneže. da jih bomo poznali in da njih priimke in imena z debelimi črkami natisnemo v časniku, da se njih slavno dejanje ne zabi. Surovost sokolašev presega že vse meje. Prišlo je že tako daleč, da se ljudje bojijo iti skozi Kojsko,. da bi ne bili napadeni. Dne 17. ,m. m. so se vrnili „Orli“ iz Št Terjana sko/.i Kozano domov, da so se izognili vsake nevarnosti. Nekateri pogumni pa so šli skozi Kojsko; a ko so prišli do gnezda „Sokolov", ki je na Šteharšče v Kojskem, jelo se je naenkrat razlegati čukanje. Nahajajo se osebe, ki se še celo v cerkvi ne morejo zdr,';ati čukanja. Prepričan sem, da če bi vodstvo sokolstva v Gorici poznalo, kakšne člane ima tukaj, da bi jih vse izključilo. Nižje ne more pasti človek kakor pade, če zaide med te ljudi. — g Iz Solkana pojde procesija na Sv. Goro v nedeljo pred binkoštmi, t. j. 28. maja. g Sv. Mihael — Ozeljan. — Velikonočni prazniki so šli v nezmerno večnost. Pri nas so se praznovali prav veselo in mirno, kakor se spodobi. Na velikonočni pondeljek so naši pevci zapeli pred Špacapanovo gostilno par lepih pesmi v zabavo, veselje in za kratek čas. Hvala jim, tako je lepo. Čas je prišel, ko se nekateri naših ljudi pripravljajo v svet.Odšlo jih je že nekaj mladeničev in možakov. Od naših in sosednih mladeničev in možev moramo priznati, da so ohranili svoje dobre navade in lastnosti, kar se od mnogo drugih krajev ne more reči, ker prinašajo na dom navadno tuje kletve. Človeka kar pretrese mraz. ko čuje druge slovenske fante preklinjati v italijanskem in nemškem jeziku. Drugega se ne navadijo po širšem svetu kot zapravljati denar in preklinjati v tujem jeziku. Naši mladeniči bi jim lahko bili v vzgled. Še nekaj. Pri nas je vse suho, »Soča" postaja dan na dan šibkejša in upati je, da se popolnoma posuši. Začelo se je obrniti na bolje, samo d'jbre volje je treba. Ljudje so odprli oči; kajti naši naprednjaki se pokažejo vedno v drugi barvi. Včasih so zelene, včasih višnjave barve; nekateri si celo brke pustijo prestriči, da se spreminjajo. g Konsumno društvo t Mirnu pri (i'irici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sklicuje redni občni zbor, ki se bode vršil dne 14 t. m. ob 10. uri Predpoludne v društvenem prostoru. Lnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računa za leto •'MO. 3. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 4. Slučajnosti. g Rončo — Drzen klepar je te dni splezal po strelovodu na vrh zvonika ter Je stal breskrbno vrh križa. Popravil je strelovod. — Obiskala nas jo nekoliko sodra, ki pa ni napravila škode. Drugače letina splošno lepo kaže. g Pitno vode v Rončah še nimamo. Sedaj na poletje bo še manj! Slišali smo pa, da ima občina zagotovljeno podporo in jo dobi, če sc popravljata dva vodnjaka. Toda nič še ni! Menda no bodo tako dolgo mencali, da podporo zavlečejo ali zgube? Seveda potem bodo klerikalni deželni odborniki krivi! g Krasen Inirnik je napravilo županstvo v Renčah prav na sredi trga pred cerkvijo. Zakaj bo? To bo obč. tehtnica! Drugod skrbe, da so trgi prazni in snažni — pri nas pa ti postavijo nekako čajbo prav tam, kjer je bil enkrat vodnjak! Seveda vode ni treba! .Mislili so postaviti na tem trgu spomenik pesniku Gregorčiču — na, sedaj pa stoji tam pisan kažot! Delajo pa okoli njega že skoro mesec dni, a še ni dovršen! Ne trdimo, da obč. tehtnica ni potrebna; toda za sedaj res ni bila taka sila. — Prav nič pa se ne poda ta čajba na sredi trga, ki so ga s tem pokvarili! Dobil bi se vendar pred kako hišo prostor za vago, v hiši pa kdo, ki bi vagal; tako bi ne bilo treba zidati te hišice, ali vsaj na tem trgu ne! g Zaključek zidarske šole. — V nedeljo 30. apr. je bila zaključena zidarsko obrtna šola v Renčah inotvorjena razstava. Pridnim učencem so se razdelila darila. K slovesnosti je prišel tudi g. c. kr. okr. nadzornik in mnogo drugih. Mimogrede bi opomnili, da je c. kr. okr. nadzornik sprejel domačega župnika prav prijazno. Župnik je prišel po končani slavnosti ter rekel, da ni mogel prej, kerjebil vcerkvi. G. nadzornik pa je vpričo mnogih vprašal: „Ali ste grehe odpuščevali ?" Jeli hotel gospod malo osmešiti spoved ali kaj? Od c. kr. okr. nadzornika res ne moremo kaj takega misliti. g Reveži so v Renčah res na slabem. Kjer le more, odščipne županstvo sedaj temu, sedaj drugemu. Treba je namreč varčevati z denarjem! Prav! Toda za tožbe in pravde ni škoda denarja! Poslušajte! Županštvo je končalo brezupno pravdo radi neke obč. hiše. Pravda je stala, tako se trdi, — okoli 600 kron, občina pa ni pridobila prav nič. Druga velika pravda zaradi nekega vodnjaka se tildi že dolgo vleče! Kdo bo plačal? Občina ozir. davkoplačevalci! Dne 2. tm. je bila obravnava, a niso končali, ker je advokat županstva obolel. Tretja pravda je radi mlina in žage. Ta se tudi vleče, kakor kurja čreva. Tudi tu občina ne bo brez škode! Vedno se toži, da je pri občini stiska za denar, da je dolg itd. Toda zato ni treba dragih pravd, ni treba toliko za potnino in ne za advokate! Renčani plačujemo menda najvišje doklade v Avstriji tj. črez 400 odstot.; naj se s temi hitro izplača dolg, ne pa pravde itd. Vprašali bi še, koliko je dalo županstvo podžupanu in tajniku, ko sta šla v Bosno po otroke nekega tukajšnega Občinarja. g Renčani ln Kraševci bi radi vedeli, kaj bo s cesto iz Renč na Temnico? Podpora je menda prišla? Tedaj na delo! g Svilodi v goriški okolici se sedaj valijo. Nekateri jih uže imajo. .Murvno listje ne kaže slabo. Sicer se opazuje, da sviloreja peša na Goriškem. Vzrok : S svilodi mnogo dela, cena svilodom nizka. — Iz ajdovskega okraja. a Z Vipavskega. Vinska trta kaže po nekaterih krajih naše krasne Vipavske kaj lep zarod. Vinogradniki so se z veseljem poprijeli dela v lepih vinogradih in škropljenje in žvepljanje se je uže pričelo. Sicer ovira razvoj trte sedaj še precej mrzlo vreme. a Iz Ajdovščine. V Ajdovščini je priredil luiralorij za pospeševanje male obrti iz Gorice trimesečni mizarski tečaj, ki se je v torek 25. m. m. slovesno za-vršil. — To slovesnost so počastili poleg domačih tudi gg. dvorni svetnik grof Attems, dr. Gregorčič, deželni podgla-var, profesor Berbuč, dež. odbornik, in inženir Penso prot. in vodja kuratorija. — Gospodje so si z zanimanjem ogledali razstavljene izdelke na kar je gosp. Berbuč v lepih besedah obrazložil pomen takih tečajev; pohvalil obiskovalce tečaja ter jih pozival k nadaljni pridnosti in marljivosti. Zahvalil se je v imenu deželnega odbora gosp. inž. Pensi in strokovnemu učitelju Marcini za njih trud, ter vsem, ki so k vršenju tega tečaja kakorkoli pripomogli, ter skrbč za povzdigo obrti v deželi. Ko-nečno je gosp. dvorni svetnik razdelil spričevala obiskovalcem tečaja, za kar so se spoštljivo zahvalili. Gospodje iz Gorice so si izvolili ogledati tudi trg Ajdovščino in občinsko elektrarno, ki bode v kratkem dovršena. a Rlhenberk. — Občni zbor „Hra-nilnice in posojilnice v Rihenberku, re-gistrovane zadruge z neom. zavezo", se ne bode vršil, kakor je bilo naznanjeno v zadnji številki »Primorskega lista", dne 7. t. m. po blagoslovu, marveč isti se bode vršil v nedeljo, dne 14. maja t. I. po blagoslovu in sicer z istim dnevnim redom, kakor je bilo naznanjeno v zadnji številki. Iz kanalskega okraja. ki Marijina drnžba v Ročinju bo prihodnjo nedeljo 7. t. m. ob 2 in pol pop. predstavljala Silvin Sardenkovo „Mater dolo-rosa“. Natančnejši vspored je bil že v zadnji številki „Prim. Lista“. Iz tolminskega okraja. t Sv. Lucija. — Na belo nedeljo je ime'a tukajšnja šolska mladina svoj najlepši dan, pristopilo je k prvemu sv. obhajilu 73 dečkov in deklic sedemletnih, vsi so se jako Iep6 držali. — Teden pozneje popoldne smo dobili nekaj toče, ki pa tu ni napravila posebne škode, a brez nič ni bilo, na dvorišču Vugove gostilne je potolkla in pobila do smrti 12 piščet. Uboge živalice! t Požar je vpepelil na belo nedeljo popoldne na Slapu ob Idrijici štiri poslopja. Zgoreli so tudi štirje prešiči in ena junica. Baje so otroci krivi velike nesreče. Iz kobariškega okraja. kbd Kobarid. — Napredni generalni štab se tu možato drži, akoravno vidi okoli sebe oborožene ljudi, ki se jim sablja in puška svetli. Misli, da se njega cesar boji, a povemo mu mi, da mu huda preti, ako se ne spokori in voli z dobrimi ljudmi.... Iz cerkljanskega okraja. c Hranilnica ln posojilnica v Cerknem je imela dne 23. aprila t. 1. svoj redni občni zbor. Zavod krepko napreduje, kar dokazuje dejstvo, da je imel tudi v preteklem letu do enega milijona prometa. Iz poročila in računskega zaključka posnemamo, da je bilo koncem leta 1910 499 članov s 310 glavnimi in 421 opravilnimi deleži. Hranilne vloge znašajo 1 312.384 .1 I I I I Prva in edina slovenska s trgovina z železnino v Itaštclju št. 7 v (iOKICI se bode otvorila 15. majnika t. L Za obilne naročbe se priporoča PINTER & LENARD. 777777. li I f I M I I I • t II M I M I M 11 II I II rf Ml« »IM I f I • I I II M M I • II I • M I • I •• • • I • • I • I I • • • I • • I I I I I I I I I I I.............................. • I l I I I I I I I I I I I I * I I I I ............................................................................... I I • I I I I M I I I I I I I I Loterijske številke. 29. aprila. Dunaj Gradec 73 50 9 28 76 21 51 57 47 3 podpirajte slov. šolstvo Rojaki! “ v Gorici! — Naznanilo preselitve. Znana stara domača tvrdka z železnino Konjedic & Zajec naznanja uljudno, da preseli svojo trgovino v prostore hiše Gosposka ul. št. 7 (prej krojaška zadruga). Na novo praktično urejena trgovina omogoči nas naše cenj. odjemalce vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno postreči. Zahvaljevaje se dosedanjej cenjenej naklonjenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, priporočamo se za obilne naročbe v naših novih prostorih z odličnim spoštovanjem Konjedic & Zajec. gssjgsa* j------- JOSIP CULOT v Rašlelju štev. 2 25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce in punlc za igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. a__ m :E »Kmečka Banka" v Gorici, ■■ na Kornu št. 12 ■ eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. ter jih obrestuje čisto po 43i o 4 0 slstvo obstoji ii gg.. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, veleposestnik in iupan v Biljah, podpred-ik, Fran Obljubok, veleposestnik in Iupan v Kojskem-Krasno, Ignacij Kriiman, naduditclj v Dornliergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. Načelstvo sednik, ■M Lop* Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri natopil kmetijskih potreMdin in pri prodni ^ ^ ^ kmetljslih pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32. M* “voj ■ „Ljubljanske kreditne banke“ i so bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Ologe na knjižice obrestuje po 1-vloge v tehočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. -Rezervni zaklad K 450.000.- — PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst. - - - ------------— se večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. Da se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo POMLHUflNSKIH IN LETNIH NOVOSTI. Kdor ne znmore si sum oglegatl najino zalogi, naj sl naroči vzorce, katere dobi poštnine prosto na dom pri domači tvrdki Ivančič & Kurinčič-Goriea, Gosposka ulica št. 11, (nasproti Hotela treh kron.) Blago za .Orlovske* kroje, kakor vse potrebščine, spadajoče k telovadnemu kroju, dobijo slavna -Orlovska* društva pod ugodnimi pogoji. Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raitela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kujmvališče nirnberškefia in drobnega blitKater tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanka in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in črevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala la vsi letne ta. Posebnost: senena za zelenjava, trave In deteljo. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Oglas. Podpisani krojaški mojster in trgovec priporočam slav. občinstvu svojo edino trgovino in združeno krojaško delavnico v Brdih za obilna naročila. V zalogi imam raznovrstnega blaga, kakor: sukno, tkanino („cajh“), perkal in drugo potrebščino ter vse priprave za Orlovski kroj, telovadnih hlač in srajc. — Priporočam slavnim društvom „0rel“, naj si pri meni naročajo Pripravljen sem na zahtevo društva priti na dom in vzeti mero ter zgotovljeno obleko na dom poslati. Cena obleki razen telovadnih hlač in srajc, je 36 K do 38 K. Z odličnim spoštovanjem Andrej Mavrič, krojaški mojster in trgovec Kojsko 205 (v Brdih). Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča so tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žvcplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijot, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NŽročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: A. Gelb, razprodaja črevljev, Kraltovo 516. Lahko se premeni ali denar vrne. fcf „CENTRALNA POSOJILNICA" FjEGISCF}0\?AnA ZADRUGA Z OTTlEjenO ZAVEZO ±3E3S v GORICI §>^<§ obrestuje hranilne vloge po -l1 Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘4°|0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 1\. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso GlilS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. drk Zdrsljivo stara domača in najvojčja slov. tvrdka v GORICI samo f 3. iiUllEOJf i Igjp v hiši g. Enštrlna. Birmanska darila % dobite najcenejše in najfinejše po tovarniških cenah vsled velike zaloge, na primer; Niklasto uro za 4 K; srebrno uro za 7'50 K; zlate damske ure za 20 K; za gospode 40 K; zlate in srebrne verižice vseh vrst. — Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano žvicarsko blago n. pr. „Schaffhausner zenlth omega" s posebno precizijskim kolesjem po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane. Garantirano zanesljive v vseh legah in temperaturah. Za takšne ure dajem večletno jamstvo. :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Traklno (Itokflftcvo jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In sploBnl telesni slnbostl. Izrrnn steklenica tega olja na ravnomene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodevem. S tem oljem ee ozdravijo v kratkem {asa i gotovostjo vse kostne boleini, žlezni otroki, golie, malokrvnost itd. Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norretrlje, prelito se vedno v mojem kem. laboratorju predno se napolnijo Hteklenire. Zato zamorem Jamčiti svojim 6Č. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. Criatofolettijeva pijača iz kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —— Čevljarska zadruga g Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po zmernih cenah. >K>00@000^ ra slovenska trgovina z jedilnim blagom (j) Prva Anton Kuštrin, v Qo^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. (!) Pošilja se po železnici in pošti kHHKIO čebelarji! Med zajamčeno pravi za pitanje čebel se dobi pri J. KOPAČU, sveča rju GORICI. Gena kilo£r. 1*30 K. Prave švicarske ure zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki Aleksander Ambrožič GORICA, Korso J. Verdi 26. Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah. Naznanilo. Slav. občinstvu uijudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Černovic, čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. Odlikovana mizarska delavnloa s Stro- jevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečainice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦ pri J. MEDVED - GORICA. =— izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskara* (odgov. L. Lukežič) v Gorici.