št. 26 (1005) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, A ,1, 26. junija ^ ^ 1969 DOLENJSKI UST Spoznanje mladih »Edina pot, ki pelje do hitrejšega vsestranskega napredka kmetijstva, mora vključevati tudi učinkovit vpliv kmeta na našo kmetijsko politiko. Iz kmeta nikakor ne smemo več delati objekt političnega manipuliranja, saj je fco vendar miš človek, privržen socialistični ideji in njenim poglavitnim načelom. Dokler imamo tako (Nadaljevanje na 3. str.) SREČANJA S STANETOM KAVČIČEM V POSAVSKIH OBČINAH Zakaj se ne bi vzpeli prav na vrli? Tovarna pohištva v Brežicah se mora odpreti navzven - Že zdaj bi lahico prodala trikrat več izdelkov, kot jih lahko napravi - Senovo pred velikimi investicijami - Če bo denar, bo premogovništvo v kratkem zamenjala nova industrija - Zrasli bosta dve tovarni Predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič je 19. junija obiskal Brežice. Pričakali so ga predstavniki občinske skupščine in družbeno-poli-tičnega življenja. Najprej so ga spremili v tovarno pohi- štva, Direktor in sodelavci so mu na kratko prikazali podjetje, izdelke, dosedanji razvoj tovarne in načrte za prihodnost. Tovariš Kavčič je bil prijetno preserxečen nad podat- Stane Kavčič na posestvu AGROKOMBINATA v Stari vasi pri Krškem, kjer so mu razkazali hladilnico sadja. Dogi*ajena bo čez dva meseca. (Foto: Jožica Teppey) FRANC POPIT IN ANDREJ MARINC V BELI KRAJINI V Beli krajini še več sodelovanja V ponedeljek sta se mudila v Beli krajini Franc Popit, predsednik CK ZKS, in inž. Andrej Marinc, sekretar CK ZKS — GosVa sta obiskala več kolektivov v Metliki in Črnomlju ter Vinico, rojstni kraj pesnika Otona Župančiča, ki se razvija v turistično središče Proračun končno le sprejet! Na torkovi seji obeh zborov občinske skupščine Cmo-meli, ki je trajala od zjutraj do popoldanskih ur, je bil vendarle sprejet letošnji občinski proračun, v katerem je predvidenih 5,108.174 din dohodkov In prav toliko izdatkov. Pred sprejetjem je bilo precej razprave, ker je za vzdrževanje krajevnih skupnosti in dništev še zmeraj mnogo premalo denarja. Tudi ob sprejemanju odloka o ustanovitvi sklada za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj za borce je bila razprava obširna in živahna, končno pa so odborniki sprejeli odlok in dali soglasje k statutu, po katerem bodo posojila razdeljevali. Na dnevnem redu seje je bilo 10 točk. Vse so bile zaninn-ve t«T pomembne. Obširneje bomo o seji poročali prihod-, njič. Ifi OD 26. JUNIJA DO 6. JULIJA Padavine pričakujemo nekako 27. in 28. junija ter 2. in 5. juli< ja. V ostalem bo prevladovalo lepo vreme. Dr. V. M. V ponedeljek ob 9. uri zjutraj sta se pripeljala v tovarno BETI v Metliki predsednik CK ZKS inž. Andrej Marinc. Gosta so v tovarni pričakali sekretar medobčinskega sveta ZKS Ludvik Golob, predsednik občinske skupščine Metlika Ivan 2ele, sekretar komiteja Martin Štefančič in predstavniki tovarne BETI. V dveumem razgovoru je direktor tovarne BETI Peter Vujčič s sodelavci seznanil goste z rastjo tovarne, ki se je v slabih 12 letih obstoja povzpela med najvidnejše proizvajalce trikotaže konfekcije v državi. Tovariš Popit se je zanimal zlasti za izvoz, za strokovni kader, za ekonomske odnose med obrati in centralo v Metliki, kak!or tudi za delo or^mi- Huda ura nad Loškim potokom Nad Loškim potokom se je 17. junija okoli 12. ure utrgal oblak. LiK> je kot iz škafa, padala je toča, na dan pa so udarile tudi podzemne vode. Najhuje je bilo v vasi Traiv-nik. V kake pol ure sta bila vse polje in dolina poi Travniku pod vodo, ki je segala do vasi. Neurje s točo in voda sta prizadejala precej-šiX|o škodo na nijivah in travnikih. Takega neurja l^iudje v loškem potoku ne pomnijo že mnogo l^t. 2sacije Zveze komunistov v tovarni. Ko je gostom predsodnik občinske skupščine Ivan žele (Nadaljevanje na 3. str.) kom, da izvaža podjetje” 70 odst. izdelkom na zahodna tržišča. Dejal je, da je to velika prednost za nadaljnji razvoj podjetja, saj si je s kakovostjo že 2sagotovilo odjemalce v ZDA in na drugih konvertibilnih tržiščih. Zanimal se je za strokovno zasedenost v podjetju, pri čemer pa ga odgovor ni zadovoljil. Tovarna zaposluje 390 delavcev in ima samo 2 inženirja, 3 strokovnjake z višjo izobrazbo in 8 delavcev s srednjo šolo. Stane Kavčič je priporočil predstavnikom podjetja, naj štipendirajo (Nadaljevanje na 3. str.) Konjske dirke v Šentjerneju v nedeljo, 29. junija ob 14. uri bodo v Šentjerneju tradicionalne konjske dirke, ki jih prirejata, klub za konjski šport iz Šentjerneja in turistično društvo Otočec-šmarjeta. Ker bodo na teh dirkah nastopili znani konji, pričakujejo organizatorji, ^ se bo ta dan zbralo v Šentjerneju spet veliko gledalcev. JUTRANJKA — prva V Evropi Sevniška tovarna otroške kofekcije JUTRANJKA zdaj zaposluje že okoli 500 ljudi, zvečine žensk, in bo letos dosegla že skoraj 4 milijarde starih dinarjev celotnega dohodka. V prvih petih mesecih letos je vrednost proizvodnje kar za 40 odstotkov večja kot lani v istem času in je po 2»n gotovilu vodstva podjetja tovarna ne samo največja v Jugoslaviji, temveč tudi v vsej Evropi, seveda med tovarnami otroške konsekcije. B. JAKAC: OTON ŽUPANČIČ, PORTRET, LJUBLJANA 1947 »O rodni dom, o hiše očetove streha ti! Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti...« (O. Župančič: Duma) Pozdravljeni, dragi rojaki! Letošnje srečanje dolenjskih izseljencev, ki postaja te tradicionalno, bo no. Vinici ob Kolpi 28. in 29. junija. Vabljeni, dragi rojaki, kajti srečanja z vami so za nds vedno topla in prisrčno.' Veseli smo, da boste preživeli svoje počitnice v deželi sonca, domačih pesmi in običajev, vinorodnih gričev — v Beli krajini, da jih boste preživeli v prijaznih krajih dežele vašiJi dedov pod Gorjanci, pod domačo brajdo. ob zeleni Krki, med dolenjskimi griči, od kO' der ste se izselili pred desetletji v tujino. Izselili ste se v upanju, da se spet vrnete v domovino, pa ste ostali v tujini in si tam ustvarili svoj novi dom. Toda vaša čustva so še ve-dno v rojstni deželi. Zato se radi vračate v domači kraj. S hrepenenjem v srcu se radi spominjale domovine. Spominjate se je takšne, kakršna je bila takrat, ko sle jo zapuščali zadnjikrat. Toda v zadnjih dveh desetletjih in pol, od konca druge svetovne vihre, ko je bila porušena Iri izmučena. se je pobrala s tal in dosegla velike uspehe. Tudi vi ste ji pri tem pomagali. Zato so vezi med vami in domovino postale še trdnejšee. Tudi deželica ob svetlo zeleni Kolpi, pod Gorjanci in Kočevskim Rogom je spremenila svojo podobo. Toda vseeno boste lahko občudovali idiličnost pokrajine, domače pesmi, kola, kresne in svadbene običaje. Zadovoljni smo, da se bomo letos srečali Tia Vi-r^lci, rojstnem kraju pesnika Otona Župančiča, ki je ponesel ime tega malega, a lepega in prijaznega kraja v vse dežele sveta. Letos je to naše tretje srečanje. Želimo, da bi ponavljala, da bi širila in poglabljala prijateljstvo in kulturne stike med nami in vami ter narodi, med katerimi živite., Pridite, dragi rojaki, na 3, srečanje dolenjskih izseljencev na Vinico v ^eli kvajini, domovina vas bo sprejela kakor mati! Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ Na obisku v Beli krajini si je v ponedeljek, 23. nija, Franc Popit, predsednik CK ZKS, najprej ogledal tovarno BETil v Metliki. Na fotografiji: direktor BETI Peter Vujčič razlaga tovarišu Popitu pot^ proizvodnje. (Fotoi Ria Bačei*) CEaSalZl V soboto, 28., in v nedeljo, 29. junija, bo na Vinlcd 111. SREČANJE DOLENJSKIH IZSELJENCEV Ob tej priložnosti so organizatorji prireditve, občinske konferenco SZDL doleivjskih in posavskih občdn, pripravile dragim rojaJcOTi iz zamejstva in gostom naslednji program: v soboto, S8. JuidJa, ob 18. uri; otvoritev etoograjTske razstave ia razstave NOB v osnovni Soli. Ob 20. uzl bo ▼ campu semiSka ohoet ta Itresovanje. Program bosta izvedli foUdomi skupini iz Semiča in Dragatu^. SJodUa bo zabava, na katerd bo i$rral Henček Burkat s svojimi fanti. v nedeljo, 29. junija, ob 9.30: konceirt godbe na pihala iz Hrastnika. Ob 10.30 spreOein izseljencev 'in pozdravni govori. Ob 11. uri bo tailturoi program, v katerem bodo sodelovali: slovenski meSani perv-slci zbor Jacobus Gallus iz Trsta, harmonikarski orkester iz alCrlovca ter recitatorji in folklorne sicupind s Preiloke in Vinice. Po prc^amai bo ob melodijah Henčkovcga ansconhla in mnogih dobrotah pristna belokranjska zabava s plesom. tedenski mozaik Živčni jiinkcionarji NASA — ameriške uprave za vesoljske polete — niso bili posebno zadovolpii, ko so trije ameriški astronavti Scott. McDivitt m Schmeikart »ušli« svojemu spremstvu in se go temeljito nalezli v sovjetskem avionu AN — 22. Pili so viski s sovjetskimi astronavti.. Na kitajskem so nekoliko popustile spone, ki šo vezale tuje diplomate. Nekaterim diplomatom so dovolili potovati izven Pekinga. Britanskemu poslaniku obljubljajo, da bo lahko obiskal Šanghaj. Ka] obljubljajo sovjetskemu odpravniku poslov, ni znano .. V Sofiji je bila med-TMrodTui turistična konferenca. Nanjo so Bolgari povabili tudi Kitajce, čeprav so z nji mi sprti. Toda ne tistih iz Pekinga, ampak tiste čang-kajškove s Tajvana. Kaj si o tem mislijo v Pekingu, je med drugimi jasno in brez ovinkov povedal list »žen Min Zi Bao« ... Nixonov odposlanec Rockefeller potuje po Latinski Ameriki »z odpr-timi očmi in ušesi«. Toda odprte so samo oči in ušesa, vrata štirih držav pa so zaprta. Prav tako so mu zaprti stiki z javnostjo, ker bi bilo to nevarno tako za njegove oči kakor tudi za ušesa... V Lagosu, glavnem mestu Nigerije, so povedali, da je prepovedano poslušati oddaje bi-afrskega radia. Hkrati so izgnali dopisnika britanskega radia BBC, ker je poročal tudi o tem, kaj pravi druga stran. Očitno so Nigerijci še daleč od zmage . . Novi predsednik francoske vlade Jac-ques Chaban-Delmas je ponudil bivšemu ministru Pinayu ministrstvo za finance. Ta se je lepo zahvalil za ponudbo, a je ni sprejel, ker meni, da njegovega »zdravila« za gospodarstvo Francozi ne bi poirli... V Rodeziji so se na referendumu odločili, da bodo pretrgali vse zveze z Britanijo in jeseni oklicali republiko Volitve so bile popolnoma demokratične — za belce. Volilo jih ie 80.000. Afričanov je 50-krat več kot belcev, volilo pa jih ie samo 10.000. Belim rasistom se zdi to popolnoma razumljivo, po svetu pa zmajujejo z glavo nad to »demokracijo« ... Odkod dobiti meso? Nekateri mesarji podcenjujejo živinorejce - »Če bo premalo mesa, bo cena višja!«, taka »salamenska« rešitev pa škoduje živinorejcem in gospodinjam Razmere v kmetijstvu se včasih spreminjajo skoraj tako hitro kot vreme. To se seveda odraža tudi v preskrbi z živili. Zadeva zato m le kmečki problem, temveč tudi splošno gospodarsko in družbeno vprašanje. Primere bi lahko naštevali vse od čebule in česna do pitanja goved in mesa v mesnicah. S pretiranim ali gospodarsko neutemeljenim zniževanjem cen pri pridelovalcih skoraj vedno čez nekaj časa škodujejo tudi porabnikom živil. Zaradi pomanjkanja blaga, ki ga kmetovalci niso hoteli ali mogli proizvajati za nizko ceno, prodajne cene v trgovinah in mesecih pretirano poskočijo. V nekaterih krajih, zlasti v nekaterih občinah na Dolenjskem, pa tega menda še ne raztimejo ali nočejo razumeti. Pitana goveda še vedno odkupujejo po znatno TELEGRAMI PARIZ — Novi francoski premier Jacques Chaban-Delmas je sestavil francosko vlado. Mi^ter za sainanje zadeve je Maurice Schumann. Dosedanji 2^anji minister Michel Debrć je postal obrambni minister, Valery Gisoard d'Estaing pa je postal finančni minister. TEL AVIV — Izraelci poročajo, da je njihova vojaška enota napadla in uničdla egiptovsko radarsko postajo na drugi strani Sueškega prekopa. Egiptovski vojaški predstavnik je zanikal, da bi Izraelci uničili radarsko postajo, da tam m radarskih postaj. BUENOS AIRES — Odpor proti vojaSki vladi generala Onganie, narašča. Po krvavih neredih v j mestu Cordobi je Ongania obljubil nekaj demokratičnih svobo-§čin. MOSKVA — V Habarovsku so se začela pogajanja med Kitajci in Rusi o plovbi skupnih obmejnih rekah. Ta pogajanja so prvi uradni stik med državama od leta 1967, ko se je v Harbi-nu sestala mešana komisija za plovbo. D2AJPUR — V neki mdijskl vasi je vunrlo 43 oseb, več sto pa so jih prepeljali v bolnišnico, ker so pri peki dali po pomoti v pecivo sredstvo za uničevanje mrčesa namesto sladkorja. NEW YORK •— Na sedežu OZN so potrdili prejem peticije, ki Jo je podpisalo 54 sovjetskih razumnikov. V njej se podpisniki obračajo na svetovno organizacijo za pomoč, ker se bojijo vrnitve v Stalinove čase zaradi političnega preganjanja. nižjih cenah, kot so se v zadnjih tednih uveljavile drugod. Medtem ko v severovzhodni Sloveniji bdku-pujejo prvovrstna pitana goveda — stara od 18 do 36 mesecev — že po 6,20 do 6,80 din kilogram žive teže, plačujejo v Trebnjem le 5,50 din, v Črnomlju od 5 do 5,60 din, v Metliki od 4,50 do 6 din in v Novem mestu od 5 do 6 din. Cene so zadnje dni sicer močno poskočile, toda — živine ni! Zakaj so cene živine na Dolenjskem toliko nižje? Lansko jesen so odkupo-valci živine pripovedovali — takrat so plačali za kilogram pitanega goveda največ 4,50 din — da kmetje ne uporabljajo močnih krmil, zato ima njihova živina velike vampe. Na občini Črnomelj pa so takrat menili, da se ne bi bilo treba bati pomanjkanja mesa v prihodnjih letih, če bi od kmetov odkupovali boljša mlada pitana goveda po 5,50 do 6 din kilogram. To so povedali med pogovorom o takratnih težavah kmetijskih organizacij, ki so imele pri pitanju v lastnih hlevih veliko izgubo. Zdaj pa smo spet na križišču in ugibamo, v katero smer jo mahniti. Ali lahko kmetje spitajo več živine, kot je pitajo zdaj, ali naj na Dolenjsko Črnci čedalje bolj nezadovoljni — v zadnjih treh letih se je povečal odstotek ameriškega črnskega prebivalstva, ki je nezadovoljno s svojim deležem pri razvoju glavnih tokov ameriškega življenja. Po anketi Gallupovega inštituta se je število nezadovoljnih črncev povečalo za 16 %. Kot navajajo, 59 % anketiranih meni, da so razvojne poti za črnsko prebivalstvo počasne. Le 22 «/o anketiranih je bilo zadovoljnih s sedanjim stanjem. SOPHIA IX>REN NA BRIONIH — Predsednik Tito in njegova soproga sta na Brionih sprejela Carla Pontija in Sophio Loren, ki sta pred tem obiskala ^no goro. Na sliki; med ogledovanjem otoka. Foto: Tanjug dovažajo živuK) in meso iz Vojvodine in drugih krajev države, kot menijo nekateri mesarji? ' Veliko število nakupovalcev v Slveniji in iz drugih krajev države gotovo opozarja, da naši mesarji ne bodo dobili živine drugod po nizki ceni, razen, če bodo kupili najslabšo in najcenejšo. A kakšno meso bodo pot«n prodajali? Z nekoliko nižjo ceno za slabo meso gotovo ne bodo koristili porabnikom mesa. To je že strokovno dokazano. Z nizko odkupno ceno živine pa ne spodbujajo niti domačih živinorejcev, da bi spitali boljšo živino in več živine. Zavreči je treba trditve, da v nekaterih občinah kmetije ne znajo spitati lepe živine. Ce je doslej res niso, je treba poiskati vzroke. Gotovo niso krive le naravne razmere, ampak tudi pomanjkljiva strokovna sliiž-ba. In seveda cene! Nikakor ni moči pričakovati, da bi kmetje priv sedanjih nizkih odkupniii cenah izdatno krmili živino z močnimi krmili, zlasti ne s kupljehimi. Gotovo pa bi jih dajali živini več, če bi jih kmetijski strokovnjaki naučili, kako naj jih pridelujejo na svojih posestvUi. Boljšo živino pa bi jim tudi plačali po višji ceni. Jože Petek tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m MLADI O KMETIJSTVU — Na sobotni konferenci Zveze mladine Slovenije so poudarili, da je treba prisluhniti željam kmetov, da izboljšajo svoje gospodarjenje. Ugotovili so, da sedanje kmetijske organizacije ne ustrezajo kmetom. Zadruge naj bi upravljali le kmetje v sodelovanju s kmetijskimi strokovnjaki. Kmečki mladini je treba omogočiti strokovno izobraževanje. Preprečiti kaže drobljenje kmetij, ki so v poprečju že zdaj premajhne, da bi na njih lahko moderno gospodarili. Po nekaterih predlogih naj bi posestvo podedoval tisti izmed otrok, ki ostane pri starših. Kmetje naj bi lahko kupovali kmetijske stroje po enakih pogojih kot družbena posestva. Urediti bo treba čimprej zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov s takimi prispevki, kot jih bodo zmogli. Prav tako je nujno urediti trg s kmetijskimi pridelki, ker so cene enkrat prenizke, da se kmetu ne splača delati, drugič pa previsoke, da jih potrošniki ne zmorejo. ■ SKUPŠČINA JUGOSLOVANSKIH NOVINARJEV — V Ohridu je bila prejšnji teden skupščina Zveze novinarjev Jugoslavije. Za novega predsednika Zveze so izvolili Dragoljuba Budimovskega, glavnega in odgovornega urednika »Nove Makedonije«. Pred skupščino, prejšnji torek, je predsednik republike Tito spre- jel na Brionih predsedstvo Zveze novinarjev ter direktorje, glavne in odgovorne urednike časopisov, RTV in Tanjuga. Ob tej priliki je Tito dejal, da so naš tisk, radio in televizija dosegli lep napredek. Hkrati je poudaril, da je bistveno važno, da ima novinar vselej pred očmi, koliko bo njegov članek pripomogel ne samo k poučenosti Kmetom enak položaj ljudi, ampak tudi, ali in v kolikšni meri bo konstruktivno vplival na splošno. ■ KRAIGHER OBISKAL KU-NIČNE BOLNIŠNICE — V četrtek prejšnji teden je predsednik skupščine Sergej Kraigher obiskal ljubljanske klinične bolnišnice, si ogledal prostore in se seznanil s problematiko bolnišnic. Predstavniki bolnišnic so Kraigherja obvestili, da bodo letošnje leto končali brez izgube. Z vso močjo gredo klinične bolnišnice v modernizacijo. Vendar pa so v razgovoru poudarili, da samo Ljubljana ne more vzdrževati tega zavoda, ki mar- sikaj dela za vso Slovenijo, zato ga mora tudi financirati vsa republika. ■ OBDAVČITEV PREVISOKIH OSEBNIH DOHODKOV — Odbor za gospodarstvo republiškega izvršnega sveta je obravnaval predlog za izdajo zakona o družbenem usmerjanju delitve dohodka. Po tem zakonu naj bi progresivno obdavčili osebne dohodke v delovnih organizacijah, ki bi presegli z zakonom predvideno stopnjo. Davek bi toreJ^^jlačevale tiste delovne organizacije, ki si privoščijo izjemno visoke osebne dohodke. ■ HRKACEV PAJDAŠ ARETIRAN — V Stuttgartu v Zah. Nemčiji so aretirali Anteja Penavida, ki je skupaj z Miljenkom Hrkačem lani nastavil bombe v beograjskem kinematografu in na beograjski železniški postaji. ■ ŠE ZASEBNI KAMIONI? Dne 1. julija bo začel veljati zakon, po katerem zasebni prevozniki ne smejo imeti več kot 5-ton-skih kamionov. Vendar je slišati, da se zvezni izvršni svet ukvarja z mislijo, da bi predlagal zvezni skupščini, naj bi odložili uveljavitev tega zakona do konca leta. Tako bi se izognili raznim zapletom in utegnili poiskati boljšo rešitev. Podaljšanje tega roka je zahteval tudi slovenski poslarlec Milan Kožuh. tedenski zunanjepolitični pregled j Prejšnji teden se je v Moskvi končal veliki posvet ko> munističnih partij. Bilo jih je 75. Na koncu je bil sprejet osnovni dokument, ki se razlikuje od osnutka po tem, da vsebuje kakih trideset amandmajev, medtem ko se o celi vrsti amandmajev niso mogli sporazumeti in je več delegacij podpisalo listino s ^ pridržki. Na posvetu je bilo nekaj presenečenj. Predvsem je generalni sekretar sovjetske partije Brežnjev zelo ostro napadel kitajske voditelje, če. prav so se bili pred začetkom posvetovanja dogovorili, da ne bo nihče napadal nobene partije — ne odsotne ne prisotne. Toda ob glavni ugotovitvi listine — »Naloge boja proti imperilalizmu« — ki pravi, da se zaostruje boj pred imperializmom in silami socializma, se je v bistvu vnel pravi spopad. , Za sovjetsko partijo je se* veda koristno, da čimbolj poudarja to zaostrovanje, ker lahko na tej osnovi še odločneje poziva k enotnosti partij in vseh naprednih sil. Ta »enotnost« pa pomeni dejansko priznavanje vodilne vloge sovjetske partije. Listina govori tudi o strogem spoštovanju načel pro-leteiskega internacionalizma, medsebojni pomoči, enakopravnosti, suverenosti in ne-vmešavanju v notranje zadeve. Kljub okupaciji CSSR je sovjetska delegacija, ne da bi trenila z očesom, podpisala tudi to ugotovitev. V bistvu pa se je morala — vsaj na papirju — odpovedati tako imenovani doktrini Brež-njeva, s katero dosti delegaciji ni soglašalo. V globljem smislu pa sta si stala nasproti dva pola, dvoje stališč, ki sta ju ponazarjala prvi sekretar KP češkoslovaške Husak in član politbiroja CK KP Italije Berlinguer. Ilusak je opravičeval okupacijo CSSR in očital partijam, ki jo kritizirajo, da »povrSno poznajo položaj«. S tem je zagovarjal komunistično enotnost brez razlik, medtem ko .je bila Berlinguerjeva teza ta, da so razlike nekaj samo ob sebi umevnega in da Je možna enotnost komunističnih partij — z razlikami. Sovjetskim voditeljem se tudi ni posrečilo spraviti v WASHINGTON — BivSl amert-Skl obrambni minister Clark M. CliHord Je zahteval od Nlxona, naj do konca prihodnjega lota odpokliče ia Vlotnamu vso ameriške kopenske Čete. Zdaj je v Južnem Vietnamu nad pol milijona amoriSkih vojakoi^. ISTANBUL — Dva ameorlška ru-Šilca sta so po štiridnevnem križarjenju vrnila s Omega morja. Tja sta odplula, do bd »pokazaJa ameriško zastavo«. listino obsodbe kitajske partije. Kaj je novega prinesel posvet v Moskvi? Prvič po dolgih letih je bilo ozračje na tf^em posvetu podobno ozračju v parlamentu, kjer je mogoče slišati razna mnenja. »Pravda« je na primer objavila izvlečke iz govorov, ki niso bili v skladu s stališči sovjetske partijske delegacije. Vsak dan so bile tiskovne konference za novinarje. Iz tiskovnega oddelka so delili besedila govorov, čeprav se je včasih zgodilo, da so se »kritični« govori zakasnili za več ur in da , je bila njihova »naklada« majhna. Na mokovski konferenci se je bolj kot kdaj koli prej pokazalo, da je socializem postal svetovni sistem, da ga pa prav zato ni mogoče vo- Finae diti iz enega središča. Ko je govoril italijanski delegat Berlinguer, je moral misliti na deset inili.jonov italijanskih delavcev, ki hočejo med drugim vedeti, zakaj je bilo potrebno okupirati CSSR. Ko je govoril Gustav Husak, pa je moral računati, da je v CSSR toliko in toliko sovjetskih bajonetov. Vsi delegati so morali računati s stanjem, kakršno je pri njih doma. Le da so nekateri — predvsem Poljaki, Cehi, Madžari in Bolgari — računali z bližino močnega soseda. S to bližino so računali tudi Romuni, toda oni so za razliko svojili vrstnikov v Vzhodni Evropi predvsem poudarjali svojo neodvisnost In načelo nevmeSavanja v notranje zadeve drugih. Osebni odposlanec predsednika Nlxona v Latinski Ameriki Nelson Rockefeller nima sreče s svojo turnejo po LA. Stirl latinskoameriške države so mu zaloputnile vrata pred nosom, v nobeni izmed držav, k! Jih je obiskal, pa n! njegov obisk po. tekal mimo. Na koncu tretje etape poti se Je moral sestati z urugvajskimi vodltel.ii v letovišču Punta del Este, ker je bilo v Montevigeu »prevroče«. Vse to dokazuje, da ZDA oziroma njihova politika do LA Sc nikoli ni bila tako nepriljubl.lena v Latin, skl Ameriki. Toda za zflaj še ni znamenj, ki W kazala, da bi bil Wasliington voljan te-mel.iito spremeniti to T>nlio ogledu tovarne ustavil v Posavskem muzeju. Z ureditvijo je bil izredno jsadovoljen. V knjigo vtisov je zapisal, da je to zelo lep prikaz nacionalne in kulturne zgodovine v tem de-kz Slovenije. Na njegovo željo so predsedniku skupščine naslednje jutro razkazali pokrite rastlinjake v čateških Toplicah. Tudi z ogledom teh je bil zelo zadovoljen. Rudnik v krizi ne bo ostal sam v občini Krško se je Stane Kavčič mudil v petek, 20. junija. Najprej je obiskal rudnik na Senovem, kjer je imel precej dolg razgovor z njegovimi predstavniki. Zanimal se je, kako daleč je z načrti za preusmeritev premogovništva. Povedali so mu, da je zalog v rudniku za približno 8 let in da bosta v kratkem zrasli na Senovem dve novi tovarni. Metalna iz Maribora bo zgradila halo za izdelovanje gradbenih žerjavov in zaposlila 438 ljudi. Drugi načrt, ki ga nameravajo uresničiti, pa je postavitev keramične indxistrije. Po srečanju v rudniku si je Stane Kavčič ogledal hladilnico za sadje v Stari ^'asi, ki jo gradi Agrokombinat za celotno Posavje. Za tem se je ustavil med vinogradi na Sremiču, od tam pa se je odpeljal v tovarno papirja in celuloze. Po kosilu v hotelu Sremič se je tov. Kavčič ustavil še v Kovinarski in si prav tako Predsednik IS Stane Kavčič se je v Sevnici zelo zani- ogledal potek proizvodnje, mal za razvoj lesne industrije. Gornji posnetek je iz Seznanili so ga z gospodarje-Mizarske zadruge, ko direktor podjetja Franc Puhner njem v podjetju in z investi-razlaga proizvodni postopek pri izdelavi stilnega i>o- cijami za modernizacijo. hištva (Foto: Marjan Legan) J. TEPPEV PRVI URADNI OBISK PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA Stane Kavčič na obisku v Sevnici »s tem da boste uresničili načrt - 1000 novih delovnih mest v prihodnjih štirih letih - boste največ naredili za pravi napredek občine, njene industrije, kmetijstva in družbenih služb,« je dejal na občini V raamaku manj kat 14 dni je bil predsednik repub- vine, ki se dajo pridobili iz liškega izvršnega sveta Stane Kavčič zaiova med Sev- lesa. ničani. Ob svojem obisku v Spod. Posavju je prvi Sledil je obisk v KOPITAR-dan 19. junij, preživel v Sevnici, kjer je obiskal NI, kjer si je predsednik MIZARSKO ZADRUGO, konfekcijo JUTRANJKO, Kavčič v spremstvu direktor- JUGOTANIN in KOPITARNO ter se sezmanil s pro- ja Maksa Bilca in drugih blemi in uspehi sevniške občine. ogledal rekonstruirano tovar-. v no, v kar je delovni kolektiv V spremstvu predstavnikov nosti za nadaljnjo rast, in da vložil 9,5 milijona novih di- občinske skupščine in druž- ji je treba pomagati s krediti, nar jev. beno-političnili organizacij, morda celo z zamejskimi. y razgovoru na občini! Marjana Gabriča, Jožeta Kne- »Pomagati je treba tistemu, jg podpredsednik občinske za, Jožeta Bogoviča, inž. Al- ki mu dobro gre,« je dodal skupščine Jože Knez poročal bina Ješelnika, Jelka štojsa, pred odhodom v JUGOTA- q dosedanjih rezultatih ter o . problemih občine in zastavil Franci Avsec, vodja obra- predsedniku Kavčiču nekaj ta, je razložil težave, v kate- konkretnih vprašanj glede rih se je zadnja leta znašla kmetijstva, šolstva, cest in ta največja tovarna tanina v vzd^evanja železniških prela- Ignaca Vintarja, Iva Pinteriča in Alfreda Železnika, ki so mu najprej izročili spominski album s fotografijami z glav ne proslave slovenskega taibo ra v Sevnici, je Stane Kavčič Jugoslaviji ter načrte, kako najprej obiskal MIZARSKO ZADRUGO. Na obisku v JUTRANJKI, tovarni otroške konfekcije s 500 zaposlenimi in predvidenimi 4 milijardami celotnega dohodka v letošnjem letu, se je živo zanimal za načrte, ki bi se izvlekla iz njih. Izdelo- Stane Kavčič je dejal, da vanje furfurola iz odpadnega, je presenečen nad razvojem izluženega lesa je že ena iz- in da je odpiranje novih de- med možnosti, ki bo, kot ka- lovnih mest jamstvo, da se že, kmalu tudi uresničena, bodo sčasoma izboljševale Stane Kavčič se je navdušil razmere tudi v kmetijstvu, tudi za tovarno kartona, ki Priporočil je razvijanje za- jo Slovenija nujno potrebuje, družništva. Glede družbenih jih je pripovedoval direktor Priporočil je tudi sodelovanje služb je menil, da je potreb- Karel Vehovar. Dejal je, da z drugimi tovarnami, napri- no krepiti materialni položaj ga je presenetil nagli razvoj mer s KRKO iz Novega me- občin, te tovarne, ki ima vse mož- sta, ki bo potrebovala suro- MARJAN LEGAN Vida Tomšič v Ribnici v torek okoli 10. ure je obiskala Ribnico članica sveta federacije Vida Tomšič, Najprej se je pogovarjala s predstavniki občinske skupščine, družbeno političnih in delovnih organizacij ter poslanci o gospodarskem položaju v občini in drugem, nato pa je obiskala novo osnovno šolo v Ribnici in podjetje INLES. Po kosilu v restavraciji si je članica sveta federacije ogledala tudi pletilnico žičnih mrež v Sodražici, zvečer pa je predavala o uresničevanju stališč zadnjega slovenskega in jugoslovanskega kongresa Zveze komimistov. Na vrhu Gorjancev: stoj! Inšpekcija oestn^;a prometa je pred kratkim pregledovala javni prevoz, ki ga opravljajo zasebni prevozniki. Na Vahti so v spremstvu miliftiika ustavljali tovornjake in slabi uri našli 16 grešnikov. Pre-vomiki ne vodijo predpisanih knjig o vožnjah in nimajo zavarovanega tovora, kakor zahteva republiški zakon. V tej akciji pa niso našli nikogar, ki bi tovornjak izročil šoferju, kakor je bilo prej v navadi. Zanimiva pa je ugotovitev inšpekcije, da se taka akcija obnese samo pol ure, kasneje pa ne ulove nikogar več. Baje med prevozniki d9bro deluje tako obveščanje. Vseh 16 kršiteljev predpisov nameravajo predati sodniku za prekrške v kaznovanje. Predlog za višje cene mesa Občinska skupščina Kočevje je pretekli teden prejela vlogo KGP za višje cene mesa. Po predlogu KGP naj bi veljajo goveje meso prve kvalitete povprečno 12,70 din kg (pljučna pečenka 30 din, stegno 17,50 din, pleče bržola 15 din, bočnik, vrat, flam, zarebrnica 13 din„ robček, rebra prsi 7,40 din itd.), teletina povprečno 14 din kg (stegno 25 din, pleče 22,40 din, bočnik 13 din. Dam 12 din, vrat 10 din, zarebrnica 15 din, rebra, prsi 10 din kg). Kosti pa naj bi bile vse po 1,60 din. O predlogu KGP bo v kratkem odločil organ pri občinski skupščini, ki je pristojen za cene. f * • vv Sejmišča Na brežiškem sejmu Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 450 prašičev do starosti 3 mesecev in 20 prašičev, starejših od 3 mesecev. Prodanih je bUo 360 prašičev do 3 mesecev po 9 do 9,5 din kilogram ždve teže in 8 prašičev, starih nad 3 mesece. po 6 din kilogram. Na sejmu v Novem mestu • v ponedeljek, 23. junija, je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 365 pujskov, prodali pa so jih 291. Manjši so Mi v denar po 140 do 200 din, večji pa po 210 do 300 din. Ciene so bile tokrat ma- lo nižje kot na sejmu pred tednom dni. V senci topolov v Čateških Toplicah je bil v nedeljo že dopoldne zaseden prav vsak kotiček. V obeh odprtih baz^h se izmenja dnevno po tisoč kopalcev. (Foto: Jožica Te^ey) REFERENDUM JE ODLIČNO USPEL Zmaga v Krškem. 69,68 odst „ZA“! Glasovalo je 83,8 odstptka volivcev, od teh pa se jih je za samoprispevek odločilo 69,68 odst. Zadnje nedelje Krčani zlepa ne bodo pozabili. Na ta dan so se odločili za graditev nove šole, zato bo 22. junij v šolski kroniki zapisan z zlatimi črkami. Praznično razpoloženje se je začelo že navsezgodaj zju- traj, ko so se na okrašenih voliščih začeli zbirati šolarji. Ves dan so prisrčno sprejemali občane, ki so prišli glasovat, in se jim zahvaljevali za pozornost mlademu rodu. Ljudje so se odločali na 23 voliščih. Od 5162 volivcev jih Večji klub poslancev? v ponedeljek, 23. junija dopoldne, so se v Novem mestu sestali republiški poslanci in predstavniki občinskih' političnih vodstev iz štirih dolenjskih občin. Razpišiva je obravnavala v glavnem vključevanje republiških poslancev v delo političnih or. Dolenjske Toplice: jeseni referendum? Krajevna skupnost Dolenjske Toplice bo predvidoma letošnjo jesen razpisala referendum, na katerem naj bi se prebivalstvo odločilo, ali je pripravljeno plačevati samoprispevek za novo šolo v Dolenjskih Toplicah, ki jo bodo bržčas pričeli graditi čez dve leti. V tej krajevni skupnosti se pripravljajo tudi na druga pomembna dela, ki bi jih dokončali že letos. Tako nameravajo v Dolnjem in Gornjem Gradišču urediti vodovod, v Soteski pa razen vodovoda tudi izboljšati elektriko. Vodovod v Podhosti pa so že začeli urejati. Krajevna skupnost računa na prispevke občanov. ganizacij občinske skupščine in stike med poslanci in volivci. Razen tega so razpravljali’ o sodobnejših organizacijskih oblikah, ki bodo pomagale, da bo dejavnost bolj zaživela Ob tej priložnosti so omenili tudi razširjen klub poslancev (za občine Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica. Trebnje in Ribnica) in poslansko pisarno, kamor bodo občani prihajali s predlogi, prošnjami, vprašimji in kritiko. Dragatuš: pogrešajo prostor Družbene organizacije v Dragatušu so zadnja leta začele z živahnejšim delom, tako Zveza komunistov kot SZDL, kulturno društvo in Rdeči križ. Vsi pa pogrešajo prostora, kjer bi lahko shranjevali arhiv in imeli sestanke. Vodstva vaških organizacij bodo prosila občinsko skupščino, naj jim odstopi prostor v zadružnem domu, ker ga za nadaljnjo uspešno dejavnost organizacij nujno potrebujejo. je glasovalo 4326 ali 83,80 odst. Za samoprispevek se je izreklo 3.597 volivcev oz. 69,66 odstotka. Rezultat je prijetno presenetil celo organizatorje referenduma, ki so zaupali v njegov uspeh. Referendum je pokazal trdno voljo občanov do tega, da se s postavitvijo nove šole na Vidmu napravi konec dolgoletni prostorski stiski v učilr.icah. Ta odločitev daje skupščini moralno moč, da bo zahtevala posojilo iz republiških virov in pomoč pri delovnih organizacijah. Za dober izid referenduma ima zasluge v prvi vrsti vodstvo šole z vsem učiteljstvom, Socialistična zveza in druge organizacije, k dobremu razpoloženju pa je precej pripomoglo vsestransko sodelovanje časnikov in radia. J. TEPPEV Na proslavo po asfaltu Udeleženci letošnjega tradicionalnega srečanja borcev Gorjanskega bataljona s F>od-gorjansko mladino v Gabrju se bodo lahko peljali po asfaltu vse do cestnega križišča na Ratežu. Novomeško cestno ix>djetje, ki je prejšnji teden spet pripeljalo stroje na slatniško cesto, je zagotovilo, da bo cesta od Malega Slatnika do Rateža asfaltirana do 6. julija. Do tega dne pa bo urejena tudi cesta proti Brusnicam in (]5abrju, za kar bosta poskrbela novomeško komunalno podjetje in brusniška krajevna skupnost. Novomešita situpščina postaja pravi parlament Torkova 3. redna skupna seja obeh zborov ObS v No-, vem mestu je bila izredno živahna, razgibana in zanimiva. Oglašali so se številni odborniki, sodelovali so strokovnjaki in v 6 iu«h je bil obsežen program 11 točk obdelan. Zaradi pomanjkanja prostora ob zaključku redakcije današnje številke poročamo tu le bežno, kaj so na seji sprejeli, več o tem pa bosno pisali v prihodnjih tednih. Sprejet je večletni program o razvoju otroškega varstva v občini. Najživahnej-še in tudi zelo raelične so bile razprave o odprtih vpra-šanjtti kmetijske ssadruge »Krka«, katere direktor inž. Tanko je odbornikom raedo- žil načrt nadaljujta razvoja zfixiru(g. Po vsestranskem pretresu problemov, ki so posegali tudi na področje zasebnih kmetov, soc. zavai'ovanja in pokojnin kmetijskih proizvajalcev, je bilo sprejeto poročilo sveta za gospodarstvo pri Ob3, ki je ugodno ocenil in podpira vsa prizadevanja KZ za njeno nadaljnjo usmeritev . Zadruga je de. lovna organizacija, ki Je zato upravi'čena, da lahko majhne, posamične in razmetane kmetijske parcelice tudi odproda, če le teti nikakor ne more vključiti v sodobno in donosno proiz;vodnjo. I^rejeli so tudi odloke o spomeniikovarstvenem režimu T dolini Krke ter idcrepe, Z„Ognjen[ml jezdeci" na proslavo v Gaberje Pogovor z Marijo Podgoršek, predsednico vaške* ga mladinskega aktiva v Brusnicah Težave so velike, toda mladost in volja do dela premagata vse. O tem, kaj in kako dela mladina v Brusnicah ter kako se pripravlja za srečanje borcev Gorjanskega bataljona v Gabrju, je tekel pogovor z učlteljivo Marijo Podgoršek, predsednico vaškega aktiva ZMS v Brusnicah. SlLšali smo, da se skrbno pripravljate za triidicionahio srečanje borcev Ciorjai ;skega bataljona, ki bo letos H. julija v Gabrju. .\li bi nam hoteli povedati kaj več o tem? »Z novomeškimi taborniki bomo na dan pred proslavo sodelovali pri organizaciji tabora in kulturnega večera ob tabornem ognju. Naša dramska skupina bo prispevala skupinsko recitacijo »Ognjeni jezdeci«, pevski zbor naše osnovne šole pa bo nastopil z dvema točkama.« Ali bi lahko povedali kaj o delu vašega mladinskega aktiva? »Aktiv ima petindvajset članov. Članstvo je precej pisano. V aktivu je kmečka, delavska in srednješolska mladina. Zaradi t-ega imamo precej preglavic, saj je na sestankih, čeprav so pozno zvečer, težko zbrati vse člane. Veliko jih po tovarniškem delu dela še doma na polju. Zaradi tega jim primanjkuje časa za druge dejavnosti. Največ naredimo v jeseni in pozimi. Tedaj je več prostega časa tudi za vaje dramske skupine, ki deluje zelo usiješno. Od lanskoletnih prireditev smo dobili okrog 100.000 Sdin, kar nam bo precej v pomoč pri nadaljnjem delu. Sodelovali smo tudi pri organizaciji preda- vanj o narodni obrambi xn Rdečem križu. S sodelovanjem vaškega aktiva z Malega Slatnika bomo skušali poživiti delo Počitniške zveze ter organizirati zanimiv dvodnevni izlet, mogoče celo v tujino.« Omenili ste sodelovanje z va.škim aktivom z Malega Slatnika. Ali je to sodelovanje mogoče stalno? »Ne, to je samo občasno. Delo vaških aktivov se tako razlikuje med sabo, da je kakšno pc^lobljeno sodelovanje skorajda onemogočeno.« RAJKO VUKADINOVIČJ SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV GORJANSKEGA BATALJONA z MLADINO IN DRLGIM PREBIVALSTVOM BO V NEDEUO, 6. JULIJA 1969, V GABERJU pod Gorjanci SPORED: ob 10. uri: koncert godbe r:a pihala ob 11. uri: slavnostni miting PO MITINGU PARTIZANSKO SREČANJE VABI Odbor gorjanskega bataljona BREZPLAČNI PREVOZ Z AVTOBUSI: ODHOD ob 9. uri iz smeri: 1. Vavta vas, Novo mesto (Kandija), Mali Slatnik, Ratež (križišče). Brusnice, Gabrje 2. Kostanjevica, Prekopa, Šentjernej, Gradišče, Mokro polje, Ratež (križišče), Brusnice, Gabrje Povratek v obe smeri ob 18. uri. Prednost do brezplačnega prevoza imajo mladina in borci. ki naj zavarujejo sedanje okolje Starega gradu, kartuzije Pleterje in njene okolice ter območje raziskovalnega projekta »Mihovo«. Sprejet je program investic. vedrževa-nja kanalizacije, graditve komunalnih naprav ter vodovodnega omrežja za 1960. Odborniki so sprejeli tudi merila za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOB. Gradbeno podjetje »Remont« v Straži bo šlo v redno likvidacijo, rešili pa so tudi vrsto drugih finančnih zadev, jamstev in imenovanj. TVidi na tej seji so odborniki postavili \ipraivi ObS vrsto vprašanj, na katera bodo dobili odgovor na prihodnji seji. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V UUBUANI razpisuje vpis v dopisno ekonomsko srednjo šolo Vpisujemo v juniju, septembru in oktobru. Kandidati, ki se vpišejo v juniju, imajo možnost opravljati izpite v septembru. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in liogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napiSite s tiskanimi črkami. Za prospekt pošljite 2 dinarja na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, LJUBLJANA, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106. ,,Kaj pa to mene briga!“ 7. junija popoldne sta na ljubljanski avtobusni postaji stala dva avtobusa: eden za progo Ljubljana—Kočevje, drugi pa naj bi vozil v smer Ribnica. Sedela scm na ribniškem avtobusu in bila priča na preveč ljubemu dogodku. Na avtobusu je stalo kakih 10 potnikov. Ko je vstopil šofer, je močno povzdignil svoj glas in dejal: »če ne greste vsi, ki stojite, iz avtobusa, ga sploh ne poženem.« Na vprašanja potnikov, ki jih je skrbelo, kako naj pridejo domov, je sprevodnik odgovoril: »Kaj pa to mene briga, bodo že dali kakšen avtobus, če hočejo.« Sprevodnika in šoferja ne briga, če morajo ljudje čakati po več ur "na avtobus, da bi dobili sedež. To še ni najhuje. Najbrž je težko tistim, Jci morajo zaradi nujnega opravka odpotovati, hudo je materam z majhnimi otroki, ki ne dobijo prostora v avtobusu, hudo je najbrž še marsikomu ... Kdo je za to odgovoren? Ali res ni nihče. Kaj se zgodi tistemu, ki nima dewrja. za vozovnico, dobro vemo. Kd)0 pa poskrbi za potnika, ki ima denar tn nima sedeža? Med potniki, ki. so morali ostati in čakati, so bili tudi starejši ljudje. Starejša zenička, obložena s prtljago, je fiotela na sosednji avtobus, šofer jo je neusmiljeno rinil ter zaloputnil vrata. Ali res ni lepšega načina? • Ali se potniki potem ne smemo pritoževati, da sprevodniki in šoferji niso prijazni in vljudni z nami? Ali smo zato krivični? POTNICA Tudi Tilka bi bila hvaležna pomoči Obračam se na vas z željo, da bi bralci važega lista, če so tako dobri, denarno pomagali Tilki Anderlič iz Tr-ščine 19, p. Tržišče. Tilka je stara 18 let in je nema oc" rojstva. Mamo je izgubila že v rani mladosti in živi pri o'e tu, ki je za delo že onemoge saj je star 69 let. Pri hiši imajo majhno jMsestvo in ž -vijo zelo skromno. Denarja m kje dobiti. Ko sem prebrala, kako dobrotni ljudje pomagajo slepi Darinki ali bol-jii Startki, me je zamikalo, da bi zaprosila še za Tilko, ki živi v revščini in je pomoči zelo potrebna. Cvetka Fišter Spod. Laknice 25 Zakaj se belijo hlodi na Stojni? Pogled na pobočje Stojne, kjer se belijo jelovi hlodi, je za prebivalce Kočevja nenavaden. MarAkdo sprašuje, kaj je gozdarjem, da naenkrat sekajo tako v živo. Osnovno načelo Gozdnega gospodarstva je trajna proizvodnja kva'itetne lesne mase. Seveda morajo biti pri tem zagotovljene tudi vse stranske koristi gozda. To pa se zgodi, če gozd proizvaja les ob istočasni naravni obnovi (pomlajemnje). Za gozdove na Stojni je značilno, da sicer proizvajajo, njihova naravna obnova pa je pičla. Vzrok temu je gospodarjenje z gozdovi v preteklosti. Zato so gozdarji prisiljeni iskati nove poti, ki vodijo do še omenjene trajne kvalitetne proizvodnje. Eden o."? načinov obnove gozdov je pogozdovanje manjših, ni golo posekanih površin, ki se potem vključujejo v ohranjene dele gozda. Seveda pa je posek možen samo tam, kjer ne obstaja nevarnost razgoličenja tal. Tako postov-no delo da sčasoma skupinsko obliko gozda kjer lahko negujemo in tako zboljš'/je-mo kvaliteto gozdnega drevja — lesa. V takem gozdu se med seboj mešajo skupine pogozdene smreke ali javorja s skupinami različno starih lelk in bukev. Na Stojni so bili doslej na tak riačin obdelani trije oddelki. Dva sta iz doline Na golo posekane površine zajemajo približno 4 ha. Posek je bil izvršen tam, kjer so prejšnji gozd tvorile stare, močno po ome'i in »vražjem gnezdu« napadene ielkp Ta del aozda je delal preglavice gozdarjem že pred 40 leti, rešemti pa smo ga začeli šele lansko leto. S posekom je bila storjena dvojna korist- omogočeno je bilo vogo-zdovanje in preprečeno širjenje omele in nvražjega gnezda« v bližnie gozdove. Vsa dela v teh oddelkih se izva-iaio po gozdnogojitvenem načrtu ki hkrati z gozdnoure-ditvenim načrtom zagotavlj • načrtno gospodarjenje v vse'i treh oddc^k h Toliko i poiasnilo vsem, ki jih zanima, kaj se dogaja z gozdom v okolici Kočevja. To zanimanje dokazuje, da lj’:de m vseeno, kako se gospodari z zelenim bogastvom naše domovine. ANTON PRELESNIK, dipl. inž. 1 20. junija so se v Dolenjskih Toplicah sešli na posvetovalne člani ZB iz tovarne elementov združenega podjetja ISKRA. Največ so govorili o posojilu za obnovo stanovanj in gospodarskega poslopja in o zdravljenju v zdraviliščih. Menili so, da bi moralo čimveč članov ZB sodelovati v samoupravnih organih obratov združenega podjetja. Na sliki: udeleženci posveta in tovariškega srečanja. (Foto: Polde Miklič) les Ne bojmo se primati napak in krivic! Proslava 40-letnice ustanovitve gasilskega društva v Šmihelu pri žužemberku bo 6. julija. Tedaj bodo odprli lepo urejen gasilski dom in izročili namenu motorno brizgalno; oboje je veljalo 200.000 din. Denar so prispevali gasilci in občani, pomagale pa so krajevna skupnost Žužemberk, ObS Novo mesto,_ občinska gasilska zveza in nekatere delovne organizacije. Nekaj denarja so poslali tudi ameriški rojaki iz teh (Foto: IVIilan ženica) Uredništvu Dol. lista! Prejšnji četrtek sem prebrala v vašem listu članek z naslovom »Opravičilo komandi garnizije JLA«, Prebrala sem ga še enkrat, nato pa sem časopis odložila in premišljevala: uredništvo Do- lenjskega lista je ugotovilo, da je nekomu, v tem primeru komandi garnizije JLA v Novem mestu, s svojim člankom nehote storilo krivico in se zato opravičuje. Lepo in pravilno! Hkrati pa menim tudi tole: če objavljeni članek nekoga prizadene po krivici, nosi krivdo za tak dogodek tudi tisti, ki je dal take podatke novinarju; včasih je lahko njegova krivda celo večja kot novinarjeva. Moralna dolžnost piscev člankov oz. vseh državljanov je, da dajejo o nekom ali nečem predvsem in vedno TOČNE INFORMACIJE. Novinar naj bi zato predvsem preverjal resničnost podatkov, da ne bi prišlo do nepotrebnih sitnosti. Pogosto berem v Dolenjskem listu opravičilo uredništva zdaj za to, zdaj za ono, čeprav je jasno razvidno, da so napake nastale po krivdi drugih. Primer: naslovni listki s časnika odpadajo, zato ga včasih kakšen naročnik ne dobi; pripeti se tiskarska napaka ali kaj podobnega, verjetno dostikrat po krivdi tiskarne v Ljubljani in pod. Saj vemo tudi sicer, kako je: kdor dela, lahko tudi zagreši napako. Važno pa je, da priznamo vsakomur, ki svoje napake priznava in se za nehote narejeno krivico opraviči, njegove visoke mo- X I\epogrešljiv prijatelj v vsakem gospodinjstvu sokovnik STANDARD Ekonomska propaganda »GOSPODARSKI VESTNIK« ralno-politične in strokovne kvalitete. Po drugi strani pa opažam in poznam na vodilnih mestih posameznike, ki delajo hude nepravilnosti in velike krivice, pa se za to nikomur ne opravičujejo. Nasprotno, mnogi trmasto zagovarjajo svoj »prav«. Tiščijo se stolčka, kot da jim je prirastel k zadnjici in mislijo, da so NENADOMESTLJIVI. Trezna razsoja, logika in poštenost so jim tm v peti. Kolikokrat se zgodi, da šofer na cesti obrizga pešca s sneženo ali z umazano brozgo od peta do glave, pa se ne zmeni za opravičilo, kaj šele, da bi ■ plačal stroške za čiščenje obleke! Zgodi se, da brezobzirni šofer koga povozi ali udari in nato zdirja naprej, ponesrečencu pa ne nudi pomoči. Takih primerov je toli-, ko, da bi se dalo napisati pismo, dolgo tri dni, vendar naj bo za ^krat dovolj. Uredništvu Dolenjskega lita iskren in tovariški pozdrav! M. N. dolgoletna naročnica iz Novega mesta Nov uspeh kostanjeviškega mladega odra Minulo soboto, 21. junija, so člani kostanje>viškega mladega odra doživeli nov uspeh Izvedli so recital pesmi Oto na Zupančiča. Prireditev .te bila pripravljena v počastite-' 20-letnice smrti velikega mo.i stra slovenske besede in z? slovesen zaključek šolskega leta. Recital je zrežirala pripravila izbor pesmi učite Ijica Vela Jelšnik. Poskrbela je tudi za izbran dekor in smiselno glasbeno spremlja vo. Le to je našila v Kozinovi »Beli krajini«. Lep>a ilustraci ja so bili tudi ljudski plesi, ki so jih mladi plesalci zeio lepo odplesali. Te je pripra vila tov. M5artina Strajnarjeva Prireditev je bila taiw3 teme Ijito pripravljena, da pomen nov uspeh Mladega odra Prf> svetnega društva »Lojze K( šak«. Na tak način društv. tudi v prihodnje ne bo bre dobrih igralcev, saj že v Joi. smotrno skrbijo za podmladek. Tako tovarišici Jelšniko vi kot nastopajočim za uspeh samo čestitamo. A^ltura izobra- ževanje Orejčetov »Šentjošt« v kratkem bo izšla knjiga »Šentjošt« — gnezdo belogardizma na Slovenskem«, ki jo je napisal |K>kojni Jože Zam-ijen — Drejče iz Novega mesta. Knjigo bo izdal Gorjanski bataljon in jo bodo ucle-leženci srečanja borcev in aktivistov Gorjanskega bataljona v nedeljo, 6. julija, v Gabrju že lahko kupili. Gorjanski bataljon bo knjigo izdal v Drejčetov spomin — spomin svojega borca. Razstava učil in izdelkov Do sobote, 28. jimija, bo odprta v poklicsni kovinarski in avtomehaniški šoli v Novem mestu razstava izdelkov in učnih pripomočkov, ki so jih naredili dijaki te .^ole v minulem letu in prejšnjih šolskih letih. Na hodniku in v dveh učilnicah je razstavljeno več sto predmetov, med katerimi so zanimivi zlasti tisti, ki jih uporabljajo v kovinarskih in avtomehaniških poklicih. Razstava da obiskovalcu precej dober pregled nad tem, kar se učijo dijaki pri pouku, vabljiva pa je predvsem za absolvente osnovnih šol, ki izbirajo med možnostima: ali v srednjo ali poklicno šolo. Kočevski »Utrinki« Kočevski gimnazijci so pred kratkim izdali drugo številko svojega glasila »Utrinki mlado-sti«. V številki, ki je posvečena 50-letnici ustanovitve njihove gimnazije, so objavili prispevke o svojem delu v šoli, mladinski delovni akciji, potovanjih, doživetjih, medsebojnih odnosih, modi in drugem. Največ prostora so vKimerili pesniškim in proanim poskusom. Pevci ušli skoz okno Koncert karavane STOP, ki je bil v petek, 20. junija, v Seškovem domu v Kočevju, je bil zelo obiskan. Bele vrane, Irena Kohont, Lado Leskovar, Jožica Svete in drugi pevci so poslušalce zelo navdušili. Po koncertu je množica mladih čakala pred garderobo, da bi dobili avtograme pevcev, ti pa so se menda silnega navdušenja mladih Kočevcev ustrašili in so jim ušli — skozi okno. II Trebnje: v soboto razstava naivcev Na pobudo organizacijskega odbora tabora slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev te: kiparjev bodo v soboto, 28 junija, ob 18. uri v avli osnovne šole v Trebnjem odprli bogato razstavo del tovrst nih ustvarjalcev. Eazen slovenskih ljudskih slikarjev in kiparjev: Jožeta Svetine, Gre te Pečnik, Milana Dvoršaka, Viktorja Magyarja, Toneta Repnika, Antona Plemlja, Borisa Lavriča, Poldeta Miheliča, Jožeta ter Konrada Peternelja, Petra Jovanoviča in Janka Dolenca, bo na razstavi prikazanih tudi vrsta del iz zbirke Gerharda Ledida iz Zagreba. V šmarjeških Toplicah bo v soboto, 28. junija, ob 20. uri »Večer opernih arij«. Na prireditvi v okviru Do-len.^ kega poletja 69 bodo sodelovali solisti ljubljanske Opere: Sonja Hočevar, Marcel Ostaševski, Ladko Korošec in Rajko Koritnik. Pri klavirju bo Zdenka Lukec. Na sliki: basist Ladko Korošec v vlogi Kecala v operi »Prodana nevesta«. Nastop mladih likovnikov Ob koncu šolskega leta so v kočevskem likovnem salonu razstavljali učenci osnovne šole DA NE BO PREPOZNO! v ponedeljek, 30. junija, je zadnji dan, ko društva, organizacije in drugi še lahko pošljejo predloge za letošnje Trdinove nagrajence. Predloge je treba oddati komisiji za podeljevanje Trdinovih nagrad pri občinskem svetu za prosveto in kulturo v , Novem mestu. Kot je znano, so za letos razpisane Trdinove nagrade tudi za vidne uspehe prosvetnih delavcev. Tisti, ki še niso poslali komisiji svojega predloga, naj to nemudoma store, ker bodo s teni tudi komisiji olajšali delo! . v Kočevju smo se že navadili na vsakoletno likorao manifestacijo osnovnošolcev ob zaključim šolskega leta. Tudi letos jim je likovni salon ob dnevu mlado^l gostoljubno odprl vrata, razstava pa je bila ob 25. maja do 2. junija. Ne bomo se veliko zmotili, če trdimo, da je likovni salon v treh letih uspešnega delovanja in s skoro dvajsetimi kvalitetnimi razstavami vsejal v dotlej trdo ledino dobro seme, ki že bogato poganja v klasje in obeta kmalu lepo letino, če' torej odštejMno obiske odraslih na razstavah, je vsaka likovna prireditev doslej koristila predvsem mladini pri neposrednem spoznavanju likovnih del. ustvarjalcev, tehnik, slogov, likovnim vzgojiteljem pe je bilo tako v marsičem olajšano včasih že kar pionirsko delo. Kajti »Človeku, ki zna ceniti umetnost in estetske vrednosti, je življenje bogatejše in popolnejše. Njegov odnos do življenja bo bolj optimističen. . .« pravi likovni učitelj Ivan Bnidar v spremnem tetetu na vabilu na razstavo. In dalje: »Estetska vzgoja inm pri oblikovanju otrokove duševnosti velik pomen. Ljudem približuje umetniška dela, da jih spossnajo In da sku.*Sajo tudi sami kreirati. Otroci znajo upodabljati svet, ki v njem živijo, 7. otrožkim likovnim izrazom. Otrok drugače čuti in doživlja kot odrasli, njegov odnos 'do sveta je bolj prtsten, nepokvarjen in odkritosrčen... Z likovno kultturo razvijamo v otroku vse tiste kreativne zmožnosti, ki so važen element za celovitejši razvoj otrokove osebnosti in druž^ . . .« Naš svet, svet protislovij, laži, goljufije, gorja, vojne in strahu, s\’et sovraštva in neraztminostl, je v otrokovih očeh drugačen. L^pSi, m za njihovo srečo skrbi narava za vaso garant POHIŠTVENA INDUSTRIJA POLZELA NI po nizki ceni in meri za vsak dom izdeluje lepo in solidno pohištvo Zahtevajte v trgovinah izdelke garant Avtomobili renault po meri vaših zahtev in vaših možnosti Icer otrok še ne čuti m ne gleda kot odrasli, ker v otrokovem srcu še ni — recimo — pokvarjenosti in laži odraslih. Zato skuša likovno upodobiti vse, kar vidi in čuti, po svoje, kakor si zamišlja. To pa je \'sefcakor lepše in prijetnejše, kot vemo in čutimo odrasli. In prav to so mladi kočevski likovniki z zadnjo razstavo, katere namen Je bil le sumiranje njihovega celoletnega likovnega dela, tudi dokazali. P. G. Renault 4 prostoren, zanesljiv, V3rč6n 845CCM, 30KM (SAE), 5 vrat, 5.5 1/100 km Cena: 1.037,06 USA $ Ndin 10.631.-931,73 USA $, NdIn 9.678.- Dober posluh Ob koncu šolskega leta so priredili v kočevski osnovni šoli zanimivo tekmovanje, pri katerem so morali učenci po glasu spoznati glasbilo. Dokazali so, da imajo dober posluh in znanje. cosmos Zastopstvo tujih ;firm Renault, Alfa Romeo/ M. A. N. Gibo Ssune, Alpina ... Ljubljana, Celovška 32, telefon: isi3-141 in 51-455 ^ ^ Mali Itulturni barometer ■ NAZORJEVE NAGR^VDE -• V Zagrebu so pred kratkim podelili tradicionalne Nazorjeve nagrad, Arhitekt Alfred Albini, keramik Lujo Beeerdi, pisatelj Dobriča Cesarić, pesnik Gustav Krklec, slikar Jerolevmo Miža, komponist Boris Papandopulo in režiser ter igralec Tomislav Tan-hofer so bili nagrajeni za življenjsko delo, scenograf Inga Ko-stinčar, pisat^j Slobodan Novak, reška Opera, slikar Slavko Sohaj m filmski režiser Antun Vrdoljak pa za najboljša dela v minulem letu. ■ NAGRADA ZA »SEDMI KONTINENT« — Na filmskem festivalu v Texasu so piroglaslli za najboljšega režiserja Duiana Vu-kotića, U Je sodeloval s filmom »Sedmi kontinent«. ■ SLOVENSKI PIHALNI ORKESTRI — Na tekmovanju pihalnih orkestrov iz vse Slovenije v Id bo končano 29. junija, sodeluje 13 orkestrov. Zmagovalca bodo proglasili v nedeljo. ■ »POLIKARP« NA PRA&KIII VALOVIH — Radio Praga Je imel pred kratkim na sporedu igro »Polikarp«, ki jo Je po Cankarjevi noveli prii^U Mitja Mejak. 2e prej pa so poslušalci praškega radia lahko poslušali tudi izvedbo »Cortesove vrnitve«, igre slovenskega pisatelja AndreUi Hienga. ■ PRED.SEDNIK TITO V DE-UH SLIKARJEV — V Osijeku 90 nedavno odprli zanimivo razstavo »Lik Tita v delih likovnih umetnikov Jugoslavije«. S svojimi deli se predstavljajo tudi slovenski umetniki: Jakac, Kos, Kalin in Stupica. ■ l/.KOR BOROVE LIRIKE — Izbor lirike Mateja Bora, ki je pravkar izšel v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi z naslovom »Pesmi«, prinaša najboljše in trajne stvaritve pesnika, ki se je kaUl v revoluciji in doeorel po njej v vizionarja In satirika. Knjiga obsega 51 strani peetnl in studijo o pesniku. ■ PO.SMRTNA IZDAJA »MliiKO-LINA« — Mladinska knjiga je pred kratkim poslala na trg ponatis mladinske povestd »MiSko-lln« nedavno umrlega pisatelja Josipa Ribl6i£a. Knjižico, ki je k^la v Cicibanoivl knjižnici. Je ilustrirala Jelka Reichman. »Ml-Skolln« je do zdaj doživel već Izdaj. Prvič Je bila povest objavljena 1931, izdala pa Jo Je takratna Mladinca matica. ■ TRDINA V »NASI BESEDI« — V knjižni zbirki »NnSa beseda« pri Mladinski knjigd so izšJe pred kratkim tudi tri knjige iidnranlh del pisatelja Janeay TnUne. Izbor je iiredil Janez l/ogai:, opremil pa Aco Mavec. NOVO MESTO 1365-1965 Prispevki za zgodovino mesta Morda je mesto v okljuku Krke zaradi vsakdanjih ski'bi že nekoliko pozabilo na svoj 600-letni jubilej in na razna slavja, ki so jih meščani praznovali v jubilejnem letu. Zato nam je te dni skoraj neopaženo prišel v roke dolgo pričakovani zbornik razprav za zgodovino mesta, ki je izšel — sicer res že nekoliko »post festum« -- ob 600-letni-ci Rudolfovega mesta. Izdala ga je Dolenjska založba v Novem mestu v sodelovanju z založbo Obzorja v Mariboru, ki je zbornik tiskala. Gradivo je zbral in izdajo pripravil uredniški odbor, v katerem so razen Jožeta Suhadolnika sodelavci Dolenjskega muzeja, ravnatelj prof. Janko Jarc, arheolog Tone Knez in arhivar Jože Mlinarič. Uredniški odbor si je znal pridobiti zunanje sodelavce IZ vrst uglednih slovenskih znanstvenikov; nekateri med njimi so novomeški oziroma dolenjski rojaki. Tako je nastal 240 strani obsegajoč zbornik razprav iz posameznih obdobij, ki posegajo na področje zgodovinskega, gospodarskega in kulturnega razvoja mesta. Posamezne razprave so zelo bogato ilustrirane, povzetki v nemščini dokaj obse^; tudi tisk in oprema knjige sta takšni, kot to zasluži jubilejna izdaja, za kar gre založbi in tiskarni »Obzorja« v Mariboru vse pri-'znanje. Kot uvod v zbornik razprav je tiskano predavanje univ. prof. zgodovinarja dr. Frana Zwittra, ki ga je govoril na slavnostni akademiji ob 600-letnici mesta. Ker se je kot zgodovinar posvečal razvoju mest in m^anstva na Kranjskem, je lahko v strnjeni pbliki nanizal glavne stopnje in probleme v razvoju Novega mesta, ki je bilo me.sto nje-govrih »mladih let«. V Sfvojem sestavku je nakazal probleme iz po- sameznih področjih in obdobij mestnega razvoja, ki so jih podrobno načele nekatere razprave v zborniku, mnoga nakazana vprašanja pa bi kazalo sprejeti kot program bodočega raziskovalnega dela. Najobsežnejšo raz^jravo je v zborniku prispeval arheolog Tone Knez in v njej na 60 straneh orisal prazgodovino kraja, kjer je nastalo Novo mesto, V njej je opisal zgodovino arheoloških raziskav' in predstavil vsa najdišča od konca prejšnjega stoletja do danes. Na osnovi tipičnih arheoloških najdb iz posameznih prazgodovinskih obdobij je prazgodovino novomeškega področja spretno povezal s prazgodovinskimi kulturnimi tokovi slovenskega in srednjeevropskega prostora. Rezultat tega njegovega znanstvenega prizadevanja je absolutna in relativna kronologija arheoloških najdišč in najdb v Novem mestu, ki jo je podal na koncu svoje razprave. Iz razprave je mogoče videti. da je plod njegovega desetletnega raziskovalnega dela, ki ga je o-pravil kot kvistos Dolenjskega muzeja pri raziskovanju prazgodovinskih najdišč ter pri evidentiranju in risanju dragocenega novomeškega arheološkega inventarja v zbirkah dunajskega in graškega muzeja. Na njegovo razpravljanje navezuje prispevek kustodinje Narodnega muzeja v Ljubljani Sonje Petrujeve, v katerem poskuša na podlagi do-sej znanih najdb opisati preteklost novomeškega področja v rimski dobi. V razpravi ugotavlja močno keltsko kulturno kontinuiteto skozi ves čas rimske oblasti na ožjem novomeškem področju. Akademik dr. Milko Kos je v svoji razpravi Ustanovitev Novega mesta odlično odgovoril na vprašanja »zakaj novo, od kdaj novo in ali res novo mesto«. Ker je prof. Kos vsekakor zgodovinar, ki naj* bolje pozna vire za slovensko srednjeveško zgodovino, je z njemu lastno kritično analizo nekaterih srednjeveških listin prepričljivo o-svetlil nastanek Novega mesta, ki se v ustanovni listini imenuje Rudolfov otok. V svoji razpravi je dokazal, da je Rudolfu Habsburškemu bilo 1365. leta ustanovljeno mesto sredstvo z& dos^o dolgoročnega političnega cilja habsburške hiše — gospodarsko in politično osvojiti m utrditi pot iz zaledja k toliko zaželenem morju. Ta trgovska pot k morju je od 14. stoletja povezovala Ogrsko — Hrvatsko — Kostanjevico — Novo mesto — Višnjo goro — Rašico in Reko oziroma pozneje Trst. Temeljito se v svoji razpravi u-kvarja z novomeškim mestnim privilegijem slovenski pravni zgodovinar dr. Sergij Vilfan. Privilegijsko listino je dal zapisati ustanovitelj mesta Rudolf Habsburžan 7. aprila 1365, za osnovo pa mu je služil starejši kostanjeviški mestni privilegij. V nadrobni analizi teksta dr. Vilfan ugotavlja, da je vsebinsko novomeški privilegij obsežnejši kot kostsi-njeviškl. saj, kar se tiče trgovanja, ureja položaj Novega mesta v prostoru med Hrvaško in Jadranskim morjem. V razpravi Je dr. Vilfan objavil in s kritičnim aparatom o-premil originalni nemški zapi^ privilegija ter odličen slovenski prevod. Strokovnjak za paleografijo in pomožne zgodovinske vede Božo Otorepec Je objavil original in prevod zamenjalne listine med' stiSkim opatom Petrom in Rudolfom Habsburškim. s katero je slednji dobil od sti.^kega samostana zemljišče »Gradec« pri Krki In tam na novo zgradil mesto, ki se imenuje »Ru-dolfswerde«. Objavljene tekste ilustrira tudi faksimile originalnega pergamenta, ki ga hrnnijo v Državnem arhivu nn Dunaju. . (Se bo nadaljevalo) Nb^ d4n\M/>C’' ISIII Nič ni prepozno! Tudi vi se lahko odločite še danes: za dopust bomo varčevali pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali pri njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! OBČANI! Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pri banki in pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in pri vseh poštah v Sloveniji. S tako hranilno knjižico lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in poštah na obnKMju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali pošta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vaš račun. - če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri njej vsak dan neomejene zneske. NAJVIŠJE OBRESTNE MERE vam nudi samo DBH Novo mesto: za navadne vloge 6.5 odst. in za vezane vloge 7 do 8 odst.! TAJNOST HRANILNIH VLOG JE ZAJAMČENA! Za hranjine vloge jamči država. In nikar ne pozabite: vezane vloge prinašajo večje obresti! TESTENINE Pekalele EKIPA TREBNJEGA — V PRVI SLOVENSKI LIGI. Odbojkarji Trebnjega, Id so osvojili prvo mesto v drugi slovenski odbojkarski ligi, so v nedeljo zmagali tudi na kvalifikacijskem turnirju za vstop v prvo ligo. V odločilni tekmi so po trdem boju premagali žilave odbojkarje Bovca s 3:1 (13, 6, —9, 13). Pred okoli sto gledalci sta sodila Debevc in Romili. Tretja ekipa, ki je imela pravico sodelovati na turnirju v Trebnjem, Radovljica, ni nastopila. Na sliki od leve proti desni: Slak, Opara, štor, Mrvar, Pavlin, Polanko; klečijo: Sila, Mišmaš in Babnik. Tri Dolenjke so bile prve v nedeljo je bilo v Ljubljani republiNko prven.st\'o v partizanskem luiioKoboju, na katerem je nastopilo okoli GOO tekmovalcev. Nastopili , NO tudi športniki iz NO^^CGA MESTA, CRNOMUA itd, Poseten uspeh so zabeležile najmlajše Dolence, saj so kar v treh kategori^h osvojile prva mesta. Tretje mesto pa je osvojila tudi vrnita mladink iz Novega mesta. Pionirice — višji razred: 1. ANITA GAJIČ — Novo me-sto; pionirke — srednji razred: 1. IVONKA ADLESIC. — Črnomelj; pionirke — nižji razred; 1. MAJA DOKL — Novo mesto: inladiuke — III. razred: 3. mest« — Novo mesto. R. K. Novomeščanke pete Brežičani tretji | f n ||*| {3||| nrki»i. Ri*A9i/»cani v nAHAlin etn. . V soboto je bilo v Novi Gorici republiško rtrvenstvo mlajših mladincev in mladink za atletski pokal SRS. Mladi NovomeSčani so zasedli v ženski konkurenci peto mesto, v moški pa sedmo. Boljšo rezultate so dosegli; ženske — 1. Jakše 7,9, 2. Ga/voda 8,0; daljina — Saje 4,55; višina — Lužar 1,35; štafeta 4 krat 100 - 5. No vo mesto 53,7; moški — 1000 m — Bučar 2,49.6; krogla — Komel 9,96; disk — Možina 33,02; višina — Dragoš 1,55. V novomeški ekipi so razen dveh tekmo valcev nastopili sami nionirji. I. G Železničar četrti v soboto in nedeljo Je bilo v Ljubljani ekipno republišl«) pr venstvo v balinanju. Nastopilo je 16 najboljših slovenskili ekip. No-TomeSčani so spet presenetili, saj so v močni konkurenci osvojili 6etrto mesto. Ekipa novomeškega Železničarja je pustila zadaj eki t« iz Kopra, Sežane. Maiibora Itd. R. M Brežičani so bUi v nedeljo gostitelji in organizatorji pionirskega republiškega prvenstva v rokometu, na katerem so nastopile ekipe Celja, Idrije, Tržita in Ure. žic. Kljub nepri&ikovanemu porazu z Idrijo so zmagali pionirji iz Celja, Brežičani pa so bili tretji. ObZTK Brežice je podelila najboljšim pionirjem diplome — prejel jo je tudi najboljši strelec na tiulrju Zagode iz Brežic Re-ailtati: Celje — Brežice 6:2. Brežice — TrŽč 10:8, Idri]a — Brežice 7:7 V. PODCiORŠEK KOŠARKA Novo mesto - Trnovo 45:71 Košarkarji Novega mest« sc spet razočarali svoje navijače, saj | so doma močno Rubili s povprečno ekipo Trnovega. NovomeSčani 90 trenutno v vrfiki krizi in so po obetajočem začetku postali povprečna ekipa. Domači košarkarji so preprič Ijivo porazili zadnje uvrščene Hrastničane, ki niso pokazali i. Guštin flO> in Ipavec (8). DR. GOR.\NIC ■mm. tradicija kvalitet Mrzlak - Krušič šesta bETI - Hrastnik 68:27 Na i«publiškem kegljaškem pr-veastvu dvojic sta NovomeSčana Mndak in Krušič podrla 1702 keglja in pristala na 6. mestu. Šentjanž bo dobit telovadnico SentjanSka osnovna šola bo gradila novo telovadnico, občina in drugi pa naj ji pomagajo dobiti denar. Tako se glasi eden izmed sklepov zadnjega sestanka predstavnikov TIS. šole, občine in medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo. Na tem sestanku so se tudi odločili, kakšno telovadnico bodo gradili. čas gradnje bo določen, ko bo dokončno znana predračunska vrednost in viri financiranja. Mladi Krčani med boljšimi v nedeljo je bilo v Krekeni prvo finalno republiško plavalno prvenstvo asnovnih Sol za posameznike in ekipe. Nastopilo je 142 tekmovalcev la 10 šol. Dobro so se odrezali krSkf učenci, saj so biU v vseh.kategorijali med najboljšimi in so *magaH v C kategoriji. Nekaj boljših rezultatov; moški — 50 m crawl: Hrastnik 31,2, Turk 30,8, Škafar 39,6; 50 m prsno: Pečnik 39,2; ženske — 50 m crawl: Erjavec 36,2; 50 m prsno: Preskar 46,6, Bizjak s Hcrmciikai ■ NOVO MESTO — V,6. kolu občinske kegljaške lige so igrali toJcole: Luknja — Vseh devet — 410:403, Šentjernej — Stari devet 320:423, Žele^čar — Krka 491:407 in Iskra — Luknja 436: 400. (J- M.) ■ PODBOČJE — Kot kaže, bp v tem kraju spet zaživel šport. I Po zaslugi aktiva ZMS Podbočje je Siortna dejavnost zaživela.' To dokazuje tudi prijetno nedeljsko popoldne, na katerem so se mladinci v nogometu pomerili = vrstniki iz Dmovega in Kostanjevice. V kratkem času so odigrali že pet tekem in petkrat znmgali^ ■ KOt:EVJE — Končano ]« tretje mladinsko šahovsko prvenstvo mesta na katerem je zmagal Mak-s Vovk, ki je vse partije do bil, le eno je remiziral. Drugi je S. Podkoritnik, 3.-4. mesto R. Karničnik in T. Rakovič, 5 B. Mohar. 7.—8. V lU^ovič in D. Blatnik. d S.) ■ LESKOVEC - Končano je prvenstvo osnovne šole v rokometu. Zmagala je ekipe 8. a, ki jr v linalu premagala 8. b. Najbolj gi strelec turnirja je bil J. Kržan. (B G.) ■ KBMEUl — Preteido nede Ijo je bilo na ribniicu meddru-jžn-sko ribiško tekmovanje v lovu rib s plovčkom. Pri članih je zma gal Stane Žabkar iz Kostanjevice, pri pionirjih pa njegov sin Igor. Branko Ciik iz Kostanjevice je bil najboljši pri mladincih V članski konkurenci je zinagala RD Novo mesto (Suh>. dr. Po-dergajs, Avsec, Kcek, Mertiol). pri mladincdh RD Kostanjevica — (Cuk, Kržišnik, Košak), Organiza cija tekmovanja je bila brezhib na. (N. N.) ■ BREŽICE — Končano Je prvenstvo gimnazije v košarki Zma gala je ekipa 4. b raareda, drugi je bil 4. a itd. Najuspešnejši strelci turnirja so bili: Bužančič 58, Geršak 50, Vrhnjak 46 itd. (B. G.) ■ CRNOMEU — Po nekaj le^ tih premora so ae ^pet 2brali Črnomaljski rokometaši in začeli vaditi. Trenutno trenirajo trikrat na teden in se pripravljajo na kvalifikacije za vstop v ligo. Ker so' v težkem finančnem stanju, jih bo prevzel BELT in bodo igrali pod njegovim imenom (E. C.) ■ NOVO MESTO — Čeprav še ni končano sindikalno teniško prvenstvo Novega mesta, je 4e znan zmagovalec; zmagala je ekir« družbenih služb, (C. Uhl, Splihal, i, Picek), ki je premagala vse svoje nasprotnike. (N N.) ■ MIRNA — Lovska zveza No vo mesto je priredila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. V ekipni konkurcnci Je zmagala LD Mirna — I. ekipa, pred LD Mirna — II., LD Trebnje III. in LD Gorjanci IV. itd. Med posamezniki so bili najboljši: Janez Bulc (Mirna) 246 točk, 2. Zakraj-šek (LD Milna) 231 točk, 3. Lužar (LD Gorjanci) 219 točk itd. (N. N.) ■ LESKOVEC — V prijateljski nogometni tekmi je 7. razred premagal 8. razred s 6:0. Zadetke so dali: Vrščaj 3, Srlbar 2 in Janc 1. (B. G.) ■ OZAIJ — Rokometaši Črnomlja 90 po dolgem času spet za igi^ v Ctelju in s tamkajšnjo ekipo igrali neodločeno 18:18. Najboljši pri Črnomaljcih le bU iz-re^ Goržek. (A. L.) ■ KRŠKO — Trener državne plavalne reprezentance prof. Mirko Mirkovič iz Beograda Je ra>zlmxiljive ZGODBE va.škesa. za.ščitii.i]xa> Nova matura - boljši uspeh Vaški zaščitnik Franc Luzar se je na smrt utrujen in lačen navsezgodaj vrnil iz gozdov v svojo leseno bajtico v Cerovem logu pod sivim Prežekom. Bila je nedelja, prvi dan v novembru 1942. Italijansko-legisfcična ofenziva, je divjala z vso silo. Gorjanci so bili obkoljeni in pod topniškim ognjem iz Novega mesta, Metlike m Karlovca. L^ke »rdeče kravate« so gnale pred seboj v gozdove legiste, ki so bili že na Miklavžu. Planinski dom gorjanskega birta Naceta Hiidoklina je bil v plamenih. Beli z Gracarjevega turna, ki jih je vodil lačen komandir (bilo ga je strah str^a skozi drobovje), so iz zvonika Miklavževe cerkvice ^ali s strojnico po temnih okoliških gozdovih, da so splašene srne bežale v doline. Cerovski Luzar je bil z Gorjanskim bataljo- g nom z zaščitniki, terenci in tnmiami un^ajočih M se kmet-ov v Keserskih blatih med Tixiinovim S vrhom in Krči na hrvaški strani gore. Ko so začele okoli kotlov, v katerih so kuhali vola, eksplodirati težke topniške granate, je bataljon razdelil svoje zaloge hrane in krenil nazaj čez gore; množace pa so se razbile v majhne skupine, da bi se lahko prebijale. Domačini so jih vodili po skritih gozdnih stezah. Tudi čevljarski mojster in veliki lovec Luzar, ki je poznal vse skrivnosti čudovite Trdinove gore, je z mihovškim Lojzem Mikcem svojo skupino samih tujcev varno pripeljal preko Plešev na kranjsko stran in z njimi prenočil v zaraščenih »gričih« nad »pragi« v Ko-bilskem jarku. Zjutraj jih je pustil na Kiri, kamor je že ponoči dospel tudi bataljon, in se, oprezovanje na vse strani, pritihotapil v Cerovi log. »Vsi sveti so,« je menil tast, »danes so šli legisti k maši in se ti jih ni treba bati; mimo se lahko naješ in odpočiješ in spet greš-« Vaški zaščitnik je legel in se z olajšanjem oddahnil. Tast je zaklal prašička in jetrca v ponvi so razširila po bajti prijeten vonj po praženi čebuli, ko se vrata hrupno odpro in se usujejo v kočo legisti. »V imenu zakona!« se zadere vodnik patrulje, »komandant Gracarjevega turna te zaliteva.<< Vaškemu zaščitniku je postalo vroče. Legisti so bili, razen nekega krepkega hajduka od Stopič (kjlicali so ga Matija), sami domači kmečki fantje, Potočarjev Jože iz Gorenje stare vasi in robati Ločani v og^iljenih kmečkih kamižolah in zamaščenih klobukih. Na ramah so nosili smešno dolge francoske puške »lebel« na tri patrone, zastarelo dediščino s solunske fronte v prvi svetovni vojni. Lužarjevega strica iz Cerovega loga so vsi iz patrulje dobro poznali in tudi vedeli, kaj je počel zadnje leto. čevljarju se je slabo predlo. »če boš samo mrdnil, boš na mestu ubit!« je zagrozil boli komandir. Legisti so vaškega zaščitnika z nasajenimi bajoneti obstopili in krenili proti Gracarjevemu turnu na pobočju vinorodnega Tolstega vrha. Ura je kazala komaj sedmo zjutraj. Jetnika so pahnili v mračno luknjo v pritličju južnega grajskega stolpa. V zaporu je ždel še neki partizan, bolničar, ki so ga ujeli na Tolstem vrhu. Doma je bil od Bele cerkve ali morda od šmarjete. Mmili sia dve doigi uri tesnobnega čakanja. Nekaj jetnikov so legisti že posu’eliii in jim v samotni grapi blizu gradu s krampi razbili črepinje, ker niso hoteli hitro umreti. Tisti stard Kramarjev Lojze z Grb in nekateri njegovi pajdaši niso poznali šale- V vratih je zaškrtal ključ. Stražar je čevljarskega mojstra odpeljal k zaslišanju. V veliki grajski sobi je sedel pri mizi za pisalnim strojem mlad tujec, neki begunec Slapnik iz štajerskih Konjic. že pred več kot letom dni so ga bili poslali iz Ljubljane v Šentjernej za komi j a v farovško kon-sumno trgovino, ki jo je bil ustanovil še stari skopuški župnik Lesjak in so se zbirali v njej voditelji Koroščeve stranke. Slapnik je imel nalogo zalezovati v Šentjerneju netilce vstaje. Mislil si je, da bo pač najbolje, če začne obiskovati kar propagandista Osvobodilne fronte, pa se je tepec tam kmalu sam tako izpridil, da že konec leta ni bil za drugo rabo, kot da je za kaplanom Mohorjem nosil od vasi do vasi in od hiše do hiše cenen Marijin kip iz pobarvanega mavca, ko sta čudna misijonarja po družinah opravljala pobožnost prvih petkov in je goreči farovški poli-domovine, previdno molčal, kakšne »sovražnike« tik oznanjal križarsko vojno proti »sovražnikom ima na umu. Nekam otožni Mohorjev ministrant, ki je sam izgubil dom in moral bežati pred tujimi osvajalci, ni postal nikoli prav zavzet legist. Vaškemu zaščitniku je brlela drobna lučka upanja, da se bo že kako izmazal vsaj iz najhujšega. (Se bo nadaljevalo) Nova matura uspešno prestala prvo preizkušnjo lično znanje francoščine in filozofije Od- še ena generacija novomeških gimnazijcev je zapustila učilnice in se z maturitetnim spričevalom v žepu optimistično napotila v prihodnost. Letos je pred maturitetno komisijo stopilo 61 dijakov. Po pismenem preizkusu sta bili dve dijakinji z odličnim uspehom oproščeni ustnega izpita. Maturo je naredilo 51 dijakov, drugi pa bodo imeli še eno priložnost jeseni. Za izid izpitov so dijaki zvedeli v petek, 20. junija. Hkrati so najboljši prejmi knjižne nagrade. O uspešnosti letošnjih maturantov in o maturi na splošno sem se pogovarjal z ravnateljem novom^ke gimnazije, s tov. prof. Veljkom Troho. Po njegovem mnenju je letošnja matura precej uspešnejša od prejšnje, znanje pa Je boljše. Dijaki so predvsem zadovoljili z znanjem francoščine in filozofije, pri kateri preseneča bogastvo izražanja. Letos so dijaki prvič delali novo maturo, ki obsega slo- venski jezik, zgodovino NOB z ustavno ureditvijo. SFRJ, tuj jezik ali matematiko in predmet po prosti izbiri. Prednosti nove mature so se pokazale zlasti pri zgodovini NOB z ustavno ureditvijo SFRJ, saj je bil res že skrajni čas, da se ta predmet uvrsti v maturo. Moti le, da so di- • jaki kot četrti predmet največkrat izbrali predmet, ki ga na gimnaziji poučujejo samo eno leto. Zmanjšalo se je tudi števUo matematikov. Razveseljivo pa je, da se je pri pismenih izpitih iz tujih jezikov več dijakov odločilo za proste spise, kar kaže, da zaupajo svojemu znanju. Resnično škoda je, da so seminarske naloge, ki so letos samo pogoj za nadaljnje opravljanje izpitov, postale manj pomembne in bodo verjetno sčasoma popolnoma odpadle. Skoda je tcftn večja, ker so bile nekatere v prejšnjih letih res dobre in izvirne. RAJKO VtJKADINOVIĆ Levstikove nagrade Letos so že dvajsetič pode- | lili Levstikove nagrade. Dobili so jih: akademska slikarka Alenka Gerlovič za delo »Likovni pouk otrok«, novinar Janiez Stanič za knjigo »Onkraj Kremlja«, karikaturist Božo Kos za ilustracije v knjigi »Veliki in mali kapitan« ter pisatelj Smiljan Rozman za mladinsko delo »Re- j porter Tejč poroča«. Nagrade so prejšnji teden slavnostno podelili v NUK v Ljubljani. Letošnja podelitev Levstikovih nagrad je jubilejna. Mladinska knjiga je do zdaj to nagrado dala 73 avtorjem, od tega 57 za slikarska dela. Prvi Levstikovi nagrajenci so bili med drugim pisatelj Lovro Kuhar — Prežihov Vo-ranc, France Bevk in Tone Največjna nagrada za iiajnilajše j® bila: sedenje v »Kurii*ju« in plezanje pod krili velikega ptiča, ki je zbujal spoštovanje. (Foto: Slavko Dokl) Veliko veselje za male občane Seliškar. Kam pripeljijo slabi vzgledi! Na begu iz Radeč sta fanta vlomila pri Klatnusu na Vrhku, nato pa obsodba pred sodiščem ~ Okrožno sodišče v No\'em mestu je obsodilo A. R., komaj. polnoletnega priučenega mizarja iz Slovenjgradca na 10 mesecev zagara. Priznal je, da je pobegnil iz pobolj- Kako upepeliti steklo? _Ko so na zadnji seji občinske skupščine Kočevje razpravljali o obveznem odvozu smeti, je neki Odbornik resno predlagal: — Predlagam, da sprejmemo tale sklep: prebivalci mesta lahko mečejo v smetnjake le pepel, se pravi, da morajo vse smeti in odpadke doma skuriti. Predlog je izzval bučen smeh, saj si ostali odborniki verjetno niso mogli predstavljati, kako bi lahko skurili oziroma upepelili nekatere odpadke, na primer steklo. Smeh pa bi bil verjetno še večji, če bi vsi odborniki vedeli, da najnovejši blok Đ Kočevju 7iiti dimnikov nima in tako stanovalci ne morejo zakuriti niti papirja! ševalnega doma v Radečah skupaj z mladoletnikom. Imela sta domske oibleke in niti ficka v žepu. Na vsak način sta hotela priti do civilnega oblačila in nekaj denarja, zato sta že med potjo delala načrt, kako si bosta pomagala. Ko sta. prišla do Klatnuso-ve hiše na Vrhku pri Tržišču in ugotovila, da ni nikogar doma, sta dobila lepo priložnost za uresničitev zamisli. A. R. je stražil pred vrati. mladoletnik pa je vlomil v hišo in v Klatnusov nahrbtnik nabasal 10 kg moke, 1 kg soli, kruh, bundo, hlače, denarnico in 210.00 din gotovine. Nahrbtnik z živili ’ sta pustila v gozdu, denar pa sta si razdelila. Odpeljala sta se na Reko in tam kaj kmalu -porabila Klatnusov denar. Sodišče sploh ni dvomilo o obtoženčevi kridi. razen tega je podvig pri Klatnusovi hiši sam priznal in ga natančno opisal. Spet pa se je i^aza-lo, da so mladeniča privedle na zatožno klop neurej-sne družinske raamere: v lastni materi je dobival slabe zglede in že v rani mladosti se je srečal s kriminalom. SEVNIŠKI GRAD: Si>oštljive stavbe ne načenja samo zob časa. (Foto: M. L.) Sramota za ves kraj Turistični delavci lahko samo nemočno gledajo, kako propada zgodovinski sevniški grad Skupina tujih gostov si je minuM četrtek želela ogledati sevniški grad, toda stano%'al-ca 'jim tega niso dopustili. Tujci so s: zaradi vrišča ti- Janiarji in strokovnjaki za jame, ki so si pred kratkini ogledali Cmo jamo v Mali gori med Kočevjem in Ribnico, so bili enotnega mnenja, da je ta jama primerna za turis^tične namene. Z malo siro.ški bi se dala urediti. Jama je zelo bogata s kapniškimi tvorbami. Na sliki: udeleženci II. zbora slovenskih jamarjev prwi vliotlom v črno jamo. (Foto: Primc) ščald ušesa ia niso mogli razumeti, kaj se dogaja. . »To ni nič, ko bi vi vedeli vse, kaj se tu dogaja. 2al mi ‘js ssmo, da smo prišli v Sevnico on sein vtaknili denar. Zlobni ljudje nagajajo na vse načine,« je tarnala Marija Repše, Lastnica gostišča na sevniškem gradiu. »To je sramota za Sevnico; grad, zraven katerega je znamenita Lutjova klet, je bil ob koncu vojne nedotaknjen, zdaj pa sp stanovalci, ki so se natepli od vsepovsod, naredili že veliko škode. Kot predsednik tuiristdčnega društva sem se zavzemal, da bi ljudi izselili v druga stanovanja, vendar se nam t,o ni posrečilo. Zakon jih preveč ščitd,« je dejal Jože Smotloj, turistični delavec. Tiu'lstlično društvo je Halo zdoij vsem stanovalcem pisme-ne odločbe, naj prenehajo uničevati družbeno pre-moženje, ter dodalo seznam praznih stanovanj, kamor bi se tli stano'valcl laliko Izselili. Na ta način bo društvo poskušalo pripraviti grad za postopno urejanje. Ce se bo vse to posrečilo, je veliko vprašanje. Vsekakor pa je to, kflir se dogaja na sevniškeni gradu, sramota za meito, ki si izletni.škega tU' rizma brez svojdh največjih manienitosli nitd zamišljati ne more. M, L. četrtefc. Ob osmi uri zjutraj. Sto šestdeset parov ra-dovediMi’ in iskrečih se oči. V sončnem jutru sončen smeh. Pričako^js. Skratka: »malčki«, »sredinčki«, in »velčki« vseh novomeških vrtcev na poti r-a piknik v Prečno. šumeli roj, ki je v avtobusu po st^ri slovenski navadi prepeval, je presenečeno utihnil pred odprtim hangarjem. Avioni! Avioni!!! Ta »zaresni« avioi^i, tako blizu, da so se jih 18*^0 dotalmUi! In prijazni stPci v kombinezonih, ki so ji*^^ i?iarsikaj pojasnili. In ko ^ »šice« natakarice poskrbele, da §0 bili polni tudi želodčki, se je začel najbolj mikavni paše za oči. V zrak sta se dvignila »Kurir« in »Ma^^a«! Navdušenje je bilo podobno mrzličnosti na udarni Nogometni tekmi. Sledili strokovni komentarji pet in šestletni- kov. po i^anjši anketi, kaj bo kdo, ^0 bo velik, so deklice povc^le oči, češ kaj te pa »bri^«. fantje pa so kar po vrsti zatrjevali, da bodo piloti; je bil selo pilot v vesolj*^ raketi; vse pa je posekali, neka punčka, ki je važno i^J^viia, da bo kar — raketa! tretjem letu, ko je »Kurir« ^Pustil vlečno vrv med bi ob vri^u, ki se j® .^^egel, od zavisti pozelenet tudi priznano hru-inni Vesolj s ko razburjenj* Je malce poleglo, začele sf se igrj.g navr/.n"*® narave. V gozdi- čku so ^>'i’oci odkrili gosji par, dv» feaana v kletki, štiri teden dni stare račke, ^ katere je neka vr-tičkari<’'® izjavila, da jih je mama pravkar »izrodila«. Na kar je bilo rumeno-^^javGlo-železno in nekako veliko kot manjši bager, so fantje preskušali svoje *P*^otske« .sposobnosti... mt m Vračali so se precej bolj mirni, utrujeni in že dremavi, šicam vzgojiteljicam pa je bila naj večja nagrada za domiselni izlet iskrena otroška radost, ki jim je še zmeraj žarela v očeh. ALENKA BOLE-VRABCEVA SO MEDVEDJE POCENI? Če lovci ne morejo, naj bi pa medved plačal prospekt Lovci nočejo prispevati za prospekt, hkrati pa bi za divjad lahko dobili več Predstavniki lovskih organizacij iz kočevske občine so zavrnili prošnjo kočevskega Turističnega društva, naj bi njihove or-ganizacije prispevale po svoji modnosti za izdajo prospekta. Kot smo zvedeli, so ta svo] sklep utemeljili s tem, da ne potrebujejo reklame, ker imajo vso divjad za odstrel prodano že za nekaj let vnaprej, in da bi pomenil prispevek za prospekt razmetavanje družbenega premoženja, s katerim so dolžni skrbno gospodariti. Po drugi strani pa smo iz zanesljivih virov zvedeli, da )e neka lovska organizacija iz kočevske obč-čine dovolila inoiemske-mu lovcu odstreliti medveda, ki je bil vreden 100.000 din (nekateri trdijo, da tudi več), le za 10.000 din ali morda nekoliko več. Barvni prospekt kočevske občine, ki bo izšel julija letos, bo veljal 35.000 din. Se pravi, da bi samo z razliko med sedanjo vrednostjo odstreljenega medveda in iztržkom zanj lahko izdali 2, 3 ali morda ?elo 4 barvne posnetke! Lovci pa so se branili pri-spevati za prospekt 100 ali nekaj 1000 din! Lovci imajo prav, da več divjadi ne morejo dati odstreliti, kot je zmogljivost lorAšč. Pozabljajo pa. da bi prav zaradi reklame bilo zanimanje za lov na Kočevskem večje in da bi zaradi večjega povpraševanja lahko isto divjad dra žje prodali Izdatek za prospekt torej ne bi bil razmetavanje družbenega premoženja, ampak nasprotno! Ob koncu š»ilskesra leta je tovarna pletenin »RAsICA« iz Ljubljane obdarila nekaj učencev iz šol Koprivnik in Trava na Kočevskem. Na sliki so vsi štirje osmošolci iz Trave, ki si s svoj« tovarišico Nado V’reček o,»jledujej<» darila iz RAŠICK. (Foto: M. Vesel) Za duševno hrano skrbijo, za telesno pa bolj slabo Cerkev pri Novi Štifti, ki je kulturnozgodovinski biser, obnavljajo - Blizu ni gostišča Cerkev pri Novi Štifti, ki je kulturnozgodovinski biser, bodo obnovili ,da bo dostojno pričakala svojo 300-letnico, V Osredek ni stopila tur-eva noga v občini je majh- na vasi<5®^ ^®redek z nekaj hi-.šami, K^’^'O'r po zagotavlja-, nju ni stopila tuj- čeva hO^ • Vasica je izredno odmakni® ni pristopna z avtomo'’' nima elektrike, ne teko^.'^^de, ne radia, ne transisi^'®- Edino glasilo iz zunanje^ sveta, ki pride v ta kraj, Dolenjski Ust. v lisiii! Urejen koncertni prostor za žabe stanovalci ribniških stolpičev- se zahvaljujejo izvajalcu del, ki je urejal okolico njihovih stolpičev. Izvajalcu — pravijo, da je bilo Stanovanjsko loomu-nalno podjetje — ni uspelo samo lepo urediti okolico, ampak jo tudi spremeniti v žabje kulturno središče, saj se tu ob večerih vrste koncerti v stilu »rega rega, kvak kvak«. Staiiovalci pravijo, da prej niso imeli urejene okolice, pa tudi žab ne. Pri urejevanju okolice l>o so sem prlpeljaU in nasipali zemljo, ki ne prepušča vode. Tako ostajajo tu po deževju luže, v katerih so se zaredile žabe. ki jo bodo proslavili, kot «?mo zvedeli, leta 1971. Na delu je že pozlatarski in rezbarski mojster, ki obnavlja oltarje. Zavod za spomeniško varstvo pa je tudi že namenil 20.000 din (ta denar bo dobil iz skla. da za pospeševanje kulturne dejavnosti pri republiški skupščini) za olepšavo zunanjosti cerkve. Cerkev pri Novi Štifti pogosto obiskujejo (tudi z avtobusi) turisti iz Italije, Avstrije in od drugod, žal pa v njeni bližini ni nobenega gostinskega lokala. Tako turisti, ki so lačni in žejni, ne morejo zapraviti denarja. Gostinski lokal bi se tu gotovo zelo obnesel. Odprl naj bi ga kakšen zasebnik, morda cerkev ali kdo drug. Dokler pa gostinskega lokala ni, bi bilo prav, da bi predstavnik cerkve napotil turiste na kosilo v ribniško RESTAVRACIJO. Tako sodelovanje bi prispevalo k boljšemu počutju turistov, ki bi tako zapuščali Ribniško dolino zadovoljni. Takle primopredajnik so ukradli v NOVOTEHNI. Drzna tatvina v Novem mestu 14. julija okoli 3. ure je nekdo s kamnom razbil izložbeno okno v trgovini NOVO-TEHNA ob Cesti komandanta Staneta v Novem ijiestu ter ukradel dva brezžična telefona »voki — loki« (Japonska) v torbicah, ki imata napis »Standard radio corpor,« UJV Novo mesto prosi občane, da bi hitro javili postaji milice, če bi kaj vedeli o tem ali pa morda ukradene predmete tudi videli pri kom. Tiste, ki stanujejo blizu trgovine, kjer je bil vlom, pa UJV prosi, naj povedo kriminalistu Francu Vrečiču vse. kar vedo morda o tem vlomu oziroma javijo, če so v času vloma koga videli v bhžini trgovine. BELE DLANI Pravzaprav še zdaj ne vem, zakaj sva se razšla, zakaj sva se morala odpovedati sreči, ki sva jo uživala. Zakaj? Dve leti sva se ljubila. Doživljala sva trenutke čudovitih, brezskrbnih dni. Zaupala sva si, razumela sva se, nikdar se nisva rada sporekla. ŽPivela sva v ljubezni. Rada sva se imela, nisva gledala na barvo kože. Bil si črnec, z značajem, ki sem ga občudovala. Rada sem te •imela, tvoje temne roke z belimi dlanmi, ki so me gladile po laseh. Se še spominjaš, kako si mi večkrat dejal: »črnci smo temne polti, le dlani imamo bele. A še nekaj je, kar je bolj belo od snega — to je naša notranjost. Nekateri belci pa imajo le belo polt in nič več. Njihova notranjost pa je črna, bolj črna od barve naše kože...« Midva sva se razumela, kajti jaz nisem bila nikoli med tistimi, ki črnce zapostavljajo. Spomini, spomini! Vse še natanko pomnim, dragi. Vse je še ostalo! Miza v menzi študentskega naselja je ista, le naju ni več tam; najin kotiček v Tivoliju je še tak, kot se ga spominjava. Zdi se mi, da naju pričakuje. A naju ne bo. Zakaj nisva več brezskrbna študenta, zakaj se več ne kepava in ne letava za krili pisanih metuljev? Nič več se ne drživa za roke, najinih nežnosti ni več. Kje so tvoji poljubi, s katerimi si me obsipaval? Si mar pozabil na tisti -večer in trenutek, ko si mi prvič zašepetal; »Kako rad te imam, ljuba!« Sedela sva na pečini ob morju, na nebu so se prižigale prve zvezde, rnor-je in nebo sta se prelivala v tisočerih odtenkih modrine. Objel si me čez rame in mi pokazal zvezdo, ki si jo na nebu prižgal zame. Vprašala sem te: »Je to zvezda sreče?«. Odvrnil si mi: »Rad bi, da bi bila, a ne vem, če je.« Kako srečna sva bila takrat! Morje nama je šepetalo nežno rne-lodijo valov, ki so se zaganjali ob obalo. Drobne kapljice so se razprševale ob dotiku z mogočnim skalovjem in naju osveževale. Pesem morja, globina neba, mar lahko to harmonijo še kdaj izbrišeš iz svojega spomina? Nenadoma sva zagledala na obzorju ribiške ladjice. Drobne lučke so se prepletale in se pomikale sem in tja. Tudi midva sva bila kot te majhne svetilke, prepletala sva se, dopolnjevala in plamtela. Zapel si mi črnsko pesem in tvoj mehki, otožni glas mi je povedal, da je žalostna. Prosila sem te, da bi mi jo razložil. Povedal si, da poje pesem o materi, ki je umrla zaradi žalosti, ker se edini sin ni več vrnil domov v Afriko. Pela je tudi o prostranih riževih poljih ob Modrem Nilu, o poljih v Sudanu, o Rdečern morju... Tega mi nisi sam razkril; preveč te je spominjalo na domovino, bolelo te je, vem. Pesem me je presunila. Kot globoka rana, tako me je zapeklo v srcu. Slutila sem, da pogrešaš domovino in do-fhače. Toda o tem mi nisi nikdar govoril, nikoli mi nisi z besedo omenil bolečine in domotožja. Nisem te hotela raniti še bolj, zato te o tem nisem spraševala. Oprosti, prosim! Ko pa si mi takrat sam razkril bol, sem čutila skupaj s tabo, oba sva jokala. Vedela sem, da boš nekoč odšel med svoje, da boš moral iti, ker je tvoje mesto drugje. Slutila sem, da bo nekoč ta dan prišel, in z žalostjo sem mislila nanj. A takrat, ko sva, bila skupaj, nisva niti ti niti jaz pomislila na ločitev. Zakaj bi si grenila lepe dneve? Toda prišlo je neizbežno slovo. S sklonjeno glavo sem stala na letahšču. Poslednjič sva se držala za roke, vedela sem, da je zadnjič. Nisva govorila, čemu? Čemu bi si obetala nekaj, kar ni uresničljivo? Zakaj bi lagala drug drugemu, ko pa sva oba poznala resnico, ki je bila trda in neizprosna. Nisva si rekla, da se bova še videla, nisva si obljubila zvestobe. Za slovo si mi nežno dvignil glavo, zadnjič so se srečale najine oči, poslednjič sva se poljubila. Nisva mogla govoriti. V grlu me je stiskalo, solze so mi tekle po licih. Zadnjič si mi jih obrisal. Tedaj sem videla, tudi ti si jO; kal. Kot takrat ob morju! Preden si vstopil v letalo, si mi še enkrat pomahal. Potem te nisem videla več, nikoli več. Ostala sem sama s svojimi spomini. Na steni moje sobe visi slika, ki si mi jo podaril ob odhodu. Na njej sta upodobljeni dve držeči se roki: prva je bele, druga pa temne polti. Vsak dan me spominja nate in na ljubezen, ki sva jo uživala. M. G. (Zgodba je bila nagrajena s peto nagrado — 200 din — našega natečaja »STE IZKORISTILI VSE SVOJE SPOSOBNOSTI?«) V nedeljo vabi Šentjernej! Za nedeljske konjske dirke v Šentjerneju je veliko zanimanja; prijav je letos precej tudi zato, ker je prvič organizirana »Konjska dirka Slovenije«, na kateri nastopajo zlasti ljutomerski kasači. Prvi tek nove dirke je bil v Ljubljani, drugi bo v Šentjerneju, tretji v Ljutomeru in četrti v Mariboru — Klub za konjski šport vabi ljubitelje na veliko prireditev, ki se bo začela v nedeljo ob 14. uri! i RAZGOVOR S STANETOM KAVČIČEM V ČATEŠKIH TOPLICAH Oj, to hrepenenje po samostojnosti Pogumneje odpirati vrata gospodarskemu napredku Predstavniki gospodarskih organizacij iz brežiške cbčlne so danes teden v Cateških Toplicah pozdravili v svoji sredi predsednika slovenske vlade Sta-ne*"?. Kavčiča V pogovoru z njim’ se je zairžal dobri dve un. Infor-m?cijj o občini je podal Vinko Jurkas. Poudaril je, da je občina Breike pretežno kmetijska, saj se s kmetijstvom preživlja 40 odst. prebivalstva. industrija je šibko razvita medtem ko so šjlstvo, zdravstvo in druge službe na solidni ravni. Tovariš Kavčič se je najprej zanimal, na katerih vejah gospodarstva gradi skup ščina razvoj v prihodnje. V odgovoru je tovariš Jurkas pojasnil, da so to predvsem tovarna pohištva, obrat Industrije motornih vozil, obrat BEn*I, turizem in trgovina ter rudnik Globoko po modernizaciji. V kmetijstvu je Vinko Jur kas navedel težave zaradi razdrobljenosti zemljišč. V ob-čkii je na 12.000 ha površine kar 12.000 kmečkih gospodarstev Stane Kavčič je na to pojasnilo dejal, da je tre- ba še naprej pričakovati raz slojevanje vasi, saj je ob teh pogojih nemogoče zadržati na kmetijah toliko ljudi. Izjavil je, da bo treba spremeniti zakon o zadru^štvu in z novimi ukrepi omogočiti kreditiranje zasebnih kmetov. Domačinov dovolj, so<;edov premalo Vlado Podgoršek, direktor Zavoda za kulturo o XXII. srečanju dramskih skupin Slovenije v Brežicah: »Domače občinstvo se nam na teh prircditvali ni izneverilo. Ob večerili je bilo v dvorani po 400 gledalcev, za popoldanske predstave pa so prodali po 200 vstopnic. Iz krške občine so prihajali le red-kokateri posamezniki, čeravno smo računuli tudi na skupine iz pod,|etij in tehniške šole.« Prekupčevalci od hiše do hiše Na pragu turistične sezone zmanjkuje teletine. Prav iz Splita prihajajo v breži&ki o-koliš ponjo in preplačujejo teleta. Odkupujejo jih po 1.000 din. Zaradi tega predvidevajo v obfini, da bo za telečje meso poleti nekoliko zadrege. Najbrž bodo tudi cene za nekaj odst. poskočile. Nekateri m«ujo, da bi jih kazalo spro-stiti, ker bi se na ta način najlaže otresli prekupčevalcev. In meso bi ostalo doma. Hvala krvodajalcem! 19. in 20. junija je bila v Brežicah krvodajalska 'akcija.. Odzvalo se je 180 ljudi. Najboljši kolektivi so bili: trgovsko podjetje KRKA. obrat IMV in skupščina občine Brežice. Iz teh delovnih organizacij je dalo kri po 15 delavcev. Pohvalo zasluži tudi osnovna šola Cerklje, od koder je darovalo kri 13 učiteljev. Med krvodajalci so tokrat prevladovale gospodinje. Tovarna pohištva ni izpolnila obljube, čeravno ima zaposlenih največ delavcev, je bilo krvodajalcev le 7 Ljudje so se pritoževali tudi zaradi te|a, ker je bil med zdravstvenimi delavci odziv zelo majhen. Zlato, srebro in bron za šolarje Med učenci je vsako leto več tekmovalcev za Kajuhove bralnfe značke. V tem šolskem letu je dobilo na brežiški šo- li 114 učencev bronasto značko, 33 srebrno in 22 zlato. V Dobovi so razdelili 28 zlatih, 24 srebrnih in 21 bronastih značk. Na Veliki Dolini je bilo 5 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih. V Globokem so prejeli zlato 3 učenci, srebrno 8 in bronasto 9 učencev. O položaju v svojih delov nih organizacijah so predsed niku IS poročali predstavni ki AGBARIE, Gozdnega go spodarstva, obrata Slovenija vina, METALA In Čatoških toplic. Tovariš 'Kavčič je vsem priporočil, naj se veža jo na gospodarsko mojnc? oi ganizacije zunaj občinskih meja brez predsodkov do trgovskih podjetij. Za občino je pomembno, da prinesejo vanjo denar in da se razvija sodelovanje v obojestransko korist. Kritiziral je težnjo po samostojnosti za vsako ceno Milan Šepetave mu je med drugim pojasnil, da se občina že nekaj let ni zapirala, da pa je imela smolo pri iz biri partnerjev, kajti večiaia obratov v okviru novih pod jetij ni kaj prida napredovala. J02ICA TEPEY Turistično društvo na Velikih Malencah Vaščani Velikih Malene so v maju ustanovili turistično društvo, ki naj bi razvilo na desnem bregu Krke vse do gostilne Hrovatič turistično dejavnost. V letni sezoni prihaja tudi na to območje vedno več turistov, saj nudi prostor ob Krki prijeten oddih. Za predsednika turističnega društva je bil izvoljen Milan Kreačič iz Velikih Malene. Zaloga za hude čase Občinski odbor Rdečega križa se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem rabljene o-bleke in obutve v Brežicah in Artičah Zbiralna akcija je bila zares uspešna. V skladišče Rdečega križa so prijieljali okoli 3.500 kg podarjenih o-blačil in čevljev. Zalogo za hude čase in za ljudi, ki so že zdaj v stiski, je še povečala pošiljka iz Ljubljane, teh. tala je 2.000 kg. mmrnm NOVO v BREŽICAH IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiSki porodnišnici rodile: .'\n«-Marija Balje iz Bo^tanja — Dušana, Terezija Lorber iz Mrzlave vasi — Brigito, Tere7.i.ja Kežniaii iz Malega Obrežji — deklico, Bojaiia Ba-iiovič iz Gredic — Bojana, Pavica I.jirter iz Donje Purganije — deO'ka, Nada Ilič iz Bregnne — Ni-kola,Jožefa (iolob iz Osredka — Alojza. Fraiićiika l.avrin»ek s Trske gore Ivanko, Marija Dcnžič iz KrSkega — Melito, Terezija Kranjc s Senovega — Marka, Justina Sintič iz Hrastka — dečka, Mira Prekratič iz Podgore — Ivico, .Ana >*acok iz Leskovca — Mojza ■ BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponet^rečili In iskali pomoč: v brežiški bolnišnici; Franju Mi^er, sin delavca iz Moravč, te je zbodel z vilami v desno nogo; Alojz Tomšc, zidar iz Čerine, je padel s kolesom In .si zlomil levo nog:>; Branko Uoriliak, dijak iz Cnteža. sl je pri igranju nogometa zlomil dtK>no nogo. ■ l>AN \ARNl»STl OlItOK V I'ROMICTL so v brežl.^tl občini 17. junijti lepo proslavili. Na kri-žiSfiih v Brežicah, na Čatežu, v Kriki vasi, Cerkljah. Kapelah v Dobovi. Globokem in na Bizeljskem so učenci skupaj z miličniki za kratek Cas ustavili promet. Vocnike so v zahvalo za pox>r nnst do otrok na cestah obdarili s fcjpki cvetja. Pred poslopje.m občinske skupžSčine v Brežicah Je posdravilo voznike nud sto otrok osnovne šole bratov Ribarjev. Dvakrat o ustavili promet Vozniki so s<* zalivttliH učencem za pozdrave in šopke. LetoAnja akd Ja za dan varnosti otrok v prometu Je bila usp>ešna. Pomagali so tudi člani AMD Brežice. V prihodnje tx) imela ie večji obseg, da BREŽIŠKE VESTI tK)do otroci pre.stregU člmveč vo znikov in jih opoEorill nase, in na providnost med vožnjo. ■ PO--20.30 Nove plošče RTB, obvestila in reklame; 20.30—21,15 Gla.sbena oddaja; Izbrali ste sami. NKUKI JA, *9. JIMJA: ll.(K) — Domače zanimivosti — SZDL da nes — Komentar seje občinske skupščine Krško — Za naše kmetovalce: Zemlja in gnojenje travnikov po košnji Prijetno nede IJo vošči an.sambel Vilija Petriča — Magnetofonski zapis: Tovarna pohištva Brežice dane« In lutrl' — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov; 13.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TORKK, 1, JliMJA: 18.00-19,00 Svetujemo vimi — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene Sole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in filmski pregled: 19.00-19,30 Mladinska oddaja; Obisk i'rt aktivu PPV v Dobovi. Po končani osemletki su dekleta s Senovega, Velikega Kamna, Koprivnice iii dragih krajev najraje poivščejo, kruh v obratu sevniške LISCE v Senovem. (Foto: Jožica Teppey) Nevaren obvoz po ozki cesti Kostanjeviški most, ki povezuje mesto z Brežicami in Krškim, bo zaprt ves junij in še del julija. Temeljito ga morajo popraviti, ker vožnja z avtobusom in tovornjaki pc njem ni bila več vama. Ves promet je zdaj usmerjen mimo kostanjeviške osnovne šole na cesto proti Podbočju. Ta je zelo ozka in nevarna, ker se promet odvija v obeh smereh. Srečanje ni povsod možno in vedno se mora eden od voznikov umakniti z dolgo vzvratno vožnjo. Vsak deseti šolar v kolonijo v ponedeljek, 23. junija, je odpotoval povprečno vsak deseti učenec kostanjeviške osnovne šole v kolonijo. Preživeli bodo ob morju nekaj prijetnih dni. Za njihovo varnost in udobje bosta skrbeli dve tovarišici V kolonijo so sprejeli predvsem zdravstveno in socialno ogrožene otroke Mirni grdjski stanovalci Od lanskega decembra dalje prebivajo v brestaniškem gradu turisti, posebne vrste. To so skupine delavcev, ki so zaposleni pri modernizaciji železniške proge. Turistično društvo jim je ponudilo streho potem, ko so predstavni ki železmških podjetij zagotovili. da bodo stano\-alci mir. ni in da bodo vse pošteno plačali. Nekateri domačini so imeli pomisleke, pa se je pokazalo, da so bili odveč. Niti muzej hiti gostišče nista v ne. varnosti, v turistično blagajno pa se bo do konca leta steklo 48.000 dinarjev, kar tudi ni od muh. Z mopedom v tovornjak 23, maja zjutraj Je Mato Badrov 12 Cerkelj vozil tovornjak proti Vol. Malenc&m. Zaradi okvare Je obstal na desni strani ceste Za njim Je tedaj privozil mopedist Franc Velič iz Izvira, ki Je peljal tako tesno mimo tovornjaka, da je trčU vanj. Prt tem se Jc težje po. Škodoval in so ga odpeljali v bre tiSko bolnišnico. Na vozilih je za okrog 900 din škode V prodajalni PLASTIKA ČEVLJI pri tržnici v Brežicah vam nudimo veliko izbiro čevljev in izdelkov iz plastike Prepričajte se! Poročilo o referendumu Občinsfka volihia komisija Krško o ugotovitvi iasiida glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo osnovne šole v Krškem za območji krajevne skupnosti Krško in Zdole, ki je bil dne 22. junija 1969. Po pregledu glasovalnega gradiva je občinska volilna komisija v Krškem ugotovila, da je bil izid glasovanja takle: št ; Glasovalno mesto vol Število vpisan. volivcev Skupaj Glasovalo DA NE > v O > C) c3 'Z im 1. Spodnje Pijavšfco 47 41 22 16 3 2. Zgornje Pijavško 52 42 32 10 — 3. Cesta 71 58 39 19 — 4. Gora 173 139 75 56 9 5. Grič 155 139 110 29 — 6. Krško — šo’a 550 436 304 125 7 7. Krško — zavarovaln. 2ir 185 135 50 — 8. Krško — dij. dom 97 86 77 9 —. 9. Trška gcra 175 140 102 36 2 10. Sotelsko 85 74 63 11 11. Sremič 136 96 84 12 12. Bučerca 70 70 63 3 4 13. Kremen 119 105 98 7 14. Videm — šola 218 188 155 15. Videni — Elektro 754 604 535 69 16. Videm — Piorur 558 505 480 18 7 17. Videm — st. vrtec 97 90 82 8 16. Stara vas 374 344 3 i 19. Dolenja vas , 227 176 141 31 4 20. Stari grad 446 359 304 53 2 21. Zdole 301 261 216 40 .1 22. Ravne ' 143 123 83 37 S 23. Kostanjek 105 61 53 8 — SKUPAJ: 5.163 4.326 3.597 683 46 Po navedenem izidu glasovanja ugotavlja občinska volilna Komisija, da je bil rele-rendum v redu opravljen in da se ga je udeležilo 4.^26 Kakšen pokojninski sistem Občinski sindikalni svet je pripravil javno razpravo o no vem pokojninskem in invalid, skem zavarovanju v Krškem, na Senovem in v Kostanjevici. Na razgovore so vabljeni zavarovanci, predstavniki delov nih organizacij in sindikalni funkcionarji. upravičencev od 5.162 vpisanih ali 83,B0%, od katerih se Je izreklo za »da« 3.597 ali 69,68" o od skupnega Ste\'ila vpisanih upravičencev. Proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 683 upravičencev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 46. Krško'/ 22. junija 1969 Namestnik predsednika: IVIiloš M«*dved, 1. r. Tajnik: C\eto Bevk, 1. r. Člani: Kudi Dru.škovič, 1, r. Marjan Zibret, 1. r. Vladimir Vogrinc, 1. r. KRŠKE NOVICE ■ SINDIKALNK OiUl.skovall bazen. Učenje plavanja Je namreč vključeno v njihov pouk teloane vzgoje. ■ KVICT KRAJKVNK .SKUPNOSTI V KR-^KK.M Je sklenil, da bo letos in drugo leto prispeval dol razpoložljivih sredstev za ko-mimalne objekte na.selju Grlč,*kl se Je v kratkem času močno ra zvilo. Svet so Jo nudulju odlodil za nakup avtomobila za odvo?: smeti. Uporabljali noj bi ga po vsej občini. Razpravljal Je tudi o veliki potrebi po iprliškl vt'Al na pokopuii&ču v Krškem, Vsa ta vprašimja so načeli občani z^rih. Krajevna skupnost Jih bo reševala postopoma, odvisno od tegu, s kollk>>no vsoto denarja bo razpolagala. ■ 'JI TRI SK BOSTA .Si:.STAL.A NA SKUPNI SEJI oba zbora občinske skupščine. Na dnevnem redu Je, poročilo Medobčinskega zavoda /.a prosvetno pedagoško sl>w' bo in temeljno Izobraževal^ skupnosti Krško, Odborniki boo« razpravljali o problemih socialnega varstva In skrbstva, o nem programu za leto dni viw-prej ter o zaključnih računih proračunu, sJdtt^v In pri.^vkov. minulo leto. VESTI IZ KRŠKE OBČINE Kje ste, nezaposleni? Na izpostavi celjskega zavoda za zaposlovanje v Sevnici imajo prijavljenih okoli 130 ljudi, ki iščejo delo. Po neki oceni je še najmanj toliko ljudi, ki iščejo delo mimo zavoda. V kmetijskem kombinatu se sprašujejo, kje so ti nezaposleni. Ko so iskali delavce za sezonska dela v hmeljiščih in pri nekaterih drugih delih, jih v občini sploh niso mogli dobiti in so morali ponje daleč proti jugu. So nezaposleni resnično nezaposleni, če nočejo prijeti za vsako delo? Aprila tudi furfurol? Predvideno je, da bo sevniški JUGOTANIN izdeloval oic, pomagajo pe mu Ivanka Viličniko-va, Slavica Avbelj in drugi. List objavlja mnoge podatke o gospodarjenju v podjetju, pa tudi druge Ziuiimlvostl, ki 74tdevaJo delovni kolektiv. ■ RK NIMA .SVOJEGA TELE-t'ONA. Obftln.skl odbor RK Je verjetno eR VOMVCEV O ZA/I. PM.NKM NAČRTU. Zn torek Je bil v .Sevnici sklican zbor vollv-. rev. ki Jo obravnav.nl osnutek za-zlfla1nf'Xft nn^rta pre<1Ha moMa .w’orno od ž<»lej!n1.^ko postaje. Po osnutku bo ttim prtvrn) spremo- pobn cena, kot jo zmorejo italijanski in francoski izdelovalci, ki imajo ob taninkah že dopolnilno proizvodnjo. Ce bo šlo vse po sreči, bo aprila prihodnje leto tovarna že pridobila prvi furforol. To pa je šele del dopolnilne dejavnosti. še vedno bo veliko odpadnega lesa ostalo za kurj^avo. Vodstvo podjetja gjji misel, da bi iz tega lesa izdelovali kartonski papir, ki ga pri nas vse več potrebujemo, in bo treba zgraditi še kako tovarno. M. L. Slovo od Poldeta Klemenčiča Prejšnjo soboto so se številni vaščani, prijatelji in znanci v spremstvu gasilske čete in senovske rudniške godbe poslovili na boštanj-skem pokopališču od 65-let-nega rudarskega upokojenca Poldeta IClemenčiča. Dobrega ttt^-ariša, ki je bil v mladih letih vnet telovadec in dober klarinetist nekdanje boštanj-ske gasilske godbe, se bodo njegovi prijatelji in najbližji še dolgo spominjali. iz šent]\3nškega konca ■ NESNAGA v vaškem vodnjaku na Leskovcu pri Šentjanžu prav gotovo prežene vsakega, ge tako žejnega potnika, ki si tukaj želi pogasiti žejo. Čudno je, da vaščani ne čutijo potrebe, da oi vodnjak počistili in popravili, saj jim tak, kot je, ni v ponos. Ali jim bodo morali j'omagati drugi ljudje? ■ UPOKOJENCI, člani društva upokojencev iz Šentjanža, bodo imeli v nedeljo, 29. junija, sestanek ob 7.30 v društvenih prostorih. D. B. Ljiibliančani v Murnicah 22. junija so člani krajevne organizacije ZZB »Milana Majcna — Hinka 'Smrekarja« iz Ljubljane obiskali Mumi-ce pri Šentjanžu. Bili so navdušeni, ker so jih predstavniki ZZB, SZDL, šole in pionirskega odreda tako toplo sprejeti v svoji sredi. Ljubljanski gostje so si ogledali v spremstvu predsednika občinske skupščine Marjana Gabriča, predsednika ZZB Cirila Vidmarja in upravitelja šole Jožeta Bavca Mur-nice in prizorišče herojske borbe med NOB. B. D. Še veliko revščine Sevniška občina porabi zia zdravstvo in. socialno varstvo pomoči*^ potrebnih občanov že skoraj milijon novih dinarjev na leto ali skoraj petino celotnega občinskega proračuna . Pristojne službe tigotavljajo, da se potrebe nenehno večajo. Narašča število ljudi, ki potrebujejo občinsko pomočj zaradi narašča, nja življenjskih stroškov pa bi bilo potrebno povečati tudi podpore in druge oblike pomoči. Pralni stroj brez vodovoda v trgovinah ELEKTROTEHNE v Sevnici in Krhkem Imajo veliko izbiro superavto-matskih pralnih strojev. Posebna novost v prodaji je su-peravU>matski pralni stroj GORENJE PS 65.3 R, ki ga ni potrebno priključiti na vodovod. Pralni stroj ima 120-lltr.ski rezervoar za vodo. kar zadostuje za eno celotno pranje. Tak stroj je posebno primeren za gospodinjstva, ki nimajo vodovoda. Stroj skupaj z rezervoarjem stane 3.341,00 din. V trgovini pa si lahko l7yberete tudi drui?e modele pralnih strojev znamke GORRNJE: PS R03 stane 2.r.43 00 din, PS 6.52 stano ? r:^7 nn rt in in PS fi53 *»071 00 din PO-E Imenovani člani svetov in komisij Pri izdelavi predlogov so sodelovale družbeno-politične organizacije Na zadnji seji je občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja imenovala predsednika in člane svojih svetov in komisij ter upravnih odborov skladov. Nove organe skupščine sestavljajo naslednji (prvo imenovani je predsednik, drugi pa člani): .Svfl Za i/obra/.evani«* in kulturo: Vladimir Silvester, Franc Videčnik, -Jože Jerič, Janez Solima yer, Franc Ivanc, Adolf Grum in Marija Brezovar. .Svot /.;i zdravstvo in socialno »arstvo: Miirija Vraničar, dr. Jelena Pavičevič, Janez Stcfanič, Cveta l-ovše, Darinka Japelj, dr Jože Jaklič in Jana Hil!mayr. Svpi 'za notranje ziuleve in splošno upravo; Franjo Bulc, Ci ril Ravnikar, Anton Ilajdinjak, lemej Pavlin, Franc Drnovšek. Miha Marš in Franc Polanko Svi't za delo: Rudolf 2ib“rt Ferdinand Krnc, Alojz Pate, Fani Gačnik, Janez Tratnik, Darko K’-;-Stof, Lojzka KovaC. Svet za finance: Franc Zidar, Branko Mežan, Stane Marinšek, Stanko Av.sec, Alojz Krhin, Jc/že Tomažin, Alojz Babnik. Svet za gns|M>dan>ivo: Stane Ve- ZK o razvoju Dolenjske Na redni tedenski seji občinskega komiteja ZK, katere se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Golob, so prejšnji teden obravnavali regionalni program razvoja Dolenjske m Spod. Posavja ter osnutek stališč z medobčinskega posveta o kmetijstvu. Razpravo o delu članov ZK v organizaciji SZDL so preložili na prihodnjo sejo. Ni odziva iz podjetij Letos bo iz trebanjske občine delovalo v Fazanu na morju ali na vranskem okoli 60 socialno ali zdravstveno prizadetih otrok, ki jim bo to letovanje omogočilo Društvo prijateljev mladine v sodelovanju z organizacijo Rdečega križa. Takih počitnic pa je potrebno več sto otrok, zato je težko razumeti odnos delovnih organizacij, ki niso voljne zanje vsaj nekaj prispevati. Društvo prijateljev mladine do prej.šnjega tedna nekaj prispevati. Društvo pri. jateljev mladine do prejšnjega tedna na prošnje ni dobi- lo še niti enega pritrdilnega odgovora. likonja, Pavel JurgliC, Jože Korbar, inž. Franc Bartol j, Dominik Gimpelj, inž. Slavko Nemanič in Nace Dežman. Svet za urbanizem: Ivan Lončar, inž. Damjan Mlakar, Stane Auer.sperger, Stane Pančur. Stane Kolenc, Milan Ulian, Bojan Kolenc. Svet za kmetijstvo in gczilar-stvo: inž. Drago Kotar, Slavico Zore, inž. Alojz Metelko, Alojz • Jarc, Franc Stim, Janez Bukovec, Jože Zupančič. .Svet za narodno obranilio: Ciril Pevec, Tone Gole, Janez Mihevc, Jože Godnjavec, Viktor Franko, Roman Ogrin, Tone žibert. Stane Hribar in Vasilij PetroviC ' Komisija za zadeve borcev: Stane Hribar, Cirila Zidar, Marjan Uhan, Janez Zajc, Vlado Berce, Ludvik Strajnar, Tone Praznik. Komisija za koordinacijo in usklajevanje dela krajevnih skupnosti: Tone Gole, Aironz Tratar inž. Damjan Mlakar, Dominik Gimpelj, Janko Oven. Tone Žibert in Ivan Janežič. Komisija za prošnje in pritožbe: inž. Drago Kotar, Alfonz Tratar, Franc Novak, Marjan Grdin, .^n-ton Grabljevec, Stefan Kamin in Ignac Jarm. Komisija za volitve, imenovanja In kadrovska vprašanja: .Janez Gartnar, Jože Klemenčič, inž. Alojz Metelko, PKinc Zidar, Franc Kolenc, Ivan Kos in Ciril Bukovec Komisija za družbeni nadzor; Slavko Kržan, Janez Štiefančič, Štefan Potočnik:, Peter Ceferin, Alojz Mežan, Milan Turk. Franc Kolenc. Komisiia za odlikovanja: Tone Gole, Jože Godnjavec, Vlado Ber ce, Tone 2ibert, Marija Brezovar. Komisija za verska vprašanja: Ciril Pevec, Janez Zajc, Tone Glogovšek, Ivan Longar in Tone Kle-nov'šek. Imenovanja v upravne odbore .skladov bomo objivill posel^ej. Kakšna Socialistična zveza? Te dni bo v Trebnjem seja občinske konference Socialistične zveze, posveiena organ izacijs'kim zadevam. Izvršni odbor in predsedstvo sta že razpravljala, kakšna naj bo SZDL — organizacija, ki združuje največ občanov. Vod-sto, njeni člani pa bodo ob-trebno politična stališča oblikovati že v krajevnih organizacijah in jih potem uresničevati dosledneje kot doslej. Na ta način si bo organizacija pridobila pravo mesto, njeni člani a bodo občutili, da je njUiJva in da odraža njihova hotenja. v dosedanjem delu se je izkazalo, da je zelo pomembna tudi oblika dela in zdru- Dol. Nemška vas: nov odbor RK Na pobudo mladincev vaškega aktiva ZMS Ponikve in vodstva krajevne organizacije SZDL bodo v Nemški vasi znova poživili delo krajevne .jrganizacije Rdečega križa, ki jo bo vodil nov odbor. Z odhodom učiteljice Darinke Japelj je namreč delo te organizacije v kraju pov.sem zamrlo. 2. G. ženja. Sekcija za kmetijstvo je že dokazala, da je sposobna obstoja, ker združuje ljudi, ki jih zadevajo enaki problemi. Tudi javne tribune bodo še vnaprej primerna oblika izražanja članstva organizacije. Vodstvo Socialistične zveze je priporočilo tudi vsem drugim organizacijam, naj obravnavajo vlogo in naloge SZDL posebno v tistih poglavjih. ki zadevajo nje. Priprave za krvodajalsko akcijo 13., 15. in 16. julija bo v trebanjski občini krvodajalska akcija. P^i dan bo odvzem krvi v KPD Dob, drugi dan v Trebnjem, zadnji dan pa na Mirni in v Mokronogu. Prejšnji teden se je sestal občinski odbor RK ter razpravljal o pripravah. S pomočjo požrtvovalnih darovalcev krvi upa. da bo akcijo izpeljal vsaj tako uspešno kot prejšnja leta. Za poživitev dela LT z novim šolskim letom naj bi v vseh osnovnih šolah ustanovili klube mladih tehnikov Minuli teden se je v, Trebnjem sestal svet Ljudske tehnike ter obravnaval sklepe in smernice skupščine LT, ki pomeni osvežitev dela te organizacije v trebanjski občini. Svet LT je sklenil, da bo v večjih krajih pomagal organizirali delo naslednjih sekcij: v Trebnjem modelarstvo, foto in kiiio sekcijo ter radioamaterstvo, podobno tudi na Mirni, v Mokronogu foto.sek-cijo in modelarstvo, v Sent. rupertu pa fotosekcijo. V začetku novega šolskega leta naj bi v vseh osnovnih šolah astanovili klube mladih tehnikov, delovne organizacije pa bodo zaprosili, naj prevzemajo nad njimi pokroviteljstvo. Svet se bo zavzemal, da bi vse sekcije dobile primerne prostore za delo. Izvoljen je bil tudi 7-član. ski izvršni odbor, katerega člani so sprejeli konkretne naloge. Do prihodnjega se-stiuika bodo pripravili izčrp-nejše poročilo o sedanjem stanju na tem področju, pro. grame ix).sameznlh s^ekcij in njihove finančne načrte. Ljud.ska tehnika je letos dobila precej večjo občinsko denarno pomoč, ki omogoča, da v občini poživijo delo Ljudske tehnike. Zadnja leta je navzlic znani koristnosti obstajala ta organizacija le na papirju. Krajevni praznik Mokronoga v spomin na partizanski napad na nekdanjo tovarno usnja v Mokronogu praznuje krajevna skupnost 1. julija svoj praz-proslavili že v nedeljo, 29. nik. Letos bodo praznik proslavili že v nedeljo junija. Program obsega akademijo, ki jo bo pripravila osnovna šola, polaganje vencev k spomeniku NOB, nato pa še ljudsko rajanje. TREBANJSKE IVERI ■ PIIMAVE ZA POHOD. LetoS-nji jeti kontrolno-orientAciJskl pohod, ki ga bo občinski odbor ZZB Trebnje priredil ol) dnevu borca, bo lnwl cilj na Repčah, kjer bodo odkrili tudi spominsko ploščo. Organizatorji, ki so dobili ustne prijave več ekip iz večjih krajev občine, vabijo, da se te tradicionalne prireditve udele-tl kar največ ljudi. ■ KMALU V NOVIH PROSTO-KHI. Veterinarska postaja se bo iz srediiča TrobnjeKa kmalu ore-selila na Cviblje. Tam so njeni prizadevni delavci s pomočjo kmetov uredili veterinarsko postajo, ki ima vse potrebne prostore Za redno delo. ■ KAJ S TURISTIČNIM DRUŠTVOM? Zaradi odstopa predsednika in tajnice trebanjskega turi-.stlčnega druStva je bil prejšnji teden na občini sestanek, rui katerem so se dogovorili, da bodo r-riSli skupaj vsi prizadeti in ure dili spor, ki je nastal ob lanski kresni noči med turističnim dru-.Stvom in gostinci, ki so sodelo vali na prireditvi. Čeprav bi za devo uredili, pa predsednik in tajnica vztrajata pri svoji odločit- vi in bo potrebno izvoliti novo vodstvo društva. ■ LIKOVNA RAZSTAVA V OS-NOVNi SOLI. Ob koncu šolsk‘Jga leta so se učenci osnovne Sole pred.?tavili z razstavo svojih likovnih del. Za stvaritve mladih le bilo v kraju precejšnje zanimanje, saj sl je razstavo ogledalo veliko ljudi. Obiskovalec je prcsenc en nad ustvarjalnostjo u6ence'n ki znajo svojo fantazijo izraziti na toliko možnih načinov ■ OTVORITEV RAZSTAVE NAIVCEV. Kot sporočamo tudi na kulturni strani našega lista, bo v soboto zvečer, ob 18. uri v osnovni ?oli v Trebnjem razstava del slovenskih in hrvat-kih naiv nlh in ljudskih slikarjev ter ki par Jev. Organizatorji vabijo Cim-vpč obiskovalcev. j^ppr5ys.' • ■; . •.••• ^ ^ ^ si ' A '*•1 ^ <*»^' 1 T ? Ob dnevu varnosti otrok v prometu je predstavnik PM Kočevje izročil pionirjem-prometnikom osnovne šole Kočevje dva mopeda, ki jim ju • je poklonil republiški sekretariat za notranje zadeve. Predavatt^a Peter Šobar in Franc Brus ^ sta za požrtvovalno delo z najmlajšimi udeleženci v prometu prejela pi^nanje republiške komisije za varnost v prometu. Tega dne so pionirji-prometniki razdelili voznikom motornih vozil okoli 2000 letakov, s katerimi so jih opozarjali na varno vožnjo. (Foto; Brus) S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK KOČEVJE Nadaljevati z reorganizacijo Zveze Nekatere osnovne organizacije ZK in aktivi v kočevski občini se še niso znašli pri delu, zato jim bo treba nuditi posebno pomoč oziroma jih bo treba organizirati tako, da bodo bolj uspešni * Na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje, ki je bila 16. junija, so ocenili delo Zveze komunistov med zadnjimi volitvami in razpravljali o analizi ankete o delu organizacij in aktivov ZK v odnosu do delavskega in družbenega upravljanja. Ko so razpravljali o delu organizacij in aktivov ZK, so ugotovili, da se je v preteklem 17-mesečnem obdobju nad polovica osnovnih organizacij sestajala redkeje kot občinska konferenca, da je okoli tretjina članov ZK fte-aktivnih in da so osnovne organizacije posvetile zelo malo sestankov ra2spravam o samoupravljanju in o nekaterih drugih pomembnih temah. Pač pa so na sestankih zelo pogosto ra2spravljali o raznih organizacijskih vprašanjih, sprejemu novih članov, volitvah, okupaciji CSSR itd. Med sklepi, ki jih je sprejela konferenca, so bili tudi: da je treba z reorganizacijo 2K v občini nadalje\'ati, dokler ne lx)do vse osnovne organizacije in aktivi organizirani tako, da bodo res uspešno delali; informiranosti komunistov je treba posvetiti več pozornosti, ker bodo le tako lahko komunisti realno odgovarjali na vprašanja, ki jim jih zastavljajo občani oziroma člani v njihovem delovnem kolektivu; poživiti je treba delo komisij osnovnih organizacij, ker mora zdaj vse delo v zvezi s pri- pravo sestankov opraviti v glavnem sekretar; osnovne organizacije naj sprejemajo bolj določene sklepe in tudi poskrbe, da bodo izvršeni! komunisti naj se že vnaprej sestajajo v obliki stalnih ali občasnih aktivov, se pravi po interesnih skupinah itd. Na seji konference so tudi ponovno potrdili svoj že ne-kaokrat sprejeti sklep, naj šole ne vzgajajo le strokovnjakov, ampak tudi samoupravljavce. Le tako se bosta namreč lahko samoupravljanje in vloga komimistov v samoupravnih organih krepila, Ta svoj sklep bodo posredovali tudi republiškim organom ZK z nahtevo, naj o njem razpravljajo. Volitve in imenovanja Skupščina je imenovala 7 svetov in 5 komisij Na zadnji seji občin^e skupščine Kočevje so imenovali nove člane svetov ter od-bomiških in upravnih, komisij občinsk# skupščine. Tako so imenovali: 9-članski svet aa splošno upravo in družbeno službo (za predsednika B'ranca Šilca), 9-51anski svet za družbeni plan in finance (za predsednika Staneta Ocepka), 13-članski svet za gospodarstvo (za predsednika Franca Rud-la), 11-članski svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve (za predsednika inž. Ota Devjaka), 11-članski svet za zdravstvo in socialno DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ VOZNIŠKI IZPIT Je delalo pretekli četrtek 41 kandidatov, od tega 6 ženak. 2e pri teoretičnem delu izpita jili Je padlo 13, med njimi največ mo podistov. ■ ■ ■ PLESISCE PRI BIFEJU v Gaju Je začel graditi kegljaški klub. Doslej so vsako leto postavljali leseno plesd.Sče, medtem ko bo novo traino; upajmo pa tudi, da bo na ryem pogosteje ob sobotah in nedeljah ples. ■ ■ ■ NA NOVE DINARJE se če vedno nismo vsi navadili, pa tudi v časopisih in na tele- viziji večkrat pišejo oo^roma govore v starih dinarjih. Prav bi bilo, da bi končno Ic že povsod preftli na označevanje oziroma pisanje v novih dinarjih. ■ ■ ■ Z RAZNIMI MR(;ESI imajo veliko skrbi vrtičkarji. Posebno vrtnico so zelo uSive in bo treba naixje med cvetenjem zelo paziti oziroma Jih kropiti. Tudi. koloradskih hroščev Je pre cej, In to ne le na krompirju, ampak tudi dnigih Sirokolistnatih cveticah. ■ ■ ■ VOŽNJA PO SPORT NIII IGRIŠČIH in cvetnih gredicah je nekaterim poseben užitek ali pa Jo zagreše mo(rda zaradi nemarnosti. Tako vožnjo sl Je 13. junija ob 9. uri dovolil tudi lastnik vozila LJ 196-80. Verjetno ta vožnja ne bo brezplačna. ■ ■ ■ TELEVIZIJA JE SNEMALA po Kočevju štiri dni kadre za zabavno oddajo, ki bo podobna lanski »Karavana zapravljivček«. Mladina Je bila snemalcem in pevcem neprestano za petami in jih prosila za avtograme. Zvedeli smo, da bo kočevski del oddaje imel trgovski značaj. TV Je snemala podobne oddaje tudi po drugih slovenskili mosUh in krajih — vsakemu bo pripisala neko značilnost (Hran — turizem Itd.). ■ ■ ■ GLASBENO POPOLDNE Je organiziral glasbeni aktiv osnovne Sole ob zaključku šolske ga leta. Na ivjem sta nad- ^ - - v^zemu. Med potjo sem si mislila, da bo morda prav moj kozarec kr\'i komu rešil življenje.« Tako požrtvovalnih ljudi Je v Metliki še več, zato se občinski odbor RK najlepše zahvaljuje vsem darovalcem krvi. Mesno podjetje je v škripcih Mesno podjetje Metlika je ustvarilo lani 300.000 lin - za sklade, letos pa poslovanje ni donosno, ker je poskočila odkupna cena živine, med tem pa se meso v prodaji še ni podražilo. Podjetje je vsa leta dobro gospodarilo. Od lanskih naložb v sklade so porabili 200.000 din za anuitete, ker so najeli posojila za izgradnjo sodobne idaMU ce m preureditev lokalov; od 100.000 din, kolikor je ostalo, pa so polovico letos že zapravili na račun izgube. Podjetje se poteguje, da bi mu do volili zvišati cene mesu. sicer bo prišlo do propa/ia. Po drugi strani pa je kolektiv zelo gibčen, kar -sade'.’a stanje na trgu. To je dokazal tudi 26. maja, ko je znižal cene siveži slanini od 4 na 3 din. Ker za slanmo ni bilo kuipcev, so sklenili zaloge prodati raje po nižji ceni, kot da bi ostale v slUa-dišču. Od lepih besed do kazni V nedeljo, 1. junija, so imeli roditeljski sestanek na osnovni šoli v Metliki in na Suhorju. Staršem je o vzgoji otrok predaval dr. Strm&iik, profesor filozofske fakultete v Ljubljani. Govoril je o vzgojnih ukrepih od lepih besed do kazni. Starši so bili s predavanjem uglednega strokovnjaka zelo zadovoljni, nato pa so si ogledali &e razstavo likovnih in tehničnih izdelkov svojih otrok. SPREHOD PO METLIKI ■ TUDI- METLIŠKO FOL KLORt^O SKUPINO so v nedeljo 15. jimija povabili na prvi poletni karneval v Litijo. Razen teh so prireditev poživili še prekmurski pozvačini, skupiim noš z Vrhnike in ansambel Tineta Rožanca iz nredsednika Ljubljane. S karnevalskimi točka-mi so nastopili domačini, zlasti ljubil je, da bo ob prvi priložnosti prišel v goste. Ob cestah manjkajo kažipoti Na nedavnem sestanku predsednikov SZDL iz vse črnomaljske občine so sklenili, da bo organizacija skupno s turističnimi društvi začela akcijo za olepšavo krajev in vasi. Menili pa so, da je nujno postaviti kažipote za tom le redko i>osreči, da pripeljejo domov suho seno. Tudi češnje, ki jih je letos bolj malo, gnijejo. Na trgu stane merica tega sadja 3 din, kilogram na stojnici ali v trgovini pa 4 do 5 dinarjev. ■ ŠTEVILNI OLEANDRI na metliških pločnikih so letos pozno nastavili svoje cvetove. Pač pa so vrtnica v parkih in na zelenicah v jolnem razcvetu. Žalostno je le to, da nekateri, zlasti ponoči, trgajo oziroma lomijo vrtnice, katerih lepota je namenjena vsem, in ne le posameznikom, ki so brez čuta za okras mesta in skupno lastnino. ■ OBILICA LETOŠNJIH PADAVIN prija zlasti koloradskemu posamezne vasi, ki so od cest krogcu, ki se je močno razSlril oddaljene, ker se pogosto do- po krompiriSčlh. Ker pa je ta da izletniki zaidejo in mrčes že ^oraj gaja, neobčutVIiv lindanovo olje, 'so pričeli kmet(> se jezijo nad to pomanjkljl- krompirjeve nasade škroolti vostjo. z geserol oljem. Lani ie bilo to škropivo učinkovito, jetos pa že zgublja moč, zlasti, ker ga z rastlin dostikrat izpere jo plohe. B ŠTEVILNI ŠOLSKI OTROCI iz različnih krajev Slovenije so zadnja dva tedna obiskali Metliko. Ogledali so si razne zanimivosti, zlasti Belokranjski muzej. Lep obisk je zaznamoval tudi Zupančičev si-ominski muzej na Vinici — tudi ta spada pod upravo Belokranjskega muzeja — kamor so se usmerili šolski izleti predvsem zaradi novo asfaltirane ceste in 20-letnice Zupančičeve smrti ■ 2« OTROK IZ METLIŠKE šole in okoliških šol je odšlo v soboto, 21. jimija, na 14-dnevno letovanje v Sečo pri Portorožu. Letovanje sta organizirala Društvo prijateljev mladine in občinski Rdeči križ. ■ NA BIVŠI OSNOVNI SOH, kjer ima danes svoje prostore konfekcijsko podjetje KOMET, so ostale od prej vse okenske kljuke avite in zverižene. Ker motijo pogled na to poslopje, na katerem sta vzidani tudi dve spominski plošči, naj bi jih zravnali ali pa odstranili, saj so okna v pnt-lič.iu večinoma, vedno zar^rta. METUŠKI TEDNIK Komu beneficirano pokojnino? , Občinski sindikalni svet v Ivovem mestu je na seji 18. junija končal daljšo razpravo o dopolnitvah pokojninske, ga in invalidskega zavarovanja. Pred njim so o tem, razpravljali tudi sindikalni strokovni odbori. Predlagali so, naj bi beneficirana delovna doba ostala za upokojevanje delavcev na tistih delovnih mestih, na katerih delovnih pogojev ni mogoče izboljšati (rudar, livar, steklar, zidar, gozdni sekač, poklicni voznik tovornjaka ali avtobusa itd.). Pripomnili so. da bi morale delovne organizacije za beneficirane poklice plačevati dodatne prispevke pokojninskemu zavarovanju. 23 prvošolcev Jeseni bo začelo osnovno šolo v Brusnicah obiskovati 23 otrok, šolsko leto 1968/69 pa so v tem kraju sklenili 20. jvmija. Najbolje je izdelal drugi (92 odst.), najslabše pa šesti razred (51,5 odst.). Osmi razred je končalo 16 učencev. Polovica se jih je že odločila za šolanje v srednjih in poklicnih šolah. Šli bodo v Jajce Novomeški upokojenci bodo 22. julija priredili dvodnevni izlet v Jajce, spotoma pa si bodo ogledali še zanimivosti Zagreb Nove Gradiške, Banjeluke, Bihaća, • Plitvic, Slunja in Karlovca. Avtobus bo odpeljal 22. julija ob 4. uri izpred hotela Metropol. Udeleženci bodo morali prispevati po 105 din (prevoz, prehrana, prenočišče). Prijave bodo ■ sprejemali do 12. ure 11. julija v pisarni društva upokojencev PORODNišNiCEtlll Pretekli teden so v novcMneSkl porodnišnici rodile; Nntda Zupan iz Brega — Bernardo, Ana Dni-kar iz Breze — Alojzijo, Jožefa Kočevar iz Metlike — Metko, Jožica Hozjan iz Grmovelj — Janjo, Francka Rogelj iz Rdhpovca — Branka, Marija Stukej iz Vavpče vasi — Roberta, Drapca Jordan iz Mačkovca — Davorina, Marija Makovec iz Šentjerneja — Darinka, Katarina Rogina iz Malega Nerajca — Marjeto, Štefka Bohte z Verdvma — Franca, Marija Sterk iz Lanceva — Ireno, Justina Der gane iz Loke — Sašo, Jožefa Še-pec s Cviblja — Mitja in Romana, Marija Cmič z Gabrske gore — Andreja, Marija Broz iz Kri-vogiavice — Jožeta, Miroslava Plul iz Kočevja — Mojco, Martina Korošec te Slovenske vasi — Roberta, Marija Kastelic iz Podšumberka — Marijo, Marija Cvelbar iz Malene — Franca, Mar jeta Dolinar iz 2abje vasi -r- deklico, Tončka Dolinšek z Vinjega vrha — dečka in Marija Žugelj tz Ciiri) — deklipf Češnje na rakovi poti v Brusnicah tudi letos ne bo tradicionalne razstave hrustavk - Kaj pravi predsednik KS? v Brusnicah tudi letos ne bo češnjeve razstave, /m« Per-?iaj, predsednik krajevne sku. Lamutova gimnazija? Novomeška gimnazija se bo verjetno poimenovala po Vladu Lamutu, slikarju, ki se je dalj časa šolal na tej šoli in ji zaupal več svojih del, ki jih bodo v kratkem zbrali in uredili. Vodstvo gimnazije je zaprosilo za mnenje o poimenovanju Številne slovenske kulturne in politične ustanove, vendar je odgovore dobilo samo od likoTOe akademije iz Ljubljane, predsedstva ZMS, predsedstva občinske konference ZMS Novo mesto in Dolenjskega muzeja iz Novega mesta. V gimnaziji čakajo na druge odgovore. Mali oglas, iU ga objavljate v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 150.000 gospodinj, vdov. cev, kmetovalcev. dijakov, uslužbenk ib vojakov doma to' po svetu! Poizkusite! pnostl, ki je pripravljal prireditev, je povedal, da so brusniške hi*ustavke zelo slabo obrodile. Podobno se je zgodilo, tudi lani. Prireditelji ne skrivajo raz. očaranja. Pri tem pa tudi zelo hitro povedo razloge, zakaj češnje ne dajo pričakovanega sadu. Ivan Perhaj meni takole; »Včasih je bilo v Brusnicah in okolici okoli 10.0{W češnjevih dreves. Zdaj jih je gotovo za četrtino manj. Drevja že osem do devet let nihče ne škropi načrtno. Od združitve brusniške zadruge z novomeško gre sadjarstvo pri nas sploh rakovo pot. Ni pa strokovnjakov, ki bi sadjarjem povedali, kako propadanje ustaviti. Mislim, da bi bila dolžnost novomeške zadnje poskrbeti za to. Tudi krajevni skupnosti ni vseeno, ali bo češenj vsako leto več ali manj. Za tradicionalne razstave hrustavk smo se odločili tudi za to, da pomagamo Brusnicam in sploh tem krajem v okolici utrditi tu-rističiK) ime.« I.Z. Alžirski inšpektorji en dan v naših šolah šolske malice so pokusili v Škocjanu in Žužemberku — Zanimiv ppgovor s predstavniki ObS Skupina prosvetnih inšpektorjev iz Alžirije, ki pri nas proučuje organizacijo prehrane šolskih otrok, je 11. junija v spremstvu Mare Rupena — Osolnik obiskala tudi tri kraje v novomeški občini; Škocjan, Novo mesto in žežem-berk. Goste je zanimalo predvsem, kako pripravljajo malice v starinskih šolskih zgradbah v podeželskih krajih in kako ti kraji živijo. Učitelji in učenci škocjanske osnovne šole so pripravi- li alžirskim inšpektorjem nadvse prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili tudi zastopniki množičnih organizacij in krajevne skupnosti. Zatem so gostje pokusili tudi malico, ki so jo pripravili otrokom. Povedali so. da imajo v Skoc- 85.000d in bo veljalo popravilo lesenega mostu čez Krko v Lokah pri Zalogu. Na 85.000 din bo veljalo popra\11o lesenega niostu ičez Krko v Lokah pri Zalogu. Na sestanku 11. jimija v Novem mestu so se dogovorili, da bodo denar prispevale opelcarna Zalog, kmetijska zadruga KRKA in občinska skupščina. Most bodo pričeli popravljati v kratkem. (Foto: Ivan Zoran). S 7. SEJE KONFERENCE ZKS OBČINE NOVO MESTO V kmetijstvu: ukrepe, ne le priporočila! Za nestalni del konference ZKS so bili izvoljeni Vinko Cirnski, inž. Tanja Lavrič in Lado .5iaje — Politična ocena Splihalovega članka v »Tovarišu«: obsojeno sumničenje in podtikanje, ki ni svojstveno komunistom janu zelo dober okus za malice in vzoren posluh za organizacijo. V Novem mestu so Alžirce sprejeli predstavniki občinske skupščine in vodstev družbe-no-političnih organizacij. Goste so seznanili z napredkom ter kulturnimi, zgodovinskimi in tiurističniml znamenitostmi občine, ob tem pa tudi z razvojem samoupravljanja na vseh področjih družbenega dela Lep sprejem so gostom iz Alžirije priredili tudi v Žužemberku. Inšpektorji so prisostvovali delitvi malic učencem in malice tudi pokusili. Zanimali so se razen tega za razvoj tehničnega pouka in drugih dejavnosti na šoli. I. Z. 19. junija je bila v Novem mestu 7. seja konference ZK, ki jo je vodil politični sekretar Miroslav Vute. Po poročilih o uresničevanju sklepov 6. seje so razpravljali o organiziranosti komunistov v občini in o delovanju organov ZK, sprejeli pa so tudi predlog za kandidatno listo za vodstvene organe ZKS v občini. Konferenca je izvolila 3 člane za nestalni del konference ZKS: Vinka Cirnskega iz Dol. Toplic ter inž. Tanjo Lavrič in Lada Sajeta iz Novega mesta. Pomembna je bila razprava o stališčih in sklepih medobčinskega posveta ZK o odprtih vprašanjih kmetijstva na Dolenjskem. Prnv na kratko jo lahko ozaiačimo z ugotovitvami udeležencev; dovolj je priporočil, ugotavljanj in nasvetov, kaj vse »bi bilo treba« urediti za rešitev, ureditev in nadaljnji razvoj kmetijstva«. temveč samo še določene ukrepe za rešitev tega področja in za njegovo enakopravno obravnavanje v družbi. Ljudem, zlasti strokovnim kadrom, ki kljub vsem težavam še vztrajajo v kmetijskih organizacijah, mora dati družba moralno pomoč, predvsem pa tudi vso materialno podporo v obliki novih zakonov, pametne ob restne mere pri kreditih, nižje oz. oproščene carine za lahko kmetijsko mehanizaci-^ jo itd. Silvo Gorenc, član stalne konference ZKS, je na seji opozoril, da se že vendarle zmenimo za politična stališča do kmetijstva, ki ga je treba konkretno podpreti z vrsto ukrepov. Treba mu je omogočiti tržno proizvodnjo, ne pa ohraniti kmeta — reveža. Zelo konkretno se je številnih težav v KZ »Krka« in v kmetijstvu v občini nasploh lotila tudi inž. Tanja Lavrič, o če- Devet brigadirjev Skupina devetih mladincev iz novomeške občine je odpotovala 13. junija v Zagreb na mladinsko delovno akcijo SAVA 69. Brigadirji so se pridružili neki zagrebški brigadi. Predvideno je, da bo odSlo iz novomeške občine na to akcijo poleti še več skupin mladincev mer bomo obširneje §e poročali. Članek S. Splihala, ki ga je marca letos objavil v »Tovarišu« in v katerem je neupravičeno napadel več komunistov, prejšnjih odgovornih javnih delavcev v Novem mestu, je konferenca ocenila kot škodljiv, napilmjen in kot izrazit primer netovariške kritike, kakršna nič ne prispeva k razčiščevanju medsebojnih odnosov. NovomešJa kronika Za zdaj ni prostora za vsa otroke V novomeški občini Je v varstvu zajetih le 286 predšolskih in 171 šolskih otrok - Odstotek je znatno manjši od republiškega povprečja ■ PKVA UEL.\ za ureditev (4očnikov na cesti proti Bršlinu so stekla te dni. Delavci Cestnega podjetja so začeli Siriti tiste dele cest«, ki so namenjeni za ureditev pločnikov. Tudi pred Dolenj-kino samopostrežno trgovino so začeli urejati okolico. Br61inč:uii se seveda Jezijo, ker so zarad* novih pločnikov posekali ob žagarskem obratu nekaj najiep^ smrek, vendar bo ta jeza kmalu pozabljena, saj bo hoja po novih pločnikih za vse mnogo bol) var na kot doslej. ■ NOVI STANOVAU;i v iiase lju na Znančevlh njivah se bodo v avgustu vselili v nov stoinič in v vrstne hiSe. Pri »Pionirju« 30 nam povedali, da se bodo prvi staiu>valci lahko vselili že 1 av gusta, do konca meseca Da bodo ičončana tudi vsa ostala stanova nja. V tem naselju je »Pionir« uredil za asfaltiranje že tudi prvi odsek ceste, ki je bila 'lalt '':asa zaprta za vse promet ■ RAZDELITEV SPIUCEVAL bo danes dopoldne na osnovni šoli »Katje Rupena« Po prvih 00 datkih bo učni uspeh letos mno go boljši, kot Je bil fTeJšnlo le ta, ■ TRIJE MLADI 1-AN'UI dO pred kratkim razbili Sipo na izložbi FSJ pod arkadami »Tekstila« na Glavnem trgu Ko so jih navzoči opozorili, da bodo morali §lpo plačati, so se pognali v tek. Se prej pa so rekli: »Ne bo- mo plačali, kaj pa nas ta izložba briga! Nismo ^ani FSJ.« StarejSl ljudje, ki so bežeče fante gledali, 80 trdili, da današnja mladina ni ma nobenega občutka odgovornosti. AH naj zaradi treh slaba luč pade res na vse mlade ljudi? ■ MLADINSKA ORGANIZACIJA bo v prihodnje poizkušala u interesirati mlade ljud:, ki žive na podeželju, da se vključijo v poklicne in srednje kmetijske šo le. Tak je bil sklep ;ia področnem posvetovanju predseb-činskih konferenc ZMS v Novem mostu Udeleženci so menili, da ne bi bilo najbolj prav, če bi se v prihodnjih letih vpis na srednjo kmetijsko Solo na Grmu še zmanjšal Narobe bi namreč bilo, če bi se kmalu pokazalo, da '.udi na Dolenjfikcm nimamo dovolj kmetijskih strokovnjakov, čeprav Imamo dobro kmetijsko šolo ki Ima lepo tradicijo ■ FILATELISTIČNO K.\ZS1.%. VO pripravlja v okviru prazno vanj občinskega praznika novomeško filatelistično društvo Razstava bo prav gotovo zelo zanimiva, saj bo ob 50-letnlci prvih jugoslovanskih znamk razstavljal v Dolenjski ^leriji kočevski filate list Andrej Arko svoje vorig^irjp — četvorčke, ki so sila redki ■ RODILI 8TA; Darinka tvoce z Mestnih njiv 9 — AleSa In An gela Smuk iz KoStlalove 30 -Evelino Nobena skrivnost ni, da je v novomeški občini trenutno v vzgojnovarstvenih ustanovah kar 150 mest premalo, da bi lahko sprejeli v varstvo otroke, ki so tega potrebni, Neurejeno otroško varstvo je pogosto tarča zaposlenih mater, ki tudi na delovnih mestih razmišljajo, kje so, kako se pačutijo in kaj delajo njihovi otroci. Oti-oško varstvo, ki je zaostajalo za drugimi dejavnostmi v naši občini, je bilo osrednja točka dnevnega reda na skupni seji sveta za zdravstvo, socialno varstvo in, grami. ski cesti in v Šentjerneju; ■ do leta 1975 naj bi zgradili tudi nov vrtec v 2abji vasi, na Ragovski cesti, v naselju Drska — Irča vas, preuredili pa naj bi tudi vrtec v Dolenjskih Toplicah in Žužemberku. Za ureditev otroškega varstva bi potrebovali kar 11.426.000 din. Financiranje otroškega varstva se )e sicer nekoliko uredilo s posebnim prispevkom, kljub temu pa bo treba vire financiranja za naprej določati z letnimi načrti in investicijskimi pro- ali 2,3 odst. vseh. Prav tako hudo ali pa še huje je na Posebni šoli v Šmihelu, kjer podaljšanega bivanja skorajda ne poznajo, čeprav bi morali učitelji takim otrokom pomagati tudi pri učenju v popoldanskem času. M. P. „Nismo sklepčni!" Prejšnji teden smo v Novem mestu vsaj davkrat sliSali ti dve za uho sicer malce nasilno združeni besedi, ki pa ne povesta nič drugega kot; »Premalo nas je, da bi bili sklepi, ki bi jih sprejeli, veljavni!« oziroma še bolje: »Premalo nas je, da bi veljavno odločali!« Najprej ni bil »sklep-čen<( svet za gospodarstvo, sklican za 18. junija zato, da bi obravnaval pereča vprašanja kmetijstva, in zatem tudi občinska konferenca Socialistične zve ze, ki naj bi minulo nedeljo ocenila prizadevanja SZDL pri zadnjih skupščinskih volitvah, obravnavala teze »SZDL danes«, predloge za pokojninsko zavarovanje kmetov In drugo. Zasedanji šo zaradi »nesklepčnosti« preložili: svet za gospodarstvo se je sestal v ponedeljek, 23. junija, seja občinske konference SZDL pa bo spet danes ob 17 uri. delo in sveta za otroško varstvo pri TIS. Sprejeti program razvoja otroškega varstva, ki zajema obdobje od leta 19R9 do 1975, vsebuje obsežne, toda nujne naloge. B gradnjo novegu vrtcu na Kristanovi cesti v Novem mestu, preureditev prostorov v Straži in Mimi Peči; I gradnjo vrtca v Bučni va.si in Ločni ter ureditev sedanjih prostorov na Ljubijan- Kako neurejeno je Se danes otroško varstvo, nam po-' vedo naslednji podatki; lani je bilo med zaposlenimi kar 5615 žena ali 44 odst. vseh. Nedavna anketa, ki je zajela 1401 mater, je pokazala, da bi šlo v vrtec kar 150 otrok, če bi bil prostor zanje. Tudi za Šolske otroke je slabo poskrbljeno: v varstvu je od 7549 učencev na vseh šolah v občini samo 171 otrok I KRI. KI REŠUIE ŽIVLIENJA J E 17. Junija so darovali Itri na novomeški transluzijski | 5 postaji: Stanko Vavpotič, Anica 2upevc. Jožefa Slak, Janez J P Turk, Iranka Jerič m Jože Dragman, člani Novotekaa, I g Novo mesto; Pepca Jerman, gospodinja iz Ločne; Jože B Žagar, delavec Iz Rodin; Draga Vidmar in Ivanka 1'iniat, * člainicl sploSne bolnice Novo mesto; Ana Majctič, člaiiica IDominvesta, Novo mesto; Marija ftaJU-lt, gospodinja z Dolža; Mlluiel Gril, Franc Robek, Franc Zu]tanc, Stane Čerin, Kristlua Matko, Anton Penca, Franc Celit, Stanko ar, Franc liro- .j I valič in Aloj* Plantan, ".un, OMiP InšUilater, Novo mesto; h Rajko ZakovSek, član Iskro. Novo mesto; Fani Celič, gospodinja z Urftnlh sel; Jože Klobučar, član Novolesa, Straža; | C.ecilija Smolič, Jožica Turk, I»Jzka Perb-, Darinka Poljane, | Martina Eržeu, Erika Lriuirt, Marija Kočevar, Milojka i ZadkoviC, Franc (iričar in Rudi Hr\’atin, čl^ K2^Z 1 Novo meeto. g ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST - KRŠKO razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. VK vodovodnega inštalaterja s Iriletiio prakso 2. KV vodovodnega inštalaterja s triletno prakso Za delovno mesto pod točko 1. in 2. se zahteva poznavanje del na inštalacijah v objektih, kakor tudi na inštalacijah oziroma montaži zunanjih vodovodnih mrež. Ponudbe za zasedbo delovnih mest sprejemamo 15 dni po objavi. Prošnje je treba vložiti s prepisom spričevala o kvalifikaciji na upravni odbor zavoda. Stanovanja niso zagotovljena. M NOVO! KB ■unij|yje ffiesecB in meseee obrez vonja «komaije, muhe, brenclje... • v stanovanjih, lokalih, skladiščih gospodarskih prostorih... Kjer[5Rsloji a i visi lam insektoii več ni! samo ENA škatlica zadostuje v prostorih do 40 m^ tlfS l-nov nallin odstranjevanja mrCesa PIONIR NOVO MESTO T E L . 21t243 a s s s \ši s [£l S s s a \š\ s Išl s s Opravljamo servisne preglede In garancijska popravila na vozilih FIAT-ZASTAVA, RENAULT, TAM in MAN splošna in generalna popravila vozil vseh vrst zamenjujemo motorje STAVA in TAM na vozilih ZA- opravljamo druga dela kleparska, avtoličarska in NAJNOVEJŠE: Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in 1100 R obveščamo, da odslej opravljamo vsa garancijska in servisna popravila tudi na teh vozilih. OBIŠČITE NAŠ SERVIS! t-i a LŠ] a s a s [±i s a s s a a a g a r=i flfi NOV MODEL niJatilnice s čistilnikom ^ Izdeluje po želji ANTON BOŽJA ŠMARJE SAP 10 pri Ljubljani KMETIJSKI SKLAD OBČINE SEVNICA prodaja na javni dražbi OBJEKT MRHOVIŠČA na pare. št. 1480/1, k. o. Sevnica, kot gradbeni material. Izklicna cena je 7.746 din. Javna dražba bo v sredo, 2. julija 1969, ob 8. uri na referatu za upravno-pravne zadeve ObS Sevnica, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije o pogojih dražbe. • : : : •••••••••••••••••• v Dok liistu! »KOVINAR« KOČEVJE SPREJME TAKOJ MONTERJA CENTRALNIH KURJAV POGOJ: KVALIFIKACIJA DRUŽINSKO STANOVANJE ZAGOTOVL-JENO. GRADBENO PODJETJE OBNOVA LJUBLJANA TITOVA CESTA 39 VABI K SODELOVANJU na prosta razpisana delovna mesta; - žerjavovodje s pooblastilom - visoko kvalificirane in kvalificirane zidarje - visoko kvalificirane in kvalificirane tesarje - kvalificirane žeiezokrivce Zaposlitev je možna takoj, in to za delovna mesta v Ljubljani, Domžalah, Celju in Trbovljah, ter kasnejša možnost zaposlitve v inozemstvu. Samska stanovanja in hrana zagotovljena v podjetju. Osebni prejemki določeni s pravilnikom pMjetja. Vse ostale informacije daje kadrovska služba GP OBNOVA, Ljubljana, Titova cesta 39. \AB) BREŽICE STE V ZADllE<;i ZA DARILO? Šopek nageljčkov je primerno darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni V nageljčke iz vrtnarije Cateš 2:1 v modrih očeh Dominikst Koprive je ugasnil sum. Kako naj bi bil komornik barona Valvasorja ženska? »Predrzen smrkavec!« je zamahnil z roko in na-šobil rdeče ustne. Marija pa se je na stopnicah obesila Grajžarju za komolec in se veselo zasmejala: »Naš baron je adut — kaj? — da naju je tako hitro oprostil. Ampak — rektor! Kako ga vodijo študentje za nos!<( Grajžar ni odgovoril. Od vratu navzgor mu je počasi lezla temna rdečica. Premiagoval se je, da ni pritisnil njenega toplega lakta k sebi. »Kar objel bi jo!« mu je šinilo toplo po udih in še bolj je zardel. Doma sta v veži srečala Pavla Vitezoviča. »O — o, kako zgodaj že od izprehoda?« je podražil. Marija je stisnila obrvi in hotela smukniti mimo njega. Zastavil ji je pot in se sklonil k njenemu Ušesu. »Ali so gospod komornik nocoj dobro spali?« je vprašal šegavo. Odrinila ga je in skočila na stopnice. Grajžarja je stisnilo v grlu. V dveh skokih je bil Za Marijo. Trdo, skoraj surovo jo je zgrabil za ramo: »Kaj vam je rekel?« » ?« »Vedetsi hočem, moram, kaj je hotel?« »Prav ničesar,« je počasi prišlo iz njenih ust, »vprašal me je, če sem nocoj dobro spala.« Izpustil jo je in odšel po hodniku v sprejemnico. A ni mu dalo miru: kaj vendar hoče dekletu oni Kušar? »Paziti moram, da je ne dobi v kremplje,« je sklenil in se s težkim vzdihom spustil na stol ob peči. Slišal je Marijo ropotati v baronovi sobi... Go- ILKA VAŠTETOVA: VRAŽJZf DEKLE (Zgodovinski roman) um- tovo pripravlja gospodarju paradno obleko formo stotnika kranjskih deželnih stanov. »Saj res. Danes je zasedanje deželnega zbora. In zvečer velika gostija pri vicedonu — o, prokleto!« Planil je in se nevoljen ozrl po bleščeči atlasasti livreji, ki je bila razprostrta na dveh stoleh. Skoraj bi bil pozabil, da se mora še to jutro predstaviti vicedomskemu nadkonjarju. Stopil je na prag Valvasorjeve spalnice. Pri oknu je stala Marija in z volneno krpo drgnila srebrni viteški oklep. »Moram v vicedomsko palačo. Vrnem se kmalu, če boste končali to drto, greva pred deželno hdšo. Pokažem vam kranjske mogotce, ko bodo prihajali na zbor.« Ni dvignila pogleda in ni mu odgovorila. Na moč je drgnila po gladkem kovinastem oklepu. »Ali greva?« »Ne!« je dejala kratko, neprijazno. Zabolelo ga je. Zasukal se je in odšel brez pozdrava. Marija se je s temnim pogledom ozrla na vrata, ki so se bila z glasnim, brezobzirnim treskom zaprla za njim. Ko se je Grajžar čez pičlo uro vračal, je čul Vite-zovičev glasni »hehehe!« V dveh skokih je bil na vrh stopnic, in kakor bi ga bil izstrelil, je planil v sobo in se ozrl sršečih oči. Hrvat je sedel na stolu pri peči in se prek ramena ozrl z običajnim posmehom okrog ust. ,Komomik Mihec’ je klečal poleg Valvasorja na tleh in mu šival šop trakov na zaponko pod kolenom. Stresel se je, ko so se vrata burno odprla, ozrl se pa ni. Pač pa je dvignil glavo Valvasor. »Na — nu?« Grajžar je nekaj zagodrnjal. Ali je bil pozdrav ali opravičilo? Njegove očd so se umirile v trdem pogledu. Odšel je v sosedno sobo in stopil pred okno. »Danes se odloči deželni zbog glede nakupa moje knjižnice. Nastavim jim najnižjo ceno, komaj četrtino lastne,« je Valvasor nadaljeval razgovor. »Ti si nepoboljšljiv idealist,« se mu je posmehnil Vitezovič, »rajši prodaš knjižnico za majhen denar v Ljubljano, nego za razmeroma dobro plačilo v Zagreb. Samo da ostane v tvoji ljubi Kr^jski. Veruj, da vaši kranjski stanovi tolikšnih žrtev niso vredni in jih tudi ceniti ne znajo. Sploh današnji človek nima smisla za duševno delo. Telesno moč in telesne dobrine — to cenijo. Gospoduje pač še vedno pest.« »Motiš se, prijatelj. Ozrl se nekoliko po svetu! Res je Člov^tvo spalo od Aristotela in Plini j a do našega stoletja, a veliki duhovi so že razbili tesne duševne verige,« »Luther, Hus, Kopernik — vem.« »In Locke in Spinozza,« je dostavila Marija. »Da. Nedotakljivost miselnega kompleksa, duševna domena svečeniSke kaste, je razrušena, to je gotovo.« Mercator VELETRGOVINA import-export obratna enota TOVARNA MESNIH IZDELKOV LJUBLJANA. Mesarska ulica 1 razpisuje 45 UČNIH delovnih mest v mesarskopredelovalni stroki: 15 KLAVCEV 5 ČREVARJEV 15 VAJENCEV za predelavo mesa 10 VAJENCEV v maloprodajni mreži za delo v mesnicah POGOJI; končana osemletka, ustrezno zdravstveno stanje za delo v živilski stroki, fantje, starost,do 18 let. Poskusna doba bo 1 mesec, to je od 1. 8. do 31. 8. 1969. Po izučitvi bodo imeli delavci možnost nadaljevati študij na srednijh, višjih in visokih šolah za mesnopredelovalno in konzervno industrijo. Stanovanje je zagotovljeno v internatu. Pogoji, dolžnosti in obveznosti bodo urejeni s posebno pogodbo. Prijave sprejema veletrgovina »Mercator«, obratna enota Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, Mesarska 1, do 30. 6. 1969. Osmošolci, prijavite se za poklice v mesarski stroki! DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI razpisuje vpis v dopisne šole osnovnošolsko izobraževanje 5., 6., 7. in 8. razred) administrativna šola (dveletna) pripravljalni oddelek za vpis v tretji letnik štiriletne administrativne šole ekonomska srednja šola tehniška šola (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) delovodska šola (za strojno stroko) poklicna Sola kovinarske stroke vpis v dopisne tečaje — tečaj nemškega in italijanskega jezika — tečaj tehniškega risanja — začetni tečaj knjigovodstva z analitično evidenco — tečaj finančnega knjigovodstva — tečaj za sidadiščnike — tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — tečaj za varnost pri delu — tečaj za letno preverjanje znanja iz varstva pri delu Vpisujemo v juniju, septembru in oktobru. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Za prospekt pošljite 2 dinarja na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, LJUBLJANA, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106. I F^fella SBBS ) PR E S KR BA( iiiilssislaaišiialBi] B B B B B B B KRŠKO OBIŠČITE NOVO SAMOPOSTREŽNO TRVINO NA B B B ŠEJKOVEM g Odprta je vsak dan od 5. do 18. ure, bife pa od 5. do 19. ure. 0 .špecerija % gospodinjski pripomočki ^ galanterija B % V bifeju točimo pristni cviček iz Gadove peci ns*’ Oa^i'ŽMiK m Temeljna izobraževalna skupnost Kočevje razpisuj e za šolsko leto 1969/70 naslednje ŠTIPENDIJE: 2 ŠTIPENDIJI za študij defektologije ŠTIPENDIJO na PA - tehnični pouk 7 ŠTIPENDIJ za učence srednjih šol in študente višjih in visokih šol POGOJI; za učence najmanj prav dober uspeh, za študente po\'prečna ocena 3. Kandidati naj vlože prošnje pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje — najpozneje do 20., julija 1969. PREZGODAJ JE ZAPUSTIL NAŠE VRSTE DOLGOLETNI ČLAN KOLEKTIVA ANTON ŠKALER iz Loc pri Dobo\i v POSLEDNJI DOM SMO GA POLOŽILI NA POKOPALIŠČU V DOBOVI 25. JUNIJA 1969. OB TRAGIČNI NESREČI IZREKA CELOTNI KOLEKTIV SVOJCEM POKOJNEGA .-v GLOBOKO IN ISKRENO S02ALJE SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO ZAHVALA Ob bridki izgi»bi našega dragega JOŽETA PECAVAK.IA iz Stranske vasi pri Semiču se najlepše zanvaljujetno vsem, ki ste ga v tako veiikem številu poslednjič obiskali na domu, spremili na zadnji poti in obdarovali s cvetjem in venci. Hvala zdravnikom in vsem zdravstvenim delavcem splošne bolnišnice Novo mesto, onkološkega inštituta in zdravstv^iega doma za vsestransko zdravstveno pomoč in himiano nego. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, krajevnim družbenim organizacijam Stranska vas in deloivnlm kolektivom za pomoč In izraze sožalja v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo članom gasilskega društva Stranska vas in štreklje\'ec, častiti duhovščini, govorniku in pevcem za ganljivo slovo. Vsem še enkrat nepozabna hvala. PECAVAK.IEVI 31. - Da. a tam v dolini, pred prijaznim naseljem. je stal miličnik . Kdo ve, kaj ga je prav tedaj pičilo. Zapiskal je - Paradižnica ni vedela, kaj bi Pritisnila je na plin, zdrvela med hišami naselja in se v stiski zatekla skozi široka vrata na prostrano dvorišče. Zaustavila se je na koncu dolge vrste avtomobilov, ki so, kdo bi vedel zakaj, stali tam ... - Ni opazila takoj gospa Paradižnica, da so vsi ti avtomobili imeli tablico »>L«! Postalo pa ji je kmalu marsikaj razumljivejše. Iz avta poleg nje so namreč pravl*Kul-tura in zgodovina« — 484 strani, cena: pl. 100, pus. 120 din. Janez Ovsec: JEZERA DOBREGA, SONCA V novi pesniški zbirki se nam je avtor, naš najobčutljivejši pesnik tišme, racodel samozavestnejši, manj ranljiv, izrazno manj zagledan v metaforičen blišč, zato pa bolj učinkovit kot v svojih prejšnjih zbirkah. — 56 strani, cena: broS. 18 din. Iztok Geister-Plamen: ŽALOSTNA MAJNA Pesniška zbirka mladega slovenskega avtorja je razdeljena v osem ciklov. V vseh se srečujemo z nazrazličnejšimi besednimi zvezami, ki jim je *vtor z aktom strukturiranja želel dati,neki novi pomen. — 84 strani, cena: bros. 19 din. KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH. NAROČILA Z UGODNOSTJO OBROČNEGA PLAČILA SPREJEMA TUDI UPRAVA DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 27 13 v TEM TEDNU VAS ZANIMA [TEDENSKjjl_gp;^-p| .^zzglgEBI Petek, 27. junija — Ema Sobota, 28. Junija — Zoran Nedelja, 29. Junija — Peter Pcmedeljek, 30. Junija — Emilija Torek, 1. Julija — BogoslaT Sreda, 2. junija — Mariia Cetrteik, 3. Junija — Nada Brcžice: 27. in 28. 6. jugoslovanski film »Ko čujeS zvonove«. 29. in 30. 6. španski barvni film »Ko tebe več ne bo«. Črnomelj: od 27. do 29. 6. sovjetski bar^ film »Vojna in mir« — II. del. 1. in 2. 7. Španski barvni film »PonoCnl zvonovi«. Kočevje — »Jadran«; 27. do -S. SLUŽBO DOBI TAKOJ SPREJMEM brivsko-fri-zersko vajenko. Salon Jurij Pestner, Novo mesto. ZA TAKOJŠNJO POMOČ v gospodinjstvu iščemo pošteno, revno kmečko dekle z uspešno dokončano osemletko. Nudimo mcA-nost nadaljnjega izobraževanja. Pismene ponudbe Slavica Su-belj, Ljubljana, Kalingerjeva 6. IŠC£M gospodinjsko pomočnico (lahko začetnica). Pišite na naslov; inž. Kravos, Ljubljana, Staničeva 31. VZAMtM dve dekleti ali fanta za delo na kmetiji. Tine Jugovič, Trata 18, Škofja Loka. ISCEM delavnega in zdravega fanta za uk v pečarsko-keramični stroki. Pavel Udovič, Paderšiče-va, n. h.. Novo mesto. ISCEM žensko za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu. Oglasite se od 15. ure dalje pri Strojanu, Mestne njive XII, Novo mesto. SPREJMEM kolarskega pomočnika. Medic, Irča vas 7, Novo mesto. iSČEM dekle za pomoč v gostilni. Gostilna Drenik, Gotna vas. Novo mesto. MLADO dekle, začetnico, staro 18 let, sprejmem takoj v službo za priučitev v gostinstvu. Predstavite se ali pošljite pismeno ponudbo na naslov: Gostilna Marija Ceme, Brežice, Zakot 35. PRODAM Lojsska Rapuž, Foeirsterjova 13, Nov'o mesto. * PROD-AM psico—ovčjaka in mladička. Lahko tudi posamesaio. Naslov v upravi lista (1342/69). PRODAM trodelno zastekljeno okno in posteljo z vložkom. Slakova 6, Novo mesto. NOVIC hrasto,ve sode, 50, 100, 150, 200, 300 ih 550-litrske, para-finirane. prodam. Sprejmem naročila za sode in kadi razne velikosti. Franc Pirc. sodar-, stvo, Ljubljana, Olovška cesta 248 a. KUPIM POSEST STANOVANJA SOBO IN KUHINJO oddamo žen-sU ali zakoncema za delno pomoč v gospodini)styu. Velena Jančar, Zalog, Zaloška 281. pri Ljubljani. ODDA.M sobo starejši ženski, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v upravi lista (1236/69). ISCEM opremljeno sobo v Novem mestu ali okolici. Gretn tudi za sostanovalko. Naslov v upravi lista (1243/69). ODDAM moškemu neopremljeno sobo s centralno kurjavo v Nov«n mestu. Naslov v upravi lista. MOTORNA VOZILA POC1':ni PRODAM motor Puch ali zamenjam za trobrzinec. Ogled ob delavnikih od 14. do 15 ure. Janez Jenič, Samski dom, BrSiin, Novo mesto. SKORAJ nov fiat campagnolo prodam za 10.000 dinarjev. Golnik 38. PROD.\!Vl dobro ohranjen fiat. — Groti Vrhovnik, Dilan^a» 5, Novo mesto. PRODAM osebni avto zastava 1300, letnik 1966. Ogled v popoldanskem času. Naslov v upranrl lista (1251/69). PRODAM dobro oliranjeno žensko kolo Rog po nizki ceni. Naslov v upravi lista (1257/69). l*ROD.\M kravo s teletom. Naslov v upra\i lista (1254/69). IKiODNO PRODAM trodelno kombinirano omaro, asi^lo po do govoru. Ogled vsak dan dopol dne. Sebastijiui, Vrhovčeva U. Novo mesto. ZARADI SELITVE prodam trodelno omaro, preprogo, centri fugo, hladilnik, televizijski .sprejemnik, Icstence, omarico za čevlje, fotopovečevalnik Meojta —Opsamet. Miška, Mestno njive 9, Novo mosto. I*RODAM otroško posteljico. Koleno, Trdinova 5, Novo mesto. PRODAM štiri kolosa za samiitds in kosilnico. Guinberti 6, Otočec ob Krki. PRODAM spalnico z vložki. Gori Sok. Majde Sile 8, Novo me-.sto. PRODAM radioaparat Tesla in grjimofon RIZ za prikljtičltev na radio in nekaj ploSč. Informacije dobite na poStl Stopi- če. M1.ATILNICX> prodam v odličnem stanju; Čisti do kraja. Ivan IvanSeJt. Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. PRODAM malo rato)J«o SledUnUk:. RAZNO 6. ameriški ban'ni film »Osamljenec iz Vevade«. 30. 6. italijanski bai'vni film »Pas nedolžnosti«. 1 in 2. 7. francoski barvni film »Oskar je kriv za vse«. 3. in 4. 7. danski barvni film »Odkritje ljubezni« . Kostanjevica: 28. 6. pcdjski barvni film »\Valewska in Napoleon«. 29. 6. francoski barvni film »Vikend v Dunkerqeu«. Mirna: 28. in 29. 6. »Kat Balu«, sko-italijandco- nemški barvni film »Zadnji Mehikanec«, od 27 do 29. 6. angleški barvni film »Trije klobuki za Lizo«. Mirna: 28. In 29.- 6. »Kat balu . Mokronog: 28. in 29. 6. angleški barvni film »Trije klobuki isa Lizo«. Novo mesto: od 27. do 30. 6. špansko-ameriški barvni film »Spremljevalec zlate iJošiljke« NOVO MESTO: 30. G. in 1. 7. amer. barv. film »Komedijanti«. 2. in 3. 7. švedski fihn »Tu je tvoje življenje«. Ribnica: 28. in 29. 6. ameriški barvni film »Napredo\'anje v zaledje« . Sevnica: 28. In 29. 6. italijanski film »železni kapetan . Sodr^ca: 28. in 29. 6. ameriški film »Nenavadni menih«. Trebnje: 28. in 29. 6. ameriški barvni kavkojski film »Umrli v škornjih«. KUPIiVI moped dvobrzinec v dobrem stanju. Pišite na naslov; Jože Vovko, Mokronog. Brezovica' 2. KLTIM rabljeno .pohištvo za spalnico. Rudi Klavžer, Pečice 25, Podsreda. KUPIM odlično ohranjen pletilni stroj 10/100 Krajna, Škocjan. PROD.AM gospodarsko poslopje s 6 1^ zemlje: lep vrt, vinograd, z zidanico, 2 gozda in travniki. Cena po dogovoru. Alojz Dolinšek, Skovec 8, Tržišče na Dolenjskem. UGODNO PR1>DAM stanovanjsko hišo z ostalimi pritiklinami — gospodarsko poslopje, voda in elektrika v hiši — možen dostop z vsemi motornimi vozili. V bližini avtobusna in železniška jostaja. Matija Absec, Mi-helja vas 12, Črnomelj. PRODAM novo hišo z velikim sadnim vrtom. Slavko Nagelj — Smolenja vas 70, Novo mesto. PRODAIVI 45 afov travnika v Lokah pri Straži. Franc Kovač, Bršlln 21, Novo mesto. ZARADI selitve prodam na Dolenjskem hiSico s ix)hiStvom z malo njive, sadovnjaka, vinograda in gozda (skupaj 63 a-rov). Primemo za upokojenca ali vikend. Ponudbe pod šifro »Poceni — ugodna priložnost«. PRODAM 15 ha zemlje, hišo, sadni vrt z go!q>odarskim poslopjem. Voda na dvorišču, elektrika. Možna je strojna obdelava — pri glavni cesti. Cena po dogovoru ali zamenjava za manjše pos^tvo do 2 ha zemlje v bližini industrijskega kraja. Pojasnila dobite pri Janezu Fišterju, Gor. Lakenc, Mokronog, ali Janezu Fišterju, Roška 33, Kočevje. POCENI prodam vmograd z vm-sko kletjo nad tovanvo ISKRA nad Semičem, v izmeri 80 arov. Travnik in goad na Smuku nad Semičem. Kupci naj se zglasijo na Prelogih 2 pri Rožnem dolu. KA1*1TE!JSKI župnijski urad t Novem mestu ima okrog 2 ba trave na prodaj. Kupci naj se oglasijo v župnijski pisarni. PRODAM polovico hiše s pritiklinami in vrt v Sevnici, Savska c. 6. Cena po dogovoru. NA SREMIČU prodam 22 a vinograda. Nova stavba, primerna za vikend, lep razgled, elektrika, dostop z avtom Vlado Soln, Brestanica 117 a. ENONADSTROPNO liišo ob ceeU z vrtom ugodno prodam. Maks Ocvirk, Račiča, Loku pri Zidanem mostu. JUNIJSKO VREME V PREGOVORIH Ce rožnika sonce pripeka. vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka: obilo nam zemlja rodi. — Kakor vreme na Me. darda kane. tako ves mesec ostane — Vid. dežja ne daj, da bo dobre žetve kaj! — če Ladislava moči dež po glavi, od ' nas se sedem tedno%’ ne odpravi. LUNINE MENE: 29. 6. ® ob 21.04 6. 7. € ob 14.17 14. 7. # ob 15.11 Vsem, ki so našo drago mamo FRANČIŠKO KAMBIČ spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in ji nudili tolažbo med njeno dolgotrajno boleznijo, naša iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo vaščanom, prijateljem in znancem, Zvezni borom' NOV Črešnjevec, kolektivu občinske skupščine ter družbenim organizacijam občine Brežice. Družine Kambič, Hočevar in Iskra Črešnjevec, Brežice, Medvode, 20. 6. 1969 Ob tragični Izgubi dragega moža, očota, strica in svaka FRANCIJA MARNŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, Iti so ga spremili na zadnji poti, počastili njegov spomin z venci in cvetjem in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo K(3P Kočevje. Hrastu Dolenja vas. PKš Kočevje, 8. c razredu osnovne šole Ribnica in prečastitemu gospodu župjiiku za spremstvo, žalujoča žena in otroka Cvetko in Olajda ter drugo sorodstvo Ob i^rebridki izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata FRANCA JAZBECA posestnika iz Žadonnka ge zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in njegov poslednji dom zasuli s preki-asnim cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju kirurške bolnice v Novem mestu za ves trud in skrb ob njegovi dolgi in težki bolezni, častiti duiiovščini za poslednje spremstvo in govorniku g. Voglarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. NajlepSa hvala vsem, ki ste v teh težkih tremitklh z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Globoko užaloščeni družini Jazbec in Dular Po dolgi bolemi nas je zapoistlla naša draga mama, stara mama in sestra' JOŽEFA KACIN z Glavnega trga 8, Novo mesto. Zahvaljujemo se vsem sorodni-, kom. sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji I>oti, ji darovali vence in cvetje, ter tovarni NOVOTEKS za podarjena venoa. Posebna zahvala vsem z^a^Tiikom in strežnemu osebju ginekološkega oddelka bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi obema gospodoma župnikoma za svečanosti pri pogrebu, žalujoči: sin Tone z družino in drugo sorodstvo Popravek in opravičilo Popravljamo neljubo tiskarsko napako v osmrtnici za pokojno JOŽEFO KACIN z Glavnega ti^a 8, Novo mesto, nastal6 prejšnji četrtek na zadnji strafii našega lista, ko je bilo po krivdi tiskarne DELO v Ljubljani tiskano napačno ime »Jožeta Kacin«. C^ravičujemo se svojcem pokojnice in jih prosdmo, da ne,-ljubo tiskarsko pomoto oprostijo. Uredništvo lista Ob nepričakovani izgubi naše drage mame JOŽEFE SKUŠEK iz Jeperjeka pri Tržišču se lejK) zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrazili serije in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolefctivMna PTT Novo mesto in Elektru Krško, kakor tudi gosix)du župniku aa sve-č^ pogr^. žalujoči: sestri Nežka in Frančiška, sinovi Jože, France, Lojze in hčerka Pepca z družinami ter drugo sorodstvo Zahvaljujem se dr. Baragi in osebju novomeške bolnišnice za uspešno 2sdravljenje ter danom ZB Trebnje za obisk in pozor nost. — Peter Herzojr V NEDELIO, 22. 6. 1S60 ob 8. uri, som pozabil na cesti v Starem Logu — Kočevje transih stro Schaublorenz. Najditelja pro&im, naj ga vrne proti nagradi na upravo Dol. lista. CE BOI.EHATE na želodcu ali na jetrih, žolču ali črevesju, Co vas muči zaprtje ali homoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo se posvetujte z zdnivni-kom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sred atvom — rogaSkim DONAT vrelcem! Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobd v Novem mestu pri HMEUNIKU, STANDARDU (MtTlCATORJU) in DOLENJKI. 1IW;ETE prcaonelTlti nevesto? Zlatar OUuar Zidarič v IJublJanl na Gosposki 5 (polog imiveirae) vam bo rad pomudi [2Si3Bi Pred običajnim polletnim čiščenjein domače I B v hise... , da zveste ■ SE TRI DNI imajo ce«njeni zamudniki ča& in priložnost, da se izkažejo može in da poravnajo do danes neporavnano polletno nai^-nino za domači DOLENJSKI LIST. Ponavljar mo: SE TRI DNI, zakaj po 1. juliju bomo črtali iz naših spiskov vse tiste, ki zaradi malomarnosti ali sicer niso daJi tisku tega, kar je »naše«, čudežev ne znamo in nočemo delati, brex5 denarja pa tiskarna (še) ne ma in noče tiskati ne n^ega ne tujih časnikov... LEP POZDRAV vsem naix>č(rdkom in bralcem! UPRAVA DOLENJSKEGA lilSTA DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO objavlja naslednja prosta delovna me?.ta za: 1. REFERENTA v oddelku splošnih poslov 2. TELEFONISTA 3. DEVIZNEGA REFERENTA 4. REFERENTA v oddelku računovodstva 5. REFERENTA odplačilne službe PCX30JI: pod 1., 3., 4. in 5.: srednja šolska izobrazba — ekonomska smer in S leti delovne prakse; pod 1. se zahteva znanje strojepisja in stenografije; pod 2. nepopolna srednja šola in 2 leti prakse; pod 3. se zahteva delno znanje vsaj enega tujega jezika; delovno mesto pod 5. se ponovno objavlja in ao bili pogoji določeni že v objavi v Dolenjskem listu z dne 29. 5. 1969. Za vsa objavljena delovna mesta je poskusna doba 2 meseca. Nastop dela po dogovoru. Stanovanja niso zagotovljeria. Pismene ponudbe pošljite do vključno 10. julija 1969 komisiji za delo\'na razmerja banke. Cerovec: prehitra vožnja 22. jimija dopoldne. se je na ovinku v Cerovcu prevrnil s citroenom Prane Cimermančič z Gornje Težke vode. S ceste ga je za- Dragi .\nici Juršič iz Grafeltinga pri Miinchenu želi iz srca vse najboljše za njen 23. rojsti dan in da bi se ji izpolnile vse skrite želje, nekdo, ki vedno misli nanjo! Ivanu Kondi, ki živi v tujini, želi veliko uspeha pri delu — Joži. Dobri in skrbni mami Mariji Šušteršič iz Gotne vasi za njen praznik želijo vse najlepše Pavel z družino, Marija z Radivojem. Slavka. Tomo in Jožica. H?0t>/ESTI1A I SCETKE ZA IX>;SC:ILCE in za sesalce za prali obnavlja ščeUvr-stvo Armdč, Ljubljana, Tržaška 52. OBVEŠČAM stranke, da bo mlin zaprt od 25. jimija do 31. julija. Vukčevič. Globočice — Kosta^ njevlca. EKSPRESNO OČISTI ohladila Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5. GOSTILNA LUZAR iz Škocjana priredi v nedeljo, 29. Junija, veliko vrtno veselico. Pričetek ob 16. uri. Igral bo kvintet Berper iz Celja. Vljudno vabljeni! "/dravstveni dom Novo me.s(o razpisuje licitacijo za odrrodalo naslednjih osnovnih sredstev: 1 kombi DKW v voznem stanju. 2 mopeda — kolibri v voznem stanju. — Licitacija bo 7. 7. 19B9 ob 8. url za družbeni in ob 9, uri «i privatni sektor v teritorialni zdravstveni enoti Cmomell neslo zato, ker je jjrehitro vozil, škodo so ocenili na 4.000 din. Skopice: s »škodo« iz kolone 22. junija ^utraj se je pri Skopicah prevrnila s »škodo« Muha-rema Kasumović iz Zagreba Vozila je v koloni, nato pa iz nepojasnjenega vzroka zapeljala čez cesto v betonske smernike Pri nesreči, ki je povzročila 9.000 din gmotne škode, se je voznica laže poškodovala. Otočec: zadrenfial v fičku 22. junija zjutraj se je pri Otočcu prevrnil s fičkom (zastavo 750) Tugo Lebič. Med vožnio je zadremal in zapeljal na steno vseka, škodo so ocenili na 7.000 din. Škrjanče: mopedist na tleh 16. junija, ob 19. uri je v Skr-jančah padel z mopedom Alojz Povše z Uršnih sel in si poško-doval glavo ter nogo. Nesreča se je pripetila, ker je mopedista na ovinku zaneslo. Žužemberk: kolo ni imelo aavor Jože Rojc, učenec 3. razreda osnovne šole v Žužemberku, se je 18. junija peljal s kolesom, ki ni imelo zavor, proti Krki. Na strmi poti ga je zaneslo, udaril je ob skalo in obležal Pomoč .so. mu dali v novomeški hd-nišhici. Sprememba naslova! i Naročniki. w sprememjo svoj i start naslov, naj sporočijo oba naslova Dogaja se, da sporo čijo samo novega, ker pa ima mo pri nas včasih več naroč nikov 7 enakim (Tilmkom tn Imenom, seveda ne moremo vedeti, čigav naslov te treba spremeniti DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI; Občinske Konleren-ce SZDL Breždce, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone Gošoik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Teppejr in Ivan Zoran. Teli nični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četitek — Posamezna števillca 70 par (70 starih din) ~ Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1(500 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.350 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521^9 - N^LOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE: Novo mesto. Glavni trg 3 ~ Poštni predal: 33 Telefon: (0(}8)-21-227 •— Nenaročeniii rokopisov in fotografij ne vračamo ~ Tiska CP »Delo« v Ljubljai\i