TH* CTLDEST AND MOST POrULAJl SLOVENIAN NKW5PAm IN UNITE® STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.*~~ Zrn vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI GESLO; IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 166. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 22. OKTOBRA— THURSDAY, OCTOBER 22, 1925. LETNIK XXXIV. Jugoslovanski parlamentarci v Chicago VAŽEN SESTANEK CHICA ŠKIH IN OKOLIŠKIH AMERIŠKIH JUGOSLOVANOV Z JUGOSLOVANSKIMI PARLAMENTARCI. — SLOVENEC PRIPOROČAL O-TVORITEV KONZULATA V DULUTHU, MINN. IN V CLEVELAN DU, O. JOHN D. ROCKEFELLER III. Chicago, 111. — Zadnji pon- slaviji. O vseh narodih, najbo deljek je poselila Chicago ju-, še tako majhen, vidimo cele goslovanska delegacija, ki se kolone opisovanja v ameriških je udeležila konference med- časopisih, o Jugoslaviji pa le parlamentarne unije v Wash- malo kdaj. Tudi zato bi ingtonu. Delegaciji je načelo-val Dr. Ante Tresič-Pavičič, jugoslovanski poslanik v Wash-ingtonu in chicaški jugoslovanski konzul M. M. Naumovič. Delegati so bili Dr. Velizar ^Jankovič, Dr. Vojislav Marin-kovic. Dr. Nesic, Dr. Budisav-Ijevič in Dr. Pecca. Po narodnosti so štirje Srbi in en Hrvat, ki je Dr. Pecca. morala vlada skrbeti. — Dalje je priporočal, da jugoslovanska vlada otvori vsaj še dva konzulata v Ameriki. N. pr. v Min-nesoti je nad 60 tisoč Jugoslovanov. Ti se morajo obračati doli v Chicago, kar je neprijetno. V Duluthu. Minn. 1>: mu ral biti konzulat, tja bi lahko Jugoslovani, ki imajo opravka z konzulatnim uradom osebno Popold-ne je bila prirejena prišli, kar je v večih slučajih ob 2. uri nekaka informativna) potrebno. Drugi kraj, kjer naj konferenca v Drake _hotelu, kjer so jugoslovanski parlamentarci podali svoja poročila o gospodarstvu v Jugoslaviji in bi bil konzulat je največja jugoslovanska naselbina v Ameriki Cleveland, Ohio. Tam je nebroj Slovencev, Srbov i 11 r- o raznih diplomatičnih in poli- vato v. — Dalje je govornik pri- KRIŽEM SVETA tiCnih odnošajih doma. Zaslišali so tudi mnenja tukajšnjih Jugoslovanov o Jugoslaviji itd. Zvečer pa je bil prirejen v po-čast delegaciji slavnostni banket v La~Salle hotelu. poročal, da naj bi Se zaposljiloi v k on zul at ne urade tudi Slovence, ki so do tega tudi opra-! učeni. Zlasti v jugoslovanskemu poslaništvu v Washing-tonu bi moral biti Slovenec, da Slika nam predstavlja John D. Rockefellerja III., slikan ko se je nahajal na svatbi sestriči-ne Isabele Rockefeller, v Green-wich, Conn. Popoldanske konference so, bi prestavljal razno tvarino za! se udeležili tudi štirji rojaki j objavo v listih. Včasih se je po-j Slovenci iz slovenske naselbi- slalo taka uradna naznanila na I ne sv. Štefana.- Bili so: Mr. slovenske liste v cirilici. Ured-i John Gottlieb, Mr. Frank Ba- niki so se potem mučili s pre- j nich, Mr. Albin Jazbec in Mr. j stavljanjem, kar je marsikje John Jerich. Konference se težavno, ker marsikateri ciri-je udeležilo blizu petdeset a-'lice tudi ne zna. —Vsi chicaš-meriških Jugoslovanov. Prišli ki in drugi Jugoslovani, ki so se so bratje Srbi in Hrvati celo iz te konference udeležili so pri-St. Louisa, Mo. iz Gary in dru- trjevali slovenskemu govornikih delov države Indiana. Naj- ku. več jih je bilo iz Chicage in' drusrih delih države Illinois. Konferenco je otvoril Dr. Biankini eden najuglednejših Jugoslovanov v Chicagi. Po kratkem nagovoru je dal besedo Dr. Velizaru Jankoviču, ki je poročal o gospodarskem, političnem in drugih položajih v Jugoslaviji. ANGLIJA ODPOKLICE "STRAŽO OB RENi: — Breslau, Nemčija. — Gen, Lundendorff, markantna osebnost izza vojnih časov je bil napaden od komunistov, ko se je vračal od seje nacionalistov. Rešila ga je policija. — Chicago, 111. — Pogosto se sliši zadnje čase, da izginejo mlade deklice od doma. Tako se tudi sedaj poroča, da je izginila neznano kam 15 letna visokošolka Miss Lottie Mislen-ska, živeča pri svojih stariših na 4142 W. 22nd St. Policija je obveščena. — Havana. — Lansko leto je bila tukaj tako dobra letina sladkorja, da ga imajo na Kubi #e danes nad 1,000,-000 ton. Vsled tega bodo letos pospravili s polja le 75 odst. sladkornega trsja. — Dunaj. — Tukaj so odkrili spominsko plošč "kralju valčkov," John Straussu. Prihodnjo nedeljo bo rojstni dan skladatelja, rojen je bil dne 25 okt. 1825. — London. — 30 angleških mladih žensk se je vrnilo iz Benetk v Italiji, kamor so napra-jvile izlet, a pritožujejo se, da jim ni bil dovoljen vstop v ka-itedralo sv. Marka, ker niso bi- PILOT PRI PULITZER DIRKI Iz Jugoslavije. PRI VLADI SE BO V JESENI ZAČELO DELO ZA UČVRSTITEV "SEDANJEGA POLOŽAJA — ZA SLOVENCE NA KOROŠKEM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Rekonstrukcija vlade. Kakor se poroča v Beogradu, bo vlada na svojih prvih sejah v jeseni priredila vse kar bo prišlo na dnevni red, in da je namera vlade učvrstiti sedanji položaj tako, da bo se mogla započeti politika sporazuma s skupnim delom nadaljevati. Otvoritev novega parlamentarnega zasedanja bo prinesla s seboj mnoga tehnična vprašanja, med katera spada tudi organizacija parlamenta, ker je treba voliti novo predsedstvo in nove odbore. Verjetno je, da bo vsled tega potrebno, da se razne osebe, ki so danes v vladi, izmenjajo in pridejo na važna mesta v parlamen- Slik. won predstavlja po. tU' ne,kater® »ove osebe pa bi t> . . . . vstopile v vlado. Tako bi se na rocnika Cyrus Bettis, kateri je . jesen izvršila manjša rekon- vodil pri takozvani Pulitzer struj.cja viatie dirki nalašč za to opremljeno b T U U"U ^ letalo polju. nad Mitchel letalnem Dr. Jankovič je opozarjal na J Na govor J. Jeriča je odgovoril Dr. Jankovič, ki je pojas-i neval, da se je mislilo itd. poslati tudi Slovenca s to delegacijo, a radi tehtnih vzrokov in kratkega časa ni bilo mogoče itd. ter da Jugoslovani ne smemo ravno gledati, kdo nas zastopa, pa naj bodo to Srbi, Hrvati ali Slovenci, samo da so dobri Jugoslovani. Držati mora- možnosti, da bi ameriški Srbi, mo skupaj kot bratje, biti fno-Hrvati in Slovenci lahko usta- j ramo državnotvorni. Druga pri-novili en velik denarni zavod, i poročila pa je vzela delegacija kamor bi rojaki skupno ulagali j na znanje. Na Dr. Jankovičev svoje zaslužke. Ta denar naj odgovor bomo odgovorili v pobi se pa potem vlagalo v jugo- sebnem članku, kako mi in ka-slovansko industrijo. Na ta na- ko narod pojmuje pravo dr-čin, mesto, da judje podjarm- žavnotvornost. ljajo jugoslovansko industrijo I Za tem so govorili še drugi. in obenem domače gospodarstvo, bi sami Jugoslovani postali lahko gospodarji na domačih tleh. Za njim je dobil besedo g. Grkovič iz Gary, Ind. on je po-vdarjal, kako je ociganila zna- Krepko je spregovoril tudi g Lupis-Vukič urednik in izdajatelj Hrvatskega Glasnika v Chicagi. On je opozarjal, na dolžnosti vlade do svojih izseljeni-kov, katere se na umazan način izkorišča, ko potujejo v tu- na jugoslovanska import in jji svet ali nazaj domov, kakor eksportna družba, ki jo je pred tudi v tujini radi njih neved- par leti organiziral znani Miloš, ki je odnesel nad 250 tisoč krvavo zasluženega denarja. Ožigosal je beograjsko vlado pri tem ter je dolžil gotove moralne odgovornosti pri tem. Za njim je dobil besedo Slovenec John Jerich, ki je naj-prvo pozdravil velespoštovane Jugoslovanske goste, nakar pa je povdaril odkritosrčno, da on bi rad videl med temi jugoslovanskimi gospodi delegati kakega svojega rojaka Slovenca. (Pri tej pripombi so pritrjevali Srbi in Hrvati in vzklikali: Tako je!) — "Vidite, to so netaktnosti, ki se dogajajo morda namenoma ali nenamenoma, a vedite, da naš narod gleda na nje," je dejal. Dalje je v svojem govoru tudi povdarjal, kako malo se skrbi v ameriškem časopisju za reklamo o Jugo- nosti. Zatem je govorilo še več drugih. Zvečer na banketu je bila sijajna' udeležba. Udeležilo^ se je blizu 400 chicaških in drugih Jugoslovanov. G. M. M. Naumovič jugoslovanski konzul v Chicagi je na banketu v krasnih besedah pozdravil udeležence. G. Naumovič je med ameriškimi Jugoslovani zelo priljubljenja oseba, kar je to pokazala velika udeležba popoldne na konferenci in zvečer na banketu. -o- "KRALJ" AZBESTA UMRL. New York. — Tukaj je umrl T. F. Manville, "kralj azbesta," (nezgorljiva tvarina) ki zapušča $10,000,000. Star je bil 63 let. Vzrok smrti srčna hiba. , _ I Francija in Anglija sta sklenili, da odpokličeti svoje vojaštvo* ki se še nahaja ob Reni. Pariz. — Sporazum v Locarno je približal Francijo in Anglijo še tesneje v objem prijateljstva. Z roko v roki sta prišla v pondeljek zjutraj Aristi-de Briand. francoski vnanji minister in Austen Chamberlain, tajnik za vnanje posle v Angliji na kolodvor v Parizu, kjer ju je čakala velika množica ljudstva, katera je državnika pozdi*avljala kot junaka miru, z isto navdušenostjo kot bi pozdravljala zmagovalca v vojni. Množica je vzklikala: "Živijo Briand," živijo Chamberlain," in živijo mir." Na to sta se podala Mr. Chamberlain in soproga, ki-ga je spremljala v Locarno, na Briandov dom, kjer sta bila kot častna gosta pri obedu. Eno uro po prihodu Brian da in ChairJjerlaina se je povrnil v Pariz tudi premier Painleve, kateri se je mudil v Niči, nakar je sledila dolga privatna konferenca, na kateri so razpravljali o izpraznitvi Kolina, katero se bo kmalu vršilo, a Anglija bo razpostavila nekaj svojih vojakov po drugih krajih Nemčije. Po sporazumu Francije z Anglijo se dovoli Nemčiji, da bo tudi ona lahko imela besedo o splošnem delovanju in gospodarstvu v zasedenem ozemlju. Chamberlain je dejal časniš-kim poročevalcem, da je on prepričan, da je pakt, katerega so sklenili v Locarno, odločilna točka za mir v Evropi, mogoče tudi za mir na celem svetu. Na to se je Chamberlain jako laskovo izrazil o nemški modrosti in dobri volji pri sklepanju pakta, kajti brez tega bi se ne bil dosegel tako sijajen vspeh. Rekel je tudi, da vsi, ki so bili pri sklepanju pakta so bili le ene misli, namreč — mir, nikdo ni bil za to tam, da bi gledal na kakšno diplomatično zmago, edino na zmago — miru proti vojni. I le dostojno oblečene. — London. — V tukajšnih j finančnih krogih kroži govorica, da je angleška banka skle-' nila pogodbo za posojilo bel-, gijski državi. — Berlin. — Erlfng Anderson. znani dirkač s skiji je bil pomotoma od nekega lovca u-smrten. ker je lovec mislil, da je srna. — Cincinnati, O. — Gen. Thomas T. lleath, veteran civilne vojne je tukaj v starosti 91 let preminul. — Niles, Mich. — Miss Cag-nar Stedman, stara 21 let, iz Kopenhagna, Dansko, je umrla v tukajšni bolnišnici na poškodbah, katere je dobila, ko je padla iz letala v Barron jezero. Oblasti iščejo v Chicagi sorodnike od ponesrečenke. — Detroit, Mich. — Edward Gerwoll, njegova žena in 12 letna hčerka so bili na mestu mrtvi, ko so z avtom v katerem so se vozili zadeli v vlak, vozeč iz Toledo proti Detroitu. — Rim. — Skupina aeropla-nov pod poveljstvom Liet. Col. Bolognesi, se je vrnila v Italijo, ko je bila na poletu nad en mesec. Avijatiki so obiskali vsa glavna mesta centralne Evrope. — Sofija, Bulgarlja. — Bolgarski kabinet je odločil, da se prekine s prekim sodom v državi, kateri je bil od časa atentata na katedralo Sveti Kral, dne 16. aprila, pri katerem je bilo nad 150 oseb usmrtenih. — Chicago, 111. — W. G. Cunningham, star 80 let, je prišel iz Ottawa, 111. semkaj na obisk k svoji hčeri kjer ga je pa doletela smrt. Padel je po stopnjicah in kmalo na to v bolnišnici umrl. Pokojni je bil veteran civilne vojne. — Elkhorn, Wis. — Neki potepuh je prišel k farmarju E. T. Ridgway-ju. Ker se je pa zdel neznanec gospodarju sumljiv, ga je zapodil, tedaj je pa potepuh potegnil revolver in dvakrat ustrelil na Ridge-way-a ter ga težko ranil. Zbrala se je takoj skupina sosedov, ki so šli potepuha iskati, a so se vrnili, ne da bi ga našli. — Kewanee, 111.--Charles Behenke, farmar, je bil na mestu mrtev, ko je na križicu zadel z avtom v mimovozeči vlak. CIVILNA VOJNA NA KITAJSKEM. Za Slovence izven mej naše države. Poročajo, da bodo šli k ministru dr. Niniču, čim se vrne, • ;zastopniki vseh strank v Slove-jniji in bodo zahtevali, da naša i vlada intervenira pri avsfrijski --vladi, da preneha preganjati Na Kitajskem zopet vre, v ne- koroške Slovence, Slovenski varnosti je Tuan Chi-jui, na- zastopniki bodo predložili mi-čelntk izvrševalne oblasti v nistru tudi potrebne dokaze. Pekingu. Tokyo, Japonsko. — vzhodu se je zopet dvignilo za Nato se bodo zavzeli tudi za Slovence na Goriškem in Be-Na nečiji. -o- grinjalo, za katerim se je na Pobijanje draginje v Belgradu. tiho koval načrt o novem krvo-prelitju na Kitajskem. Zakon za pobijanje draginje imajo tudi v Belgradu in v Sun Chuan-fang, poveljnik Srbiji. Obsojenih pa je bilo po petih armad južno od reke tem' zakonu, doslej vsega sku-Yangtze, je napovedal vojno paj kakih 30 oseb in to večino-Chang Tso-lin-u, mandžurske- ma pekov, branjevcev in raznih mu vojnemu lordu, aretiral je drugih malih obrtnikov. Ni pa Changovo predno stražo in pri- bila tožena niti ena večja ma« silil njegove čete, da so se u- nufakturna trgovina ali trgo-maknile, s tem je ogrožan Tuan vina s čevlji, kakor da bi se vse Chi-jui, načelnik izvrševalne o- te trgovine zadovoljovale le z blasti v Pekingu. j dovoljenimi 25 odstotki do- Nasprotje se je oživelo s bička. tem, ker je Tuan v imenu cele -o- Kitajske vabil na colninsko Z delavskimi mezdami konferenca, ki bi se imela vr- v znesku 40.000 dinarjev je šiti v Pekingu. Je pa še več pobegnil Ivica Mašič v Novem drugih vzrokov, po katerih se Sadu. Zaposlen je bil kot polir lahko sodi, da so razmere sil- pri stavbi Centralnega kreditno napete in je za pričakovati nega zavoda v Novem Sadu. hudih bojev. | -o- -o--Tristo vagonov sladkorja se je PET DNI ZAPORA KER JE stopilo v pred trgatvijo, lahko pričakujemo vsak malo odpomoči proti gospodarski krizi, v kateri se nahajamo. Letošnji pridelek se plačuje tukaj že po 10 Din liter ih ga sploh ni nikjer dobiti.. izvzemši vinskih trgovcev. Da je doseglo tukajšne vino tako ceno, je vzrok tudi to, ker se naš km^t nahaja v denarni stiski ter je prisiljen prodati vino takoj po trgatvi, akoravno nas skušnja uči, da je vino takoj po trgatvi polovico cenejše kot pa drugo v leto v poletju. -o- f Dr. Matej Osenjak. Po dolgi in hudi bolezni dne 20. septembra umrl v Mariboru odvetnik dr. Osenjak. Rajni je bil za časa Avstrije advokat v Gradcu. Po preobratu se je moral preseliti v Maribor. Dr. Osenjak je bil duhovnik, a je po kratkem kap-Ianovanju zapustil duhovniški poklic, šel je študirat pravo ter postal advokat. Dr. Osenjak j a bil rojak iz ljutomerskega okraja. —i—o- Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v pondeljek 21. m>m. po dolgotrajni mučni bolezni Herma Bobek, hčerka vladnega pristava v p. j Mihaela Bobka, dijakinja III, i letnika drž. ženskega učiteljiš-jča v Mariboru, v nežni starosti 19 let. Umrli so v Ljubljani: Stanko Kolander, rejenec, 2 leti in pol. — Josipina Kop-levska-Konovalova, foj. Štet-kova, zasebnica, 48 let. — Milena Sojer, hči železniškega uslužbenca, 7 mesecev. PREHITRO VOZILA. St. Paul, Minn. — Prvič v sodišča v sladkorni tovarni v Belju. Zadnja nevihta je namreč odnesla streho s skladišča in dež zgodovini tukajšnega „„ vagonov sladkor- je bila ženska obsojena radi f" °' J .. B „. .... prehitre vožnje z avto. Tako Ja- ^odo cemJO na 30 millJ°- "srečna" je bila 19 letna Miss nov dinarJe^ Viola Johnson, katero je radij gorenjega prestopka obsodilo sodišče na pet dni ječe. Rop. V občini Srbobran v Vojvodini je Branko Milinov napa- OGENJ V DES MOINES. del v teini iz ^stilne domov se Des Moines, Iowa. _ Ogenj vračujocega kmeta Mladena je izbruhnil v nekem tukajš- Belica m mu vzel 2000 dinar-nem trgovskem poslopju, kate- ^Parja so orožniki izro-ro je pogorelo do tal. 15 gasil- Clh sodišču, cev je bilo od dimu tako prevzetih, da bi bili gotovo ostali v plamenih, ako bi ne bili tovariši še pravočasno zapazili nevarnost in jim pomagali iz gorečega poslopja. -o- Stanje vinogradništva v koz-„ janskem okraju. Letošnja vinska letina v kozjanskem okraju obeta biti precej bogata, v kolikor ni v nekaterih vaseh zahodnega dela uničila toča. Posebno virita-njsko vino, kjer ima skoro polovica posestnikov celega ok- VELIKA TATVINA V VLAKU. Pittsburgh, Pa. — Harry F. Serber, kompanijon tvrdke Wachsman & Serber je prišel, raja svoje vinograde, je splofi. iz New Yorka semkaj po kup- no znano kot dobro vino ter Ičijskih opravkih, med potoma1 doseza po svoji kvaliteti popol-mu je pa nekdo ukradel ročni noma bizeljskega in tudi sko-kovčeg, v katerem je bilo de-| ro ljutomerčana. Ce nam- bo mantov in biserov v vrednosti naklonjeno ugodno vreme s 'do $50,000. : i ^ ' toplim solncem zadnji teden Smrtna nesreča. V ljubljansko bolnico so pripeljali šestletnega sina kamnoseka Caharije iz Žirovnice pri Cirknici. Dečko je tekal v bližini konj, ki so se pasli in se je bržkone tudi z njim igral. Pri tem ga je udaril konj s kopitom po glavi, tako, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga takoj v bonico. Vsaka pomoč pa je bila izključena in je fant kmalu po prihodu umrl. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA. DENARNE POBlUATVE V JUQQajLAYXJO. ITALIJO. AV8TŠUO. ITD. Nlift tanks im» yroje Usta« irti l pojtp ia »nsaijivimi bsnksmi « starem krajo in n»3e Došlljatre so *» stavljene prejemniku rra dom ali zadnjo poŠto točno in brez t sake*-odbitka. Nafte cene za poUlJka v ■»♦"arfffr In ft rab 90 bite rferaj sledoSe: Bkuono • pofttolmo: 500 — Din. .................. $ 9.55 1,000 — Din.__________$ 18.75 2,500 — Din._______$ 46.75 5,000 — Din. ___________ $ 93.00 10,000 — Din. _____________ $185.00 100 — Lir______________$ 4.80 200 — Lir ________________ $ 9.25 500 — Lir ___________________ $ 2225 1,000 Lir —_______________$ 43.25 Pri pQftUjatrab nad 10.000 Din. «S nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat ta* nja, dostikrat docela neprtfiafeoTtM ie abiolateo nemogoče določiti cflort ▼naor£»* Zato ae pošiljatve nabažfj« po cenah onega dne. ko mi aprejaa«* mo denar. POLARJE POŠILJAMO MI TUBI V IUGOSLAVIJQ IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BfcZOJAV-NO. Vse poS«ljatre naslov!.e na—SLO VENSKO BANKO ZAKXAjtSX ft CESAREK 455 W. 42nd ST., NEW YORK CITY "AMERlgANSKI StOVENEC" Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prarniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day alter holiday. — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal'0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjcne države za celo leto..................$4.00 " Za Zedinjcne drŽave za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 Fcr United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 **_____For Chicago, Canada and Europe pc ^ill year____$2.50 ŠtevUka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčcne v gotovi Številki, r: or?.jo biti doposlani nr. uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan P°1 pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Delavsko vprašanje. Ker delovno ljudstvo tvori veliko večino, je samo ob sebi un evno, da njemu sliši obi^t. Manjšina se mora večini ukloniti, predvsem v pravičnih zahtevah. Eolj pravičnih zahtev pa i i. knkor so zahteve revežev, do onega. do česar so opravičeni po vseh božjih in naravnih zakonih. Ponavljamo, pot do boljših razmer za revni delavski sloj drži skozi izobrazbo. Potom izobrazbe, ko bo delavec postal zmožen bit; voditelj podjetij, državnih uradov, itd. bo prišel do moči, kjer.bo lahko odločeval tudi za lastno bodočnost. Teda j bo delavstvo lahko šlo v zakonodaje potoni svojih pravih vestnih zastopnikov in bo govorilo. Kadar bo delovno ljudstvo prišlo do take močir tedaj bo imelo v lastnih rokah moč, da se delo porazdeli pravično, zahtevalo bo lahko potom oblasti primernega zaslužka za življenje, varstva in podporo za onemoglost na stara leta, zahtevalo bo lahko vzgoje za vsak poklic za svoje otroke na državne stroške, itd. Vsakdo izmed nas ve, da delo danes ni pravično porazdeljene. Vzemimo n. pr. v pretres premogarje. Ti delajo nekateri komaj polovico delovnega časa. nekateri se toliko ne. Poleti delajo pod tri, dva, pa tudi večkrat samo po en dan na teden. Pride zima, popraševanju po premogu, tedaj pa z vso paro. Dalie razni industrijalci kupujejo premog izven države tudi to škoduje domačim premogarjim, kateri morajo imeti potem nezaželjene počitnice. S tem jemljejo zaslužek domačim delavcem, ali z drugo besedo jemljejo kruh njim in njih družinam. Iste razmere vladaj a po drugih industrijah, enkrat s polno paro ponoči in podnevu. drugič brezposelnost. Vsega lega so krive gospodarske razmere, v katerih živimo. Dobro je še, da pogledamo, zakaj'in odkod izvira to žonglira nje v vseh industrijah, da enkrat se dela s polno paro, drugič je \ i dežela v brezdelju. To povzroča sedanji konkurenčni sistem. Na svetovnem trgu industrijalci eden drugega sponrivajo, tako dobi enkrat eden, drugičdrugi naročila, tedaj 2 a že no z vso silo, pa zopet zgube, pa se zopet ustavi. Naravno je. da v takih negotovih razmerah je delavstvo vedno prizadeto. Odtod med delavci nekak strah, negotovost, ker niso nikdar -igurni svojega obstoja. Danes imaš kruh, jutri ga nimaš — si na cesti. Zato, ako bi prišlo delavstvo, kar je mogoče potom izobrazil. do pplitične oblasti, da bi imelo oblast v svojih rokah, tedaj bi lahko taka delavska država nastopila, porazdelila delo tako, da bi se ubogemu delavcu ne bilo treba bati, kaj bo jutri, bo še delal ali ne, bodo še n jegovo moč potrebovali ali ne. S trezno in pametno ter konstruktivno politiko bo delavstvo lahko prišlo do tega. Treba bo seveda še mnogo bojev, kajti organizirani nasprotniki kapitalisti ne bodo med tem držali rok križem. Ti bodo vse poskušali, karkoli zmore njih zvijačnost in prekajenost in karkoli more podkupiti njih denar. Delavsko vprašanje bo torej rešilo delavstvo samo. Nihče drug ga ne bo. in ker je pravica na strani delavstva je gotovo, da bo pravica zmagala in z njim poštena in pravična delavska ideja. Zadovoljivo in srečno bodočnost in trajni obstoj, pa bo delavstvo našlo po tem edino le v okvirjih prelepih naukih Krščanstva. Evangelij delavstva naj bo vedno evangelij ljubezni. iS tem evangelijem bo delavstvo zmagovalo, a brez njega bo propadalo in mesto v ljubezni bo šlo naprej v sovraštvu proti svojemu bližnjemu. To pa ne bo vodilo v srečno bodočnost, temveč v prepad. Zato delavstvo kviško glave, zastavo ljubezni v roke, izobražuj se, misli trezno in zmaga bo tvoja! 'DRUŽItfA MR IN MRS. ŽAU2I, KI JE SLAVILA SVOJ S REBRNI JUBILEJ ZADNJO ^NEDELJO V SPRINGFIELD, ILL. Ottawa, 111. Kot stari dolgoletni naročnik še rad vsako leto oglasim v našem priljubljenem listu Amer. Slovencu. Rad čitam lepe dopise, katere prinaša naš list iz raznih slovenskih naselbin. Tudi radi čitamo potek raznih shodov in drugih slav-nosti, ki se prirejajo po drugih naselbinah. Ko je obhajalo žensko podporno društvo Marije Pomagaj štev. 78. KSKJ. sva se udeležila z mojo >ženo in moramo reči, da se je nam cela slavnost kar najlepše dopadla. Posebno se mi je dopadel lepi cerkveni govor Rev. Fathra Zakrajšeka, ki je ravno prinesel pozdrave iz domovine, ker se je dan preje povrnil iz obiska v domovini. Tudi pri nas v Ottavvi kar ne spimo. Slovenke in naše sestre Hrvatice so si po t>. konvenciji družbe sv. Družine osnovale novo društvo sv. Terezije. Zato gre vsa čast Mrs. Bajuk in Mrs. Bradač, ki so se zato trudile. Le krepko naprej drage rojakinje po začrtani poti! Nick Kozarich. -o- Milwaukee, Wis. V poletnem času smo imeli v naši okolici mnogo piknikov, I katera so prirejevala podporna društva v prid bolniški blagajni ali v kak drug dober na-|men. Teh piknikov so se Slovenci udeleževali precej pridno; marsikdo je tu naletel na prijatelje, ki jih ni videl že dalj časa; mai-sikdo je tu ob čistem }zraku, ob lepem petju in godbi, ob dobri kaljici in ob živahnih j pogovorih pozabil vsaj za ne-jkaj časa svoje grenke skrbi in se učvrstil. Toda razvedrila je j treba ne samo ^poleti ampak tudi pozimi. In kakor vse kaže, nam zabav ne bo manjkalo ne v jeseni, ne pozimi. Tukajšne dvorane so zato že pripravljene. ; V nedeljo 1. novembra se priredi v Harmony Hall kratek bazar v prid cerkve sv. Janeza v Milwaukee. Cerkveni piknik je uspel dobro a še bolje, upamo. da se bo obnesel bazar popoldne in zvečer. Kakor čujem, poslušali bo-Jmo petje in govore naše mladine, gledali kratke prizore, poskušali na kolo, koliko je komu sreča mila, poskušali, kaj j so nam poslali iz Michigana, iz New Yorka in vživali, kar bodo pripravile izborne kuharice. Pridite torej na bazar vsi, posebno člani in članice katoliških društev. Cim več nas bo, tem lepše bo. Joseph Koren, zastopnik. bila polna pri vsaki pobožno-sti. Vse natlačeno so ljudje 3tali ob straneh in v ozadju. Taki trenutki jasno kažejo, da je slovenski narod v Chicago še splošno veren narod in da ga vsi viharji brezverstva niso še omajali. Dokler bo naš narod zaupal in živo veroval v Presv. Evharistijo, tako dolgo ^bo duševno zdrav in čil. i 10-urna pobožnost se je pričela v nedeljo s sv. mašo, pri kateri je bilo razpostavljeno Presv. Rešnje Telo v češčenje. Lepo so se udeleževali možje, žene, fnatje in dekleta, kakor tudi šolska mladina določenih ur za molitev Presv. Rešnjega Telesa. Veliko jjh je prejelo te dni sv. zakrament, kar je za naše rojake vse hvalevredno. Slavnostne pridige so imeli. V nedeljo večer Rev. Benve-nut Winkler OFM. slov. župnik iz So. Chicago. V pondeljek večer Rev. Jakob Črne slov^žup-nik iz Sheboygan, Wis. V itorek večer pa je imel sklepno pridigo Rev. Paul Podbregar profesor iz kolegija v Lemontu. Pobožnost se je zaključila s slovesno procesijo, katere se je udeležila šolska mladina. Čestitati se mora tudi našemu cerkvenemu pevskemu zboru, ki se je zopet tako mojster-sko pokazal. Lepo petje je bilo krona lepim cerkvenim slavnostnim ! —o- Chicago, III. Stirideset-urna pobožnost, ki se je vršila ta teden v slovenski | cerkvi sv. Štefana od zadnje nedelje do torka večer je bila sijajno obiskovana. Cerkev je Ely, Minn. Zima je dobila pod svojo komando tukajšne pokrajine in verjemite mi, da nas že za i ušesa sčiplje. Mislili smo, da j bomo imeli kaj več indijanskega poletja tudi tu na severu, a sitna starka zima je nas presenetila še pred več dni s svo-|jim resnim in odločnim nasto-: poni. i Rojaki si tu gori na skrajnem severnem delu Z. Dr. pomagamo na vse načine, da bi se ot-* ' resli te nadležne starke. Nekateri pripravljajo razne bele in rdeče tekočine v sode, katera naj bi jih ogrevala in dajala živahnega življenja. Drugi pa imajo zopet druge muhe itd. Naš vrli dobropoznani rojak Mr. John J. Slabodnik je pa pogrutal drug načrt in sicer ta. da si je poiskal sebi enako tovaršico in se oženil. Srečna nevesta je Miss Mary Mošnik, ki je potrdila na vprašanje z "da" predzadnji pondeljek dne 12. oktobra v slovenski cerkvi sv. Antona. Poročne obrede je opravil domači g. župnik Father Mihelčič. Tovariš je bil ženinov brat Anton Slabodnik. Tovarišica pa je bila Miss II. Mošnik. Zadovoljni novi zakons"ki par se je podal na medenQ potovanje. Obiskala bosta Chicago, in druga mesta. Želimo jim obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu! Poročevalec. Springfield, 111. i SREBRNA POROKA. — V nedeljo, dne 18. oktobra, se je vršila izvanredna slovesnost v naši slovenski cerkvi sv. Barbare, Mr. Anton Zaubi in njego-: va žena sta ta dan ponovila zakonske obljube, katere sta si dala pred petindv ajsetemi leti na dan njune poroke. Slovesnost se je vršila zjutraj pri sedmi sv. maši. Sv. mašo je služil in obrede izvršil i don ači slovenski župnik g. Mažir. Srečna slavljenca je spremilo deset njunih otrok h glavnemu altarju. Društvo sv. Jožefa stev. 189, K. S. K. Jed-note in društvo sv. Rozalije, štev*. 140, K. S. K. Jednote, ko-jih člana sta naša stavljenca in njuni otroci, so se korpora-tivno z regaiijami vdeležila sv. maše v osprednjih sedežih tik za slavljencema. Med sv. mašo sta slavljenca, njuni otroci, sorodniki in prijatelji sprejeli sv. Obhajilo. Hčerka Frances, ki je ogranistinja v naši cerkvi, je orgljala in vodila pevski zbor, h kojemu spada še pet njunih sester, Žaubetovih deklet. Svetna slav nosi se je vršila v nasi dvorani "Slovenija" z banketom ob petih zvečer. K banketu je bilo prišlo petdeset sorodnikov in gostov. Po bfin-ketu se je razvila prosta zabava s petjem, godbo in'plesom. Mr. Anton Zaubi je že mnogo let cerkveni ključar naše slovenske cerkve. Cela družina Ž. au bi jeva vživa visoki ugled v naši naselbini. i Mr. Žaubi je bil rojen v Zgornji Tuhinji, vas Cirkuse pri Kamniku 1. 1871. Tri leta je služil vojake pri sedemnaj-1 steni polku. Od doma je odpotoval 1. 1895. ter delal v pre-mogokopih na Nemškem; leta 1808. pa je odšel v Ameriko,; nastanivši se v Springfieldu.' Leta 1900 se je poročil s Štefanijo Germovšek, hčero sedaj že rajnega rodoljuba Franca Germovšek in njegove žene Ane, doma iz Doberniča pri Novem Mestu na Dolenjskem. Mrs. Žaubi je došla v Ameriko s stariši in sestro Ano 1. 1898. Bog je-tema zakonskima podelil deset dobrih in pridnih otrok, dva fanta in osem deklet. Najstarejši sin Tony je uradnik pri glavnem uradu velike zavarovalnice ''Franklin Life", Clara je zaposlena v Illinois urarni, Fani vodi knjige-v velikem zobozdravniškem uradu, Mary Anna je stenogra-fistinja v jedni največji tukaj-šnih prodajaln, Frances, čeprav še učenka v osmem razredu naše šole, že ob enem opravlja organistovsko službo v naši cerkvi, med tem ko so Kathe-rine, Anna in Charles učenci naše slovenske šole; Edward in Barbara pa sta še majhna doma. Obitelji Žaubi želimo obilo siv če in blagoslova Božjega ob priložnosti te srebrne poroke! Dal Bog, da bi še vsi dočakali i zlatega venca! Poročevalec. Joliet, lil. Dovolite nam malo prostora i v našem priljubljenem listu A. S., da sporočimo malo o našem obisku pri nekdanjih sosedih v Iloltonu, Michigan pri Mr. in Mrs. Frank M ally. Našo pot smo prevozili z automobilom skozi New Lenox, Chicago Heights potem Gary, Ind. in ob Lake Michigan do Muskegon, Mich, in odtam naprej v Holton. Naša pot je bila zelo zanimiva. Pač jesen vleče z drevja, vrtov, njiv poletno zeleno krilo. Vse veni, se suši in pripravlja na zimsko spanje. Tupatam smo videli še lepe hruške in jabolke še na drevju in ležeče na tleh. V drugem kraju pa že sneg, da je bilo že vse belo, kakor o Božiču. Ivo smo dospeli k družini Mally v Holton so bili zelo presenečeni, ker niso nas pričakovali. Pa je bilo vseena vse prav. Mrs. JSPally in hčerka: Frances so hitro opasale "fir-! tahe", Mr. Mally je pa šel po-1 vabit skupaj sosede na mali sestanek za zvečer. Več jih je' prišlo, žal, da smo njih imena' pozabili. Dobro smo se imeli ob! mizi, katero je Mrs. Mally kot' spretna kuharica, tako imenit-j no obložila z dobrimi jedili.' Tudi hčerka Frances je v tem: oziru spretna, pa saj se je od' mame naučila. V veseli družbi, pri dobrih jedilih in pri "michigancu" je1 bilo precej pozno predno se je' družba razšla. Mi pa kot stari! znanci smo se pogovarjali o j prijateljih in • razmerah ter spremembah med nekdanjimi1 in sedanjimi časi. Posebno so radi čuli razne novice iz Jo-1 lieta. Prav težko smo zapustili prijazno družino Malleyevo, ter se odpravili proti domu. . Pa "Lizi" je "zaštartala,"" kolesa so se zavrtela in odpeljali smo se proti Jolietu, kamor smo prišli 8 ur kasneje, srečni in zdravi. Vrli Malleyeve družini se zahvaljujemo za gostoljubnost, prijazen sprejem in. postrežbo ter vsem "sosedom za njih prijaznost, katero bomo ohranili v prijetnem spominu. Ako pa pridete k nam, pa Vam povrnemo. Še enkrat hvala! Pozdravljeni vsi! Mrs. Frances Avsec, J. Avsec in A. Muren. Kaznovani uboj. Le zgodnji mlekar je toliko srečen, da vidi ženske obraze takšne, kakršni v resnici so. Nemški spisala E. Handcl-Mazzeti. Milostlive ves večer ni bilo blizu. Zjokal se je v svoji zapuščenosti. Ko je cul iz Goethe je ve sobe od moškt} roke igrano melodijo in vmes glas svoje žene — tedaj je vzkipela v njem kri kot v dneh, ko je~bif še zdrav; lyotel je zbrati vse svoje moči in iti tja ter jo poklicati na odgovor, kaj da ima opraviti z doktorjem? Toda ni bil ranjen samo njegov um, temveč bil je tudi telesno hrom; njegovi živci so izgubili vso napetost, niti deset korakov ni mogel napraviti brez moči. O ta ženska! Ali je ni oboževal kot malika? Ali ni vsega zanjo storil ? Koliko denarja je zanjo izdal — težkega denarja! In sedaj ga zapustil • • ■ Sto želj ji je izpolnil, ona pa neče izpolniti niti ene. In njegova prošnja je vendar tako zmerna. Z zidarjem bi rad govoril. Ne more reči, da ne ve za njegovo stanovanje.'Stanuje na pokopališču. Mora poslati ponj. Nekaj zelo važnega mora zidarju povedati. Prvič, da je človeško življenje več vredno kot železen balkon. Drugič, povedati mu mora, kako se je leta 1894 izvršil v Rot-brunu umor, in kako je morilec vkljub temu, da je ušel posvetni pravici, bil.kaznovan od neke druge, višje oblasti. Baš radi 'tega, ker je moral zidarju to povedati, je Itako silil na Rotbrun, vse dolgo leto, dokler ni postalo končno mazačem v zdravilišču to odveč in so ga izpustili. In tako je sedaj končno vendar ^ Rot-brunu, diha sveži gorski zrak mesto pri-studnega, osladnega jodoformovega duha, ne sliši več groznega električnega zvonca in njegova okna nimajo omrežja. Toda že-% na, namesto da bi mu izpolnila željo, ga z h pusti, in ura v njegovi glavi tiktaka glasneje kot sicer: morilec! morilec! Ali ni to grozno ? Že četrto leto nori v glavi to uro, ki zna govoriti. In sicer jo ima na levih sencih, tam, kjer je bil zidar tako silno potolčen. . Pred šestdesetimi leti — ne, pred šestimi leti se je izvršil umor. Tedaj je ukazal* zidarju, naj stopi na stari leseni balkon, ker mu je bilo za železnega škoda denarja. Balkon se je podrl. Spodaj na pesku je ležalo truplo, poleg je stala žena s krvavim madežem na bradi. "Morilec!" je kričala. A ura tedaj še ni šla. Takrat se je grešnik še lahko smejal. Dve leti se je smejal bila več vredna kot sto železnih balkonov, bila več vredna kot sto železnih bakonov. A čisto dobro'mu vendar ni bilo. Ponesrečeni mož mu je ponoči večkrat legel na prsa, in ženo s krvavim madežem na bradi je po prvi predstavi "Atenke" srečal na cesti v mesečini. Lasje so ji plapolali v vetru. Hu! — Nekoč se mu je zgodilo celo to, da so mu namesto s pečenko postregli z zidarjevim mesom. Vendar je bil to še srečen čas, ker v glavi še ni imel ure. Nekoč je šel zopet s svojo ženo v gledališče. Igrali so igro, v kateri nekdo zblaz-ni. Končno je prišel na oder tujec v rdeč-kastorjavi obleki. Tujec je predstavljal Kristusa. Rekel je človeku v igri, ki je naredil mnogo hudega: Morilec! — On pa ni mislil tega v igri. Mislil je nekoga drugega. In ta drugi je šel domov kot iz uma; njegovi možgani so se izpremenili v ogenj. Morilec! Ta beseda ga je spravila popolnoma iz uma, ga pripeljala v svet poln stra-fhov, poln pošasti. —/ Zapadel je strahovom; dražili so ga in mu pili kri. Za levo sence so mu postavili uro, ki tiktaka dan in noč, noč in dan. Morilec! Morilec! _ Dve leti je prenašal te muke, ne da bi se komu izpovedal. Pil je šampanjec, jemal morfij — a vse ni nič pomagalo; opit od šampanjca in morfija je slišal, kako je tiktakala ura: Morilec! Morilec! In prišla je ura, ko ni mogel tega več prenesti, ko se je nekoč ponoči oklenil svoje žene in ji šepetal v uho: Otrok! Daj, da ti nekaj povem! Propadam, V glavi imam uro, ki zna govoriti. Lotar, morilec! mi pravi. Sestdesettisočkrat na dan. . . Pomagaj mi, Gusti! Propadam! Zavpila je, pahnila ga je od sebe in na-mesto da bi ga tolažila, je poklicala zdravnike, ki so ga spoznali blaznim in ga spravili v zdravilišče. Kaj vse je tam pretrpel ! Ni bil norec, a smatrali so ga kot takega, o vet J o bp e prevare, slušne prevare so inre-novah to, kar je bilo le pravičnost božja in sodni dan njegove vstale vesti Ko je pretrpel eno leto, propadel na duši in telesu, je prišel nekdo od njegove družine— slišal je, da je bil njegov nepriljubljeni sin, a ni mogel in ne mort verjeti/Dovolj, nekdo je prišel, govoril zanj, in bil je oproščen — če se imenuje to svoboda, la beda, ta zapuščenost! O Bog. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Polaganje vogelnega kamna novi slov. cerkvi v Kansas City. SIJAJNO VSPELA SLAVNOST, KATERI JE PRISOSTOVA-LA MNOGOŠTEVILNA MNOŽICA. — TAKE ..SLAVNOST! SE NE POMNI SLOVENSKA NASELBINA V KANSAS CITY. župnika Peršeta in rau želeli vašim* potomcem. | blizu Welburn, Kans. dne 27. božjega blagoslova, nakar je Res, celina bila je pusta in sept. k rojaku Mr. Nick Spehar, podelil vsem skupaj blagoslov:, trda, ko so naši ustanovniki kateri ima krasno farmo in vi-"God bless you in your great župnije začeli orati, a trud je nograde ter prav lepo sadno work, amen." Takoj na to je obrodil stoteren sad. DROBNE VESTI IZ STARE DOMOVINE. Dolenja Brigaj Od tukaj po-. Bročajo, da je črv uničil krom- a rev je. Gostih smo se tu-' pir tako, da so nekateri komaj godba zaigrala ameriško him-j Hvala tudi Mr. Peter Spehar- di s pečenim jagnjetom in Za-' toliko pridelali kot so ga po no in ta slavnost je bila gotova, ju, kateri je bil glavni maršal livali z dobro kapljico. Po-'sadili in šp fn L v„a nato podala z ter se je pod njegovim vodst- leg drugih se je vdeležil tega' vnrn v ca + alr/\ 1 onn vršiln talrnx ivlofa f,.^; i-»___* Društva so se godbo na čelu nazaj v cerkve-Vom vse tako lepo vršilo, kakor izleta tudi župnik Perše. " I uradnica, bivša Kansas City, Kans. — Pro- to nam je ta ljubi gospod raz sim priobčite ta dopis iz na- ložil pomen tega velikega dne-|Sploh za vse farane. Mize so (icam). Bog jih živi! še naselbine. Pač z veselim sr- va. Čestital je vzajemnosti bile obložene z okusnimi jedili Hvala tudi Vam g. župnik ceni zamorem javiti celi sloven-' župljanom župnije sv. Druži-1 jn pijačo, streglo se je tudi zu- Rev. John Perše, za ves trud in Umrla je Mira Bučar, drž. . . _ 11 j. j o | o ", .----—r— A i uradnica, bivša predsednica no dvorano, kjer se je obdrza-( tudi vsem ostalim drustvenimj Sedaj pa vse skupaj prav Orliškega krožka Trnovo val banket za tuje goste in maršalom in predsednikom iskreno pozdravljam! | Polaela. Nad 70 let stari čev- VaŠ _Matthew Papich. Ijar Anton Parfant je zlezel pri |udaril ob njenem" grobu* Večni _ ~ 0 Peku Katzu na pekovsko peč. mir dobri dušiT Otrok s patrono. | V spanju je padel s peči ter si ga tržaškega rodoljuba, ki je mnogo občeval s pesnikom Ko- seskim, svojim ožjim soroja-kom- (glej "Dom in svet": Ko-seski Franc in Franc Andrej-ka, 1916, str. 105). Blaga raj-nica je bila pravi biser ženst-va: tiha, skromna, ponižna in ljudomila. "Povsod v naši družini prva, tudi v smrti," kakor je njen g. soprog ganljivo po- ski javnosti širom Zdr. držav, ne, ki se toliko žrtvujejo za naj na vrtu in v šolski dvorani težave, katere ste in bodete še! Osemletnemu Evstahiju Ba-' zlomil nogo. o veliki slavnosti, ko se je po- dobro stvar, za svojo sv. vero otrokom, tako da je bil vsakdo imeli, dokler se ta lepa hiša lohuju v Ljubljani je dal nje-' Velik po ž ložil in blagoslovil vogalni ka-1 in mili materni jezik, da se bo-' najbolje postrežen. Kakor se Božja ne zgradi. Bodite uverje-'gov tovariš Zdravico HorvatUanf »nijcsi ■ nje- Velik požar je v noči 20. Horvat sept. uničil 5 posetnikom v Zu- ložil in blagoslovil vogalni ka- in mili materni jezik, da se bo- najbolje postrežen. Kakor se Božja ne zgradi. Bodite uverje- gov tovariš men naše nove cerkve sv. Dru- do tudi njih potomci spominja-1 je čulo, so rekli gosti, da tako ni, da bomo vsi složno z Vami med igro dinamitno patrono, pečji vasi pri Povrencu na zine. Slovesnosti se je vdele-|li v molitvi v tem božjem hra- lepega in veselega dne še ni bi- ter Vas kjerkoli bomo mogli ki jo je baje nekje našel. Med Dravskem polju vsa 1 ' i' - ------ ' ' ' • • -t _______________________ .. . _____ _ KOMUNISTI DVORIJO DANCEM. Kopenhagen, Dansko. — Danske strokovne organizacije žilo okoli 5,006 ljudi. Točno ob'mu. katerega zdaj žrtvujejo'lo v naši naselbini. podpirali. igro je patrona eksplodirala.1 Sumi ^'da^^rgala^hudoC: vfadfv RSSi^o^iS^1po-pol 3. uri popoldan so se zače-|na cast Bogu in sv Družini. Da| Brezplačno so bila vsa jedi- Hvala tudi Vam čast. g pro- Deček je dobil težke poškodbe'na roka. škoda je ogromna. rabila moskovska vlada in pola zbirati nasa cenjena društva — ljubi moji rojaki ponosni ste la in mislim tudi pijača, vsaki fesor Rev. V. Solar, za trud, ka- na glavi in na obeh rokah in so Šmarje pri Jelšah Dne 4 'vabil i delegacijo 20 oseb iz v cerkveni dvorani, kakor tudi lahko in veseli bodite, kajti Vsi je pa daroval po svoji moči, ta- terega ste imeli s lOurno pobož- ga morali prepeljati v bolnico.' oktobra t. 1 je nastopil dosedaj Danske naj pridejo pogledali naša vrla šolska mladina. Tako ste storili veliko v čast Bogu in ko, da se je nabralo okrog ti- nostjo, Za Vaše krasne pridige,----j prazno župnijo £ na sv'oje ^ ge prepričati ka. sprejetjejsvojemu narodu. Na tem vogel-^ dolarjev, kar gre za novo m lepe nauke, kakor tudi za pOZQR DOPISNIKI IN PORO-Lom Usedaj župnik pri ko žive boljševiški delavci, pod smo čakali časa za sprejetjej svojemu narodu. Na tem vogel- !soč dolarjev, kar gre za novo lePe nauke, kakor tudi za bratskih društev, in da skupno nem kamnu, bo v kratkem zi-|Cerkev. krasni nagovor pri slavnosti. slovesno sprejmemo premilost- dana hiša Božja in gori pride 1 Tako ljubi moji se-je slavil Naj bi našel odmev Vašega Ijivega škofa Right Rev. John križ, kateri se bo visoko dviga! spominski dan naše župnije sv.1 krasnega govora v sleherni ČEVALCI. Sv. Petru na Kranski gori. j vlado sovjetske Rusije. Dele-v - Umrla je dne 22. sept. zve- £atje bodo tudi prisostovali .. „ - .. u o , . (l vecKra* nam kdo pošlje ka- 5er po kratki mučni bolezni |slavnostim v Moskvi dne 7. nov. Warda. Precej po 3. uri so se proti nebu. Stala bo stavba — Družine. Ta dan bo vsakemu,'slovenski hiši, po celej Uniji., ko poročilo o kaki slavnosti v Antonija Krecenbaher v 31 le- in se udeležili kongresa kovin-razpostavila naša društva pol-| hisa Božja, za molitve, da setki je bil navzoč ostal v vedne- Naj Vam ljubi Bog stotero p^'župniji ali kaki novici, ki se tu svoje starosti skill delavcev. Vlak je odrezal obe nogi po- lio številna v vrste po štiri sku- zahvalite za vse dobrote in za mu spominu paj, spredaj pa godba 50 mla-l prošnje pri Bogu za milost ob dih godbenikov s svojo zastavo težavah in grenkih urah tega ^ «— i — —» — — vrne za vaš trud in naj blago-; tiče Slovencev; zraven pošlje- Hvala tudi našim možem in s^ov fantom, kateri so bili natakar- !'mo in z napisom: "The Catholic posvetnega življenja. Ko pa ji jn sploh vsem. ki so pomaga- v našo župnijo Sv. Junior Band." katere je bilo nastopi večerna ura življenja|l|t da se je slavnost v tako le- Kansas City, Kans. i Vaše misijonsko delo. 2e-' jo tudi izrezek slike v listu, mi- sestniku Stojanu Nikiču iz 1 Ako je resnica, da so divja >. da bi še katerikrat prišli slec da mi potem objavimo tu- Djakova. Čakal je na vlak in jaki zato dosegli visoko starost ttfav lepo videti v svojih kras- in Vaše trudne oči zaspijo za|pem redu in zadovoljstvu vr-nih belih oblekah. Člani te god- vedno, sem v ta Božji hram vas §ila. be so sami okoli 16 let stari bodo prinesli, kjer vas bo vaši Hvala tudi našim vrlim bra- dečki, ki so jako dobro izvež- častiti g. duhovnik blagoslovil Hvala tudi vsem drugim čč. duhovnikom, Msg, Rev. D. objavimo Družine, v di take slike. Vsem takim bodi je atopi| na progo v tem tre. ker so bili malo ali nič obleče- povedano da podjetje ne more notku pa je pridrve, vlak od „i, potem bodo naše moderne dajati delati k išejev na svoje nasprotne strani, ki ga je podrl ženske dolgo živele. . stroške, ker kliseji danes stane- na tla in mu odreza, obe L bani in so prav imenitno igrali. Takoj za njim so bila naša vrla ženska društva z zastavami: dr. sv. Veronike, štv. 115, K. S. K. J., dr. Marije Čistega Spočetja, KSKJ., Altarno društvo sv. Rešnjega Telesa, Materinsko društvo in Marijina družba. Za ženskimi društvi so bila pa sledeča društva: MladeniŠ-ko društvo sv. Alojzija, dr. sv. Petra in Pavla, štv. 38, KSKJ., dr. Vitezi sv. Jurija, štv. 40, in molil za vas. Ko človek vse to premisli, kako žalostno se mu zdi, da se ki je bila dolga celo miljo, med načim narodom dobijo) Čast Vam brati Hrvati tom Hrvatom, ki so nas ta dan gg. dunovniKom, Msg, Kev. __■ ... JW4 . ua 111 »»u oarezai one nogi Krumpotiču, župniku hrvatske ^"T^k ^ i^ V tolalinici Je Po 2 urah umrl župnije in vsem drugim, pri-j^ht t T , r " 'I8tU N* Rovih dne 22. m srčna hvnU t„HS n.ŠPmn JnJ ahk° ftori le Placatl mora m. pokopana ob oeromni ude- tako v polnem številu obiskali,! ^Tna hvala' tudi nlšemu"X' ™™ m" Pokopana ob ogromni ude- lepo je bilo videti to parado,«stljivemu g. škofu. Right Rev.l J* Kdo^zeh' da se obJavl ležbi domačega in okoliškega , J .— , _ ... 1 T j . .. , . _ »njegova slika, nnsamc-zn.L-o ^ .. John Wardu;.naj mu ljubi Boy aH družme> naj in ohrani zdravje še mnogo let. I posameznika ljudstva dne 20 „ nam pošlje Ljubljani umrla gospa Julija m. m. tudi takšni, ki so zgubili svojo |hvala, še vedno velja lepi izreki Tako d i Slovenci se je ®Iiko,term°ra ^vezati, da| Andrejka, soproga upokoj dragoceno svetinjo, sv. katohs-1pesnika: "Slovenec in Hrvat končala ta naša zgodovinska J° PlaCal str°ske Za klišej' podpolkovnika Jerneja An- ZAROČENCA ■ i rac. I ko vero. ter postal, prav. jam- sta vedno brat in br.f. , sIavnost in sreini smo bili. (ia je carj,. Pas, ravno so bib, krsce-, Hvala tudi bratom Poljakom bilo vreme tako lcp0. Bali J0 m, pa bi rad, vse to urud, kar;iup„ije sv. joiefa> kateri so se se dežja. kajti oblaki so zakri. | je svetega in dobrega. Mi Slo- 1V tako velikem številu odzvali i- u - «■ * j a . ™ , . . . I Lt KU eilKem e 1 u oaz\an vajj nebo ze ceh teden in tako je naslov knjigi, ki je venci ™ tatol^. » ^ naše nove tudi v nedeljo. A solnce se je kratkem izšla v zalogi Narod- tvu v,adn. svet. „ Ki di mu ne bila mati cerkve. S tem ste pokazali ka- prikazalo izza oblakov ravno, ne knjigarne v Corici. Ta knji- dreJka' svojčas zelo veljavne-1toolo oriporo« manda ni rekla, ko je odhajal v LEDI LEDI LEDI V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne ski^a, ?. t. d. Chicaike slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kuptipe naj to stork Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. pred urada P*** tržaškem liamestniš- J Qn pripelje led na dom, prodaja in ^^^^^■^^^■Franca Ani ene- — drejka-Livnogradskega. Pokoj ; na je bila hčerka 4. nov. 1881 umrlemu predstojniku razvaža premog, les in prevaža tudi oohištvo ob času selitev. Rojakom se naj ne pozabi na Boga. KoMcc li ^T^T^o na tV * V*U° in toi-t j n, . , . j VT . i _ T , • v , . y tasiuamo na Takoj se pa je zopet skrilo, na- ~>66 strani, je klasični roman iz JSkJ.. dr. Triglav in dr. Naj- teh. mater britko joče, ko shsi, njih irodbi namreč dr Sv Kr- * • - i i i i j - x i " . . ^ , . T XT , . J : , . . - ,. u*- I I namiec ar. . ki- to Je zacelo nekoliko deževati, 17tega sto etja ter opisuie za- svctejsega Imena. Nato je obr-i na je njen sm ah hči se zgubila stitelja, za krasne koračnicp in v * i . i- - - • i , 1 j ... . ' . „ ____i . . a Krasne Koracnice in a sanio za trenutek, ostali cas nimivo milansko zgodbo iz nila parada po Ohio cesti na! v temo brezverstva. sviranje pri banketu Hvala ^ k-i i • - neti a ve., potem po Ferrv do A dasi so odpadniki, vendar bratje Pojaki -Bog vasiM ^ P« b.lo lep«. pr. prostega z.vljenja. Pnred. 4. ceste, po 1. cesti do hrvatske vse njih "naprednjaitvo". ne "Ješ/e Po Jska nezrela '" I S '? , konc»m:.. hot«m ~ »a.nz,on{j p03l0ven' Andrej Ivana Knrtitelja, izmaje Cerkve Kristusove. Da | Nadalje hvala tudvsem na-1^cerkven,h Budal. Roman je zelo obs.ren ! lUQ1 vsem na- odbornikov katere sem zadnjic in bo zanimal zlasti, one kate- sprejela1 rojaki. Kaj bo koristilo to vse §im vrlim društvom ki ^ takn' i-i • >. ■ . B, v , B . ,, , , . w • • V urusivom, ki so tako pozabil omeniti in ti so: ^ath re interesira duševna p at ž v- istva, od- tem ki rujejo proti sv ven in polnostevilno se vdeležili te ve- p^pW j.l-m, 7MI,Qn in jthn cerkve sv. kjer so naša društva pr'oti K^^U^ ;; KS ^HH res fel f?*2"*"* % je .tU,d! primer"' * Ho 7. ceste, po 7. cesti do Cen-'je vse v lastno pogubljenje. Ko lepo vid"t° * » b"° Mrh ter Le0 M»nnC,=: na ^ danlo. ker je heno vezal tral. po Central do 6. ceste, »jih in mene več na svetu ne; Le skupaj rojaki - z roko v' S° 7 T m°2,C' " >1 $ 'u ^"i.88 V kjer so sprejeli bratska dru,- bo. ta hi.a Bo«, bo * zmirom 'rok, ■ ^gjjjjj^™^ cerkyeni imeli izlet na farmo cago, 111. tva Poljska, odtod po sti do Northrup, po do . ceste in na Ohio ska druš- bo, ta hiša Božja bo še zmirom rokif in župnija Sv. Družine bo' Cerkveni > šesti ce- stala. Castitam vam na vaši po- ena najlepših, ponos vam in'odbor so in Northrup žrtvovalnosti, se poznejši ro- cesto, dovi se vas bodo v molitvi spo- kjer smo sprejeli milostlji- minjali. da ste jim pripravili vega škofa in druge čč. gospo- tako imeniten hram Božji. Ta-de duhovnike pred našo župni- ko nekako so se glasile besede( jo. Odtod je krenila parada do j govornika, katerega je vse z-6. ceste Orchard in Ohio, kjer zanimanjem poslušalo, se je -Slovencem slovesno bla-| Nato je č. g. Šolar prestavil goslovilo in položil vogelni ka- kot drugega govornika milost-men naše nove cerkve in žup- Ijivega škofa Right Rev. John nišča. Po svečanosti je imel go- Warda, katerega prve besede j vor v slovenskem jeziku č. go- so bile v slovenščini, nato je spod Venceslav Šolar, profe- !pa govoril v angleškem jeziku, sor iz St. Bede kolegija, Peru,|Lepo je govoril gospod in častili!., ki se je potrudil k nam v tal naselbini; globoko je bil; Kansas Ci{y. Kan., na 40. urno ginjen, ko je videl tako veliko pobožnost in blagoslovi jen je j množico vernikov. Pohvalil je vogelnega kamna. Prav jedrna- tudi prav laskovo našega g. Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJEtfE~KRVA-VE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju: Math Kremesec Stanley Pikorski PREKAJEVALEC 1823 WEST 22nd ST. CHICAGO, ILL. Mesene klobase po 25c funt Fina šunka 50c funt in krvave klobase po 15c funt. Domače delo — postrežba točna. Pridite in prepričajte se. rww www ww t twwwwwwi SLOVENSKI 1912 W. 22nd STR^ Phone: CANAL 6319. MESAR CHICAGO, ILL. Pitone: ROOSEVELT 2586 SLOVENCI! Kadsr «t« te namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve. ali t kakem drugem slučaju, nepoaabite, da je r Chieagi •!«>-▼enaki fotografist, ki izdeluj prav tako fine slike, če «e ne bolili. kakor kdo drugi. Ta fotografist je: M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 — W. Utfa St. Cor. May St. CHICAGO. ALI BOSTE POMAGALI, da dobi nas list 700 novih naroekniov? Rojaki katoliški Slovenci! DOLOČENI ČAS za izredno kampanjo za pridobitev 700 novih naročnikov hitro poteka. Nekateri so v tem oziru že storili svojo dolžnost, zavedajoč se, da KATOLIŠKI TISK je danes edino faktor, ki čuva, brani in pospešuje vse, kar je našega katol. Slovencev. SI TI ROJAK (IN J A), ki to čitaš že tudi storil (a) kaj za svoj katol. list " Amerikanski Slovenec"? — Bog Ti plačaj če si in vedi, da bolj koristnega in dobrega dela nisi mogel izvršiti, kakor če si pridobil katoliškemu listu novega naročnika. Morda si s tem pripeljal nazaj odpadlega Slovenca (ko) in to ne bo ostalo brez plačila. AKO AGITIRATE ZA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" agitirate za svoj katoliški list, ki brani in zagovarja Vaše prepričanje, ki agitira in dela za Vaša večja in močnejša katol. društva in organizacije. Delate torej sami za sebe in vse kar je Vašega. , POJDITE te dni med Vaše prijatelje in sosede in agitirajte za nove naročnike. Pomnite, da sedaj do 1. novembra v tej izredni kampanji velja za list še stara cena •oo PO PRVEM NOVEMBRU začne list "Amerikanski Slovenec" izhajal dnevno petkrat na teden agitirajmo vsi te dni xa "Amerikanskega Slovenca"! -mm AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street ________ . ^ Chicago, Illinois ■ "MCEgttKAJSrj5E3 SLOVENEC Gladiatorji Zfoioriiuid roman is let* 70* po Kristin«. — Angleild spUal G. J. Whyte Melville. Pfevedel PauW "Jaz sem mož miru," je odgovoril Kalha in na lice se mu je prikradel žarek zmagovitega zaupanja, "kdo je bolj pripraven, da nese ponudbo miru ko jaz? Rekel si, vsak človek k svoji dolžnosti. Jaz ne morem — in nočem — opasati oklepa na svoje staro telo in ne djati čelade na svojo osivelo glavo in nočem vzeti ostre sulice, bridkega kopja in ne kateregakoli smrtnega orožja v svoje omahujoče roke — toda ali misliš, da zaradi tega ne, ker se bojimj? Vedi, dragi brat, kri Manahemovih sinov polje v mojih žilah kakor v tvojih, in tudi jaz imam pravico, da žrtvujem vsako kapljico svoje krvi za svojo domovino! — O, grešil sem, grešil sem —!" je vzdihnil starec skesano po teh strastnih besedah. "Kaj bom govoril take reči —? Jaz, najponižnejši, najne-vrednejši služabnik svoje Gospoda —2" "Ti ne bos šel!" je vskliknil Eleazar in si pokril lice z rokami, ko so mu stopile pred oči strašne posledice verolomnega poslanstva. Ako si Rimljani obdržijo odposlanca kot talca, dokler se mesto ne preda, — in zelo verjetno je bilo, da bodo to storili — kaj je bila njegova usoda —?! Ali niso že več ko enega takega odposlanca križali zunaj pred obzidjem v svarilni zgled oblegancem in kot kazen za verolomnost ? Ali je bilo morebiti pričakovati, da bodo v tem slučaju prizanesli? Njegova ljubezen bo brata je bila edini* blažilni lek v Eleazarjevem življenju. Srce ga je zabolelo v divji blaznosti, ko je pomislil, da bi moral celo lastnega brata žrtvovati za rešitev mesta. Eska je navidezno mirno gledal od enega do drugega. Zanj je bila cela zadeva zgolj izpolnitev vojaške dožnosti. Zanj, za ube-glega sužnja, je bila pot nevarna. Za Kal ho te nevarnosti seveda ni bilo. Pa voljen je bil, da, gre, četudi se ni mogel ubraniti misli, da bi bil Kalha pripravnejši za tako poslanstvo. O izdajstvu, ki ga je pripravljal Eleazar, seveda ni ničesar slutil in vsled tega tudi ni mislil na gotovo smrt, ki je čakala poslanca verolomnih Judov v rimskem taboru. "Pripravljen sem!" je mirno dejal še enkrat in naslonil roko na čelado, ki je ležala na mizi. "Ti ne boš šel!" je ponovil Kalha in bistro gledal svojega brata. "Povem ti, Eleazar, "je pridjal s povzdignjenim glasom in oči so se mu zabliščale, "jaz tega umora nočem mirno gledati! Kot ubeglega sužnja bodo Esko na-kratko in brez vsakršnih okolnosti obsodili na smrt. Mogoče ga celo še tudi obsodijo na bičanje ali še na vse kaj hujšega. Mene pa bodo kot nosilca predajnih ponudb častno sprejeli in ravnali z menoj kot z gostom —. Ako še hočeš ostati trdovraten pri svojem sklepu in na vsak način poslati Esko, bom to zabra-nil s silo! Le eno besedo je treba zašepniti visokemu sanhedrinu, da se pogaja Eleazar z onimi zunaj obzidja — in kje bi bila hiša Ma-nahemova? In kako dolgo bi še zeloti ubogali svoje voditelja ? — Pa ne, dragi brat, do takih nesporazumljenj in do takih korakov ne sme priti med nama ! Ali sva se kedaj sprla v žiyljenju, odkar sva skupaj slonela na mater-nih kolenih —? Pripravi pismo! Nesel ga bom Rimljanom in zdrav se bom vrnil, kakor sem šel. — Česa se naj bojim? Ali me ne čuva On, kateremu služim?" Ko je Eleazar vzel roko z obraza, je bil smrtno bled in hladen znoj mu je v velikih kapljah stal na čelu. Hud boj je boril s samim seboj, pa minilo je —. "Jeruzalem pred vsem drugim!" to je bilo njegovo načelo in od njega še nikdar ni odstopil. In danes je moral temu načelu žrtvovati tudi življenje, ki mu je bilo dražje, nego njegovo lastno —. "Bodi, kakor ti hočeš!" je dejal z mirnim glasomi, ki je iz njega še drhtela teža samo- premagovanja. "Mesta ne moreš drugod zapustiti ko skozi tajni rov. Pismo bo pripravljeno o polnoči. Pred solnčnim vzhodom mora biti v Titovih rokah!" IV. Gospodarji sveta. Uro pred solnčnim vzhodom je rimska predstraža ustavila Kalho ob robu tabora. Po skrivnem rovu je srečno prišel iz mesta, nihče ga ni opazil. In to ni bilo lahko. Bližnjo okolico obzidja so obleganci stražili s skoraj večjo pozornostjo ko napadalci. Kajti dan na dan so miroljubni meščani skrivaj zapuščali mesto in iskali zavetja in pomoči v taboru in mnogi drugi so še čakali na ugodno priliko, da bi ušli lakoti in g?-ozotam Jeruzalema in se izročili usmiljenju zmagovalcev. Zato so bili zidovi in vsi vho'di strogo zastraženi in vsako občevanje s sovražnikom je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano. Nikdar torej ni bila neznatna nevarnost, ki se je v njo podajal Kalha, ko je nesel rimskemu vrhovnemu poveljniku mirovne ponudbe svojega brata. Straža, ki je ustavila Kalho, je poklicala bližnjega straž nega poveljnika, in ta, mlad, visokozrastel centurion, se mu je ponudil, da ga takoj pelje pred Tita. Ko je stopal Kelha s centurionom skozi tabor, je imel priložnost, spoznavati in občudovati moč in silo oblegajoče vojske. Vrste šorotov so bile potegnjene z matematično točnostjo, celo platneno mesto je ležalo pred zavzetim možem miru. — Po sredi tabora je vodila več ko sto korakov široka ulica, šatori tribunov in višjih častnikov so stali ob njej. Od glavne ulice so se pravokotno cepile vse postranske ulice. Ta priprosta oblika je olajševala promet in je onemogočila vsako zmešnjavo. Med šatori in obkopi, ki so ob^ dajili tabor, je ležal dvesto korakov širok prostor. Tu je bila nameščena prtljaga, plen, živila, tovorna živina in drugo in tu so se postavljale čete v bojni red. Ce je Kalha kedaj sanjal o možnosti, da bi se mogli Judje uspešno ubraniti Rimu — danes je to misel opustil. Ko je stopal za svojim vodjem skozi dolge, bele ceste, ob katerih je počivala legija za legijo — takrat se je na lastne oči prepričal, da je bojna mioč Rima nezlomljiva in da se jej res nobeden nasprotnik ne more ustavljati. Osupel je gledal bogato množico blesteče-ga se orožja, postavljenega v enakomernem redu pred vsakim šatorom, čudil se je rade-voljni pokorščini in odkritosrčnemu spoštovanju vojakov do njihovih častnikov, z žalostnimi očmi je zrl na obilico živil in vode, ki je bila v tako mučnem- nasprotju ž gladom, žejo in pomanjkanjem oblegancev — Vrsto za vrsto je prekoračil v nemem začudenju in zdelo se mu je, da je še vedno tako daleč od generalovega šatora ko pri prvem koraku — in priznaval si je, da njihov sovražnik ni nič manj nevaren Judom po številni nadmoči, ko po svoji disciplini, svojem redu in po obilici vseh bojnih priprav. Pred ogromnim platnenim šatorom se je končno ustavil centurion. Močna straža desete legije je slonela pred vhodom na svojih dolgih sulicah. Na migljaj centurionov sta pristopila dva vojaka, kakor stroja in nepremično obstala vsak na eni strani Kalhovi. Centurio je izginil v šatoru, pa se koj vrnil s tribunom. Ta je odposlanca kratko vprašal, česa želi, mu pomignil, naj gre za njim, — dvignil za-stor — in Kalha je stal pred Titom, vrhovnim poveljnikom rimske vojske, in pred njegovimi častniki. CLEVELANDCAN JE t kadar potrebujete po^reboika se spomnite vedno na prvi slovenska pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI rtfc 1053 — E- 62nd St flT CLEVELAND, OHIO Priraite za bližnji telefon in po-kličite: Randolph 1881 aH 4558. LOUIS STRITAR •e priporoča rojakom sa nar^ čila premoga, katerega p rip* I j am na dom. Prevažam pobi »tvi ob basu selitev in vse kav spada v to stroko. Pokličite me po telefona 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221, domača trgovina za »domaČe potrebščine DOMOLJUBNO ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini. — Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače. ZA'DOBRO POHIŠTVO se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje ia gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se. J. L. Telser Furniture & Housefurnishings, Fonografe in Radio 2107-11 WEST 22nd STREET, Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 CHICAGO, ILL. Ustanovljeno 1912 % k PISANO POLJE -J. M. Trunks —- ...............^.aamwwa^^W miselstva je prišlo tako daleč, da je .zapisal mož, ki svet dobro pozna, trdo izpoved: "Sveti se deli med zločince in norce," in najde drug modrijan razliko med starim in modernim paganstvom v tem, da je staro takega, kar so drugi povečini j paganstvo napolnjevalo nebe-že vrgli za duri ali za plot. Ako sa z bogovi, novo pa napolnuje Glas Svobode ima v treh številkah članek, ki je povzet iz znane svobodomiselne tvor-nice "Halderman-Julius Monthly." Slovence bi zadela bržkone velika nesreča, če bi se jim ne postavilo na rc.izo nekaj bo članek, ki je po sodbi član-karja "vrlo poučen in zanimiv," med Slovenci kaj učinkoval, kakor člankar vsekako pričakuje, potem bi bil to "vrlo zanimiv in .še bolj žalosten" po- Naše jesenske novosti so pripravljene za Vas, da si jih ogledate. Nove Gbleke z dvojnimi hlačami — novi površniki in zimske suknje Za moške in dečke. V zalogi vse velikosti za debele in suhe. POSEBNE VREDNOSTI $25 $30 $35 Poleg teh še veliko drugih na izbero. Hart, Schaffner & Mars obleke od $40 naprej. svet s — peklenščki. # * * Pri ljudeh, ki ne poznajo a-legoričnih prispodob- in po-prašujejo, kje je žival, ki ima sedem glav, ki ne vejo, da se jav, na kako nizki stopnji jejmnogokaj rabi v prenesenem duševni nivo slovenskega Ijud- (pomenu, n. pr. zgodba o smo-stva. Prežvekovalec tuje hra-jkvinem drevesu, ki brskajo, če ne, ki vrlo zanimivo diši po — jje kaj na desni, češ. čemu ni česnu, pravi, da bo članek me-ina levi, ki dvomijo o zgodovin-ne pogrel. Vrlo zanimiva do- ski istinitosti, katero pri-mtišljavost. Mi je že davno vse pozna ves svet, pri takih lju-znano. Prošnja, naj naročniki jdeh je vsaka beseda v obram-izročijo Glas Svobode še kake-jbo bob v steno. Kakor kažejo mu drugem rojaku, ki "v temi že imena Haldeman, Rems-tava," pa sicer ne diši po čes- jburg, Ilirsch, so taki blazni kle-nu. pač pa izgleda kakor mole-j vetniki Kristovi iz rodu, kate-dovanje za — naročnike. Res rega se drži strašna kletev: v strašni temi bi moral kak ro-j"Njegova kri na nas in načes jak tavati, da bi ga ti članki otroke," in ako njih duševne "pogreli" za — naročbo. Ako blaznosti pobirajo slovensko-jaz ali kak drug maziljenec, češki materialisti ter jih pro-j kakor člankar pravi, pasem ka- dajajo Slovencem, potem more ko ovčico, ki bi tavala v taki biti namen pri tem pač le ta, temi, da bi to temo požrla, po-'da iz Slovencev iztisnejo neki tem bo izguba obžalovanja j gmotni dobiček, saj so poseb- materialisti vsaj meni j javiti. Bolj primeren bi bil n? i pis: "V duševni blaznici." Vs no češki že iz starega kraja prav dobro znani. Ako narod pobesni in zdivja, kaj njim na tem ? * Od krvoskrunstva do trapastega kretenstva, vse, vse. . . pero se ustavlja. . . le požirajte. če morete kaj takega prebaviti. Nam je Krist resnični sin vredna, a ne prevelika. Članek ima napis, da ga katoliški časnik ne more niti ob- na-se |je blazno, povsod vlada samo blaznost, vsi ljudje, ki ne verujejo svobodomiselcu na besedo, so blazni, in člankar pravi: |"Požurimo se, da jih spravimo v prikladno blaznieo," vse je božji, spasitelj človeškega ro-jduševno bolano. degnerirano, du, zgodovinska osebnost, za-prismu k nje no, p r ifrknjeno,1 jamčena po vsi teži dvatisoč-znorelo, zrelo samo za blazni- letne zgodovine, človeški uzor, ■ co, samo svobodomiselci so pri kakršnega še ni bilo in ga ne popolnoma zdravi pameti. . . more biti. Obdan od svojih naj-! Pravijo, da ljudje, ki imajo z ljutejših sovražnikov poprašuje [ norci opravkov, pogostoma sa- Krist: "Kdo izmed vas me mo- re prepričati greha?" (Jan. 8, 16.) In vsi, ki so z srdom in ne-blaznež more trditi, da so vsi vošfjivostjo in volkovskim opa-Ijudje. ki se ne strinjajo z zovanjem bili priče njegovega i njim, blazni, norci, trknjeni. j življenja in delovanja, odgovo-j padli na glavo. jrijo na to javno uprašanje z pMeritorieno se z vsebino globokim molkom, z molkom, {članka ne morem baviti. preni- ki je nem, kakor črna noč. In zek. prepodel je. Z blaznežem ko pozneje Judje prihrumijo z j se ne more debatirati. jzvezanim in neskončno poniža- ^Značilno je. da pride na vr- nim Jezusom pred Pilata, da I sto tlldi znani nadčlovek-Nit- iztirajo iz njegovih ust smrtno sche. Tudi on spravlja druge v obsodbo, se dvigne iz Pilato-blaznico, govori o tolpi nedela- vih ust isto uprašanje: "Kaj ničev, ignorantov, bojazljivcev, hudega je naredil?" In tudi to od katerih so bili nekateri bo- uprašanje dobi za odgovor le lehm in nevrotični, a ravno ta pobesnelo r jut je: "Križaj ga " nadčlovek, je, kakor znano, ne- Krivični sodnik izroči zatožen- ca. da ga križajo, pa mora prej i mi znorijo. Ali se to ne uresničuje na člankarju ? Le resnični srečno končal v — blaznici. Ne želim člankarju blaznice, slovesno izjaviti: "Ne , , v , , . . ——..... — najdem „ daleč od nje ne more biti člo- krivice na njem (Jan. 18 38) vek, ki zapiše stavek, da "je " sam "bog" blazen." . . .m" nedolžen sem nad krvjo !P , , tega pravičnega (Mat. 27, 24). Ze davno pred Slovenci so se Celo izdajalec I drugim postavljale te blaznosti priča o vzvišeni nravni velikosti Jezusovi, in iz- 1 Established 1857 Pošiljate Vi Denar v Evropo na mizo. Več,noma so jih pre- javi, da je sam kriv. ker je iz-boleli. Upam, da j,h bodo tudi dal nedolžno kri (Mat 27 4) Slovene,, sa., n.so vsi na glavo pagansk; modrijan Plat'0 /j t j . , začrtal podobo pravičnega mo- Iz zgodovinske osebnosti ža, uzora vsake ?ednoT«,Tn pri-kr.sta so skušal, napraviti pomnil, da je to mož, k bo p", pravljico, kakor tudi člankar pet na les, da vsakdo lahkd dela Pa prej kakor iz Krista, spozna, kako nesebig„° d se lahko naredi iz vsake osebe jgova J" j v preteklosti pravljica, basen.' Krist stoji v zgodovini svetlo, je nje- pravičnost. Ta uzor — človek se je prikazal v Kristu. Iz tega uzora Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite! FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejsa banka v Jolietu. Premoženje te banke mala $13,000,00000 kakor gora nad meglo Ako bi " *ega uzora ne imel neštetih priTtamomenJ n k ^ °ne Čednosti' ki lov, ki jasno prLjoda)lstyene^a P^ena za u- Krist zgodov nsk?^ osebnost T T^6 *** raZmer med potem bi moralo že njegovo^ de- "VT^ nGSebi-ost' 10, ki stoji pred nami Lt sre- vost lrotkoJ^t', POtrpežI*-dišče zgodovine, ki se naslanja vladanje nizkih na njega kot ustanovitelja.