večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izkn/ja. vsak dan razen nedelj in pravnikov ob 5. ari zvečer.
Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorsko ulice štev. 15. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi ho ae vračajo. — Inseratl: SoBtstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav Ijanji dajo ae popust. — Velja za Ljubljano v upravni&tvu: r.a oelo loto 6 gld., r.a pol lota 8 gld., «a četrt lota 1 gld. 60 kr., na moseo 60 kr., po&iljatov na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti volja aa oelo
leto 10 gl., za pol lota 6 gld., * a čotrt leta 2 gld. 60 kr. in v.a jedon meseo 86 kr.
Štev. 183.
V Ljubljani v četrtek, 13. avgusta 1885.
Tečaj II.
Ljubljana, 13. avgusta.
Pri nas v Avstriji polegajo se razburjeni valovi volilnega gibanja, ki so tako dolgo in s tako ®oti° pluskali ter vznemirjali naše notranje poleno življenje, druge evropske države pa gred6 ‘avnokar srditim političnim bojem nasproti. To Jesen vršiti se ima volitev v sosedni nam Prusiji, Potem v Franciji in Angliji. Uže iz znamenj, ki sedaj vstajajo, da se sklepati, da se bodo tudi po teh državah bili srditi volilni boji, in da se nam h°do tudi tu kazali jednaki volilni prizori, kakor sn>o jih pred kratkim še pri nas v Avstriji opazovali.
Izmed volitev, ki se imajo vršiti to jesen, so °ne v Prusiji pač najmanj pomenljive. Sicer se Dahajejo tudi tam različne stranke, tudi tam skuhala bo jedna stranka nadvladati nad drugo ter °dvzeti ji kolikor mogoče tal med narodom, a kolikor Re da soditi po obstoječih razmerah, do-•la bo pruska zbornica komaj drugo lice, nego Ra ,]e imela dosedaj. Liberalizem ondi uže nekaj sem Pr°Patla in si tudi sedaj ne bode opomo-ge na noge; da, svobodomiselne stranke bodo nasproti konservativni večini odslej morda še v ne-anatneji manjšini, nego so bife dosedaj. Pa naj ,zPadejo volitve v Prusiji uže tako ali tako, njih Pomen ne sega preko mej nemške države.
„lp,, lugače je z volitvami v Franciji in na An-emt njih izid vpliva na mednarodno razmere.
vse jedno za Evropo, kedo stoji na vladnem i rmi,u °b Temzi, ali Salisbury ali Gladstone, ni ' in isto, naj je v Franciji v večini ta ali ona
obr	*)a se *)0l*e Pozo^nosf, vse Evrope
ra^ala ravno na te volitve, pazljivo se bode zrlo
na vsako gibanje, na vsak pojav, iz katerega bi se dalo sklepati na konečni izid volilnega boja.
Kar se pred vsem tiče bližajočih se volitev na Francoskem, je znamenito le-to, da se bodo etos vršile v mnogo drugačnih razmerah, nego se je to godilo pri vseh prejšnjih volitvah. Pri prejšnjih volitvah stavilo se je še vedno vprašanje v vspredje, ali ljudovlada ali monarhija? Od zadnje volilne dobe se je v tem oziru mnogo spremenilo.
V	zadnjih letih okrepila se je republikanska stranka v toliki meri, kakor bi si to tudi največji lahko-krvnež ne bil upal pričakovati. Monarhični elementi odrivali so se zadnji čas tako spretno in vspešno s političnega pozorišča, odvzemale so se jim važne pozicije v javnem življenji v toliki meri, da od te stranke nikakor ne more preteti več čaka nevarnost za obstoječe ustavne razmere. Ljudovlada je danes bolj utrjena, nego kedaj poprej in njena stranka je tako mogočna, da bi le izvanredne okoliščine zamogle potisniti jo v manjšino.
A kakor nahajemo povsod, da ae jedna in ista stranka, ako ji od zunaj ne preti noben sovražnik več, ali je ta toliko oslabljen, da se ga ni treba več bati, razprl med seboj, da se loči v dve ali več strank, tako kaže se nam isti prizor tudi pri francoski ljudovladi. Francoske ljudovlade zastopniki med seboj niso več jedini, nasprotno nastali sta ravno v njih sredi dve veliki, mogočni frakciji, ki si bosti stali z vso srditostjo nasproti pri bližnjih volitvah. Glavi teh frakcij sta Clemenceau in prejšnji minister Ferry. Kako uslugo je svoji domovini napravil zadnji za časa svojega vladanja, kako je Francija za časa njegovega ministrovanja procvitala in vzdigovala se do mogočnosti in veljave, znano je vsakemu, ki se nekoliko peča s francoskimi razmerami.
Listek.
Prokleta!
Spisal Kalilo Richobourg; po E. Vacanovi prorto-lavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
Posl Z(laj izP°zna, da se je njegov gospodar ^lodejšt k'* Jean ^euaud°ve puške, da je izvršil Velik strah
zgrudi. Pa obdržal l’"evzan>e. Menil je, da se
konci.
vender krčevito po
K sreči ni imel Jean Renaud n|f yp,
enkrat pozdravi Rouvenata * rokn '	.
*	“° ‘er zapusti
“*vo besedeč:
se vidiva!"
velik N' Pierre si obri*e p0t S.Ce,a\ Popije °zarec vode ter se spusti pri mizi na ie-sei)0 klop.
? "Moj Bog," reče sam sebi, „moj Bog, kaj se g0° ' SedajV Če Jean Renaud opazi, da j« nje' joV.a PUška izstreljena, potem bode mu jasno, da kdo rabil; dobil bode sum, o tem govoril
poizvedovali bodo, pojasnjevati bode treba, pridejo sim zasliševat nas. In, on, on, ki se v tem slučaji hoče usmrtiti! . • • Kaj hočem li storiti, moj Bog, kaj hočem li storiti? O strah me je, strah me je! . . .“
Iz njegovega tožnega premišljevanja ga vzdrami vstopivši hlapec, ki ga povpraša, kaj mu veli glede uvaženja.
Jacques Mellier je samokresa, ko ga je bi Rouvenat zapustil, dobro nabasal. Vzemši potem polo belega popirja, jame nanj pisati s tresočo roko
Bil je nekakov testament.
10.
Ko je Jean Renaud prišel v Civry domov, našel je svojo ženo v velikem nemiru.
Genevieve je prejokala očividno skoro vso noč, to so svedočile njene rudeče oči. Tudi na njenih licih bile so še vidne sledi neusušenih
Rolzi\.
Jean Renaud postavi svojo puško v kot, vrže svoj klobuk na posteljo ter se vsede. Ni mogel se več vzdrževati na nogah.
Kot mož redke bistroumnosti in »edke energije, spravil je mlado ljudovlado v prave tire in s svojo neutrudnostjo pripravil jo je do onega veljavnega mesta v krogu evropskih velevlastij, katero zavzema sedaj. Nesrečen slučaj pa je hotel, da je Ferry moral odstopiti v trenutku, ko bi bil imel ravno praznovati največje zmagoslavje svojih vspehov. Iz Azije bilo je dospelo poročilo, iz kojega so lahkoverni pristaši Ferryjevi sklepali, da je njih vodjo zapustila sreča in za to zapustili so tudi oni njega.
Ferry moral je stopiti z ministerskega stola ter napraviti prostor drugemu, ki je namesto njega slavo žel. Le štiriindvajset ur naj bi bili Ferry-ju njegovi pristaši ohranili še prijateljstvo in zaupanje in prišlo bi bilo vse drugače. Ferry bil bi še mi-nisterski predsednik, in Clemenceau bil bi to, kar je bil, malo imponujoč vodja nepomenljive radikalne stranke. A odkar je pal Ferry, rasel je vpliv radikalcev in njih vodje, in sedaj je to stranka, od katere se ne more uže naprej trditi, da bodo njena prizadevanja pri prihodnjih volitvah brezvspešna. Volilno gibanje, ki se je na Francoskem uže zdaj z nepričakovano živahnostjo pričelo, nam spričuje, da je dvojna smer obojih republikanskih strank prodrla uže v najširše kroge.
Na Angleškem stojite si tudi to pot one dve veliki stranki nasproti, ki jedino odločujeti politično delovanje in početje na zunaj in znotraj v tej državi. Tu gre se za to, ali zmaga pri volitvah konservativna stranka ali svobodomiselna, ali ostane še nadalje Salisbury na premierjevem stolu, ali ga bode po tako kratkem času moral zopet prepustiti svojemu sivolasemu predniku, Gladstonu. Tudi tu se o konečnem izidu ne da še govoriti. Ako ostane Salisburyju v zadevah zunanje politike
nNu,“ dt$ svoji ženi, „hočeš mi li dati poljub?"
„Ne zaslužiš ga,“ odgovori le-td.
„Pojdi, ti grda klepetulja ti! Hodi sim!"
Šla je k njemu ter se mu dala poljubiti.
„In kakošen si mi danes!" nadaljuje ona. „Mislil bi človek, da si se valjal po prahu. Tvoja obleka, brada in cel<5 tvoji lasje, vse je prašno."
„Ni čuda, saj je dosta prahu na cesti."
„A ti si tudi ves bled, ves prepaden."
„Ker sem ravno truden."
„Je-li to tudi prav, Jean, da me pustiš vso noč samo, da trepečem za-tč? Nisem mogla zaspati, najstrašnejše reči sem si domišljevala."
„Ne bodi tako otročja, saj si vender lebko mislila, da se ne izgubim."
„Šel si bil s svojo puško na lov na volkove, tedaj me je bilo strah . . . nesreča se lebko zgodi."
„To je res," zamrmra on. Potem glasno reče: „Zdaj si pa mirna, ue-li?“
„Tako, tako. A vender tega še ne vem, kje si bil vso noč."
sreča še nekoliko časa mila, potem bilo bi pač mogoče, da njegova stranka potisne stalno svobodomiselno v manjšino.
Umor srbskega poslanca
O umoru srbskega poslanca Veljka Jakovljeviča, o katerem nam je uže poročal telegraf, piše „Pol. Corr.“ v dopisu z dne 9. t. m. iz Belgrada naslednje:
Vest o umoru splošno spoštovanega poslanca Veljka Jakovljeviča uapravila je v glavnem mestu kakor tudi po vsej deželi bolesten utis. Umor izvršil se je ob belem dnevu v umorjenčevi gostilni, katera stoji sredi vasi Beršič. Nič slabega sluteč sedel je Jakovljevič minolo sredo proti G. uri po-poludne v svoji gostilni, utopljen v razgovor z družbo, sestoječo iz 12 oseb, ko nenadno tolpa pisano oblečenih oborožencev zasede izhode ter se polasti posestnika tor dveh drugih imovitih gostov. Vse tri ujetnike so uklenili ter jih hajduki potem odgnali. V tem ko so dva izmed ujetnikov zaradi tega vlekli s seboj v gore, da bi izsilili zanja odkupnino, so Veljka Jakovljeviča, prav blizu gostilne, na najgroznejši način s sekirami in handžari razmesarili. Hajduki so potem zbežali proti gori Užici.
Načelnik te tolpe, hajduk Dedič, jeden najbolj groznih roparjev v okolici, zbral je svojo tolpo iz roparjev to- in onstran meje; več mesecev ga uže policija zastonj zasleduje. Vlada zapovedala je zopetno, energično preganjanje te tolpe. Tragična usoda, katera je zadela Jakovljeviča, je vzbudila tem bolestuejše čute, ker je zavzimal v skupščini odlično mesto, kakor tudi v vrstah napredne stranke, kateri je pripadal. Da-si ni bil višje izobražen, odlikoval se je vender po nazorih in načelih, katera bi mogla vsakega parlamentarca krasiti. On je spoznal, da more samo svobodno razvijanje njegovega naroda prinesti koristi, to razvijanje pa da mora stati na podlagi postavnosti in reda, in zaradi teh nazorov si je nakopal tudi sovraštvo vseh onih elementov, kateri hrepenijo po revolucionarnih prekucijah.
Da radikalci niso marali zanj, je ob sebi umevno.
V	tem je morda utemeljeno td in tam se pojavljajoče mnenje, da je bil to političen umor. Dokazanega se vč da v tej zadevi ni nič. Čudno je vender jedno, da je namreč „Odjek“, v Belgradu izhajajoč radikalen list, še le pred kratkim in dvakrat zapored poskušal, nastop roparjev v Srbiji z političnimi in ekonomičnimi razlogi opravičevati, pa vsaj razlagati, da si je jasno, da dežela nikdar prej ni imela toliko svobodnih institucij ter ni nikdar materijalno tako procvitala, kakor zdaj. Sicer pa se bode ta umor kmalu bolj pojasnil.
„Si-li morda celo ljubosumna?" povpraša ter se sili, da bi se nasmejal.
„Ti pač veš, da nisem. In vender ..."
„Nisi-li na to mislila, da mi je bilo iti v Terroise?"
„Se vč da, vedela sem to, pa, če v poštev vzamem fii vse mogoče ovire, moral bi bil vender biti uže doma najdelj ob 11. uri.“
„Hudirja, ti pa bolje znaš računati nego-li jaz.“
„Ne zasramuj me."
„To mi niti na um ne pride, draga Gene-vičve."
»Tedaj mi ne poveš, kaj si delal?"
„Nu, bil sem na pristavi, kjer sem izpraznil doberšno steklenico vina na zdravje gospodične — in tudi na tvoje zdravje. Apropos, gospodična Lucila je danes zjutraj odpotovala v Champagne."
„Uže zopet?"
*	„Neka njena prijateljica iz odgojevališča je baje nevarno zbolela."
„Tako! . . . Nu, in potem?"
„Potem ? potem Bem ubral pot pod noge skozi Frčmicourt v mlin. Svojo moko še danes dobcš. Nazadnje Bem Sel v Terroise, in . . .“
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Zdaj ni več dvojbe, da se bode vršil shod med avstrijskim iu ruskim vladarjem v Kromeriži. Z Dunaja se namreč poroča, da se odpeljeta dn6 24. t. m. Nj. Veličaustvi cesar in cesarica s posebnim dvornim vlakom severne železnice v Kromeriž, kamor dojde ruska cesarska dvojica na večer istega dneva. Dnč 2G. t. m. odpeljeta se ruski car in carevna nazaj na Rusko, naš presvitli cesar pa se poda k vojaškim vajam na Češko, presvitla cesarica pa se vrne v Išl.
Večina listov, avstrijskih in nemških, bavi se z obiskom grofa KiUnokyja pri knezu Bismarcka
v	Varzinu. Listi vidijo v tem obisku le še večje jamčenje miru, kateri se je pritrdil pri sestanku vladarjev v Gostinu.
„Presse“ poroča, da se državni zbor skliče slednji teden meseca septembra.
Tuje dežele.
Bolgari pričeli so v stari Srbiji živahno agi-tovanje, in sicer so v prvi vrsti obrnili svojo pozornost na šolstvo Panbolgarski odbori ustanavljajo nove bolgarske šole, iz uže obstoječih šol pa skušajo odriniti srbske učitelje ter jih nadomestiti z bolgarskimi, razen tega pa privabljajo srbske otroke z raznimi sredstvi, da jim dajejo zastonj učila itd. Da Srbi s takim počenjanjem niso zadovoljni, se ni čuditi.
Rumunski list „Romania“ govori obširno o rumunskih financah ter izreka veliko začudenje, kako je mogel ministerski predsednik leto za letom ponavljati: „Naše finance cveto." V istini pa je državno gospodarstvo silno slabo in zanemarjeno ter je provzročilo zdanje uboštvo. Dežela je uže tako na slabem glasu, da ne more dobiti več posojila.
V	Francoski je zdaj vse politično življenje obrneno le na volitveno gibanje; vse stranke napenjajo uže svoje moči. Vlada ae hoče po polnem zdržati volitvenega gibanja, zaradi tega je izdala uradnikom ukaz, naj se ne udeležijo volilnih agitacij ter storijo svojo dolžnost samo kot volilci; kdor bi ne spolnoval tega ukaza, zadene ga kazen. Če bi pa uradnik sam hotel nastopiti kot kandidat, mora prej odstopiti kot uradnik Jednak ukaz izdala so tudi železniška upraviteljstva svojim uradnikom.
Pisma iz Kelunga poročajo: Kitajci zaseli so zopet dnč 22. junija Kelung, takoj ko so odšli Francozje ter oropali naseljence in razdejali hiše Evropcev. Tudi francoski tabor so uničili. Angleški trgovci zahtevajo od Kitajcev odškodnino.
„In si tam ostal."
„Tako je. In ostal sem tam."
„Ne da bi mislil name, ne da bi se povprašal, da-li ne umrjem od strahu radi tebe. Kakor dčm, Jean, ti si malopridnež."
Jean je bil v zadregi.
„Gotovo si zalezel v kako krčmo med kvar-taše. Vroče ti je bilo, nekaj čez žejo si pil ter se opil." — „Nu, istina je to, uganila si. Slabo mi je bilo, in . . . nisem se mogel vrniti." — »Vidiš, da sem imela prav, da me je bilo strah? Pa tebi še zmerom ni po polnem dobro, ti trpiš... Tako čudno pogledavaš." — »Res je, ni mi prav dobro."
— »Morda ti bo gddilo, da malo poješ. Kaj-li hočeš jesti? Imam še malo slanine in sira. Lehko ti naredim juho." — »Prav, naredi mi dobro juho."
— »S čebulo?" — »Da." — »In po malo mleka hočem ti tudi skočiti." — »Kakor misliš."
Hišica Renaudova bila je iz dveh pritličnih izbic, nad tema je bil hišni pod, na katerega je človek lehko prišel po lestvici.
Jean Renaud se napoti v drugo izbo, kjer je vsa oprava bila v štirih blazinjenih stolicah, v stari
Dopisi.
Iz bleške okolice 12. avgusta. (Izv. dop.) Čuditi se moramo, da je uprav »Laibacher Wochen-blatt" prvi in jedini domačih listov, kateri bi iz izvolitve kneza Windisch-Gratza državnim poslau-cem — spletel debel bič, da udriha po kraujski deželni vladi in njenem predsedniku. Drugi naši domači opozicijonalci pri najboljši volji gledč te volitve vladi ne morejo ničesa očitati — cel(S tega ji ne morejo predbacivati, da je oua morda »želela" druzega poslanca — in iz te jedine okolščine smemo sklepati, da je bila vlada pri vsem volilnem gibanju na Gorenjskem gotovo le toliko prizadeta, kolikor ji postava veleva — sigurno srečen slučaj
v današnjih razmerah, ko so drugod cel6 med nedolžnimi eksekutorji in trudnimi cestnimi nadzorniki iskali vladnih agitatorjev. In ker je to vohanje dandanes na dnevnem redu — čuditi se moramo v istini, da se je samo orgau naših nemških nacijonalcev v tem zmislu oglasil. Toda tudi glede njega se moramo potolažiti, ako pomislimo, s kakim ognjem se je naskočil deželni poslanec Deschmaun v zadnjem zasedanji deželnega zbor« nad vlado o priliki, ko je bila na dnevnem redu verifikacija notranjske volitve. „Le dajmo vlado in njenega predsednika", to je gaslo teh gospodov, ki se tako radi imenujejo »zatirane Nemce", i» ako pomislimo, v kaki ljubeznivi in ginljivi slog' so se jim v zadnjem času pridružili sloveuski listi) potem je zopet čudenje naše opravičeno, ko ji*1 vidimo sedaj same in zapuščene.
A bila je pa res uže abotna prikazen, to skl«*' panje in izvijanje iz malega, nedolžnega dopisa — katerega ste vender priobčili bona fide, kakor druge, da ustrežete opravičeuim željam Bvojih dopisovalcev in uaročuikov — izvijanje leteče na toda si hoče vlada postaviti svojega kandidata v osebi dr. Bleiweiss-Trsteniškega! Da pa sarni ne boste mislili, da je bil oni dopis, ki je prašal iz blejske okolice, o želji tamošnjih volilcev postavit' imenovanega gospoda kandidatom za državni
—	glas vpijočega v puščavi, naj vam naznani®' kar vem iz po polnem zanesljivega vira, <Ja so namreč nekateri volilci v začetku res mislili na dr. Bleivveisa kot svojega poslanca. Še le pozneje odločila se je tudi večina teh za kneza Wiudisch-Gr&tza, katerega so si tudi drugje želeli in katerega je centralni volilni odbor potem tudi proglasil kandidatom. Pa kolikor se spominjamo, ste
vi njegovo kandidaturo zelč simpatično pozdravlja^ Zato je pač omenjeno predbacivanje fakcijoznega lističa neutemeljeno, recimo: prozoren je njef!a kalni namen.
Prav komično pa se je našemil naš »Slove-nec" v svojem sobotnem članku „Po državnozbo'" skih volitvah." Tam pišo:	„Disciplina je v čl®'
veškem življenji tako važen faktor, da si brez o}e društvenega delovanja uiti misliti ne moremo. On1*
rudeči škrinji, na kateri bo bile malane cvetlic s kričečimi barvami.
Genevižve pa otide, da pripravi skromni jut rek.
Jean Renaud zaprč vrata za seboj ter ostal'6
sam.
Zdajci povleče precej velik zavitek iz žep8.
Bili so papirji, ki jih je poiskal bil po noči v sob1;
kjer je bival umorjenec v Saiut-Irunu. Ker 1,1
mogel oddati teh važnih papirjev gospodičini k11
cili Melliorovi, kakor je to bil obljubil, bil je ^
trenotek v resnični zadregi. Besede umirajoče#?
*	•	JA
tujca zvenelo so še v njegovih ušesih in m mogel prikrivati, da mu je kot hranitelju teh P* pirjev in osobito velike skrivnosti, ki so jo ob8 gale, velika odgovornost.
Nositi te papirje v žepu pač ni mogel, lehko bi jih izgubil. Bal se jih je tudi omari, miznici ali škrinji, kjer bi jih lahko nila njegova žena. Imel je vse zaupanje v ^eI v vičvo, imel jo je ce!6 sposobno, da bi' obvftl’°V!L skrivnost. Pa obljubil je bil, da hoče molčati, ’ cel6 prisegel je bil to! Ker o eksistenci teb P pirjev ni mogel praviti, moral jih je sevčda B
*>ii rekli bi, umetuo delo človeškega duha; ne, oua mu je uže od rojstva v last “ In potem dalje: »Pat neumestno, neosnovano in neutemeljeno bilo bi tukaj vprašanje, ki se je žali Bog vender le čulo letos med nami in to v Ljubljani pri ljudeh, katerim bi človek nekoliko več politične izobraženosti pripisaval: „Kdo pa je postavil centralni volilni odbor, kdo pa mu je dal pravico, da nam poslance vsiluje? Narod je prost in prosto volil —• Ne, dragi moj," modruje „Slov.“ dalje, »to ni tako! Ti sam si dal pravice izvrševalnemu odboru p0 svojih poslancih — ker si ravno tistim roožein izročil deželne mandate, in kolikor dolgo jih imajo v rokah, tako dolgo oni ta posel na mesto tebe opravljajo! Oni za tebe mislijo M. itd." Tako piše „Slov.“ v sobotni številki mi-nolega tedna.
Pa vam je li še v spominu, kako je pisal pred dvema letoma za časa deželnozborskih volitev? Takrat je govoril o notranjskih volitvah, o dr. Vošnjaku iu dr. Zarniku in o kandidatu za kamniški okraj, Kersniku. Tožil je, da centralni volilni odbor postopa samovoljno, da on nima pravice, meni nič tebi nič kandidatov usiljevati, iu klical je: „Narod je prost in prosto voli!" In iz srede tedanjega centralnega voliluega odbora je Pisal znaDi mož, ki tudi sedaj prerad „karte meša", volilcem trebanjske skupine: „Vošnjak Zarnik bosta propala, pustite tudi vi tega zvUega Sv e te ca na cedilu!"
Tako je bilo leta 1883., in danes? Molčite, molčite, gospodje, da se vam ne smejemo! Pri deželnozborskih volitvah ste uže dobili od volilcev Primeren odgovor, letos vnovič, varujte se, da tudi tr0tji odgovor ne bo preglasen — naši volilci, in sicer tudi kmetje, niso več politični otroci, katere treba voditi pod pazduho.
A še nekaj karakterističnega! V dotičnem članku je navel »Slovenec" imena gg. članov cenilnega volilnega ali izvrševalnega odbora in je cele štiri ispustil: Poklukarja in Kluna menda zato, da se ne bo reklo, da sama odločujeta o svojem poslanstvu — Šu kij e ta iz umljivih vzrokov, Robiča pa —res ne vemo zakaj. Morda na'n „Slovenec" v svoji modrosti v kratkem o tem pojasnilo poda!
Velesovo, 12. avgusta. (Izv. dop.) Iz uašega kraja ali okolice pride v svet le rekdokedaj kaka vest, le redkokedaj je čitati po listih od nas kakega poročila, zaradi tega tudi ni čuda, če svet misli» da je naš kraj popolnoma zapuščen, da mora kiti grozno dolgočasno bivati tu daleč od železnice.
temu napačnemu mnenju o našem lepem kraji 8mo Pač krivi mi sami, ker se čisto nič ne pobri-**ern°, da bi svet drugače poučili. In vender ima ®leaovo tako prijetno ležo, kakor le malo krajev me<i Kamenikom in Kranjem. Škoda, da se ta ^niviua lepota ne pozua. V slednjem času, ose-
letos je sicer nekoliko drugače — tudi naš
pred očmi Genevičvinimi, dokler bi se ue Vruila gospodičina Lucila. Vsekako je bila Gene-Vl&ve jako radovedna, kakor sploh vse ženske, Vrhu tega je imela tudi to prednost mimo svojega ^ža: znala je čitati.
Jean Renaudu je bilo torej bati se, da nebi ie08vičve skrivnosti izvedela ter jo potem razdala. Misel na to ga je stresala, kajti umirajoči m,adenit mu je bil rekel, da bi razodenje skrivnosti imelo strašne nasledke. Lehko je torej umeti
” ’ni	J““	Re“a“da
daru, to bi najmanj,'i°f™iSljija, !n	T
»jih , sim mislil mu
km , »m pfejsnjem Mje0il, ln	^	^
Mod, m kam. Ipuk moral ,l0 ar,ge p,pirje „pra.
' v varnost....
Mehanično odpre veliki malani kovteg_
. ^kakor ni mislil, da dobi v njem pripravno r*v®liŠ6e. A zdaj zagleda valjasto škatljo, v kojo 8hranjevala njegova žena zelenjaduo seme. Xa
*	frenotek bila ješkatlja prazna. Hitro spi avi pa-P‘rje vd-njo ter pokrov zapre. Zajedno se P& do-^'sli, da mu utegne žena škatljo v kratkem zop**t,
kraj broji letos lepo številce tujcev, in kolikor mi je znano, se popolnoma zadovoljne čutijo.
Naj vam poročim še nekaj novostij. Dne 8. t. m. zaključilo se je na tukajšnji ljudski šoli šolsko leto, in to	z	za	tukaj gotovo redko slovesnostjo.	Zjutraj	ob	8.	uri služil je tukajšnji g. župnik	Blaž
Petrič sv. mašo, katere so se udeležili šolarji s svojim učiteljem. Pri maši pel je mnogo izbranih pesnij izvežban oktet pod vodstvom g. Karlina, kaplana iz Št. Jurija pri Kranji. Da se je moglo prirediti tako ubrano petje, zahvaliti se pač imamo v prvi vrsti uže omenjenemu g. kaplanu Karlinu, potem pa tu na počitnicah bivajočim tujcem, ose-bito	vrlim	krasnim pevkam iz Ljubljane. Po sv.
maši	pa	se	je priredilo izpraševanje iu potem	mala
zabava. Gospod učitelj pozdravil je v iskrenih besedah uavzočne tujce, zahvaljujoč se jim za izkazano prijaznost, potem pa je polagal šolarjem na srce mnogo lepih naukov. * Kouečno pa se je obdarovalo dvanajst pridnih šolarjev z darili. Po kon-čaui skušnji in po razdelitvi daril priredila se je otroška igra „Čarovnik“, pri kateri so ljubeznivo sodelovali ljubljanski gostje. Igrica, popolnoma primerna takim slovesnostim, se je šolarjem iu tudi drugim navzočuim zelo dopadala ter je napravila na nepokvarjena mlada srca najboljši utis.
Konečno pa je tu ua počitnicah bivajoča gospa s svojimi ljubeznivimi hčerkami izvolila še z za-jutrekom pogostiti vse šolarje. To vam je bila radost med to mladino, ko je posezala po bogatem zajutreku, saj jej itak pride le redko v delež. Ohranila si bode gotovo šolska mladež ta lepi dan globoko v .spominu, v srci pa bode hranila hvaležnost gostoljubnim rokam.
Dne 9. t. m. pa se je vršila zopet druga slovesnost, namreč nameščenje novega župnika g. Blaža Petriča. Cerkvenih obredov udeležilo se je obilo duhovščine iz okolice. Pridigoval je g. župnik s Trstenika, Ogujeslav Gregorič. Verni narod, katerega se je zbralo iz bližnje in dalnje okolice silno mnogo, sledil je z veliko paznostjo in vidno ginjenostjo govornikovim besedam.
To sta bila dva radostna dneva za Velesovo, katera nam bosta ostala neizbrisno v spominu.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Pri razstavi v Antvver-penu bila sta tudi dva razstavljalca iz Kranjske odlikovana/, bronasto svetinjo, in sicer gg. Pran S z a n t -ner, črevljar v Ljubljani, in Fran H a jek, fabrikant čistilnega praška v Kameniku.
— (Koncert v čitalnici) P. n. občinstvo se usojamo opozarjati, da priredijo danes zvečer čitalniški pevci na vrtu čitalniške restavracije koncert, pri katerem bode sodelovala vojaška godba. Vstopnina znaša 40 kr. za osebo.
— (Slavnost na blejskem jezeru) Dne IG t. m. priredi se na blejskem jezeru slavnost v pra-
rabiti, iu iz nova je bil v zadregi. Kar mu pride neka misel, katera mu izvabi na ustna zmagoslavno smehljanje in katero je hotel takoj izvršiti. Zdaj ga pa pokliče njegova žena. Juha je bila pripravljena in ga je čakala, kadeč se na mizi. Mož in žena sta zajutrekovala veselo. Obed je trajal jedva četrt ure.
„dean“, reče Genevičve, stopivši izza mize, „zdaj grem na reko ter bodem prala perilo. Med tem časom vrzi se na posteljo ter spi uro ali dve uri. Ti si še truden, dobro bi ti to dčlo.“ — „Pa sosed, kojemu sem obljubil travnik pokositi?" — „Nu, pričneš pa malo kasneje, in če ne bodeš danes z delom gotov, izvršiš je pa jutri. Maloprej ali slej, kaj-li je na tem? Saj vender se ni bati dežja.“ — „Nu, če pa misliš, da je tako prav, hočem te slušati. Si-li zadovoljna?" — »Da. Jaz torej idem. Na zdravje!"
Ona vzame svoj z gorko vodo napolnjen be-denj, perilo, tolkavnico in milo ter se odstrani.
„Zdaj lehko grem nemoten na delo", reče Jean Renaud sam sebi.
(Dalje prihodnjič.)
znovanje rojstvenega dneva Nj.Veličanstva cesarja. Sodelovala bode tudi vojaška godba. Spored: Ob 9. uri zjutraj sv. maša v cerkvi ua otoku. — Od 3. do 4*/2 ure godba v „Lujizini kopeli". -- Od 4*/a ure tombola v Mali n e rje ve m hotelu. — Ob 8 ure razsvetljava jezera. Potem vožnja s čolni po jezeru od Mallnerjevega hotela na Mliuo. Serenada pred Petrauovim hotelom. — Čisti dohodek tombole je namenjen zakladu za olep-šavanjo Bleda — Zaradi varnosti naj se udeleženci te slavnosti po jezeru blagovole voziti s razsvitljenimi čolni.
— (Iz Kranja) se nam poroča: Vrli uaš godbeni klub priredi povodom rojstnega du6 Nj. Veličanstva presvitlega cesarja v 18. dan t. m. na vrtu gospoda Petra Mayorja na korist ubozih gimnazijcev slavnostni koncert z naslednjim vsporedom: l.) Koračnica; 2.) J Strauss:	Potpourri iz operete „Die
Pledermaus" ; 3) J Strauss: „ Plesni regulator." Polka (frangaise); 4.) O. Douizotti: III. finale iz opere „Lu-cia di Lammermoor"; 5.) V. Parma: „Spotnin na Kranj". Kadrilja iz slovonskih narodnih pesnij (poklonjena god-bonomu klubu); G.) J. Pux: „Con amore!" Mazurka; 7.) P. pl. Suppč: „No zabi me!" Pesen; 8.) V. Parma : „Frou-frou.“ Polka pizzicato; 9.) A Czibulka: „Ste-fanie-gavota";	10) A. Czibulka: „Na maškoradi*
Polka (hitra). Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina: za osobo 40 kr., za rodbino (treh oseb) 1 gld Pri nougodnom vremenu vrši se koncert prihodnji dau.
— (Izlet tržaškega S o k o 1 a v Nabr ež i no.)
V	nedeljo ob 4 ‘/s se je zbralo na kolodvoru v Trstu okolo 40 Sokolcev v opravi s zastavo iu nad sto drugih udov tržaškega vrlega „Sokola“, katerim se je pridružilo, kakor poroča „Ed.“, še mnogo drugih slovenskih družin tržaških, tako da je bil vlak prenapolnjen in jako dolg. Okolo pol 6. ure pop. so dospeli v Nabrežino,	kjer	so jih čakali na kolodvoru	občinski zastopniki,	njim	na čelu g. župan Caharija,	potem	odborniki
bralnega društva z veteransko godbo (oddelek Komen). Župan jo pozdravil Sokola in Sokolov podstarosta g. B. se je na kratko zahvalil za srčni sprejem. — Na to so gosti odšli v vas Nabrežiuo; na čelu godba, potem Sokol in za njim drugo občiustvo. Ko se je Sokol približal vasi, začoli so streljati topiči, vsa vas je bila odičena s zastavami, in na veselični prostor se je šlo skozi	lop slavolok z napisoma „ Dobro	došli"	in »Stožimo	se".	Beseda se je začela ob pol	7. uri.	Petje je
bilo dobro, posebno pa se je dopadal mešani zbor. Vsa hvala g. učitelju iz Šerapolaja, ki je pevce in pevkinje tako dobro izvežbal. Igrali so gg. diletautje prav dobro, občinstvo je vžilo zadosti smeha. — Po besedi so se gostje razveseljevali v raznih gostilnah in je veselje nekaljeno trajalo pozno v noč, še le ob 11. uri so se ločili od prijaznih Nabrežincev.
— (Jezikovo prašanje v tržaški okolici.) C. kr, deželno namestništvo je tržaški občini ukazalo, naj v rojanski ljudski šoli s tretjim razredom počenši uže v šolskem letu 188B/8G uvede nemški jezik kakor zapovedan učni predmet; mestno starešinstvo pa je sklenilo zoper ta ukaz vložiti priziv, poudarjajoč občinske pravico.
— (Tramway na par) is Trsta v Miramar. Inženir Pavel Palese je prosil vlado, naj mu dovoli tehnična započetna dela za tramwa,y na par od tržaškega kolodvora po cesti skoz Barkovlje v Miramar. Prosiloc meni, da s tem ustreže občinstvu, ker Miramar zelo obiskujejo tujci, ker je sprehajališče proti Miramaru jako priljubljeno in ker družba kapitalistov uže meseca oktobra 1.1. začne delati velikanske kopelji v Barkovljab.
Poslano*
„Slov. Narodu" v Ljubljani.
„Slov Narod** napada dan ua dau to, kar se zove: narodno meščanstvo na Dolenjskem. Jen krat je kdo teh mostjanov „Hadži Loja", drugikrat se položi župan g. Šušteršič iz Črnomlja, ali kak g. sodnik, potem g. dr. Po/.nik ali g. dr. Slane na ražen in tako naprej Vsi možje narodno stranko ua Dolenjskem bodo, če bo leto dolgo, stigma „neznačajnežev", „hlapcev", »lakajev" in kar jo jednacih lepih priimkov, dobili.
Ako so pa narodnim možom, in možem, ki so za stranko že kaj storili, tako godi, kako bi se li meni podpisanem drugače godilo, ki sem apriori „zavržen
*	Za vsebino in obliko tega dopisa ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti.
človek" — „nomčur“. Če sape glede narodnjakov manj kuje, pa cigana na klop, — „nemčurja“. „Izdajstvo „perfidija“ sta lepSalua epiteta, ki se rai v „Slov. Narodu" dajata; „izdajica“ bruhnilo jo iz poneoili ust Človeka, ki je v padlem kandidatu Marglieriju svojega
—	prijatelja zgubil. Trgovec sem in vem, kaj je čas in denar. Pravda zaradi žaljenja časti bi mo stala denarja, akoravno bi jo dobil, ker brez prava na Kranjskem še nijsmo.
Z dopisnikom „Slov. Naroda" iz Rudolfovega se tudi iz v Rudolfovem lahko umevnih razlogov ne bom bojeval, — ali kor sem napaden, grdo napaden, moram v svojo obrambo rojakom povodati vse, kar sem mod slednjimi volitvami delal in kaj drugi. Naj nestrastni bralci razsodijo, ako je prav, da se človek, ki nikomur nič žalega ni storil, tako gnjusno napada, kakor jaz v „Slov. Narodu" že večkrat in posebno v št 180.
V Novem Mestu jo stranka, ki so liberalno imenuje. K tej pripadal sem tudi jaz. Ko so so slednje volitve v drž. zbor bližale, sklenili smo, da postavimo za našega kandidata g. dr. Wurzbacha in da ga volimo. Tem sklepu sem se podvrgel. — Gosp. Langer, c. kr. adjunkt pri okr. sodniji tukaj, mi jo dal nekaj donarja za agitacijske namene. Teh sem porabil okolo 5 gld. za telegrame in drugo ostalo svoto pa z računom 2. junija t. 1. po prvi volitvi izročil g. Langorju. Volil som g. dr.Wurzbacha.
Prod prvo volitvijo imeli smo liberalci sojo zaradi tega, kaj storiti, ako gg. Šukljo ter Marghori prideta v ožjo volitev. Nekaj volilcev plediralo je za g. Šuk-ljeta; gg. Stanger, Langer in drugi pa za g. Marghorija. Jaz sem se tedaj izjavil, da se ali vsi zdržimo volitve, ali, ako volit gremo, damo g. Šukljetu glasove, ali pa se volitve ne udeležiti, ter da g. Marglieriju jaz nikakor ne dam glasu. Na to mo je jeden gospodov uradnikov okregal. Ta dan nijsmo prišli o tem do zaključka, določili pa smo, da bomo za g. dr. Wurzbacha delali ter ga volili.
Sredo, tretjega junija, imoli smo	liberalci	zopet
sejo, Prišlo je k temu zborovanju 13 gosp. uradnikov, meščanov pa pet., med temi jaz. Debatiralo se jo, ako se pri ožji volitvi za g. Marghorija ali Šnkljeta od naše strani vstopi. Gosp. Stanger, profesor, in imenovani gosp. adjunkt Langer sta so toplo za g. Margherija potegovala; jaz sem temu nasprotoval. Predlagalo se je, da se	pred	vsem določi, ako so	moramo	vsi klubovomu
sklepu podvreči in se naj še lo potom o kandidatih debatira in sklepa. Proti temu som so jaz protivil in par druzih. Jaz sem trdil, da so naj volilcem prosta roka pusti, ker bo drugače stranka, kor so vsi disciplino ne bodo držali, v bodočnosti trpola. Glasovalo so jo, g. Lehman, gostilničar g. Schwarz in jaz smo se glasovanja izdržali, joden gospodov pil jo zapustil sobo. — 14	rok	se je vzdignilo za to,	da so vsi sklopu,	ki bi
se	imel	zdaj glodd kandidatov	storiti,	podvržojo.	Go-
stilničar g. Schvvarz jo pa na to rekel: Obžalujem, da se je to zgodilo, ker liberalna stranka se je po tem sklepu razrušila. Potem je navedenih štirinajst sklonilo, za g. Margherija glasovati pri ožji volitvi. Mi štirje nismo glasovali. Na to som rekel g. prof. Stangerju: Vaš volilni manever se vam jo do zdaj posrečil, v bodoče pa bodemo uže vidoli, kako bo. (Jaz sem namreč binkoštno nedeljo govoril s fantom, ki je pismo gosp. Margheriju v Otočič nosel in po tom fantu izvedol, da sta ga poslala gg. profesorja Stangor in Nachtigall.) Vprašal sem g. prof. Stangerja, kaj je imel pisati g. Margheriju in ta mi jo odgovoril, da ga je upozoril na to, da pride Šuklje in da bo volilni shod. Vprašal sem ga, zakaj g. dr. Wurzbachu ni ekspresa poslal, odgovor sem dobil, da jo g. dr. Wurzbach predaleč. — Binkoštni ponedeljek so jo g. prof. Stangor toplo za g. Margherija potegnil. Mislil sem tedaj, da v tem nekaj tiči. — Zaradi toga sem rekel g. Stangerju: Vi za g. Marghorija, jaz pa za g. Šukljota.
V Rudolfovem dn<5 11. avgusta 1885.
A. Guštin.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Petrograd, 13. avgusta. „Graž(laiiin“ porota, da se zdaj v Krasnojeselu se nahajajoči carski dvor najbrže dnč 19. t. m. vrue v Petrovgrad.
London, 13. avgusta. Uradni list objavlja odlikovanja, katera so se priznala razstavljalcem pri razstavi iznajdeb. Avstrijsko-ogerskim razstavljalcem so se priznale dve zlati, štiri sreberne in osem bronastih svetinj.
Berolin, 12. avgusta. Pri obedu na tast telegrafski konferenci pozdravil je državni tajnik Stephan, kateri je sedel med avstrijskim pooblaščencem in ministrom Maybachom, vse delego-vance ter napil vsem suverenom in načelnikom zastopanih držav. Na to je napravil avstrijski pooblaščenec, dvorni Rvetovalec Bruuner, napitnico
cesarju Viljemu. Dvorana je okrašena z zastavami vseh zastopauih dežel.
Pariz, 12. avgusta. Depeša generala Cour cyja poroča, da je došel v Haiphong ter da se bode tam nastanil, dokler divja kolera.
Marseille, 12.avgusta. Včeraj umrlo je na koleri 39 oseb.
Madrid, 12. avgusta. Včeraj obolelo je po vsej Španiji na koleri 3724, umrlo jih je pa 1880.
London, 12. avgusta. V Kordofanu vlada popolna anarhija. Nastopila hode grozna lakota Uže zdaj so stotine ljudij blizu smrti od glada.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 13. avgusta.
glrt.
Jednotni drž. dolg v bankovcih	......	82	75
>	»	»	» srebru	......	83	’ 45
Zlata renta..............................................109	15
5°/0 avstr, renta..............................................99-70
Delnice n&rodne banko  .................................... 875’	—
Kreditne delnice........................................... 284	10
London 10 lir sterling......................................125	15
20 frankovec  .............................................. 9	915
Cekini c. kr.................................................. 5-94
100 drž. mark............................................... 61	"35
Uvndni ^lnHiiilt
z dnč 13. avgusta.
Razpisane službe : Pri c kr. dož nadsodniji v Gradci služba oficijala pomožnih uradov. Prošnjo do 22. avgusta t 1 ; daljo v računskem oddolku imenovano nadsodnijo služba računskega praktikanta. Prošnjo do 15. soptembra. Služba c. kr. okr. sodnika v Radovljici. Prošnje do 25 avgusta t. 1. predsedstvu c. kr. dož. sodnije. — Pri c kr okr. šolskem svetu v Postojini naslednja učiteljska mosta (definitivno):
V	Orehku in Šembidu nad Vipavo (450 gld); v Razdrtem in Senožečah (400 gld. in stanovanjo); v Slavini, Št Petru, Vreiuu in Ustji (400 gld); v Sombidu in Sonožočah imajo orgljarji prednost. — Ljubljanski mostni šolski svot mpisujo natečaj za novo mestno ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom : na doški šoli za službo učitelja ali vodjo (700 gld , doklado in stanovanje, ozir. stanarina 120 gld ); na dekliški šoli služba učiteljico (ravnateljico) z letnimi 600 gld., doklado in stanovanje, ozir 120 gld. stanarino Prošnjo, podprte z dotičnimi spričevali, do 24. avgusta t 1.
Tujtii.
Dnfi 11. avgusta.
Pri Maliči: Liiwy, Bortagnoly, Grilnhut, trgovci, z Dunaja.
Pirkatczok, c. kr. podpolkovnik, s soprogo, iz Trsta. Winkler, vodja hranilnice, in Rožič, pristav banskega stola, iz Zagreba. — Strohbach iz Maribora.
Pri Slonu: Paradoisor, c. kr. minist. uradnik, in Schiiffor, tovarnar, z Dunaja.	Dr. Raič, odvetnik, iz Novoga
Sada. — Kernstoclc, profosor, iz Bočna. — Jankovič, le-kar, s soprogo, iz Srbske. — Fritsch, soproga rud. vodjo, iz Skradina. — Tompossa, Pipan, trgovca, in Gormann iz Trsta. — Lipp, kr. ogorski finančni svetnik, z rodbino, z Roko. — KOnig, učitelj, iz Linča. — Pekeč, c. kr. stotnik, s soprogo, iz Pulja. Zoror, sodn. kancelist, s soprogo, iz Gor. Grada. — Ranzinger, tovarnar, iz Kočevja. — Blagne, graščinski oskrbnik, iz Rakovnika.
Pri Južnem kolodvoru:	Oerwenka, žoloz. uradnik, s so-
progo, z Dunaja. Ludy, bakrorozbar, s soprogo, iz Gorico. Stariha, konjotržoc, z rodbino, iz Istro.
Pri Avstr, carji: Fajdiga, c. kr. kurat voj. marine, iz Pulja
—	Berlič, boneficijat, iz Krope.
Pri Virantu: Terbuliovič, c. kr. polkovnik, iz Zagroba. —
Umrli so:
D n k 12. avgusta Angela Klomenčič, kramarjeva hči, 4 mes., Kurja Vas št. 4, driska. Janez Bornard, žoloz. čuvaj, 37 1., Gradaške ulico št. 12, plnčna tuberkuloza. — Marija Robič, laborantova hči, 3 mesece, Poljanska cesta št. 51, driska.
Tržne cene.
V	Ljubljani, 12. avgusta.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 27 kr., domače 6 gld. 06 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 53 kr.; tur-šica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. — kr.; leča heklol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
—	Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 54 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdili drv 7 gld. 40 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Dan	(Jas opazovanja	Stanje baro-molra v ram	Tompo- ratara	Vetrovi	Neho	Mo-krina v in m
bi)	7. zjutraj	73(5 14	15'8	zpd. sl.	megla	
	2. pop.	735-30	25'7	szvh. sl.	jasno	0 0
<M T-H	1). zvečer	734-7«	20'6	bzv.	>	
ISHSHCTSKBSBSZSETCraSBffBSESHSEreSHSTSBSBE
Moje tako priljubljeno, ne prozorno, ampak istinilo vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdrav ji kože ugajajoče mnivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isli sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — Neobhodno polrelmo za umivanje otrok. Samo pristno iz tovarne	(49)	12—12
g H., P. Beysclilag-a v Avgšpurku.
Cj	Jedina zaloga v Ljubljani pri
jj| K. Karingerji Mestni trg štev. 8. ^5asa5(H5asa!a5a5asHsasHSRsasdsasasasasasasr
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■"ŠT I_ijTa.ToIoa,TLi
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednlk slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižjo gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; H. del, vezana 80 kr. ' Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič -Mloslo, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbo v skladnji latinski, vezane
1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I.. n. Theii sammt Sohliissel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljulici, 30 kr.
II. »	>	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vozanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Ijosar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majal- H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjBko ljudsko Šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovcnski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dnč 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hli deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožico (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelkl, Rudečl kaplol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčlol, Prltllkovou  (Palček) in Robinzonu po 15 ki.
XXXXXXXXXIXXXXxXX$ x Oznanila
x
X X X X
in reklamo za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in |ujjh dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa nnjstarejša lirma Avstro- W °gewke v tej stroki: A. Oppelik na P“ naji (Stadt, Stubenbastei Nr 2)
»XXXXXXXXIIXXXXXXXX
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiukata in zalagata Ig. v. Kloinmayr A F«d. Ham bor g v