Barake.
O moj otrok, moj edini otrok, zakaj, o zakaj sem te dala iz rok!
Tri dni sem plakala,
tri dni sem čakala, da te zdravega mi prineso.
Četrti dan, četrti dan
so rekli: Tvoj otrok ni več bolan, mirno spi že pod črno zemljo! —
O moj otrok, moj edini otrok, zakaj, o zakaj sem te dala iz rok!
Slovenski besednjak v obsegu 848 strani je tako redka prikazen, kakor cvetje bajne aloe, ki se pojavi menda vsakih sto let. In pa »Grško«-slo-venski slovar! ... V dobi, ko se tej preklicani grščini napoveduje vedno nova ofenziva in ko se ji prerokuje brezčastna smrt in splošna pozabljenost! Toda tu je; ne daleč od strelskih jarkov, skoro med granatami je zagledal luč sveta. Kdor pomisli na te težkoče, v katerih se je rodil, bo hvaležen vsem, ki so pripomogli k njegovemu postanku, četudi ga sam ne bo rabil.
Odprimo ga! Iz »predgovora« glavnega avk-torja prof. Doklerja zvemo, da obsega slovar sledeča dela: Homerja (Iliado in Odisejo), Sofokleja (vseh sedem ohranjenih dram), Evripida (Tavriško
S sodelovanjem dr. A. Breznika in dr. Fr, Jereta, profesorjev knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu, sestavil Anton Dokler, profesor c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani. — Ljubljana, 1915. Založil knezoškofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. — Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Nisem ti videla bledih lic, nisem sklenila ti mrzlih ročic,
nisem te v belo  oblekla,   angelček moj! Ti snivaš lepo, ti snivaš mirno, s padlim očetom uživaš nebo,
a kje naj jaz, mamica tvoja, najdem pokoj?
O moj otrok, moj edini otrok, zakaj, o zakaj sem te dala iz rok!
Joža Lovrenčič.
je Ifigenijo, Hipolita, Medejo in Bakhe), Herodota, ki Tukidida, Ksenofonta (Anabasis, Helenika, Kiru-o- pajdejo in Memorabilia), Platona (Apologijo, Kri-[r- tona, Fajdona, Evtifrona, Gorgija, Protagora, Faj-ji dra, Laheta in Simposion), Demostena (državne st! govore in govor o vencu), Ariana (Anabasis), Plu-ro tarha (Aristida, Perikleja, Cezarja in Aleksandra), sli Novi testament; Huemer, Chrestomathie aus Pla-en ton und Aristoteles, Schneider, Lesebuch aus e- Plato und Aristoteles, Haupt, Hellas, Biese, Aus-wahl aus den griechischen Lvrikern. — Ljubitelj k- grške literature in prevajavec grške dramatike bo e- moral pogrešati veličastnega Ajshila, zlasti nje-ija govo Orestijo (Agamemnon, Daritev na grobu, ko     Evmenide).
Sestavljatelj je rabil za podlago svojemu delu ¦o-     sledeče   besednjake:   Passow-Rost   5. izd.,   Pape-on     Sengebusch 3. izd., Schenkl, Menge, Benseler (tudi v hrvatskem prevodu), Grčko-hrvatski rječnik od v     Žepiča i Krkljuša in specialne besednjake za Sofokleja, Homerja in Ksenofonta,
Dvogovor ljubezni.
Česa se bojiš?                                  ne grobov —
»Vsega topega, praznega!«               »ne ožine svetov . . .«
Kaj želiš?                                          ne sivih las —
»Neizraznega, neizraznega!«             »le večnomladi Jaz . . .«
V neizraznem je bolest —               dvoedini Jaz —
»ki ne pozna mej . . .«                                                                  France Bevk.
Grško-slovenski slovar.
Dr. Janez Samsa.
20
Obširni Passowov slovar prireja v popolnoma novi obliki Cronert; izhajati je začel leta 1913. v zalogi Vandenhoeck und Ruprecht v Gottingenu. Obsegal bo 50 sešitkov po pet pol, torej 4000 strani (seŠitek stane 3*40 mark). Dunajski vseučiliški profesor Radermacher pravi o njem (v Gottinger ge-lehrte Anzeigen, 1913, 8): »To je delo v velikem slogu; to ni nov Passow, ampak nov grški slovar, ki v marsikakem oziru nadkriljuje tudi Štefanov Thesaurus« (najobširnejši grški slovar), — »V tem slovarju je obsežen vets besedni zaklad od Homerja do bizantinske dobe, vpoštevani so tudi v novejšem času najdeni pojavi grške književnosti. Obširno je uporabljena Septuagmta in »Novi zakon«.« (Adolf Deifimann v Theolog. Literaturzei-tung, 1913, št. 20.) Znanstveni teologiji bo ta pripomoček dobrodošel.
Slovenskih prevodov avktorju ni bilo mnogo na razpolago. Sofoklejeva Ajas in Ojdipus na Ko-lonu, Platonova Apologija in Kriton, Ksenofontovi »Spomini na Sokrata« in nekaj spevov Homerjeve Odiseje, »to je bilo vse, kar je mogel dobiti«; Omer-zov prevod Iliade, ki ga prinaša »Mentor«, je mogel uporabljati šele dr. F. Jere, »ki je pred tiskom rokopis skrbno pregledal, nasvetoval v leksikalnem in jezikovnem oziru potrebne spremembe, odstranil marsikatero neenakost, nadomestil posamezne izraze s primernejšimi, opozoril pri prevodu nekaterih težavnejših mest na novejše razlage itd.« (Predgovor.)
In prav to, da avtor in njegovi pomočniki pri sestavi niso imeli slovenskih prestav na razpolago, je moralo delo grškega slovarja zelo otežkočevati. Prof. Dokler, dr. Jere in dr. Debevec, ki 'so iskali grškim besedam primernih slovenskih izrazov, so pač pogosto občutili resnico Stritarjevih besedi: »Misel se brani in čut oklepa okorne besede.« In če je, kakor pravi Iv. Cankar, »komaj za vsako deveto stvar beseda«, velja to še bolj pri sestavljanju slovarja, kjer je treba izraze za toliko tisoč pomenov šele nekako ustvariti. Tu pač ne zadošča vzeti Gemollov ali Mengejev slovar v roke in začeti: vlfiiifM — setzen, postavim, položim, posadim . .. Tu je bilo treba mesta, sorodna po pomenu, zbrati, stalne zveze logično porazdeliti, da postane sema-siološki razvoj besede jasen (kar je n. pr, prednost nove izdaje Passow-Cr6nertovega slovarja), toliko in toliko mest je bilo treba pogledati pri Homerju, Platonu, Ksenofontu, Sofoklu itd. In za vse te splošne in posebne, pregnantne, okazionalne, em-fatične in drugačne pomene je bilo treba najti naš domači izraz, ki ga je bilo treba določiti iz grškega   konteksta   na  tem  in  tem kraju,   ne pa
prestaviti iz nemškega slovarja; saj se pač Slovenec in Grk laže razumeta z neposrednim medsebojnim občevanjem in spoznavanjem, nego po nemškem tolmaču, (Spomni se na slov. dovršne glagole in grški aorist, moč nemščine je v samostalniku, slovenščine in grščine v glagolu.) Sestav-ljatelj grško-slovenskega slovarja bi moral biti ne samo filolog, ampak tudi pisatelj in pesnik; saj kdor nam hoče Homerja in Sofokla podomačiti, mora biti tudi nekoliko pesnika. Idealni avktor idealnega grško-slovenskega slovarja bi moral, recimo, združevati v sebi trojico: Aristarh-Usener-Cankar. In temu idealu se je — kolikor se da na prvi hip presoditi — naš avktor častno približal, O tem pozneje,
Tudi nekaj specialnih »Slovarčkov« mu je bilo na razpolago: Koritnikov za Iliado, Prebilov za Odisejo, Pipenbacherjev za Demostena, Tomin-škov za Ksenofona in Jerovškov za 7, in 8, knjigo Herodota. Ti slovarčki so bili potrebni, dokler nismo imeli velikega šolskega slovarja. Zdaj bomo morali seči po popolnejšem. Vzemimo n, pr. Ho-merjevo besedo zrj g, ufjgog; slovarček mi pove, da se to pravi »srce«, in pristavi negi xfjgt — pri srcu, srčno. S tem bo znal dijak morda dotično mesto prestaviti, a o obsegu in pravem pomenu te besede ne bo dobil pravega pojma. Novi besednjak ti podaja najprej etimologijo; začudiš se, ko zveš, da je tvoje »srce« (iz srdce) sorodno grškemu K7)Q in kt)q6 ; lat. cor iz cord. In ko pogledaš v to »srce«, najdeš v njem sedež trojnega življenja: fizičnega, čutnega, umskega. Sedaj vidiš ves obseg te besede. In ko dalje listaš in iščeš pomena te in one besede, umevaš vedno bolj razvof in zvezo pomenov in grška duševnost, ki ti je bila do sedaj tuja, ti počasi počasi, a vedno bolj na široko in na stežaj odpira vrata v svojo skrivnostno delavnico. Le začni brati grško knjigo s tem besednjakom in našel boš marsikaj lepega in zanimivega. Schlie-mann ni znal sklanjati f) ti^r}, ko je začel s Home-rom, in odkril je — Trojo.
Slovarju daje veliko vrednost etimologij a,, ki jo je sestavil prof. dr. A. Breznik. Za lažjo uporabo etimologičnih oblik podaja v uvodu najnavadnejše spremembe v jezikih, ki pridejo tu v poštev. Pisatelj in viri, ki jih je rabil (Emile Boi-sacq, Dictionnaire etymologique de la langue grec-que; Walde, Lateinisches etvmologisches Worter-buch; Erich Berneker, Slavisches etvmologisches W6rterbuch; Friedrich Kluge, Etvmologisches Worterbuch der deutschen Sprache), nam jamčijo za pristnost njegovih etimologij. Kjer etimologija ni gotova, jo je opustil.
21
Dr. Breznik seveda ni mogel uporabljati najnovejšega specialnega besednjaka za Homerja: Bechtel, Lexilogus zu Homer, Etvmologie und Stammbildung homerischer Worter. Halle 1914. Ta se naslanja na starejši Buttmannov leksikon, a
—  kakor se vidi —- ne vpošteva najnovejšega, zlasti za etimologijo merodajnega Boisacquovega grškega besednjaka. Sicer je pa etimologija nekaterih Homerovih besed slejkoprej preporno vprašanje. Nekaj zgledov: d/jL(piyvr)Eig (starejša razlaga
—    na obeh nogah hrom) — krepak, zastaven, krepkouden [yvlov). Prelhvitz pa razlaga d[i(pLyvr)Lig kot »umetnik« (Zeitschrift fiir vergl. Spraehfor-schung, 46. zv., 1, 2., 1914, str. 169 si.) in stavi to besedo v zvezo z šyyvr), vjzoyvog;* eyyvov »Handpfand«, iz tega izvaja Prelhvitz (po analogiji d/n(pijvvgog tgmovg — od ognja obdani trinožnik) d[Mpiyvog od roke obvladan, priročen (handlich), opozarja na dogv d/aq)iyvov — priročna sulica, in suponira *d[i(pLyvri (priroČnost, spretnost) in sklepa: djj,g)iyvri-eig — spreten, umetnik. Ta pomen je v resnici za vsa mesta pri Homerju najprimernejši, zlasti II. 14, 239 "Hpaiovog če x' šfiog ndig d/jtcpi-yvrjsig tsv^Ei doarjoag. Tudi stalna zveza JZEgixXvvog d[A(piyvr)Eig (slavni umetnik) priporoča to razlago. dQTi-ETMqg (ki razločno govori) loči Schulze (Quaestiones epicae, 159, 1) od dgnog in razlaga &q - ti - FErnfjg [dQ-, dgagioKco, lat. ars). Bechtel pa opozarja (Parerga 1. c. str. 160) na vzporedne tvorbe, kjer stoji - agu v drugem delu besede: Ert-aQVr)g (pripravljen), JtvX-dgvr)g (vratar), podobno Pcon-, ogu-v ficon-dvEiga (ki redi ljudi), 'Ogtl - Xoxog (lastno ime) in - ftcbrag, - ogvdg v Aa - fttiitag, AvKogvag.
Tudi (lr)T - dg/iicov (plesavec) in EfAnvgt - ftrjvrig {tgiJtovg, na ognju stoječ) kažela nalično tvorbo; B. meni, da je firjt - dgftcov tisti, ki hodeč [^aivco, (irjTi-) izvršuje dg/^ava, t. j. »Fugungen im Sinne von Tanzfiguren«. Naš slovar ima kot etimološko razlago pripisano firjtog ali ^t]%r\. Toda je-li ta prjvog {^7]trj bo pač isti element) = fiatog od fiaivco ali kaj, ni jasno. Sestavljenka, ki je ne razumem, mi etimologije ne pojasni.
Prof. Dokler loči kakor Menge d-vagtrjgog (poguben), a že Pape razlaga to kot ojačeno obliko od dT7)Qog in to od dtf) (nesreča, poguba), Bechtel (1. c.) suponira *drdgva, kakor dvrjgog iz dfdva = d%r\. Starejše *dtagdvd stavi poleg lit. trota, starosl. tratiti. — d-cogog (Od. 12, 89) razlaga tudi naš besednjak: a priv. in bgdo), torej: neviden; a že Aristarh razlaga dcogog na tem mestu kot d-xa>Xog (brez členov, nog), Bechtel pa izvaja (1. c. str. 161)   na  podlagi  nekega napisa  iz   Mileta
d-coQog od jon. &gtj lat. sura (golenica), ki je na omenjenem mestu najbolj primeren. Škili se pripisujejo noČEg dv(bČExa Jidvvsg doogoi — tenke noge brez golenic, kakršne imajo ptiči. — Tudi etimologija figadvg (počasen) iz gurdus (neumen) ni popolnoma gotova. Bechtel opozarja (1. c.) na Hesihijevo besedo ftEgČEi = fikdmvEi, xcoXvel; ftga-dvg bi bilo prvotno *figadvg (poškodovan, oviran); (prim. tagov6g-^govog-d^govog); semasiološko je ta razlaga verjetnejša, ker ima vzporedni razvoj v got. halts ^wAdg hrom, halts je gr. x6Xog pohabljen, stvn. lam od staropr. limtwei (lomiti). — Velike preglavice dela Homerovim izdajateljem in razlagateljem mesto v Od. 7, 122 si.:
Evfia  če   ol  jzoXvxagjvog  dXcoirj  Egg^cotai,
Vtjg  ETEQOV [AEV  #'   eIX6jZEČOV  XE0Q(Q EVI   %d)Q(p
V8QOEvai rjEkico,  EVEgag d' dga ve vgvy6cooiv, dXXag  6e tgajiEOVOi.
Glede v. 123. tudi najnovejše izdaje še niso edine, je li pisati #' eIX6tce6ov ali ^e^ojzečov. Že stari niso besede razumeli. Razlago podaja Bechtel (1. c.) na podlagi Solmsenove ugotovitve (Unter-suchungen zur griechischen Laut- und Verslehre, str. 248 si.), da je lakonska beseda ^eAa (solnce) v Atiki imela obliko sliv) iz e^eAa. Ajshilov fragment 334 dsda ttEČia (brezsolnčna tla) pa je oči-vidno nasprotje zagonetnega izraza eIX6jiečov, ki pomeni torej isto kar jzqogeiXov jiečov ; dokaz temu je pristavek v Odiseji tEgoEvat ^eXig). Naš slovar ima sicer pravilno etimologijo E%Xr\ besedi slX6-jzečov pripisano, a brez njenega pomena; če pa ne veš, kaj je eUt), ti tudi ni jasno, zakaj se pravi ElX6jtEČov — »prisoje v vinogradu«. Nemški besednjaki imajo eUt) — solnčna gorkota. — $LW-Xi%$r\ v II. 23, 396 (ftgvXizfi'r) če ^evcojvov sjz^cpgvai) izvaja B. (1. c.) ne od ftgv(X)Xloo(d (zdrobim), ampak od '&gvXi^co in opozarja na vzporednost sedanji-kovih oblik na -eco in -l^co, $gvXEca pa ima Hesih in razlaga r&gvX(X)Et z vagdooEi, 6%XeZ (pretresem).
Poleg teh več ali manj prepornih etimologij navaja F. Stiirmer v svoji oceni Bechtelovega slovarja (Allgemeines Literaturblatt, Wien, 1915, XXIV, 7. 8 str. 114) za zgled 80 besed, glede katerih se v etimološki razlagi z Bechtelom ne vjema.
Zelo srečna je bila misel, pridejati grškemu slovarju tudi etimologijo. Le ustavi se za hip pri tej ali drugi besedi, poglej spredaj v etimološki uvod, kako se ta ali oni glas pojavlja v slovenščini, latinščini, nemščini, in kmalu boš sam našel etimološke medsebojnosti sorodnih besed. Kako prijetno boš iznenaden, ko boš bral, da je EOrtšga isto kar večer; xXiv<x> isto kar slonim (zaslon pri
22

peči) in nemško lehnen iz stvn. (h)linen; xXsog, %Xvt6g isto kar slava in slaven itd. Godilo se ti bo, kakor če srečaš človeka, ki ga prvi hip ne poznaš, pa se ti kar zazdi, da si ga že nekoč videl, nazadnje se pokaže, da je tvoj daljni sorodnik. Da, tudi etimologija nam kaže, »da vsi ljudje (vsaj vsi Indoevropejci) smo bratje, bratje vsi narodi.« — Za spomin in razumevanje je etimologija pri učenju tujega jezika velikega pomena. —
Sestavek prof. dr. Fr. Jereta o lastnih imenih nas seznanja s slovenskimi oblikami grških lastnih imen. V slovarju se lastna imena navadno niso prevajala, tudi nemški Menge jih ne prevaja. (Pač pa bi bilo praktično pridejati vsaj zgodovinsko važnim osebam leto rojstva in smrti; tako reč pozabiš, a drugje ne najdeš vedno lahko). Glede tega je ugotovil dr. Jere sledeča pravila : 1. Grška imena se pišejo s slovenskim pravopisom: Ajshilos. 2. Za nominativ se ohrani grška oblika: Alkibi-ades. Ženska lastna imena na -v) se končujejo v slov. imenovalniku na -a, ker se tudi grško deblo končuje na -a: Avuy6vr) — Antigona. Množinska krajevna imena imajo slovensko množinsko obliko: Ofjftat — Tebe; Aelcpoi — Delfi. To naj velja tudi za neutra: 2ovoa (-cov) — Suša (Sus, Susom; ali ne Suza?). 3. Odvisne sklone tvorimo v slovenščini tako, da odpahnemo navidezno grško končnico v rodilniku (-aq, -ov, -og) in na to navidezno deblo pridevamo slovenska sklonila: Aoptovia (-ag) Harmonija (-je); ^olftog (-ov) Fojbos (-a) Aayr\g (-vog) Lahes, Laheta; Sokrates, Sokrata.
Tem pravilom bo težko ugovarjati. Pred vsem je prav, da smo se otresli dosedaj rabljene nemške izgovarjave, n. pr. Eshil, ki so jo dobili Nemci od Rimljanov: Aeschvlus. Nemci sami se bližajo grški izgovarjavi: Aischvlos. A kakor pri nas, tako tudi pri njih še ni doslednosti; pišejo: Kallimachos, Ephoros, pa: Zenodot in Aristarch. »Usus lo-quendi« je pač mogočen gospodar. Zagrizen do-slednež bi lahko vprašal: Če smo sprejeli grško obliko, zakaj ne bi tudi grškega naglasa ? Zakaj naj bi bil v grških besedah latinski naglas? Torej ne: Alkibiades, ampak: Alkibiades. A temu se da ugovarjati, da vsi narodi tuja imena svojemu jeziku primerno prikrojijo. Mi smo se prilagodili latinskemu naglašanju grških imen. Torej! Pri nas vlada v tem oziru precej samovolje; prav bi bilo, da bi se ji vsak nekoliko odpovedal in da bi se kar teh pravil poprijeli, ki jih novi slovar priporoča. —
Slovar sam ima mnogo vrlin, ki jih podobni nemški slovarji nimajo. Beseda, ki jo iščeš, obrne
tvojo pozornost takoj nase s svojim debelim, zelo razločnim, lepim tiskom; nato pride etimološko sorodna grška beseda, ali sorodni etimi drugih jezikov: n. pr. aXXog, aXXr\, dXXo. [Et.: iz dX]og, lat. alius, gal. Allo - broges, stvn. alilanti »druga dežela«, = Elend.] Nato slede pri glagolih časovne oblike. Potem pomeni, razdeljeni in razvrščeni po svojem semasiološkem razvoju: prvotni, konkretni, izpeljani, preneseni, abstraktni; aktiv, medij, pasiv; sestave in razne zveze itd. in označeni s številkami: 1. 2. a) ... b) ... In ko listaš in listaš, se ti zdi, da se zbirajo pred tabo drobci mozaika, slučajno, brez zveze, a glej, začno se strinjati v zvezo, v celoto, v sliko pestrega grškega življenja. Da, tudi in zlasti v jeziku odseva narava grškega naroda, njegovo čutenje in mišljenje. Njegovo gibčnost, živahnost in čilost vidiš tudi v njegovem jeziku. Le poglej, kako se besede vežejo: dyxe-[io.%og iz bližine se boreč, dfMpi-nvgog od ognja obdan; tu vidiš, kako prožno in nazorno domišljijo je imel Grk ; vse, kar je v kaki zvezi, četudi le v zunanji in slučajni, vse strne v nazorno prilastkovo razmerje ; kar moramo v slovenščini na dolgo opisovati, izrazi on z eno besedo. V njegovem jeziku je vse gibčno, živo in poosebljeno; mi pravimo: roka se mi odseka; Grka to zadene kot subjekt, zato poosebi; djzox6?VTOfA,ai %r\v %uqa (odsekam se z ozirom na roko). A tudi slovenščina zelo spretno sekundira starejši teti, seveda če jo dobi v roko mojster, ki jo zna oblikovati. In take mojstre je naš slovar imel. Ta slovenščina je lepa, moderna; cela vrsta domačih sinonimnih izrazov ti pojasni pojem; n. pr.: dnooxQoq)ri, f} od-vrnitev, odvračanje, povratek, beg, izhod, bramba, zavetje, pribežališče, rešitev, sredstvo; ocoTfjgiag nada na rešitev. (Morda bi bilo kazalo, zaradi večje jasnosti vse sestavljenke ločiti po njihovih sestavinah, ne samo osnovne besede, torej pisati: dito-otQoq)i], ne samo dao-otgegico). Kako so se iz osnovnega pomena razvili razni preneseni pomeni, seveda ne moreš razvideti iz slovarja, kjer stoje mrtvi izrazi drug poleg drugega. Zaslutil pa boš to v živem govoru, pri branju. In čim bolj sodeluješ, tem bolj boš uvidel, da je jezik najpopolnejše razodetje človeškega duha in vendar le njegov — simbol.
Vsako človeško delo je pomanjkljivo. V koliko velja to tudi o našem slovarju, bo pokazala praktična uporaba. Tuintam se bo morda našel primernejši, točnejši izraz; tako dlog ni samo svetel in božanski, ampak tudi divni, zlasti za dlog A%iX-Xevg bo ta izraz najprimernejši; [Ae&ioTrjfM dtto vivog noog %Lva pomeni ne samo pobegnem, ampak tudi:
23
prestopim, odpadem; prim, Ksen. Hell, 1, 4, 9: %(L)Qia rd jzqoq Aaxedai[A,oviovg ^s^eot^Kota; oi pte-^satčbtsg so pregnanci, a tudi begunci. Toda, prosim vas, to so v resnici malenkosti,
»Dostavki in popravki« obsegajo tudi Platonov dialog Fajdros, ki ga je avktor med tiskanjem dodal,
Tisk je lep in razločen, papir še dosti dober, knjigoveznica Kat, tisk. društva je poskrbela za okusne izvirne platnice,
VIL
Prav ta večer, ko je prinesel France plačilno pol o k Jančarju, se je zgodilo pri Golobovih nekaj takega, kar se ni še, odkar je bila na tramu v hiši vrezana letnica 1727, to je pri tisti hiši, kjer je bila doma Francka, ki je imela za fanta Matija,
Golobovka je obirala pesno in zelnato perje na njivi.   Pride pa mimo Maruša Klepec,
»Mati, ali vam kaj piše?«
»Kdo?« se je sklonila kvišku Golobovka in vrgla perišče listov v koš,
»I no, Matija Gorjancev.«
»Kaj bi nam pisaril.   Saj ni naš,«
»Nekoliko je že vaš, če je vaša njegova,« je usekala Maruša Golobovko in pomežiknila.
Golobovka je zardela in ujezilo jo je,
»Njegova! To ste jeziki! Če le pregovori s kom, je že njegova. In na našo imate posebno piko,«
»Meni je vseeno, če je vaša ali čigarsibodi, Ljudje si pa tako namigavajo, da boste zibali, preden mine vojska.«
Tak je sad sedemletnega dela. Avktorju in njegovim sotrudnikom prav iskreno čestitamo. Delo je v resnici lepo in dovršeno. Hvaležni pa moramo biti tudi vsem, ki so z materialno podporo izdajo omogočili: c, kr. naučno ministrstvo, Katoliško tiskovno društvo — xai oi tvegi avvo. — In tako ne bo nobene tudi zaželene ovire več, da bi se grščina ne mogla tudi v višji gimnaziji poučevati v materinščini.
Kaj pa latinski slovar ? Videant consules!
Golobovka je prebledela. Naglo se je sklonila v zelnik in govorila v tla:
»Maruša, je že prav! Le snedaj dobro ime — pride povrnjeni dan za vsakega. Obrekljivci — le, le —«
Golobovka je jecljala in roke so se ji tresle; ko je trgala liste, so ji padali na tla. Počasi je dvignila glavo. Maruše ni bilo več, izginila je za koruzo.
Golobovka je obstala sredi zelnika, listje ji je zdrsnilo iz rok v koš, roke so se ji povesile ob bokih.
Dolgo je zrla v smeri proti koruzi, kjer je izginila Maruša Klepec. Pred očmi ji je migljalo, dolgi koruzni listi so se ji zdeli kakor sami obrekljivi jeziki, ki so v zboru ponavljali Marušino natolcevanje. Trop vran se je pripodil krakaje čez polje in utonil v koruzi,
Golobovka je skušala zbrati misli, Francko si je poklicala živo v spomin, začela pretehtavati vsako dogodbico, vsako količkaj sumljivo vedenje, Hipoma se je česa domislila in se razburila, da ji je zakljuvalo v senceh. Ali izginila je misel in prišla druga, ki jo je umirjala.  Zopet se je sklonila
Mati govori...
Vidiš jutro? — Nebo je krvavo od bolečin prebdele noči mater, žena in otrok, moj sin . . .
Vidiš večer? —  Nebo je krvavo od ran: očetom, možem in sinovom jih vsekal je dan . . .
In od zarje do zarje — ko se pogreza temina in poldan žari — zori bolečina.
Moj sin, moj sin, če me ljubiš, umri! —
France Bevk.
Boji.
F, S. Finžgar,                                   (Nadaljevanje iz letnika 1915.)
24