30 let naše DO SPODBUDNI KORAKI PRAV V JUBILEJNEM LETU 30-letnico uspešnega razvoja samoupravne in gospodarsko vedno sigurnejše poti naše DO, smo sklenili s praznovanjem tovarniškega praznika 1. 9. Potrebno je povdariti, da smo temu velikemu in lepemu jubileju posvečali pozornost in dajali akcent, ki mu gre. Tu moramo omeniti številne kulturne in druge prireditve, ki so dajale občutek praznovanja skozi vse letu, za katere pa moramo meniti, da je v širokem in bogatem razmaku tudi novih delovnih pridobitev, ki dobivajo posebno sliko in vsebino, kajti delovna uspeha, kot sta proizvodno skladiščna hala in skladišče gotovih izdelkov, bosta nosila letnico rojstva, ko je AGIS-ova družina slavila zavidljivi jubilej. Kot sem dejal na začetku je potekala osrednja manifestacija v počastitev jubileja 1. 9. Če na kratko spregovorim oziroma rezi-miram pomembne dogodke iz te slovestnosti, moram povedati, da je bila prireditev splet kulturnega programa, pogostitve članov kolektiva, ki smo ji dali ime tovariško srečanje ter osrednja dela v katerem smo nakratko slišali o prehojeni razvojni poti kolektiva, na kateri se je kalil in odraščal. O tem je spregovoril direktor DO Vaclav Vrabič. O pomenu in uspehih sorazmerno hitrega razvoja kovinske industrije v občini ter vseh pomanjkljivostih, ki kot coklja zavirajo še boljše, je spregovoril gost Alojz Gojčič, sekretar medobčinskega sveta ZKS za podravsko regijo. Števil- nim članom kolektiva, pa smo podelili jubilejne denarne nagrade za 10, 20 ali 30 let skupne delovne dobe. Omeniti moram še to, da smo poskrbeli tudi za naše zunanje partnerje, ki nekako premagajo s svojim sodelovanjem realizirati končne cilje delovnih prizadevanj kolektiva AGIS. Podeljena so jim bila priznanja v obliki plaket ter z vsebino jubilejnega leta. Ob koncu bi želel povdariti, da jubilej ne sme ostati samo bežen spomin na prehojenih 30 let uspehov in graditve tovarne, biti in ostati mora tudi spodbuda ter opozorilo, da nosimo pred sedanjostjo in bodočimi pokolenji odgovornost za še hitrejši in boljši razvoj, ki bo naslednja jubilejna leta odraz visoke zavesti in dela. Počastitve jubileja in tovarniškega praznika se je udeležilo lepo število članov kolektiva Oris razvojne poti delovne organizacije AGIS je podal direktor Vaclav Vrabič Kot smo v začetku pisanja omenili je na osrednji manifestaciji jubileja sodeloval tudi tov. Gojčič, sekretar MS ZKS za podravsko regijo. Zaradi aktualnosti njegovo razpravo v celoti objavljamo. TOVARIŠICE IN TOVARIŠI DRAGI PRIJATELJI! V začetku mojega pozdrava mi dovolite, da vam najprej iskreno čestitam k vašemu jubileju 30-letnioi delovne organizacije. Lahko se pohvalite z delovnimi uspehi, ki ste jih dosegli v preteklih 30 letih. Ne želim govoriti o zaporedju dogodkov razvoja vaše delovne organizacije od 1KLIP-a, Strojnih delavnic, SIGME do AGISA, pa vendar je potrebno poudariti, da ima AGIS svojstveno preteklost, saj je jasno, da je povezovanje samostojnih podjetij v enovito delovno organizacijo kompliciran tehnološki organizacijski in racionalen proces. AGIS je v tem povezovanju primer, kako se lahko zlijejo hotenja večjih podjetij, če za to obstojijo ekonomsko opravičljivi razlogi in temu ne nasprotujejo ozki človekovi interesi, s katerimi se vsi ničkolikokrat ukvarja- mo, ko gre za povezovanje dela in sredstev v združenem delu. Prepričan sem, da ste na pravi poti in vam želim tudi v prihodnje mnogo delovnih uspehov v sami delovni organizaciji, pa tudi v naslednjih iskanjih sodelovanja in povezovanja kovinskopredelovalne in avtomobilske industrije doma in v svetu. Ni nobenega dvoma, da le tisti, ki bodo sledili procesu vključevanja sodobne tehnologije, moderne organizacije dela in znali spojiti človeka osebna hotenja z družbenimi interesi, se bodo lahko obdržali v vedno močnejši in hujši gospodarski konkurenci. Za naša podjetja, kar pa velja tudi za AGIS, ki se prebija od obrtniškega, k strojnemu in avtomatiziranemu načinu proivodnje je pomembno, da ustvarimo sistem, da bo sleherni delavec razmišljal o tehnologiji, o posameznih fazah proizvodnje, o sleherni delovni operaciji, ali je ta smoter-na ali ni, oziroma ali bi se dalo kaj menjati — izboljšati. Pri nas novatorstvo in iznajditeljstvo nima pravega mesta. Sindikati, samoupravni organi in vodstva OZD bi morali razmisliti, kje so napake, da delavci ne predlagajo več izboljšav v sami tehno- iogiji, pa tudi organizaciji dela — sodim, da je sistem nagrajevanja vse prej kot vspodbuden. Povrhu pa se ponekod postavlja nelojalna konkureca med tistimi, ki so delovno — profesionalno zadolženi za razmišljanje o novih tehničnih, tehnoloških in organizacijskih postopkih ter predlogih samih delavcev. Naš — samoupravni socialistični sistem mora vspodbujati invatorstvo slehernega zaposlenega delavca. Ko neprestano poudarjamo težnje po večji produktivnosti dela vse preveč mislimo na element človekove storilnosti, da si nas svetovna konkurenca istočasno sili, da imamo pridne roke, vendar z rokami ne vzdržimo kon-kurečnega boja. Večjo produktivnost dela je potrebno doseči poleg večje storilnosti, ne le delavcev ob stroju, ampak tudi o-nih v administraciji; zlasti z vključevanjem najsodobnejših tehnično — tehnoloških spoznanj in pravilne organizacije dela. njujemo skupno in splošno porabo, smoterno izrabo sredstev v SIS in DPS, n,i pa problem le v tem, da se za družbene dejavnosti troši več sredstev kot gospodarstvo zmore, problem je tudi v tem, da je potrebno produktivnost dela dvigniti na višjo raven. V nas samih se križa interes, da želimo vedno boljši osebni in družbeni standard. Večkrat smo sami s seboj v nasprotju, ko kritiziramo prispevne stopnje za posamezne družbene dejavnosti »češ previsoke so« in ko izven tovarne spet godrnjamo; kakšno je to šolstvo v 3-izmenah, cel dan čakam pri zdravniku, nimamo denarja za naosnovnejše športne rikvizite, kulturne dobrine preteklih civilizacij propadajo... Da, ta nasprotja moramo razrešiti znotraj SIS v procesu tako imenovane svobodne menjave dela, kjer lahko pristanemo na razpravo le o objektivnih, realnih planih družbenih dejavnosti do gospodarstva ;in gospodarstva do družbenih dejavnosti. Nastop moškega pevskega zbora PD Alojza štrafela Markovci Večja produktivnost nam je predpogoj za večji celotni prihodek, dohodek in posebne dohodke. Produktivnost dela in o-sebne dohodke je nujno postaviti v takšno soodvisnost, da drug drugega vspodbujata. Večji delovni učinek mora imeti za posledico večje OD in obratno. Ne pa da nam po posameznih TOZD produktivnost dela pada, OD pa rastejo in nasprotno produktivnost dela raste, OD pa stagnirajo. Razprava o OD mora vselej teči vzročno odvisno od celotnega prihodka, dohodka, ostanka dohodka, skratka od rezultatov v materialni proizvodnji in komercialno tržnih rezultatih, seveda pa pri tem ne moremo zanemarjati dogovorjene, samoupravno potrjene načrte lastnega in širšega družbenega razvoja. Vse prevečkrat se sliši družbene dejavnosti: šolstvo, zdravstvo, kultura, tesna kultura, stanovanjska izgradnja itd. več jemljejo od gospodarstva, kot to zmore. Prav je, da kritično oce- Slabo pa smo organizirani zlasti na področju planiranja. Slovenski sindikati so si v naši regiji v pripravah na kongres postavili nalogo: oceniti stanje na področju planiranja in ga izboljšati. Očitno je, da smo sistem planiranja v polpreteklem obdobju zanemarjali misleč, da je trg dovolj močno vodilo: za to, kaj se naj proizvaja, kje se naj vlaga, s kom se v prihodnosti povezati itd... Posledice so očitne, razkorak med gospodarskimi dejavnostmi in panogami, premalo energije, ne dovolj hrane, pomanjkanje surovin. Sleherna TOZD, DO, SOZD mora imeti svoj letni, srednjeročni, dolgoročni načrt ne le