MmjTtfij! rioTcnrid inevnflc t Združenih državah. Velja sa vso leto...._____.-. $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo cslo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovewjh delavcev v Ameriki. TMt larfeil fioveniaii Daily In the United States, Issued every day except Sunday! | and legal Holidays. SQT 75,000 Headers. TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT* NO. 89. — ŠTEV. 89. NEW YORK, MONDAY, APRIL 17, 1922. — PONDELJEK, 17. APRILA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. POLOŽAJ V PREMOGARSK! STAVKI j GLASI SE, DA SKUŠAJO DOSEČI PREMOGARJI KRAJEVNE DOGOVORE. — LEWIS PROTI INFOMACIJAM, KATERE NET RAZPRAV . V INDIANAPOLISU. — KABI-JE BAJE DOBIL DAUGHERTYLJAL O STAVKI. Samuel Goniju'rs. predsednik .Ani-.-rieini Federation of Lohor. je i./javil v j><*T»-k v New Yorkn, da ho stala delavska federa«'i ia «lo i t zadnjega t.a strani slavkujoeihj premoga rje v. V New York je dospel na svoji j poti v Novo Anjrlijo. kjer >e ho-j .'■e posvetovati / delavskimi vo-f . aprila. — s; N'i.eelnik ruske sovjetske deleča- o ?ije na mednarodni konferenci je !• -pravil slednjo skoro v zagato, ko {> ^e namigni«, tla se bo irlasil otl- V govor Rusije na poročilo zavez- li nikov. Rekel je. da ne bo stopila ji Rusija v nikak dogovor, ne da bi se preje posvetovala z Združe- v nimi državami. ^ Sovjetski minister za zunanje i v zadeve ni položil na tehtnico svo-j k jih besed, ko je rekel na sestanka, da ne bo dala njegova vlada y nikuke blanket zadolžniee na de- h žele. posebno pa. da bi se storilo ka., takega brez upoštevanja Ztlr. v držav. (S tem je hotel reči na š nčen način, da ne bo rutica sov jet 1 ska vlad?, izročila zaveznikom naravnih bogastev Rusije brez upo- i štcvanja Amerike in na slepo, ne \ da bi zahtevala kaka jamstva.) s Lloyd f!eori»e. angleški mini- j sirski predsednik: francoski voj 1 ni minister BarMiou ; belgijski minister za zunanje zadeve. Jaspar 1 ter belgijski t'inan -ni minister ' Theunis in končen«• italjar.-ki 1 ministrski predsednik Facta ter 1 n iuister za zunanje zadeve Shan- " zer, s«» imeli danes majhno mednarodno konferenco na svojb ' lastno pest. ter se posvetovali s ; tremi voditelji sovjetske deleča- 1 C i je, — namreč Cieerinom. Litvi-nom in Rakovskijem. Miniaturna svetovna konferenca se je vršila kroir mize v vili Lh.y(l Georgea. kjer so servirali kosilo. Vspričo blažilnega učinka izvrstnega vina ter izborile kulii- ' I . i.j" so imeli holjševiki. — prej 'oznani kot '•morilei"' na dehe- i , lo. ter zavezniški državniki kot zj-.niki 'kapitalističnih dežel' J:i■ j kras« n čas in noben ni našel sv«>j«-u-a n:!spr.>tnLk«t tako eriiim in r< -^;itiie. k nt s«. o-vziočil precej presene«"« nja. ko je prišla tozadevna novica v javnost. Pojasnilo se je. da je angleški ministrski predsednik, ki hr ee ne-J kaj doseči ter se čimprej - vrnit: domov, enostavno prijel bika m rogove ter naprosil vsled t' ca svoje tovariše, naj se sestanejo z holjševiki v njegovi vili. da razpravljajo o položaju, še pred no bi Rusi sestavili svoj definitivni odgovor na načrt zavezniških izvedencev. Xato in v veliko presenečenje vseh, pa se je sestanek razšel, ne | da bi prišlo do kakegl dogovora. Bolj A-rj°tno pa je. da bore prš ila njeno usj>ešno delovanje. \'sled tega s<> tak«"i Angleži kot Rusi naprosili Italjane. naj p«>slu-jejo privatno kot jxisre«lovalei. Vršili so m' tudi šievilni ]^>co-vi r: z ame:-. bankirjem. Frank Vanflerlipom. . ('.. 15. aprila— Ko j«' zapustil lielo hišo po konferenci s predsednikom Hard-j** rekel generalni pravilnik Ihiughertv. da je dobil iilis da se više sedaj ujodne in kra-jevne konference med lokalnimi iini.jaiiii premoga rjev ter delo . ajalei v bituminoznih premogov- . ji i ii poljih. N'ameinll je. da je do- ■ l.il ta utis na svojem zadnje po-lovanju v Indianapolis, kjer je -košaI dognati, v koliki meri bi h la vlada upravičena zasledovati preniogarje in delodajalce radi kršen ja Shermanove proti-t ru-stne postav**. I radniki v I S*-1 i hiši so pozneje na kratko razpravljali o premo-'_arskem položaju ter namignili. • la ho imela vlada v bodočnosti najbrž pre«• je, ni et-na premoga ooskim'-iI.) in da se ni «lo>eduj š«- i.i/loirilo razpoloženja priza- uravna, premo ga rs k a stavko. SENATOR BORAH v IN CEN, SEMENOV \ Senator Borah zahteva uvedbo postopanja radi umora proti sibirskemu generalu Semenovu. 1 - Washington, 1). C.. 15. aprila, j Senator Korah. načelnik senatne-j iza komiteja za vzgojo iti delo ,«je hrzojavil re-. , {iskati. Brzojavka, poslana okraj-' jr.emu praxdniku se glasi; i — Ali je kaka možna pot. s ' 'pomočjo katere bi se moglo ge-j 1 inerala Semenova, ki se nahaja se- : Jdaj v Ludlow ječi. napraviti od- | jgovornim za umor ameriških vo- ' jakoV v Sibiriji? Dokazi proti i i njemu izgledajo zelo jasni. Govoreč o naporih, da se dvigne proti Semenovu obtožbo radi . umora, je rekel senator Borah: . — Ce j- kaka pot. kako napraviti ga odgovornim v tej deželij :»li drugod, hočem to storiti. Senator Borah je danes zvečer) čakal odgovora od polkovnika) Haywarda. čeprav je domneval | da bo okrajni pravdnik morda ■ • jiotreboval nekaj časa. da se in-i 'formira o tozadevnem položaju. Važni točki v današnjem raz-1'. voju afere «Semei¥Ova sta bili br-j zojavka senatorja Boraha ter po-zivnica na naslov Bakhmeteva, ruskega poslanika, naj nastopi pred senatnim komitejem za delo « in vzgojo. : Izdaja pozivnice na kakega po- , slanika je brez primere v diplo-matični zgodovini Združenih dr-j žav. n senator Borali je mnenja.j da je vlada Kerenskija. katero j? zastopal Bakhmetev. že davno padla in da ni v Rusiji nobene \lade, katero bi priznaval nnie-rišlri državni department, vsled česar tudi ni Bakhmetev upravičen do imunitete, katere je druga zagotovljena vsem diplomatl-čnim zastopnikom inozemskih držav. priznanih od ameriške vlade. LENIN SE BO PODVRGEL OPERACIJI. London, Anglija, IG. aprila. — Profesor Borhandt je odpotoval v Rusijo, da ho operiral Nikolaja Lenina, časopisje pravi, da ima še sedaj v ramenu kroglo, katero je izstrelila vanj leta. 1918 anarhist inja Dora Kaplan. IZJAVA LEWISA. J Springfield, 111.. !."». aprila. —1 I*otem ko je odklonil vsako odgovornost sj i*;i n i preiuogarjev za' bolezni. Ivi t«rejo upremogarsko ! industrijo. ■■>.' rekel .John L. Lewis i ..... z prc i ZAVEZNIKI IN ANATOLSKA VLADA. i Carigrad, Turčija. 15. aprila, j j Zavezniški isoki komisarji so J slali danes v Agoro poslanico, v odgovor na poziv Jusef Kemal beja, nae! ion a listič nega ministra za zunanje zadeve, z ozirom na poboje premirja, katere so s est a- i vili zavezniki v Parizu. Poslanica pravi, da ne morejo zavezniki privoliti v neposredno izpraznitev Anatoiije. kor zaht -vajo to tur- ' ški nacijonalisti. Grška vlada. — ;se glasi v poslanici. — bi goto-j vo zavrnila svoje privoljenje v to i še pred otvorjenjem mirovnih po-1 gajanj in tudi če bi se ta predlog ■ sprejelo, bi bilo zaveznikom ne-[j mogoče preprečiti premeŠčenje , čel v T racijo v namenu, da ob- - j novi tam sovražnosti. : -jKOMUNISTI ZASEDLI ELEK-j TRIČNO NAPRAVO. Rim, Italija, aprila. — Ko-i munisti so danes zasedli rimske > električne naprave v Tivoli, kjer. se nahajajo slavni vodopadi, ki - dobavljajo večnemu mestu elek- - trično silo. Zaseden ju naprav od strani ko-. Iniinistov so nasprotovali lastniki > Anglo-Romano kompanije, ki so > izsilili od konmunistov še pred 1 zased ciljem dogovor, da bodo - obratovali stroje na kontraktnem 1 temelju. Tekom zasedenja ni pii- - šlo do nikakih resnih dogodkov. . SLUČAJ VERSKE BLAZNOSTI. Včeraj je prišla v haptistovsko cerkev na Park Ave. v New Yorku neka belooblečea žensko. Poleg vrat je stal polieist Canavan, katerega je ženska objela, zatem pa razprostrla roke ter vzklilc- - nila: "Pridi in sprejmi ljubezen 1 božjo, kajti Bog me je poslal k i tebi s čudovitim poslanstvom". a Stražnik se jo je le s teaavo i otresfl. Poslali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da trpi na verski blaznosti. DUBLIN IZPREMENJEN . i V OBOROŽEN TABOR' ; Obe nasprotujoči si stranki sta T 'zasedli utrjena poslopja. — Griffith je odpotoval v Sligo. ? Dublin, Irska, .15. aprila. — j Provizorična irska vlada je od-redila izvanredne vojaške odredile in Dublin j«* bil dejanski iz- 4 premen jen v oboroženo aborišče. 1 j Po včerajšnem zaseden ju Four Courts oil strani tistašev. so bile ( •lanes redne čete proste irske dr- 1 zave nastanjene v številnih jav- 1 nih in privatnih poslopjih. i V to so vključena tudi poslop-' i j;: ob pomolili, ki obvladujejo br-j, zo javne dohodke k mestu in ka-1 ; tera so ustaši leta 2D1G zasedli.!-Hopkins zlatarna, ki je bila na- i i.ovo zgrajena po uničenju leta 191 (i. je zasedena o pravljalo. se tičejo mednarodnih - kreditov, potnih listov ter pro- - stosti tranzita za trgovske pot-» nike. 1 Stavilo se je predlog, naj se v - zvezi s kongresom vprizori tudi 1 pa n-ameriško razstavo vseh ame- * »*iških surovih proizvodov. " BCJAKL NAROČAJTE SK KA "GLAS NARODA" KAJ. '-! VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V BDE. DBŽAVAH. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m pofm Mi« iMok« bmSnjej« p« aitkJ trni, sacMljlT« la hlftn. TfaraJ m kOe aafte mm ileMii JngodsTija: BazpoilUs mm ndn.'« poku tm IsplatoJ« "%r. p*«tal M«mri mT ta "Jadruika banka" w I I 300 kron ---- $ 1.30 1.000 kron ____ $ 3.80 400 kron ---- $ 1.70 10:000 kron ____ $37.00 500 kron ____ $ 2.10 GtaM« uredbe Ministrstva n poSU In brzojar v JacoslaviJI Je sedaj mafim ba aakaimi] amke poUm paito edinole t dinarjih; ta vsake itirt krme be izpla^aa ea dinar; raznerja ad iln»r&m la krona aaUne tarej aeizpremcnJcBe. Italija in awedeso osemlje: Baiyeillja na aaiaja pdU ta Irplaiajs "Jadranaka banka" Y 50 lir ....... $ 3.20 500 lir...... $28.50 100 lir $ 6.00 1000 lil*...... $57.00 300 lir...... $17.40 i N«m£ka Avstrija: titldflfi mm nhji paita In bfM«)| "Adriatteefae Baak na RadTTeUkansklh raellk w letajo bplatojen« tedaj r Avstriji mram aneHLanske dolarja. Nata pristojbina za vsaka pasr^iezno r«^"11^ do snate M center; od fit.— do $5«.. pe $i___ m sa veija na- taztla pa t centa od dolarja. Pod istimi pogoji izstavljamo tudi dolar-Ceke hi pofiljcnao Morilke dolarje r Jugoslavijo in ▼ Italijo. ▼redaeol lesarja —nI otataa, aaeaja ee t«u aiipiirrft-▼ane; Is taca razloga naaa ni Mfoie podati natanTnti cene laopuj Kot teaioabil isatipnft! ^Jadransko Banka" ta njota pifcal alo taaaii tiJsmfmB toranndna ngefee pogoje, U bodo veUka ko-riott sa om. ki oo ta ali os bodo psahrterall nata "ti Da^ mJt^podatt^teJboU Po Paaaatli Money mšm. wM pa rmUTE iilHE STATS MARK, II Oorttandt »l^ How York "GLAS NARODA" _(SLOVENIAN DAILY)_ Owned and Published by ttorenie Publishing Company (A Corporation) P WAN K SAKSER, Pr«.ld«nt_ LOUIS BENEDIK, Trwurw PIaco of Business of tho Corporation »nd Addresses of Above Officer«! ftj Cortlsndt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "Ola* Naroda** Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj lit praznikov._ Za celo let3 velja list za Ameriko Za New York za celo leto ........ »7.00 In Canado ................. M.00 za pol leta ... ------ »3.5C Za pol »eta ........................ S3.00 Za Inozemstvo za celo lete ...... $7.00 Za tetrx ta.a ........—......... »1-50 " Pol .eta ..........»3.50 GLAS NARODA (Vole* ef the People) Issued Every Day Except &unc.*ye and Holtdaya. Subscription Yearly M.OC Advertisements on Aoreement. 1st brer- jKviplmrn. In osebnosti m ne prlobčujejo. Denar naj se bla*ovoM pott) .ttl v Or<3«-r. I'rl eirfrriprnM Vrajb. naročnikov prosimo, da se nam tu<1! pr«-JAnJo blvaJlf'"« nazrjanl. da hitreje najdemo naslovnika.__ OLAS NARODA ti Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 SPLOŠNA RAZORANOST. | l*i oga~j jati z delavci i;l<-de nove plačilne lestvice. i ]' liivi-i moral: aH zastavkati ali j>a sprejeti nižje lnezit« . katrre so hoteli uveljaviti delodajalci. ]i«-hiv<*i su si izbrali stavko, ki traja sedaj že vee kot dva tedna. Ali IjihIo iisjM Šni v i j<- izbruhnila ]tremogarska stavka, je objavili <;.,mjM.i>. predsednik American Federation oi* La-j J m .p, il.-i Im. celokupno ameriško delavstvo, združeno v: rj« Li«.\i organizaciji. **nioralno'* in **finanrijalno-* l^od-J ]»ii-a!o j.ravi<"ne zahteve pivi notarjev !\;tj {.omenja ta moralna podpora, je znano vsakemu vrabcu, ki čivka ]»<► strehah. I 'apa i ioinpers so čudne vrste mož. Nočejo, da bi i. !i \>i delavci skupaj, to je vsi ljudje, ki si morajo sl.i/^i voj vsakdanji kruh s leni, da prodajajo podjetnikom moč svojih m lov ali svoje znanje. \očejo, •_•;) «.!.>t«»ji se> bo pripravi jena armada male antante. predvsem Polj-ke. Romunije. l'eško? lovaške in Jugoslavije. Sele tedaj, ko se bti zgodilo to in bodo francoske i"e-te na novo organizirane, bo zagotovljen svetovni mir. Na svetu ie ' s^iiio en naroit. ki se prelivi svetovnemu miru. in to su X«-jm-i. Ako j ne prisilimo NeJUrije k miru. nu-i bo Nemčija prisilila k vojni j --1-- Iz Slovenije. I L. -L x Ni imel sreče. France Omerza, rodom iz Mirne peči na Dolenjskem, je že dalj ea--a nameraval opleniti izložbo mali u lak t urne trgovine StanLšič v Zagr»bu. Neka ikk" se mu je zdela pripravna, da izviši svojo namero. Splazil s«* je preko vrtov v vežo omenjene trgovine, razbil izložbo in si naložil šest bal blaga. Toda sreče ni imel. Komaj j«* prišel na j cesto, zalotil «ra je stražnik in od-i vedel na policijo. Omerza j** ])ri-znal tatvino. Jzročen j»* sodišču. j Bolnice zaprejo? "Jutro" piše: t "itjemo, da ji" ! zdravstveni ud-ek /.u Slovenijo j>Kl«Miil zaj»rt'!i javne bolnice v ji'tuju, Mui-ski Su*ni, l»t*t*ži<-ali in Slovenjem ^radu. Vsi bolniki, za kater*" ne obstoja težka opaznost, I.-odo odpuščeni. Novi bolniki s^? o«' bodo več sprejemali. Za ljubljansko in mariborsko državno bolnico so odrejene stroge omejitve irledo sprejemanja bolnikov. Kot vzrok se navaja pomanjkanje sredstev. Gosjyodaxstvo naših bol-' Inie se \odi na podlagi budžetnih | (proračunskih 1 dvanajstin, ki slonijo na lanskem proračunu., kate-:re«ra postavke so vtK-igled rastoči Idrairinji že davno '»ostale mnogo \ ~ ... ' prenizke. Tako je ljubljanska bol-J niča, katere ravnateljstvo. izirle-i da. da ni gospodarilo z ono varč-i nostjo. ki je pri takem /.avodu po-j trebna. zašla v materijalne težko-j <**e ter ima čez dva mil jona dol-j liov. Nekateri trgovci so ji odpovedali kredit. Vest o težkem sta-rju naših bolnic mora vzbud'ti najmučnejše presenečenje. | Promocija. Na Karlovi univerzi v Pragi na reškem je bil promoviran za. dok-; torja vsega zdravilstva g. Danilo r.ipnjak. član društva jugoslovanskih akademikov v ^Mariboru. Poročil se je Vence Jakil. veleindustrijalec v Karloveu, v. gdč. Maeo I^ončariče- vo. hrcrko veleposestnika Josipa »končariča v Skradu ) Smrtna kosa. | V Ljubljani je umrla J »sipina (Knrnik, soproga revidenta južne .železu. Fortunata Kurnika, mar- jljiva delavka na narodnem polju. « Visoka starost. V mariborski hiralnici je umrla 104 leta. sitara hiralka Ana Novak, rodom i/. Murske Sobote. V mladosti je bila služkinja ter je celo svoje življenje pridno delala in skromno živela. Zagonetna smrt ženske. V Mariboru so našli v njenem stanovanju obešeno Elizo Friedri- jehovo, vsled česar se je splošno zdelo, da je izvršila samomor. Čez par dni so truplo raztelesili. Obdukcija je dognala, da je bila zastrupi jea. Preiskava se nadaljuje. O železniškem uradniškem pripravniku Perkotu i z Maribora še vedno ni nobenega sledu. Vesti, da bi naš-li njegovo truplo v nekem gozdu pri Ijimbušu, n"so točne. Se vedno ga iščejo. 701etni starček zgorel. V 1/eskovcu je nastal v hiši posestnika liantiča požar, ki je popolnoma uničil poslopje. TOletn« starček Bantič se vsled bolezni ni mogel rešiti in je tako postal žrtev plamena. Potegnili so ga mrtvega iz razvalin. Žalostna posledica pijančevanja. V Planinčevi gostilni v Koprivnici pri Brežicah je popivala večja fantovska družba. Vsled pre-obilo zavžitega alkohola se je med njimi kmalu vnel prepir, ki se je • končno razvil v vsestranski pre- tep. Gostilničar se zaman trudil, da bi jih pomiril. Ko je nvi-del. da ne opravi nič z besedo, je v razburjenosti odhitel na dvorišče, vzel iz voza ročico in udaril ž njo Jožefa Halerja iz Kopi'iv-niee. ki mu je bil najbližji, po trin-vi. T Marec je imel n>.odepolno posledico za Halerja. Otrpnila mu je namreč desna roka Ter izgubil je spomin in tudi govorico. Nesreča pri podiranju hruške. Posestnik Jož*-f Škerlj \/, Kleč in njegova žena st:i podirala stalo hruško. Ko s!a J i izpodkopale. privezal Skelj nanjo vrv. Pri navezava.nju s** je hruška nagni la. Skerlj pa je padel pri tem na t!a ter /.lomil drsno roko in se poškodoval glavi. Radi protinravnega zločina <(> zaprli trboveljskega mežnarja in orlovskega voditelja. Župnik bi sicer rad to prikril in pripoveduje. da ji1 mežnar odpotoval v .Maribor, v resnici pa se nahaja s svojim sokrivcem v zaporu. Roparski napad pri Brežicah. Jz Brežic poročajo: V Dobo v i je lul ilni ponoei iz gostilne I proti domu v Mihalovee se v^ača-•j'-C-i }»os**stii:ik Ivan Jurkas od ne-!znane«r;i napadalca z nožem zahrbtno napat.ran-• skim ]»oizv(Hlbam si1 storilcu še ni prišlo na sled. — Skoraj ob istem ir-iisu kakor Jurkas je bil v bližin j napaden tudi nek Prek iz Obrežja. Posrečilo se mu je uteči napa-Id.dcii. — Po!'(>či'val"c pravi, d:; .šteje Dobova 10 hiš in 7 gostiln, i *------ Pozor potniki! Izletniški parni k 'BELVEDERE' (Cosulieh Line) odpluje iz New jYorka v Trst dne 14 junija, ter f bo spremljal naše potnike naš zastopnik skozi do Ljubljane oziroma do Zagreba, ter bo skrbel, da bodo vsi naši pomiki kolikor j mogoče udobno nastanjeni in pesi reženi, oja>n»la ort ]iovspesuje o Bledu *■<-!• sprejema vdanost ne ljubljanske delegacije, * * Nek i rojak :z Pittsbnrgha n^ •e takole .počastil: "Wall Street. ■ washingtonska ]iolitika in Peter Zgaga so tri žlice, ki neprestano •aešajo svet. \ slatio kompanijo me je spravil. -la'-. si kaj takega enkrat za vselej prepovem. Sitgnslmmitska 2vatnL Slrfcttirta 1 Ustanovljena 1. IS38 Inkoroorirana 1. 1900 1 GLAVNI URAD v ELY, MINN. ! Glavni •dfeoTKlkA j Predsednik: EUDOLF PEHDAN, K. ISSrb SL, GWelaM, O. j j Podpredsednik: LOUIS BALANT-. Box liM Are.. LcaIx, CX . t Tajnik: JOKFVH P1SHI-KR. JCLj Winn. BiajrajDik: GEO. I. BiiOZICH, Minn. Blagajnik neizpla^-'ili s m rt nit: J OH N MOVERM, 0*>4 N. 2nd Ata, w. imlutli. MJIUL Trbonl idrara'^' Dr. JOH. V. GBAHEE, 843 E. Oiily L>t.o«t, S. H., PUtf&argh. Pa. NsdxArni «A«r: MOHOR MLADIČ, 2«0« So. Lawful*! Ava, CLi<'aK0. CL fc'HA.NK 8KKABEC, Wasliin^on Street. Denver. Coto. ForotiJ^ odber. LEONARD 81.ABODNIK. Box 4S0, ^ly. Minn. <;ict:<;<»lt J. I'oUKNTA, ir.llli Itea-on Ave, Seattle, Wash. *RA;n& Z(>IUCH. «£17 St. Clair A?e.. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRO. 519 Meadow Ave., RoektUle. Jollet. I1L "AULINR RUUENU, — JJrd Strtet, Em Halie. IIL JOSIP STEilLE, 4t>4 F. Mesa Avenue, Puebio, CoIol ANTON CELA KG 7iKi Market JSireet, Waukegan, IU. —'- Jednotlno uradno glwniio: "(ilai NartNla". f <—i—=—» Vse utvari tikaj<^e ee ur».dnib zadev k^kor tudi denarne poSilJa-tvo taj re pošiljajo na Klavnega tajx ika. \ t«e pritožbe naj se poSllja na predt-eonika porotnega (xibora. Prosuje za sprejem novih članov In bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jcilnota se pri(H»roča vsm Jugoslovanom | za obilen pristop. Kdor želi postati eliin le organizacije, naj se zglaal I tajnik*: hijit^ega dračtva J. S., K. i Za uManovltev novih druStev •e [«. oh. te na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl a 8 člani ati članieajnL Iz Jugoslavije, i Vsled tajanja snega reke nnra- i s ščajc. ' > ' KeUa Kolnhnra v Sr:>iji je vsied llajanja sneita prestopila 1 »remove ' j.ti p plavila ok< lieo, kjer je na- ' lpravila veliko .škoil»». | Negolina poroeajo, da <>!> ' J veliki nevihti padla v v>d.> dva — eljaka. ki sta se v č"lnu vozila 1 (preko Tinn.ka. Olia.lva ^ta izgini- 1 ' v valovih. Ker je reka zelo na- 1 ' rašlla in der 'ti 1 s: 1-» ei- J : najti trupel ponesre -eneev. Kioika nesre"-a bi bila zmlela " več* ileekov v nekem slavonskem, krajii. klleanja na iu»m< • s • ■ i'iiliite'! Ijutlje in jih rešili. j i lledukcija v justični upravi v Sloveniji. I/. 1 »eojfradit se pnr v Ljubljani. Pri oddelku so pri tem e«"-' tali po eno nies'o <1 vornei»a svetilka, ministrskega tajnika, ministrskega po.ltajnikii in sodnika. Ta mesta s i bila sieer v hudzetu , istemiz rana, a še niso lil a z;:s *-• ileil.l. l'ri višjem ileželneai si»di--.'■n pri okrožnih 'ii okrajnih ^ 'd-nijah so dalje ertali "J-"> k« neept-iiiti uradnikov, -i5 |>.-t uradniških i!i(" nn-st oli ei;dov, poduradnikov i1! s-hlg. Tudi vsa i t mesta so bda v inidžetu ■ pred videna, a Še ne zasedena. p Redukcija uradništva v Sarajevu. i ... i V Sarajevo je prispela posebna I;omisija. ki naj izvrši z rt" žari je uradništva v pokrajin^k" upravi. , •Komisija je dovršila s.v^jo na- 1< «_« » v šuinarske^.n oddelenju. j i Kraljeva poroka odložena. t Ileojrrajska ":Polilika'* poriK-a: Po ix.razumu, ki se je , bi - • poroka kralja Aleksandra s J ptineeso Marijo imela i/vršiti p'<-| eetkoin meseea junija. V-led pri-jlioinnje patrijarha, da je v tem iT-asu petrovski ]i sr. pa je 1» la na, ' merrwlajnem mestu sklenjeno, da (se kraljeva poroka odloži d » Pe- , trovi-ga dne, to j > jn»T-rtkom me-s "a julija. Dan tloloei v sporazumu z ri; nunskim dvorom. Preložite* je v toliko dobrodošla, da se bodo I,->je izvršile vse potrebuj- priprave. Tako se bo lahko do\rši|o tlakovanje vs.di varnejših ulie. doi>radbor za priprave /e ;'.deluje pmlrobni ]>ro- ^rani. I> d ^danjih načrtih ]>ri-cj.i- b(Mlt>;-a kraljica v lleograd z ladjo, -piemljana («1 eele rumun->ke kraljevske rodbine. Na meji j> ho pr.eakovala eida jugoslov. iioMavsiirr:*da n ladje iz ostalih po-.luvansko vlado o svoji želji, da pose; i meseca aprila dal-matin>ko 1'rimorje. kjer bi ostala 'okoli 20 dui. V njenem spremstvu i)i bili tudi zaročenka kralja prin-eesa Marija in njena sestra J liana. Rumunsko kraljevsko j-odb n<» zanimata /lasti Split in Dubrovnik, 'odkoder bi delala potem izlete v druue kraj ■ Pri morja. Prinees;i Marija zarorenka se baje resno l!«''i s j-b,(hrvatskega jezika. I Madžari zaprli jugoslovanskega oficirja. Ma ižarske oblasti v Mohaeu vi aretirale bivšega jugoslovanskega .stotnika (Jašpariea, ki je bil svoje-i-asno d de'jen vaiaŽdinski in beograjski garniziji. :pari<' se je iporoe 1 v Mohaeu. odložil svojo šaržo in s«* živahno udeleževal ju 'goslovanske propagande v Molui-r-u. Madžarske oblasti mu nameravajo napi t it i sedaj veh-izdaj-niški proees. 1 4Cletnica proglasitve rrbskega kraliestva. Dne 7. marca febr. po sta- li-m. julijanskem koledarju je poteklo 40 let, odkar je bila Srbija proglašena za kraljevino. * ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar? PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ! Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje, čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih do-hodkovT brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih. Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno.- DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN VAŠIM POTREBAM. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo 82 Cortlandt Street — — New York, N. Y. Jadranske Banke Vladimir Levstik: ^ GADJE GNEZDO. » - L. . ' ■ t1 * | Povest iz dni trpljenja in nad. (Nadaljevanje.) r — Pridi, skrivnostni tnoj ljubf, ' odeni me e svojimi krili, razlgf . me v objemu, s sokom ljubezni { me upijani! Glej. kako «cm se na-1 li^pala, da bom lepa zate: v vro- j čl krvi si ok"pala grudi, led- . ^ ja sein si umiki z materinskimi j solzami. . . fj O. zdaj kol ne vdova to zemljo! Brezumno tepta po nji, pljuje in j . polije in krili z rokami, kot bi» trosila zrnje prekletstva na sle- j ( herno p d : j (i orje mi za vsako misel, ki j. s-iii i i jo dala. za vsako kapljo ; znoja, ki je padla nate z mojega « ela ' Prekb t. preklet hodi dan. , . i ■ i me je priklenil nate in me ročil tvoji oblasti! Mar bi bila 11 \ /c 1 a beraško palieo v roko in ' malho čez rame ter prosila od hiše -do hiše kruha za svoje uboge rr-! • vičc, za svoje dobre tri ga-ejo na tleh. > Preveč je bilo tega * nebo in1 * ' z"ndja nista mogla streli njene ] s'!e drugače, pa sta jo z nesrečo! m;iov. Zdaj je Vse zapečateno. . j/anka je trdna; jxd ure jo je ve- j zala oh svetilki, z naočniki na no-jj sii. ter poizktišala in razdirala, 1, dokler m d bila zaupanja vanjo. Le kam bi šla, da je kdo ne zmoti? /enščeta se kar r" spravijo , spat in Švigajo yenoiner, kakor l i /e nekaj slutile; kamorkolr stopi gospa, jih ima za petamf. N ir-ij grede s polja je zalotila I Katro, da ji sledi; zdaj smuče Po-Iona po v vi. obstaja pred. vrati in | prisllištiuje /. Vs.- t., premišlja hladno in trez-\ no; v svojil zadnjih trenotkih I hoče b-tl -pet Kastelka in dobro I opravili, kar stori. Oblekla se ^ prasmično kar tako naj jo polože m oder, je napisala v pismu' ki Č »ka pripravljeno na mizi ter obsega v«k» njene žel je do tega sveta, j l'o prstih stopi k oknu. da še enkrat pozdravi bogato domačijo, ki se je \ dignila iž njenih žuljev (in - gorje; — iž njene žive krvi!! Mehkoba jo obhaja, ko leti z mislijo p*, v še j ti lasti, katero 5e toliko let pripravljala svojim sinovom: koliko ljubezni je v nji zakopane, koliko dobrih sanj in! prečutih noči! Zbogori dolina, j _om domači svet: Kastelka n Kflstel '< vr cr." te pozdravlja v svo-I ji zadnji uri. . Zbogom ti, draga I de?a na m*jah, ki je tolikanj skr-| bela zate, da ne utoneš v tujem mrrjn: tudi naradnje te ni pozabila ! Da kmalu zaplešeš nad njenim grobom na velikem prazniku stare pravde, težko pričakovane, v hrepenenju obverovane. v usod-n iborhi obnovljene! Stara s-* obrne k miz». pri vije lil", j onn'sli t< r jo upihn<*: mesečina je zanjo dovolj svetla. Mudi j se. bela vena stoji ob gadovem zglavju; hiti, mati, predno za- mahne c ko-c ! Srce se j: krči ob i l-sli, da si ne upa k njemu po slovo, ko ga tako dolgo ni videla in ga m- bo i.»koli več; vsaj ozrla bi se nanj. <-ko*J ključavnico bi pogledale, v duhu bi pokleknila k njegovi postelji. . . Toda man v.\ s čim ga pogub'* Ali ni že njena skrl nevarne bledi lučki življenji-., ki se bori z ledeno sapo smrti? Sflt spomin ljubezni, ki je 1'gla ši rna v dar. se bo smel enkrat nneh-jati v njegovo ubogo iiee. s-i.iriu n.U v dncli ozdravljenja. . . Nn pot. Kastelka! I je kan. ? Takrat se ji ustavi oko na temni senci stenske ure. Kastelka položi prst na čelo in pokima ; z neskončno opreznostjo sname uro. tlm jo položi na mizo. t.rr gre po-tjpat železni kavelj, če dobro drži. Zadovoljna je: previdno odvije zanko, da ne bi šelestel papir, t -Mi kdo posluša zunaj? V veži je ,tema in vse tiho. fs pomirjenim sr-|eem stisne milo in zanko v dlan i te** vleče vrvico semintja, dokler ne drči kakor gladka belouška; nato si obriše roke in privezuje I zanko, čudeč s*1 skrivnostni leh-i koti. ki jo skoraj vzdiguje od tal. I Z- si podstavlja stol, ko šepne , tuj glas pri vratih: — Kastelka ! : Toda vdovi se zdi. da Je skočil veter po brajdi. — Zaklenila bi, — mrmra sama j pri sebi. — da koga vrag ne pr!- i" se o nepravem času. — Kastelka! — ponovi glas od vrat. | Ona še zmerom ne sliši; rahlo i sname zanko z vratu in drsa zaklepat. — Kastelka! — ji dahne takrat naravnost v obraz. ft o spa se splaši ter oo gleda. Popoten človek stoji pri durih ; j1 I hip je moral priti, rolro drži še j:ia kljuki. Mesečina se svrtlo upf-, > -•« vanj ter ga riše v črnem plašču »o. peta. z brado razčesano na ' ■ * oje. pokr'tega s širokim, oh-l,?TUiiin klobukom, izpod katerega Proti piku komarjev. Ako si umijemo kožo z vodo, ki -mo namakali ali kuhali v njej irske pravega kvasijevega drevesa (latinsko <^ua**>ia amara), ki jih do4rimo v drogerijah in lekarnah, smo zavarovani proti pi^u komarjev; taka votla je muši-eam strup. Kako povečamo svetlobo svetilke. Stenj (dušo) namočimo v močan iu dober jesih. Ko je dobro prepojen, ga posušimot- lako pripravljen striij ho dajal veliko! močnejšo luč. Nove železne kuhinjske posode dajejo jeleni okus po železu. To J lastnost odpravimo, ako raztnpi-l |ino v taki posod i koščeke špeha. j Ko s- je raztopil popolnoma v j |Miast, postavimo posodo na hladno za 24 ur. Nato raztopimo spet mast v ponvi iu drgnemo posodo I /notraj z ono vročo mastjo, pomešano s peskom. Drgnemo pa s culi jo, pritrjeno na kratko palčico. Kako čistimo svetle rokavice. Rokavice izgubijo, ko jih očistimo z mineralno esenco i. p. svoj prejšnji lesk. Da ga ohranimo. I pridenenio k Pistilu nekoliko lo-l.ievčega pralni (talcum powder). Surovo maslo ohranimo sveže in okusno, ako ga ne izpostavljamo dalj Pasa niti 'lnevni niti umetni svetlobi. Ru-fovo maslo je treba hraniti vedno j le v temnem prostoru, na primer v omari, ki pa mora biti zračna in ne sme imeti kakšnih drugih je-|di, in sicer naj bo maslo pokrito. |l'a tudi na mizi. in sicer Pe ga ra-Jhimo. naj bo surovo maslo vedno ,pokrito. (> ga pustimo prosto stati. dobi kmalu oduren, zoprn o-kus. Ker sreblie surovo maslo rado druge oku^» vase, je dobro, če ga imamo spravljenega v porcelanastih ali steklenih puščicah s pokrovom; najbolje se drži pod pokrovom rdeče ali rume.ne barve, pri drugih barvah postane hitreje jiiltavo. Tudi pred petrolejsko, plinovo in električno svetloljo varujmo-sbrovo maslo. Nekoliko nasvetov. ___ i Mazilo za razpokane roke. Vzi mi eno žlico medu, dve žlici ovsene moke, kakor jajce velik 1 kos svinjske masti, dva rumenja- ] ka in malo i-ožne vode. Vse to dobro zmešaj in premesi, da nastane voljno mazilo; namaži si ž njim zvečer roke. ko si jih poprej umil(a) v gorki vodi. Dobro je tudi roke iparkrat na dan na-drguiti s eitronovim sokom. To sicer malo peče, a pomaga. Proti madežem. j Veliko madežev lahko odpravi-; mo z vodo, k: smo vreli v njej brš-ljanova peresa. Na sveža jjeresa j vlijemo vrelo vodo in pustimo sta-jti; potem ž njo izpiramo madeže. Čevlje ohranimo lepe in jim damo »pet prvotno meii-(kost, če so jo izgubili v vlagi ali 'pa po dolgom ležaiiju, če jih na-mažemo z Iglicerinom ali rleino-vim oljem (Castor oil). Kako čistimo preproge. Najprej jih dobro iztepemo in okitačimo, da niso nič vee prašne. Potem pa jih umivamo s platnom namočenim v vodo, ki smo jI pri-dejali malo salmijaka. Potem obriši no s suhim platnom. Mastne madeže odpravimo z bencinom. Madeže od č*mila z mlekom, ki ga pustimo toliko časa na madežu, da postane črno. Če barva preproge ni ol>čutl jiva. za kisline, drgnemo čmilni madež s sokom od limone. Madež od črnila je najbolje čistiti takoj, ko je s\-ež. pozneje je stvar tožavnejša. Kako čistimo glavnike. V vrečico denemo glavnike in pet pesti otrobov; vrečo za vežemo in jo t rešeni o dalj Pasa: otrobi se drgnejo ob glavnike in jih popolnoma oč/nstijo. Potem jih o-lirišemo z volneno cunjo. Starost golobov J je prav lahko spoznati na prsni koži. Tam se svetlika meso mladih golobov belkasto, starejših' rožnato,, starih pa temnordePe. ^ gleda dvoje dobrih, žalostnih oči. Zrak okoli njega ima sladek duh. kakor bi nosi! medna jabolka n* žepu. Gleda jo. eno roko na kljuki. drugo na palici, pa ne reče ni-česa*. — Tak kaj te je prineslo? — se ujezi gospa. — Ne veš. da je čas spati za ]K»štene ljudi? Saj mora biti ?*iklenjei: popolnoma izolirana. Rešitev Ita- i lije je v uvidevnosti resničnega < položaja. Potrebna je velika po- ] mirjevalna akcija. Fašizem je ] več j i del neizogibna reakcija pro- i ti zmotam in zlorabam ekstem- i nih elementov. , Nato je govoril o svojem dc- ] lovanju med in po vojni ter ome- : nil, da je bil vedno proti onim. ki so po vojni skušali zaplestr Italijo v nove konflikte, da je , pomnožil število karabfnjerjev in ustvaril državno redarstvo ter Je nadaljeval: Dolgo sem ponavljal, d« preti Italiji nevarnost lakote, toda politični analfabett so se smejali, ker niso vedeli, da preti lakota vsaki državi, ki izgubi kredit, kjer se zapirajo tovarne, kjer vlada brezposelnost In vt-srke cene. To vidijo sedaj tiuTi oni. ki tega niso hoteli videti. Nacionalna eksaltaelja je v Italiji z ozirom na zunanjo politiko nevarnejša nego v katerikoli drugi državi. Francija je i-mela skozi stoletja eno samo fran to in eno samo nevarnost, toda Italija ima ob svojih mejah tri najbolj bojevite, narode v Evro-i p: : Francoze, Nemce m Slovane. : Zato ne sme voditi eksaltirane • politike. Italija mora biti močna, > toda zmerna. Italija mora imeti - solidno, toda zares nacionalno i vojsko za svojo obrambo, izogi- - bati pa se mora vsaki pustolovski > politiki, ki lahko povzroči polom. Italija ima vsled vojne in nje-i nih posledic poleg starin dolgov skoraj sto milijonov novega dolga. Nad 21 milijard dolga je v Inozemstvu. Italijanski denar i-ma sedaj komaj četrtino svoje nominalne vrednosti. Državni primanjkljaj je velik. Država ne 1 more dobiti več posojila v inozemstvu. pač pa zasebniki, lcaV ' je vzrok ogromni razliki med u-vozom in izvozom. Italija ne more računiti z inozemsko pomočjo. - Dokler se ne spremeni naša go-i spodarska in zunanja politika, Je ~ absurdno vsako upanje na Ino- - zenusko posojilo. V nasprotju n Francijo in Nemčijo pomeni izolacija Italije njeno smrt. Manjkajo nam najpotrebnejše suroln^ n železo, premog, umetna gnojila itd. a Industrijalna krizi, ki je bila i- neizop-ibna. se je poostrila !n po-! i- večala. Največji kreditni zavod, e je zbankrotiral. Ta bankrot je! i. največji v Evropi. Papirnati de-a nai se je pomnožil za polrugo mi-! liji.rdo. Več industrijskih podje-t i j je propadlo. Ako se ne spre-? meni sedanja gospodarska pollti-n ka, bo kriza še večja. Nihče ne e štedr, ne. država, ne zasebniki. — Produkcija železnic in vseh javnih del je minimalna, vsi pa zalit evajo povišanje dohodkov. Zunanja politika Italije je še nejasna in ne(inloeena. Italijanska vojska je v težkem položaju, si-tuaeija v I^:biji je vesna. Pri se-da njih evropskih razmerah mora zunanja politika odločevati o notranji in finančni politiki. Kakor sem že izjavi! po vojni, je za Italijo edina rešitev v ml-iroljnbni politiki, na znotraj pa u gospodarska produkcija, red. veS i-j je razumevanje med soeialnimr h razredi, štedenje, predvsem pa 'manj konsuma in več produkcije. Med fašisti in ljudskimi strankami mora priti rez pogojno do sporazuma in razorožitve. Država, ne sme sklepati novih davkov, dokler se ne skrčijo državni in drugi izdatki. V vsaki stranki je preveč govornikov, to-d.i Italija potrebuje scolitiko v resničnem naci-^ oitalnem interesu. Nočemo nobe-jj nega nasilja. Kakorhitro bo do- j, kazala Rusija, da izpolnjujejo ji njeni zastopniki v inozemtsvu n mednarodne dolžnosti. moramo i, priznati njeno vlado. Kot pogoj1 za priznanje pa ne sme Italija ni-j k
  • ogo«;tim vladnim spremembam. ^''Ji.ja mora z našimi žrtvami, z našim naporom in z našo vero premagati sedanjo krizo in vse nove preizkušnje, ki jo čakajo. t Obljubljena dežela. ^'ajti je občudovanja vredno - deželo, kjer so visoki žlvljenski . stroški nepoznana stvar. Tam' - lahko dobite živo ovco za 50 cen-! ' ,,ov- (e >*i hočete omisliti stegno i - junca, vam je treba plačati le par j » centov. Jajca so sorazmerno draž-; ja. Računa se zanje G centov du-| - eat, to je 1 cent- več kot pa stane j - živa koJvCkš. | 1 Kot povsod, je seveda tudi v . tej deželi najti nanovo ohog-atole, ► ] katerim se prav nič ne zdi škoda j • j denarja, katerega mečejo narav-' 11 ost skozi okna, kajti videti jih 3 je na trgu, kjer plačujejo hladne krvi po 10 centov za. jerebice. Kruli pa je dražji. Stane namreč skoro 20 centov funt. Kruha i pa se ne pogreša, kajti zelenjavo m* dobi zastonj kot nameček za e kupljeno meso. To je v resnici obljubljena dežela za vegetal "te. Edina slaba stvar pri vsem tem pa je, da se nahaja ta dežela — v srcu francoske Sahare, to je v kraju, ki je ! dostopen le za omejeno število ljudi. . i— r> Nemški železniški material. i, f. Do 31. januarja je izdala Nem-a čija zaveznikom na račun vojne 5 ods-koa jo inuijo le oni, \ iki so lastniki zemlje ali katerih ] ■glavmi poklic sta vinogradništvo ; |in vrtnarstvo. Le-ti j>a so zaveza-'i »ni. se volitve udeležiti. V vsej A v- j Js-triji je 2-SO.OOO samostojnih pod- J jetij. med njimi 230.000 malih 1 kmetij. Kmetijska zbornica hoi, imela smisel le tedaj. Pe se bo njeno področje raztegnilo na vso dr-'' žavo. V Bolgariji je pri občinskih vo-, litvah zmagala kmetska stranka, j Komunisti so zelo nazadovali. Na-j ► predovala pa je meščiuiska opozi-je ja. Vendar so vi nas agent seveda moral o tem ob ve-' jstiti, da mu povrnemo izplačano, laro; toda. tega ne stori. Kako si! tedaj tak ^pont povrne tak izda-j Ijtek? Potnik mu ga plača na ta : hIl or.i način in največ pri izmeni j denarja. < Takih slučajev je bilo zadnje 4 mesece že 50. Potniki so prišli v New York v namenu, da gredo L k nam, pa so bili zapeljani v dni-! ( go pisarno. Agent jim je aro. ka-j tero so nam poslali, povrnil, pa j:.h je na drug način prevaril še za . večjo svoto. tj Vsakdo naj tedaj pri prihodu v j 4 New York pripne naš gumi) na vidnem mestu, da ga bo naš za-' » 7 j ^ stopnik spoznal. Ako našega za-^ stopnika ne bi bilo na postaji, nas, pokličite na telefon, ali pa prosite železniškega uradnika ali polie^-i ja, da nas pokliče. NaŠ telefon jel Cortlandt 4687. Pred svojim odh1.50. San Fi'anclsco, Cal.: Jakob I.ausin. Ilenver, Co!o.: Frank Skraliee. l'ueblo, Colo.: 1'eter Culig, John lierm, in I-rank Jaiiesb. f alida, Colo.: I.^uis Costello. liidiauapolis, Ind.: Alois Uudman. 'Clinton, Ind.: I^imbert Iioiskar. j Aurora, 111.: J. Verbič. (hirago, 111.: Joseph Blifh in Jo«. Devi-ič. Juliet, 111.: Fr. n.-imV i?, Jolin Zaletel. | l.iscoutah. 111.: Frank Augustin. North Chicago, 111.: Ant«*n Kohal In ! Math Ogrin. Springfield, 111.: Matija Barborich. |\Vaukegan, lil.: Frank Petkovšek. i Franklin, Hans, in okolieo: Jolin Ito- povš. •Kitsmiller, Md.: Fr. A"oouis Vesel. Ilihbing, Minn.: John Povše. I .'arginla, Minn.: Frank IJrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian j Fast Ilelena, Morit.: Fr. Hrella. iKlein, Mont.: ^ire^or Zobec. 'i.ouanila. N. Kari Sternisha. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. j iarbertofi, O.: A. Okolish. Cleveland, O.: Janko Plesko, Jakob Itesnik In Clias. Karlinger. Collimvood, O.: Math Slapnlk. Lorain. O.: Louis Balant in J. Kum?ie. Niles, O.: Frank KosrorSek. i^oimgstowuw. O.: Anton Kikelj. 'Ainbridge, Pa.: Frunk JakSe. IJessemer, Pa.: Louis Hribar. 1 Bro&ght.»n, Pa.: Anton Ipavcc. Burtline, Pa.; Jobn Pemshar. i Conen.augh. Pa.: J. Brezov*« tn Vid RovanSek. .Clarid^e, Pa.: Anton Kozopjlav In A. Jerina. | Dunlo, Pa.: Atnon Ochalien. i j ''xport. Pa.: 1/ouis Snpančlč. | 'orest City. Pa.: Math Kamin. ^ Farrell, Pa.: Jerr.v Okorn. Imperial, Pa.: Valentin Peterne!. ' Green=bur^, Pa.: Frank Novak. ) If win. Pa.: Mike Pavšek. .!Jebnstown, Pa.: John Polanc. . I uzerne. Pa.: Anton Osolnik. iLIovdell. Pa.! Anton Malovrh. Manor. Pa.: Frank Demstiar. 1 Moon Run, Pa.: Frank Mačet, Frank Podmi75ek. :Pittsburgh, Pa.: U. JaKoblch, Z. Stik- sho, v'a^. Arh in Ifc. Magister, i Ralphton. Pa.: Martin Korosheta. !Reading, Pa.: J. Pezdirc. .Horkwood, Ta.: A. Hochevar. -,Stee!ton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okolieo: Frank Rehifrer, i West Newton, Pa.: Joseph Jovan. -i White Valley. Pa.: Jurij Pre v i?, j j WHoek. Pa.: J. Petera?!. jCoKeton, Va.: Frank Koelan. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. .jSlieboygan, Wis.: H. Svetlin, j West Allis, Wis.: Frank Skok. ";Rofk Springs, Wyo.: Louis Tanehar 1 In A. Justin. Poleg gori navedenih so pooblaščeni pobirati naročnino tudi vsi tajniki J. 8. HL J. _ __________ , GLAS NAKOPA. 17. APR. 1932 S9 (Nadaljevanje.) Xjepov nliuli tovariš so je ve-vek zapusti svojo hišo v namenu, da ubije eloveka ter nabaše puško •:. najmanjšim sekaneem. Obramba je res lahka, kajti obdolžit ve se ne morejo upirati preiskavi. Tedaj pa je bil Žak na vrsti, da je dal izraza svojemu odobravanju. — To sem zopet m zopet povoda' Galpinu. — je rekel, — a on ne mote nikdar nie*-sar odgovoriti na to. Pri tej točki moramo vstra-jati. Folgat je pričel brskati jv» papirjih. — Sedaj pa prihajam k zelo važni okoliščini, katero bom napravil za glavno vprašanje pri obravnavi, ee bo ugodna naši stvari. Vaš služabnik, stari Anton, mi je povedal, da je očistil vašo puško na večer pred zločinom. — Veliki Iiog. — je vzkliknil Žak. — Vidim, da znate ceniti važnost tega dejstva. Med čiščenjem pušk e ter časom, ko ste oddali strel, da sež«;ete pisma, ali ste oddali še kak nada'jni strel ('e ste itorili, ne smete ničesar omeniti o tem. Če pa niste, mora bili ena cev čista in rešeni ste. Nekaj časa je Žak molčal, kot da se skuša spomniti dejstev. Nato pa je odgovoril: — Mislim, da sem streljal na nekega zajca v jutru usodepolne-jra dne. Macloar je izgledal razočaran. — Zopet usoda, — je rekel. — Caka/te. — jo vzkliknil Žak. — Prepričan sem. dn sem ubil kunea z enim strelom. Vsled tega sem mogel zamazati le ono cev Mladi odvetnik se je nasmehnil. — šele potem, ko je pričel govoriti, — je odvrnil. — Gudar. katerega poznam jaz, je visok, sub, brez brade ter nosi svoje lase ostrižene kot krtačo. Ta pevec pa je majhen, bradat ter nosi dolge lase, ki mu padajo na rame. Kako bi mogel spoznati svojega človeka v tem po t epu lai. z violino v roki ter pristno krajevno po pevko v ustih? Tiuli Magloar se je nasmehnil, ko je rekel: — Kaj so profesijonalni igralci v primeri s temi ljudmi? Tukaj je človek, ki trdi, tla je dospel v Sov ter šele danes zjutraj, ki pa pozna pokrajino že prav \ako dobro kot Trumence sam. Ni še tukaj dvanajst ur in že govori o vrtnih vrateih hiše de Sandoreja. —To okoliščino lahko pojasnim sedaj, čeprav me je izprva zelo presenetila. Ko se:n povedal Gudar ju eelo povest, sem brez dvo- j ma omenil tudi mala vrtna vrata v zvezi z Mešinetom. Ko sfa govorila tako. sta dospela do konca Narodne ceste. Tam! sta se ustavila in Magloar je rekel: — »Še eno besedo, prodno so ločiva. Ali boste ros obiskali uro- j fieo Klodijez.' , — Obljubil sem. — Kaj ji hočete reči? v — Tega še ne vem. To je odvisno od tega. kako n»e bo sprejela. — V kolikor jo poznam jaz. vam bo pokazala vrata, kakorhitro . bo prečitala poslanico. " > (Dalje prihodnjič.) kretanje parnikov Kedaj približno odplujejo ii Hew York*. Ej, Ljubljana. .. V i bile prašne, kjerkoli sem se do-teknil. Vleklo je od vseli strani in kadilo se je kakor v parni kopeli. O ventilatorju niti sledu. A bilo je krasno in veselo. Vse zadovoljno in srečno. Pa bi jaz ne bil? Naši ljudje so skromni kakor JLtsffe.* IJT f » —— Verjemite: Ljubljana je vele-zanninvo mesto. Marsikdo, ki videl in spoznal druga, večja, lepša mesta, včasih grdo zabavlja. Ampak vsakdo se še rad vrača vanjo, in lie spravite ga iz nje. če bi ga vlekli s parom volov. So tujci, ki so ob prihodu v našo Ljubljano strašno vihali nosove, >e žaljivo čudili, ogorčali, se ropali in zmrdovali. Ampak kar hitro so se zaljubili v naše razmere in zdaj tiče zadovolnejše v njih kakor klop v koži. In naši Cehi! [/. Pilzna Brna, Prage so prišli I nam. marsikaj večjega, lepšega, živahnejšega poznajo. Ampak Ljubljana jim je prirasla na sr-ee. da je ne za puste nikoli več, pred sto leti. In program je bil menda prav zato Se tem skromnejši. Skoraj vse te pesmi sem poslušal že kot dijaček; vse te žive slike, vsi ti solo-nostapi, vse te šale in do v lipi. moj Bog, že moj pokojni ded se je ob njih smejal in jezil! Zato mi je bilo tako toplo pri duši, kakor bi se del v družbi dedovi. Trdno sem uverjeli, da se čitalnica v Ložu IDTOiMBPUllt hamburg Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parniki. Potovanje za vse kraje Evrope. ARAGUAYA .................. 22 aprila VESTRIS ...................... 20 m*jal VAUBAN ..................... 12 Julija OROPESA 29 aprila; 10 junija; 22 julija VANDYCK ....... 17 Junija; 29 julija ORBITA 13 maja: 24 junija; 5 avgusta OROUNA 27 maja; 8 julija; 12 avgusta Naravnost v Cherbourg. Southhampton, Hamburg. Vse zaprte kabine. Nobenih posebnih • pristojbin. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY j SANDERSON & SON INC. AGENTS (2a Broadway New York |— ali ka-terikoli parobrodnl agent. — !in belili lasuljah, vse v svili in-Viališpane; po divanh in zofali pa j •so sedele med neštetimi okrogli-j mi in eliptičnimi blazinicami ko-j jini«"ne. razlieno kostimirane punčke. harlekiui in kosmati beli j ali ni javi medvedi. In čim bolj! grde. bedaste obraze imajo te' punčke in ti harlekini, tem bolj -o le komirni. negro tudi tem' dragocenejši. Tiikozvani "naro-j jeni kužki so skoraj povsem iz-j Jrinjeni iz ljubezni ženskih siv. in' kdor danes v Ljubljani zares nio-| deti. mora imeti doma vsaj eno punčko, vsaj enega harlekina aH medveda. i j Da, Ljubljana..! Pa nekatero 1 Jčmerike vendar še trdijo, da sino 4,zapla ukani". puške. č'p sem se poslužil isto cevi v Valpinsonu. sem rešen. Z d vote vk o se človek instinktivno posluži vedno desne cvevi. Lice Magioarja jo postalo temnejše. — Mi ne moremo. — je reke!, — staviti obrambe na tako negotov slučaj, ki bi se •• slučaju zmote usodepolno obrnil proti nam_ Pri obravnavi, ko bodo pokazali puško, pa jo preisčite, da boste lahko povedati, kako stoji stvar. Na ta način sta obrazložila svoj načrt obrambe. Ničesar drugega ni ostalo kot /p« polniti podrobnosti. S tem sta biLi zaposlena, ko je piišel llfanžen ter rekel, da bodo vrata jetnišnice kmalu zaprta. — Se p»n minut, moj dragi Blan/en. — je vzkliknil Žak. Potegnil je svoja dva zagovornika na stran ter rekel šepetajo: — Prišl-t mi je i-iisfd, o kateri se mi dozdeva, da vam jo moram omeniti. Krof ca KI »dijez mora strašno trpet«, odkar srm jaz v je<-i. ( oprav jo mogoče prepričana, da ni pustila za seboj nikakih sledov, ki bi jo izdali, se mora vendar tresti vspričo misli, da bom jaz v samoobrambi prišel z resnico na dan. Vem. d;i bi vse zanikala in vspričo svojega -sijajnega slovesa jo tudi u ver jena, da bi ji mojo obdolžit ve ne mogle škodovati. Kljub temu pa se mora bati škandala. Kdo ve. «"e bi nam mogoče ne nudila sredstev, da se izognemo obravnavi ? Zakaj bi eod Magloar je bil veliko bolj presenečen vsprieo tega ije-pričakovanega in iz van rednega sestanka kot pa gospod Folgat sam. K&korhit ro ju je potujoči pevec zapustil, je vprašal svojega tovariša : — Ali poznate toga človeka? — Tega človeka * — je odvrnil Folgat. — Ta Movek ni nikdo drugi kot agent, katerega sem pridobil raso in o katerem som že govoril z vam'. — Gudar? — Da, Gudar. — In vi ga Eu*te spoznali? ali pa le solzami. Kajpada včasih skupaj zabavljamo se nadalje. Toda iz ljubezni! Menda je že tako na tem svetil, da je ondi, kjer je največ ljubezni, povsod i rpfn Finland — 22 :if>r.: 27 maja; 1 ju!ij:L Zeeland — 2:1 :ijunija; S julija Kroonland — maja; 10 jimi. l"i jul. Lapland — 13 maja: 17 Junija; 22 jul. American Ims V Cherbourg in Hamburg Mlrinekahoa ] '• :tu: : 24 maja: 2s. jim (earno 15. razr»->-.: "I 11 aja: T. jul. St. Paul — " maja: 7 junija: 12 jul. Mongolia — 21 junija: 20 j ljija ^miite Star V Cherbourg in Southampton Olympic t46,00o ton> 22 apr ; l!i maja; ^ junija. Homeric vaš jt-zik Vprašitjte nas pleilo tisr./.tlje, da st* osebno spoznamo in domenimo g-Utle bi»- aprila — Cnerpourj i aprila — Boulogne ' aprila — Cherbourg ! maja — CherDourfi ■ maja — Hamburg maja — Havr« i maja — Cherbourg i maja — Cherbourg i maja — Cherbourg i maja — Boulogne > maja — Bremer I maja — Havr« maja — Mavre 5 maja — Cherbourg 1 maja — Cherbourg t maja — Cherbourg I maja — Cherbourg I maja — Boulogne ! maja — Cherbourg I maja — Cherbourg 5 maja — Cherbourt ' maja — Hamburg > maja — Cherbourt ) maja — Boulogne J c/iaja — Cherbourg 3 maja — ^ rsl > maja — Hamburg i maja — Cherbourg 1 maja — Havre i maja — Hamburg ) maja — Havre I maja — Hamburg > maja — Havre T maja — Cherbourg T maja — Cherbourg 7 maja — Cherboura 7 maja — Cherbourg I) maja — Cf~croourc 1 maja — Hamburg 1 maja — Havre 1 maja — Bremen 1 Jun. — Havre 3 junija — "Roulogne 3 jun. — Cherbourg 9 Junija — Ha—'burg 3 maja — "Hamburg 6 junija — Cherbourg 6 jun. — Cherbourg 7 junija — Hambr-g 0 Jun. — Havre 0 Jun. — Cherbourg 0 Jun. — Cherbourg 0 jun. — Cherbourg O Jun. — Boulogne AQUITANIA 13 PARIS 14 j CHICAGO 15 ROTTERDAM 17 MAJESTIC 17 J LAPLAND 17 HUDSON 17 CARONIA 17 VANDYCK 17 CARONIA 17 BERENGARIA 20 . MONGOLIA 21 OLYMPIC 24 LAFAYETTE 24 ORBITA 24 AMERICA 24 RYNDAM 24 FRANCE 28 MAURETANIA 27 MINNEKAHDA 28 LA TOURAINE 29 HOMERIC 1 SAXONIA 1 PR. MATOIKA ' 1 ANTONIA i 1 AQUITANIA j 4 PARIS I 5 ROCHAMBEAU f 6 FINLAND 1 MANCHURIA 5 ARABIC 8 MAJESTIC 8 ORDUNA 8 LONE STAR ST. 8 N. AMSTERDAM 8 PRES. WILSON 8 OROPESA 10 ST. PAUL 12 BERENGARIA 11 /AUBAN 12 ZEELAND 12 O l_Y M PIC 15 NOORDAM 15 LA SAVOIE 15 G. V/ASH'GTON 15 MAURETANIA 18 ARGENTINA 15 ANDANIA 22 ROTTERDAM 22 HOMERIC 22 LAFAYETTE 22 OROPESA 22 HUDSON 22 MONGOLIA 2C FRANCE 26 CARONIA 29 MAJESTIC 29 RYNDAM 29 VANDYCK 24 AMERICA 2y AQUITANIA 1 PARIS 2 I CRETIC 8 BELVEOERE 10 ! LA SAVOIE 12 I LAFAYETTE 19 I PARIS 23 I PRES. WILSON 26 > ARABIC 29 Jun. — Cherbourg junija — Havre Jun. — Havre Junija — Boulogne Junija — Cherbourg Jun. — Cherbourg jun. — Bremen Jyn. — Cherbourg Junija — Hamburg jun. — Hamburg junija — Cherbourg jun. — Hamburg jun. — Cherbourg Jun. — Havre Jun. — Cherbourg jun. — Bremen Jun. — "Roulogne Jun. — Havre Jun. — Cherbourg jun. — Hamburg Jun. — Havre Julija — Cherbourg julija — Hamburg julija — Bremen julija — Bremen Julija — Cherbourg julija — Havre julija — Havre Julija — Cherbourg Julija — Hamburg Jylija — Genoa julija — Cherbourg jullj* — Che-bourg Julija — Cherbourg Julija — Boulogne Juhja — Trst jun. — Hamburg Julija — Hamburg Julija — Cherbourg julija — Hamburg Julija — Cherbourg Julija — Cherbourg julija — Boulogne Julija — Havre Julija — Cherbourg lull ja — Cherbourg Julija — Trst julija — Cherbourg Julija — Boulogne julija — Cherbourg Julija — Havra Julija — Hamburg Julija — Bremen Julija — Hamburg Julija — Havre Julija — Cherbourg Julija — Cherbourg julija — Boulogne linija — Hamburg Julija — Cherbourg avg. — Cherbourg avg. — Havre avg. — Genoa avg. * — Trst avg. — Havre avg. — Havre avg. — Havre avg. — Trst avg. — Genoa