Li«t
32
Tečaj
os
i


i
I


t
izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Og]
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr

na leto
(inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrši» Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V Ljubljani 10. avgusta 1894.


i*
Politiški oddelek.
- rř
r,

Slovenske paralelke v Celji.
Od kar je minister Madejski na pol obljubil, da se osnujejo slovenske paralelke na gimnaziji v Celji, se po
svoje otroke, pa še ti ne vsi. Nemški listi pravijo, da bi se s celjsko gimnazijo ravno to zgodilo, kakor se je z mnogimi nemškimi šolami na Češkem. Sprva so se vpeljale češke paralelke, ali pozneje so se popolnoma poslo-vanile. Seveda nemški listi tega ne povedo, da se je to zaradi tega zgodilo, ker ni bilo nemških otrok.
Nekoliko manj
nosti za nemško gimnazijo bi
nasprotnih listih kriči o nevarnosti za južnoštajarsko nem-	po mnenji nekaterih Nemcev bilo, ako se za Slovence
štvo, ako se te paralelke osnujejo. Sedanje razmere na	osnuje posebna slovenska spodnja gimnazija. Potem osta-
celjski. gimnaziji zmatrajo za nemško posest, na kateri se	nejo na sedanjem zavodu samo nemški profesorji. Nemci
ne sme ničesa premeniti. Podvojil se je pa ta krik še	se pa morda tudi na to zanašajo, da po skušnjah srednje
zadnje dni, ko je slovenski posl. Šuklje se na volilnem shodu v Metliki dotaknil tega vprašanja.
šole
ki niso popolne, slabo vspevajo. Stariši bi morda nekoliko rajši otroke pošiljali na višjo gimnazijo, ker bi
Kdor ne pozna razmer v Celji, se mu mora ta krik vedeli, da bi jih nemški profesorji nič posebno prijazno
ne sprejeli, ako bi študirali na slovenski spodnji gimna-
Celjski Nemci sami pa vendar s tem niso zadovoljni,
zgodi
nobena
naravnost smešen zdeti. Nemcem se pač ne krivica, ako se osnujejo slovenske paralelke, ko vendar obdrže zase svoje razrede. Lahko bodo tudi v bodoče da- ker dobr
• • m
Zlil
vedo
jali svoje sinove vzgajati v pristno nemškem duhu
Toda
da bi to ne odgnalo otrok od sloven skega zavoda. Samo to bi se doseglo, da bi se še očit
tukaj ne gre za to, temveč v prvi vrsti se naglaša nemški neje videlo, kako nemštvo nazaduje. Vsako leto bi se
značaj celjskega mesta.
Po poslednjem ljudskem popisovaniu je v Celji kake
slišalo naziji
kako veliko je število učencev na slovenski gim-nasproti onemu na nemški. Nehote bi se učna
tri četrtine Nemcev in zatorej bi si kdo mislil, da par uprava morala pečati z vprašanjem, bi li ne kazalo dobro slovenskih profesorjev, ki jih pride v Celje, pač ne more obiskovane slovenske nižje gimnazije popolniti v višjo. Na posloveniti mesta, ali vendar se Nemci res boje. Celjsko nemštvo ni naravno, podobno je tistemu nemštvu je pred kakimi dvajsetimi
to
?
ki se
leti
košatilo po mestih
na
Kranjskem, ki pa je zginilo, kakor kafra, ko so se raz-
Slovenci tembolj silili, čim večjo odurnost bi kazali nemški profesorji proti slovenskim dijakom na slovenski gimnaziji.
Vse to je pa pripeljalo Nemce na misel, da naj se
mere premenile.
Celji tudi mnogim Nemcem gladkeje slovenska gimnazija osnuje v kakem drugem južnošta
teče slovenščina nego nemščina. Nemci so le zaradi tega, jarskem mestu, ako se že osnovati mora. Poslednji čas
to veljavneje. Ko bi se pa število slovenskega se govori o Ljutomeru. Da Ljutomer ob ogerski meji za
razumništva še nekoliko pomnožilo, bi slovenščina v Celji to ni pripraven, nam še pač praviti ni treba. Slovenci
dobila
tudi
večjo veljavo in marsikak sedanji
celjski
ne moremo odstopiti od svoje zahteve, da se gimnazija
Nemec bi našel svoje slovensko srce. Omajati bi se uteg- slovenska osnuje v Celji. Celje je vzlic svojemu nemškemu
značaju nekako središče slovenskemu narodnemu življenju
Celji je okrožno sodišče in
nili nemštva stebri.
Razmere na gimnaziji bi se utegnile precej preme, na Dolenjem Štajarskem. Sedaj na celjski gimnaziji vlada ultranemški duh. tako ljudje imajo večkrat opraviti v tem mestu
niti.
Ta duh bi se pa precej moral nekoliko umakniti pride več slovenskih profesorjev. Nemške paralelke
?
ako pa
kakor
kje drugje. Celjski političen okraj je tudi skoro izključno
slovenska in ta pride pri tem v poštev, ne pa celjsko
prišle v nevarnost, ker bi vanje pošiljali le celjski Nemci mesto s svojimi 6000 prebivalci. Gimnazije niso samo

»



ran
310
zaradi mest.
nogah,
Če
pa je celjsko nemštvo na tako slabih glija, sta si brezvspešno prizadevali zaprečiti vojsko. Po ne-
da se boji, da ga že slovenska gimnazija uniči, potem pač tudi več faktor ni, na katerega bi bilo vredno se ozirati, potem se to umetno nemštvo tudi ne bode
dalo ohraniti. Gimnazijo v Ljutomeru
bi
katerih poročilih ostale bodo velevlasti nevtralne napram celemu konfliktu, z druge strani se pa zopet čuje, da Rusija ne bode dovolila, da bi Koreja prišla ob samostojnost in bi se je polastila ali Japonska ali pa
Kitajska. Angleški
list
standard
privoščili Slovencem,
ker
zaradi tega priporoča, da Rusija in Anglija skupno pozovete Kitajce in Ja-
mislijo, da ne bi vspevala, ponce, naj umaknejo čete s Koreje. Vprašanje o bodočem via
kakor so se o svojem času iz jednakega namena bile poprej osnovale slovenske paralelke v Mariboru nego v
danju Koreje naj se predloži mejnarodni konferenci.
Bolgarija.
Dunajska „Neue Freie Presse" ve v
Celji
Î
ki so se pa naposled le nepričakovano dobro obnesle. Štajarski Nemci že prete, da izstopijo iz koalicije,
nekem dopisu iz Bolgarske povedati, da se živahno agituje za bodoče volitve, če tudi se še prav ne ve, kdaj bo razpusčeno
sobranje.
Ob
priliki opozarja dunajski list princa Ferdi-
ako se osnuje slovenska gimnazija oziroma paralelke v nanda na pogubo, ki mu preti, če dobi rusofilska stranka ve
Celji
To strašenje je pa precej smešno. Razen velepo- čino v sobranju. Te program, pravi židovski list, je poznat :
sestnikov že tako sedaj ni noben štajarski Nemec, izimši konservativcev, v koaliciji. Nemški naeijonalei pa vlade
odposlanje deputacije sobranja v Petrograd, pomiloščenje vseh
emigrantov, volitev novega kneza, o kateri se gotovo ve, da .	ne izpade ugodno za kneza Ferdinanda Treba je torej podpi-
ne bodo podpirali, naj se že gimnazija osnuje v Celji, ali rati živelj5 ki je nasproten tem rusofilskim težnjam Dalje ta
pa ne. Nemški naeijonalei tudi niso sploh za to, da bi liberalni dunajski list popolnoma pozabi na slavospeve, katere
se Slovencem kaj dovolilo. Njih glasilo „Deutsche Zei- 3e Pel Stambulovu in pravi,
da bo vlada že vedela tega za
časa
volitev neškodljivega storiti. Proti Stambulovu je zapri-
ga morejo za dlje časa potisniti v ječo. o bolgarskih razmerah. Pred rusofili svari
Četih več tožeb,
Tako „N. Fr. P.
tung" pravi, da se južnoštajarskim Slovencem sploh ne sme ničesa dovoliti in kar zapoveduje levici in pa levičarskima ministroma, da se morajo po tem ravnati. Na	kneza, ob ednem pa poudarja, da bo vlada vedela Stambulova nemške nacijonalce se vlada sploh ne bode mogla ozirati,	neškodljivega storiti za časa volitev. Če se pomisli, da je in
ako hoče sploh koalicijo ohraniti, štajarski veleposestniki Ie bil Stambuiov velik nasprotnik rusofilstva, bi bilo pač naravno, da bi list svetoval knezu, da naj se proti rusofilstvu
brani i še nadalje s pomočjo Stambulova
pa zaradi celjske gimnazije še ne pojdejo v opozicijo. Za veleposestnike ni merodajno jedino narodno
vprašanje,
Tega dunajski list
temveč imajo še drugih tehtnejših pomislikov, da ne pojdejo v opozicijo. Za to pa naši slovenski poslanci ne smejo odjenjati od zahteve, da se slovenska gimnazija osnuje v Celji. To bode za nas silno važen korak, ker bode nekoliko pripomogel, da si tudi pridobimo poprej
ne stori, iz česar se da sklepati, da tudi njemu ne bi bilo
več všeč, če pride še Stambuiov na krmilo. To je očividno slabo spričevalo za Stambulova, katerega je ravno „N. F. P.u svojedobno hvalila kot ženijalnega državnika.
Grško.
Grška vlada je uprizorila goljufiv bankerot,
celjsko mesto samo v svoje roke. Ko se to zgodi, potem je odstranjena nemška nevarnost za Spodnji Štajer.
upnikom kar 70 °/0 pristoječih jim obrestij.
Politični pregled.
Moravski katoliški shod se je mej
drugim izrekel,
da se naj poskrbi zadostno število srednjih šol s češkim jezikom in da naj se osnuje češko vseučilišče za Moravsko in pa na tehniki v Brnu vpelje popolna jednakopravnost. Omeniti
zakoni določili, da
Sploh
je tudi, da se je shod izrekel, da naj
naj se otroci v otroških vrtcih razdele po narodnostih.
ki naj bi oškodoval osobito inozemce. Stroški za grško vojsko in mornarico ne dosegajo več dohodkov. Da bi grška vlada temu odpomogla, je naredila bankerot in sklenila odtegniti tujim
ozirom na to,
da teh odstotkov vlada ni odtegnila tudi domačim upnikom, se mora bankerot imenovati goljufiv. Angleška, Francoska in Nemčija so proti temu energično protestovale, toda brez vspeha. Da bodo vedele napominane velevlasti v zadevi ostreje postopati proti Grški, je ob sebi umevno. Nemška vlada je grškemu ministerskému predsedniku že sporočila, da bo zahteve nemških upnikov grške države, ako se tem zahtevam ne ugodi, podprla s tem, da odpravi nemško poslaništvo na Grškem in suspendira nemško-trgovinsko pogodbo.
je še shod kazal precej narodno lice. Nekaterim sklicevateljem pa pač ni bilo prav po volji, da je shod zavzel stališče nekako proti koaliciji in se izrekel celo proti zlati veljavi.
Ogerski ministerski predsednik, trgovski in hrvaški minister odšli so na razstavo v Levov. Poprej je ministerski predsednik že poročal v Nagibanji svojim volilcem in posebno hotel svet prepričati, da se na Ogerskem ne zatirajo nemadjarske
narodnosti.



Obrtni strokovni šoli v Ljubljani
sta končali svoje šolsko leto dne 31. julija. Iz izdanega
V Lev ovu so ogerske ministre kaj naudušeno letnega poročila vidimo, da so letos zavod obiskale razne vsprejeli. Mi pač ne odobravamo, da se Poljaki naudušujejo visoke osebe, tako grofinja Meran, bar. Schwegel, dvorni
vsaj so
za Madjare, nasprotnike Slovanov. Pa kaj se hoče, ob svojem času tudi v Pragi bili vsi naudušeni za madjarske
goste.
Azija.
jelno razglašena.
svetnik v trgovinskem ministerstvu dr. Jurij vitez Thaa, prof. Šuklje, ravnatelj štajarskega obrtnega muzeja prof.
Vojska mej Kitajsko in Japonsko je ofici- K- Lâcher, učiteljica risanja obrtnih šol v Moskvi Kata-Kitajski cesar v posebnem razglasu izjavlja, rina pl. Stepanov. Strokovni učitelj za obdelovanje lesa
da sprejme vojsko, katero mu je Japonska usilila in pozivlje svoj narod, da pokonča kužne Japonce. Po došlih poročilih premagali so pri nekem spopadu na morji Japonci Kitajce, na suhem pa so precej na to podlegli Japonci in se morali umakniti. Bilo je že tudi več drugih manjših pretepov. Tuji trgovci
na
Ogerskem Julij Edes je po
nalogu ogerske
vlade
obiskal to šolo, da se seznani, po kakšni metodi se na njej poučuje.
Razmerje med šolo in ljubljanskimi ter obrtniki na
kličejo svoja poslanstva za varnost na pomoč. Rusija in An- deželi se razvija normalno dalje. Tudi letos je zajemalo
311
izdatno število obrtnikov iz virov in sil, katere imata zavoda na razpolaganje. Razni člani učiteljskega zbora so imeli lepo število prilik, dajati nasvete, posojati risbe in predloge, izdelovati načrte in detajle po naročilu tukajšnih
in zunanjih tvrdk in naročnikov ter nadzirati dela, ki so bila izročena raznim mojstrom na podlagi tu napravljenih načrtov. Tako se je tudi v minolem šolskem letu razširil krog onih prijateljev, ki se zanimajo za delovanje šol in ki blagohotno podpirajo težnje učiteljskega zbora.
Poučevalo je v vsem 15 učnih močij, ravnatelj, šest strokovnih učiteljev, 2 pomožna veroučitelja, kaplana pri sv. Jakoba, 2 delovodji, 3 strokovne učiteljice in 1 učitelj risanja.
Za ustanovitve šol so različni lokalni faktorji kar najradodarneje obljubili in odměnili doneskov za podporo ubožnih učencev in učenk. Slavni deželni odbor in slavna kranjska trgovinska in obrtna zbornica določujeta v ta namen leto za letom izdatne vsote, slavna mestna občina ljubljanska je ustanovila za obe strokovni šoli pet „Franc Josipovih ustanov" po 50 gld. na leto, in slav. kranjska hranilnica je v svoji veliki skupščini dne 22. maja 1890. leta napravila za oba zavoda 16 ustanov po 50 gld. na leto, ki se v spomin poroke presvetle gospe nadvojvo-
dinje Marije Valerije za vse čase imenujejo „Marije Valerije ustanove."
Ustanov je minolo šolsko leto izplačal deželni odbor 990 gld., trgovska in obrtniška zbornica 710 gld., ljub-ljansko mesto 250 gld. in kranjska hranilnica 800 gld., vkup 2750 gld.
Število štipendistov je bilo na obeh zavodih 61. Ustanove so znašale od 20 do 70 gld. na leto ; povprečno je dobil jeden stipendist 49*21 gld. in jedna stipendi-
M i 'aflm Trj^:■ vi ťsr« * HTI (K HÉR	"iťp^L < f * *r *>
stinja 41*42 gold. Ustanove so podeljene učencem in učenkam za vso učno dobo.
Poleg teh zneskov je dovolilo visoko c. kr. naučno ministerstvo v minulem šolskem letu 100 gld. podpore za učence strokovne šole za lesno industrijo, 50 gld. pa za učenke strokovne šole za umetno vezenje. Ti vsoti je ravnateljstvo porabilo za hipne podpore pridnim in vrednim frekventantom.
Navzlic tem izdatnim pomočkom so mnogi učenci in
učenke zaradi slabega gmotnega razmerja le iz težka ustrezali svoji nalogi. Učenci prihajajo malone brez izjem iz najubožnejših slojev prebivalstva, tako da roditelji po navadi nikakor ne morejo podpirati svojega otroka. Oziraje se na te okolnosti, sklenil je strokovno-šolski odbor oživotvoriti podporno društvo, čegar naloga bi bila, podpirati ubožne, nravne in vredne učence in učenke, kupuje jim šolske potrebščine, odkazuje jim prosto hrano in podpíraje jih v bolezni. Dotični načrt pravil je odobrila deželna vlada dné 2. julija 1892. 1., št. 7149; občni zbor pa je nato dne 19. dec. 1892. 1. izvolil prvi odbor. To društvo je imelo lani 378 gold. 87 kr. dohodkov in 228 gld. 53 kr. stroškov.	(Dalje sledi.)
Obrtnijske raznoterosti.
Bolniško zavarovanje. Neka okrajna bolniška blagajnica se je branila izplačati trem delavcem bolniščino, ker jih gospodar pri blagajnici ni bil naznanil. Blagajnica se je sklicevala, da ima sicer pravico zapale doneske od gospodarja iz-tirjati, ali jej ta pravica nič ne pomaga, ker gospodar nic nima. Ministerstvo notranjih stvarij je pa odločilo, da mora blagajnica plačevati bolnišcnino. Da mojster sedaj plačevati ne more zaostalih doneskov, to ne pride v poštev, kajti delavci
ne smejo biti prikrajšani v pravicah zaradi malomarnosti kake tretje osebe.
it* áfe ^
I [MUHI......Kmetijstvo.......f MMMÍ ] I
# T.................................i...........................................r................................r. ^
Črtice o kmetijski kemiji.
Voda.
(Dalje.)
Ako se zrak v zgornjih plasteh hitro shladi, da se vodna para zgosti v kaplje, začne iti
dež. Čim bolj vlažen je zrak, tem večje deževne kaplje padajo na zemljo. Po
letu so včasih debele kakor grah, dočim so po zimi včasih silno drobne, drobnejše nego proso. Po vsem svetu pa ne gre jednako dež. V Angliji, zapadni Franciji, Norve-
giji in Nizozemskem imajo največ dežja jeseni. V Nemčiji, sploh v srednji Evropi pa imajo največ dežja po leti. Kraji blizu morja imajo več dežja, nego oddaljeni od morja. Ravno tako je več dežja v gorah nego v ravninah.
V Evropi je tem več deževnih dnij, čim bolj gremo proti severju. Število deževnih dnij pa nikakor še ni odločilno za to, koliko dežja pade v kakem kraji. V južnih krajih sicer manjkrat gre, ali tedaj dosti močneje nego
v severnih.
Pospešuje pa deževje tudi gozd. Že davno so ljudje prepričani, da so bolj mokri gozdnati kraji, nego goli, če tudi ni bilo o tem nobenih zanesljivih opazovanj. Gozdni zrak je bolj vlažen, nego zrak po golih planjavah, pa tudi bolj hladen. Dež, ki pade v gozdu, precej ne odteče. Četrtino ga obvisi na listih, in zopet shlapi, pa tudi gozdna tla ne spuščajo dalje tako hitro vode. Ostajajo dolgo vlažna, ter dajejo od sebe paro. Drevesa pa imajo tudi nekako zmožnost zgoščevati paro v zraku. Posebno v gorkih krajih se dobe drevesa, od katerih kar kaplje,
dasi sicer ni deževalo.
Skušnje so natančno pokazale, da v gozdnatih krajih
večkrat dežuje. To je opazoval Studnička na Češkem, drugi učenjaki so pa to opazovali v drugih deželah ali celo v drugih delih sveta. Otok sv. Helena so pogozdili, in od tega časa pade ondu dvakrat toliko dežja, kakor ga je poprej. Mnogo dokazov je, da se je pomanjšalo deževje v kakem kraji, ako so se posekali gozdi. Na otoku Madeira je bil v petnajstem stoletji velik požar uničil gozd in hitro se je opazilo, da je manj deževalo. Na otocih Santa Cruz in St. Thomas je tako jel pojemati dež, odkar so posekali velike gozde, da kmalu postane cela puščava.

312
Gozd pa zaradi tega posebno dobrodejno vpliva, ker njih je bila zasnovana z velikim naudušenjem. Zani-
V gozdnih krajih ne gr
jednakomerneje. Ploh ir
ajši dež, temveč gre veliko malo pa bo vse rodoljube,
kako
možke podružnice
nalivov

a
teri v drugih krajih
napravijo toliko škode. Za to se ne more dovolj priporočati, da je treba varovati gozde. Gozd brani tudi oko-
lico prevelike suše.
7
sredi prejšnjega stoletja je v Gorenjem Egiptu
precej pogostem dež šel
ko
pa Arabci posekali dr
ob Nilu, so se travniki posušili.
Aleksandriji pa sedaj
napredujejo, in vsakega domorodca gotovo mika zvedeti, kako bi lahko še bolj vspešno delovale.
Bela Ljubljana je naravno središče slovenskim pokrajinam; v Ljubljano z zaupanjem gledajo tudi obmejni Slovenci, ki so v skrbeh za svojo deco. Ljubljana mora torej največ naudušenja imeti za vsako narodno stvar. Družba sv. Cirila in Metoda ima tri možke podružnice v stolnem mestu.
Vse
tri so ži-
dežuje na leto po 40 dnij, ko je Mehmed Ali dal zasa
vahno delavne. Sentpeterska (prvomestnik vč.
zup
nik
M.
Malenšek)
prireja zanimiva zborovanja
in
diti pavolna drevesa, poprej niso imeli dežja skoro ni- shode, kjer nabere mnogo novcev za družbine namene ;
koli. Libanon je bil znan po svojih velicih cedrah. Sedaj je pa tako suho, da ni moč več novih nasaditi, ko so
Prva ljubljanska" (prvomestnik g. notar
prejšnje iztrebili.
(Dalje sledi.)
. Gogola)
podpira z bogatimi prispevki glavno družbo, ker pobira odkupnino od novoletnih voščil v korist družbi
pri udih, zbira Ciril - Metodijski dar, i. t. d.; živahno deluje zlasti zadnji čas Št. jakobsko - trnovska (prvomestnik dr. Fr.
Papež)
in vrlo tekmuje s svojima
Kmetijske raznoterosti.
Akacija kot krmska rastlina. Znano je, da ima aka- skem najbolj delavna
sestrama. Vrlo dobro vspeva tudi podružnica v Šiški pod prvomestništvom g. J. Matjana. Sicer je na Kranj-
-1	• 1	1 •	"1	*	1 • . • t	1	1	v	•	/ ^
cija jako tečno listje, katero živina jako rada je. To listje je mestnik vč.
litijska
podružnica
(prvo-
Jernej
Zupančič), ki je središče du-
bolj red i ln o in ložje prebavljivo nego detelja Ker to drevo ševnega gibanja v prijaznem tamošnjem trgu in glede
ne
zahteva dobre zemlje, se priporoča z akacijami zasaditi prispevkov sorazmerno nadkriljuje vse druge.
boga-
suha, peščena rebra in druge suhe kraje, kjer druga drevesa
že ne marajo rasti.
mila
rano
Drevesne rane po toči
Vej
timi prispevki se nadalje ponašajo neutrudno delavne podružnice: Idrijska (prvomestnik g. učitelj A.Novak),
katere je toča
polo
kameniška (prvomestnik g. mestni župan J. Močnik;
odreži. Luba pa ne obrezuj, kei z obrezovanjem bi
kranjska (prvomestnik g. veletržec V. Majdič) ; loško-
še
povekšal. Take rane s čim namaži
pa se
bodo
zarasle. Takim drevesom je poleg tega treba dobro gnojiti
4*................j
fi l :
potoška (prvomestnik vč. g. župn. uprav. A. Morè); novomeška (prvomestnik g. tiskar J. Krajec); pivška (prvomestnik vč. g. kurat J. Zupan); poljanska (prvomestnik vč. g. župnik

Ramoveš); postojinska (prvomestnik g. nadžupan M. Vičič); staro-tržka (prvomestnik g. trgovec Fr. Peče); zatičiško-višnjegorska (prvomestnik vč. g. župnik Jakob Razpotnik) i. t. d., ki so nam marsikatero leto doposlale nad 100 gold.
Delovanje možkih podružnic družbe SV. Ci- letnine. Vedno jednako živahno delavne so nadalje
1893
podružnice : Brdska (prvomestnik vč. g. župnik
rila in Metoda sosebno v preteklem
Lepa je slovenska zemlja; divne pokraj
raz prostirajo od bregov bistre Soče tja do vinorodnih g. učitelj Fr. Šetina) ; kostanjeviška (prvomestnik goric na zelenem Stirskem. Bogate so slovenske de
se
Vrhovnik) ; cerkljanska na Gorenjskem (prvomestnik g. nadučitelj A. Vavken); črnomeljska (prvomestnik
žele
notar A. Hudovernik); krška (prvomestnik
dr.
v zemskem osrčji hranijo zaklade in se razpro- Mencinger); metliška (prvomestnik preč. g. dekan A.
stirajo do adrijanskega morja. Slavna je slovenska do- Aleš); mokronoška (prvomestnik vč. g. župnik
movma ;
Turkov
razvijali
naši
pradedj
so
odbijali napade krutih
vropske narode, da
rant) ;
radovljiška (prvomestnik
nadučitelj
Vi-
And.
napredovali v omiki. Tcda
mirno Gerčar); premska (prvomestnik vč. g/župnik N. Križaj);
mnogo lepih ribniška; selška na Gorenjskem (prvomestnik
krajev ob Soči in Dravi je skoro potujčenih; naša Šlibar) ; ' senožeška (prvomestnik
Fr.
vč.
zemlja, naša obrt bogati tuj
y
in da bi si utrdil
Okorn); škofjeloška (prvomestnik
kar si je po krivici prisvojil, lotil se je naše dece, novska (prvomestnik
prihodnjosti, in jo hoče z dvojnim, pavska (prvomestnik
župnik
B. Mohar);
upa
nade
preč.
preč.
dekan
dekan
tr-vi-
M.
Vesel) ; Erjavec) ;
dobro uravnanim in bogatim društvom iztrgati slo- vrhniška; zagorska (prvomestnik g. veleposestnik M.
venski materi, vzeti jej
materinščino in
milo
vred sv. vero. Krvaveti mora
premišljajočemu vse to. In kateri rodoljub
njo
Medved) ; železniška (prvomestnik vč.
župnik
pravemu rodoljubu, Mrak); žužemberška (prvomestnik
sodnik Stucelj)
o tem
i.
ne
mišijeval, koga bi to ne bolelo vali so rodoljubi o tem in ustanovili
Da
Cirila in Metoda
Mnoge podružnice so postale pokroviteljice razmišlje- kot kranjska, loško-potoška, pivška, šišenska, i. t. d., družbo sv. druge so vpisale domače župnije kot pokroviteljice,
da bi vsaj nekoliko zajezila tuji n. pr. podružnica v Zagorji, v Cerkljah na Gorenjskem,
naval. Pod pokroviteljstvom sv. bratov naj bi požrt- v Višnji gori i.
Veliko število že dosedaj nave
vovalni rodoljubi vzdrževali v obmejnih krajih šole denih podružnic kaže, da je zanimanje za družbo sv.
kot zavetišča potuj če
izpostavljene dece
Cirila in Metoda na Kranjskem vsesplošno. Zlasti je
družbi sv. Cirila in Metoda združeni rodoljubi na Gorenjskem mnogo podružnic, tako n. pr. v ra
vrše že deveto leto to domovinsko dolžnost. Blizu
130 hčerk
možkih in ženskih podružnic
dovljiškem okraji
namreč razven uže imenovane
materij glavni družbi, vzgajati zapuščeno slovensko deco. Ženske podružnice so mlajše, a vrlo tekmujejo
pomaga radovljiške so še na Bledu pod prvomestništvom preč.
dekana
Razboršeka, v Gorenji Dolini in jedna
za
Kropo - Kameno - Gorico - Dobravo z možkimi, ki so starejše in številnejše. Vsaka izmej ništvom vč. g. župnika V. Aljančiča.
pod
prvomest-

Tako je na Kranjskem. Kako pa delujejo podružnice na Primorskem, ki imajo vedno pred očmi lepe sadove naše družbe? Najbolj obsežen delokrog ima tržaška možka mestna podružnica pod prvomestništvom vč. g. poslanca M. Mandića. Podružnica vzorno skrbi za naše družbine zavode, za otroški vrtec pri sv. Jakobu in za peterorazrednico pri sv. Jakobu. Blizu jednega tisučaka nabere skoro vsako leto za družbine namene; tudi je prva jela zbirati Ciril-Meto-dijski dar. Vrla sotrudnica jej je podružnica na Greti pod prvomestništvom g. J. Piščanca, ki skrbi za otroška vrtca v Rojanu in na Greti. Prav delavna je še tretja tržaška podružnica pri sv. Ivanu v Vrdeli pod prvomestništvom g. trgovca J. M. Vatovca.
Sicer pa mora primorske podružnice k neutrudnemu, živahnemu delovanju vzpodbujevati neumorno delovanje tujega društva, ki nam hoče iz naročja iztrgati drago deco. Zato z veseljem javljamo, da naše ondotne podružnice vrlo delujejo. Poglejmo le goriško podružnico ! Kako požrtvovalno deluje tu načelništvo ! Prvo-mestnik preč. g. dr. A. Gregorčič sam osebno nadzoruje in obiskuje naša vrtca v Pevmi in Ločniku. Ogromno posla ima ta č. prvomestnik, ker podružnica posreduje med glavnim družbinim vodstvom v Ljubljani in podgorsko občino z ozirom na vrtec v Podgori, in mej vodstvom in društvom „Sloga" z ozirom na Slo-
gine, po družbi sv. Cirila in Metoda podpirane zavode. G. blagajnik nabira doneske sam, osebno prosi prispevkov, rodoljubi in rodoljubkinje jih nabirajo o
raznih prilikah.
Kot je vrla goriška, tako so vrle druge primorske podružnice. Imenujemo le: Ajdovsko pod prvomestništvom vč. g. župnika I. Dugolina, bolsko pod prvomestništvom preč. g. dekana Fr. Ilovarja, bricko pod prvomestništvom vč. g. župnika L. Juvančiča, cerkljanska, dornberško pod prvomestništvom velč. g. župnika I. Kramarja, kanalsko pod prvomestništvom g. nadučitelja M. Zega, kobaridsko pod prvomestništvom vč. g. vikarja J. Fona, komensko pod predsedništvom vč. g. dekana A. Harmela, sežansko pod prvomestništvom g. dr. Ot. Ěybařa, šempasko pod prvomestništvom vč. g. župnika B. Grča, tolminsko pod prvomestništvom preč. g. dekana J. Kragelja, i. t. d. — Prav pohvalno moramo še omenjati jedino istersko podružnico v Podgradu, ki jej prvomestuje preč, g. dekan A. Rogač.
In zelena Štirska, domovina veliko požrtvovalnih, značajnih domoljubov, ponaša se tudi z lepo vrsto delavnih podružnic. Bogate prispevke nam pošiljajo zlasti podružnice: Breška (prvomestnik g. A. Le vak); celjska, (prvomestnik dr. I. Dečko); Št. jurijska (prvomestnik g. veleposestnik Fr. Pisanec) ; v Laškem Trgu (prvomestnik g. I. Drobnič); ormožka (prvomestnik g. dr. J. Omulec) ; ptujska (prvomestnik vč. O. Konrad Stazinski); slovenjigraška (prvomestnik vč. g. župnik A. Ostrožnik) ; trbovljska (prvomestnik vč. g. župnik P. Erjavec) ; žalska (prvomestnik g. D. Žuža) in obe graški: akademiška (prvomestnik g. drd. med. Oroslav Kristan) in izvan-akademiška (prvomestnik g. dr. Fr. Žižek.) Dolgo let že vrlo delujejo braslovška pod prvomestništvom g. Fr. Prislana, gornje graška pod prvomestništvom. preč. g. dekana Fr. Dovnika, konjiška pod prvomestništvom g. dr. I. Rudolfa, lehenska pod prvomestništvom gosp. J. Pavliča, ljutomerska pod prvomestništvom gosp. dr. J Rakeža, v Ponikvi pod prvomestništvom gosp. Fr. Podgorška, v Rečici pod prvomestništvom vč. gosp. župnika M. Krtna, sev-
niška pod prvomestništvom gosp. notarja Fr. Vršeča,
šaleška pod prvomestništvom vč. g. župnika I. Gove-diča, škofje-veška, šmarije-slatinska, v Veliki Pirešici pod prvomestništvom vč. g. župnika I. Košarja, v Vu-hredu pod prvomestništvom g. c. kr. beležnika M. Kocbeka, i. t. d. Mlajše, a vrlodelavne so teharska pod prvomestništvom vč. g. J. Potovška, vranska pod prvomestništvom g. notarja A. Svetina in slovenje-bistriška podružnica pod prvomestništvom g. dr. V. Lemeža. Zadnja imenovanih je imela 27. majnika t. 1. jako živahno zborovanje. Došlo je obilo gostov od blizu in daleč, tako da so bili vsi stanovi prav dobro zastopani. Mnogo govornikov je opisovalo pomen in namen družbe. Taki shodi jako veliko pripomorejo podružnicam k živahnemu delovanju.
Nazadnje naj pridejo na vrsto podružnice, ki zaslužijo glede na delavnost prvo mesto. To so podružnice v staroslavném Korotanu! Sedemnajst jih je, pa vzgajajo v vrle narodnjake tudi priprosto ljudstvo po vsem slovenskem delu Korotana. Lani so napravile nad 20 shodov, letos jih utegne biti še več. Shodi so se ponesli jako povoljno, nekateri prav sijajno. Prevažni so ti shodi za narodni napredek. Po njih se ljudstvo budi in vabi na katoliško-narodno delo, rojaki se vnemajo z živo besedo za domačo stvar in svaré pred nakanami nasprotnikov. Prvenstvo v delovanji pristaja pač podružnici za Beljak in okolico (prvomestnik g. M. Wutti), a delavne, jako delavne so vse druge, ki so : v Apačah (prvomestnik g.
A. Božič) ; v Celovci (prvomestnik vč. g. župnik Wie-ser); v Črni (prvomestnik g. I. Miiller) ; v Habru pri Medgorjah (prvomestnik g. M. Drobivnik) ; v Št. Janži (prvomestnik g. M. Štih) ; v Št. Kancijanu (prvomestnik g. I. Silan); v Kotmari Vesi (prvomestnik g. M. Prosekar) ; v Libeličah (prvomestnik vč. g. K. Kirsch-mayer); v Pliberku (prvomestnik g. J. Reš); v Pribli Vesi (prvomestnik g. J. Lipuš); v Rožáku (prvomestnik g. Jožef Paul); v Štebnu (prvomestnik g. J.
Leks); v Tolstem Vrhu (prvomestnik g. D.' Kotnik); v Ziljski Dolini (prvomestnik g. J. Kotnik) in v Velikovci (prvomestnik g. J. Pušl).
Tako je torej delovanje naših podružnic. V obče smemo biti s tem zadovoljni. Nekaj podružnic je vendar, ki jedno ali drugo leto ne pošljejo nič pri-.spevkov, druge zopet — prav malo jih je sicer — ne sklicujejo shodov, da niti vsakoletnega rednega občnega zbora nimajo. Umevno je, da na ta način nekaj krajev hira glede delovanja v korist našej družbi, v rešitev zapuščene slovenske dece. Kako naj se to zboljša?
V nekaterih krajih so pred leti službovali domorodci, vsi vneti za versko - narodno delo. Ustanovili so podružnice naše družbe. Požrtvovalni gospodje so odšli, in podružnice so zgubile glavne opore. Naj bi se sedež takih podružnic prenesel v kak bližnji kraj, kjer je več požrtvovalnih narodnjakov. Iz skušnje vemo, da se to tu in tam izvrstno obnese. Jedna najstarejših podružnic je bila „Zidani most in okolica", a vsled raznih neprilik zadnji čas ni več tako vspešno delovala. Vrli domorodci so prenesli sedež v Trbovlje in sedaj je podružnica za „Trbovlje in okolico" pod prvomestništvom vč. g. župnika Fr. Erjavca jedna najbolj delavnih Istotako se je zgodilo letos s turi-jaško podružnico. V to skoro zaspalo postojanko jô poslalo vodstvo uda glavnega odbora vč. g. arhivarja Koblarja, ki je vodil občni zbor. Sklenilo se je, dá se prvomestništvo preseli v Lašče. In sedaj podružnica
„Turijak-Lašče" pod prvomestništvom vč. g. župnika
L. Gerjola vrlo vspeva in nam je že naklonila prav

314
izdatno vsoto. Rodoljubi! Kar se je obneslo tu, utegne vensko šolstvo. — Navedli smo te pripomočke, da po-
koristiti i drugod
družnice rabijo jeden ali drug, da si vse pridobe čast
Pri nekaterih podružnicah so se člani prvotnega „jako delavnih" podružnic. Zahvala jim ne izostane, prvomestništva deloma drugam preselili, deloma jih Deca, ki se šola na naših zavodih, moli in prosi, naj
razni nujni posli zadržujejo
da
ne
morejo vršiti jim Bog povrne, kar store njim v korist, in v domo-
svoie
domovinske dolžnosti, ki jo imajo kot vodi- ljubji osiveli rojaki z zadovoljnostjo zro na nje,
ker
telji podružnic. Naj bi si v takih krajih drugi rodo- so jim zastava boljše bodočnosti.
ljubi obremenili svoja ramena
tem versko-narodnim
delom. Rojaki! Časi so resni, in sovražnik nam utegne vzeti še marsikatero postojanko. Kjer torej vidij
doljubi
ro-
da
podružnično prvomestništvo zanemarja svoje dolžnosti, naj poskrbé, da se skliče občni zbor, ki naj poživi delovanje, če ne drugače pa s tem, da
si izvoli nov odbor.
Klasičen dokaz takega prerojenja nam je v zad-
mesta v Krškem. Tiskarna Dragotina Hribarja v Celji
t

•i
njem času mariborska podružnica
tej
izprva de





A
lavni hčerki glavne družbe smo dobili zadnji čas malo poročil. Letošnjo pomlad pa so jo vrli mariborski rodoljubi „prerodih* in so volili nov odbor pod
prvomestništvom preč. g. kanonika Križaniča. In kako vrlo sedaj deluje! Nad 200 gld. je poslala že letos glavni družbi, vsako leto namerava prirediti veselico v družbino korist in že na to dela, da se kmalu ustanovi še ženska podružnica, s kojo hoče tekmovati.
Poučni in zabavni drobiž.
»Krško in Krčani«, zgodovinska in spominska črtica imenuje se knjiga, katero je spisal Ivan Lapajne, učitelj meščanske šole na Krškem. Založil je pa knjigo odbor za olep-šanje
je pa knjigi preskrbela kaj lično vnanjo obliko. Knjiga ima 21 lepih podob, s katerimi jo je okrasil Srečko Magolič. Knjiga, ki je posvečena gospej Josipini Hočevarjevi opisuje najprej zgodovino krškega mesta, potem pa Krško, kakor je sedaj.
Pridejani so tudi životopisi nekaterih Krčanov. Knjigo je vsakemu priporočati, ki se zanima za slovensko domovino in za minolost naše dežele.

Ne veseli li vsakega rodoljuba toliko požrtvovalno
delovanje
Podoben vzgled iz zadnjih dnij nam
Ustano
slavnost »Sokola« in petindvajset
podružnica v Cerknjem na Goriškem, ki je imela letnica čitalnice v Postojini, dne 5. avg. t
izvršila se
4. rožnika t. 1. zares obilo obiskovan občni zbor, vo- ob velikanski udeležbi sijajno. Slavnosti se niso udeležili samo lila nov odbor pod prvomestništvom preč. g. dekana Slovenci, ampak zastopana sta bila na nji častno tudi češki in
in s čilimi močmi jela delovati za našo družbo precej pri občnem zboru nabrala 51 gld. 40 kr
in
hrvaški narod. Slavnost bila
torej samo slovenska, temveč
slovanska. V Postoj ino vozila sta ta dan dva posebna vlaka

Večinoma vendar so pa kraji, kjer so sedeži eden iz Celja drugi
Trsta
P i
dovel je k slavnosti vrle
podružnic dobro izbrani
in
n
slavna prvomest- rodoljube iz Stajarske, drage brate iz Zagreba in domoljube
ništva vrlo izpolnujejo svoje dolžnosti, za kar jim je Ljublj
Gorenjske
Dolenjske
dru

pa vztraj
narodne
hvaležen ves slovenski narod. — Dovoljujemo si vendar bojevnike iz Trsta in okolice ter Krasa in hrvaške rodoljube
Oba
laka dospela sta po kratkem presledku po de
navesti še nekaj pripomočkov, kako naj bi se zani- iz Reke.
manje za podružnice tu in tam povečalo, kako bi se veti uri na postojinski kolodvor, kjer je po izstopu vseh iz-dobilo še več dohodkov. Najbolj se poživi naudušenje letnikov nastala prava gnječa. Od nebrojne množice Postojn
v
za podružnice po podružničnih shodih. Slovenji-Graška podružnica pod prvomestništvom vč. g, župnika
Ostrožnika je imela jedno leto 11 shodov na raznih krajih svojega delokroga in je s tem toliko dosegla
doneli so kiepki pozdravi došlecem
ki
srčno odzdrav
ljali. vlakov ob
Postojini sami služda se
še pred dohodom
obeh
uri
slovesna sv. masa, kateri so prisustovali
čitalnica, „Sokol" in gasilno društvo postojinsko. Po
sv. masi
da šteje 575 udov. Koroške podružnice vrlo vrše svojo so pripele narodne dame postojinske na čitalnično
nalogo, ker prirejajo shode. Naj bi pa na takih shodih
zastavo
krasen Irak Po tem
snem Činu odkorakala so vsa tri
ne
prišlo
na
vrsto samo poročilo prvomestništva, društva s postojinsko godbo na čelu na kolodvor, da sprejmo
ampak naj bi se krajevnim razmeram in potrebam s posebnima vlakoma došle goste. Po prisrčnem pozdravu teh
primerno poživili. Zanimiv govor o pomenu družbe; in po kratkem odmoru
tli se
to sprevod, ki se
o drůžbinem delovanji vsakega navdušuje, poučen pomikati proti trgu. Pri sprevodu so svirale tri godbe, posto govor o obrtniji, narodnem gospodarstvu, kmetijstvu, jinska ter godbi zagorskega in prvaškega Sokola
živinoreji, i. t. d. koristi podružnicam na deželi;
go
vori, kojim je predmet leposlovje, povestnica ugajajo podružnicam v mestih; šaljiv govor, predstava ali kaj podobnega privabi več udov, kakor jih navadno
čelu za
postojinsko godbo korakali so češki (lb članov) in hrvatski
(40 članov) Sokoli, katere je občinstvo posebno burno pozdrav-
ljalo
Sledili so na to
slovenski Sokoli
celjski
goriški
ljubljanski, mozirški, novomeški, prvaški, tržaški, zagorski
prihaja k zborovanju
postojinski, vseh
200. Po deputaciji ali korporati
z
Podružnične blagajnice bi se jako pomnožile z zastavo ali brez te zastopane so bile nadalje čitalnice
izrednimi dohodki. Zato prirejajo delavne podružnice ljane, Spod. Šiške, Trsta, Gorice, St. Petra veselice v korist glavni družbi, kot vsako leto idrijska mesta, ťodrage, II. Bistrice
Celj
(jprvomestnik g. nadučitelj
Novak) ; pobiraj
od
Ljub-
Novega Reke,
Trsata, Sežane, Mozirja itd. več bližnjih gasilnih društev, tr-
Tr
Stare
Tr
kupnine od novoletnih voščil, kot se odlikujete vtem žaško delavsko podporno društvo, ^Primorsko planinsko društvo
oziru kranjska (prvomestnik g. V. Majdič), in postojinska
(prvomestnik g. nadžupan
Vičič)
nabirajo
prve
akademični društvi Slovenija in Triglav, klub slov. biciklistov
bil videti
Ljubljana, tržaški
biciklisti in drugi. Lep prizor
krone", Ciril-Met odijski dar, kot zlasti mestna tržaška ta veličastni sprevod, kojega so tvorile še slikovitej
(prvomestnik vč. g. M. Mandič); imajo na raznih krajih
venske krasotice v
slo-
odnih nošah iz Notranjske, ki so kora-
nabiralnice
mestnik
na dobitke
kot
n
pr
vuhred-marenberška
(prvo
beležnik M. Kocbek); prirejajo kegljanje
kale v sredini sprevoda. V vsem bilo je 14 zastav. Koder se je sprevod pomikal, povsod doneli so mu nasproti burni po-
loterije, tombole, i. t. d
i. t
Sploh rea naudušeni domorodci že naj dej
pota
po
zdravi, sprevod
Došel v lično ožaljsan
odičen trg postojinski se
pred županovim domom in se na to razsel, 1
katerih jim je mogoče podpirati našo družbo in slo- kratkem odmoru je bil na to pohod sloveče postojinske jame



ki je bila na čast gostom lepo razsvetljena. Divni podzemeljski
Gimnazija v Idrij
Mestni zbor idrijsk
krasoti čudili so se posebni oni, ki so iamo prvikrat videli, delovati na to, da se v Idriji ustanovi nižja gimnazij
sklenil t in je
Ob
uri je bil fino pripravljen banket pri županu g. Miro- volil v to poseben odsek
ima pretresati celo vprašanje in
slavu Vičiču, katerega se je udeležilo nad 200 osob. Prvi
napil starosta postojinskega Sokola
dr. Treo čehom
Hr
atom. V imenu postojinske čitalnice je pozdravil goste pred- smo že poročali letos svojo veselico v Ljublj
nasvetovati korake, katere bi bilo storiti v dosego tega smotra.
Slovenski in hrvatski abiturijentje prirede kakor
ani. Veselica vr-
sednik g. Ant. Ditrih. V imenu češkega Sokola se zahvali na
čelnik praškega Sokola g. Vaniček dr. Lazar Car. Govorili
nazdravil jedinosti in
šila se bode dne 14 t. m. na Ferlinčevem vrtu in je nje čisti v imenu Hrvatov gosp. dobiček namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda. Vspored je
so še
dr. Vrečko
Celj
ki je
zanimiv, vstopnine je
kr
slogi
ki
vlada mej kranjskimi Slo
p Ahačic, zastopnik čitalnice iz Reke, dr. Pretner
Cigaletov spomenik, za katerega nabira darove
i. odkril se bode slo-
Trsta
drugi. Brzojavnih pozdravov
posebni odbor v Črnem vrhu nad Idrij
ť
ške. Hrvatske, Slo- vesno dne 26. avgusta t
v Cr
vrhu nad Idrij
venske došlo to vršila, bila
60
Velikanska ljudska veselica, ki se je na
slovenskih učiteljskih društev« sesti
ozirom na telovadbo
koj
so
So
koli
posebno zahimiva. Občno občudovanj
glavni zbor vršil se bode 15. in 16. avgusta t 1. v Gorici
ondi od
pohvalo želi so Dne 17. avgusta je izlet v Cerkuo in potem dne 18
kritj
češki Sokoli s svojimi zares težkimi a dovršenimi in elegantnimi nastopi. Odlikovali so se tudi drugi Sokoli posebno ljubljanski Proste vaje, katere je izvajalo kakih 150 Sokolov misija
spomin
plošč
dr. Frančišku Močniku
Mrtveca našli so minolo nedeljo ob Gradasici
riši a, je konstatovala da je mrtvec v
. Ko
poko
vaeh društev so napravile dober vtis
Živahna zabava minula
jeni poštni sluga Jože Koman, katerega so že dva dni pogre
je
prekmalu
posebna vlaka ob 9. uri eden proti Ljub
šali
Mrtvec je bil popolnom
nag, je imel noge v vodi
drug
drugi proti Trstu odvela sta iz Postoj
eČino gostov, truplo pa na suhem. Obleka je bila lepo poleg njega porav
Vsakemu udeležencu ostane pa v lepem spominu ta krasni dan, nana. Po mnen i komisije zadela je Komana kap, ko je v na-
katerega
prebil v Postoj
biti na toli lepo završeno
vrli Postoj likansko si
s
mejo po
nost
meri kopati se sed^ držal noge v vodo
Slavnost otvoritve električne
svetljave v
Škofj
Loko.
Loki. Minolo n-deljo hitelo je vse v prijazno Skofj
da prisustvuj
slovesni otvoritvi električne razsvetli
kateri si je mesto napravilo s pomočjo tovarnarja g. Aloj
Pogreb
Dan prve£
nadvojvode Viljema.
avgusta je popoldan bilo na Dolenjem
Krenerj
ki
v to
rho dal iz svoje tov
na
polago
mestu moč, potrebno za to
vetij
Po železnici iz Go
Avstrijskem lepo vreme. Zaradi tega
bila v Badenu
renjske in od Ljubljane dospelo je v Škofjo Loko 1200 ljudij
zvečer velika gneča ljudij, posebno po tistih ulicah, po
in iz okolice, Poljanske
selške doli
pogledat lepo slavnost Škofj a Loka
e je vse drlo v mesto bila vsa v zastavah in
katerih je imel iti sprevod
vseh hiš visele so črne
zastave
Ob tri četrti na deseto uro so v nadvojvodovi
imela v sredini toliko gostov, kakor gotovo še nikoli prej ne. vjii blagoslovili truplo vpričo več nadvojvod in nadvoj
Po koncertu na Stemarjih ob 3
popolud
katerega pr
gram je oskrbel oddelek vojaške godbe, bila je na korist do-
u na glavnem trgu tombola, ki je imela
dinj
badenskega in weickerskega župana
potem so pa
mačemu gasilnemu društv
lep vspeh
Ob
8. uri je inertni župnik č. g. Tomažic z
asi
krsto deli na voz, v katerega je bilo vpreženih 6 vrance
Kmalu se je jel premikati sprevod proti kolodvor
stencijo slovesno blagoslovil pred znamenjem na glavnem trgu Najprej so šli razni dvorni služabniki, potem pa voz, na
električno
etlj
Znamenje zablesketalo je v tem trenotku katerem so bili venci članov
ske rodbine
potem
v mnogih električnih lučicah tile nove električne luči.
po mestnih ulicah so zasve-
Skofjeloški meščani so večinoma tudi
je pa sledil mrtvaški
Na krsti je bil venec cesarice.
v svoje stanovanja, gostilne
delavnice napeljali električno
luč. Po lepem nagovoru c. g. župnika, ko je sledil blagoslov
pričel
pomikati po mestnih ulicah mirozov
Po ulicah do kolodvora so vojaki, telovadci, gasilci in veteranci delali špalir. Ob 10. uri je vlak prišel na ojaške kolodvor, kamor so se že poprej bili pripeljali nadvoj-
godbe lika.
bakljado ognjegascev. Navdušenost ljudstva
bila
ode
red
bil pri toli množini ljudstva vzgleden
Po mirozov
nadvojvodinje
čakali dvornih v dvor
čakal
bila zabava s plesom
Stemarjih Ob 12. uri je večino
Na kolodvorih se je zbralo mnogo razne gospode
gostov odvela
zopet proti Kranju in posebni vlak proti
Vlak
Ljublj
Tako se je zaključila lepa slavnost, na katero mo
ki je imel mrliča peljati na Dunaj, je bil sestavljen iz komornikovega, dveh separatnih, dveh dvornih
rejo Ločani z ozirom na lep napredek, katerega so storili po
voz in iz vagona
na katerega so naložili mi
Ta va-
biti. — Omenjeno bodi še, da je mestni zbor škofjeloški g0n je j^} ves pl
imenoval g. tovarnarja A. Krennerja častnim meščanom
Občni zbor družbe
Cirila
Metoda je bil v
torek v Novem mestu. Zbralo se je bilo mnogo rodoljubov z vseh stranij Slovenskega, posebno je bila mnogobroj pana duhovščina in
evlečen s črnim suknom in je zunaj in notri imel nadvojvodski grb, pod grbom pa številko 1894. Šest slug je neslo krsto na vlak. Veliko število vencev,
zasto
kacih sto, so naložili v poseben vagon. Da so po mestu
narodno ženstvo. Zbor je govor pred- yes čas zvonili, od kar je odšel sprevod
od vile do od
sednika, poročili tajnika in blagajnika vzel z naudušenjem na
znanje. Družba ima sedaj že blizu 12.000 članov. Obširnejše
poročilo priobčimo prihodnjič.
hoda
laka
še praviti ni treba
Vlak z mrličem je odšel
na Dunaj ob 10
uri 15 minut. Mrliča so spremljali ko
v
Litiji
in
Ustanovljenje novih posojilnic
V imenu „zveze slovenskih posojilnic" ii domoljubi v dotičnih krajih sklicuje nadzornik kranjskih
morni načelnik pokojnikov bar
Koblitz, dvorni svetnik
Idriji.
ljenji z
posojilnic, g. I. Lapajne sicer za Litijo v nedelj
v sporazum
v Krškem, ustanovne občne zbore
12
t. m. ob 5
popolud
v
gostilnico g. Oblaka; za Idrijo v nedeljo 19. t m. ob 10. uri dopoludne v gostilnico g. Ant. Juvančiča. Vabijo se vsi p. domoljubi, ki se za stvar zanimajo.
vitez Klaudy, grof Pettenegg od nemškega reda in prijor nemškega reda, kateri je bil tudi mrliča v vili blagoslovil.
Na Dunaji je vlak pričakoval vrhovni dvornik princ
Lohenlohe, z mnogimi drugimi dvorniki in člani nem-
n.
škega
eda
pripeljali, hitro
Ko je vlak prišel, so nadvojvode, ki so se se odpeljali na vozovih v dvor. Sluge so


mrliče nesli v posebno pripravljen prostor, kjer ga
v	%
blagoslovil dvorni župnik in potem so ga pa nesli
na
ostanki članov cesarske rodbine. Cerkev je bila vsa črna prevlečena.
Pred kapucinsko cerkvijo se je bila zbrala velika
mrtvaški voz. Mrtvaški sprevod se je jel sedaj pomikati
v mesto. Najnaprej sta dva dvorna hlapca na konjih nesla	gospoda. Cerkev se je hitro napolnila. Posebni dvorniki
svetilnici, za njima je šel oddelek konjice. Na to je jez-	so odkazovali prostori. Tukaj so se zbrali ministri, di-
dilo in peljalo se več gospode, mej drugimi tudi veliki	plomatje, tajni svetniki, komorniki, člani predsedstva dr-
kapitular in prijor nemškega reda.	žavnega zbora in deželnega odbora, dunajski župan s ob-
Ravno pred krsto jahala sta zopet dva hlapca s	činskimi odborniki, generali, odposlanstva. Ob štirih je
svetilnicama. Na obeh straneh mrtvaškega voza je šlo	prišel cesar, nadvojvode in nadvojvodinje in razni drugi
šest gardistov s sulicami, šest jih pa jahalo s sabljami,	princi.
več služabnikov, osebe, ki so imele paziti na voz in od-	Pred cerkvijo je sprevod čakala duhovščina, ki je
delek konjice ter dva dvorna hlapca na konjih s svetil-	mrliča spremila v cerkev. V cerkvi je mrliča blagoslovil
nicama. Na obeh straneh sprevoda delali so vojaki špalir.	prošt nemškega reda Schuman in opravil druge molitve.
Vozu je sledil prvi vrhovni obredar in druga spremstva.	Po tem so pa dvorni sluge nesli krsto v grobnico.
Ob polnoči so truplo pripeljali pred dvorno cerkev,
grobnico
so
krsto spremili še nekateri nadvojvode
in
kjer sta bili posta\ljeni dve stotinji vojakov
•	• y •
je višj
dvorniki. Ondi so jo čakali kapucini s gvardijanom.
Ka
dvorni obredar Hunyady pričakoval mrliča. Prenesli so
pucini so zapeli. Ko so odpeli, se je krsto zopet blago-
mrliča z voza v lepo dvorno cerkev dvorni župnik Mayer z asistencijo,
i
kjer
ga je
čakal
slovila in od nje
izročil princ Hohenlohe
ključ
ka
da
v cerkev.
Ko
je župnik mrliča blagoslovil, je
spremil mrliča
komornik
izročil krstni ključ prvemu vrhovnemu dvorniku, so vsi
odšli in zaprli cerkev.
. t. m. brale so se v dvorni cerkvi od jutra
pucinskemu gvardijanu in druga gospoda so se jeli razhajati. Ulice so pa še dolgo bile polno ljudij, katerim se je jasno na obrazu bralo žalost zaradi smrti priljubljenega člana vladarske rodbine.
Dne

do poldne neprestano maše pri treh oltarjih. Vsi oltarji klopi in oratorji bili so pregrnjeni s črnim suknom. Na mrtvaškem odru je stala krsta, zraven so bili na posebnem stojalu prinčeva krona, nadvojvodski klobuk, klobuk nemškega reda in redi na baržunasti blazinici. Ob koncu krste je klečal po jeden kapucin, in stražo so imeli gardisti. Na krsti ležali so venci več članov cesarske rodbine.
Popoldne ob treh so naredili špalir po ulicah, po katerih je imel iti mrtvaški sprevod, da so tako nare-
Anarhisti.
V Franciji je stopil v veljavo nov protianarhistični zakon. Ta zakon pa ni po volji nekaterim radikalcem. ker se bode lahko uporabil semtertja proti njim, zaradi tega so se v zbornici radikalci novemu zakonu na vso moč ustavljali. Zabavljali bi tudi po časopisih, ali ne morejo.
ker se jim
tiskovna svoboda prikrajšala.
V „Intran
" sigentu" je priobčil se članek, katerega zna citati samo. dili prostor. Po ulicah je bilo polno ljudij. Na Josipovem kateri zna jezik gluhonemih. Članek ima napis: „Pokor-
trgu zbrali so se vojaki, kateri so imeli spremljati po-
greb
in
sicer
eskadrona in jeden voj huzarjev,
in
jedna stotnija trdnjavskih topničarjev. Iz oken je povsod gledalo polno radovednih ljudij.
Ob štirih popoldne je
še jedenkrát blagoslovil dvor
župnik krsto, potem so jo nesli iz cerkve na voz, v katerega je bilo vpreženih šest belcev. Pred mrličem je šla iz cerkve duhovščina, za njim pa nadvojvoda Evgen z znamenji velikega križanika nemškega reda, to v belem
šcina pred postavo". Na to pa sledi dolga vrsta rok, rok s stegnenimi in skrčenimi prsti, raztegnenih instisnenih. desnih in levih. Pod tem člankom je pa podpis Henry Rochefort. Čitati seveda to malo kdo zna, ali vendar vsak ve, da je nekaj posebnega in po Parizu so po vseh kavarnah tolmačili drug drugemu ta članek in njega vse-
plašči
s črnim križem, v klobuku z vejajočimi peresi
vi
bina nikakor ni ostala neznana.
V toulonskem arzenalu našli so žvepleno užigalnico gorečo pod vrbovími korbami. Kako je tja prišla se, ne ve. Najbrž so mislili zažgati arzenal.
Dne 2. avgusta začela se je bila v Lyonu na Francoskem obravnava proti morilcu predsednika republike Carnotu. Ob petih zjutraj so Caseria prepeljali iz šent-Ko so krsto deli na voz, so se oglasili zvonovi pri pavelske ječe v sodnijsko poslopje, Zgodaj zjutraj se je več dunajskih cerkvah in mrtvaški sprevod se je jel po- zbralo veliko ljudij pred sodnijskim poslopjem, vhode v mikati. Najprej so šli oddelki vojakov, razno dvorno katerega je stražil batalijon vojakov. Poslušat je smel iti
socinii škornjami z ostrogami in nemškim mečem, zraven
šlo po
je šlo več članov tega reda. Na obeh straneh plemenitih dečkov s svečami, in več gardistov.
služabništvo in več voz z dvorno gospodo. Pred vozom so štirji strežaji nesli dve beli in dve črni zastavi nemškega reda. Ob straneh mrtvaškega voza so šli gardisti,
tej obravnavi
tisti
ki je dobil vstopnico. Tako se
zabranilo, da se noben anarhist ni priplazil v dvorano
Ob
četrt na deseto uro se je začela obravnava
zadej nadvojvoda Evgen s člani nemškega reda. Za spre- Predsedoval je sodnijski predsednik Breuillac, zatožbo je
vodom šel je oddelek huzarjev.
Tako se je sprevod pomikal proti kapucinski cerkvi, pri kateri se že tri sto let v grobnico pokladajo smrtni šole Genneval, kajti zatoženec ne zna dobro francoski
zastopal glavni državni pravdnik Tochier, zagovarjal ga
odvetnik Dubreuil in tolmačil je pa profesor trgovske


317
Caserio je mlad človek, otroškega obraza. Po obrazu bi ga težko kdo imel za morilca, temveč veliko ložje za
kacega žepnega tatu.
ruskega dvora
Govori se, da se v kratkem
zaroči veliki knez Pavel Aleksandrovič s hčerjo angleškega
prestolonaslednika princa Waleškega
Moud
in
eliki
knez
Predsednik je pred vsem skušal dognati, je
ženec pri zdravi pameti. Zatoženec sam se v tem oziru naj bodo
br
skrbi
njegovi
zato
izjavil, da rodbini še
Nikolaj Mihajlovič s starejšo angleško princezinjo Viktorij
Hajduki v Srbiji. V Srbiji se roparji vedno množe
V Jagodini so trij
bogati trg
dobili od hajdukov pisma,
bodo
ni bilo nobenega umobolnega. On je tudi dobro premislil kaj da dela.

v katerih se od njih zahteva mnogo denarja, sicer jih pa umorili. Od Petra Tavšanoviča zahtevajo roparji 6000 cekinov
Pred okrajnim sodiščem v
Belemgradu
sta bila obsoj
za-
Zatoženec je priznal
da je
hist
da je mnogo
radi mnogih umorov roparja Milorad Jovano\
in
Juri Colié
Prvega bodo obe
poslednj
ki
je
v
se
19 let
tar
pa
občeval z anarhisti. Ko ga je pa predsednik vprašal po pride v dvajsetletno ječo
imenih tistih
govoril
da
larhistov, s katerimi je občeval, mu je od-kak policist, da bi koga izdajal. Zatoženec
Uničenje roparske druhalji
Sicilij
je
v
se
vedno dosti roparjev
Posebno je neki Marceini ropal s svo-
je natančno povedal, kako je umoril Carnota. Odločno je
jimi tov
• v •
Oblastva
mu niso mogla do živega
Nedav
so
• i
pa zanikal, da bi imel kake sokr
v tej stvari
Zašli
roparji
12
po številu napali majhno selo Cenario, ali tukaj
šane priče niso nič posebnega izpovedale. Le to so vsi trdili, da je morilec tako hitro Carnota zaklal, moč umora zabraniti.
so jo bili skupili
Pet roparj
Posestniki, dobri strelci so se postavili v
bran
so ustrelili, 1 ubili in
jih
pa
da ni bilo
Požari. V Minsku je ogenj uničil cel del mesta
Drug
dan
je pri obravnavi bil zaslišan vojak Le kateri je s Caseriem bil vkupe v cettski bolnici.
Škode je veliko
sredi
\
ljudij se p
Blanc,
Ta vojak je pripovedoval, da mu je Caser
• • •
siji ogromna Škode
v
mesta
po
vec
V Simferopolu v Ru-prodajalnic. Skoda je

T
Cikag
v Ameriki je zgorela velika zaloga lesa.
pr
i
da je
poldrugi milijon dolarj Kmečki dvoboj.
gospoda, tudi krnetj
so
član neke zarote proti Carnotu in je z žrebom odbran,
pa izjavil, da je vse to
da umori Carnota izmišljeno..
Zatoženec
začeli prepire poravnavati z dvoboji. V Javornjaku pri Kostaj-
Hrvaškem sta dva kmeta že dolgo živela v sovraštvu.
V sredi
Državni pravdnik je
lašal, da Caserio pripada
niči na
Te dni sta pa sklenila razpor z orožjem poravnati vasi sta začela streljati drug na druzega s puškami. Pri tem
je bil jeden nevarno ranjen,
druzega so
pa odpeljali v zapor
družbi
ljudij
ki kot
divje
zverine
napadajo človeško Popolnoma po pravilih se ta kmečki dvoboj ni vršil, ker ni
družbo. Človeška družba se pa mora braniti in zatorej
on priporoča
da se zatoženec obsodi in kaznuje
Zago-pameti
vornik se je skliceval, da zatoženec ni pri zdravi ali Caserio je temu sam ugovarjal. Ko je zagovornik
omenjal zatoženčevo mater, se je pa ta jokal.
Porotniki so zatoženca spoznali krivega in sodišče
bilo zraven zdravnika in sekundantov
Strela je udarila v sobo v Malem Gradcu na Hrvaškem. Poslopje je popolnoma razklalo na pet delov. Pri
stanovanji učitelj
so se razletele vsa okna in strop se je
udri
eči
telj
ni bilo v sobi, sicer bi bila
gotov
mrtva. \7 kuhinji je ravno večerjala. Ko je treščilo
pala
učitelj
po tleh
ali drugače se ni nic poškodovala
ga je obsodilo
smrt
Caserio se ni pritožil in bode za-
Poskušen rop
Tuškanci v Zagrebu je na neki
torej v kratkem usmrten.
V Parizu se je začela velika
histična obravnava
klopi sedela stara gospa Janekovič človeka jo prosita, če smeta sesti
sta jurista
Dv
mlada lepo oblečena nje, pripovedujoč,
da
Jedva sta se usela, že jeden zgrabi za zlato za-
Trideset
hlstov
je
zatoženih
tajnega
združevanja
vratnico, katero je imela gospa. Rop se ni posrečil
Gosp
se
Imeli so družbe, katerih namen je bil s tatvinami
poži
ganj i,
veški družbi
razrušenjem in umori boriti se proti obstoječi člo-
obravnavi je prišlo
zatožencev
je hitro izvila, zbežala in stvar ovadila policiji, katera pa za-
jurista" zasleduje.
Skladišče smodnika se je razletelo in neznanega
so
stonj
jih
ušlo
1
mej njimi inžener Pavel Reclus
o katerem
razloga v Stareopolu. Deset grozno
mesarjenih ljudij
izvlekli iz pod razvalin.
se sodi, da je pravi vodja anarhistov. Mej zatoženci
tudi neki Fençon, kateri
bil
adnik v vojnem mini
milij
sterstvu. Ta mož pa oporeka, da bi bil on pisal za anar histične liste. Z nekaterimi anarhisti je občeval pa
Posojilnica
frankov.
Herz obsojen
V
pogorela v Roubaixu. Škode je 2
bolj iz radovednosti.
Pomorski prefekt v Lorientu je dobil pismo
V Parizu obsodili so znanega Kor nelija Herza zaradi raznih sleparij, ki so v zvezi s panamsko
afero, v petletno ječo in 3000 fr. globe. Zatoženec ni prišel "
obravnavi in ga najbrž tudi ne dobe, ker je Herz še vedno v
da bodo lahko
»
v ka- Angliji. Obsodba bode imela le to posledico

mu
naznanja, da obstoji neka zarota, katera ima
terem se
namen razstreliti prefekturno poslopj
vzeli Herzu hišo
ima v Par
V pijanosti ustrelil
Dne 2
t. m
so šli blizu
Marzilji so
pa
zaprli
nega italijanskega
Dunajskega novega mesta posestnik Nemec, neki Dunaj
pa gozdar Derovec na lov. Poslednj
bil precej pijaa
in
Ko
anarhista Pannetija. Prišel je iz Amerike in je bil na sta njegova tovariša dalj
odšla
si je gozdar jel domišljati
potu v domovino dinamita našli.
da izvrši več atentatov, pri njem so več
V Livornu se pa te dni vrši pravda proti anarhistu

da vidi dva gozdna tolovaja in je ustrelil za njima, ter Nemca zadel in smrtno ranil Derovec je na to šel poročat nadgoz-
darju Karlu Schweigerju, da je ustrelil divjaškega tatu. Tukaj
bil prav do smrti grofa
ga
žandar
pr
Derovec
Lucchesiju. Zatoženec je že priznal, da je umoril Bandija. Chamborda pri njem v službi in dobiva 500 gl. pokoj Povedal je več podrobnostij in oseb, kar je pravdi dalo ima sedem otrok
vse drugačno lice.
On
Velik vihar je bil dne 3. t. m. v Milanu. Posebno
veliko škode je napr
pri razstavi
delav
sta m rtv
več
ranjenih








318



Vsakdo naj se ob času, ko preti
nost kolere
Tržne cene.
natančno pouči, kaj je kolera, katera sredstva so zoper njo in kakšni so uradni predpisi za varstvo, katerih se ima vsakdo držati; to da potem vsakemu tolažilo, da je
ko
t
proti kol
in da se vsakdo sam
rž gld ajda gld
V Ljubljani due 28 j
1894. Pšenica gld. 8 50 kr
5-50 kr., ječmen gld. 5*50 kr., oves gld
kr
proso gld
kr
turšica gld
kr
kr
lahko varuje bolezni pri pametnem življenji. — Pred vsem naj se pazi na želodčno prebavanje, zaprtje in posebno na drisko. Zdravo prebavanje se obdrži v modrem življenji, opustitvi težkih jedil in drugih za prebavanje
leča gld. 12 — kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld.
kr.
(Vse cene
ajo za 100 kgr.)
škodljivih
J
ečij
zlasti prehlajenja želodca in vsako drugo
Prve
vrste
namiz
rakov
prehlajen;e. Zdi
prebavanje pospešujejo močno obče
znane Mar i j a celjske želodčne kapljice lekarja C. Brady-a. Marijaceljske kapljice so pri slabem prebadanju najboljše in vže veliko let najljubše domače sredstvo, zlasti kot prva pomoč pri hitrem obolenji. Dobe se v lekarnah steklenica (te morajo imeti podpis C. Brady)
znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive
nih torbicah 41/2
prosto proti povzetji
, v pošt 100 ko
i
madov lepih rakov za juho za
gld
60 komadov
velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal
nicami
gld
70 kr
40
komadov rakov
pr
z navodilom á 40 kr. in 70 kr.
(26)
vrste (solo) rakov, izbrani
gld
in 32 najpr
ste (hochsolo)
5 gld
25 kr., razpošilja
i
i
Freudmann
&
Comp.
7302
1894.
prva mejnarodna tvrdka v
Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.)
(5)

Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska od 16. do všte-
tega
18. avg
strankinemu
prometu zaprta.
Postojinski jami
(3)
priredi se
Deželni odbor vojvodine kranjske
Ljubljani dne 3. avgusta 1894.
dne 15. avgusta 1.1. ob 3. uri popoldne
veselica
V
Loterijske srečke.
V Lincu dne
4. avg. t. L: 71, 27, 85, 26, 47 . avg. t. 1.: 81, 41, 18, 72, 26
10, 25, 28
električno razsvetljavo
kakor o binkoštih vsacega leta.
V Trstu dne
V Pragi dne 8. avg. t. 1. : 59,
Vstopnina za osobo 1 goldinar.
Otroci pod 10 leti so vstopnine prosti

; J.f. . -.v-V^t' . J v»r- V »
levovska
loterija
i


glavni
dobitki :

tml

• S. 1
v gotovini z le
o
o
odbitkom



Levovske srečke
Aleks.
gld. priporoča v Ljubljani:
Mayer in
Gruber
» '	v	^^^
5 glavna zaloga tobaka.
Odgovorni urednik: Avgust Pucihar.
založba: J. Blasnikovi nasledniki.
v	\
ď