Več kot 30.000 avtomobilov IM V • Novo davnih vo^n D ^-^60 ^O" 20 Onn t motor- 150 R l6°Ni R 12 in '^odnia tnrfi da bo pro- 6.000 R (^4.000 katrc, vendar ^-200 dostavnih vo- števillf«"!? navedli j®" finančni "-i™ prilago- 27.200 avto-^ovem'm od tega 14.400 v 8*" v BreiicJ; in i'i». da hn i NaCrtu- "ovomešlci strani^°^^ objavljamo na -S,,|gg|||-| Pf^^STAVAOU 'n akvarelov 'Ine, bod?> D^', ^''■ešernovcga ^'l'nici nd^ f^tkovi galeriji v Antons. r i • razstavo •e. Na olja in akvare- •'"•turnem^" "razstave bodo v harmnn^u^®-^'"" nastopili ^ PevsE glasbene šole Ribnica Rq osnovne šole 25 let Dolenjskega lista Prihodnji -teden, bo kolektiv Dolenjskega lista slavil pomemben jubilej: pred 25 leti - 17. februarja 1950 - je izšla prva številka Dolenjskega lista. Ob 25. obletnici izida prve številke pripravlja ČZP Dolenjski list več prireditev; v sredo, 12. februarja bo koncert, na katerem bodo peli Slovenski oktet ter prvaki ljubljanske opere Vilma Bukovčeva, Ladko Korošec in Rudolf Franci, na klaviiju pa jih bo spremljal pianist Andrej Jarc. (Več na b. strani.) Naslednji-dan bo slavnostna seja izdajateljskega sveta Dolenjskega lista. Kajpak nismo pozabili na naše bralce: prihodnji četrtek bo na 16 straneh izšla slavnostna priloga Dolenjskega lista, v kateri boste med drugim laWco prebrali: intervjuje s sekretarjem izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Francem Šetincem, predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipom Vidmarjem, ■slovenskim slikarjem J ožetom Horvatom-Jakijem, rezultate naše ankete, izide za najboljše prispevke bralcev Dolenjskega lista v natečaju „Gosje pero" ter fotoreportažo o tem, kako nastane Dolenjski list. Prav tako borno v slavnostni prilogi objavili zapis o zgodovini časnikarstva na Dolenjskem, nekaj besedi na temo „Kako bi pisale Dolenjske Novice danes", zgode in nezgode, ki so se primerile enajstim novinarjem Dolenjskega lista, in še marsikaj drugega. CINCAVO VREME - V nedeljo je Dolenjsko grelo sonce, v ponedeljek je bilo oblačno z dežjem, v torek je snežilo. Celo „zapriseženi" vremenarji ne razumejo več muh, ki si jih je letos privoščila zima. Koledarske vremenske nepravilnosti pa niso zmedle Karlince, Danice, Stanke in Tončka, ki so odšli v gozd nabirat zvončke. Tudi to je zabavno, če se že sankati in smučati ne morejo. (Foto: Zdra\4co Kramar) 2a praznik folklora 'f rance ^arolt''0^'01"3 skuPina Sbruarja nK ,«b,° v *°hoto «• ^0vem mestu M gostovala v *Ute bodo imeli^K b v Domu kul' n°st videti skunin f^ovalci P^lož-| Hastope požela Tt°' ^ za odlične : J^ednarodna nn, na domača in bo za Novomp^nanja- Poleg tega ;a"je s fo»ane ta nastop sre- etc gost kultu'P'CS1- ki 80 lc mih sporedov. Senovo: nič se ne premakne 460 rudarjev še vedno v negotovosti za prihodnost - Samoupravno sporazumevanje o tovarni valovite lepenke doslej brez pravih sadov Rudaiji na Senovem na prste štejejo leta, ki so še dana premogovniku. Vsem je jasno, da zaloge premoga usihajo in da ima rudnik le še kak^ šest let življenja. Kam naj gredo potem delavci iz odročnih hribovskih vasi, za katere je bil rudnik desetletja edini vir zaslužka? m?kronog-Jubilejni karneval j^tontgi,0 & °,b014' uri v Varstvom S "mislili nad Ves°lja 7o , ' narave in faiie boa.m°kronoške lar-memben Ja karneval po-[azvili pravi Zat°' ker bodo 0 namenienPirap0r' Da ne ftvari> k"JeKn le za zabavne krfarskem ai? soditi po PnloSnigr u; kaže tudi grebe. 1 zalni trak za po v krški občini že dolgo opozarjajo na negotovo prihodnost rudarjev in iščejo rešitev za senov<^o-bresta-niško dolino. Med tem je že več programov splavalo po vodi. Rudnik in Elektrarna' se zdaj z roko v roki zavzemata za tovarno valovitega kartona, v kateri bi zaposlili dclavce iz rudnika in kakih 80 sproščenih delovnili moči iz elektrarne. Tokrat so se naslonili na domače surovinske vire in si poskušajo zagotoviti prihodnost v okviru razvojnega programa Tovarne celuloze in papirja ,Djuro Salaj' v Krškem. Investicijski program za tovarno vjilovite lepenke irt embalaže je izdelal Industrijski biro v Ljubljani. Za to možnost so se odločili, ker je povpraševanje po embalaži iz valovitega kartona zelo veliko. V Sloveniji so ga porabili 1973. leta precej nad 50 tisoč ton, izdelali pa le 18.300 ton. Velike količine so uvozili iz sosednje Avstrije in iz drugih republik. Potrebe po valoviti lepenki pa še vedno močno naraščajo. Bodoči porabniki tovrstne embalaže z Dolenjske, iz Posavja in s Štajerske so se združili v interesno skupnost. Pristopne izjavo si> podpisala podjetja Gorenje, Marlcs, Lesnina, Steklarna Hrastnik, tk-k-trokovina Maribor in drugi. O načrtih za tovarno valovite lepenke sta občinska skupščina Krško in Rudnik Senovo obvestila Gospodarsko zbornico v Ljubljani, poslovno združenje Papirles, Kartonažno tovarno v ijubljani in Valkarton v Logatcu. Upoštevala sta napotek zbornice, naj poizkušajo uskladiti razvojne programe s Kartonažno tovarno in Valkartonom. To spora- zumevanje pa ni rodilo sadov. Na Senovem namreč ugotavljajo, da Kartonažna tovarna ni bila pripravljena za resnično sporazumevanje in da je stvari le zavlačevala. Temu želijo zdaj priti na kraj. JOŽICA l EPPt V velika loka: na odru „nasa kri" v nedeljo ob 15. uri se bodo v dvorani zadružnega doma predstavili domačemu občinstvu igralci kultur-no-prosvetnega društva ,,Ivan Cankar" s l inžgarjevo ljudsko igro „Naša kri". Gostovanja pripravljajo tudi v drugiii krajih občine. Dolenjski oktet slavi 3. februarja je pel na celovečernem koncertu Ljubijan bia na žalost zamrla. Novomeški Partizan pa je poskrbel, da se športniki kljub temu srečujejo. Med zimskimi počitnicami odide v Bratislavo nekaj telovadk na treninge. Tako je pred kratkim odpgtovalo v Bratislavo na desetdnevni trening pet telovadk, in sicer Jasna Doki, Požarjeva, Hočevarjeva, Zupančičeva in Kavškova. Vrsto obetajočih, novomeških pionirk je tudi tokrat vodila znana telesnovzgojna delavka Ruža Kovačič. Nedvomno je. da so prav taka potovanja prispevala, da so najmlajše novomeške telovadke med boljšimi republiškimi, pa tudi državnimi telovadkami. Ob koncu 1969 osnovani Dolenjski oktet je začel praznovati 5-letnico svojega delovanja. 3. februaija se je v novome^em Domu kulture predstavil občinstvu s celovečernim koncertom, izvedenim v treh delih. Pred zadnjim delom sta Zvonka in Jože Falkner, ki sta brala povezovalni tekst, recitirala Kettejeve in Prešernove pesmi. praznik senovega Senovo bo v soboto, 8. lebruarja, slavilo krajevni praznik. V soboto bo prišlo v goste Slovensko narodno gledališče z baletno predstavo, Mladinci pa pripravljajo za isti dan pohod po poteii XIV. divizijo. france popit pride danes v krško Krško občino bo danes dopoldne obiskal predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit. Popoldne se bo sestal s političnim aktivom posavskih občin. K pogovoru so vabljeni vodilni delavci družbenopolitičnih organizacij, občin-skili skupščin in delovnih kolektivov. Oktet (naj povemo,daje nastopil v novih oblekah) je pripravil za ta samostojni nastop skrbno pripravljen izbor ljudskih, umetnili in lol-klornih pesmi, pri čemer je vsebinski lok sledil skladbe, ki opevajo dolenjsko zemljo in ljudi. Ubranost, po kateri je oktet pod vodstvom Petra Ciglerja že do zdaj slovel, seje tokrat še potrdila. Od ustanovitve do jubileja je Dolenjski oktet nastopil več kot 80-krat. V njem so se menjali štirje pevci, drugih sprememb ni doživljal, /daj deluje kot samostojna sekcija pri DPD Dušan Jereb, ki slavi letos 30-letnico obstoja. Po novomeškem nastopu bo gostoval v več krajih na Dolenjskem. L 7.. PRLOGA V reportaži na tretji strani Priloge, ki nosi naslov Z LETECO TRDNJAVO PO SINA, govorimo danes o Robertu Romihu in njegovih spominili na drugo svetovno vojno. Romili je bil eden izmed prvili Slovencev, ki je v drugi svetovni vojni stopil v Britanske kraljeve zračne sile. Takrat se je srečal s Churchillom, kraljem Farukom, današnjim kraljem Huseinom, ki je bil takrat še princ, z generalom Alexandrom. .. Kot običajno prinaša današnja Priloga nove zapise o samorastni-kih (Tone Svetinaj, o Dolenjcih izven Dolenjske (Bgris Kobe), o gradovih in njihovih usodah (novomeški grad Pred malim most-kom), o vremenu, brska po Trdinovih notesih, po kulturnih novostih, objavlja Gosje pero in humoreske, na drugi strani pa zanimivost iz glasbenega sveta, domačo zanimivost (mostovi v Podbočju), nekaj mode in domač recept . . . jutri otvoritev knjižnice v Brežicah bodo jutri ob 16.30 predvajali slovenski film „Cvetje v jeseni". Po predstavi bo razgovor z igralci Mileno Zupančičevo, Pokie-tom Bibičem in Daretom Ulago. Sledila bo otvoritev pionirskega oddelka občinjike matične knjižnice v zgradbi prosvetnega doma. S to prireditvijo bodo v Brežicah počastili slovenski kulturni praznik. Praznik duha Čeprav 8. februar m koledarjih ni natisnjen v rdečem, amp--ak je pod veliko osmico le naj-pogostnejši „kranjski" Janez, že vsak šohrček ve, da je ta dan sb venski kulturni praznik. Ustoličil ga je SNOS, torej ga praznujemo že več kot trideset let, vsako leto tudi v spomin m tisti mrzli februarski dan 1849, ko je v Kranju za vselej zatisnil oči pesnik Zdravljice, Sonetnega venca. Krsta pri Savici in številnih drugih neminljivih pesmi Kulturi, umetnosti, Prešernovi ideji so bili časi različno na-klonjeni. Od NOB sem se zavzemamo, da bi vse to ne bih last ozkih krogov, marveč pravica in dobrina vseh delovnih ljudi. Ta duhovna pokušina, ta od Prešerna podedovani napoj naj bs bil dandanes, oplemeniten z idejo socialističnega humanizma, dostopen vsem: delavcu in izobražencu, kmetu in inženirju. Slehernemu, ki bi ga bil deležen, naj bi še bolj oplodil srčno omiko, še bolj obogatil duhovni svet. Skratka, v človeški zavesti, kjer je že skoraj nepopravljivo zakoreninjem potrošniška mislenost, naj bi začeb gnezditi prepričanje, da človek navsezadnje le ne živi samo od kruha. Nemara pa je 8. februar tudi trenutek, ko bi se morali zamisliti, ali je med družbenimi dejavnostmi kultura že našla tisto pravo mesto, ki ji ga - vsaj na papirju prisojamo že od sivih dob sem. Ali so razmerja med materialnimi in duhovnimi dobrinami že pravilno zakoličena in spbh, ali družbeni dogovori in samoupravni sporazumi dovolj pošteno (denarno) vrednotijo kulturno dejavnost? Posnetek najnovejšega stanja na Dolenjskem ni preveč razvese-Ijiv: nikjer ne bodo mogli za kulturo zagotoviti toliko denarja, kot so ga načrtovali glede na programe. Zaradi višje sile, ki je menda nastopila, tu tudi delegatsko sestavljene skupščine ne bodo mogle bistveno pomagati. I. ZORAN DBH JE VAŠA BANKA V sredini tedna seje okrepilo območje visokega zračn^a pritiska, vreme se je ustalilo, zato se nam do konca tedna obeta suho in postopoma nekoliko topl^še vreme. Parkirni prostori in peroni nove avtobusne postaje v Kočevju so že skoraj dokončani. Delavci te dni zastekljujejo del strehe nad peronom in montirajo strelovod. Vprašanje pa je, kdaj bodo zgrajeni novi upravni prostori avtobusne postaje in poslovalnice SAP. (Foto; F. Brus) Šl' 6 t'333) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 6. februarja 1975 11 —H I—■ tedenski mozaik Za spremembo začnimo enkrat prispevek s podatki o tistem, kar sicer vsi vsak dan uporabljamo, o čemer pa v tej rubriki menda še nismo pisali: o avtomobilih. Naša Crvena zastava, ki preživlja bolj slabe čase, nikakor ni edina med svetovnimi proizvajalci avtomobilov, ki se jim ne sodi najboljše. Dokaz za to so podatki, ki govore o poslovnih rezultatih nekaterih drugih znanih avtomobilskih tovarn po svetu. Tako je prišla iz Združenih držav Amerike že kar senzacionalna novica, da bodo letos ameriški proizvajalci avtomobilov prvič v svoji zgodovini zabeležili izgubo. Tako bo znameniti ford menda letos prvič zabeležil okoli 75 milijonov dolarjev izgube - še lani pa je imel več kot toliko dobička. To so seveda izredno črnoglede napovedi, ki pa imajo (če se bodo kajpak uresničile) še svoje dodatne razsežnosti Stvar je namreč v tem, da v Združenih državah Amerike vselej merijo uspeh celotnega gospodarstva prav po rezultatih poslovanja avtomobilske industrije. Dodajmo temu še eno slabo novico z istega področja, namreč iz gospodarstva Medtem ko je doslej veljala v zahodnem svetu kot največja nadloga inflacija, jo je začela v zadnjem času spod rivati velika brezposelnost. Tudi tu nosijo neslaven sloves Združene države Amerike, kjer se nezaposlenost čedalje bolj krepi. Konec januarja je bilo brez dela več kot 6,5 milijona Američanov, kar predstavlja nekaj več kot 7 odstotkov vse delovne sile v Združenih državah. Podobno je tudi v nekaterih evropskih državah, med njimi še posebej v Veliki Britaniji, Italiji in Franciji - pa čeprav ima slednja še najboljši položaj med vsemi prizadetimi. Usodno pa je, da si strokovnjaki nikakor ne vedo pomagati - in tudi prizadetim vladam ne znajo prav svetovati, kdo bo ponudil rešitev? Ta čas pa v Zairu zatirajo težave čisto druge vrste. Predsednik Mobu tu je namreč javno zagrozil cerkvi, da jo bo zaprl, če se bo še nadalje vtikala v politiko - natančneje rečeno, če bo kritizirala vladne ukrepe. (Ne)pr9agodljivi sadjarji Zakaj je v manjših mestih sadje dražje? Sadjar se je začudil, ko je pred kratkim prišel v Ljubljano, zakaj so jabolka tako draga. Prodajali so jih po okoli 7 din kg. Ob obiranju so bia hudo poceni in še prodati ni bilo moč vseh. Kako bi se še začudil, če bi prišel v Novo mesto ali katero drugo manjše mesto v Sloveniji, kjer so bila še dražja? ! V Novem mestu so prodajali jabolka — po poročilu Dolenjskega lista — po 8 din kg. Verjetno zato, ker so bila jabolka dražja kot v večjih slovenskih mestih, so prodajali dražje tudi pomaranče, kar po 10 din kg, in drugo sadje. V Ljubljani je bilo treba odšteti za 1 kg pomaranč okoli 3 din manj. Podobno v Mariboru in še nekaterih mestih. Agrokombinat Maribor pa je prodajal jabolka na živilskem trgu v Ljubljani po 4, 5 in 6 din kg, upoštevajoč sorto in kako- TELEGRAMI ANKARA - V Turčiji se nadaljujejo protifašistični protesti, ki so množično izbruhnili v Istanbulu po uboju nekega študenta. Protesti so se razširili na Ankaro, Adano in druge kraje Turčije. Med protesti so se demonstranti spopadli s policijo. Pri tem je bilo 10 ljudi ranjenih. vost. Po podobnih cenah tudi v Mariboru. Mariborska trgovina je prodajala najkakovostnejša jabolka po 6 din. Imela je tudi cenejša. Na živilskem trgu v Mariboru pa so zasebni sadjarji prodajali jabolka najpogosteje po 2 din kg. Zakaj je v manjših mestih sadje dražje kot v večjih? Jeseni so kmetje na raznih koncih Slovenije prodali precej jabolk živilski industriji po okoli 50 par kg. Za ozimnico so jih ponujali po 1 do 2 din. Veliko se je namreč govorilo, daje jabolk preveč. Odkupna cena je bila nizka, kupcev pa malo. Zasebni sadjarji so se zbali, da jih bo pozimi še teže prodati. Kar niso mogli prodati takoj niti niso potrebovali zase, so pokrmili živini ali pustili segniti. Zdaj pa menijo, da so bili prevarani. Tako se je zgodilo predvsem v okolici tistih mest, kjer je zdaj Ameriški zunanji minister Henry Kissinger (desno) izmenjuje dokumente z vladnimi potem ko jih je prepričal, da mora ameriški kongres odobriti nadaljnjo ameriško vojaško p Turčiji. Levi na sliki je Benjamin Rosenthal, v sredini pa Thomas Eagleton, oba de1"", < senatorja. Kissinger je skušal urediti to vprašanje še pred svojim potovanjem na Bližnji vzn°ft' katerim bo obiskal tudi Turčijo. Iz zadnjega PAVLIHE - Imam idejo! Podražita) naše izdelke za 15 %! sadje pretirano drago. Kaže, da se iz izkušenj preteklih let niso nič naučili. Zakaj zasebni sadjarji niso shranili nekaj boljših jabolk in jih pozimi prodajali po recimo 4 ali 5 din? Gotovo ne bi bili na slabšem kot pri zadnji jesenski prodaji, če bi jih prodajali po še nižji ceni. Veliko se govori, da ljudje v mestih ne marajo drugih jabolk kot delišes in jonatan. Pa poglejte v Maribor, kakšno sadje se prodaja! Mnogi raje kupijo stare sorte, čeprav so v okolici mesta velike plantaže delišesa. Ne le zaradi cene. Pravijo, da tudi zaradi okusa. Kmetje to vedo, zato niso izkrčili sadovnjakov, čeprav morajo nekatera leta prodati jabolka zelo poceni. Ali ne bi mogli v okolici manjših mest dobro uspevati nekateri sadjarji, ki bi sedanje sadovnjake bolje vzdrževali in pripravili večje količine sadja za zimo? Če ne gre v sodelovanju z zadrugo, pa mimo nje. Lahko bi se tudi povezali v proizvodno skupnost, da bi pridelovanje in prodaja bili bolj načrtni. Morda bi katero leto bilo manj ugodno za prodajo, v poprečju pa gotovo ne bi imeli zgube. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Republiška skupščina je sredi prejšnjega tedna (minulo sredo so se njeni delegatski zbori zbrali prvič na zasedanjih v tem letu) obravnavala zares pomemben dokument, namenjen nadaljnji spodbudi razvoja gospodarskih tokov naše republike. Gre za resolucijo o ekonomskih stikih Slovenije z deželami v razvoju — kar je pravzaprav še poseben dokument ob že predlanskim sprejeti resoluciji o ekonomskih stikih naše republike s tujino (ki pa doslej, žal, še ni tako razmahnila naših zunanjih ekonomskih tokov, kot bi bilo želeti in kot je bilo v tej resoluciji začrtano). Poseben poudarek, ki smo ga sedaj dali s to najnovejšo republiško resolucijo usmeritvi naših gospodarskih tokov na dežele v razvoju, je več kot upravičen — to je še posebej poudaril v svojem ekspozeju pred vsemi tremi skupščinskimi zbori podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čačinović, ko je utemeljeval nujnosti takšne usmeritve. Letos, je poudaril, smo si v Sloveniji za svoj gospodarski razvoj začrtali zelo zahtevne in tudi (lahko rečemo) dokaj napete naloge. Med drugim velja poudariti, da za letos planiramo kar 11 % povečan celokupni izvoz ob sočasnem zmanjšanju dosedanjega (zares velikega) uvoza vseh vrst — slednji naj bi se letos povečal le za 4% v primerjavi z lanskim uvozom. V luči teh razvojnih nalog slovenskega gospodarstva je kajpak usmeritev navzven — in to še posebej na dežele v razvoju - še zlasti pomembna. Čačinovič je upravičeno poudaril, da gospodarsko povezovanje z deželami v razvoju ni nikakršna politična parola (kar mnogi še mislijo oziroma govorijo), logično povezana z našo siceršnjo politiko neuvrščenosti, marveč da se v tem povezovanju skriva tudi globoka gospodarska utemeljenost. Dežele v razvoju so velik trg, kjer se odpirajo mnoge možnosti za uvrstitev naših industrijskih izdelkov, so prostor, kjer je obilo možnosti za skupna vlaganja, za proizvodne kooperacije in še in še. Po drugi strani pa so prav dežele v razvoju bogat vir najrazličnejših surovin, ki jih slovenska predelovalna industrija tako zelo potrebuje (saj jih sami nimamo dovolj — pa smo jih doslej vse prepogosto morali kupovati tudi v razvitih in celo zahodnih deželah, kar nam je seveda slabšalo že tako obremenjeno plačilno bilanco s tem delom sveta), so vir - kar dobro vemo — nafte, kije za naše energetske potrebe tudi nujen uvozni artikel itd. Slovenija razširja gospodarske tokove poslej organizacijsko nekoliko spremenjen), tako kot je to predlagal predsednik IS Andrej Marine. Novi IS šteje poslej 26 članov (namesto dosedanjih 20) in ima sedaj izvoljenih 11 novih članov — to so: Roman Albreht (novi podpredsednik IS), Livio Ja-komin, Ivo Klemenčič, Štefan Korošec, Miran Mejak, Eva Naglič, Marjan Osolnik, dr. Milan Osredkar, Milica Ozbič, Andrej Ujčič in Jože Zakonjšek. Omenimo še, da je republiška skupščina na tokratnem zasedanju sprejela dva zakona, ki slednjič rešujeta znani problem precejšnjih denarnih izgub našega železniškega gospodarstva in pa elektrogospodarstva - pri obeh teh * dejavnostih gre lanskoletna izguba v stotine milijonov dinarjev.-Na tem mestu kajpak ne moremo razčlenjevati vzrokov za 4e izgube (bralci so jih lahko sproti zasledovali v dnevnem tisku), poudarimo le umljivo ugotovitev, da gre pri obeh dejavnostih za poseben družbeni interes in da torej niti železniškega gospodarstva tgre za 2C» Ljubljana) niti združenega podjetja slovenskega elektrogospodarstva ni mogoče „spraviti na boben" ter ju prepustiti sanacijskemu postopku (kar bi bilo po zakonskih določilih sedaj nujno), marveč da je bilo treba najti skupno družbeno rešitev. Te izgube bodo sedaj pokrite s prelivanjem sicer drugače namenjenih skupnih sredstev .gospodarstva iz republike - fo pomeni, da ta hip takšna rešitev ne bo OZD nič dodatno obremenila. Res pa je, da bo to vprašanje treba tudi za naprej še sistemsko urediti. Na izrednem občnem zboru slovenske zadružne zveze prejšnji teden so predlagali vrsto gospodarskih in sistemskih rešitev za vse tiste, ki proizvajajo hrano - se pravi za kmete. Sklenili so, da bodo pristojnim v republiki ponovno predlagali izenačitev pogojev gospodaijenja za celotno kmetijstvo, še zlasti pa bodo predlagali, naj se znižajo cene goriva, cestne dajatve in prometni davek na gradbeni material - povsod tam, kjer gre za porabo teh surovin za modernizacijo kmetijskih posestev. Letos bo zadružna zveza Slovenije posebej usmerila svojo dejavnost v organiziranje skupnosti za pod-fočje kmetijstva - za določene dejavnosti kmetijske proizvodnje - zavzemala pa se bo tudi za ureditev nekaterih sistemskih pomanjkljivosti, kot na primer ustreznejše kreditiranje. To naj bi spodbudilo razvoj našega kmetijstva, kar je vsesplošna družbena zahteva. tedenski zunanjepolitični pre(M Beograd, ki je bil gost že mnogih pomembnih mednarodnih srečanj, ponuja te dni svojo gostoljubnost predstavnikom 26 evropskih parlamentov in parlamentov Združenih držav Amerike ter Kanade, ki so se zbrali, da bi vgradili dodatne opore v veliko stavbo evropske varnosti in sodelovanja. Tako se v jugoslovanski prestolnici nadaljuje pred dvema letoma v Helsinkih na Finskem začeto delo, ki naj bi ga po prevladujočih željah zaključili letos s sestankom na vrhu. Dejstvo, da se razprave o evropski varnosti in sodelovanju vlečejo že več kot dve leti, nemara najbolj otipljivo priča, kako zamotan je posel, ki naj bi ga opravili. Beograjska konferenca parlamentarcev ne bo sprejela vse obvezujoče sklepe, kajti za kaj takega nima pooblastil, bo pa lahko, tako je splošno prepričanje, dodala svoj pomemben delež k naporom vseh, ki so zainteresirani za boljše in varnejše odnose na stari celini. V doslej izrečenih besedah je mogoče najti potrditev pripravljenosti, da bi ta cilj čimprej dosegi — toda hkrati tudi še vedno opazne razlike glede posameznih problemov in stališč. Govori delegatov na beograjski konferenci jasno pričajo, da imajo sicer vsi pred očmi enak cilj, ne pa tudi enake smerokaze do njega. Tako je bilo mogoče od minulega petka sem slišati v častitljivem poslopju jugoslovanske zvezne skupščine tudi nasprotujoča si stališča. Med njimi so tudi naslednja — ali naj pogovori o varnosti in sodelovanju zajemajo tudi Sredozemlje, probleme manjšin, razorožitev in Bližnji vzhod — ali pa naj se omejijo samo na tisto, kar je izven kroga teh občutljivih točk? Jugoslavija sodi med tiste, ki se zavzemajo, da bi tudi te sporne točke vključili v razpravo. Zakaj po našem mnenju so to bistveni sestavni deli teme, o kateri se pogovarjajo te dni v Beogradu. Podobno je tudi z nekaterimi vprašanji s področja ekonomskih odnosov, o katerih prav tako ni prevladujočega soglasja. To seveda ne pomeni, da so si parlamentarci nepopravljivo v laseh in da pameten kompromis ni možen, marveč samo potrjuje, kako hudo zapleten je splet problemov, ki so na dnevnem redu beograjske konference. Jugoslavija, ki izredno aktivno sodeluje v delu vseh organov, povezanih z evropsko varnostjo in sodelovanjem, je predložila beograjski konferenci več konkretnih resolucij. Tisto, kar je najpomembnejše v jugoslovanskih pobudah in stališčih. bi bflo mogoče združit' slednjem: ^ Naša država se kar se da popolno to J < finicijo načel odn°s®. ^ evropskimi državami, P j. menimo, da bi to m0 j tudi širše. Prav tako da je sodelovanje možn° < de na razlike v dru . J ekonomskih ter p stemih. Pri tem pouda^, log jugoslovanske ** j? tudi izreden pomen raz°^ pri čemer se zavzema & Beograjsl< konferenc* T ki bi zaščitila vse dežel? ^ od vojaške dejavnosti v oboroževanju. Ekon° , drege in probleme, je jugoslovanskih stališč"1' } ba reševati enakop^i skupaj; se pravi, daj prehrana, inflacija* ^ denarni odnosi in drU£^ ekonomike ne smej0 J ozkem krogu intereso ^ sil, marveč morajo P ..$f ševanju usodnih naspr® ^ področja enakopra^^j zadeto sodelovati membna so tudi tistae0y vanska stališča, ki S vj, manjšinah, za katere slovanskem predlog0 rečeno, da morajo p most med različnimi J ne pa oviro na poti k JjLj sodelovanju. Konfe1* V predvidoma končala ** v četrtek zvečer. TELEGRA^1 J .m «7 LIZBONA - P°rtu&^ so pozvale vse demob' jake, ki so se vrnili ^ vojn, naj izroče orožje'' sp0^. policijskih postajah. ,v rCi(f; zunanjega ministrstva Jc. ^li l so mnogi vojaki municijo in razstrelivo ?-a ^ DAKAR - V Senegala se je začela gjj, »j renca neuvrščenih in razvoju o surovinah. Jl jUc'- -delegacijo bo na konte ^ trajala do sobote, v0° Janko Smole. ADIS A BEBA -Etiopije je razglasil n-j «f živilske, tekstilne, ,u 'l strije in industrije alkoj a|i7-' ' gih pijač. Sklep o nad sprejeli dober mesec P ,jg j, so vojaške oblasti Pre tavlj3 nad vsemi bankami, in zavarovalnimi družt> Vse to še kako upravičuje naše pospešene napore, da čimbolj usmerimo gospodarske tokove naše zunanje menjave v nerazviti svet - in prav sedanja skupščinska resolucija določno opredeljuje konkretne naloge s tem v zvezi. Seveda je ob tem prvo, da se bo moralo naše gospodarstvo ustrezno organizirati za tako začrtano nalogo — nosilci posameznih nalog (izvršni svet, gospodarska zbornica in tudi posamezne OZD) pa bodo morali v svojih operativnih načrtih dati tej usmeritvi povsem določeno prednost. Republiška skupščina je na tokratnem zasedanju z glasovanjem potrdila novo dopolnitev republiškega izvršnega sveta (ki bo Va ZKS ip n iU[c> članica sveta federacije in CK tične dpf ^^tkim predavala na tečaju za poli-tretie skn VCC ^a ^asnici P" Kočevju. Tečajnikom lavskeea govorila predvsem o začetkih de-(FotofF B )3 V S1°Veniji njegovem razvoju. Minuli teden so iz sevniške Tovarne konstrukcij odposlali drugi del peči za kikindsko livarno. 100-tonsko naročilo je zaradi širine (4,70 metra) povzročalo preglavice prevoznikom, ki so morali čakati na dovoljenje kar tri dni. Tovor so peljali že čez novi sevniški most. (Foto: Železnik) Savinškov spomenik pri Kvasici le ni imel zaman vso zimo kape na glavi. Vsako leto ga tako zaščitijo in letos je že kazalo, da kapa snega niti videla ne bo. Končno seje 4. februaija zjutraj le pokazal sneg, ki pa se veijetno ne bo obdržal. (Foto: R. Bačer) Delavce gradbenega podjetja Pionir srečujemo na vseh gradbiščih v krški občini. Največje delo so zastavili nad železnico progo,-, kjer gradijo nadvoz. Na sliki: takole rastejo iz zemlje temelji za dom upokojencev na levem bregu Save v Krškem. (Foto: JožicaTeppey) nekateri zamujajo L • upravni \ predvideni samo- raniu krai* *uZUm 0 financi- niški nh - • skupnosti v sev- nih n« m. , e vseh zaposle-stopne iSfUlegačetrtkaje P*i-k°lektivo?Ve ,podPisal° k 21 klavcev tn .rih Je 1-777 odst- Nekatp Pa Je fele 42'8 &e šteti v /In""1- zamujanJa ne Uravnavali ' J 80 sPorazume likalnih nedavnih sin- ski izvrL? c ^zborih- Občin-ke še onn i vse zamudni-najo na usn°~ ^ resno raču' "ačina fin68110 1276(11)0 novega ^pnostr anja Sejmišča Brežice _ m t!2-*,ev w V tohift tedenski sejem Puckov do Sh m pripelJali 549 *jamo 31 živali\^esucev starosti kit06" Pr°dali S0 4T0 Več kot tn do %iam žiye teže J • puJskov. za iau 24 din. Stareil^- ^ziIi 0(1 23 S P° 15 d0 jr^.ziyah so proda-*e> lastnika ie » kllogram žive sov. «a Je zamenjalo 19 puj- wwpm s ni i hhmmu 1 ki t* v i irateri je bil P°svetil delu " °Cf', Je velik.° časa ^v°ru. Let t ,Q§^lskem društvu na vnimi člani tr. ^Je med ustanovitelja Cin?, nrVStva-'Po odhodu 1937 do iqi4 Dekvala je b»l od je tudi -i Predsedniik društva. **»*< vztrajen P^^čen, vesten in kovno ' bS 'V® zavzemal za stro-kadrov in poll]Jevanje gasilskih mladinci in pomlad^ev društva z Prejš>njeea in , pionirji' za gradnjo s^ega doma novega gasil- vdoru' f nabavo orodja itd. Ratnim Jov,?tt,nika 1941 sta s' Hepa,iem skribr"1 Antonom • ?a j" ne bi rtnhrT Je in motorko, letno vestno H , Ujani' Za dol8°" bilveč od?iwf • pri gasilcih je .Med NOR V^nj- nJeg°v starpiš;6 ^elal za Partizane, SVobodoS j l ??. Tone pa je za J?n med SuhnV n- avčič prdjub-njegovi. zadni? -C1' smo v^eli na Rilcev an potl: P°'eg številnih 'i^di. ys- J spremljalo več sto • v0bu so DEnlUciJpri odprtem avčičem v o V,1' da bo za tov. t61^3 vrzel S??1 vrstah ostala rajnem spominu VSem ostal v A. S. MOJOCE Zame in^eliknlf^613' ker skrbi že!ji. Ima čS131 UStreže m°i[ s!ar> ima že skor?' ^C-r pa že 9ave, nad r>- ^ plešo. Oči so °^rvi. Dela v CIVa pa velike m°ean, a zdai °i . *n Je zel° Rudnih bnH8ai! ! revr"a- l50 kl delat i,°i malu zaPrli in I et- Kadar 1 su- Star je 44 g0' mi zmera?110 domačo nalo-I Pfi mat* p°ma8a' najbolj P*. je bKo Je bil sem pa .od}lčen učenec. Sv°Jega življenj Ž® prvo let0 (^k„S Krajevna organizacija RK Mirna zadnja leta dobro deluje. Ker je na terenu mnogo ostarelih ljudi, ki so potrebni pomoči, je krajevna organizacija sklenila, da za novo leto obišče in obdari starejše in pomoči potrebne ljudi. Ne celotnem terenu smo za novo leto obiskali in obdarili 50 ostarelih in bolnih. Darilne pakete so v bližnji okolici Mirne raznesli mladi -člani RK osnovne šole Mirna, bolj oddaljenim pa smo pakete dostavili s kombijem, ki smo ga dobili na razpolago od TdO Mirna. Omeniti vsekakor velja podjetja, ki so nam pri akciji pomagala z denarnimi prispevki. Med njimi so: „Dana", TCIO Mirna, poslovalnica trgovskega podjetja Dolenjka „Grič", „Mercator" Mirna, Ciradbe-no opekarno podjetje Mirna, „Ko-linska.", oTnovna šola Mirna, krajevna skupnost Mirna, KPD Dob in OO RK Trebnje. Odborniki RK se prav tako zahvaljujemo vsem podpornim čbnom, ki so s prispevki, članarino ali kako drugače podprli prizadevanja naše organizacije. Ko bi videli, kako so se stare, od dela utrujene roke hvaležno sklenile, ko bi videh v prenekaterem očesu solzo hvaležnosti, potem bi vedeli,. da vaši darovi niso maknkost in da mnogim veliko pomenijo. Šele ta- krat, ko začutimo potrebo, da našim starim in bobim ljudem naredimo lep silvestrski večer, da uboge in zapuščene obiščemo kdaj tudi med letom, šele takrat vemo. da lahko ostanemo dobri in plemeniti. Takih pa je na Mirni in v njeni okolici veliko. Vsem: hvala! Za odbor RK Mirna PAVLINA HROVAT CESTA IN TV Občani obkolpskih vasi na območju Vasi-Fare v kočevski občini so zaradi vi.sokih lu^ibov doslej lahko spremljali po televiziji le zagrebški televizijski program, zdaj pa bodo tudi domačega. Na najvišjem hribu Orleku poleg Stružnice gradgo nov televizijski pretvornik. To bo za kraje ob Kolpi poleg ceste, ki jo gradijo, ena največjih letošnjih pridobitev. • V. 1. šiIBIsIH w Cicibani in kolektiv vzgojnovarstvenega zavoda v Novem mestu se najlepše'zahvaljujemo tovarni Krka, občinskemu sindikalnemu svetu, občin^i Zvezi društva prijateljev mladine, Javnim skladiščem in trgovskemu podjetju „Dolenjka" za prispevek k bogatejši novoletni obdaritvi naših malčkov. Semič: kje bo tekla nova cesta? V zadnjem času teče pri nas živahna razprava o cesti Ručetna vas Brežiški občani radi obiskujejo prireditve v Domu JLA Pomembno poslanstvo Doma Dobro delo Doma JLA Dom JLA v Brežicah ima pomembno vlogo v kulturnein življenju starešin garnizijc Cerklje. Tam prirejajo razna predavanja, seminarje, tribune, glasbene, likovne, filmske in druge prireditve. Vse to je v prvi vrsti namenjeno vzgoji in izobraževanju starešin in njihovemu kulturno-umetniškemu življenju. Brežiški dom je svoje prostore ponudil tudi nekaterim ustanovam, amaterskim društvom in delovnim organizacijam za sestanke in druge njihove aktivnosti. Dom jc organiziral mnogo predavanj, predavali so naši najvidnejši poznavalci zunanje in notranjepoli- Cnivkultumau?m mestu P°" *£^al nud 4o tanova" LaniJe r^ihV' piSdav, Prireditev, več več lh Večerov L?3, lite- t0^ 100 srečaj: . ^udemij, Vat>r nnLSrečanj 20 ldUl' nad 60 n°zah-> °ncertov u 12 tekmo-je trpk ne in resne „i uVne' narod-I 125 Sa> da je S glasbe- Poudariti ' k°t 8n n0v> ki si MhPredvajanih tudi ^o00?^aajt°eled*'- PcSl>° r»vija^°b{® možnosti za JunJe športne dejavno- sti. Lani je dom za starešine in civilne uslužbence JLA organiziral med drugim obisk Muzeja revolucije v Beogradu, obiskali so tudi spomenik neznanega junaka, hidrocentralo v Džerdapu, legendarno Kozaro, spomenik in Muzej Matije Gubca. V okviru garnizona so organizirali Kminaije, predavanja o armijski, družbenopolitični in mednarodni problematiki. Prav gotovo je Dom JIA lani izpolnil predvidene naloge. L. DRAŽiC Timi ^ ^ ^etr°vića ie^7^°--iZak^u^ preteklo leto. Enota polkovnika N^' Podelili a 'ta(!?ne naloge. Ob zaključku so na po-a Dod»i:' Ve^ P"znanj vojakom, starešinam in civili-P°aeljevanje nagrad. tične situacije. L Zavodom za kulturo so priretlili številne projekcije filmov, mladinske zabave in koncerte znanih pevcev zabavne in narodne glasbe. Tako je Dom JLA obogatil kulturno življenje v Brežicah, pravijo občani in družbenopohtične organizacije. Za bogato in vsestransko dejavnost doma ima največ zaslug njegov načelnik major Vaclav Sadil-Venda. DUSKO MARAS POTRES Brala sem časopis. Nenadoma mi zastane dih. Prizor je bil grozen. 2^mlja se. je stresla daleč tam v Iranu. Pogoltnila je vasi, človeška življenja in kraje, kakor da išče žrtve. Kjer so še včeraj stale male in velike hiše, kjer so se otroci veselo podiU in igrali, tam je danes sama ruševina. Zemlja je razpokala in še vedno drhti. Pod ruševinami je mnogo mrtvih in tudi ranjenih, ki jim ne bo mogoče več pomagati. Tisti, ki so ostali živi, iščejo svojce. Obupani se ozirajo po razvalinah in iščejo hrane ter strehe nad sabo. v Stisnilo me je pri srcu. Koliko otrok-sirot išče svoje matere ali očete, ki ležijo pod rušo in ne slišijo joka! Danica Štemberger, 5. h. („Potoček", OS Kočevje) SEMINAR ZA SEKRETARJE V enoti Rade Petroviča so organizirali seminar za mlade in nove sekretarje v osnovnih organizacijah ZK. Naloga seminarja je bila, da sekretarji s predavanji, v katerih so obdelali različne teme, dobe solklno teoretično osnovo za učinkovito delo v osnovnih organizacijah. Seminar je vodil Calasan Vukašin. Da je seminarsko delo res dobro potekalo, dokazujejo tudi besede Iva Bajta, ki je na koncu dejal: „Vesel senv da sem prisostvoval seminarju, kije bil zelo uspešno izpeljan. Vse, kar sem na njem slišal, je potrdilo, da ste na dobri poti in da boste imeli veliko uspeha!" L. a Semič. Take aktualne zadeve lahko dobro pokažejo, do kakšne mere^ je razvila samouprava v krajevni' skupnosti in medsebojno sporazumevanje ter usklajevanje interesov med prizadetimi vasmi. O gradnji ceste Ručetna vas -Semič bi rad povedal svoje mnenje. Nedvomno gre za pomembno naložbo, čeprav bi bila zaenkrat to le lokalna povezava. Ta cestni odcep je zelo pomemben za K.S Semič; cesto je treba gledati tudi iz občinskega vidika, saj se s tem rešuje pomembna občinska zadeva. Cestni odcep bo prej ali slej prerasel v povezavo med dvema republiškima cestama (Črnomelj Tajčbirt Soteska; Novo mesto Jugoije-Metlika). Ce gledamo v prihodnost, moramo pri trasiranju te ceste vse to upoštevati in'poiskati najboljšo traso. Baje je ena trasa že zakohčena: mimo Trebnjega vrha, pod Sadinjo vasjo in nad Vavpčjo vasjo, kjer naj bi dosegla staro cesto Semič- postaja. Mislim pa, da je ta trasa precej vprašljiva, ker se preveč oddalji od stare, preizkušene poti od ručeške ceste do Semiča, ki pelje čez Sta-rihov vrh v Semič. Pomanjkljivost te trase je tudi v tem, ker bi bil ves promet speljan skozi stari del Semiča. Taka cestna zveza bi v tej KS služila le ožjemu okolišu in pušča ob strani več vasi. Pri gradnji te TATICA Lisica je bila spoštovana gospa. Nihče ni vedel, da krade. Odkrili sojo takole: Delala je v pekarni. Vsakemu potrošniku je zaračunala hlebec kruha več, kot je bilo potrebno. Kar ji je dal preveč, je vzela ona. Nekoč pa je zbolela. Medvedu. ki mu je vselej postregla lisica, je sedaj prodajal kruh zajček. Medved se je čudil ceni, zato je šel o njej povprašat direktorja. Spoznal je lisičino prevaro. Tožil jo je in dobil pravdo. lisica pa leto dni strogega zapora. Ljudje govorijo: .,Laž ima kratke noge." Jaz menim, da tat tudi. Olga Tršič, 5. g („Potoček", OŠ Kočevje) ceste pa ne bi smeli pozabiti na vasi, ki težijo v to smer. Od Ručetne vasi do Semiča je treba računati z dvema avtobusnima postajališčema; krajevni avtobus bi pobiral delavce bodisi za Črnomelj ali Semič. Zato predlagam, naj cesto speljejo mimo Starihovega vrha in naprej proti severu, tako da bi tekla med Vavpčjo vago in Trato. Cesta Ručetna vas-Starihov vrh-Semič bi bila speljana po manj rodovitnili krajih, medtem ko bi že zaznamovana stekla mimo dobrih vinogradov in rodovitnih njiv. S predlagano rešitvijo bi pridobile tudi večje vasi, npr. Nestoplja vas in Lipovec, rešili pa bi tudi problem prometne povezave z odmaknjenimi kraji na jugu semiške KS. , ^ ALOJZ SLŠTARŠIC Semič NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Kaj pa ti veš, poba! v Dolenjskem listu sem prebral „Portret tega tedna" in sklenil, da napišem nekaj besed. Sprašujem tovariša iz portreta z njegovimi lastnimi besedami. Ja, kaj pa ti veš poba, ko si zapustil domovino in šel garat v tujino? Zapustil si domovino, kije bila bolj potrebna delovne moči kot tujina. Ja, kaj pa ti veš, poba, kaj se je pri nas spremenUo! Ti je kaj znano, poba, da smo se mi izčrpali za nase otroke in našo lepšo bodočnost? Ja", kaj pa ti veš, -poba, koliko traktoqev orje in dela, ah nam ni bilo treba prestati hudičevih let? Ponosni smo, da smo ostalf na svoji domači zemlji, čeprav izčrpani Toda pogumno smo jo orah, sejali in rodila nam je! Ne samo sadove zemlje, tudi naraščaj, dober, zdrav naraščaj. Ti se boš zgaran vrnil domov. Svoje moči si pustil v tujini AH veš to, poba? Ko boš tu v miru obdeloval zemljo, ki te je čakala, boš morda večkrat pomislit, zakaj si jo zapustil. Takrat se spomni besed: Ja, kaj pa ti veš, poba? T. S., Sevnica Prekrasen je pogled na cvetoči kaktus. Žal je ta lepota zelo kratkotrajna, morda pa je prav zaradi tega še toliko bolj vredna občudovanja. Trnjeva lepotica je zacvetela na balkonu Perpeijeve hi|e v Mirni peči. (Foto: Polde Pungerčar) Zadnje srečanje z Majcnom Naš bralec opisuje svoje zadnje srečanje z narodnim herojem v Dolenjskem listu sem prebral zapis o Milanu Majcnu. Ob branju sem se živo spomnil svojega zadnjega srečanja z njim. Kot finančni uslužbenec v stari Jugoslaviji sem delal na območju Mokronoga, kamor jc sodil tudi Šen^anž. Tako sem kmalu spoznal tudi Majcnovo družino. Ko so me premestili v Trebnje, sem izgubil stik z njo. Koje nastopila druga svetovna vojna, sem moral s\'ojo službo še opravljati In tako sem sredijulija 1941 v jutranjih urah na službeni poti pešačil proti Volčjim njivam. Na }X)ti sem tisti ilan srečaNtalijan-sko vojaško patruljo, kije šla proti Mirni. Sanjo nekaj sto metrov kasneje pa sem naletel na Milana Majcna in na tovariša Mevžija. Kot znanca sva se z Milanom spustila v {»govor. Povedal sem mu o italijanski patru^l Potem sva se pogovaijala o težavah, v katere sta zabredla naš narod in domovina. Milan je izražal trdno voljo in misel, da bo .domovina kmalu svobodna. Segla sva si v roke ter odšla vsak v svojo smer. Čez nekaj trenutkov sva se oba istočasno ozrla in si še po-slednjič pomahala z roko. Nekaj mesecev kasneje sem zvedel, da sem zadnjič v življenju segel Milanu v roko. V noči na 29. oktober je Milan v hudi borbi z okupalo ije m padel. Tega dogodka se mnogokrat spominjam, zato lahko pritrdim piscu članka o Milanu Majchu: Spomin živi! ANTON KOZOGLAV HVALA, TOVARIŠ IVAN! Spoštovano uredništvo! Sporočam Vam, da se v začetku februarja za stalno vrnem domov, in tako se odpovedujem tudi Dolenjskemu listu. Najlepša hvala zanj, saj ste mi ga pošiljali šest let in sem bil zmeraj zek) zadovoljen zuiiaj, saj sem ga dobil vedno že v soboto. Tako mi je Dolenjski list krajšal nedelje. Sporočam vam, da naročnino za leto 1974 poračunam Teto s v februaiju, prav tako tudi za januar 1975, to prav zanesljivo! Nočem vam delati preglavic, da ne bi plačal. Vidimo se februarja letos, morda 11., 12. ali 13. v mesecu. Tovariško vas še enkrat pozdravlja zdomec IVAN NUNCIC Geradstetten ZR Nemčija V___> DOLENJSKI LIST ^^^^BsssaiEa POLENJSKlLISTl 5 SUVNOSTNI KONCERT ob jubileju Dolenjskega lista bo mednarodno priznane kvalitete V sredo, 12. februarja, bodo peli v Novem mestu Slovenski oktet, Vilma Bukovec, Ladko Korošec in Rudolf Franci • »Večer pesmi in opernih arij« namenja Dolenjski list 3Q.obletnici osvoboditve, kulturnemu prazniku slovenskega naroda in »srebrnem jubileju« pokrajinskega glasila SZDL Ni naključje, da bo slavnostni koncert, ki bo v sredo, 12. febru-aija zvečer, ob 25-letnici izhajanja Dolenjskega Usta, kar mednarodne kvalitete. Nastopili bodo Slovenci oktet iz Ljubljane ter trije prvaki Ijubljan^e Opere: Vilma Bukovčeva, Ladko Korošec in Rudolf Franci. Vsi nastopajoči želijo tudi s tem pokazati, da cenijo dolgoletna poštena prizadevanja dolenjskega glasila, ki je vselej izkazovalo veliko pozornost tudi kulturi in na svojih straneh spremljalo domače in svetovne uspehe njihovih siceršnjih glasbenih nastopov. SLOVENSKI OKTET je brez dvoma najbolj reprezentativen in hkrati najbolj popularen mali vokalni ansambel v Jugoslaviji. Dejansko je prav oktet s svojim repertoaijem in delom dokazal, da ni eno vrhunska kultura in drugo ljudska kultura; če je umetnost, potem je nujno vrhunska in hkrati ljudska. Zato je tudi Slovenski oktet vselej na svoji poti, bodisi da je nastopal v majhnih vaseh, v delovnih kolektivih in boln'Snicah ali pa v največjih koncertnih dvoranah, na diplomatskih sprejemih ali pred televizgskimi kamerami po širšem svetu, pel na enak način, pel z enakim zanosom in podoben repertoar. Ustanov^en je bil v sezoni 1950/51 v Ljub^ani na pobudo slovenskih izseljencev v Ameriki, ki so želeli, da bi jih obiskal z domačo pesmgo izbran, priročen pevski ansambel. Poteip-takem bo konec leta 1975 minilo že 25 let od prvih začetkov Slovenskega okteta in zato bodo pevci to obdobje še posebej slovesno proslavili. Med drugim bodo razen koncertov v Slove-ngi in turnej po vsej Jugoslaviji najbrž uresničili tudi dve svoji že davni želji; da ponesejo slovensko pesem še V Latinsko Ameriko in v daljno Avstralijo. Še prav poseben poudarek sezone pa bo seveda tudi v tem, da je sam predsednik Tito, ki mu je oktet neštetokrat pel, v načelu že prevzel pokroviteljstvo -nad jubilejem. Po oktetovem zgledu: že 80 podobnih ansamblov Oktet, kot že ime pove, sestavlja osem pevcev; dva prva tenoija, dva druga tenorja, dva baritona in dva basa, ki pojejo „a cappella", to je brez diri- genta na odru. Vsak med pevci je posebej uglašen z ostalimi, je pa v bistvu vsak zase tudi solist. V sedanji postavi pojejo v oktetu; Jože Kores, Danilo Cedež, Božo Grošelj, Peter Ambrož, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Marijan Štefančič in Peter Čare. Umetniško vodstvo je poslej v rokah nekdanjega znanega dirigenta v Dubrovniku, zdaj dirigenta v Slovenski filharmongi v Ljubljani primorskega rojaka Antona Nanuta. Slovenski oktet je v duhu najbo^ših tradic^ slovenskega večglasnega zborovskega petja razvil to zvrst umetniScega izpovedovanja, ki je tipično slovensko, do najviše ravni in s svojim zgledom spodbudil tudi široko rast čez 80 podobnih ansamblov v Sloveniji. Medtem ko je zborovsko petje kmalu po vojni že jelo zamirati, je oktet sprožil val poslej množičnih pevskih taborov v Šentvidu pri Stični in praktično omogočil rojstvo zdaj že tradicionalnega festivala slovenskih oktetov v Šentjerneju. Pevci okteta so v svoji zakladnici nabrali že nekaj sto pesmi, ki jih sproti študirajo in z njimi nastopajo, vselej s profesionalno veščino, sicer pa na amaterski osnoVi. ' Repertoar Slovenskega okteta sestavijo predvsem skladbe starih renesančnih mojstrov, zlasti našega domačega Jakoba Gallusa-Petelina, ki se je rodil v začetku 16. stoletja najbrž nekje na Dolenjskem, pa drugih velikih svetovnih ^ladateljev, kot so Mozart, Bach, Čajkovski ali Dvorak, potem dela jugoslovanskih skladateljev, kot so Ma-šek, Ipavec, Gerbič, Prelovec, Ravnik, Kogoj, Srebotnjak, Krek, Simoniti itd., Mokranjac, Žganec, Berdovič, Karakljajič itd., zatem slovenske in jugoslovanske ljudske pesmi ter pesmi raznih narodov, še posebej pri- ljubljene ruske in črnske duhovne pesmi. Seveda pa so se naučili na svojih daljnih križarjenj ili tudi druge, npr. norveŠce ali celo japonske pesmi. Sloven-. ski oktet je bil že dvakrat v Ameriki, bilje v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in na Japonskem, da o Evropi sploh ne govorimo posebej. Posebno jih imajo radi na Norveškem, kjer so gostovali že sedemkrat. „Njihovo petje ima vrednote, ki smo jih včasih pripisovali samo poeziji... Njihov zbor je, kot da bi bili orkester," so zapisali nekoč navdušeni kritiki na Kitajskem. Nedavno pa so v ' nemškem Frankfurtu priznali podobno; „Slovenski oktet je dal pevsko lekcgo vsem podobnim moškim ansamblom." Sicer pa: zakaj ne bi prihodnjič kdaj citirali tudi kake ocene Dolenjskega lista? Desetletja stebri slovenske operne umetnosti Navajati podrobne umetniške vrline in dosedanje dosežke treh najbolj vidnih solistov Ijub^an-ske Opere: sopranistke Vilme Bukovčeve, tenorista Rudolfa Francla in basista Ladka Korošca, bi bilo najbrž odveč. Za vse tri lahko rečemo le to, da so že skoraj tri desetletja stebri slovenske operne umetnosti in da so za to dobili tudi najviša priznanja. Sopranistka VILMA BUKOVEC, povrhu vsega še doma iz " • ■» ,> >■> > L ^ k"* Slovenski oktet — priljubljen in znan doma in po svetu naše lepe Dolenjske, iz Trebnjega, je prvič nastopila kot Siebel v Gounodovem Faustu. Za vlogo Manon je po''rrinogih "uspeš-.nih vlogah v teku svoje umetniške kariere dobila Prešernovo nagrado. V zavesti tisočev in ti-sočev živi tudi kot dovršena oblikovalka vlog Mimi v Bohe-me, pa Marinke v Prodani nevesti ali veliki Thais. Bukovčeva je publiko vselej skušala vzgajati v spoznavanju tege operne literature, obenem pa se je sama vselej tudi rada posvečala ljudski pesmi. Tenorist RUDOLF FRANCL je postal s svojimi stvaritvami vegetno najbolj pri^ubljen operni pevec v yubljanski Operi po vojni. Od Wertheqa preko vseh likov železnega opernega LADKO KOROŠfiC je ne samo eden prvih basov v Jugoslaviji, ampak tudi nadvse popularen Ljubljančan, avtor knjige o svojih življenjskih modrostih in dobričina, kakršno je težko najti. Svoje gledališko udejstvo-vanje je začel pravzaprav na dramskih deskah. Kot operni pevec je bil posebej znan po svojih polnokivnih vlogah v komičnih operah ter komornih in velikih operah od Mozartovega Figara do Vaarlama Musorgske-ga in številnih drugih. Večkrat si ga je tudi beograjska Opera izposodila za svoja reprezentančna gostovanja po svetu, npr. z Don Kihotom v Španiji, in tudi sicer je Korošec pel že maloda-ne po vseh celinah, k^ub temu pa je vedno ostal zvest svoji matični gledališki hiši. V slavnostnem koncertu v Novem mestu bo operne soliste spremljal priznani pianist Andrej Jarc, besedno reditev povezovala » -i Ladko Korošec (risb® v aprilu 1968) ' , napovedovalka Ijub^a''^ levizne Milanka Bavco^ ^ BOGDAN : Vilma Bukovec: „Thais Rudolf Franci repertoarja je nenehno brusil svojo pevsko moč, svoj nežno možati glas in si pridobival simpatije občinstva. Dolgo časa, okrog sedem let, je pel tudi kot stalni član opere v nemškem Duesseldorfu. Sicer pa je z nekaterimi izmed svojih 80 opernih vlog gostoval celo na Japonskem. Večer pesmi in opernih arij J V sredo, 12. februaija, bo ob 19.30 v Domu kultur®^ vem mestu „Večer pesmi in opernih arij", ki ga namPfl) lenjski list ob 25-letnici nepretrganega izhajanja v P0^ 30. obletnice osvoboditve, kulturnemu prazniku slove11 naroda in svojemu jubileju. Nastopili bodo: Slovenski o prvaki ljubljanske Opere Vilma Bukovec, Ladko Ko10 Rudolf Franci ter pianist Andrej Jarc. Vstopnice po 25 dinarjev bodo naprodaj v Zavodu za turno dejavnost 10., 11. in 12. februaija od 8. do 12. 13. februaija popoldne bodo umetniki iz Ljubljane sporedom peli "za novomeško srednješolsko in delavsk0^ dino; zanjo bodo veljale enotne vstopnice po 2 dinarja^ Vstopnino obeh koncertov bomo izročili Posebni* Šmihelu, kateri poklanjajo umetniki tudi popoldansk1 1 cert za mladino. . t,id dolenjska Za celo knjigo doživetij Pred gasilskim domom v Brestanici stoji star, odslužen veteran na štirih kolesih. Zavore so mu odpovedale, zato ga ne registrirajo več. Burne čase ima za seboj. Voznik in dolgoletni gasilski poveljnik Mihael Žmavc do potankosti pozna njegovo zgodovino, zato mu ni vseeno, kakšna usoda ga čaka. Pa smo ie izposlovali, da so nam ga dovolili odpeljati v brestaniško mrtvašnico. Na pokopališču smo organizirali dostojen pogrebni sprevod in poskr- beli, da je bil neznani Ictalec pokopan na lepem kraju. Po osvoboditvi so prišli sem Američan! in odpeljali posmrtne ostanke nekdanjega pilota čez ocean. — Zvedel sem, da so ga sprva namenili za odpad. Toda tam bi zelo malo dobili zanj. Zdaj je na voljo drugim kupcem. Ogledujejo si ga kakor konja na sejmu. Ta bi rad kupil karoserijo za icokošnjak, drugi bi JO uporabil za počitniško hišico s klopmi vred, njegov prijatelj pa se je namenil vzeti kolesa za svoj voz. Kolikor kupcev, toliko želja, - zagrenjeno ugotavlja nekdanji poveljnik. — Vi ste si to najbrž drugače predstavljali. — Odkrito vam povem, da po mojem mnenju avto s takšno zgoao-vino ne sodi v prodajo. Rešil je mnogo človeških življenj in obvaroval pred ognjem veliko zasebnega in družbenega premoženja. Torej si je zaslužil, da ga ohranimo kot muzejski primerek za mlade rodove. — Kot dolgoletni gasilski poveljnik in kot voznik tega avta bi najbrž lahko obudil marsik^ spomin. — Res je. Celo knjigo bi lahko napisal. Bilo je 1943. leta, ko smo DOLENJSKI LIST dobili novi gasilski avto, izdelan v tovarni Daimler - Benz. Od takrat naprej imam nanj polno lepih in žalostnih spominov. POSKRBELI ZA AMERIŠKEGA PILOTA Na Jožefovo (19. marca) 1944 se je odigrala ena najhujših zračnih bitk nad našim okolišem. Zadeti sta padli na zemljo dve leteči trdnjavi, ena na Bohoiju in ena pri Senovem. Brestaniški gasilci smo z avtom pohiteli proti Senovemu. Tam smo že srečali nemške pohciste, ki so gnali dva ujeta člana ameriška letalske posadke. Oba sta se rešila s padalom. Na poti od S«novega proti Ravnam smo zagledali na drevesu mrtvega pilota. Bn je ves ožgan. Nemci so ga hoteli pokopati kar tam v hosti. Mladinci, slikani 1974. leta ob gasilskem avtomobilu v Brestanici. Od leve proti desni stojijo: Drago Lamper, Slavko Štelekar, Mirko Kosar, Valter Gornjak, Boris Ale^o, Željko Završnik, Dorči Želez-nik in Tonče Alegro. V srednji vrsti sedijo: Martin Butkovič, Mihael Kirhmaier, Rudi Zakonšek, poveljnik gasilskega društva Mihael Žmavc, Milan Turel, Vlado Sotošek, Franc Novak in Franc &rbec. V prvi vrsti spredaj pa sedita od leve proti desni Edi Pohle in Mišo Zmavc. resili municijo Ste bili zraven, ko je gorela čuvajnica v Rožnem? Da, bil sem tam s svojim avtom. To je res omembe vreden dogodek. Gasilci v Brestanici smo imeli dobre zveze s partizani in njihovimi kurirji. Za čuvajnico v Rožnem so nam natanko sporočili, kdaj jo nameravajo zažgati. Tisto noč sta me prišla klicat dva oborožena policaja in mi naročila, naj gremo takoj gasit v Rožno. Zaliteval sem, da bi šla zraven, pa nisem nič dosegel. Bila sta vsa preplašena. Ko smo prispeli v Rožno, je plamen že objemal gornji del čuvajnice. S pohlevnim curkom vode smo ublažili vročino, da sem lahko stopil v klet. Tam sem zagledal polno municije. Spravili smo jo v gasilski avto in jo srečno pripeljali v Brestanico. Do jutra sem jo pustil tam. Tedaj sem vzel v trgovini močno riževo vrečo m se s kolesom odpeljal do gasilskega doma. Municija je bila v pločevi-nastili škatlah in je tehtala več kot 50 kilometrov. Spravil sem jo v vrečo, jo naložil na kolo in šel peš ob težko natovoijenem kolesu. Potem se je zgodilo nekaj, česar v svojem življenju ne bom nikdar pozabil. Prispel sem do trgovine, kjer sem nameraval odložiti tovor v skladišče. Na pragu trgovine sta stala dva nemška oficirja, zagrizena hitlerjanca, ki sta prišla kupit cigarete. Dobro sta me poznala in vedela sta, da sem gasilski po.eljnik. Stanovala sta nasproti moje trgovine. »f# Najbrž sem se ju uS vreča z municijo mi )e * padla na tla. Močno je za. imel sem srečo, da se j Hauptman me je brž vpra j „Gospod Žmavc, notri? " Odgovoril sen1 n'^ ninaste spojke od gaS Oddati jim moram zf bomo dobili železne." ^ j0|{f zadovx>ljnq odgovoril: ,/■ •■as." J Nevarnost je bila nevarnim tovorom s6"1 ^ skladišče in si-" P°^.Uc{ificj Zvesti partizanski kurir ^g/ jo je še isti dan odne^' Presladolu. Od tam Pa ' nadaljevala pot na Boh01, / • o V t0"1 - Ali ste kdaj tudi z a ^ žali kaj za partizane? jjf Med vojno je Pr 1>\ soli, na Hrvaškem še y jr, nas. Hrvatje so radi " . tobak. Nekoč sem vzel1 ,^jo , vine sto kilogramov 80 ljai do Gerjevičevili v sem dobil pet kilogram0 i naše partizane. . tl - Se pri takih vožnF nemških straž? .J; - Naš gasilski avto f-srečo registrsko ozn''-e U5''.: „Pol". Zato me ni v f jaz pa sem vedno v°z uniformi. •j,/ (nadaljevanje Pn j St. 6 (1333) - 6. febnj« 6 Vlado Podgoršek •KULTURO DELAVCEM! prefe^n? • PODGORŠEK, Lltnrn K ^^^nega odbora e^upnosti v Brežicah: '^oditve {?T? obletnico osvo- •^'Jlturnih ^ ^ "rnih prireditev. Ta hip iih ker 'Natanko napovedati, izobSoS dokončno lejnoTe^r napovem ^3tero .®^!^®strov, na pihalno god-^osek^i , Slovencev iz ^e^l^a-Kontovela na Trža- 2a4™ ki naj bi jo »'« osvK^^"''" ff'desetlet- prosvetnih „ kulturno- V napove- PjonirskiTT ^^^io otroških, skih ^rr. mladinskih pev-lejnenm?'^' Posvečeno j^bi-vS^^'i^^oboditve. obletnice 7 H u Spomnili Srafsko ^dokumentarno foto- ^^diobširnn P^^irali pa so I Prestavitvii?°^^^°'P?^®^"° borcem^ spomenika pad-t Na41,'SJ,"°™ »kolje. P°^®duie akn" ^^Pnost na-^ kulture približanje ' la jo bo ''IT' ««nieevati ,/^2stavami!r^ ^ potujočimi iP vih po delovnih kolekti- ^ r X6 (il\* * ^®ga podrlifif^^ razpis posav-gledaliških slc?®^ odbora Zveze j^^ečanje eiedalF^u^^^^®"^® Del teh*? Po- Kaj načrtujemo, kaj uresničujemo Programi kulturnih skupnosti na Dolenjskem, v Posa\ju in Beli krajini omogočajo in pospešujejo opravljanje zlasti tistih vrst kulturne dejavnosti, ki približujejo kulturne vrednote čim večjemu krogu občanov in neposredno povezujejo življenje in delo delovnih ljudi s kulturnim ustvarjanjem in poustvaijanjem. Programi izhajajo iz potreb in interesov delovnih ljudi ter temeljijo na načrtni kulturni vzgoji mladine in odraslih. Ta naj povečuje kulturno zavest in omogoči vsem delovnim ljudem spremljati, doživljati in soustvarjati kulturne dobrine. Pri tem si bodo kulturne skupnosti prizadevale krepiti vpliv delovnih ljudi na izvajanje kulturne politike, zavedajoč se, da pravica odločanja delovnih ljudi o usmeritvi družbenih dejavnosti in njihov interes za razvoj kulture pomenita težnjo, da se v umetnosti in kulturi uveljavi socialistični humanizem. Pričujoči kratki zapisi hočejo govoriti predvsem o nekaterih vprašanjih, nekaterih nalogah in manifestacijah, ki jih v občinah načrtujejo letos. Eden od namenov tega kratkega „posnetka" stanja pa je bil ugotoviti, kako je kultura pripravljena na proslavljanje 30-letnice osvoboditve. '""^Kramarič *uetšndo°sdloka 1 b^Pp«S2ria ie v Cmo- 'zvrSUnega °d- I Je 1 f„i. nineva 30 u+ j*6 stv0' /v^aiia 194c ' odkar Drn. sN0s SnJ , 5 predsed-p glasih dneva ° • odlolc 0 za kult"1111 Franceta k°m"^naroda ptaznik *5,?° hkrati^itemo<,1°- Drn 1 narod p^zvali ves slo-ust>m "aJ ^ pridruži tem v in Dri n u°"prosvetnih in? Slnislu dpio s°deluje V W,uđ' lolu" Za R'V,e^Uco rnij0 vlJamo v čJL* T." februar reU,«aka'ert b0 ?ljUakade' "Osti p^ovi nanr^.pouda- bodo s kiii* osvetna kulturnimi pro- grami na prireditvah in z akcijami, 'usmerjenimi v kulturni razvoj, \4cljučena v praznovanje krajevnih praznikov. Razširiti nameravamo mrežo ljudskih knjižnic in bogatiti knjižne sklade. Ob 30-letnici osvoboditve bomo letos obnovili spomenik' oadlim in žrtvam na Gričku pri Crnom^u ter začeli z načrti za ureditev spominskega parka belokranjskih herpjev, v katerem bi radi v prihodnosti postavili doprsne kipe vseh belokranjskih herojev. Začenjamo tudi adaptacgo gradu Pobre^e, glasbena Šola in Glasbena ndadina pa bosta organizirali koncerte po krajevnih središčih s sporedom, ki bo z^emal glasbene stvaritve iz NOB. V sodelovanju z drugjfhi interesnimi skupnostmi bomo letos adaptirali še nekaj objektov, v katerih bodo imela prostor naša kulturna društva." 30 LET VRNITVE IZ IZGNANSTVA BRANKO PIRC, sekretar občinske konfi6renc6 SZDL v Krškem: „Osrednjo proslavo v počastitev 30-letnice osvoboditve pripravljamo za 7. junij v Brestanici. Združili jo bomo s slovesnostjo ob dnevu izgnancev. Letos mineva namreč trideset let, odkar so se posavski izgnanci vrnili na svoje domove. Predlagali, smo, da bi bila to medobčinska proslava, in obvestili o tem obe sosednji občini. Menim, da je zamisel za skupno slavje zanju sprejemljiva, saj bi tudi sicer morali obeležiti vrnitev nekdanjih izgnancev iz taborišč širom po Nemčiji. S skupno proslavo se bomo razen tega izognili prevelikim stroškom, kar je v skladu s prizadevanji po varčevanju. V brestaniškem gradu smo namenili še nekaj prostora za dopolnitev zbirke v muzeju izgnancev, ki naj bi bila s tem zaključena. V oktobru bo v Kostanjevici četrti bienale grafike jugoslovanskih pionirjev, ki je bil letos razpisan na temo Naši koraki v svobodo. Branko Pire Omenim naj še, da bomo imeli v naši občini kulturni teden s prikazom amaterskih dejavnosti delavskih prosvetnih društev. Program prireditev bo-. mo popestrili s slovenskim filmom Cvetje v jeseni in z gostovanjem poklicne gledališke skupine." PRVIČ „RAZGLEDI" Dušan Oražem, predsednik SIS za podro^e kulture občine Kočevje: ,J^aša kulturna skupnost bo tudi letos, kot je že v preteklih letih, financirala redne kulturne dejavnosti, kot so knjižnica, delavska godba, muzej, zgodovinski ^hiv in Zavod za spomeniško varstvo. Dušan Oražem Razen tega bo sofinansirala urejanje ŠeŠcovega doma, kjer bomo preuredili tudi lutkovno dvorano; raziskovanje ženito-vanjskih običajev na Kočevskem, kar bo opravil Narodo> pisni inštitut SAZU; nadaljevanje izkopavanj pri Željnskih jamah in razna predavanja delavske univerze za podeželje. Od 13. do 15. februarja bo v Kočevju srečanje mladih pevcev-solistov, ki ga bomo organizirali v sodelovanju z ZKPO Slovenije. Namen prireditve je odkrivati mlade pevce iz vse republike. Med letom bo več koncertov komorne glasbe v gimnazgski dvorani, več predstav Mladinskega ^edališča iz Ljubljane, Mestnega gledališča iz Ljubljane, v Likovnem salonu pa bo več razstav. Prireditve pripravljvvjo tudi domače kulturniške lupine: pevski zbor iz Stare cerkve, ženski pevski zbor (nonet) iz Željn oziroma Klinje vasi in še nekateri. Klub kulturnih delavcev pripravlja prvo izdajo ,JCočev-skih razgledov" za 8. februar. Ta revija naj bi v bodoče izhajala po 2-krat do 4-krat na leto. Prireditve v počastitev 30-letnice osvoboditve pa bodo predvidoma združene s praznikom krajevne skupnosti Kočevje, ki ga bomo praznovali letos prvič, posvečen pa bo prav 30-letnici osvoboditve Kočevja. V počastitev tega praznika se bo v času od 27. aprila do 9. maja ali celo od 15. aprila do 15. maja zvrstilo več razstav, koncertov, gledaliških predstav, lutkovnih predstav in drugih prireditev. Prireditve načrtuje poseben odbor, ki se tudi dogovarja z izvajalci." ZKPO IZ MRTVILA! V Metliki imajo letos predvidenih šest gledaliških predstav za odrasle in eno za mladino. Ob tem bodo imeli še tri koncerte in podpirali Glasbeno mladino Bele krajine. Pri organizaciji prireditev se opirajo na sindikate, prek katerih so že do zdaj pridobivali abonente za predstave. Da bi gledališče in druge kulturne dejavnosti še bolj približali delavcem, si bodo prizadevali, da bi podjetja odkupovala posamezne prireditve za svoje zaposlene. Ker podeželje nima primernih dvoran, bodo prireditve tudi letos večinoma v sami Metliki. „Od domačega amaterizma nimamo kaj pričakovati, ker je zadnja leta povsem zatonil. Tudi ZKPO, ki naj bi spodbujala, organizirala in povezovala amatersko dejavnost, je že dalj časa mrtva. Pri kulturni skupnosti smo sklenili, da vse to letos obudimo, da bi spet kot včasih delovale dramske skupine, pevski zbori, folklora, tamburaši. Če se bo to posrečilo postaviti na noge in utrditi, ob tem pa zagotoviti tudi obisk, ki je v tem času že porazno majhen, bo to po mojem mnenju najlepši prispevek za 30-letniGO osvoboditve, ki jo letos proslavljamo," meni Toni Gašperič, predsednik izvršnega odbora metliške kultume skupnosti. Velik uspeh pričakuje Gašperič v knjižničarstvu: občin^a knjižnica naj bi bila letos registrirana, dobila bo prostore v nekdanji Kometovi stavbi, nastavljena pa bo tudi redna knjižničarka, ki jo bodo dobili z javnim razpisom. Poleg tega bo muzej nadaljeval redno in razstavno dejavnost. Posebno pozornost nameravajo posvetiti kino podjetju, ki se že leta dolgo vzdržuje zgolj z vstrajno, značilno zanj pa je tudi, da ima same honorarne delavce. Gašperič pravi, da bi morali čimprej ustanoviti filmski svet, ki bi skrbel za izbor filmov. Toni Gašperič POTREBNI REZI? Novomeška kulturna skupnost ima v programu, sprejetem sredi januaija, zapisano, da je potrebno letos za kulturno dejavnost zagotoviti nekaj več kot 6 milijonov dinaijev. Ali je možno to vsoto tudi pričakovati? Če ni, pri katerih kulturnih zvrsteh bo potrebna črta, kaj bo ostalo neokrnjeno in kaj prikrajšano? Miroslav Vute, predsednik izvršnega odbora kultume skupnosti, prvvvi: „Zavzemamo se za to, naj bi kultura dobila letos vsaj 20 odstotkov denaija več, kot ga je .bilo s samoupravnim sporazumom zagotovljenega lani. Naj bo merilo samoupravni sporazum, je tudi stališče re- Eubliške kulturne skupnosti. ani smo v Novem mestu ^ sporazumu zbrali 4,450.000 din, letos pa naj bi bil znesek večji za 20 odstotkov, kar pomeni, da bi imeli v blagajni 5,350.000 din. Seveda pa s tem denarjem ne bi mogli v celoti. uresničiti programa, ki gaje nova skupščina soglasno izglasovala. Računamo, da bi morali dobiti vsaj 30 odstotkov več kot lani, da bi lahko krili potrebe in razvijali še nove dejavnosti oziroma zvrsti, kijih prej spričo proračunskih odnosov na tem področju ni bilo možno. Vse to pomeni, da bomo morali pridobiti še dodatna sredstva, kar bo nujno že zavoljo proslavljanja 30-letnice osvoboditve, pri čemer se pričakuje pomemben delež kulture." O krčenju programa trenutno v Novem mestu nihče ne razmišlja^ ker se zavedajo, da so v njem izkazane potrebe delovnih ljudi. Če pa bo že treba rezati, bo moral ta poseg sorazmerno vse prizadeti. Gre za razliko okoli 700.000 din, in če bo pri.,tem tudi ostalo, bo poseg neizbežen. uresničitev tega programa prispevala tudi naša kultuma skup^ nost, čeprav bo imela malo denarja. Nekateri že predlagajo, naj bi glavno breme financiranja prevzela telesno-kultuma skupnost, ki bo letos dobila precej več denarja kot kultuma skupnost. Naj povem, da se ne strinjam s tem, da bomo dobili za kulturo manj.". Miroslav Vute Sicer pa naj velja pozomost tudi prireditvam, ki jih načrtujejo letos v novomeški občini. Poleg poklicnih ustanov — študijske knjižnice, muzeja in zavoda* za kulturno dejavnost — pripravlja celo ogrlico najrazličnejših manifestacg Zveza kul-turnopro svetnih organizacg, ki je pod naslovom ,,30 let svobode" razpisala sodelovanje na 14 večjih priredit veh — od literarnih večerov, likovnih razstav, pevskih ih gledaliških srečanj do revij. POMEN FESTIVALA Andrej Tomšič, tajnik SIS za področje kulture občine Ribnica: •„V naši občini je znižana prispevna stopnja od lanskih 0,39 , odstotka na 0,29, kar pomeni, da ne bomo dobili za kultumo dejavnost potrebnih 850.000 din, ampak le okoli 550.000 din, medtem ko smo jih lani dobili 630.000 din in jih tudi porabili. Občina Ribnica je glede naMculturne objekte, če primerjamo s številom prebivalcev, na nezavidljivem 44. mestu v Sloveniji. Za posodabljanje knjižnic bomo letos namenili 50.000 din in prav toliko še republika. Naša knjižnica se bo ob dograditvi doma JLA preselila iz sedanjih prostorov pri delavski univerzi v novi dom. Denar bo nujno zagotoviti še za spomeniško varstvo, zgodovinski arhiv, ustanovitev ZKPO in ustanovitev kulturnega zavoda v Ribnici, ki bo zajemal muzej, lutkovne odre, prireditveno dejavnost, pevske zbore, knjižnico ter.likovne in dmge razstave. Ribniški festival bo imel letos predvidoma 8 prireditev. Te prireditve in razstave niso izključno le za Ribnico, pač pa bodo lahko tudi po ostalih krajih v občini. Program prireditev ob 30-let-nici osvoboditve še ni izdelan. Pri SZDL dela že več let posebna komisija, ki načrtuje in usklajuje proslave in druge prireditve. Njej je tudi naročeno, naj pripravi program letošnjih proslav v počastitev 30-letnice osvoboditve. Vemo le. da bo za Tone Koren ŠE PRI PROGRAMIH Novi izvršni odbor kulturne skupnosti v sevniški občini je imel doslej dvoje sej. Kot nam je povedal predsednik izvršnega odbora kultume skupnosti To-« ne Koren, so pred vsakršnimi akcijami izdelali srednjeročni "program razvoja kulture v občini, za, kar so za posamezna področja zadolžili kar člane odbora. Ugotovili so namreč, da le sprotno sestavljanje vsakoletnih programov ne vodi nikamor. „Iz poročila občinske Zveze kulturno-prosvetnih organizacg smo ugotovili, da so na ta način začeli delati tudi oni. Zopet se krepi spoznanje o pomenu amaterizma. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij predvideva zato izobraževanje vodij, dogovagajo se tudi o srečanju amaterdcŽi skupin v občini. Podporo želimo dati tudi lut-karstvu, predvideno aprilsko srečanje lutkovnih skupin Slovenije v Sevnici bi želeli obdržati še vnaprej. Glede samih proslav smo v ^vnici, v dogovoru s krajevno skupnostjo in z organizacijami SZDL," ocenjuje nove korake za kultumo politiko v občini Tone Koren. Nasploh se kulturi v občini obeta letos težavno leto. Po vrsti v preteklosti zastavljenih akcij, od gledališkega abonmaja do ustanovitve Zavoda za kulturo in zanimivih arheoloških izkopavanj, je pri usklajevanju finančnih potreb samoupravnih interesnih skupnosti predvideno letos za kulturo za 700 tisočakov manj denaija kot lani. Andrej Tomšič Jože Falkner KNJIGA O NOB Kot nam je dejal predsednik izvršnega odbora trebanjske kulturne skupnosti inž. Jože Falkner, je še prezgodaj govoriti o kultumih akcgah za počastitev 30. obletnice osvoboditve, saj še regijski dogovori o tem niso pri kraju. „Pomemben prispevek k tej veliki obletnici za našo občino bo izd^a nad 1.000 strani obsegajoče knjige ,Trebnje v NOB' izpod peresa Zorana Hudalesa. Knjiga je v tisku in je med drugim sad sodelovanja z občinskim odborom ZB, V času samega proslavljanja slovenskega kultumega praznika bo vrsta delovnih sestankov: organizacije Zveze kultumih organizacij nameravajo izvesti svoje konference. V tem času želimo ustanoviti prosvetno društvo v samem Trebnjem. Vrsta sekcij, od pevskega zbora, odra mladih do lutkarjev in drugih, že dela, nekaj bi jih bilo treba še ustanoviti. V poletju predvidevamo že običajni kulturni teden, Tfbor likovnih samorastni-kov pripravlja za letos razstavo del srbskili in slovenskih samo-rastnikov." VIDELA SEM TOVARIŠA TITA Ko sem bila še majhna, sem večkrat slišala ime Tito. Zelo me je zanimalo, kdo je to. Vprašala sem očeta, on pa mije povedal, da je to naš vodite^. Rekel je, da bi mu lahko rekli kar oče, tako je dober za nas. Nisem ga povsem razumela, a malo že. Zelo sem si želela videti našega voditelja od blizu. Nekega dne sem morala zjutraj po kruh. Ko sem tako čakala na vrsto, sem opazila, da se ob cesti zbirajo ljudje. Zanimalo me je, kaj se godi, zato sem tudi jaz stopila med gnečo. Vsi so strmeli na cesto, zato sem se zrinila čisto naprej, da bi videla, kaj je tako zanimivega. Naenkrat sem zaslišala zavijanje sirene, po cesti je drvel policijski motor. Kmalu nato se je izza ovinka prikazal lep, črn avto. Vsi so vzklikali; ,,Živel Tito!" Tito pa je mahal skozi odpiio okno. Šele sedaj sem spoznala, kaj sem čakala. Bila sem zelo presenečena. Ko so avtomobili zdrveli naprej, sem tekla domov povedat, kaj sem doživela. To je bU zame velik dan in nikoli ga ne bom pozabila, saj sem takrat prvič videla pravega tovariša Tita. Jana Vesel, 6. b („Krošnje", OS Ribnica) PROSLAVA Za dan pioniijev smo na naši šoli priredili proslavo in pionirsko konferenco. Najprej je zbor zapel nekaj pesmi, pa tudi učenci so deklamirali. Potem smo izvolili nov starešinski svet. Prestavniki posameznih krožkov, katere smo imeli v lanskem šolskem letu, so prebrali delovni načrt, ki so si ga zastavili ob začetku šolskega leta, in uspeh, ki so ga dosegli do konca. Tudi o načrtu v letošnjem šol. letu so nas obvestili. Na šoli je lani delovalo več krožkov, ker smo imeli več časa inje bilo ' več učiteljev, ki so vodili te krožke. Kljub temu se tudi letos zelo trudimo, da bi dosegli čim več. Marta lic, 7. b (,JCamenčki", OŠ Šmaijeta) MOJOCE Moj oče, moj oče v grobu že spi, že zdavnaj trohnijo njegove kosti. Dragi moj oče ne gleda me Več, oči so strohnele, ne vidijo več. Dobri moj oče ne boža me več, roke so strohnele, ne ču tijo več. Ljubi moj oče ne ljubi me več, srce je strohnelo, ne utripa nič več. Anica Ferenc, 6. c („Bele breze", OŠ Metlika) 8 DOLENJSKI i.IST (- - A PET SINOV ZA DOMOVINO V_J Še- kot otrok je mama preživela vojno. Veliko mi je o tem že pripovedovala. Prosila sem jo, naj mi pove še kaj. Ob spominu na strica in bratranca je začela: „Med vojno je imel stric nekaj čez šestdeset let. Bil je zelo razgledan, veliko je bral. Domačini so ga imeli za preroka. Svojim številnim sinovom je med pogovorom , večkrat napovedoval vojno in težke dni. Sinovi, polni brezskrbne mladosti, niso slutili, da se bodo očetove besede uresničile. Prišlo je leto 1941. Okupator je zasedel naše kraje in jih začel pustošiti. Med domačini je nastal odpor. Mladi fantje so v skupinah odhajali v partizane. Med prvimi je 1941 odšel v partizane tudi njegov sin France in še isto leto zgorel na Lazih. Spomladi 1942 so v partizane odšli še trije njegovi sinovi. Težko mu je bilo princu. Pted očmi so se mu kazale podobe mrtvih sinov. S hčerko in dvema sinovoma je nadaljeval delo na polju. Bil je vroč julijski dan. Mlatevje bila že pri kraju. Kmalu zatem, ko je sonce zatonilo za goro in se je pokazala krvavo rdeča zaija, so legli v posteljo, prej kot običajno. Čeprav utrujen, starec ni zatisnil očesa. Mish so mu uhajale k sinovom. Nenadoma je zaslišal ropot po vratih. V hišo je vdrla skupina oboroženih Italijanov. Skoraj gole in bose so surovo odgnali od doma, domačijo pa oropali in požgali. Na metliški postaji je eden izmed sinov skušal preoblečen v železniško uniformo pobegniti. Toda neki belogardist ga je prepoznal in ga izdal Italijanom. Na vlaku od Metlike do Črnomlja so ga zverinsko mučili in ga na črnomaljski postaji ubiU. Očeta in hčerko so odpeljali v internacijo, kjer sta prestala• vse grozote taborišča. Po desetih mesecih sta se izčrpana in onemogla vrnila na opustošeni dom. Mož je hrabro prenašal udarec za udarcem. Da je bilo trpljenje še hujše, je kmalu po vrnitvi iz internacije izvedel, da so sina Jožeta ujeU in ga v Ljubljani ubih kot talca. Osvoboditev je dočakal z enim sinom in hčerko. Skupno so začeli obnavljati domačijo. Zavest, da je dal pet sinov za domovino, mu je lajšala trpljenje. Dočakal je devetdeset let." Alenka Badovinac, 7. b (Bele breze, OŠ Metlika) SOVRAŽNIK V SLAMNI VASI ,3ilo je 1942, meseca junija. Proti Slamni vasi je prodirala motorizirana kolona Nemcev. V naši hiši je bila tiste dni partizanska bolnišnica. Zdravniki so bili v skrbeh za ranjence. Poklicali so vaščane, da so z vozovi odpeljali ranjence v bližnji gozd. Komaj so vozovi izginih za ovinkom, že so se prikazali Nemci. Vaščani so se poskrih v hiše in čakaH, kaj bo. Skrila sem se v klet. Zaslišala sem ro-potanje po hiši. Šla sem gledat, kaj je. Zagledala sem štiri Nemce, ki so stali pred sobo, v kateri so prej ležali ranjenci. V sobi je bilo več kupov slame, polite s krvjo. Oficir je pogledal v sobo skoz okno, toda na srečo ni ničesar. opazil. Kmalu so sovaražniki odšli. Oddahnila sem si. Čez nekaj dni so Nemci odšli iz Slamne vasi. S seboj so odpeljali nekaj vašča-nov." Tako rni je pravila moja stara mama o dogodku iz NOB. Anton Vi voda, 5. a (Bele Breze," OŠ Metlika) Zbral in uredil: Ivan Zoran rcši^SKIH /| VPRAŠANJA TISTIM, KI UBIJAJO V VIETNAMU Zakaj ste začeli vojno? Zakaj ubijate ceh otroke, ki niso ničesar krivi? Zakaj mučite ljudi, ki so nedolžni? Zakaj uničujete rodovitna polja, na katerih M bilo za vse Vietnamce dovolj kruha? Zakaj hočete za vsako ceno dobiti vietnamsko ozemlje? Kdo vam je ukazal pobijati nedolžne ljudi? Zakaj ne končate vojne? Franci Ramovš („fi'eproste besede", OŠ Šentrupertj MED^- liOB II«f I KAZEN Hura, že zvoni! Re<^ gredo po malico, drugip-postavljamo v vrsto ® . prerivamo. Ko redite!) upehani pritečejo, se^ mo še bolj prerivati, ^ malico čimprej dobili-tem pa večkrat P°l9e®V kriv pa ni nikoli n° . Ko malico dobimo, j° pojemo. Nato se gre® . kateri lovit, mirnejši p pogovarjajo. ^ Neki dan sem jaz , malico že pojedel. Mrs U odhiteti k prijateljem,^ se že lovili, tedaj pa spomnil, da sem p°p pisati nalogo. Ni 1111 s. t, več od rok, čeprav J lahka. Šele po dolgem ^ tako se je zdelo me®> ^ napisal nalogo. Zve# j, hitro spravil v^torbo,P., iz klopi ter se hotel vKfl v igro. Glej, smola * . sem stopil izza stola, j ^ zvonilo. Ves razočaran odkrevsal v klop. m Tako, dobil sem i no kazen. Če bi bil ^ * naredil doma, bi se> % moru lahko igral s tako pa sem moral de D«i*3 (poskusi", OSCgj MIHA NABIRA KOS^ Miha je šel v gozd p° ^ S seboj je vzel vrečo. Pre y je zagledal veliko sije, daje v njej debel Ko je hotel ježico Pob i začela premikati. Ves pr ™ je ugotovil, da je jež. Andreja Šušte$, (, .Prvi poganjki",,OŠ** J4'm M i MOJA POT V ŠOLO P ot me vodi čez polje in gozd, čez most in potok, tja do ceste ravne, ki me vodi do Šentjanža. Joško Jontez, 3. razred (?,Prvi koraki", OŠ Šentjanž) V_ ZAPUŠČEN VLAK Vsak dan stojiš na postaji — sam, v deževnem in sončnem vremenu. Tiho opazuješ ljudi in njihove mirne korake. Nihče te več ne pogleda, zanje si star, zarjavel vlak. A prišel bo dan, ko se bodo na tvojih umazanih, prašnih sedežih gnetli ljudje, ko boš lahko gledal nemirne gričke, temne gozdove, neskončne travnike in polja, Pred tabo ne bo več stala siva, puista postaja, ki si jo zvesto opazoval nešteto let. Znova boš zaživel in spremljal usode ljudi, njihove vesele in grde poglede, *spet boš vlak, kakršen si si želel biti nešteto let. A bo minilo . .. Morda boš dan, dva vozil ljudi v svet, dan, dva opazoval pokrajino ... Naglej se vseh teh lepot, naglej, kajti potem boš zopet nešteto let star, zaprašen vlak. Barbara Baj^o („Utrinki", OŠ Katja Novo VELA - St. 6 (1333) - e. POZDRAV V zbor smo stopili in zapeli, zdravi smo, mladi, veseli. Lica nam v soncu žare, pozdravljamo vas vse. Marija Škoda, 8. razred (,,Prvi koraki", OŠ Šentjanž) j kultura in izobraževanje v dolenjski galeriji j[ike in poezija _Otvoritev jutri zvečer fenis^ praznika bodo v Do- odit ob 18- uri •^teri ■■^^^avo, na 12 nlast ?^ ? ^ sli^mi in vensS predstavUa slo-Curk in . vic. o ? V"ko- dr. govoril ' '^tik i7 I. umetnostni vt^J^^jane. ' !°vali sode- ^ iz Novoteksa w aktiva '■ Pesmi treh ' PnpravUi recital Pesnikov - p slovenskih ' ^°"eta nagrajencev: ' ^olenjsh^oktet^v^®'? obogatil ; ""^^"stanovUve. ' ; ^®st?te5°kulw"^^ prireditev v po-i:®"« mestu v No- 'vf^^niaria hn petek, 14. ^terarno4lasbpn galeriji selb^ oh - • itev, na ^ Mojimi Hpii predstavili Riatelji.obl„n^°^®"Jf^i pesniki in mestu I!, t v amategerie ^ slikaijev orBani7ii-r i drugih prire- nasbvom 3(? , pod skupnim mesto svobode" ZKPO ob 10-letnici valvasorjeve knjižnice v krškem Knjižnici plaketo, bralcem značke Na jutrišnji proslavi bosta govorila pisatelj Jaro Štoviček in predsednik sveta Valvasorjeve knjižnice Slavko Smerdel - V vitrinah priložnostna razstava Iz izbora del Ivana Vajkarda Valvasorja £ v\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ v £ j Jože Cvelbar pozabljen? | \ -- ž r ' \ Osemdesetletnica rojstva - na dan sloven- \ skega kulturnega praznika Valvasorjeva knjižnica v Krškem bo proslavila jutri 10-!etnico obstoja. Na popoldanski slavnosti ob 17. uri v čitalnici bo o jubilantu najprej spregovoril pisatelj Jaro Štoviček, ki je tudi na ustanovni dan leta 1965 prvi zaželel knjižnici plodno delovanje in poslanstvo. Dejavnost te ustanove, ki šteje zdaj že nad 7.100 knjig in je lani 5732 obiskovalcem izposodila 10.813 del, bo zatem predstavil Slavko Smerdel, predsednik sveta Valvasorjeve knjižnice. Za uspešno delovanje bodo knjižnici jutri podelili Valvasorjevo plaketo, ki jo je za to priložnost izdelal akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček. Prav tako plaketo bo prejela tudi občinska skupščina Krško kot ustanoviteljica Valvasorjeve knjižnice. Okoli 30 bralcem, ki naketa z Valvasogevo podobo — [ffiznanje, ki bo podel^'eno Valvasoijevi knjižnici in občinski skupščini Kr^o. so se prvi vpisali med redne obiskovalce in vseh deset let j^anc CuaT^*1 * ® 0 jutri odnrfo^n^V^' *975 - Reprodukcija z razstave, ki Prta v Dolenjski galeriji. y£^ mk - glasil, ki in? je Jin na osnovni marljivo prihajali po knjige, bodo na tej slavnosti podelili jubilejne Valvasorjeve značke. Te značke bodo prav tako prejeli vsi, k[ so kar koli pomagali Valvasorjevi knjižnici in z njo sodelovali. Ta del proslave bosta zaključila recitala iz Valvasorjevih in Prešernovih del. Zvečer bo v domu Svobode za udeležence proslave Valvasorjeve knjižnice in za ostalo občinstvo večer opernih arij, na katerem bodo nastopili solisti Opere SNG iz Maribora. 02b0ltpredlagan za odlikovanje Občinsko vodstvo SZDL Kočevje je predlagalo republiški konferenci SZDL, da podeli odlikovanje ,,Zlata značka OF" Tonetu Ožboltu, piscu knjig „Dežela Petra Klepca" in „Šer-cerjeva bojna pot", medtem ko je pripravi za tisk tudi že tretjo knjigo o partizanskih tiskarnah na Kočevskem. Ta predlog utemeljujejo v Kočevju s tem, daje Ožboltovo delo pomembno ne le za Kočevsko, ampak za vso Slovenijo. Od zadnje vojne naprej De-lenjska in še posebej Novo mesto niti zdaleč nimata tistega pomena v slovenskem kulturno-umetniškem okviru, kot sta ga imela dolga desetletja in celo stoletja. Koliko je bilo zategadelj zamujenega tudi pri odkrivanju in preverjanju tistega, kar je bilo nekdaj prisotno kot (so) temey umetniške tvornosti na Slovenskem - o tem bo treba pisati na drugem mestu; in šele takrat bo mogoče docela utemeljene razpravljati tudi o pomenu, ki ga ima v okviru dolenjske (in slovenske!) literature Jože Cvelbar. dela je kot umetnostno zgodovinska zadeva sama zase manjšega pomena". In prav s tem se ne moremo strinjati! Kočevski razgledi Za 8. februar, slovenji kulturni praznik, bodo prvič izšli Kočevski razgledi. Objavljamo nekaj droJ)cev iz del, ki bodo v njih objavijena: Ze na vlaku sem, čimbo^ se je bližal Kočevju, slišal meni neznano , govorico — kočevščino, na poti proti mestu je je bilo še več. Zapuščeno sem se oziral po hišah z nemško-slovenskimi napisi ali pa drugimi -samo nemškimi ,,Sem v Nemčiji? " sem se spraševal. Toda trenutno sem-imel nujnejše opravke: najti si stanovanje in hrano. (Vekoslav Figar: Spominski zapisi iz predvojnih let) Skozi goste veje smrek se je prikradla jutranja zaija, nato sončna svetloba skozi mrežo iz vej, posgala je v še tako senčne kotičke. Rosne zelene smreke se svetgo, vrhovi blešče. Omamna luč dere iz višin in ustvarja sanjske silhuete. Zlat sončni prah je žalil drevesa. Veje se iskre od kapljic, ko da bi curljali samo bleščeči dragulji (Peter Vovk: V dolinici Jelenovega studenca) Gledala me je s prosečimi očmi, kakor da bi hotela nekaj povedati Meni pa so brnele po glavi, mi razbijale v sencih in pošastno lezle po vsem telesu polglasne besede sosedov: ,J4e bo dolgo, dneva ne pričaka." Slišala sem plešastega postaija: „To bo lepa smrt, samo zaspala bo." Marika je vzdigovala svoje težke, črne trepalnice in jih zopet spuščala, kakor da se trudi da ne bi zaspala. (Marija Sulman: Epilog neke mladosti) Hodil sem skozi sneženi metcž, kurirji so me podajali drug drugemu prihaja ruMLAD Šolah izdajajo literarni in novinarski krožki Ponekod so izdali šele prvo številko v tem šolskem letu, bolj marljivim pa je to že druga ali celo tretja številka. BADJUROV MEMORIAL - Cez nekaj tednov bo v ljubljanskem klubu poslancev drugo srečanje amaterskih filmskih ustvarjalcev s širšega ljubljanskega območja. Srečanje imenujejo, Memorial Metoda Badjure" po znanem mojstru filmske kamere, kije pred leti umrl. 50.-LETN1CA ZBORA EMIL ADAMiC - Učiteljski pevski zbor Emil Adamič je te dni proslavil 50-letnico dela. Imel je več jubilejnih koncertov po Sloveniji in enega v stari Gorici Spored je obsegal znana zborov^a dela iz slovenske glasbene literature. ZNATNO VEC PEVCEV -Odkar ima pevski zbor iz Stare cerkve vaje v kočevski gimnazijski dvorani se je število pevcev povečalo od 18 na 35. V zadnjem času skoraj ni vaje, na kateri se ne bi pridružil novinec. Pred kratkim so izvolili novo vodstvo in za predsedi nika Franca Merharja iz Kočevja. Kultura svojega vozička ne bo pomaknila za ped naprej, če bo vprežena sama in ji ne bo nihče pomagal. Na to opozarja pismo Borisa Savnika, sedanjega sekretarja novomeške kulturne skupnosti, naslovljeno na odgovorne predstavnike občinske skupščine, izvršnega sveta, SZDL, ZK, sindikata, ZSM in druge. Pismo podčrtuje, da bi morali reševati vprašanja kulture tako, kakor o tem govorijo sklepi in resolucije s kongresov ZK, SZDL, sindikata, ZM ter tudi skoraj štiri leta stari dogovor o kulturni akciji v Sloveniji, ki sta ga podpisala sindikat in SZDL. Ker ni skupne akcije, v kulturi ni takega napredka in uspehov, kot bi jih lahko dosegli. Zato predlaga Boris Savnik takojšen posvet vseh poklicanih in zainte- Izziv molku resiranih, na katerem bi sestavili akcijski program in se dogovorili, kdo in kako ga bo izvajal Kot pravilno meni Savnik, bi morah komisije za kulturno delo osnovati pri vseh občinskih političnih telesih, podobno, kot sta organizirani pri konferencah ZK in ZSM. Nadalje bi morali takoj oceniti dosedanje (ne)izvajanje dogovora o kulturni akciji, pretresti vsa ta vprašanja v osnovnih sindikalnih organizacijah in krajevnih organizacijah SZDL, še posebej pa proučiti stanje kulture v krajevnih skupnostih. Eden od smotrov naj bi bil, da bi kulturna društva ustanovili v vseh krajevnili skupnostih in šolah. J. JUST kot nujno pošto, dokler nisem našel kuriija, ki me je pripeljal do samega „Triglava". Ko sem se prikazal na vratni, meje tovariš Jokl veselo pozdravil in dejal: „Ravno prav, da si prišel. Zdaj nam boš lahko pripravil Prešernovo proslavo, ki bo jutri zvečer." (Maijan Tratar-Učo: Pesnik 2Wrav-Ijice med partizani). Cvelbar seje rodil 8. februarja V895 na Dolenji Prekopi blizu Kostanjevice; torej na dan, ko imamo Slovenci kulturni praznik. Osemdeset let je minilo od takrat (v študijski knjižnici Mirana Jarca ne bomo videli prigodne razstave o njegovem delu!? ) in ugotovimo lahko, da literarno in likovno ustvarjanje tega mladega umrlega umetnika (padel je poleti 1916 na Monte Cucco) še dandanes ni docela raziskano in objavljeno. Dobil je sicer nekaj deset vrstic v dveh izdajah Zgodovine slovenskega slovstva, kar potrjuje besede pokojnega Franceta Koblaija, urednika edine izdaje Cvelbaijevega Izbranega dela (Družba Sv. Mohorja, Celje 1938), da „ocena Cvelbar-jevega pesniškega in risarskega Tokrat ni na^ namen predstaviti in razčleniti pesniško tvornost Jožeta Cvelbaija; hočemo samo opozoriti nanj, ki je zapustil za dokajšnjo zbirko pesmi in črtic, iz katerih se kaže več kot navezanost na dolenjsko zemljo in njene ljudi; iz katerih veje osamljenost, nemir in tesnoba ob slutnji prezgodnje smrti. Nesporne literarne vrednosti je tudi njegov Dnevnik, pričevanje mladega po sili vojaka, ki hrepeni po sončni Dolenjski kjer bi lahko v miru pisal in slikal. Tokrat samo toliko ob jubileju Jožeta Cvelbarja, dolenjskega pesnika in slikarja, ki ga, žal, pozna tako malo ^udl D. RUSTJA Dvojni jubilej jerebovcev Novomeško DPD Dušan Jereb staro kot svoboda: trideset let Kronist je zapisal, da je imel novome^i pevski zbor ,J)ušan Jereb" svoj prvi nastop že prvi dan v svobodi — 10. maja 1945. Ta dan štejemo zdaj tudi za rojstni dan DPD Dušan Jereb. Upravni odbor društva je naredil 28. januaija okvirni načrt za proslavljanje tega dvojnega jubileja, ki se začenja februaija, končano pa bo v prvi polovici junija. Društvo bo zaloMo tudi jubUejno brošuro, v kateri bo popisano delovanje vseh Njegovih sedanjih sekcij: pev^ega zbora ,JDušan Jereb", Dolenjskega okteta, pevskega zbora Ruperč vrh, dramske skupine in salonskega orkestra. Brošura bo opremljena z originalnimi fotografijami in drugim dokumentarnim gradivom iz življenja sekcij. Proslavljanje je zamišljeno tako, da bodo sekcije priredile samostojne nastope v Novem mestu in okolišnih krajevnih središčih. Dolenjski oktet je v tem okviru že priredil koncert, 15. februarja bo pel v Dolenjskili Toplicah, ob koncu februarja v Straži, pozneje pa tudi v trebanjski in metUški občini. Večje Tudi duhovni kruh Krajevne skupnosti, ki tako uspešno rešujejo komunalna in druga vprašanja, store zelo malo ali sploh nič za kulturno življe- % nje občanov. Marsikje za tako ' dejavrujst nim^o usposob^enih ljudi. V Kočevju je krajevna skupnost izjema v dobrem pomenu besede. Vodstvo skrbi, da napredujejo vsa področja, od * gospodarstva do kulture. Pri tem je še posebno prizadeven sam predsednik Stane Otoničar. Zelo pomembno je, da je krajevna skupnost pripravljena sodelovati z mladino, s kulturnimi ustanovami in društvi ter da je povezana z družbenopolitičnimi organizacijami. Skratka: v kočevski kulturni skupnosti si vsi prizadevajo, da bi kulturno življenje še bolj zaživelo, kultura pa postala vsakdanji duhovni kruh slehernega delavca in občana. V.ILC število nastopov predvideva moški zbor „Dušan Jereb", ki pripravlja celovečemi koncert tudi SREČANJE ZAČETNIKOV v Gradišču v Slovenskili goricah, kjer sta živela in pisateljevala dr. Lojz Kraigher in Ivo Brnčič in kjer se je zadrževal tudi Ivan Cankar, bo 9. februapa tretje srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Na letošnji natečaj je .poslalo prispevke okoli 170 nepoklicnih besednih ustvarjalcev iz vseh krajev Slovenije. Komisija je iz več kot 400 prispevkov izbrala 10 najboljših, za katere bodo dobili avtorji priznanja In nagrade. skupaj s pobrateno „Grafiko" iz Ljubljane. Dramska sekcga bo v drugi polovici februarja uprizorila Ibsenove „Strahove", maja pa še noviteto novomeškega avtorja. Kako se bosta v praznovanje vključila pevski zbor Ruperč vrh in salonski orkester, bo znano kasneje. Zaključna prireditev bo v prvi polovici junija. Tedaj se bodo na dcupnem nastopu predstavile vse sekcge, od pevskih zborov do dram^e skupine. Scenarij za to prireditev je za zdaj še v obrisih. l.Z. Lebruaria 1975 Stran uredil: IVAN ZORAN KAJ POMENIJO ŠOLE NAŠEMU PODEŽELJU Pri osnovni šoli namreč ne gre samo za tehnična vprašanja, torej za to, ali bomo vozili učitelje ali učence v šolo, ki je središče šolskega okoliša, marveč za to, da je šola posebno na podeželju pri nas očitno ena izmed vitalnih funkcij v lokalni skupnosti. Tega se krajam do kraja zavedajo in oklepajo. Šola zanje ni le učilnica njihove dece, ampak je tudi kulturno jedro: tu so šolani ljudje, ki v krajevni skupnosti prispevajo svojo ustvarjalnost na številnih področjih (kulturno-prosvetno delo, telesna vzgoja, šport,glasbeno živ-ljenje, tehnična kultura itd.). Osnovna šola je torej nekakšna prvinska duhovna vrhnja gradnja v krajevni skupnosti, orga-? nizatorica, spodbudnica in ne nazadnje tudi ponos krajanov. Zato tudi glasovanja o samoprispevku za šole pri nas praviloma nikjer ne propadejo ... zato bo treba morebitne konflikte med zasnovami šolske mreže in interesi krajevnih skupnosti reševati še s tanjšim posluhom. France Forstnerič v Delu 28. januarja 1975, str. 8 OTOGOTNIH OTROCIH Razdražljiv otrok dcoraj gotovo živi v čustveno napetem \ okolju. Zaradi tega moramo — če hočemo najti vzrok za ^ otrokovo razdražljivost — najprej kritično analizirati čustve-\ no ozračje v družini, morebitne izvire napetosti v medseboj-^ nih odnosih, in se vprašati, kateri pojavi in vzroki v otroko-i vem okolju so lahko povzročitelji otrokovega konflikta z ^ okolico ... Razdražljivost lahko zmanjšamo le, če odstranimo kon-^ flikte med otrokom in njegovim okoljem. To nikakor ne po-\ meni, da moramo biti zaradi otrokove razdražljivosti do nje-^ ga popustljivi. Za strogimi zahtevami mora otrok čutiti našo ^ ljubezen in naklonjenost, ne pa suhoparno in hladno princi-^ pialnost. Zoran Jelene: Motnje in težave našega šolarja, str. 81-82 , £ \ 5 ! DOLENJSKI LIST 9 Kočevje: mladi si znajo pomagati Na posvet mladih v krajevni skupnosti prišlo le 5 predsednikov KS Najprej so spregovorili o vlogi KS v nasi socialistični samoupravni družbi. Rudi Orel je poudaril važno vlogo OO ZSMS v krajevni skup- Prejšnji teden je bil v sejni sobi OK ZK Kočevje posvet predsednikov osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih v občini Kočevje. Pogovaljali so se o načinu financiranja, ki ga je pripravilo predsedstvo konference mladih iz krajevnih skupnosti skupaj s predsedstvom OK ZSMS Kočevje. Sodelujmo Zveza socialistične mladine Jugoslavije že od nekdaj uspešno soaeluje z Jugoslovansko yudsko armado. Da bi sodelovanje v novomeški občini še okrepili, vabi komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Novo mesto vse tiste osnovne organizacije, ki imajo športne ekipe, k sodelovanju. Vojaki bi se radi pomerili z mladimi iz novomeške občine v rokometu, odbojki, nogometu, kegljanju, šahu, streljanju z zračno in malo-kalibrsko puško, v namiznem tenisu in drugih športnih disciplinah. Srečanja bi bila lahko vsako .nedeljo dopoldan. To sodelovanje z mladimi vojaki je pomembno zlasti sedaj, ko se tudi v JLA pripravljajo na ustanovitev dobre mladinske organizacije. In katere osnovne organizacije pridejo v po-štev? Vse! Iz osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, osnovnih in srednjih šolah. Tiste organizacije, ki nimajo športnih ekip, pa bi lahko z vojaki pripravile skupne kulturne in zabavne prireditve. Torej vse organizacije, ki bi rade sodelovale z JLA, se čimprej oglasite pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Novo mesto. A. B. Mladi in socialno delo Konec januaija se je prvič sestala komisija za socialno delo pri občin^i konferenci ZSMS Novo mesto. Predsednik komisije David Keber je člane seznanil z vlogo Zveze socialistične mladine na področju socialne politike in poudaril, da se morajo mladi v 'naši občini na tem področju precej bolj izkazati, kot so se pred leti. Nato so si člani zastavili okviren program nalog. Tako morajo takoj ugotoviti število socialno ogroženih v občini in poiskati možne rešitve, ugotoviti število invalidov, zbrati podatke o številu mladih alkoholikov, priskrbeti podatke o stanovanjski problematiki mladih družin, organizirati predavanja, zbiranje oblačil, pripraviti krvodajalske akcije. Vse te podatke morajo člani komisije zbrati do marca, ko bodo prešli v akcijo. Na sestanku so se pogovorili še o možnostih, da bi mladi iz novomeške občine začeli zbirati denar za gradnjo posebne osnovne šole. Z. J. iz bolj oddaljenili krajev zapostavljali. Prejšnji predsednik OK Ivan Oberstar je povedal, da so člani predsedstva obiskali vse osnovne organizacije in da jih niso zapostavljali. • ' Na mladinski posvet so povabili tudi 17 predsednikov krajevnih skupnosti Prišli so samo iz Drage, Fare, Starega Loga, Koprivnika in Dol^e vasi. Vseh pet je kritiziralo prejšnje vodstvo mladine, češ daje zapostavljalo podeželsko mladino. Ob koncu je predsednik konference mladih iz krajevne skupnosti Matija Jerebič poudaril, da bo z novo organiziranostjo ZSMS novo vodstvo OK in KMKS ter ostalih področnih konferenc vložilo vse napore, da se bodo mladi organizirali in vključili v delo krajevnih skupnosti Poudaril je, da morajo KS v svojih proračunih predvideti določeno vsoto za financiranje mladinskih osnovnih organizacij. sestanek knš Na sestanku Kluba novomeških študentov - udeležil se ga je tudi predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine Novo mesto Marjan Pavlin - so se pogovarjali o sodelovanju mladinske organizacge s študentskim klubom. Dogovorili so se, da bodo sodelovali na športnem, kulturnem in družabnem področju. Tako bodo študenti poslej sodelovali v vseh akcijah občinske konference ZSMS Novo mesto. Nato so pregledali še štipendijsko in kadrovsko politiko v novomeški občini in ugotovili, da bi se dalo na tem področju marsikaj popraviti. O biucovanju so ^spregovorili ob koncu. Kot že vrsto let poprej bodo tudi letos to študentsko srečanje pripravili izvoljeni člani odbora. T.F. nova osnovna organizacija zsms Konec januarja je imela osnovna organizacija ZSMS na Suhoiju ustanovni sestanek, na katerem so izvolili novo vodstvo. Mladi Suhoijani so na sestanku poudarili, da bo mladinsko delo pri njih poslej steklo popolnoma drugače kot pred leti Ker so v vodstvo izvolili sposobne mladince, bodo v kratkem začeli izpolnjevati zastavljeni delovni program. Mladi upajo, da jim tK) pri.delu in akcijah priskočila na pomoč tudi krajevna skupnost. —KAKO 2ivim0?- Prosti čas Jože Leban je predsednik aktiva mladili delavcev v ribniškem ITPP. Pravi da je glavni problem današnjega mladega človeka slabo organiziran prosti čas. Razen tega se današnja mb-dina niti ne zaveda prednosti organiziranega prostega časa. Tako mnogo mladih delavcev še vedno misli, da delajo le za prosti čas, za uživanje. To pa pomeni, da mladi s takim pojmovanjem ^mi sebe oropajo za prijeten občutek delovne ustvarjalnosti Jože - prijatelji ga kličejo Nino — pravi, da so si v njegovi delovni organizaciji mladi zastavili dober delovni program. Ta naj bi k delu pritegnil vse mlade delavce ali vsaj večino fantov in deklet. Zavedajo se, da je v Ribnici mlade težko pritegniti k delu, predvsem zato, ker je v občini še vedno veliko kmetij, ki terjajo precej dela. Tako so mladi v popoldanskih urah zaposleni mladinska organizacija pa spi In kako so si v ITPP zastavili delo? V kratkem bodo začeli izdajati interno glasilo. Z njegovo pomočjo bodo vse obvestili o nalogah, ki čakajo mladino. Tako bodo še te dni sestavili mladinsko delovno brigado. Ta bo okoli podjetji postavila ograjo. Kasneje bodo ustanovili nekaj športnih ekip in poskrbeli za rekreacijo vseh zaposlenih. S tem in z organizacijo predavanj bodo razbremenili sindikalno organizacijo. Ta se bo lahko posvetila važnejšemu delu. Nino upa, da bo delo mladih v podjetju v kratkem času vse stranjo zaživelo. J. Z. Zahtevaj, ko narediš' Mladi v Praprečah zgradili košarkarsko ----—Rl O današnji mladini slišimo marsikaj pikrega, le redkokdaj pohvalnega. Starejši vedo povedati, da so nekoč živeli popolnoma drugače, predvsem bolj pametno. O tem, ali je to res aU pa je bila mladost tudi nekoč norost, ki skače čez vodo tam, kjer je most, ta zapis ne bo razpravljal. Ptikazal bi rad le delo v majhni osnovni organizaciji ZSMS v Praprečah. Vas Prapreče je oddaljena približno sedem kilometrov od Novega mesta. Šteje le 20 mladincev in mh-dink in zato bi marsikdo mislil, da so se tudi tu mladi ljudje, kot pravijo nekateri, že „pogospodili", da jim gre po glavi le ples, zabava... Ni tako. Pred .dnevi, ko so njihovo osnovno organizacijo obiskali predstavniki občinske konference 2^MS iz Novega mesta, so se Praprečani odrezali Na predavanje, ki jim ga je pripravila komisija za socialna vprašanja pri OK ZSMS Novo mesto, so prišli skoraj vsi Po predavanju so nato vsi odšli za vas, kjer gradijo mladi košarkarsko igrišče. Veliko dela jim je vzejo, toda ob vseh težavah jim je le uspelo, da je igrišče že skoraj nared. Igrišče pa ni samo delo mladincev in mladink, tudi nekaj starejših vaščanov je pomagalo! Mladi so vanj vložili mnogo prostovoljnih ur, porabili precej klubskega denarja. Za vse to jim ni žal, želijo le, da bi jim na pomoč priskočila še krajevna ^up-nost, novomeški mladinci in morda pripadniki JLA. Vsi skupaj bi lahko za vasjo spomladi pok)žili celo asfalt. se bo Sami so v pogovoru po bodo začeli hvaliti ^ DO delo dokončano. j) organizacijam zamerijo pK da vedno le govorijo, ^ od sebe pa ne dajo Takoj ko se bo končal košarkarski te v novega igrišča, ^ ^5 Praprečanov lotila nove, zahtevnejše naloge. šentruper^= organizacij/^ mladih Vse kaže, da-^to mladinske organizacge ^ o tem kraju le zaživela. ^ sobot zapored se je jSa število mladih. Kot vseKaz^JJ na voljo tudi prostor ^ janje. Kot je povedalo razpravljalcev na tribuni, veijetno ne bo di z zemljiščem za nogo igrišče. ^ NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠAAl^ DANFS-Di§i(;usi;)A ic0nici2ftnih predlogih pOVECAKat naiclade LISTA Zadnje čase veliko govorimo in pišemo o onesnaževanju človekovega okolja, le malokdo pa se zaveda, da smo priče še drugačnega onesnaževanja. Govor je tokrat o onesnaževanju duha, o zastrupljanju dobrega okusa ali pa, bolje rečeno, o vceplja-nju neokusa. Namen naše akcije je bil, da pokažemo, kaj vse je v novomeških kioskih naprodaj; zlasti smo gledali, kakšno branje nam ponujajo. Začeli smo pri kiosku nasproti hotela Kandija. Čeprav je na okencu pisalo, da je proda-jalnica „radi" bolezni zaprta, je veliko pročelno steklo razkazovalo blišč in bedo tako imenovane zabavne literature. Zlasti bedo! Skozi okno so se bleščali naslovi: Pečina smrti, Srce koje beži. Zlatni kliker, Mrtvac koji hoda, Dr. romani, Revolveraši su čekali itd. Ostali časopisi in revije z resnejšo vsebino so bili v veliki manjšini, sramežljivo so se skrivali ob strani. Prav nič dmgačna podoba ni bila v izložbi Ljubljanskega dnevnika, le izbira je bila še večja, ker je pač večje tudi izložbeno okno. Skorajda ne bi bilo treba dodati, da je vsa ta „literatura" tudi vsebini primerno oblikovana. Že s prve strani zreta v bodočega bralca nasilje in omledna ljubezen. Starejša prodajalka v kiosku nasproti podružnice DBH nam je prijazno postregla s podatki, da ljudje od revij največ kupujejo Jano, kateri pa takoj slede Vikend ljubavni "romani, nekakšna Zlatna serija in stripi vseh vrst. Na tem žalostnem barometru okusa imajo zelo „ugodno" mesto tudi Dr. romani. „Naše razglede tudi dobimo, vendar ne gredo, ljudje ne kupujejo, ni povpraševanja,^' je povedala prodajalka. Vprašali smo jo, če je naprodaj katera od slovenskih revij Sodobnost, Problemi, Prostor in čas, pa je samo odmajala z glavo — tega pri nas ne dobimo. Kiosk je tako podoben kiosku, da ni obisk prodajaln tovrstne literature na novomeški avtobusni postaji povedal nič novega. Zanimivo je morda le to, da kiosk Dela ne dobiva Naših razgledov, čeprav jih izdaja, dobiva pa zagrebško revijo Oko! ,,Le dva ali tri izvode," je pripomnil prodajalec, vendar tudi ti obležijo na policah. Čeprav je bil namen naše akcije pokazati, kaj vse je v novomeških kioskili naprodaj za branje, pa ne moremo mimo tega, kaj prodajajo kioski v tako imenovani postranski dejavnosti: Cenene parfume, ob katerih bi tudi slon dobil živčni zlom, če bi jih povohal, obeske za ključe, s katerih vise razni psički in podobne maskote zvestobe, denarnice, obšite z „biseri", za katere je beseda kič kompliment, igralne karte, zelo pomembno vlogo pa imajo tudi tako imenovane „ljubavne razglednice". Plavolaska ali čmolaska, prepolna oblin, zre zvesto v oči svetlolasemu ali temnolasemu lepotcu v najboljšili letih. Ob njiju je avto ali pa ležita v travi. Popolna idila, obdati bi ju bilo treba samo še s predmeti, ki so paprbdaj v kioskili. Človek se včasih v obupu sprašuje, ali ne bi sploh kazalo odpraviti okus in ustoUčiti neokus. V zabavnem branju, oblikovanju predmetov za najbolj vsakdanjo rabo, morda celo v vedenju in miselnosti?' Je boj za okus v zabavnem in poljudnem branju podoben boju don Kihota z mlini na veter? Tega vprašanja bralcem najrazličnejših zlatih serij, zdravniških romanov in vikend Ijube-zenskili romanov skorajda ne moremo zastaviti, ker večinoma ne vedo, kdo je bil don Kihot, če pa že vedo, si mislijo, da je bil bržkone bedak, ker ni znal premagati tistih mlinov na veter. Nasilje, zavito v navidezni boj za pravico, vedno zmaguje v tej pogrošni „literaturi", ki ji niti več ne moremo reči pogrošna, ker je draga. Človeka zamika, da bi napisal, recimo, kavbojsko-detektiv- sko-ljube žensk i ^ rem bi se spopadli J jj' zmagovalci teh serij-neznansko sposobni bi se bržkone med sabo jjj potolkli, morebitne bi pokončali šarlatan toiji iz zdravniških roin ^ Očitno je to, edini način zoper duše v zabavnem branju, ^pi Jugoslovanske založniške hiše se b^. nad tem zamisliti. ^ opravičila, kot je dej^^ družbenopolitični del nekdo izdaja nekultn^ ' dobil denar za n^hirnck l6"nnd-rint's^5f? •jfkte M?- I Doklej samo taka pročelja jugoslovanskih časopisnih kioskov? 10 DOLENJSKI UST Stran uredil: JANEZ PEZELJ Št: 6 (1333)- 6. lebrufl|i nosti in problem financiranja. Med drugim je dejal: „Ker je zaradi neurejenega načina financiranja osnovnih organizacij njihova dejavnost usmeijena na pridobivanje sredstev, je nujno, da se v KS na osnovi delovnih programov zagotovi finančna osnova za delo. Le tako se bodo osnovne organizacije ZSMS lahko posvetile važnejšemu delu." Nato so predsedniki osnovnih organizacij podali kratka poročila o dosedanjem delu in o bodočih nalogah. Skoraj vsi so omenili prostorske težave, saj večina osnovnih organizacij nima svojih prostorov. Sestajajo se predvsem v prostorih drugih družbenopolitičnih organizacij ali po gasilskih domovih. Dejstvo je, da si mladi kljub temu znajo pomagati Tako v Livoldu urejajo s pomočjo krajevne skupnosti in prostovoljnega gasilskega društva zapuščene prostore. Mnogi so občinski konferenci ZSMS Kočevje očitah, da so mlade Prvi šahisti Novega mesta Igralci Kočevja so trenutno na šestem mestu, lahko pa so še četrti M111! i I Kolo pred koncem v prvi slovenski šahovski ligi-zahod je praktično že vse znano. V predzadnjem kolu zahodne skupine je namreč Novo mesto v derbiju kola pa tudi lige premagalo moštvo ljubljanske Iskre. Zveza > ^ ™ aytomehanikov iz Kočevja je 25. januaija pripra- I^^KO fRik Udeležile so se ga ekipe SAP (Ljubljana), r^^Znodrtrk? 1™ (Kbče\je). Rezultati: ZŠAM Koče\je in RIKO 2971. Na sliki: kegljadi ' 2 »svojenim pokalom. (Foto; F. Brus) Talco so si novomeški šahisti zagotovili prvo mesto in odlično štartno osnovo za odločilni turnir za naslov slovenskega prvaka. Rezultat je zelo pomemben tudi zato, ker ga bodo upoštevali, ko se bosta najboljši moštvi lige pomerili s prvima iz vzhodne .skupine za naslov republiškega prvaka. Igralci Kočevja so tokrat gostovali v Postojni pri Nanosu. Zaigrali so tako, kot znajo, in doživeli prepričljivo in veliko zmago. Z njo so igralci Kočevja na lestvici napredovali le za eno mesto ^Izimskem prvenstvu nič novega |kipe tokrat z^ms^e8a rokometnega prvenstva Slovenije so "°lenjske ekf -6 Precei b°|jšo igro kot v začetku prvenstva. *°krat nrvpncf?6 ~~ ^j0 predvsem v nižjih skupinah - so tudi I P^enstvena srečanja dobro odigrale. lje - Donit 9:17 in Sodražica -Kočevje 11:16. ||a.P- VUdokniski8rauekiPa SmarJe" ' igralci Šm rokometni ligi so 4° slab^ pa Zel° dobri- nfkoli-f';Jkira2umljfvo sl1J^V tej sk"Pini.To kočf\EŠ5N nastop ✓ OCEVSKIH STRELCEV I? SielodvUŠ^H InValid u Kočev" J^ešniH na«r> njem času precei I ?e 'alilco z dohH°V; Razen kegljačev M0 tudi strelci t"?,1 rezu'tati pohvali-?Slnt0pili kratkim / so 'je v Laškem u ei° Pastvu Afe?V\eU Šesto m 6kipami z. fajdiga " vse tovarne k^Un Za strelišče169npred" J? je bilo seveS® 620 tlsočakov, S0' koMe 1 or8ani videti n~» strelska > opravljen Sedaj zemeljska t0Sj°ieUea oS7Za StrClce' šet k Pre"' s*1 strnili vseh s f1 J^eli' če 2^ , stxeiCi na t i ', Delali so Zerv^-k eno'te ("> 22« l '" eradnje pS;,pri nadalie- S?2a,el«nKa oMin''a Sr„plrana!oJf„„"ltu'0. ki sicer Pi"uje. Na nilca ni na 2a tr, Sm° Poslali V Pom tako ra7trvencrja in sod kerSlnitežavSnidejavno- 2a uvoz "Sav,a orožja, zračnih pušk." A. 2. H IH'HtSTsnM in bolj izkušene. Rezultat: Alples-Šmarje-Sap 15:9 in Šmarje-Sap -Mokerc 9:20. V ženski skupini B i^ajo tudi Novomeščanke. V zadnjih tekmah 'so dobro zaigrale in obe tekmi dobile. Rezultat: Krka - Šešir ll:9v Radeče - Krka 10:12. V najmočnejši skupini igrajo le rokometaši Dobove. V nedeljo so se pomerili z ekipo Slovenjgradca in tekmo izgubili s 17:19, s Pirančani pa so igrali neodločeno - 14:14. Med najboljšimi republiškimi ekipami igrajo še najboljši mladinci. Zanje nastopa tudi Sevničan Sumej. V skupini C, v kateri nastopajo predvsem ekipe iz dolenjske in gorenjske rokometne lige, tokrat ni bilo večjih presenečenj. Tudi v tekmah v tej skupini se pozna, da so se ekipe že začele pripravljati na prvenstvo, zato so bila srečanja že precej kvalitetnejša kot pred 14 dnevi. Kandidata ja prvo mesto sta moštvi Krmelja in Jesenic. Krmelj-čani so se v vseh tekmah izkazali, zmagali pa so tudi v najpomembnejšem srečanju z Jesenicami. Rezultati: Donit - Jesenice 8:12, Krmelj - Semič 18:5, Višnja gora -Sodražica 13:6, Kočevje - Grosuplje 20:11, Jesenice - Krmelj 10:11, Semič - Višnja gora 11:13, Grosup- RIBNICA - Tekmovalni odbor dolenjske rokometne lige je poročil, da se bo tekmovanje n^aljevab 30. marca. Predsednik tekmovalne komisije Franc Levstek je povedal, da so se za ta datum odločili zaradi velikega števila prijavljenih ekip. Letos bo v dolenjski rokometni ligi nastopilo 14 ekip. (M. G.) atletika Papič 160 cm Atleti, atletinje in atletski delavci na osnovni šoli Grm v Novem mestu so zelo delavni. Razen rednih treningov pripravljajo tudi prijateljsl^ srečanja. Tako so se pred kratkim pomerili z izbrano vrsto novomeške gimnazije. Omeniti moramo, da so za to vrsto nastopale v glavnem dijakinje, ki so končale osnovno šolo na Grmu in so se začele z atletiko ukvarjati prav na tej šolL Tako je srečanje postreglo z lepimi boji in odličnimi rezultati. Nedvomno je najboljši rezultat dosegla pbnirka Margita Papič. V odličnem stilu je preskočila kar 160 centimetrov. Razen Margitinega skoka smo lahko vkleli še nekaj lepih skokov, atletinje pa so se izkazale tudi v tekih in metili. Prav gotovo je, da ima osnovna šola na Grmu najboljše atlete in atletinje med pionirji v vsej republiki Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na te-lesnokultume delavce, ki na tej šoli z vsem srcem delajo z mladimi. • Rezultati: 20 m: 1. Zaletelj 3,3, 2. M. Bele 3,6 (obeGrm); 400 m: 1. Papež (Grm) 69,3, 2. Močan (Gimnazija) 72,4;dayava: l.Tovšak (Gim.) 487 cm, 2. Rajer (Grm) 450 cm; višina: 1. Papič (Grm) 160 cm, 2. Pečavar (Grm) 150 cm; met medicinke (3 kg): 1. Valentič (Gim.) 9,58, 2. Progar (Grm) 8,90; troboj: 1. Brulc 133 točk, 2. Beg 109 točk (obe: Gimnazija), 3. Weiss 94, 4. Hribar 64 (obe Grm), štafeta 4 X 200 m: 1. Grm 2:17,4 2. Gimnazija 2:18,4; ekipno: 1. OS Grm 39 točk, 2. Gimnazga 34 točk. in so'sedaj na šestem. V zadnjem kolu bodo doma igrali s šahisti Lesc. Vsi pričakujejo, da jjh bodo premagali, z visoko zmago pa bi lahko osvojili četrto mesto ah celo tretje mesto. To je odvisno tudi od Novo-meščanov. Ti se bodo pomerili na Jesenicah, in če bodo močno zmagali, bi napravili uslugo tudi šahistom Kočevja. NOVO MESTO - ISKRA 5,5 : 4,5 Osterman - Barle remi. Praznik - Preinfalk 1:0, Sitar - Jelen 0:1, Petkovič - Steiner remi, Istenič -Papler 1:0, Škerlj - Petek remi, Praznik - Petek remi, Peterle - Po postavi je majhne rasti, odlikuje pa ga hiter tek. V nogometnem klubuv Kočevja nastopa že nekaj let in vedno igra enako dobro: nasprotnik ga težko ustavi, podaja odlično, njegovi streli so vedno točni. Kaj pravi o sebi Rudi Muller? Nogometaš Kočevja „Igrati sem začel pred 11 leti v mladinski vrsti Kočevja. Z rednimi treningi sem hitro napredoval in kmalu postal član prvega moštva Kočevja. Odkar nastopam, sem odigral veliko zanimivih tekem, najraje pa se spominjam prijateljskega srečanja z ekipo Delnic. Igrali smo neodločeno. Ker sem bil takrat izredno košarka Novoteks tokrat drugi Košarkarji ljubljanske Ježice vsako zimo pripravno manjši turnir, na katerega najraje povabijo dva močna kluba. Tokrat so se odločili za ekipi Tolmina in novomeScega Novoteksa. Novomeščani se na tekmovanje v republiki ligi pripravljajo že dalj časa. Ker bodo za moštvo letos nastopili predvsem mlaj S in še neiAušeni igralci, so turnir izkoristili predvsem za uigravanje mladih košarkaijev. V obeh'tekmah so Novomeščani dokazali, da imajo za sabo dober trening, marsikaj pa bodo morali še nadoknaditi. NOVOTEKS-JEZICA 78:86 I Ljubljančani so tokrat nastopil, močno okrepljeni. Zanje je nastopil Zaloker, ko^rkar ljubljanske Olim-pije. V izenačeni in zanimivi tekmi so bili boljši domači košarkarji. Ket so v prvi tekmi premagali vrsto gostov, so tako postali prvaki že tradicionalnega zimskega turnirja. TOLMIN-NOVOTEKS 74:84 Novomeščani so proti Tolminu zaigrali zek) dobro, predvsem v drugem polčasu, Z dobro obrambo in točnim napadom so razliko v koših stalno večali, tako da so ob koncu tekme prepričljivo zmagali in zavzeli drugo mesto. Za Novoteks so nastopili: Bajt, Besednjak, Janežič, Plantan, Seni-čar, P. Seničar, Pire, Cukut, Z. Kovačevič, Ivančič in Kopač. Ekipo sta vodila trener A. Petrič in J. Prijatelj. razpoložen, sem za svoje moštvo dosegel vse tri zadetke. Kako je z nogometom v našem mestu? Vsi opažamo, da je ta igra dosegla velik napredek, ker je delo v klubu organizirano, konkurenca med igralci pa precej bolj huda kot pred letL Zato smo vsi bolj marljivi, od takega dela pa lahko pričakujemo še lepše uspehe, kot smo jih doživeli do sedaj. V jesenskem delu tekmovanja v nogometni pod-zvezni ligi smo nabrali 9 točk. Prepričan sem, da bo v nada^e-vanju lige precej bolje in da bomo z igrami zadovoljili številni privržence nogometne igre. Vsi pričakujemo, da bomo ob koncu tekmovanja pristali na šestem mestu." In kaj pričakujeta treneija Kočevja Bejtovič in Komac? Z marljivim delom bo moštvo po njunem mnenju še napredovalo. Fantje so na treningih prizadevni in prav bi bilo, ko bi tako tudi nadaljevali. Le na ta način bodo spomladi z dobrimi igrami presenetili svoje navijače in gostujoče enajsterice. Z. FAJDIGA V___^ Jelen remi, Poredoš - Mahnič 0:1 in Pucelj - Štrtak 1:0. NANOS - KOČEVJE 2 ;8 Nikolič - Cimer 0:1, Slejko -Ivič 0:1, Štefančič - Mestek remi, Gospodarič — Zupančič 0:1, Bom-bač - Podkoritnik 0:1, Dekanj -Janež remi, Cergoj - Kirasič remi, Progar - Sega remi, Milavec - Ofak 0:1, L. Slejko - Mohar 0:1. Vrstni red: 1. Novo mesto 57,5, 2. Iskra 52,5, 3. Jesenice 42,5, 4. Lesce 40, 5. Borovnica 39,5, 6. Kočevje 39, 7. Stožice 37,5, 8. Koper 32,5, 9. Nanos 31 in 10. Borec 28 točk. ZGLEDNI PLANINCI Na rednem letnem občnem zboru Planinskega društva Lisca (Sevnica-Krško) minuli torek so podefili števUne značke članom, ki so se usposabljali v minulem letu. Mentorske značke je prejelo kar 7 planincev; Lojze Anzeljc, Ela Pavkovič, ljubo Motore, Milena Pompe, Bojan Žlender, Roman Novšak in Tatjana Filipič, planinski vodniki so postali Jože Udovč, Ferdo Androjna in Bojan Drnovšek. Zlate značke pioniija—planinca so dobili Jana in Marija Starič, Bojan Rau, Toni Flajs, srebrne značke pa Renata Sušin in Tone Barič. LJUBLJANA — Pred kratkim je Planinska zveza Slovenije izdala seznam planinskih postojank, ki so odprte tudi pozimL Med 84 postojankami so omenjeni tudi Dom na Gorjancih (Gospodična), Dom na Mirni gori in gostišče v Crmošnji-cah.(Z. J.) STARI TRG OB KOLPI - V povratnem pionirskem šahovskem dvoboju so šahisti Dragatuša tesno premagali vrstnike iz Starega trga z 0,5 proti 7,5. V dvoboju pionirk so bile precej boljše gostje, saj so zmagale kar 1:7. (K. K.) Stari trg: novo igrišče Pred kratkim je bilo v Starem trgu ustanovyeno TVD Parti-« zan. Pod njegovim vodstvom bodo delovde rokometna, namiznoteni^ in šahovi sekcija. Zaenkrat je najvažnejša naloga društva urediti rokometno igrišče in lastne prostore. Z igriščem ne bo večjih težav, ker bodo pri gj-adnji pomagali tudi osnovna šola in mladinci s prostovoljnim delom. Na ustanovnem sestanku so se pogovarjali še o obnovi manjše dvorane. V njej se bodo športniki zbirali na sestankih, pa tudi na trendih. Razen tega se bodo v njej srečevali člani družbenopolitičnih organizacij, prirejali bodo proslave itd. TTKS Črnomelj je že obljubila del sredstev, pričakujejo pa tudi pomoč kulturne skupnosti Črnomelj in KS Stari trg. v. KOBE nogomet Kočevje: skrbne priprave V kratkem prijateljske trening tekme Izredno ugodno vreme je omogočilo nogometašem Kočevja zelo zgodnje priprave za nadaljevanje nastopov v Ijub-yanski podzvezi v nogometni ligi. Pod vodstvom treneijev Bejtovič a in Komaca, dvakrat na teden vadijo naslednji nogometaši: Šalika, Struna, Kneževič, Bokan, Jerebičnik, Košorog, Ar ko, Merhar, Cilenšek, Jože in Franc Nekič, Dobrič, Kožic, Turk, Kovač, Briški, Kopač, Mue-ller, Bejtovič, Oražem, Osmak in RajšeL Po vadbi v dvorani pod vodstvom Dušana Cebina čaka nogometaše še trdo delo na igrišču. Da bi preizkusili moči pred -prvenstvenim startom, bodo odj^rali tudi nekaj prijateljskih srečanj, najprej z Ribnico. 13. in 20. febru^a pa se bodo srečali z vodečo ekipo republiške lige, z ljubljanskim Mercatoqem. Kasneje bodo v Kocevju gostovali nogome- ZMAGALPRAZNIK \ Na rednem mesečnem hitropotez-nem turniiju novomeškega šahov-skegakluba je tokrat zmagd Praznik. Nastopilo je 16 igralcev. Predstavili so se z dobrimi in izenačenimi igrami. Vrstni red: 1. Praznik 13,5; 2. Stokanovič 12, 3. do 4. Marko Picek in Poredoš 11,5. Skerlj 10, 6. i Avsec 8,5 točke idr. J. U. taši Ilirije, v prihodnjih dneh pa nameravajo nogometni delavci organizirati tudi seminar, na katerem naj bi znani trenerji in sodniki predavali o metodah treninga, taktiki ter pravilih sojenja. Z. FAJDIGA odbojka DOLENJSKO PRVENSTVO V ODBOJKI Pod pokroviteljstvom Do-lenj^ega lista bo občinska Zveza za telesno kulturo Novo mesto organizirala odprto dolenjsko prvenstvo v odbojki za mo^e in ženske. Za ženske bo prvenstvo v nedeljo, 23. februaija, s jsri-četkom ob 8. uri v telovadnici osnovne šole Grm, za mo3ce pa naslednjo nedeljo, 2. marca, s pričedcom ob 8. uri v telovadnici osnovne šole BrSin. Prijave je treba poslati na Občin^o zvezo za telesno kulturo. Novo mesto, Kidričev trg 2, do vkyu-čno 20. februaija. 5 Sedaj, ko imajo v Stopičah asfaltno rokometno igrišče, se bo rokomet še boy razmahnil. Nedvomno je, da bodo stopile pionirke ti^i v prihodnosti med najboyšimi v republiki. Razen dobrega igrišča imajo tudi odlično vodstvo. Na sliki: Stopičanke (v čmo-belih dresih) v obrambi. (Foto: Feliks Orel) Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST 11 rokomet v odločilni tekmi premagali vrsto Jesenic šah LICITACIJA! „NOVOTEKS" Novo mesto Foersterjeva 10 RAZPISUJE javno odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Osebni avtomobil MERCEDES - BENZ 280 S Leto izdelave 1969, prevoženih 430.000 km, v voznem stanju.. Izklicna cena: 72.300 din. 2. TAM — Furgon Leto izdelave 1969, prevoženih 290.000 km, v nevoznem stanju. Izklicna cena: 18.000 din. 3. Kombi IM V 1600 Leto izdelave 1970, prevoženih 263.000 km, v voznem stanju. Izklicna cena: 22.000 din. 4. KombilMV 1600 Leto izdelave 1970, prevoženih 252.000 km, v voznem stanju. Izklicna cena: 22.000 din. 5. Motor za IMV kombi Izklicna cena: 3.000 din Javna prodaja bo v torek, 11.2. 1975, ob 12. uri na dvorišču tovarne. Ogled osnovnih sredstev je možen dne 8. 2. od 7.—13. ure in na dan licitacije od 6.—11. ure. Ponudniki morajo pred javno licitacijo položiti 10-odstotno varščino izklicne cene avtomobilov. V ceno avtomobilov je vključen (poleitfrthl Itetf preti 20 teli) Dragocena dediščina PREŠERNOVA UMETNOST je dragocena dediščina, ki jo je poet iz Vrbe zapustil svojemu narodu, dragocena, večno živa. Preselila se je v tokove našega narodnega življenja, ga nasičevala in ga nasičuje. Njegov klic teptanemu narodu, da se dvigne, njegovo oznanjevanje svobode, lepšega življenja za domovino, se je bil razlegel po vsej tej naši prelepi zemlji, se razlegal vse močneje v srcih in dušah naprednih, svobodoljubnih slovenskih sinov in hčera in se razbobnel v veličasten glas, kije zapel iz src in grl naših borcev, ustvaijevalcev svobode, uresničevalcev davne Prešernove zamisli. PROMETNE NESREČE so tudi na naših cestah vse bolj pogoste. Temu ni vzrok samo povečani promet z motornimi vozili, slabo stanje cest in prometnih sredstev, pač pa tudi nedisciplina vseh vrst vozačev in pešcev. Podatki o prometnih nezgodah lani v novomeškem okraju nas nujno opozarjajo, da moramo vprašanju varnosti prometa posvetiti več pozornosti. Lani je bilo 54 prometnih nezgod, ki so terjale tudi dve človeški žrtvi, dva ubita konja, težko poškodovanih 7 ljudi. DRUGJE PO SVETU ne gledajo na praprot tako omalova-ževalno kakor pri nas. Pri nas je praprot plevel, ki je uposaben kvečjemu za steljo. V Franciji pa ljudje meljejo koreninice praproti in jih mažejo na kruh. PO PRAVICI povedano smo se v Šentjerneju ustanovitve DPM nekako bali. Toliko je že organizacij, sedaj pa še ena več, za delo pa vedno eni in isti ljudje. Toda pereči problemi šolskih otrok so bili tisti, ki so opozaijali, da je le treba nekaj storiti. Učiteljstvo se je lotilo dela. NAGRADE. Pri žrebanju za nagrade Dolenjskega lista bo žreb razdelil več nagrad, med drugim tudi: 18 kg masti, 1 voziček, 5 litrov olja, čokolado, 4 steklenice pelinkovca, 1 kombinežo, podstavek za sadje. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. februaija 1955) m mru mi BREZ VREDNOSTI! Okrožno sodišče v Parizu je obsodilo pogojno na štiri mesece zapora in brezpogojno plačilo denarne kazni 9000 frankov zakonca Reneja in Michelinc Gaucher, ki sta v nekem gledališču izvedla točko ,,live scx", to je spolni akt pred gledalci. Kazen je sodišče utemeljilo z dokazom, da je bila njuna ,,točka popolnoma brez umetniških vrednot" in zato „pravcati napad na estetiko". O nemoralnosti niti besedico! O NESRECAH - Statistični podatki, ki jih je objavila ,,Pravda", kažejo, da je bilo leta 1973 na moskovskili ulicah v prometnih nesrečah mrtvih 575 in ranjenili 5915 ljudi. V Londonu, ki ima približno enako število prebivalcev kot Moskva, je bilo istega leta mrtvih 697 ljudi. Tisto, kar Ruse najbolj skrbi, se skriva v naslednjem podatku: v Londonu je že več kot 2,400.000 avtomobilov, v Moskvi pa samo 160.000! ZANlC PRICA! - Ameriško vojaško sodišče je obsodilo 19-Ietne-ga mornaija Leona Louija na šest mesecev „nočnega" zapora („sedi" samo ponoči), ker je nekemu častniku vrgel v obraz orehovo torto. Mladenič se je izgovarjal, da se je samo šalil, toda nič ni pomagalo, celo to ne, daje pričal slavni kloven Soupy Saies, ki je izjavil, da je v svoji ću-tistični karieri dobil v obraz že 19.253 tort (če ne celo kar 19.255!). ZOPER POŽREŠNOST Poprečen Italijan poje na dan hrano s 3200 kalorijami, kar je za 35 odstotkov več od normalnih potreb. Zato sta ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za zdravstvo začela velik boj zoper italijansko „nacionalno razvedrilo" preobilno jedenje ali požrešnost. Za prvi kraj ,,napada" sta izbrala televizijo, kjer med oddajami prikazujejo debeluhe, ki se lakomno. mastijo s pečenkami in nato s spačenimi obrazi tožijo nad bolečinami v trebuhu. Prav jim je! KDAJ SE ZA LETIMO? Ameriški psiholog Irederick McGuire je poskušal najti povezavo med razvezo zakona in avtomobilskimi nesrečami. Ugotovil je. da tisti, ki so sc pred kratkim ločili, doživijo nesrečo dvakrat pogosteje kot tisti, ki so srečno poročeni ali sami. To je šc en dokaz več za tezo, da je od psihičnega stanja odvisna varnost vožnje. Učenjaki tudi ne opozarjajo k;u- tako v tri dni, da avtomobil ni primeren kraj za f>repir. DRAGE NOGE! Pada vrednost dolaija, funta! . . . zakaj ne pada vse? Tudi človeško telo z leti nenehno zgublja vrednost, toda izjemoma pa vendarle lahko obdrži visoko ceno. „Neuničljiva" sedemdesetletna Marlene Dietrich je najboljši dokaz za -to. Neka francoska zavarovalnica je pristala, da šc naprej zavaruje njene noge za okroglih sto milijonov frankov. Koliko so Marlenine noge resnično vredne, je seveda vprašanje zase! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. s knjigo se zbistri um (Razun dobrih) volitev v Slovencih ni menda bolj važne skrbi za obstanek in splošni napredek našega naroda, kakor vsakoletno nabiranje udov družbe sv. Mohorja. Kolikor več udov si nabere družba, toliko več čitateljev si pridobijo njene knjige, toliko več sadu potem obrodijo med narodom. Kolik dobiček ima posamezen ud iz družbenih knjig? Um se mu zbistri, duševni pogled razširi v marsikateri stvari, srce se mu navzame milejših čutov, mišljenje se mu povzdigne do vi^ih rečij, mate-ma beseda se mu bolj in bolj ornih, govorica omika, sploh vse narodno življenje se mu krep-keje obudi. Po Mohorjevi družbi se narod sčasoma vsestransko izobrazi ter si zemsko svoje žitje dokaj oblaži in olepša, pa si tudi tla položi za boljšo bodočnost. (Pri nas) v Ribniški dolini gospodari zima se svojo sneženo odejo, po svoji stari navadi. Radi tega, ker so pota slaba, ne morejo šolski otroci redno hoditi v šolo - Na želežni-čki progi možaki in mladeniči premetavajo nadležni sneg. Vsled tega si bodo nekateri lepe novce prislužili. No, pa tudi mraza bodo vžili. (I z vo z) prašičev. Koliko se proda z Dolenjskega prašičev na ptuje, kaže resnica, daje 12. t. m. samo eden Bavarec dal za kupljene prašiče na Dolenjskem 70 tisoč goldinarjev in vendar jih kupujejo trije. ,(Naše okrajne) ceste so silno zapuščene posebno letos, ko imamo toliko snega. Cesta iz Krškega je vsa zametena, zato promet ustavljen. Ni ga človeka, ki bi sneg razoral ali premetal. Veje dreves ob cesti visijo od snežne teže potlačene tako, da celo pešci ne morejo naprej razven z največjim naporom. Naj vendar-cestni odbor stori svojo dolžnost in na kakorše-nkoli način cesto prometu zopet odpre. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februvarja 1895) Velikih je samo 13 Jeziki vsega sveta • Prva je kitajščina Koliko jezikov človeštvo govori? Kateri jezik je najbolj razšiijen? Ali prihaja slovci. Potem ko so odšteli razna narečja in govor nekaterih datka: danes govorT človeštvo 2796 različnih jezikov. Od tega jih je samo 149 takih, da jih govori več kot milijon ljudi, ostali so predvsem ježki manjših plemen in maloštevilnih ljudstev. Res močno razširjenih velikih jezikov pa je samo 13. V novejšem času so jezikoslovci ugotovili vse močnejše uveljavljanje velikih svetovnih ježkov. Afirmirale so se predvsem angleščina, španščina in ruščina; le-ta postaja vse boty prevladujoč jezik na vzhodu. Svoj položaj pa izgublja francoščina, vendar kljub temu še vedno velja za svetovni jezik diplomacije. Prevladovalo je mišyenje, da svet obvladujejo jeziki belcev. Toda analiza, ki jo je izvedel Burnett Anderson,je pokazala, da ni tako. Ander-son je napravil razpredelnico jezikov, kijih govori več kot sto milijonov ljudi. Na prvo mesto je prišla kitajščina z 950 milijoni govorečih, sledi angleščina — 350 milijonov, ruščina — 206 milijonov, hindi 200 milijonov, španščina 192 milijonov, nemščina — 120 milijonov, bengal-ščina 108 milijonov, portugalščina - 107 milijonov, japonščina — 105 milijonov, arabščina — 104 milijonov govorečih. „Veselje gor, veselje dol! Ce me imaš res rad, potem me nikar ne meči v zrak in ne tresi me!" bi rekel otrok na sliki, ko bi znal govoriti. Nevarna ljubezen Ljubeče stresanje je za otroka nevarno Prav pogosto je videti, kako' starši ali pa njihovi znanci od samega veselja in radosti mečejo v zrak dojenčke, jih ljubeče premetavajo po rokah ali stresajo. Mnogokrat pa v trenutni jezi otroka močno stresajo za ramena. Tako početje ni prav nič ljubeče, ampak za otroka, mlajšega od dveh let, celo zelo ne-vamo, opozarja dr. John Caffey iz Pittsburgha. Stresanje lahko poškoduje otrokove možgane, lahko pa povzroči tudi njegovo smrt. Dojenčkova glava je sorazmerno težka, njegove vratne mišice pa šibke, zato dojenčkova glava pri „ljubečem" premetavanju opleta sem ter tja, kar lahko povzroči krvavenje iz žilic, ki o^rbujejo možgane, in tvorbo opne, ki zavira razvoj možganov. To opnico je sicer mogoče kirurško odstraniti, vendar je njeno ugptavljanje zelo težko. Caffey pravi, da je zaenkrat težko točno ugotoviti, koliko možganskih poškodb nastane zaradi takih iger z dojenčki. Opozarja pa na primer neke zasebne varuške, kateri sta dva dojenčka umrla zaradi pogostnega stre sanja. ,,Ni važno, če otrok pri teh igrah uživa! Nikoli ne stresajte otrok, premočno in še na misel naj vam ne pade, da bi ga morda krenili po glavi. Če to radi počnete, potem lahko pričakujete, da bo vaš otrok duševno zaostal!" resno svari zdravnik iz Pittsburgha. i Jajca in paketi Veliko ljudi še vedno verjame prerokovanju, pa naj napove usodo mjbolj črna Gganka z debelimi rdečimi ustnicami in velikimi uhani v ušesih ali pa navaden ne-bodigatreba iz ostankov črne kave. Kmetje dajo največ na stare kmečke pregovore, zlasti o vremenu in letini. Včasih je dovolj, da čb-vek reče: to in ono se bo podražilo, pa nekaj hipov zatem vsi drvijo v trgovino, da zapravijo poslednje novce. Drugič samo pogledaš v nebo, da bi kihnil, pa imajo vsi glave obrnjene navzgor, kot bi pričakovali čudež. Res je težko verjeti, da sredi zime (čeprav se letos še ni začela) svetnica Neža odpira na svoj praznik kuram zadnjo plat in začno pridno nesti jajca. Jajčka danes niso kdo ve kaj, vendar je prišh za vsako občutljivo in dragoceno stvar v pregovor: pazi kot na jajca! Kaj bi se menili le o jajcih! Kupimo jih lahko, vendar vsaka kura znese le po eno na dan. Danes ni dovolj, da sta dva rumenjaka, danes merimo količino v paketih. Vse merimo z njimi, le kokoši se niso navadile na to mero. Na žalost prilmjajo namesto jajc v paketih k mm druge reči, ki jih nismo vedno veseli. Tako dobimo paket novih cen, paket novih zakonov, vsak mesec paket računov in še kaj. Mar ne bi bilo bolje, ako bi vse skupaj dali v vreče? Poglejfe, paket se razveže, pa ga ni več mogoče sestaviti nazaj. S solno vrečo je pa drugače: v njej je toliko in toliko novih reči. Počasi odvezuješ vrvico in jemlješ iz nje, kolikor je potrebno. Ko je to opravljeno, hop, vrečo stisneš in jo zavežeš. Pa še nekaj je. V paketu je vse lepo skrito, naj bo lepo darilo ali stari pošvedrani čevlji. Zato vam svetujem vreče, vendar pazite, da ne boste v njih nosili jajc, ker boste brez kokodakanja postali rumeni. MARTIN KRPAN P'ejšnj,. križanke^ Življenju iz vulkaj Ali so vulkani zi P življenja Znanost še vedno likega vprašanja, kje,^ L« ko je iz mrtve materi] p živa. Mnogo je že bu0 domnev, med njirni p kih, ki so na meji čist® , je, pravega odgovora P. dno ni. Toda v zadnje . svet obšla novica, daj , skim znanstvenikom uSr kriti neposredni dokai: l kili nastanka osnovne , spojine, iz katere seje va materija. Sp otv®' » „v s® «»»i v \sat SI« I "sncV \S.O p'® ' Ve A dl potrošnja sukarka kobilica angl. 2.ime domaČe m.ime drevo in plod klavir dvoff jenje zahod > slovar velemestni raz bojnik nacrt > nar. heroj (ivo-ldia) nasilna tatvina luka v izraelu doba naša p| sateljic/^ lilka) ujna štip ivstavka edward hfath vranje pogan primorska jed žica zivu tekočina IML funt (libra) letopis RAKE V izdelki iz juhte zej/sova M blagovni ca ZMIKAVT z.ime arab. zrebec krilo rim. legije radij ober vladar berite ploščica nadav d l gr.otok d l r ''''''ii'''iii'i'i'iiiiiiiiii"i>ii>ii>iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim joginja noči ne joka več j ^ovce na bisere so zamenjali gojitelji - Onesnaženo morje grozi go- | — Jiteljem • Ali bodo biseri čez nekaj let samo še spomin? | »Mehišita strela« Tekila je vse bolj priljubljena pijača So v,^avnih časih, vi zia h zaliva Ago bogo- **- ZT^himcu n^e- mcsecna nn'~ • ia Je svetla~ Je videla .!n b°ginja noči Vencev aS7a\l0,čitev za' žal0sti i,, u ?J?kala Je 0(1 s°lze tekle e^lne' da so eih in ™ ? iP° božanskih li-šin v P" ale 12 nebeških vi-Ago So Na dnu zaliva le v bisere S° t sPremeni- veduje stara iano i prip0" ca. Japonska pravlji- Se je življenje rodilo* nem naravnem eien* znosni vročini vulkan Sovjetski znanstven* „Da!" Vsaka živa snov ^ aminokislinah, le-te m r-na sestavina cianovo ^ slina. Prav to pa 50 ^ znanstveniki - jV žrelu vulkana Alaid skih otokih. Po m*1 ;c kovnjaka za kozmol0^, Muhina so or8an nastale v oblakih vulIKj nov in pepela. Ko tekočo lavo, so na mične reakcije v PrlSfnfl^ neralov kot kataliz3 . stale so tako imeI1'??,! tične mase" organs^ za katere je značiln0'. j ces v njih ne zausta ,| nadaljuje. Ob stalne'-j, časnem viru energij6^: tvorbe vse bolj pop0,.^ skih molekul, ki ji'1 ^ tramo za pravzorec našnjih živih organiz^ Lev Muhin je Prej|$( so glavno vlogo v p a evoluciji odigrali vu^fl[ cesi v moiju in da la p čeno smatramo y'^Ij prvobitni izvor živ'r še m planetu. jj)> Na osrjovi podatkov, ki so ji'1 njih letih, dajejo soVl^j stveniki vse več pre ^ tezi o „lokalnem" tc ljenja; življenje naj j stalo na območjih nWivnncti „solz boginje noči", kot jih pesniško imenuje mit. Časi, ko so se lovci na bisere povsem brez priprav potapljaU 10 m pa tudi do 30 metrov globoko in nosili na povrge školjke bisernice, so že minili. Zdaj ni treba za bisere umirati. Že leta 1893 je Japonec Kokiči Mikimoto vzgojil prvi „umetni" biser. Školjki bisernici (Pinctada martensii) je vsadil tujek, okoli katerega je školjka izločala biserovino, dokler ni nastal nekdaj tako cenjeni biser. Industrija biserov se je po teli poskusih kmalu raz- ............. ^0 tudi to 9 feOjisce biserov propadlo zaradi onesnaženosti '""ililiiiiiilli mahnila. Veliko prednost pa je ves čas obdržala prav Japonska, ki sije z izvozom biserov nabirala devize. Tako kot naravni so tudi „umetni" biseri najrazličng-ših barv; od najbolj cenjene belo rožnate, rumenkasto bele, sive do zelenkaste. Barva bisera je odvisna od slanosti morja, količine mineralov in planktona. Še vedno pa je nerazjašnjeno vprašanje, kako školjka lahko istočasno „rodi" dva bisera povsem razUčnih barv. Vsi biseri tudi niso enakomerno okrogli. Pravilna oblika bisera je odvisna od tega, v katerem delu školjke se je biser - razvil. Zadnja leta pa gojitelji biserov opažajo neželen pojav. Vse težje je vzgojiti lepe bisere. Bisernice so postale „lene" in „neplodne". Vzrok temu je vse večja onesnaženost morja. Medtem ko so Japonci pred desetimi leti vzgojih 13 tisoč ton biserov, so lansko leto vzgojili samo še 74 ton. Če bo šlo tako naprej, potem že čez nekaj let ne bo več ne naravnih ne umetnih biserov. aktivnosti liiiUiiiiiiiiiiiiii, iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii v SREDNJEM VEKU E Pred leti je na ameriškem tržišču s slovita ruska vodka porinila v ozadje S do tedaj najbolj priljub^eno pgačo v e zahodnem svetu - viskL No, viski si S je pridobil ljubitelje v drugih deže- e lah (med njimi smo tudi Jugoslo- = vani), na ameriško tržišče pa vse s bolj prodira nova pijača, tekila, kiji e v žargonu pravijo „mehiška strela". S Medtem ko so leta 1972 v ZDA uvo- S zili 564.000 zabojev tekile, je lani s število uvoženih zabojev skočilo že S na 1,6 milijona, kar najbolj nazorno h '^aže, da se je zanimanje za močno 5 mehiško pijačo zelo povečalo. = Kaj je pravzaprav tekila? Prvi so e jo začeU izdelovati pripadniki nek- e daj močnega ljudstva Aztekov. Ko e so španski osvajalci porušili in uniči- e li azteško civilizacijo, so bili za teki- E lo bolj milostni. Prav radi so jo e „žlampali", tako daje pijača preži- E vela civilizacijo, v kateri je nastala. e Dolga leta je potem bila tekila pri- E ljubljena pijaca v Južni Ameriki, e zdaj pa je na poti, da osvoji še ostali e pivski svet. e Tekilo destilirajo iz fermentirane- E ga soka, ki ga pridobivajo iz stržena e kaktusa maguey. Sprva je bele e barve, z leti pa postaja vse bolj zlato e obarvana, obenem pa seji izbopuje e in plemeniti okus. Starejša ko je, e bolj jc cenjena in dragocena. s Posebnost je tudi način, kako je e treba tekilo piti. Ker je pijača zelo e močna in hitro vrže šc tako odpor- e nega pivca^jo pgejo v majhnih koli- E činah, zraven pa ližejo sol in sesajo s rezino limone. Za tiste, ki jim pijača e hitro zleze v glavo, pa je tekila pri- e merna kot razredčen koktajl. Meša- E jo jo z raznimi drugimi sokovi, la- E hko pa tudi z navadno vodo. Prav e gotovo pa je najbolj popularen e koktajl, ki ima grozljivo ime = ,31oody Maria" (Krvava Marija). Sestavljen je iz paradižnikovega soka in z nekaj tekile. 31. Bučna Dva visoka kupa " ^^jalj n°^n^d. Nja krvnik z rdečo kap^JSiaj n pri*orišče Skripajočem vozu Klaro cv dve ženščini v ra^ . ^ , eni izmed njiju? , f >1 ^ £ .obmiia „Mene so obs*/ r°Vn,ca! Kaj Klara k svoji sotrpin pati?" . j/ „Jaz pa sem!' je „Kaj ne poveš!" je debelo pogledala sopotnico Kla-ra. Z^abUa jo je za roko. „Potem pa stori, da bova muhi!" , „Tega pa jie znam!" je klavrno dejala ženska.. „Veš, jaz sem šele čarovnica prve stopnje. Samo na metli znam jahati." Wara je strmela vanjo, čarovnica prve stopnje pa je razlagala: „Saj ni nobena umetnost to jahanje! Na ročaj sedeš in rečeš: abra — kadabra, hokus — pokus, vya — vaja ven!" Kako si povečamo odpornost „Neveijetno!" je zmajevala z glavo Klara. „Ob priliki poizkusim!" Ni bilo časa učiti se šofiranja na metli v tem trenutku! Krepki krvnik je iztovoril naši čarovnici in pfivezal ju je na grmadi. Zažgal je dračje pod prvo in pristopil je h Klari, da še tu podkuri. .. Klara je z očmi begala po množici. Iskala je znani obraz — in uzrla ga je! Tam na levi je stal njen moži-ček z metlo v roki. Pravkar je po službeni dolžnosti očedil Glavni trg. V poznih zimskih mesecih in zgodnjih spomladanskih mesecih pade telesna odpornost, ki smo si jo pridobili poleti in jeseni. Prav zaradi tega se tudi prej prehladimo in prej zbolimo za katero od prehaldnih bolezni. Alije mogoče kaj storiti, da bi svojo odpornost povečali, da bi naše telo imelo več moči, da bi v teh mesecih ostali zdravi, oz. da bi prehladne bolezni bolje prenesli? Prav gotovo imamo sredstva, da to storimo. Vemo, da je. pomanjkanje vitaminov, beljakovin in rudninskih snovi v'teh mesecih tisto, ki povzroči, da naša odpornost pade. Torej si prav lahko pomagamo s pravilno prehrano, ki mora vsebovati vse te snovi. Le nekaj je, na to večkrat pozabimo. Najvažnejše odpornostne snovi najdemo v beljakovinski hrani. Beljakovine so v mesu vseh vrst, v črnem kruhu, v siru, v mleku, pa tudi v stročnicah. Vedeti je treba, da beljakovine niso samo gradbeni material našega telesa, ki je pretežno sestavljeno iz mesa, pač pa da jih vsebuje vsaka telesna celica in celo, da krožijo raztopljene v tekočem delu naše krvi, v plazmi. Prav celice in plazma pa so nosilci naše odpornosti, v plazmi so protitelesa, ki uničujejo napadalce našega organizma, ali drugače rečeno, naše povzročitelje bolezni, od bakterij in njihovih strupov pa do virusov. Iz beljakovin so sestavljene celice, ki krožijo s krvjo"; pravimo jim bele krvničke aU levkociti; ti povzročitelje bolezni enostavno požro. Imamo pa še druge obrambne celice v našem telesu, ki so prav tako narejene iz beljakovin. Pri pomanjkanju beljakovinske hrane ne more telo vsega tega obrambnega mehanizma obdržati v normalnem stanju, ki je pravzaprav stanje, pripravljeno za boj z bolezenskimi povzročitelji. Posledica je, da povzročitelji bolezni vdro v telo in da se boj razvije pozneje, na širšem območju, kar pomeni, da zbolimo. V tem primeru moramo našemu telesu pomagati od zunaj, z zdravili. Rudninske snovi, ki dvigajo odpornost organizma proti boleznim, so različne. Brez kalcija ne bo v redu prevodnost živčevja, strjevanje krvi in delovanje celic. Če nam manjka železo, potem rdeče krvničke v krvi ali eritrociti ne bodo dovolj obarvani in prejios kisika iz pljuč v celice bo pomanjkljiv, razvila se bo slabokrvnost. Pomanjkanje kalija, natrija in klora bo spet povzročilotežave z dihanjem, ozmotskim pritiskom v tkivih in sploh v telesu, pa tudi težave z želodcem. Če manjka fosfor, nastanejo težave pri presnovi hrane, posebno pri sestavi telesnih beljakovin. Od vitaminov pričakujemo pravilno delovanje telesa'"in normalno odpornost proti boleznim. Pomanjkanje C vitamina ali askorbinske kisline povzroča splošno utrujenost, ki je v teh mesecih prav pogosta, pa tudi bolečine v sklepih, oslabelost trdnosti kože in sluznic. Prav zato je vdor kužnih klic skozi sluznice tedaj lažji. Tudi zmanjšanje volje do dela, pomanjkanje apetita in revmatamu p6dobne bolečine gredo na račun pomanjkanja tega vitamina. Pomanjkanje vitaminov skupine B povzroči težave s presnovo, prevodnostjo živčevja, z delovanjem mišic, okvare na koži in podobno. Prav tako povzroči pomanjkanje vitamina A ali akseroftola okvare na koži in sluznicah ter utrujenost in oslabelost vida. Pomanjkanje vitamina D ali kalciferola pa povzroča rahitis, krče in slabo strjevanje krvL Če si torej hočemo povečati obrambno moč, potem moramo paziti na pravilno prehrano v teh mesecih. Privoščimo si vsak dan pol litra mleka, lahko samega, v kavi, v kakavu, v pudingu ali kako drugače; jejmo pretežno črn kruh in vsak dan vsaj nekaj mesa, sira in podobne beljakovinske hrane. Privoščimo si surovo maslo, korenček in sploh zelenjavo. Tudi solata, posebno radič in motovileč, nam bodo poma- • gali. Vsak dan pojejmo nekaj sadja ali popijmo kakšen sadni sok. Vse to nam bo dalo moč, pregnalo utrujenost in nas pripravilo na boj proti prehladnim boleznim, ki groze v tem obdobju. DR. BOZO OBLAK ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO Jenkova 1, ' razpisuje v skupnih službah naslednja vodilna delovna mesta: 1. POMOČNIKA DIREKTORJA, 2. VODJE RAČUNOVODSTVA 3. VODJE SPLOŠNEGA ODDELKA P ogoji: Pod 1. ekonomska ali pravna fakulteta in 10 let delovnih izkušenj v zdravstvenih organizacijah; Pod 2. višja ekonomsko-komercialna šola, I. stopnja eko-nomske fakultete in 5 let delovnih izkušenj ali srednja šola in izpit za računovodja in 15 let delovnih izkušenj; Pod 3. višja šola organizacijsko-kadrovske, pravne ali upravne smeri in 10 let delovnih izkušenj; Za vse se zahtevajo moralno-politične kvalitete ter organizacijske in strokovne sposobnosti. RAZGLAŠA prosta delovna mesta: 1. FAKTURISTA Pogoj: srednja šola (ekonomska ali gimnazija) in 2 leti delovnih izkušenj 2.SALDAK0NTISTA za določen delovni čas s polnim ali z najmanj polovico polnega delovnega časa Pogoj: srednja šola ali nepopolna srednja šola in večletne delovne izkušnje. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili v 15 dneh po tem razpisu. II DOLENJSKI LISTI (Ne)resnice z napako P°seja!i)p^ijgUdom S° posedali '^oijev) venec. ^ 'aV°rjeV *4t"JaH"5)danpleSniV ^SajoPSCSi0gl0" POTA IN STIt^ Pijai^^^iedostoienJ Dežurni poročajo PO STRELOVODU NAVZGOR - 29. januarja zvečer je neznanec vlomil v stanovanje Ane Popovič na Cesti herojev v Novem mestu. Med tem, ko lastnice ni bilo domaje nekdo splezal po strelovodu na balkon in tam vdrl balkonska vrata ter se splazil v stanovanje. V dnevni sobi je vse premetal in prevrnil, iščoč denarja, vendar ga ni našel. Vlomilec je nato odšel brez plena, stanovanje pa je zapustil tako, da je skočil skozi kuhinjsko okno. Moral je biti spreten, ker je bilo dokaj visoko. VLOM V ZIDANICO - Med 26. in 29. januaijem je bilo vlomljeno v zidanico Staneta Kresala v Malem Cerovcu. Skozi streho in strop je vlomilec prišel v poslopje in odnesel kar 300 litrov vina. NAPADAL GOSTE - 31. januarja zvečer so šen^ernejski miličniki pridržali do izbreznitve Franca Conto, ker je v gostilni Novak v Hrastju vinjen nadlegoval goste. VINJEN ZAHTEVAL SE - Komaj polnoletni Stanislav Jenič iz Re-gerče vasi je 1. februarja zvečer opit delal neted v gostilni Rotovž na novomeškem Glavnem trgu. Ker mu niso hoteli več postreči s pgačo, je prevračal stole in se prerekal zgosti. Miličniki pa so ga pridržali do iz-treznitve, čaka pa ga še sodnik za prekrške. GROB DO NATAKARICE - 1. februarja zvečer so imeli tudi črnomaljski miličniki opraviti z razgrajačem. V gostilni Skubic je Rafko Nišandžič iz Kanižarice razgrajal v vinjenem stanju in natakarici vrgel kozarec v glavo. Odpeljali so ga na hladno do iztreznitve, kasneje pa bo moral pred sodnika za prekrške. ZANESLO GA JE V TOVORNJAK 1. februarja okrog 13. ure je Jože Pavlin iz Krškega vozil tovornjak s prikolico proti Drnovemu in med potjo prehiteval vprego. 2e je bil mimo, ko je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avto Remigij Jerman iz Logatca. Ta je sicer zaviral, vendar ga je zaneslo najprej v tovornjak, od tam pa ga jc odbilo v jarek. Gmotna škoda znaša 2.000 din. ČELNO V AVTO 28. januarja zvečer je Alojz Ter-žan iz Brezovega vozil tovornjak med Brestanico in Blanco, na ravnem pa mu je naproti pripeljal po sredi ceste 35-letni mopedist Franc Mastnak iz Loke. Mopedist je čelno trčil v tovornjak in se tako hudo poškodoval, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Mladost pušča za rešetkami Ivan Najger iz Stare vasi bo zaradi tatvin in vlomov spet dve leti zaprt - Če ne najde denarja, je tudi kozarec kompota dober Komaj se je 20-Ietni Ivan Najger iz Stare vasi pri Bizeljskem vrnil s prisilnega dopusta na Golem otoku, že je zašel spet v kriminal. Namesto da bi iskal delo, je živel pri starših in hotel priti do denarja s krajo. Zaradi več kaznivih dejanj se je Najger pred kratkim zagovarjal pred novomeškim okrožnim sodiščem, kjer mu je senat pred predsedstvom Janeza Smo-leja prisodil dve leti zapora. Ugotovljeno je, da je fant 25. julija 1973 dopoldne v domači vasi izvabil Jurija Belaso od hiše, potem pa s kljukcem odprl njegovo stanovanje in stikal za denaijem. Ker tega ni bilo, je vzel žepni tranzistor in nož. Drugič je šel na lov za denaijem ponoči. V noči na 29. julij 1973 je v hotelu Cateške Toplice vzel v sobi iz zdravstvene knjižice 500 din, last Martina Rozmana. Oktobra je neki večer vlomil v domači vasi v zaprte prostore letne hišice Miro-ijuba Ogorevca, ker je domne- val, da ima ta malokalibrsko puško. Tudi tam ni dobil, kar je iskal, pač pa prazen ni hotel oditi in jc vzel kozarec kompota. Isto noč je vlomil še v vikend Vladimira Rezaija; tam je puško le našel in jo seveda odnesel. Zraven puške, vredne 2.000 din, je šel z njim še usnjen suknjič. Zadnje očitno kaznivo dejanje je storil 1. novembra lani, ko je vlomil v livarno v Dobovi. Tudi v tem poslopju je vlomilec iskal predvsem denar, toda le v enem predalu je našel 260 din. Najger je pred sodiščem večinoma vse priznal, sicer pa mu drugega tudi ni kazalo, ker je bilo zbranega precej dokaznega gradiva. "" Mrhovinarji Ni bilo prvič, kar se je zgodilo ponesrečenemu kamionu in njegovemu blagu 2. februarja pri Krono vem. Ker se je tovornjaku odirala prikolica, naložena s sladkorjem, in se je le-ta razsul, so nekateri šoferju priskočili „na pomoč" tako, da so sladkor odnašali. Očividci pravijo, da se nekaterim „pomagačem*' ne bo treba bati podražitve sladkorja. Podobno kot v Kronovem so se obnašali tudi že prej v drugih krajih ob podobnih pribžnostih. Potem, ko je nesreča mimo in je gbd po zastonjkarskem blagu pote-šena, se začno širiti govorice. Tisti, ki so največ odnesli, se izgovarjajo tako rekoč na dobro delo, češ, da bi sicer blago propadlo. Kdor je prišel prepozno in je mah dobil, kaže s prstom na tiste, ki so odnesli največ. Očividci od daleč pa se zgražajo nad mrhovinarskim početjem. Nemalokrat pride po takih dogodkih do razprtij med ljudmi, ki so poprej živeli v lepi slogi. Pa je vreča sladkorja vredna vsega tega? Se izpbča za tako ceno prodati svoje dobro ime in ugled? Morda je zdaj komu žal. Žal pa tudi nič več ne pomaga, kajti trezna presoja bi bila potrebna ob dogodku samem. R. B. 3imi V družbeno samozaščito spada tudi zapora pred vstopom v tovarno. V kanižarskem rudniku nihče ne more mimo vratarja. Ko ga ta izpraša in zapiše, potem gre lahko „tujec" na rudni^co področje. V takih primerih je strogost in doslednost upravičena. (Foto; R. Bačer) Kakšen varnostni pas? Pravočasna navodila ob Isignalih, da bodo v letu' 1976 v avtomobilih obvezni pasovi Republiki svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in novi osnutek zveznega pravilnika o napravah in opremi motornih vozil napovedujeta, da bodo morali imeti po 1. januarju 1976 vsi osebni avtomobili na prvih sedežih varnostne pasove. Zelo verjetno je, da bodo potrebe po tem varnostnem pripomočku povzročile tudi apetite po zaslužkiii s prodajo neusUcznili in nekvalitetnih varnostnih pasov. Da bi se kupci ■laliko znašli, je potrebno opozoriti, na kaj naj pazijo pri nakupu. Kakšni varnostni pasovi pa so v prodaji in kakšne naj kupujemo? V trgovinah se še vedno dobi podtrcbu.šni pas, pri katerem teče V socialistični samoupravni skupnosti morajo biti (^nosi med ljudmi taki, da ustvanajo ugodno ozračje in sožitje. Zato želi skupnost, da bi urejevali občani sami ali na samoupravni način (poravnalni sveti) medsebojne nesporazume, in to vsaj tam, kjer to zakon dopušča. Imamo pa tudi predpise, ki olajšujejo sodiščem odločanje o manj pomembnih kazenskih (čl. 4/2 KZ) in civilnih zadevah (spori majhne vrednosti). Cl. 4/2 kazenskega zakonika namreč dotoča, da ni kaznivo tisto dejanje, ki ima sicer zakonite znake kaznivega dejanja, a pomeni za družbo neznatno nevar- narna terjatev, ici nc presega 1.000,00, in - če se tožnik zadovolji, da mu toženec da namesto vtoževa-nega predmeta denar in znesek ne presega 1.000,00 din, — če zahteva tožnik izročitev predmeta, a vrednost predmeta po tožnikovi oceni ne presega 1.000,00 din. Ne štejejo pa se za spore majhne vrednosti spori o nepremičninah (lastninska pravica, služnostna pravica), spori o zakonitem preživljanju (preživnine, ki jih vtožujejo zakonski ali nezakonski otroci ali starši od otrok) iii spori iz delovnega razmerja. Spori majhne vrednosti nost iJi so škodljive posledice majhne ali pa jili ni. O tem, aH sta oba pogoja izpolnjena, odloča javni tožilec že pred in med uvedbo kazenskega postopka, sicer pa sodišče, ko dobi zilevo v rešitev. Spore majhne vrednosti pa rešujemo v posebni vrsti pravdnega postopka. Zakon izhaja s stališča, da je treba postopek za te vrste sporov poenostaviti in tudi tako doseči večjo učinkovitost sodišč. Določbe o sporih majhne vrednosti se uporabljajo - če je tožbeni zahtevek de- Foenostavitev postopka je v več smereh. V zapisnik o glavni obravnavi sc vnašajo le bistvene navedbe strank in izpoved be prič, ni mirovanja postopka, sodba se mora razglasiti takoj po koncu glavne obravnave, prepis sodbe pa se strankam vroči samo, če to zahtevajo. Zelo pomembna je izjemna določba čL 436 i ZPP. Šteje se namreč, da je tožnik tožbo umaknil, če ni prišel na glavno obravnavo, a je bil pravilno vabljen; taka določba pa ne velja za splošni pravdni postopek. Stranke in pooblaščenci so dolžni, da že v prvostopnem postopku navedejo vsa dejstva in dokaze, ker tega ne morejo več v pritožbenem postopku. S tako sankcijo se skušajo udeleženci prisiliti k aktivnejšemu in vest-nejšemu sodelovanju. V teli po-stopkili je pritožbeni rok samo 8 dni in teče od razglasitve sodbe, če so bile stranke navzoče na glavni obravnavi, sicer pa od prejema odločbe. Revizija ni dopustna in zato Vrhovno sodišče SRS ne more odločati o odločbah okrožnega kot pritožbenega sodišča. Naša družba ima prav gotovo velik interes, da so občani strpni med seboj na delovnih mestih in v okoljih, kjer živijo, ter da z razumom ocenjujejo morebitne nesporazume. Zato upravičeno želi, da občani ne bi bili pretirano občutljivi bodisi za svojo osebno čast, bodisi malenkostni za neznatne premoženjske koristi ali neznatno škodo. Tako bi odpadle številne zasebne tožbe, odpadle pa bi tudi pravde zaradi majhnih zneskov, n. pr. 20,00, 40,00 ali 50,00 dinarjev, o katerih morajo sodišča razsoditi. Stranke si morajo obojestransko prizadevati, da bi se same sporazumevale in reševale manj pomembne spore, pa čeprav po tistem starem domačem pregovoru: ,,Najslabša sprava je boljša kot najboljša pravda". S tem bodo tudi pomagale sodiščem, da se bodo mogla prvenstveno posvetiti reševanju pomembnejših kazenskih in civilnili zailev. Sl EFAN SIMONCIC trak preko telesa v višini niedenicc in je pritrjen na vozilo na dveh mestih. Tega tipa varnostnega pasu ne priporočamo, ker nc more preprečiti, da se nc bi ob nenadni ustavitvi avtomobila zgornji del telesa in glave nagnila naprej in bi prišlo do poškodb. Diagonalni pas, ki teče diagonalno preko prsnega koša od kolKa do nasprotne rame, sicer zadržuje prsni koš, da se ne upogne naprej, vendar jc učinek omejen. Tudi tega strokovnjaki ne priporočajo. Pas na tri točke, znan pod imenom ipsilon varnostni pas, ki je kombinacija podtrebušnega in diagonalnega pasu, pa jc pravi pripomoček v primeru nesreče. Ta pasje pritrjen na vozilo v treh točkali in zadržuje trebušni del telesa, da ne zdrsne naprej, hkrati pa tudi prsni koš in glavo. Za tak varnostni pas so se odločile vse tiste države, ki so že predpisale ta varnostni pripomoček kot obvezno opremo osebnih avtomobilov. Jugoslavija je podpisnica sporazuma združenili narodov o enotnih predpisih, ki zadevajo tudi proizvajalce varnostnili pasov. Sporazum zelo natančno določa, kakšne lastnosti mora imeti pravi varnostni pas, in tudi, da morajo imeti vsi varnostni pasovi v prodaji homologa-cijsko mednarodno znamko. To je krog, v katerem je velika črka E, za njo pa številka države, kije dala ho-mologacijo. Nad krogom za črko E je oznaka tipa varnostnega pasu. Pas na tri točke je označen z veliko črko A. Ko boste kupovah novi varnostni pripomoček, ne pozabite na te oznake! Hkrati zalitevajte navodilo v domačem jeziku, ker so ga proizvajalci tudi dolžni dati po mednarodnem sporazumu. Ta določila pa ne veljajo samo za proizvajalce, temveč ravno tako za uvoznike varnostnili pasov. D. MRAK POGORELA BARAKA 3. februarja zjutraj so novomeške miličnike obvestili, da gori pri Pogancih ciganska baraka. Ko so prišli na kraj dogodka, so ugotovili, da ni več pomoči. Lesena baraka je pogorela do tal, medtem ko stanovalcev ni bilo doma, štedilnik pa je gorel. Zaradi slabUi dim-nili naprav se je baraka vnela in pogorela, škoda pa znaša ckrog 70.000 din. Ce nismo sami priče, pa lahko slišimo od drugih ali beremo v časopisih, da miličniki večkrat tega ali onega pridrže do iztreznitve. Navadno khčejo milico ponoči na pomoč, če močno opit moški v javnem lokalu razgraja, razbija in nadleguje goste. Kakšne izkušnje imajo na postajah milice s pijanci, so povedali: NIKO PRISEL, pomočnik komandirja postaje milice Novo mesto: ,,V splošnem je bilo lani takih primerov manj kot prejšnja leta, še vedno pa jih neredko doživljamo. Januatja smo imeli na primer že 8 takili intervencij, med temi pa sta bila tudi dva klateža. Take zadržimo v priporu, dokler ne poizvemo, kdo in od kod so. Moram pa reči, da so vinjeni razgrajači ob prihodu miličnika dostikrat še nesramni Nočejo zlepa stran, se upirajo, to pa je dodatni prekršek: nedostojno vedenje proti uradni osebi. Imeli smo tudi primere, ko so bili miličniki ob posredovanju telesno napadeni. Storilca smo f)otem prijavili javnemu tožilstvu." STANE BECELE, komandir postaje milice Šentjernej: „Pri nas ni veliko takili primerov. Letos ni bilo še nobenega, lani pa jih je bilo nekaj. Ker nimamo še dokončno urejenega prostora za pridržanje, moramo razgrajače z marico poslati v Novo mesto na iztreznitev. Tudi pri nas so razgrajači v vinjenem stanju navadno tako pogumni, da se še miličniku upirajo. Malo je takili, ki bi šli zlepa s kraja prekrška. Moramo jih odgnati s silo, kar pomeni, da gre še za upiranje uradni osebi Tako mora potem pijanec odgovarjati pred sodni-Kom za prekrške zaradi dveh prekrškov: pijanosti in nedostojnega vedenja". JOŽE PETERLIN, komandir postaje milice v Metliki: „V naši občini imamo na leto nekaj čez 20 takih primerov. Ta številka je zadnja leta kar stalna. Med vinjenimi razgrajači iroamo nekaj domačinov - stalnih „znancev", nekaj pa je občanov od drugod. Tudi klateži so vmes. V takili primerih postopamo tako: če se vinjeni da zlepa odstraniti in če ni bojazni, da bi prekrške ponavljal, ga pustimo domov. V prostor za pridržanje damo le tiste, ki se zoperstavljajo tudi miličniku, ko pride delat red na kraj prekrška. Prvi odgovaijajo potem za en prekršek, pijanci iz druge skupine pa za dva." R.B. KRIŽEVSKA VAS; TRCIL V ZAPORNICE - 28. januarja zvečer je Metličan Jože Trogrlič vozil z avtom iz Metlike proti Gradcu, med potjo pa je prezrl, da so spuščene zapornice čez železniško progo, in je trčil vanje. Prva zapornica se je prelomila, voznik se je poškodoval in je moral v bolnišnico, na avtu pa je za 3.000 din škode. GRADAC: EDEN ZAVIJAL, DRUGI PREHITEVAL - 30. januarja popoldne je Jože Gerkšič iz Dol. Suhorja vozil avto skozi Gradac in pri križišču zavijal v levo, za njim pa je vozil osebni avto Slavko Kure-tič iz Sred. Radencev in začel prehitevati. Vozili sta se oplazili, lastnika imata za 1.000 din škode. KRONOVO; SPET NA NADVOZU - 29. januarja je Branko Božič z Otočca vozil osebni avto proti Šmarješkim Toplicam, na nadvozu pa mu je naproti pripeljal po levi strani avtomobilist Janez Verbič z Ostroga. Avtomobila sta trčila, gmotne ško(lc je za 5.000 d in. MEDVED JEK; PREKRATKA RAZDALJA 29. januarja je Peter Hudeček, Ceh iz, Prage, vozil tovornjak proti Zagrebu, v klancu pri Medvedjeku pa mu je razneslo prednjo gumo, zato je zapeljal kamion s ceste in ustavil. Za njim je vozil v prekratki varnostni razdalji drug tovornjak Zoran Nedeljkovič iz okolice Smedereva in trčil v Cehovo vozilo. Škode je za okrog 4.000 din. MIRNA: VOZIL PO SREDI -31. januarja proti večeru je Jovan Tomič z Mirne vozil z avtom proti Trebnjemu, in ker je peljal po sredi, sta trčila z avtomobilom, kiga je vozila naproti Jožefa Rau iz Šentjanža. Skoda znaša 10.000 din. DOBRAVA: TRCIL NA MOSTU - 1. februarja popoldne je Mijo Barlovič iz Ljubljane vozil osebni avto proti Šentjerneju, na spolzkem mostu čez Krko pri Dobravi pa ga je zaneslo in je trčil v ograjo. Na srečo se je avto tam ustavil, škode pa je za 9.000 din. KRONOVO: PREHITRO V OVINEK 1. februarja zvečer je Jože Bašelj iz Družindce vasi vozil z \ / i\č 3 avtom proti Kronovemu. Y 0 ^ nepreglednem ovinku, kam?.>J spolzki cesti prehitro pripelJa ':eo> zaneslo v levo ravno takrat, K proti pripeljal z avtom Mir*0 iz Tržišča. Avtomobila sta ^ gmotno škodo pa cenijo na din. ]$I SLEPŠEK: KARAMBOL J SREČANJEM - 2. februar)*" ,f dne je Leopold Savšek iz Slepci zil z avtom proti Belemu S nasprotne smeri pa je pripel) .,{Wj mobilist Ladislav Kovač ič z aF griča. Trčila sta in naredila z din škode. KRONOVO: SLADKA ^ ŠILJKA NA DOM - l-1fc"V zjutraj je Jože Gnezda z Ln ^ tovornjak po avtocesti, Prl vem pa se je v ovinku odp ca, ker se je pretrgal vlečni d; kolico je zaneslo na levo, po nasipu skotalila na dv?n ^ st. 1. Naloženi sladkor seje j' po dvorišču. Gmotna ško£»a 70.500 din. MILIČNIKI, NEOB^ ♦1 S* v prej.5nji številki našega v sodni rubriki poročali o ki so opiti šli vfamljat v kuf^o.^ lastnikov v Zalogu. Zapisal' je dva Roma s plenom zaloy jj ^ Skubic, vendar smo izvede''j jili prijeli miličniki na gozP ki vodi k Skubicu. NESREĆA V Bč^1 29. januaija zjutraj *]Jr metlici tovarili BETl/^i la nesreča pri delu. ^ ključavničar Maijan j. vič, star 22 let, doma >z u Dobravic, je kot vzdrže> ^ strojev popravljal str°^JH' tem pa je pomotoma :j{ čil pogonsko stikalo. ^try ^ zaropotal, njemu pa r y p pu odrezalo desno rok0 $ pestju. Hudo po&odo^jj y delavca so takoj odp^j $ bolnišnico, kjer je [ zdravljenju. 14 DOLENJSKI LIST Stran uredila; RIA BAČER SL 6 (1333) - 6. februflrjg GETRTK0V INTERVcJU Dela za 9000 ljudi Zaposlenost se počasi nagiblje v žensko onst * Se veliko do »vročih« pet odstotkov Ludvik Kebe je direktor komunalnega zavoda za zaposlovanje Novo mesto. V ditehnr ZmnCl pravij'° tudi Urf Za nezaposlene, lMie namreč mislijo, da se kanova ukvarja samo z SSrVa,niem vedno enih in mrT k^ največkrat za-t T01, ^prilagojenosti, bo- i rLVU r6Sa P°d°bnega ne i - e,° ah Pa včasih tudi no-\ Celo najti dela. ' tni'Zel)e so velike, prav 1 %ki ° P°*rebe- Na območju, ! zaJ'ema naša ustanova, 1 Šolnjjtn^ let0 osnovno ! nn . ? otrok. Veči- i ll nadaljuje šolanje na SfcSf"**'- mije '"morem" V'dim dak<"™ "»oremo najti dela." tem^aJ^vr' ^ bi se P°~ mu ~ ^ ll'čim bUže doto kar ZeC^atnaibibil° S°m. Naše6 slu2°hmČim m~ dietne mnZu6 lrmi° d* 0 željah ab\ni ■ 0 P°Micnih J šolcev če Vtranih osnovno- J Poklicno ustni*' lik bhko ' ■ mo" t le vse ver l °Pazamo, da 0 ZaPoslenost T to?* Ž6m' J ^giblje v korktV ! Wbhko Z zensk> če 1 *Poenil[ako:ečerno.To 2 ker l'e vsaki j -8a!a zato' ' došla še prm dobro- J pa tudi ker Pk ' ^ drugi 1 te^tiln'0 hi lnvesticil'e » 2 Celjsko • lecimo< k°"-0 eenejše. lndustrijo naj- J K°munafoiCi"' za,ema 0 sl°vanje Se ip Z° Zapo~ »yUs ' e je v enajstih me- secih povečala zaposlenost za 6,3 odstotka: v ta odstotek niso všteti tisti, ki so na tako imenovani priučitvi za zaposlitev. Kako ravnamo z ljudmi, ki iščejo delo? Ko dobimo osnovne podatke, jih pošljemo h kadro viku v podjetje, ki potrebuje delavca njegove kvalifikacije. Seveda je potem včasih tudi veliko razočaranj, komisija ga ne sprejme v delovno razmerje, človek pošilja vbge od Poncija do Pilata, ne more razumeti, da ne more dobiti dela, čeprav je toliko nezasedenih debvnih mest. Taki primeri so sicer redki, vendar me vedno znova presunejo. Sicer pa moram povedati, da je na našem območju veliko več prostih delovnih mest kot pa iskalcev zaposlitve. V enajstih mesecih lani so podjetja in ustanove naše režije iskale 9000 delavcev, na zavodu pa je bilo prijavljenih samo 673 tako imenovanih iskalcev zaposlitve, od tega 60 odstotkov žensk. Največkrat iščejo deb mladi brez kakršnekoli kvalifikacije; veliko je tudi vbg iz drugih republik. Lahko rečem, da je lista, na kateri objavljamo prosta debvna mesta, eden najbolj branih papirjev, če že neglede na „naklado" - ceb najbolj bran. Ne moremo trditi, da naša služba ni uspešna. Novembra lani je na primer z našo pomočjo iskalo deb nekaj več kot 100 ljudi, vendar smo jih v istem času zaposlili drugih sto in še nekaj iz oktobra. Po svetu velja, da je pob-žaj kritičen, če odstotek nezaposlenih preseže 5 odstotkov števila zaposlenih. To je tako imenovana relativna brezposelnost. Na našem območju je bil novembra 1973 ta odstotek 2,1 lani ob istem času pa samo še 1,6. Bojazen, da bi kdorkoli, ki hoče delati, ostal brez kruha, je torej odveč." M.BAUER 5 * * * * 5 * * * S 5 * * S * * * S S s 5 * 5 S S S * * I * * * s s s * s s i s MINI ANKETA: IGRIŠČE NIKOLI ZAPUŠČENO - Košarkarsko igrišče na Loki tudi v teh, ne najbolj prijaznih dneh ne sameva. Vedno se najde skupina fantov, ki porabijo prosti čas za metanje žoge skozi obroč. (Foto: M. Bauer) Do konca leta bolj domače katrce IMV boza R4uvažala samo motorje in nekatere mehanske dele - Letos najmanj 20.000 katrc, 5.000 R 12 in 27.000 avtomobilskih prikolic Proizvodnja avtomobilov bo tudi letos temeljni proizvodni program novomeške Industrije motornih vozil. Septembra lani zastavljena proizvodnja dostavnih avtomobilov z Renaultovimi motoiji teče zelo uspešno. Glede na povpraševanje so v IMV sklenili, da bodo v prvem letošnjem polletju povečali dnevno proizvodnjo teh vozil na 20 kosov, do konca leta pa naj bi se proizvodnja povečala na 30 dostavnih avtomobilov na dan. Načrt predvideva, da bo IMV letos izdelala 5.360 dostavnih avtomobilov. V proizvodnji osebnih avtomobilov bo IMV letos zagotovila zmogljivost za 50.000 vozil. Načrt je narejen za prvo poletje: 9000 avtomobilov R 4,2000 R 12 in 150 R 16. Da bi kar najbolje izkoristili zmogljivosti v prihodnjem letu, morajo v IMV v drugem letošnjem polletju postopoma povečevati proizvodnjo. Tako bi naredili do konca leta 24.000 R 4,6.000 R 12 in 150 R 16. Ker pa proizvodnje v drugem polletju še ni mogoče natančno določiti, so se v IMV odločili, da bodo načrtovali material za 20.000 katrc in 5.000 R 12. Na tej osnovi bo narejen tudi finančni načrt^________ cvetje in parki anglije v novem mestu Hortikultumo društvo Novo mesto priredi v torek, 11. februarja, ob 17. uri v novomeškem Sindikalnem domu predavanje „Cvetje in parki Anglije". Predaval bo inž. Miha Ogorevc. S tovarno Renault se je IMV dogovorila tudi o povečanju protidobav v tem letu, tako da bo skupni izvoz presegel vrednost 40 milijonov francoskih frankov. Dogovorjeno je tudi pospešeno osvajanje proiz- Letos IMV ne načrtuje bistveno večje proizvodnje avtomobilskih prikolic. Do te odločitve so pripeljale izkušnje iz minulih let, zmogljivost TOZD za proizvodnjo lesenih elementov in seveda povpraševanje na tržišču. Načrt predvideva proizvodnjo 14.400 avtomobilskih prikolic v Novem mestu, 4.800 v Brežicah in 8.000 v Belgiji. Seveda postavlja uresničitev predvidenega obsega proizvodnje in prodaje ter finančnih načrtov kolektiv IMV pred odgovorne naloge, katere bo mo- nacrtovana vrednost proizvodnje za leto 1975 - dostavni avtomobili - osebni avtomobili - prikolice \ - rezervni deli - ostala proizvodnja in storitve - dobave Renault - zastopstvo SKUPAJ v 1000 din 500.000 1,180.000 630.000 200.000 120.000 160.000 500.000 3,290.000 ^ mm mm m m m m m m m m m m m m mm mm m"" \ Utt* tečejo in nič ne rečejo ^ desetilTn r ■ rili vest i Ur na novome^em Glavnem trgu, ki smo jim preve-■— 9'ede točnosti, samo štirim ni treba zardeti od sramu zvedeli, desetih rezervnih minut, ki so tudi označene in jih ure seveda merijo. Akcije ne komentiramo, naj to store vsak dan prizadeti vozniki. Ker seveda po vsem tem pi rečeno, da v povprečju tako hitro meri čas tudi preostalih 60 ur (nekaj jih je pokvarjenih), naj povemo, da smo ?reverili ure številka 51, 52, 32, 31, 7, 18, 38, 37,46 in 58. Vse podatke o točnosti novomeških parkirnih ur je izmerila njihova kolegica Doxa automatic pro-fcssional. Ko gre za točnost, naj bo tudi točnost točna! MARJAN BAUER vod nje priljubljenih katrc. V prvem polletju bodo v IMV sami varili vse karo serijske sklope, ki jih zdaj dobivajo zvaijene, vključno šasijo. V prvih šestih letošnjih mesecih bodo začeli vključevati tudi doma izdelane odpreške, Mo konca leta, odvisno od dobave orodij, pa bodo osvojili vse odpreške karoserije in šasije. Osvojili bodo tudi izdelavo kompletnih nihalnih ročic in nekaterih drugih mehanskih delov, razen polosi in krmilnega mehanizma. % Tak načrt osvajanja proizvodnje in protidobav bo IMV omogočil, da bo ob koncu leta za katrce uvažala samo motoije in nekatere mehanske dele. Tako obsežen načrt osvajanja proizvodnje R 4 pa kajpak ne bo dovolil tudi hkratnega osvajanja proizvodnje R 12, zato bo ta ostala na lanski ravni. Sestavne dele za R 12 bodo dobavljali s sredstvi, ki jih bodo dobili pri izvozu delov za Re-' nault. goče doseči le z veliko delovno vnemo in finančno disciplino, najbolj pa z zvečanjem produktivnosti in boljšim izkoriščanjem finančnih sredstev. M.B. Pogosto je precej nehvaležno govoriti o kulturi, kajti kultura je tisto področje vsakdanjika, o katerem vsak misli, da je najbolj preprosto, samo po sebi umevno, nekako izVen obsega resnejšega razpravljanja. Pa ni tako, biti kulturno osveščen - to je tisto, kar se pri ljudeh najpogosteje pogreša. Pojutrišnjem bomo na Slovenskem vsi kulturni, imeli bomo kulturni dan, zato smo tokrat povprašali "nekaj občanov, kaj menijo o „kulturnem trenutku" v Novem mestu: Dan kulture Viktor MIKEC, VK ključavničar: „Pred kratkim sem se vrnil 'domov iz tujine, kjer sem bil dalj časa zaposlen, zato o kulturi v mestu ne bi mogel povedati kaj več. Sem za kulturo in občasno bom tudi sam obiskal kakšno kulturno prireditev." Alojz PETRIČ, strojni ključavničar: „Ob kulturnem prazniku bo veliko prireditev, toda to ni dovolj, kajti zdi se mi, daje pri nas nasploh zelo malo pravega kulturnega življenja. Zadnji čas je, da se v tej smeri naredi kaj več. Delovne organizacije že posvečajo precej pozornosti kulturnemu življenju delavcev, saj jim o skrbijo med drugim tudi gledališke in operne predstave." Srečo KOTNIK, dijak gostinske šole: „Pogosto hodim na kulturne prireditve. Za mnoge oblike kulturnega življenja smo v Novem mestu sicer prikrajšani, ker nimamo primerne dvorane, zato je treba .veliko storiti prav v tej smeri. Za osnovno kulturno življenje poskrbijo tudi šole z rednimi abonmaji." Ivan KASTELIC, voznik: „Sem na tekočem s prireditvami v mestu, zdi pa se mi, da jih je premalo. Več bi moralo biti poskrbljeno tudi za razvedrilo nasploh." Jože MESARKO, gospodar pri Zavodu za kulturno dejavnost: „Ob 8. februarju bo v Novem mestu kar precej prireditev in tako poskrbljeno za najširši krog ljudi. Mislim, da je v mestu sicer čedalje večje zanimanje za kulturne prireditve, pogrešam pa domačo gledališko skupino. Včasih nas je delalo na tem osemdeset, zdaj pa ni nobene prave organizacije, čeprav je med mladimi precejšnje zanimanje." D. R. kaj ves o prometu? 22. februarja ob 10. uri bo v dvorani kina Krka v Novem mestu že tradicionalno občinsko šolsko tekmovanje z naslovom „Kaj veš o prometu". Na tekmovanje iz znanja prometnih predpisov in poznavanja cestnoprometnih znakov so vabljene ekipe vseh šol v občini. Novomeška kronika naprej, vse je že kazalo, da so „poštene", ko -so se kot rafal iztekle v skoraj istem hipu še štiri ure. Vse bi bilo prav, če se to ne bi zgodilo pet do devet minut prej, kot pričakuje pošten voznik. Po vsem tem je bilo pravo olajšanje, ko So se preostale štiri ure iztekle ob času, ki je določen za iztek, minuto gor ali dol smo jim oprostili. Kaj je pokazala akcija? Preskusili smo deset od šestdesetih parkirnih ur, ki stojijo na Glavnem trgu. Ena je bila pokvarjena v tolikšni meri, da je samo jemala kovance, druga je izmerila celo uro v pičlih tridesetih minutah, štiri so bile prehitre od 5 do 9 minut. Ostalim štirim ni pravzaprav kaj očitati, čeprav Komunalno podjetje ne prizna, tako siro ?°V0MEŠKA TRIBUNA Kolikokrat po en dinar so nam odnesle parkirnrure? (Foto: M. Bauer) ULICA ZA ZALJUBLJENCE -Verjetno je Pugljeva ulica v Novem mestu še edina brez javne razsvetljave. Včasih je močno razrito in nevarno ulico, ki pelje na Zupančičevo sprehajališče in naprej na športna igrišča na Loki, razsvetljevala vsaj žarnica na nekdanjih javnih straniščih. Verjetno so jo iz protesta, ker te ulice ne uredijo, razbili jezni sprehajalci. Žal, brez uspeha. V ulici, ki je v centru mesta, še vedno gospodari tema. Morda pristojni nanjo pozabljajo samo zato, ker je tako kratka, ali pa menijo, da morajo vsaj eno ulico pustiti za zaljubljence takšno, kot je bila pred 300 leti. KAM SO UŠLE ZEBRE - Sneg je letos zagodel vsem: šolarjem, turističnim delavcem, športnikom, gostincem, komunalcem in drugim. Nekateri meščani se sprašujejo, kdaj bodo pristojni poskrbeli za varnejše prehode. Kot kaže, je letošnja zima presenetila tudi zebre, kijih po mestu že precej časa ni videti. Ker snega, ki bi zebre prekrival, še ne bo tako kmalu, bi bilo prav, da bi jih le narisali. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE Tokrat je na odvzem krvi prišlo kar 95 krvodajalcev. V pisarni Rdečega križa pravijo, da se bo število krvodajalcev po predvidenih predavanjih po šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah prav gotovo zvečalo. Prav bi bilo, ko bi občinska konferenca ZSMS Novo mesto pripravila v letošnjem letu vsaj nekaj krvodajalskih akcij. ROJSTVA Rodili sta: Tončka Zoran z Novega trga 9 - Boštjana in Jelka Predovič iz Ljubljanske 19 -Majo. TRŽNICA - Podobno kot prejšnji teden so branjevke tudi tolcrat imele na stojnicah največ spomladanskega cvetja. Cene se od prejšnjega tedna niso spremenile, bile pa so: solata po 13 do 15 din, merica rdečega radiča po 3 din, cvetača po 22 din, jabolka po 5 do 8 din, banane po 9 din, grozdje po 12 din, hruške po 10 - 12 din, jajčka po 1,50 do 1,70 din, suhe slive po 20 din kilogram, skodelica smetane 5 din in skuta po 15 dinarjev.. Ena gospa je rekla, da tovarne zdravil resno razmišljajo o opustitvi proizvodnje kontracepcijskih tablet, ker povsod tako primanjkuje delegatov. Na -i p0rniniX VUnje PredniT Cne minu" nedf»i^arn°, da i» P .Mni dinar Pri- v>»« pSatal?P0 lzbranil1 nidvio , eP° zdrknu l"uhe: ko-žalca p11 zastavice in vatlJO) vendar dar ^kušali J'" Pomaknil ka- Učinkaaj dinarja brez^fc1 wxrat' ven" ?aPtei Rinila v režf ^ršnegakolr tanje'< ^ala ,J>renn favicaJeše povedano ustav- v iC bitl' da "°ces>rfeavp,ičiii' "ii™ ur jc vnelo tiktakalo ^ luv' "" —■ bi bhko iskali in ne našli motoriziranega Hie tr®u- Ker ure ' I ^a.so mu pri srcu parkirne ure na Glav-dvip,n tU(^> kazni so' snii® ^ vdali v usodo, plačujemo parkira-Ustavr Zastavico 7 °e ne*lsmlijeni kazalec zaide čez rdeče polje in Park- Namp,VOZ> 0m ze'° znanim znakom „Prepovedano saic:^ne Ure, dopmr UUŠe je bil, ugotoviti, kako točne so 'fes vedno nndJiSmo ce so listki, kijih najdemo za bri- ^ sle«« - _ ,Ca na^ malomarnosti ali skoposti. 'A Poleg breži^e gimnaz^e gradio telovadnico za dijake šol^e^ centra. V novem šolskem letu jih bo že sprejela pod streho. (Foto: Jožica Teppey) Donosnejše le večje površine Kmetje se združujejo in skupaj kupujejo zemlje mehanizacijo za obdelovanje Strojne skupnosti imajo med kmeti vedno več pristašev. Do zdaj so jih v brežiici občini ustanovni triindvajset. Sedem se jih je usmerilo na pridelovanje koruze, pet je splošnih, v katerih so si kmetje skupaj nakupili mehanizacgo za vsestransko uporabo, enajst pa je tako imenovanih kmečkih skupnosti. To je oblika, ko se dva ali trije kmetje povežejo, da skupaj nakupno stroje in jih potem tudi skupaj uporabljajo. Iz teh podatkov lahko povzamemo, da mehanizacija napreduje in da kmetje iščejo organizirane poti do nje. Mnogi od njih se še vedno opremljajo sami. To so predvsem tisti, ki kmetijske stroje uvažajo bodisi iz Avstrije, bodisi iz Nemčije. Na vasi je največ traktorjev, manj pa priključnih strojev. Za-nje pogosto zmanjka denarja. Strojna obdelava zahteva večje površine, sicer se mehanizacija ne obrestuje. V brežiški občini so posestva majhna in še razdrob^ena povrhu. Le dobra petina kmetij presega šest hektarov. To je za sedaj tista površina, na kateri se šele začenja donosnejše pridelovanje, medtem ko na manjših zemljiščih skoraj ni možno pridelati kaj za prodajo. PUSTNI PARLAMENT PRENEHAL ZASEDATI Za bučne pustne prireditve v Brežicah ni več organizatorjev. Predstavnik občinske Turistične zveze Maks Toplišek je povedal, da bi bili mnogi pripravljeni sodelovati na pustnih prireditvah, vendar ni ^udi, ki bi bili to pripravljeni organizirati. Opustili so celo zasedanje parlamenta. Od vseh prireditev se je obdržala edinole otroška maškarada. V resolucp o družbenoekonomskem razvoju brežiške občine za letos beremo, da bo treba v prihodnjih letih ukrepati proti razdrobljenosti posesti. Tako naj bi kmetijska zemljiška skupnost s sredstvi, ki se bodo stekala na njen račun, podpirala združevanje in medsebojno menjavo zemljišč, če je ta namenjena boljšemu gospodarjenju PRIZNANJA BORCEM NOV Krajevne organizacge ZB NOV se ta mesec sestajajo na letnih skupščinah. Ob sprejemanju programov za tekoče leto se odločajo za tesnejše posvetovanje s krajevnimi skupnostmi. Ta delovna srečanja so obenem priložnost za izročitev častnih priznanj občinske orga-nizacge ZZB NOV vsem članom, ki so stari 60, 65 , 70 in 75 let. Priznanja so lepa oblika pozornosti za dolgoletno delo. SE BODO GRADILI Za osnovno šolo bratov Ri-baijev v Brežicah bodo gradili štiri stanovanjske bloke, tri za pripadnike jugoslovanske armade in enega za civilne potrebe. V vojaških blokih bo okoli 120 stanovanj, v bloku solidarnostnega stanovanjskega sklada pa 48. NOVO V BREŽICAH ZASTOJ V OBRTI. - V zadnjih dveh letih je število obrtnikov postopoma upadalo. V brežiški občini je trenutno evidentiranih 234 obrtnikov, vendar jih ima 50 od teh obrt kot postransko dejavnost. V krizi so zlasti čevljarstvo, kovaštvo, kolarstvo, sodarstvo in sedlarstvo. Nekatere od teh obrti so že skoraj izumrle. CVETJE V JESENI. - Slovenski kulturni praznik bosta Zavod za kulturo in občinska matična knjižnica v Brežicah počastila s predvajanjem domačega filma Cvetje v jeseni. Napovedane so tri predstave 6. in 7. februarja. Ob tej prik)žnosti bo tudi formalna otvoritev pionirskega oddelka knjižnice. PRED USTANOVITVIJO. - Samoupravna interesna skupnost za ceste bo imela ^ brežiški občini pomembno vlogo. V iniciativnem odboru so predstavniki nekaterih krajevnih območg in delovnih organizacij, ki so posebej zainteresirane za dobre ceste. Predsednik odbora je Vinko Jurkas, člani pa: Arnšek Rudi iz podjetja SAP, Darko Jelčič iz Agrarie, Ivan Knez iz Gozdnega gospodarstva, Anton Kostanjšek iz Prevoza, Franc Kranjc iz Rudnika Bloboko, Anton Vogrinc iz Slovina, Ivan Cizelj iz krajevne skupnosti v Pišecah in Ivan Lcskovec iz Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem. DOLŽNOSTI SE BRANIJO. -Sindikati izbirajo na občnih zborih nova vodstva v osnovnih organizacijah. V večini primerov rešujejo to brez večjih težav, Ic v tovarni avtomobilskih prikolic so se vsi kandidati branili funkcije v sindikatu. Kar trikrat so se morali sestati zaradi tega. Dolžnosti se otepajo, češ da pobude sindikata nimajo odziva v podjetju. PARK BO SPET LEPSI. - Skupina delavcev občinske cestne službe ureja odtok vode v majskem parku, ki je bil zdaj ob vsakem deževju za-močviijen. Park pa tudi sicer kliče po boljši oskrbi Skoda bi bila, ko bi ga do kraja zanemarili. BRElljin KSTI na kmetijskih površinah. Menjavo in združevanje bi kazalo podpreti tudi z raznimi olajšavami pri plačilu davka na promet s kmetijskimi zemljišči. J. T. Koliko kdo za zdravstveni dom Do konca leta 7 milijonov Novi zdravstveni, dom, ki ga bodo letos začeh graditi v Brežicah, bo veljal 15,5 milijona dinarjev. Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje bo prispevala zanj 6,5 milijona dinarjev, regionalni zdravstveni dom Celje 1 milijon dinarjev, brežiška občinska skupščina iz samoprispevka občanov 6,5 milijona dinagev in Lekarna Brežice 1,5 milijona dinarjev. Regionalni zdravstveni dom bo poravnal tudi vse stroške za načrte, brežiška lekarna bo krila zanje svoj del stroškov. — Na žiro račun za gradnjo zdravstvenega doma se je do 31. decembra 1974 nabralo 4,37 milijona dinarjev, — je pojasnil podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah Ivan Tomše, ki predvideva, da se bo do konca leta nateklo že 7 milijonov dinarjev. To pa je polovico investicgske vsote za prvo fazo. Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Ce|e se je s podpisom družbenega dogovora 27. decembra lani obvezala, da bo letos prispevala 2 milijona dinarjev. Enaka vsota iz minulega leta je že na žiro računu, razen tega pa še 500 tisoč^ov iz leta 1973. Samoprispevek občanov, ki ga bodo plačevali pet let, se bo iztekel 31. marca 1978. J.T. Ivan Tomše, podpredsednik izvršnega sveta občindce skupščine v Brežicah: ,X)e-nar se steka in prepričan sem, da bodo še to pomlad zasadili v zemljo prve lopate za naš novi, težko pričakovani zdra>'stveni dom." ^ y Tri plodna leta so za nami| Ljudje v krajevni skupnosti lahko veliko napravijo, če so složni • ^ ^ | nji vasi se lotevajo vodovodov in krajevnih poti Krajevna skupnost Dolenja vas je bila ustanovljena pred tremi leti. V tem času so prebivalci opravili veliko dela z združenimi močmi. V letih 1971—1972 so v Dolenji vasi napeljali vodovod, na katerega se je priključilo 170 hiš, lani pa so asfaltirali tri kilometre in pol va^ih poti. Občani so veseli sleherne pomoči, ki jim jo nudi pri uresničevanju njihovih načrtov in želja občinska skupščina Krško. Nadejajo se, da jim bo ta poravnala tudi račun za cevi, po katerih bodo speljali hudourniški potok z Libne do Starega grada. V Dolenji vasi so že rešeni poplav, odkar so jim regulirah potok Sečnik. Skrbi pa jim povzroča še hudourni tok Celčana V programu imamo asfaltiranje središča Starega grada in ceste, ki povezuje zaselek Ma-rof. Razen tega še asfalt na odseku od železniške postaje Libna do republiške ceste ter prostor pred gasilskim domom v Dolenji vasi, — mije med zadnjo delovno akcijo razložil predsednik krajevne skupnosti Branko Vodo^ivec. Povedal je, da se prebivalci večkrat zbirajo pri skupnem delu in da pripravljajo veliko cestno delovno akcijo za 8. februar, ko bodo spet urejali pot na Libno. Njeni uporabniki bodo prispevali za ureditev po tri tisočake. Do vrha Libne so vašča-ni napeljali že tudi vodovod. Pomagala jim je krajevna skupnost, saj.je napeljava zelo dolga: samo glavnega voda je tri kilometre. Ne pozabimov Senovsko krajevno združenje ZB NOV šteje ta čas 386 članov. Tako so ugotovili na nedavni nadvse uspeli letni konferenci, ki je bila v dvorani krajevne šole. Na njej so ocenjevali delo v minulih dveh letih in pri tem nanizali vrsto stvari, ki so jih uresničili v okviru zastavljenega programa. Predvsem je pomembno, da se nekdanji borci in ■ aktivisti vključujejo v delo sleherne družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti, da brez njihovega sodelovarga na območju tamkajšnje krajevne skupnosti ni pomembnejšega dogodka. Ob vključevanju v vsa družbenopolitična dogajanja pa hkrati ne pozabljajo na skrb za slehernega člana. Redko obiskujgo bolne in ostarele člane organizacije, se z njimi tovari ško pogovore in jim izročajo tudi skromna darila. Lani so tako tudi prvič pripravili to vari-ško srečanje za tiste, ki ^ slavili pomembne življenjske jubileje. Prav tako skrbgo za družbeno plat in pripravljajo izlete v partizanske kraje, ki se jih udeležuje kar tretjina članstva. Nič manj ni pomembna dejavnost, s katero uspešno obujajo tradicije narodnoosvobodilnega boja, bodisi z organizacijo proslav, drugih spominskih prireditev ali s sodelovanjem z mladino in učenci tamkajšnje osnovne šole. Na letni konferenci so zato še podčrtali upravičenost prizadevanj, da bi dokončno uredili in obnovili dva pomembna spomenika NOB. Partizanska bolnišnica in tehnika Toneta Tomšiča na Bohorju zahtevata za ohranitev bodočim rodovom večjih naložb, ki jih sama organizacija nikakor ne zmore; po pomenu, ki ga imata, pa bi jima morali priskočiti na pomoč vsi Posavčani in tudi celotno kozjansko obmo^e. Seveda pa so senov^r borci na letni konferenci menili, da obnova in ureditev ne bi bili šrnotrni, če obeh spomenikov ne bi obiskovaU v večjem številu, kot so jih doslej. Naša mlada generacija naj se najprej seznani s tem, kar je dala NOB v krajih, kjer živijo, saj je poznavanje krajevne zgodovine pomembno za oblikovanje osebnosti do-raščajoče generacije. Ž.ŠEBEK vzdolž rekonstmirane ške ceste. Tega je 63 i?? Obljubili so jim, da bwO to s nadaljevali regulacij Dolenjevaško štvo bo ob podpori ^ političnih organizacij ^ nov letos dozidalo jo povezalo z obstoje^®; S tem bo kraj pridob" prostor za dvorano dom je že do zdaj spi' pod streho vse organ^p' društva in jim bo tudi v gostoljubno odpiral vrata-J.T' • STROJNA SKUPNOST V Dolenji vasi so kmetje povezani v strojno skupnost od 1972. leta dalje. S prostovoljnimi deleži so kupili žitni kombajn, letos pa se dogovarjajo za nakup strojev za obdelovanje in pospravljanje koruznih polj. V strojni skupnosti je zdaj nekaj nad 40 kmečkih gospodarjev. Potok skozi Brestanico je eno samo smetišče. Kje so jjf sta bila voda in obrežje čista in ko so v potoku še plđ>^ (Foto: J. Teppey) Razpis »Priznanj OF« za leto 1^' Žirija za podeljevanje Priznanj osvobodilne fronte s'0.^ skega naroda pri občinski konferenci SZDL Krško razp1. priznanja Osvobodilne fronte, ki bodo podeljena ob Pra vanju obletnice ustanovitve OF. ^ Priznanja OF se podeljujejo posameznikom in cijam za posebne uspehe in napore pri razvijanju s°c L °Ve or8anizi-2?? sprejeli kot 'f nizac9 so p0- jih ialne skupine ~ ?w°bliko dela £ kie?"i i ^star>avljali so lavcev. kJer dela največ 50 d" P^m ° z delovni^?^1 ** te skupine Sior -Ojstri, vodii H ^n0tami' seveda Stili?0 biti sindikat °Vnih enot' ne fe ^SkoP^ skupbaS, Javnih skuniVi vodje teh »mol Izvršni oHkm°rej0 biti P°-' DrEu^ij ne 'odbo« sindikalnih sind^fne obravSp Skl^niti bre* 1 Vedben skupinah 8 ,v v teh i od,? * sklepi^VraZCn ob >* deiaVouJe kar naihi» 80 Prenesli , »oh?*' delajo sredini, kjer ! i?idh°l°S'mra2aDnrdikalnem sv«u i sPreeS* V%vrsti koffr ° delavcev na : QXrUi o ureS,VOV.soteht»o delu !?1 Pomiki Sra"JU Ustave> ^•aSSSfSS ! lfe&HIS,CE- f v tei 1 .^zSiritve 7a*i,HPi Javm raz" svet n Je spreiei (laine?cl. načrta f ^hie?a ^ minuli a izvršni t ^loga kJ!"ja k°mun^ien.rhek' Vpra' i 5»-»«•«■ I J^k na6!,01? ^vih poskrbel h"~ I ^nik^0 poravnali ohPn rajevnem f gčT0^ grobov na S^?nost' dosti , H vl1 nih^e teiSl iJ, i "Č* ker Jih ? S>°a° r?0bira Plačilo !cnriS0 Ve- ; S£Ti j' S ŠTEV- EC iatsitn°sti zevodod°VOdu imaj° anČnl Kamorkn?-Cr ki nis° morkoh so j ih vozi- sevniški paberki KRMELJ: KAM SE SE VOZIJO DELAVCI? Ob izglasovanem samoprispevku za posodabljanje cest skuša krajevna skupnost dobiti kar najbolj točne podatke o zaposlenih občanih, ki živijo na območju krajevne skupnosti. Najmanj težav je seveda s tistimi, ki tudi delajo doma. Od 920 prebivalcev, kolikor jih šteje krajevna "skupnost, jih je zaposlenih 311, od tega v kraju 258, 53 pa drugje. RDECl KRI2 ZA KOZJANCE V minulem letu je republiški odbor Rdečega križa nakazal občinskemu odboru v Sevnici 100.000 dinarjev kot pomoč občanom v koganskem delu občine. Občinski odbor ob pomoči občinske službe za socialno skrbstvo in krajevnih skupnosti proučuje seznam tistih, ki bi bih pomoči najbolj potrebni. Samo na ogem koganskem delu občine je 124 socialnih pod-pirancev; v ogem izboru za pomoč imajp sedaj 34 imen. Razdeljevanja pomoči so se lotih skrbno, zato bodo potrebe še enkrat preverili na terenu. PABERKI li v kontrolo, v ^ovo mesto ali Celje, so morali dolgo čakatL Velike zaloge teh števcev pa tudi niso poceni. Zato razmišljajo o nabavi naprave, da bi kontrolo lahko opravljali doma. Števce bo poslej ob svojih obhodili menjaval inkasant. CiGAV PLAZ? V Skovcu, pod Bevčevo hišo, je plaz potegnil za seboj del poti. Nekateri uporabniki bi pot radi potisnili kar na bližnjo njivo, ^ugi bi ureditev plazu radi naprtili občinski cestni službi Kot marsikje drugod bi to lahko najbolje rešili, če bi sami zavihali rokave. Morda bi jim pomagala tudi krajevna skupnost. NI ZANIMANJA ZA. SAMSKI DOM — Zasebniki delavkam sob ponavadi ne dajejo za majhno ceno. Ponavadi veljajo sobe po več tisočakov. Vseeno pa samski dom Lisce ni Mseden, čeprav je v njem toplo in ima več drugih ugodnosti, stanarina pa je le 60 dinaijev. ^httu viisikii; s svojimi žulji Za vinogradnike posojil Jože Železnik iz Volčjih I jam nad Boštanjem je znan kot vzoren vinogradnik. Že sedmo leto razpeljuje po ži-j cah le tiste trse, ki dajejo znani cviček. Nanavadno to-1 pel dan predzadnjo sredo je izkoristil za pretakanje in či-1 ščenje posode. „Nekateri tarnajo, da te-| žko prodajajo. Poskrbeti je treba, da je vino zdravo, pa ni težav. Nimam šol, zato pa j treba o marsičem pogledati v knjigo," meni o kle-tarjenju. V sod je nato brž vt^nil listič žvepla, pripravil še nekaj malenkosti, zatem pa seje zamislil in dejal: Jože Železnik: „Pri delu z vinom v kleti eni nekoliko upoštevajo tudi luno. Jaz pazim še na zračni pritisk." „Za trto je treba imeti posebno ljubezen, Svojega tru-' da ne smeš računati. Za isti denar sem letos dobil pol manj umetnega gnoja kot la-1 ni. Po teh pobočjih je bilo nekoč težko peljati za nekaj košev gnoja, sedaj, ko so narejene terase, bi lahko prišel med vrste s traktorjem. Povprašal sem že za posojilo Vendar s tem ni nič. Pravijo, da sevniška občina ni vinorodna, čeprav mnogo ljudi obnavlja vinograde. Mi smo delali postopoma, vsako prosto uro. Pri tem sem irnel še to smolo, da je bilo treba obnoviti vse, od hiše do hleva, še v zidanici sva obokala strop kar skupaj z ženo,' pripoveduje o svojem delu. Tam res ni, da bi se zanašal na druge. a. ž. Tudi letos brez novih šol? Minuli teden so podprli strope v mokrohoški šoli • V republiškem merilu že sedaj 240 milijonov zahtevkov iz nerazvitih občin v minulem letu v trebanjski občini niso pridobili metra novega šolskega prostora, stanje seje le poslabševalo. Razni strokovnjaki, ki so si ogledovali dotrajano mokrono^co šolsko stavbo, so pošljali le boy ali manj zaskrbljujoča poročila, ki so odgovorne pripeljala do tega, da so minuli četrtek pričeli podpirati strope. ski, če krojači ne bodo zapustili stare šole. To še zdaleč ne bo rešitev za šolstvo v kraiu. A. Ž. V trebanjski osnovni šoli je gneča iz dneva v dan večja. Manjka jim osem oddelkov. Minulo šolsko polletje so vozili peti razred v več kilometrov od- Nič ni novega Mokronoška trgovina še vedno po starem Ko govorijo Mokronožani o zaostajanju svojega kraja, omenjajo zadnje čase vedno pogosteje tudi trgovine. Večino trgovin ima „Dolenjka"; do nedavnega jih je bilo kar šest. Oprema v njih je stara, v Dolenjkini železni-ni je še vedno tako, kot je bilo pred vojno. Rafko Bijec: ,J)andanes nasploh trgovini ni lahko. Marže so zamrznjene že od novembra 1971!" „Ko je mokronoška trgovina pred leti razmišljala o povezovanju, se nismo povezali z Mercatoijem, saj njegov program naložb za pet let vnaprej ni obetal nič novega. Sedaj seveda ugotavljamo, da smo tudi pri Dolenjki na istem. Kar je bilo stoijeno, je bilo zaradi nuje, ker je to pač terjala sanitarna inšpekcija," ocenjuje preteklost kalkulant za Do-lenjkine trgovine v Mokronogu in okolici Rafko Bgec. ;,Res je, da bi mi, podobno kot kupci, raje videU, da bi delali v sodobneje urejenih lokalih, vendar kot kaže, za te trgovine ni nič predvidenega," pravi. Zaenkrat se lahko pohvalijo s kadrom, prodajalci pač vztrajajo v kraju, ker so tu doma. Trgovina omenja kot razlog za svoje zaostajanje majhno kupno moč, ker pač tudi preostali gospodarski razvoj kraja ni tak, kot bi bilo treba. Vendar se zadnje čase le premika, vsi, čeprav majhni mokronoški kolektivi, zaposlujejo še nove delav ce. Tudi tisti, ki se vozijo na delo drugam, bodo raje drugod pustili svoj denar, če je tam nakupovanje ugodnejše. Zato bi se tudi v Mokronogu prilegel kakšen sodobneje urejen lokal. mv * mdelie9.Z?5obitwi amc\ kr-Ttmmmu dalj eno. šolo v Dolnji Nemški vasi. Nekaj učiteljev, ki se vozijo skupno z otroki, seveda ne morejo-zagotoviti predmetnega pouka, kar se bo lahko hudo maščevalo pri nadaljnjem ^-lanju teh otrok. Tretji samoprispevek, ki so ga občani izglasovali, da bi poleg omenjenih težav dogradili še zadnjo fazo izgTadnje šole na Mirni, prepotrebne telovadnice v Mokronogu, Šentrupertu in Velikem Gabru, je predvideval rešitev iz največje zagate. Tudi gospodarstvo daje lep prispevek, ki ni običajen v razvitejših občinah, vendar je vse skupaj še lani dalo premalo denarja, da bi lahko ukrepali vsaj v Mokronogu. S tem da so lani v republiki -enostavno presekali s podeljevanjem posojil, na katera so ob sprgemu referenduma računali, so ogrozili izvajanje sprejetega načrta gradnje šol. S prizadevnostjo samih šol, samoupravnih interesnih skupnosti, občanov in delovnih kolektivov so v minulem letu prišU vsaj do lepega zunanjega igrišča na Mirni in Velikem Gabru. Nekaj upanja, da bi vsaj v Mokronogu prišli do nove šole še letos, je v pričakovanju, da bi morda mariborski Marles dal posojilo za montažno šolo. Trebanjski šolniki z novim šolskim letom v jeseni ne bodo kos sti- DVOJE ODLIKOVANJ Jutri dopoldne bo predsednik občinske skupščine Slavko Kržan izročil dvoje visokih odlikovanj. Znana aktivistka Rdečega križa Darinka Japelj bo prejela red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Ludvik Slak pa red republike z bronastim vencem. VELIKA LOKA: DONIT KMALU POD STREHO? . Minuli teden so pričeli delavci Trima postav^ati stebre za novo proizvodno dvorano avtomobilskih tesnil. Če bo vreme ugodno, bi dvorano že v teh dneh lahko spravili pod streho. NE DAJO IZ ROK PROGRAMOV Minuli teden se je sestala občinska komisija za usklajevanje programov krajevnih skupnosti. Pred sejo so žal ugotovi, da jim še vedno manjkajo programi iz sedmih krajevnih skupnosti. Večinoma gre za manjše skupnosti. Tisti, ki programov ne dajo iz rok, seveda najbolj škodujejo sebi, saj tako tudi ne dobgo denarja iz dela samoprispev4ca, ki je namenjen za komunalna dela. Mila zima omogoča gradbincem nemoteno delo. Tako tudi delavci trebanjskega Komunalnega podjetja nemoteno delajo na gradbišču nove trgovine kmetijske zadruge v Velikem Gabru. Sodobna trgovina za reprodukcgski material bo pomembna pridobitev za kmetijstvo na tem območju.. IZ KRAJA V KRAJ NE POZNAJO VEC POŠTARJA - Značilno za Veliki Gaber je menda že kar pet let, da ne premore poštarja. Nekaj fantov se je tega posla sicer že lotilo, a so brž odnehali Tako so najboljši dostavljači še vedno šolarji... ZAKAJ NE V KLUB? - V Za-gorici je lepo število fantov vnetih za nogomet. Na svetu, ki ga sicer rada zalije voda, mine redka nedelja brez kakšne tekme s sosednjimi kraji. Fantje so si nabavili drese, tudi mreže za vrata so kupili. Skoda je, da se ne organizirajo v klub, saj bi zatem laliko računali tudi na družbeno pomoč. HOČEJO TOVARNO - Zbor delegatov krajevne skupnosti v Velikem Gabru je med drugim izrazil tudi željo, da bi slednjič, ko se razvga večina krajev v občini, prišli do kakšnega obrata tudi na območju krajevne skupnosti Veseli bi ga bili neglede na to, v katerem kraju bi stal, samo da bi ga dobili! MOKRONOSKE ČEVLJARJE UTESNJUJEJO - Odkar se je mokro noško Čevljarsko podjetje združilo z ljubljansko Zmago, le^ napreduje. Lahko bi zaposlili še 30 di. Pred nadaljnjo širitvijo v stari stavbi pa jih zaenkrat utesnjujeta še dve družini Rešitev iščejo s pomočjo krajevne skupnosti Kot ponavadi vabijo tudi tokrat na nedeljski jubilejni mokro-no^i karneval ob 14. uri ročno izdelani lepaki. TEEBAIUSEI novice ■••• -..v.-« .-.v--.. , vr-./.A--- - - stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK DOLENJSKI LIST 17 Sevnice obč^1 0^e res°lucye družbenogospodarske politike ? ®ednjeročn^e S° et* s^romni, tako je namreč predvideno tudi izvršnega svet"* načlt.om'. gre za novo obdobje. Vseeno so člani Austrijske "a m"11^ četrtek opozarjali, da lanski porast OdstotnimroiZV(>u C- V 831110 23 6 e sile v „t Llsci' vendar de-g delavcev f!"™ .Pri™anjkuje. V§am, težkn -?r- ^ vedno vozi y^a^nje deLWJe dobiti nazaj. UJC ^zS^P^vozov sere-[W napelji t0 je v P^tek- £.kruh dru m m m 12 ra^ih krajev h *mskem fo^?aSploh opažajo v ftdka vi&°rdarstvu Pn delitvi ^dov, ker hirazmei]a v koristmi0 radi čimhni- v' Pfoiz-. Nova „roi, ^ Posodobili £"4 Hi je pre°ddn,a dvorana v Kopi- -Stavba v glavnem f^aditv^o, pred-6uvnem ie izboljševanje de- li v kontrolo, v ^Novo mesto ali Celje, so morali dolgo čakati Velike zaloge teh števcev pa tudi niso poceni. Zato razmišljajo o nabavi naprave, da bi kontrolo lahko opravljali doma. Števce bo poslej ob svojih obhodili menjaval inkasant. ClGAV PLAZ? - V Skovcu, pod Bevčcvo hišo, jc plaz potegnil za seboj del poti. Nekateri uporabniki bi P°t radi potisnili kar na bližnjo njivo, drugi bi ureditev plazu radi naprtili občinski cestni službi Kot marsikje drugod bi to lahko najbolje rešili, če bi sami zavihali rokave. Mordai bi jim pomagala tudi krajevna skupnost. NI ZANIMANJA ZA. SAMSKI DOM - Zasebniki delavkam sob ponavadi ne dajejo za majhno ceno. Ponavadi veljajo sobe po več tisočakov. Vseeno pa samski dom Lisce ni zaseden, čeprav je v njem toplo in ima več drugih ugodnosti, stanarina pa je le 60 dinarjev. '(t Proizvajalci opeke v letošnji zimi nimajo oddiha, čeprav se del proizvodnje odvija na prostem. Tudi graditeljem je lepo vreme povšeči, zato kupci kar naprej stojijo pred kanižarsko opekarno in odvažajo opeko. „Večkrat moraš priti, preden kaj dobiš", so rekli tile na sliki. (Foto: R. Bačer) Važno je bdeti nad učinkom Brez pospeševalca letos ne bo uspešnega dela s pomočjo občinskega kmetijskega sklada Čeprav še ni znano, koliko bo imel letos občinski sklad za pospeševanje kmetijstva v črnomaljski občini na voljo denarja, je že dobro znano, kam bo denar šel. Ko je o tem razpravljal odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski skupščini, je Z ROKO V ROKI S SZDL- 30. januarja je bila v Čmom-^u prva seja predsedstva konference mladih iz krajevnih skupnosti. Obravnavali so delovni program, akcije in zadolžitve članov ter osnovnih organizacij in razpravljali o pravilnikih Socialistične zveze ter vk^uče-vanju mladine iz krajevnih skupnosti v akcije, ki jih na terenu vodi SZDL. bilo videti, da člani niso preveč črnogledi. Po njihovem bi lahko spravili skupaj vsaj 40.000 din, dosti več pa, če bi sodelovali razen proračuna, zadruge in Gozdnega gospodarstva še drugi „viri", ki zaposlujejo kmetijsko delovno silo. S temi bo najbrž malo teže. In v kakšne namene bodo šla letošnja sredstva sklada? Radi bi povečali poljsko vrtnarsko proizvodnjo za potrebe tovarne Belsad; zato bi dajali regrese za semena, za sadike hibridne koruze, za plemendco živino in pomoč strojnmi skupnostim." Iz sklada nameravajo tudi plačati, načrte za gradnje 1» preureditve hlevov, predviden je re^es za pospeševalca itd. Iz vsega tega pa se utegne kaj malo izcimiti, če ne bodo dobili pospeševalca. Potreben je predvsem strokovnjak, ki se bo s tem ukvaijal. Nekdo mora tudi spremljati učinek vloženih sredstev za Meusmeijaige kmetij in drugih naložb v kmetijsko proizvodnjo. Med dvema ognjema Pri TOZD Dolenjka v Črnomlju so za delegata družbenopolitičnega zbora .občinske skupščine izvolili Janeza Brodariča. Z njim sva se prejšnji teden pogovarjala o prenašanju ustave v življenje. - Kako daleč ste s tem prišli v vašem kolektivu? „Sem med dvema ognjema: po eni strani poslušam kritiko, da pri nas glede prenašanja samoupravnih pravic nismo dovolj naredili, po drugi strani poznam težave podjetja. Kot delegat nimam laliljega položaja." - V čem ste zadnje čase le občutili napredek? „V naši TOZD imamo vse samoupravne organe in komisije, imamo dobro udeležbo v centralnem delavskem svetu, tako da je odločanje naših delovnih ljudi res napredovalo. Ni pa samoupravljanje razvito še v taki meri, da bi bili lahko z njim zadovoljni Smo na začetku poti in po mojem ni nič čudnega, če ne gre takoj vse gladko." - Kako vi kot delegat sodelujete z volivci: ali se z njimi posvetujete, jim prenašate informacije iz skupščine? ,4*reden se kdo iz naše delegacije v skupščini odloča, obravnava poslano gradivo s samoupravnimi organi ali z vsemi člani kolektiva na zboru delovnih ljudi Za kolikor važnejšo odločitev gre, toliko bolj ji skušamo dati podporo večine. Prenašanje in-formacq v obratni smeri gre navadno po isti poti." R. B. Povsod naj začutijo praznik Za letošnji 19. februar, črnomaljski občinski praznik, bo vrsta otvoritev in slovesnosti v mestu, pa tudi v krajevnih središčih Program za letošnji občinski praznik je zares bogat. Ne zato, da bi imeli proslave zaradi proslav, ampak da bi ljudem na vseh koncih in krajih občine pokazali, kako napredek vendarle ubira pot na vseh področjih. Ob takih priložnostih se šele marsikdo zave: „Glej, koliko novega!" Že jutri, 8. februaija, se bodo v okviru praznika sešli kulturni delavci s celotnega območja občine, od 17. do 21. februaija pa bo še niz prireditev. Odprli bodo nove klubske prostore in strelišče v Črnomlju in hkrati začeli športna tekmovanja v streljanju, kegljanju in šahu med ekipama bratskih občin Duga Resa in Črnomelj. V Semiču bodo imeli v Iskri slavnostno podelitev priznanj zaslužnim članom Zveze komunistov in sprejem novih članov v ZK. V Črnomlju bodo položili temeljni kamen za gradnjo novega vrtca, v obratovanje bodo spustili visokonapetostni daljnovod Novo mesto-Črnomelj. Na praznični dan, 10. februaija, bo zvečer za vse občane v domu kulture slavnostna akademija, dopoldne pa bodo na slavnostni seji družbenopolitičnega aktiva občine podelili letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte. Ta dan bodo še slovesno začeli gradnjo novega stanovanjskega kompleksa na Čardaku, organiziran bo ogled gradnje zdravstvenega doma, sledila pa bo otvoritev treh asfaltiranih ulic v mestu. Obrtno komunalno podjetje bo odprlo nove proizvodne in upravne prostore, v Semiču pa bo tovariško sre- ČRNOMALJSKI DROBIR SE^NA ZABAV IN PLESOV -Prejšnji teden so lepaki domala v vseh krajih občine vabili na razne prireditve, med katerimi sta bili tudi dve večji. Z^l. februarja zvečer so vabili poslušalce v hotel SMUK k nastopu Duška Lok ina in njegove skupine, VIATOR pa je v prostorih Grada dan kasneje organiziral mladinski ples, na katerem je igral ansambel Hobby. REPICA CVETE - Da je bil januar brez snega, so ljudje že večkrat doživeli, vendar takega, kot je bil letošnji, ne pomnijo niti najstarejši občani. Toplo vreme je že ves mesec vabilo ljudi v vinograde k prvim opravilom v novi sezoni, po poljih pa je začela lepo rumeno cveteti oljna rcpica. Da na travnikih ne manjka zvončkov in trobentic, se lahko vsak prepriča. KAR OSEM JIH JE - V romskem naselju Kanižarica, kjer živijo predvsem zaposleni Komi, moški m ženske, katerim daje največkrat zaslužek Opekarna, se mimoidočemu nudi zanimiv prizor: zraven lesenih barak, ki res niso videti človeka dostojne, stoji 8 avtomobilov in na vrveh se suši belo perilo. PO DELEGATSKEM NACELU - Aktiv komunistov iz vrst neposrednih proizvajalcev bo po sklepu nedavne občindce konference organiziran po delegatskem načelu. Aktiv bo štel 19 članov, v katerem jih bo 6 iz Belta, 1 iz Begrada, 1 iz TOZD BETI, 2 iz TOZD Gozdnega gospodarstva, 4 iz Iskre, 2 iz zadruge, 2 iz rudnika in I iz kolektiva No-vbteks na Vinici. PREDSTAVA PRELOŽENA -Obiskovalce belokranjskega gledališkega abonmaja obveščamo, da „Naročene komedije" 6. in 7. februarja ne bo zaradi bolezni v ansamblu. * Predstava je preložena na 24. in 25. april. €mmm0////ški ^ /i čanje za udeležence teh proslav; predstavnike krajevnih skupnosti in SIS ter delegate občinske skupščine. 20. februaija bodo v Starem trgu začeli modernizacijo cest, ki bodo asfaltirane skozi Prelepe, Kot, Zagozdac. Dan kasneje bodo na Vinici dočakali uresničitev dolgoletne želje; gradnjo poslovno-stanovanjske-ga objekta. BO PRESENEČENJE? Vse do konca januarja ni bih nič slišati, da bi se kje v Črnomlju ali hudomušni „šokci" pripravljali na pusta. Štrekljevčani so bili prejšnja leta v tem zeb aktivni, zato kar ne gre verjeti, da letos ne bo nič veselja. „Najbrž bodo maškare s programom prišle na dan kar čez noč, tako kot nove cene," je pred dnevi v šali izjavil občan iz dobro poučenih krogov. To daje slutiti da nekaj le bo ... Sredi javnih razprav Na vsem območju črnomaljske občine so v teku javne razprave o statutu Socialistične zvezo in pravilih občinske konference in krajevnih konferenc. Do kolica februarja bodo zbori občanov končani. Ljudje sc na sestankih pogovarjajo o organiziranosti SZDL v krajevni skupnosti, odločajo se za število oddelkov te organizacije in predlagajo, katere organizacije bodo dale delegate v konferenco. Z ustanavljanjem oddelkivSZDL želijo čimbolj približati organizacijo in njeno delovanje občanom. V prihodnje naj bi prek oddelkov potekale tudi vse javne razprave, ker kaže praksa, daje na manj množičnih sestankih veliko bže dobiti stik z ljudmi in tudi udeležba je mnogo boljša. Na teh sestankih je za občane še posebno, zanimiva in važna razprava o programu javnih del za letošnje leto. Tako je celotna dejavnost v okviru SZDL močno razgibana, za izvedbo sestankov po terenu pa skrbi nad 50 aktivistov. Medtem ko so se lani kmetje nad 4)omanjkanjem umetnih gnojil pritoževali, jih je Razkladalci na metliški železniški postaji so rekli, da zato, ker so umetna gnojila letos precej Na sliki: možakarji pri razkladanju umetnega gnojila. I? USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA 28. januarja je občinski odbor RK v Metliki organiziral krvodajalsko akcijo. Za krvodajalce je organiziral poseben avtobus, ki jili je odpeljal na novomeško transfuzgsko postajo. Žal je pri prevozu prišlo do pomote: avtobus je v Novo mesto odšel brez krvodajalcev iz Beti. Kljub temu so se tudi tiAideležili akcije, saj so prišli na transfuzijsko postajo kar z rednim avtobusom. Za neljubo pomoto, ki pa na srečo ni zavrla akcije, se občinski odbor RK delavcem iz Beti opravičuje. Obenem obvešča vse krvodajalce, da bo v kratkem še ena krvodajalska akcga. Kako je bilo pred 30 lej} 29. januarja je preteklo 30 let, odkar je bardiran Gradac - Na srečo je bilo malo ^ Gradac. 29. januarja 1945. Dan, kot vsi drugi, dan, ki spominja na svobodo. Nad Lahinjo se vzpenja nov lesen most. Prejšnjo jesen so ga postavili ^ti-zani, da bi lahko preko njega neovirano hitela svobodi naproti naša osvobodibia vojska. V gradu je bilo pohio vojakov, ker je bila v njem oficirja šola VDV, razen tega pa so imeli v njem pouk tudi osnovnošolci. V dvorani in po hišah je bilo veliko ranjencev, ki so ča- Koliko časa ša tako? Zima je razkrila nemarnost Metličanov Ce smo pred nekaj leti še lahko rekli, da spada Metlika med tista slovenska mesta, ki so po čistosti in urejenosti med najlepšimi v Slovenci, potem si danes te^ ne bi upali trditi. Zak<\j ne ravno sedaj, ko mesto raste, se razvija in širi, ko pa irriamo vendar toliko pokazati? Mila zima nam je razkrila tisto, kar se v tem »Mački« narod Graduški „mački" so te dni še posebno živahni. Vsak večer se zbirajo v prostorih na gradu, kjer delajo maske za tradicionalni pustni sprevod. Se pred leti so Gradčani o pustu hodili v Metliko: enkrat z raketo, drugič s televizijskim ekranom, tretjič z letečim krožnikom. Takrat so se mački šele kalili. Ko so njihovi metliški „bratje gadje" enkrat za vselej utihnili, so dokazali, da so sposobni tudi sami pripraviti domiseln sprevod. Rudi Dim mlajši je o letošnjih pripravah za pusta povedal naslednje: ,,Za bližnji nastop „gradaških mačkov" se skrbno pripravljamo. O tem bi vam vedele povedati več naše žene, ki se na nas kar jezijo, l- an^e in možje že več kot štirinajst dni vsak večer izginemo v grad. Ne bi rad izdal vseh skrivno.stij s katerimi bomo presenetili letos, nekaj pa jih bom le razkril. V obhodu bo letos kar 9 posadk, vozov. Vsi bodo domiselno okrašeni in vsak bo .»povedal" marsikaj novega in zanimivega. Naslov sprevoda bo „Energetika". Ponorčevali se bomo iz vseh redukcij in upam, da bodo Belokranjke vsaj enkrat prišle na svoj račun. Vsi, ki nas boste v nedeljo, 9. februarja, ob 14.30 obiskali, boste videli marsikaj zanimivega. Se enkrat se bo predstavil televizijski ekran. Ce bo dobra elektrika (v Gradcu je namreč skozi vse leto zelo slaba), bomo morda gledali zanimiv program. Bojimo pa se, da bo na ekranu le: Oprostite, prekinitev na mednarodni zvezi, menjavamo trak .. ." času ponavadi skriva pod snegom in poleti pod bohotnim zelenjem; gole bregove, polne smeti in odpadkov. Prepovedana smetišča se še kar naprej širijo, čeprav imamo urejeno komunalno službo, ki skrbi za odva-žanje smeti na za to določen kraj v Spitalski dragi. Ce pogledamo samo dolino Obrha, ki se vse bolj spreminja v veliko smetišče, vidimo, da je na desni strani, od izvira Obrha do metliške komande, kar pet prepovedanih odlagališč. Največji sta za staro šolo in za Weissovo hišo. Breg je posut s papirjem in odsluženimi posodami vseh vrst in velikosti. Člani metliSccga Fokusa so pred novim letom posneli nekaj detajlov s smetišč nad Obrhom in slike razstavili v svoji vitrini na Dragah. Morda je koga to neprijetno prizadelo, drugega odziva pa ni bilo. Vendar pa dolina Obrlia ni osamljen primer. Podobno je tudi ob Sušici in Bojici JUTRI PREDAVANJA NASUHORJU, RADOVICI V BOŽAKOVEM IN GRADCU Občinski odbor Rdečega križa Metlika je v sodelovanju z zdravstvenimi delavci pripravil ciklus izobraževalnih predavanj, o katerih smo že pisali Predavanja se bodo zaključila jutri Danes bo v Metliki (ob 17. uri) in v Lokvicah (ob 19. uri) predaval dr. Matkovič, v Slamni vasi (ob 17. uri) in v Drašičih (ob 19. uri) pa dr. Goranič. Izobraževalno zdravstveno akcijo po .šolah, podjetjil^in krajevnih skupnostih bosta zaključila prav dr. Goranič in dr. Matkovič. Jutri bosta predavala občanom na Suhor-ju.(ob 17. uri), Radovici (ob 19. uri), v Gradcu (ob 17. uri) in Boža-koveni (ob 19. uri). —---r Vf kali na prevoz z leta11- nutku je nad vasjo zavr^| je preletela jata zaveznik, tal. Nihče se ni oziralza I ■ ljudje so bili že vajeni ste^. zavezniških preletov. Zat0 .nihče pozoren na tri ,P j ce", ki so kmalu za zaV zakrožile nad vago . V tre d so priletele prve bombe-so nov most, podrle žago'j sednjo Strugaijevohišo^r gospodarskih poslopij- ** gradbeni material i trenutku prekrili deve Srečka in Desanko. rešili, fantka pa so našli tedne kasneje. Nato so padle bombe Jakšetovo hišo. Izpod *"2 so potegnili trupla mate# j kije bila stara 50 let, Štefke (24), Zofke (18) & ce (10). Močno so bile dovane tudi sosednje hi^»™ lo pa je precej živine. J Verjetno so sovražni*1 ^ zrušiti grad. Na srečo j^JJ uspelo, saj bi lahko ubil^l naših borcev in osnovno . Bombe so padle le še na ^Jja na konec vasi, kjer ni bii° ne škode. Trideset let je minil0 j vražnikovega napada, nanj pa je v srcih Gradca vedno živ. Zato si vsi žel!) j ne bi bilo nikoli več njenih grozot. SPREHOD PO METLIKI In kakšno bo največje presenečenje? Obiskal nas bo Kissinger. Saj ga poznate, moža s pipico, ki je vsako uro na drugem kontinentu? In kaj vse bo pripeljal s seboj? Ce nas boste obiskali ... In na koncu: vse Dolenjce „gradaški mački" vabimo. da sc udeležite sprevoda v Cirad-cu." 'J. PLZLl J DIPLOMA LJUBLJANSKI ZMAJ - Ob sejmu „Moda 75" je prejela Beti diplomo LJUBLJANSKI ZMAJ za kolekcijo ženskili spalnih srajc. Nasploh je razstavni prostor Beti vzbujal med obiskovalci veliko pozornost. NAROČENA KOMEDIJA, - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bi moralo v MetlUci gostovati Mestno gledališče ljubljansko s Fadila HrJžića Naročeno komedgo. Zaradi bolezni v ansamblu predstave ne bo. POČITNICE ' BREZ SNEGA -letošnje šolske počitnice so minile brez snega in so bili tako otroci prikrajšani za zabavo na snegu. V bodoče bi bilo potrebno razmisliti o tem, da bi učenci kar najbolj organizirano preživeli proste dni, morda ob gledanju dobrih filmov, gledali- škili predstav, luktovnih i dobnem. PRIJETEN IZLET - £ turistična poslovalnica Il3r«y mesta pripravlja za "■ }^, dnevni izlet v Selce z ze'0,ri s0$ programom. Cena, v •catc,nl)^!< čeni prevoz, prehrana, PrCprjjavV zabava, je 400 dinarjev- \ \y sta pobirali Mirjana Vrl"1. /■ in Maijana Bele, sekreta BELOKRANJCI ||Sl VESELICE Prejšnji petek je g° / Metliki ljubljanska J Cankar-Součkovo ve Blatnem dolu. Dvoi*11^^ zasedena do zadnjega j/ najbrž samo zato, ker > lokranjci radi veselice • * 'V metliški tednif 181 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BACER JANEZ PEZELJ Št. 6 (1333) - 6. februarja 1975 Na sliki: lani „Grada ček". Letošnji se bo \ „j 9. februaija, predstavu,^ lepši obleki. Mački °bjJ v; da bo letošnja pri|"e. jji bavna, zato pričakujejvsa občina Valcev. Od teh0^ n7'000 Prebi" f67 jih je zdnr ?00 Prebival-kar 13.000 "J*1 v Petih KS Qs* 12 le 4?)onern ko ima Izvršni odbo? -prebivalcev-P0vsem dolr^n Je tudi že n1 J® združile KS naJ ^udnik-šalkq KoPnvnik in Vlmolj ^ p a vas, dalje KS ?S> Uvold in 8Ud' KS D0l8a °lonl, Stari ^°Ze^. ter KS Cerkev. Nampet *n ^tara Ktih KS n^i K° naštetih de" hd°če le, 4 m j ej bUe v ti bi-56 da)o Seveda k Pn ostalib bile veliko 1 x.z združitvijo Va§ke skupnost? Pristojnosti Pred kratkim so obiskali kočevsko krajevno dcupnost (KS) inredsednik občinske skupščine Savo Vovk, sekretar občindcega komiteja Jože Novak, sekretar občin^e konference SZDL Nace Karničnik, predsednik zbora KS Drago Benčina. Srečanja so se udeležili še predstavniki'delegacije KS, predsedstva KS in sveta ZK pri KS. S5?BNE IZ KOČEVJA birai ^^ojimi <^i v Kočevju S? na- paA ^ziv Je bil 5 Kozjanske- svojih inn5 ^^ovali so ni poro- Žav^ ° Upokoii ostali obča- sestau v nes?AA^u »- počitnice so letos J?1 50 na skup. >{? ZK in oain 8a komi-3 Zdravstveni 0r8anizacjje ^^Pi'^pov0"1 sprejeli J bi *3?*» pozabili: SS* naziva zdravstvu ob- fr*kZ£K*u in "8°" ° uP°fabliaifaj orai vsi P"* prav pomladanske. Vse priprave in programi za smučarske tečaje, turno smučanje in sankanje so propadli Ker je izredno lepo vreme, so taborniki izvedli več peš izletov za vode mladinskih in pionirskih skupin. Sli so do svoje koče za Fridrihštajnom na StojnL Domov so se vračah ovenčani s telohom, trobenticami in zvončki. Bili so veseli in razigrani, kakor da se vračajo z majskega izleta. SPOŠTUJEJO UPOKOJENCE -Sindikalna podružnica kemične tovarne je tudi letos povabila svoje ui^kojence na občni zbor. To je v tej tovarni že stara navada. Svoje upokojencc povabgo tudi na vse proslave in prireditve. Na letošnjem občnem zboru so izročili vodilni člani sindikalne podružnice vsem upokojencem nagrade, kar jim bo v izdatno pomoč. Hkrati so že sedaj povabili upokojenke na proslavo dneva žena. Obdarovani upokojenci se zahvaljujejo za pozornost in pomoč. TELOVADNE MASKARE j rVD Partizan pripravlja za rekreacijski oddelek predšolskih otrok in pionirjev nižje stopnje otroško pu-stovanje, ki bo v domu telesne kulture v torek, 11. februaija. Želimo, da bi otrokom pri tem pomagaU tudi starši. Pustovanje bo vodil vodnik oddelka Iko Žgajnar. Zaželeno je čimveč maScaric. Najbolj uspele bodo nagrajene, vsi pa bodo pogoščeni. Na svečani seji občinskega komiteja ZK Ribnica 24. januaija so podelili članske knjižice 27 komum-stom ki so biU sprejeti v ZK od maja lani pa do konca leta. Ob tej priložnosti so novim komumstom podeiui tudi statut ZK in knjigo Toneta Ožbolta „Šerceijeva bojna pot'". (Foto: D. Mohar) NA STALNOST Dodatek na stalnost bo v TOZD Donit Sodražica znašal za eno leto delovne dobe pri Donitu 2,5 odstotka od mesečnega osebnega dohodka, za dve leti in več pa 5 odstotkov, kolikor največ dopušča sindikalna lista. Za tako nagrajevanje stalnosti so se odločili na osnovi raziskav in anaUz v Donitu, ki so pokazale, da je fluktuacga največja v Bvih dveh letih. Tisti, ki zdrži dve ti v Donitu, ostane za stalno. Ta j izkušnja je zelo zanimiva, saj neka-I tere delovne organizacge zahtevajo za 5-odstotni dodatek za stalnost kar 20, 25 ali celo 30 in več let delovne dobe. Domicil dali, denarja pa ne Letos glavni proslavi OF v Dragi in na Robu Predstavniki okrožnega odbora aktivov.OF od Baija do Kolpe, ki so mu prftlandcim ^delili domicil v občinah Kočevje, Ribnica in Ljubljana—Vič—Rudnik, so se 27. januaija sestali v Ribnici s člani ko-ordinac^skega odbora občine Ribnica, da bi se pogovorili o organizacgi letošnjih proslav na tem območju. Po sedanjem predlogu naj bi se nekdanji aktivisti tega območja letos zbrali na proslavah v Dragi v kočev- Spet obnovljen ribnik Uredili ga bodo pri Ortneku - Strožje proti onesnaževalcem voda - Trim pohod po ribiško Z združenimi silami občanov in gospodarstva lahko krajevna skupnost uspešno dela Gostje so se zanimali za delovanje KS po novi ustavi in statutih, za fi-nansiranje KS, delovne programe KS in dosedanje delo KS, ki so ga ocenili kot zelo uspešno. Ugotovili so, da so sredstva, kijih dobiva KS, poleg sredstev, ki jih ustvarja z lastno dejavnostjo, sorazmerno velika, vendar glede na komunalno neurejenost mesta še vedno premajhna, da bi zadoščala za kritje potreb. Vsi so bili soglasni, da je tak način združevanja sredstev gospodarstva in KS, ki ga je KS uveljavila lani, popolnoma pravilen. Le taka, združena prizadevanja vseh, lahko rodijo uspeh. Nadalje so ugotovili, da bo treba v bodoče posvečati večjo pozornost turizmu, stanovanjskemu gospo-darstv, kulturi, telesni kulturi, otroškemu varstvu, urbanizmu, ostarelim in invalidom, pa tudi obveščanju delegatov in občanov ter delu delegacije. Sodelovanje med KS in 'občinsko upravo ter izvršnim svetom je zdaj boljše, kot je bilo pred skupščinskimi volitvami. Vsi predstavniki občinskih organov in organizacij obiskujejo zdaj tudi ostale KS v občini. Prav je, da se zanimajo za delo KS, saj so bili vsi izvoljeni od delovnih ljudi in občanov, zato naj se tudi seznanjajo, kako te osnovne samoupravne cchce delujejo, s kakšnimi težavami se srečujejo in kje jim 'e potreben nasvet ali po- ' J. p. PEVSKE nouige USPEŠEN ZAKLJUČEK POLLETJA Na osnovni šoli Kočevje je prvo polletje šolskega leta uspešno zaključilo 91,92 odstotka učencev. To je ' prav lep uspeh, ki ga lahko pripišemo novim oblikam in metodam učno-vzgojnega dela, kot so; skupinski in individualni pouk, dopolnilni pouk in delo v oddelkih podaljšanega bivanja. Z uvedbo celodnevnega bivanja otrok v šoh bi učni uspeh nedvomno še porastel, zato je negodovanje učiteljev nad to novostjo neupravičeno. Zavzeti se moramo, da bi čimprej zagotovili potrebna sredstva za izgradnjo novih učilnic, saj je le pri enoizmcnskem pouku možno celodnevno bivanje otrok v šoli. Hkrati se moramo potruditi, da bomo v učiteljske vrste pritegnili nove kadre, potrebne za delo v celodnevni Soli. !•. BRUS Ribnici ribiči že pripravljajo načrte za ponovno ureditev ribnika Luknja pri Ortneku. Oba ostala ribnika pri Ribnici sta se obnesla in tudi nova riba amur I v njima dobro uspeva. Število članov ribiške družine (RD) se je zvišalo od lanskih 80 na 100, mladincev pa od 31 na 32. Pristopnino so letos zvišali od 150 na 400 din, kot jo imajo že v sosednji kočevski RD. Lani so ribniški ribiči organizirah trim pohod ob vodah, ki ga bodo letos spet ponovili Značilnost tega pohoda ni sama hoja ob vodi, ampak ogled vode in dogovor, kaj je treba očistiti in kako urediti vodo m ' okoUco. Tudi ribniški ribiči se podobno kot kočevski otepajo z onesnaževalci vode in drugimi skrunilci vode in okolja. Medtem ko je Sukno v Juijevici v glavnem uredilo čistilne naprave in ne onesnažuje več vode, pa imajo težave z JLA in Žičnico. Zaradi pranja vojaških vozil in neurejenih čistilnih naprav odtekajo odplake v Bistrico in zamastijo vodo, da jc že nekajkrat prišlo do pogina rib. Sumijo tudi, da so pogin ščuk povzročili akumulatoiji (oziroma kislina iz njih), ki jih je vojska odvigla v Bistrico. Tudi ribniški obrat Žičnice nima pretočnega kanala za čiščenje od-I plak in teče olje naravnost v Bistri-, co. Pred kratkim je bila voda zaradi tega kar' plava. Ribiči so opozorili predstavnike Žičnice, naj tega ne PLOSCO VIDENICU? V Ribnici že pripravljajo program prireditev za letošnji občinski praznik. Po prvih predlogjh naj bi 25. ali 26. ma#ca odkrili na Gori nad Sodra žico spominsko ploščo organizatorju SKOJ na Kočevskem Albinu Vi-deniču, ki je padel na Gori. Ploščo bi odkrili v sodelovanju s kočevskimi organizacijami, saj je bil Videnič doma iz Šalke vasi. V počastitev praznika bo tudi že tradicionalni avto rally v Jelenov žleb, veijetno pa še več ^drugih prireditev._^ NACRT VLAGANJA RIB počenjajo, sicer jih bodo kot ostale onesnaževalce ali krivolovce predali pravosodnim organom. ski občini in na Robu v občini Ljubljana-Vič-Rudnik. Predstavniki okrožnega odbora aktivistov OF so tovariše iz ribniške občine seznanili, da bodo v glavnem lahko le sodelovali pri vseh akcgah odborov SZDL, proslavah ob 30-let-nici osvoboditve in raznih drugih zadevah, kot so volitve in drugo. Za načrtnejše in bolg prizadevno delo nimajo denaga. Vse občindce skupščine so namreč le sprejele odloke o domicilu, denarja za delo okrožnega odbora aktivistov OF pa niso prispevale. Predstavniki odbora aktivistov OF so seznanili predstavnike iz ribniške občine, da nameravajo izdajati ^silo „Od Baija do Kolpe". V njem bi objav^ali spomine nekdanjih aktivistov OF in tako ohrar^ali spomine za zgodovino in prenašali tradicge NOB na mlajše rodove. ^ ^ Lani so ribnifke maScare uganile marsikatero pametno v Ribnici in okoliSdh krajih^ obiskale pa so tudi Kočevje. Letos pa v Ribmci se nobeden ne ve, kako bodo veseljaki praznovali ta, zanje zapovedan praznik. (Foto; F. Brus) ČREPINJE IZ LONČARIJE Ribiška družina Ribnica namerava letos vložiti v svoje vode 35,000 potočnih postrvi do 6 cm dolžine, 2.000 ščuk in 2.000 jipanov. Iz svoje goiitvene vode Tržiš.ce pa bo preselila' IB do 25 cm dolge postrvi v Bistrico in Obrh. Že letos so člani izlovili iz svojih voda preko l.OOO klenov in jih prodali ribogojnici Po-vodje za luano sulcem. Izkupiček bodo porabili za nakup postrvi STATUT V kratkem bo svet -krajevne "skupnosti obravnaval in sprejel osnutek novega statuta krajevne skupnosti. Najkasneje v februarju pa bo treba na podlagi tega statuta krajevno skupnost organizirati, izvoliti delegate v zbor delegatov, organe upravljanja ter rhzlične komisije. KULTURA - Kulturno-umetni-ško društvo „France Zbašnik", ki je zaživelo v lanskem letu, pogumno načrtuje delo za naprej. V teku so priprave za študij Finžgarjeve ljudske igre Veriga, nekateri igralci starejše generacije pa razmišljajo tudi o ponovni uprizoritvi igre Domen, s katero so pred dvajsetimi leti želi lep uspeh. Društvo načrtuje letos še vrsto spominskih proslav ter ponovno kulturni teden Lončarije poleti ob krajevnem prazniku. REVIJA Kakor hitro bo dvorana DC 16 povsem urejena (centralno ogrevanje in preložitev parketa), bo KUD France Zbašnik organiziralo revijo vseh pevskih zborov iz občine Ribnica skupno z modno revijo mla- dih kreatorjev in manekertov tekstilne tovarne Sukno iz Zapuž. Predvidoma naj bi bilo to konec januarja oz. v začetku februaija. V kratkem bo urejen tudi oder z montažo glavnega zastora in zaves v ozadju, tako. da bo po tej plati dvorana nared za vse kulturne prireditve. občan vprašuje - Zakaj občina Ribnica gospodarsko tako dobro napreduje? — Ker je skoraj polovica članov izvršnega sveta doma iz Lo-icega potoka. RESETO Stran uredil: JOZE PRIMC DOLENJSKI LIST 19 REŠETQ REŠETS REŠETO REŠETO REŠETO REŠETS Dodatni informator Donit iz Medvod, ki ima tuđi TOZD V Sodražici, izdor ja redno vsak mesec „Donita ve razglede", vendar so ugotovili, da informiranje članov kolektiva še ni zadovoljivo. Zato so sklenili, da bodo enkrat ali dvakrat na mesec izdajali še poseben informator, v katerem bodo seznanjali kolektiv z raznimi sprotnimi zadevami, kot so potrebe po nadurnem delu, pomanjkanje elektrike, sklepi samoupravnih in drugih organov itd Ta informator bo delil vsem kar vratar. Slabost sedanjega načina obveščanja je bila, da so delavci poredko dobili informacije in se jih je zato na-bralo veliko. To* pa hkrati pomeni, da so bik nekatere informacije že stare oziroma prepozne. Razen tega se običajno le redki lotijo branja velikega kupa materiala, če pa ga dobivajo sproti, v manjših količinah, vedno najdejo čas, da ga preberejo. Donitove izkušnje bodo gotovo zanimive tudi za druge kolektive, saj se skoraj povsod sprašujejo, kako dati delovnim ljudem (in občanom) sproti najnovejše, kratke in razum^ive informacge. Zanimivo je, da so potrebo po še boljšem informiranju odkrili prav v Donitu, kjer že izdajajo redni mesečni časopis, ne pa v drugih kolektivih, kjer izdajajo časopise le nekajkrat na leto ali pa sploh ne. J. PRIMC Poljane: nov vodo^ Zgrajen je bil z velikimi napori dobrih občanf| pa tudi ob nagajanju nekaterih - Z združeij' močmi bi si postopoma lahko vse uredi" Kakor lani, ko so bUi še 6. b, tako so tudi v prvem polletju letos učenci 7. b ribnike osnovne šole e'^iiii med vitimi razredi poleg 8. a, ki so končali prvo polletje brez slabe ocene. Razrednik oddelka je {»•of. Franc Ivane. (Foto: Prime) Na VelikUi Poljanah je va^i vodnjak sredi vasi zapuščen in je ostal le spomin na preteklost. Nič več ni slišati žvenketai^a pločevinastih veder, zgradili smo si vodovod. 12.. februarja 1973 smo vaščani Velikih Poljan začeli gradnjo vodovoda. Pitne vode je tu vedno primanjkovalo. Že dvakrat so vaščani napeljevali vodo, vendar je je vedno primanjkovalo. Prvič so položili samo železne cevi od kraškega izvira do vasi, drugič pa so napravili pod vodstvom Franceta Andolška cevovod in zbiralnike, ki so še po pet- Polovica nižjih razredov brez enojk Med višjimi razredi najboljša 7.b in 8.a, katerih razrednika sta Ivane in Hrenova Na osnovni šoli Ribnica in njenih podružničnih šolah Su^e in Dolenja vas je bil ob koncu polletja, dosežen 94-odstotni učni uspeh, od tega na osn(\j^i šoli Ribnica 92,9-odst., v Dolenji vasi 97,3-odst. in Sugu 98,9-odst.. Skupno je vse tri šole obiskovalo 976 (izdelalo 917) učencev, od tega ribniško 771 (izdelalo 716) učencev, dolenjevaško 111 (izdelalo 108) in šolo Su^e 94 (izdelalo 93) učencev. Obe podružnični šoli obiskujejo le učenci od 1. do 4. razreda. REGRES ZA MALICO v TOZD Donit Sodražica so sklenili, da bo znašal regres za organizirano družbeno prehrano za vsakega zaposlenega 160 din na mesec, razen tega pa bo zaposleni plačal po dinar za vsak obrok. Učni uspehi učencev 5. in 8. razreda znaša 90 odst.. Najboljši je v 8. razredih, in sicer znaša 94,7 odst., v 7. razredih 93,1 odst., 6. razredih 88 odst. in najslabši v 5. razredih (85,5 odst.). Med vsemi vigimi razredi sta le dva dosegla 100-odstotni uspeh, in sicer 7. b, ki ga vodi profesor zgodovine Franc Ivane, in 8. a, ki ga vodi predmetna učiteljica za matematiko in fiziko Anica Hren. V vseh nižjih razredih je bil doselen 96,8-odstotni uspeh. ■Najboljši je zabeležen v prvih razredih, in sicer 98,5-odstotni, drugih razredih 98-odst., v tretjih 96,4 odst., v četrtih pa najslabših 93,9-odst.. 100-odstotni učni uspeh JiH je doseglo izmed 20 nižjih razredov kar 10, in sicer vsi prvi razredi, razen v Dolenji vasi, 2. b v Ribnici in v Dolenji vasi in Sugu, 3. razred v Sugu in 4. razred v Dolenji vasi. J. PRIMC inštiridesetih letih dobri, a "'faS^smo iskali mo?«' Našli smo ga na zeml|>scu Adamiča iz Grabna. odstopil izvir in zenul' plačno, za kar se mu lep® jemo. ,1^^ Malo ljudi, predvsem^ skega odbora, se je H?®'. akcije. Po začetnih krenilo. Denarja nismo do , zato smo se naslonili na sredstva iz saihopris^vKa. Začeli smo pri zajetju. ^ lo naporno, v vodi, jlo^ ^ spolzkem terenu. V dveh j smo položili skoraj ves ^ ^ končali vsa dela pri liti se moramo sosednjun za nesebičnost in so pripomogli, da je ^ tekala nemoteno. Zal P težave v naši vasL Nespo^ ^ nizatoiji, sebičneži čini so nas ovirali, ven(^ vo nagajanje onemogoci^^J in čut za pravičnost ^ Voda je zdaj že stekla po jj; Vodovod je največja - 3* njih let, v kateri so sodelo vsi vaščani Dokazali zmožni narediti marsikaj. ^ vam vse, ki jim rojstna vas ^ ni in ki žele, da bi se vas rešila zaostalosti, naJ j ^ je sile, da se nesebično vključimo v delo za območja. Naša moč in usp® mo v delu in slogi! Predsednik režg^^^i> Delovna in krajevna skupnost z roko v roki ----—- Velik Donitov prispevek krajevni skupnosti Sodražica in drugim organizacijam, društvom in na območju Sodražice in okolice - Člani kolektiva Donit se zavedajo, da nimajo le dolžnosti svoje delovne organizacije, ampak tudi v krajevni skupnosti, kjer žive Pametno delo rodi uspeh Po občnem zboru sindikata INLES v Loškem potoku še lep kulturni nastop Na letni občni zbor osnovne organizacge sindikata v TOZD INLES v Lo^em potoku, ki je bil 25. januaija v prosvetnem domu na Hribu, so se zelo dobro pripravili. Iz poročil in kasnejše razprave je bilo videti, da je bil sindikat v tej delovni skupnosti delaven in povsod prisoten. Zato ima sindikalna organizacya med ljudmi ugled. S takim načinom dela bodo na-da^evali tudi v bodoče, saj so jim močno v pomoč ^lepi obeh nedavnih sindikalnih kongresov. Člani sindikata so na občnem zboru sprejeli delovni načrt, v katerem je med drugim rečeno, da bo sindikat vodil skrt> za uresničevanje Delovne organizacije so dolžne pomagali vsestransko, tudi denarno, krajevnim skupnostim, kjer žive njihovi člani kolektiva. De-Jloviia organizacija torej ni dolžna^skrbeti le za dobro počutje svojih članov na delu, ampak tudi doma, v svoji krajevni skupnosti, kjer člani kolektiva kot občani delajo na raznih področjih in za to svoje delo, zabavo, in druge interese potrebujejo razne organizacije, društva, ustanove in podobno. Za delovanje vsega tega pa je potreben denar. samoupravne organiziranosti v TOZD, o življenjskih razmerah delavcev in ukrepih za njihova izboljšanje, o povečevanju storilnosti dela, varčevanju, sodelovanju z delavsko kontrolo, reševanju stanovanjskih zadev in' usposabljanju d-elavcev za delovanje v sindikalni organizaciji. Novi izvršilni odbor sindikalne organizacije so izvolili na delegatski osnoVi v skladu s statutom sindikatov. Po končanem občnem zboruje bila kulturna prireditev: nastopili so moški pevski zbor iz Loškega potoka, ženski pevski zbor iz „Šivalnice" BPT Hrib m člani dramske skupine, ki so uprizorili tri skeče. Celotna kulturna prireditev je izzvenela zelo ubrano in doživeto, zato zasluži organizator, to je osnovna organizacija sindikata INLES Loški potok, vso pohvalo in posnemanje. -r Jožeta Terana, vršilca dolžnosti direktorja TOZD DONIT Sodražica, smo vprašali, kako sodeluje njihova TOZD s krajevno skupnostjo Sodražica in kako torej Donit pripomore, da se njihovi člani kolektiva kar najbolje počutijo v svoji KS in so potem zadovoljni tudi na delovnem mestu. Odgovoril je: „V našem kolektivu se zavedamo, da je ne le potrebno, ampak tudi nujno čim tesnejše sodelovanje med krajevno skupnostjo, ustanovami, organizacijami in društyi v kraju ter našo TOZD. Prav zato smo jim pred novim letom razdelih del ostanka dohodka." D L: - Kdo je bil deležen vaših prispevkov? ODG: ,,Osnovni šoli Gora smo že kupili televizor, osnovni šoli Sodražica pa bomo kinoprojektor za 16-milimetrski film ki ima vgrajen tudi zvočnik. Nakup se je zavlekel zato, ker trenutno teh.projektoijev ni naprodaj. Ljudski knjižnici smo nakazah 4.000 din za nakup knjig, pevskemu društvu smo dali 2.000 din, prostovoljnemu gasilskemu društvu pa 5.000 din. ZZB smo namenili 4.000 din za nakup pisalnega stroja. Borci pa so sklenili, da bodo denar, ki Jože Teran, v.d. direktoija TOZD Donit, Sodražica: „Tudi v bodoče bomo. prispevali k uspešnemu delu krajevne ^up-nosti." jim bo pri nakupu stroja ostal, dodelili osnov;ii šoli Sv. Gregor. Radioklub bo dobil 3.000 din za nakup radijske sprejemne in oddajne postaje, vendar le s pogojem, če bo sam zbral še ostali manjkajoči denar za ta nakup. Zdravstvenem domu f odobrili 5.000 din, in S1L-mensko kot pomoč zobni ambulanti. H DL: - Koliko!ste pa krajevni skupnosti Sodrazi ODG: „Tej P* SJ01 plačno odstopili sta o-1 bivše oljarne, vredno . 500.000 din. Razen te«, sklenili, da bomo W ureditev tistega dela teg ( čega družbenega doma- , mladinski klub. Aktiv j delavcev naše tovarne PaL nil, da bo s prostovoD^ lom pomagal urejati prostore za mladino. Naš prispevek za čutje naših delavcev ^ ;; občanov v krajevni sK j torej ni majhen. Tak° y nameravamo nadaljeva1 prihodnje." ±4 Pripoved kmeta Gregoriča Zadnji spomin 95-letnega Janeza Gregoriča Kmet Janez Gregorič iz Vegove vasi pri LoScem potoku se je rodil 21. junqa leta 1879 in je lani obhajal svoj petindevetdeseti rojstni dan. Veliko sem slišal o tem vriem možu in sem obiskal slučajno prav tedaj, o je z o^imi svojci praznoval SVOJ zadnji jubilej. iCdo bi si mislil, saj je bfl še pri močeh in je imel odličen spomin. S sorodniki smo posedli za veliko javorovo mizo, ki ima v sredini vrezano ime IHS in letnico 1837. Kako imenitno je usesti se za kmečko mizo, za katero je posedal Gregoričev rod celih stosedemintrideset let! Radovedno so se pasle moje oči po vsej sobi. Zagledal sem se v star, lesen strop, poveznjen na močne gredi. In tudi v srednji gredi je vrezana letnica 1817. Torej pred sto sedem-inpetdesetimi leti! ,Aha Lukove Francke iz Še-gove vasi zet si in od Ivana Lavriča, ki je bil žagovodja v Mrzlem studencu. Poznal sem ju. Bila sta dobra. Oba je pobrala leta 1944 smrt. Pravgo,daje Ivana ustrelil Cepin, ki je bil povezan z belimi. Oh, pa šest otrok je sredi hude vojne ostalo brez staršev. Kako milo se mi je storilo, ko sem jih šel obiskat. Kolikor sem mogel, sem jim pomagal. Pa z volmi sem jim šel tako daleč orat," se je spominjal starček. Prisedel je k mizi, ob kateri je plezal po tleh,koje bil še deček. Ob njej je shodil, se vzpenjal na stole in klopi, z nje slastno jedel, kar je mati skuhala in dala v prsteno skledo. Na tej stari mizi se je učil pisati in brati knjige. Tu je pisal šolske naloge, poslušal kramljanje domačih in gostov. Iz te sobe je kot sedemnajstleten deček pospremil na zadnjo pot svojega očeta in za to mizo si je sedem let pozneje pripeljal nevesto Marijo Benčina, po domače Ga-šperčevo, iz sosednje vasi Travnik. ,3ila je dobra žena in gospodinja," je povedal. In med vsem garanjem in trpljenjem mu je rodila in spravila iz plenic osem otrok, od katerih živi le še najmlajša hči Milka, ki mu je iz oddaljenih krajev hodila v pomoč in mu bila v uteho na stare dni. Podedoval je lep grunt, nato pa še nakupil nekaj njiv in gozda in do današnjHi dni ohranil vseh petindvajset hektarjev. V hlevu je imel po šest glav goveje živine, vse življenje pa je najraje imel konje. Vzljubil jih je, ko je bil še deček inje fural z očetom v domačih potoških gozdovih pa v Glažuti, Jelen-dolu, Gotenici in Kočevskem Rogu ter vozil žaganice na železniško postajo v Rakek. Pripovedoval je, da je s parom konj zaslužil po šest do osem goldinarjev na dan, konji pa so tedaj stali od tristo do štiristo goldinarjev par. V dveh mesecih jih je odslužil. Dodal je, da se tistim, ki so radi delali, tudi v času cesarja Franca Jožefa ni godilo slabo. Po njegovem je bilo najslabše v stari Jugoslaviji. Tako, kot je zdaj, pa ni bilo še nikoli, le nekateri ljudje premalo delajo in še manj varčujejo. Lahko bi bilo dosti bolje. SLAB PREKUPČEVALEC Leta 1909 je Janez Gregorič odšel na delo v Ameriko. Od tam se je vrnil leta 1914, malo pred začetkom prve svetovne vojne, kot delovni invalid. Med obujanjem spominov je povedal: „Od mladih let me je podžigala neka žilica k prekupčevanju. Pri tem res nisem imel sreče. Vedno so me opeharili in oskubh do kože, največ Notra-njci. Nekoč me je speljal na led moj znanec iz Grahovega. Imel Janez Gregorič. (Foto: D. Mo-har) sem par lepih volov, on pa par konj. Vedel je, da me mikajo konji, zato jih je tembolj hvalil in me nagovarjal, naj menjava. Udaril sem v roko. Kupčija je bila sklenjena. Konjw sta prišla v hlev, vola pa sta morala iz njega. Priložil sem še lep znesek denarja. Toda konja sta bila zanič in moral sem ju kmalu oddati z veliko izgubo. Da sem jo pokril, sem moral v gozdu posekati dosti lesa. Drugič, ko sem bil v stiski, sem se obrnil za pomoč na potoškega župnika Pravharja. Bilo je pred zadnjo vojno. Posodil mi je sedemsto dinarjev, za kar sem moral podpisati zadolžnico. Ko pa sem vračal dolg, je goljufivi župnik zahteval sedem tisoč. In moral sem mu vrniti šest tisoč tristo dinarjev več. Tedaj sva si z župnikom prišla navzkriž za vse življenje." Hčerka Milka je dodala: ,,Prepošten je bil zanje. Zato so ga povsod opeliarili. Mama gaje svarila, naj se ogiba tihotapcev in tveganih poslov, pa je ni poslušal." Oče je zardel v obraz. Milo se je zagledal vanjo. V zgubanih očesnih jamicah so se mu oči zarosile. Sključeni starčevski prsti, naslonjeni na ' ^ v drgetali, ko se je zamj' nulost. Molčal je. Đ°§J[' česar odgovoril. NapO •/' mu je le nekje v glob^ 0 ■ tresoč starčevski gl3p j/ Bila je fejst žena. , kmetica in gospodinj2, ji f Hudo mu je bil° $ p vojna leta, ko se je z3-|ati)» belosti začel p°s!. gozda, senožeti in nJ'lV-£V. I vali in hleva. NazadnJ #1 držal le še konja, a ne J, I Njegove moči so neop jemale, da nazadnje \ raskave in sključene ^1 zmogle nobenega dela u se je izpraznila in na hlev pod stanovanjem-^! ko sameval dneve i/1. polegal v postelji, je b ^{3, vse tiho in mirno. /j potanja konjskihkop1*,^. tanja, nobenega Pr®znj in vzdihovanja govedi .■tf šal, da se ga je često 0Y-$ otožnost in mu je p° S kmetom Greg0/'^, kramljala še in še. mi je o gospodarskem jji f ^ ga kraja in o pretrcsj o petijah med minulo ► (nadaljevanje F J s 20 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC Št. 6 (1333)- 6. tebru^iHj PROSTA DELOVNA MESTA! za medsebojna razmerja rave občinske skupščine novo mesto razpisuje • _ prosta delovna mesta: POMOČNIKA NAČELNIKA IN SVETOVALCA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI °9oji. visoka izobrazba pravne, upravne, politične, filozofske, sociološke ali organizacijskokadrovske smeri in 5 ,et de'0vnih izkušenj ali višja izobrazba enakih smeri in 7 let delovnih izkušenj. PRAVNEGA SVETOVALCA V STROKOVNI SLUŽBI SKUPŠČINE Pogoji, visoka izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih "zkusenj. 3 p0NALIT!KA ZA TERCIARNE DEJAVNOSTI ' 90]1- visoka izobrazba ekonomske, upravne ali pravne irien in 2 leti delovnih izkušenj ali višja izobrazba ena- 4 RPcic 6r' 'n ^ '8ta delovnih izkušenj. ptFERENTA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ^ogoji. visoka izobrazba sociološke, ekonomske, filozof-^ politične ali organizacijskokadrovske smeri in 2 leti e ovnih izkušenj ali višja izobrazba enakih smeri in 4 le- 5 a de|ovnih izkušenj. TORJAEGA IN V0DN0G0SP0DARSKEGA INŠPEK- visoka izobrazba gradbene smeri in 2 leti delov- 1 Hai 12 .^ni a" v'šja izobrazba gradbene smeri in 4 leta delovn.h izkušenj. p0 2NI.H INŠPEKTORJEV lovaVh * V'S°vka izobrazba ekonomske smeri in 2 leti de-, ™ skušenj ali višja izobrazba ekonomske smeri in 4 eta delovnih Skušenj. poooAN,st,čnega "lektorja □god1-* v'So'ca izobrazba arhitektonske, gradbene ali iZobre Sh8 Smer' 'n 2 leti delovnih izkušenj ali višja 8 Kmeti a 9radbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Po^o- GA ,NŠPEKT0RJA nih i k Vv'S°.ka 'zobrazba agronomske smeri, 2 leti delov-ta h z\ USen^ a'i. v'šja izobrazba agronomske smeri in 4 le-9.TAlMOVmhi2kušenj-PREM0ŽENKJ°AM,SIJE ZA UG0TAVLJANJE IZVORA izo^bra 'Z°krazba' 2 'et' delovnih izkušenj ali višja ba i« c ,a 'n ^ leta delovnih izkušenj ali srednja izobraz- 10- Referenta vnih izkuše"i- UPRawm^ ZA ZADEVE BORCEV NOV IN pogoT RAVNE ZADEVE ni hqi' VIS^a 'zobrazba pravne ali upravne smeri ali social-11. REP in 2 ,6ti del°V"ih izkušenj. Pogo^ vpTA ZA K0MUNALNE ZADEVE na'ne aliIS,a '2°krazba gradbene, arhitektonske, komu-srednja šo?60^^6 srneri in 2 leti delovnih izkušenj ali ^2. REFFDCMjStih stT|eri in 4 leta delovnih izkušenj. ^edlZ^TATIST,K° adrninistrat" statistične, ekonomske, upravno- delovnih ; ,'V"e a" sP'°šno izobraževalne smeri in 1 leto a'i splošn ^ ^°'a eli'S°1rn sPrejema°JZP°'^evan^u P°9°jev in kratkim življe-na skuPščinf> MmiS,'a za medsebojna razmerja uprave ilia ra2n0Samezno delovV° m8St° 8 dni po dnevu objave. Če P,Sdo zasedh! h mest0 ne iavi noben kandidat, ve-eODe delovnega mesta — OMlSUA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA s r '^»aaaajsa PROSTA DELOVNA MESTA NOVOTEHNA trg. podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. KNJIGOVODJA - SALDAKONTIST 1 mesto 2. PRODAJALEC za delo v poslovalnici Trebnje 1 mesto 3. ADMINISTRATOR v prodaji vozil 1 mesto 4. DELAVEC NK 3 mesta POGOJI: Pod 1. srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali poslovni administrator z najmanj 3 leti delovnih izkušenj, Pod 2. KV prodajalec železninsko-tehnične stroke, Pod 3. poslovni administrator z najmanj 1 letom delovnih izkušenj, Pod 4. nekvalificiran delavec, odslužen vojaški rok. Za vsa navedena delovna mesta je poskusno delo 2 meseca. Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 16. 2. 1975. LICITACIJA! KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ razpisuje javno dražbo za prodajo obrobnih parcel v K. O. Zastava, Dobliče, Maverlen in Črmošnjice. Licitacija bo v sredo, 12. 2. 1975 ob 8. uri v upravnih prostorih Kmetijske zadruge Črnomelj. Interesenti so dolžni pred licitacijo položiti 10 odst. varščino od izklicne cene. Vse informacije se dobijo na splošnem sektorju zadruge. PROSTA DELOVNA MESTA ISKRA industrija elementov za elektroniko, TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA UPORI Šentjernej NA DOLENJSKEM VABI K SODELOVANJU VEC DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV IN INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE, FIZIKE IN STROJNIŠTVA za delovna mesta na področju razvoja uporov, potenciome-trov in industrijske elektronike. Prijave pošljite kadrovski službi TOZD Upori Šentjernej v 15 dneh po tej objavi. V y PROSTA DELOVNA MESTA! Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev „MERCATOR" Ljubljana n. sub. o. TOZD „STANDARD" Novo hiesto o. sub. o. razglaša prosti delovni mesti za 2 PRODAJALCA 2ELEZNINSKE ALI MEŠANE STROKE ZA PRODAJALNO ŠENTJERNEJ Pogoj za sprejem: kvalificirani trgovski delavec železninske ali mešane stroke. Nastop dela: takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD „Standard" Novo mesto, Glavni trg 3, do vključno 13. 2. 1975. ORMTELJ POPUST PODALJŠAN DO 28. II 1975 inles za vse vrste oken in balkonskih vrat 7-10% & v vseh trgovinah z gradbenim materialom in v naših prodajnih skladiščih v RIBNICI; BEOGRADU, ĆUPRIJI, JURDANIH, NIŠU, SLAVONSKEM BRODU, IN VINKOVCIH DOLENJSKI LIST 21 nudi TEDENSKi-r B Četrtek, 6. februarja — Ljubo Petek, 7. februaija - Rihard Sobota, 8. februaija — Janez Nedelja, 9. februaija - Polona Ponedeljek, 10. februaga - Silvan Torek, 11. februaija - Pust Sreda, 12. februaija — Damijan Četrtek, 13. februaija - Katarina LUNINE MENE 11. februaija ob 06.17 - mlaj ČRNOMELJ: 7. 2. barvni film „Don Juan je bil ženska". 9. 2. angleški barvni film ,,Bitka za Britanijo". 12. 2. ameriški barvni film „Metulji so svobodni". NOVO MESTO: 7. 2. Proslava v počastitev kulturnega praznika. Od 8. do 10. 2. slovenski barvni film „Let mrtve ptice". 9. 2. ameriški barvni film „Velika parada Toma in Jerija". Od 11. do 13. 2. domači barvni film „Predstava Hamleta v spodnji Mrduši". 12. 2. Prireditev Dolenjskega lista ob 25. obletnici KOSTANJEVICA: 9. 2. francoski barvni film Varuj se prijateljev. KRŠKO: Od 8. — 9. 2. jugoslovanski barvni film Užička republika. 12. 2. ameriški barvni film Mladi maščevalec. METLIKA: 7. do 9. 2. angleško-ameriški barvni film DEKAMERON. 12. do 13. 2. ameriški film Čudni čudeži Charlija Chaplina. MIRNA: 8. do 9. 2. Herbie, ali, ta čudoviti avto. RIBNICA: 8. — 9. 2. francosko-nemški barvni film „Modrobradec". SEVNICA: 8. - 9. 2. ameriški film Bolnica. 12. 2. ameriško-italijanski film COSA NOSTRA -RESNICA O MAFIJI. TREBNJE: 8. - 9. 2. francoski barvni kriminalni film Sicilianski klan. mmmm BRIVSKO- FRIZERSKI SALON Dolenjske Toplice sprejme učen-ko(-ca). STANOVANJA ŽENSKI oddam opremljeno sobo v centru. 6 mesecev predpLčila. Ogled v nedeljo med 14. in 16. uro. Naslov v upravi lista (316/75). . DEKLE išče opremljeno sobo v Novem mestu s souporabo kopalnice. Frizerski salon Pestner, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo moškemu. Naslov v upravi lista (339/75). A ZAKONSKI par nujno potrebuje sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam za eno ali dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (364/75). ODDAM prazno sobo. Plačljivo za 1 leto vnaprej. Naslov v upravi lista (367/75). ODDAM opremljeno ogreyano sobo osebi, ki bi proti uslugi poučevala učenko angleščino. Naslov v upravi lista (368/75). ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (361/75). NA^STANOVANJE vzamem pošteno dekle, ki bi popoldne pazila na petletno hčerko. Marija Gazvoda, Ragovska 14. Motorna vozila PRODAM Zastavo 750, letnik 1970. Janez Medic, Irča vas 7, Novo mesto. PRODAM traktor Zetor 25 11 s kosilnico, malo rabljen, in traktor Ferguson 35 s plugom. Anton Novak, Brezina 10, Brežice. PRODAM nov jeep, 4-pogonski, primeren za hribovit teren. Cena 33.000 din. Skocjan 54, telefon 84-915. PRODAM moped T 12 s prikolico ali brez nje, registriran do konca 75, kosilnico za enega konja in motorno žago Partner. Naslov v upravi lista (317/75). UGODNO PRODAM kombi IM V v voznem stanju. Ogled ob petkili in sobotah popoldne od 14. ure dalje. Naslov v upravi lista (330/75). 21ARADI ODHODA k vojakom prodam škodo, letnik 1967. Naslov v upravi lista (331/75). prodam Škodo lOOO MB, letnik 1968. Erjavec, Trdinova 3 a, Novo mesto. PRODAM avto Zastava 750, letnik 1970. Anton Križan, Kotarjeva 6, Novo mesto. PRODAM karamboliran, še registriran BMW 1800 ali zamenjam za fiat 750. Hrastulje 7, Skocjan. PRODAM menjalnik, leva vrata, kolesa, prednjo premo in ostak: dele za Zastavo 750. Informacge ob sobotah in nedeyah. Tone Stare, Škrfjevo 6/a, 68232 Sentrupert. ZARADI selitve ugodno prodam v Novem ^estu fiat 750 lux, letnik 1971. Ima nove radialke, anteno, je lepo ohranjen. Cena 1,8, plačljiva delno do 4000 na posojilo. Nask>v v upravi lista. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971, lažje karamboliran. Franc Blažič, Mačkovec 16, Novo mesto. UGODNO PRODAM zastavo 1300, letnik 1969. Miran Božič, Sinihel 48, Novo mesto. PRODAM FIAT 850, letnik 1970. Informacge v gostilni Pri Marički, Bučna vas, telefon 21 -301. PRODAM zastavo 1300, letnik 1968. Informacije v soboto in nedeljo od 10. do 14. ure. Naslov v upravi lista (360/75). PRODAM zastavo 750 lux, letnik 1974, prevoženih 14.000 km. Niko Vlašič, Gor. Straža 97, Stra- PRODAM PRODAM malo rabljeno motorno kolo in ročno motorno žago. Naslov v upravi lista (322/75). PRODAM kovinsko stružnico za les. Peter Bobnar, Godešič 88, Škofja Loka. PRODAM 6 let staro kravo, 8* mesecev brejo. Anton Jerič, Mali vrh 7, Mirna peč. PRODAM nov gumi voz, l5-colskL Kolarstvo Medic, Irča vas 7, Novo mesto. PRODAM kombiniran komplet radia Phillips, gramofona, magnetofona in mikrofona, primerno za diskoteko. Naslov v upravi lista (327/75). prodam trajno žarečo peč Kue-ppersbusch. Naslov v upravi lista (329/75). PRODAM motorno gnojnično črpalko ter sod. Anton Dežman, štrelac 8, Šmarješke Toplice. UGODNO prodam kuhinjsko pohištvo, predsobno omaro, peč na olje in električni štedilnik Eka. Duraševič, Jerebova 16 a, Novo mesto. PRODAM obračalnik sonce, elektromotor, televizor in motorno slamoreznico. Hude, Malenska vas. Mirna peč. PRODAM pralni stroj Gorenje na 10 operacij. Alojz Hočevar, Krka 5 a. Novo mesto. PRODAM otroško posteljico, košaro in kombiniran voziček. Franc Koželj, Ljubljanska 20, Novo mesto. PRODAMO skedenj (pod, spodnji del ^idan, kamen-opeka), krit z opeko, v dobrem stanju za prestavitev, po ugodni cenL Poizve se pri Francu Florjančiču, Mokronog 28. PRODAM prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (357/75). PRODAM ostrešje (grušt) 8 x 6 m, krito s cementno opeko, staro 8 let, primerno tudi za vikend. ?ranc Janežič, Hrastovica 16, 68230 Mokronog. UGODNO prodam' polavtomatski dvoredni pletilni stroj Brother. Ce kupec želi, ga lahko naučim plesti. Poizve se pri Anici Matič, Jerebova 16 a. Novo mesto, po 15. uri ali po telefonu 21 589. PRODAM kuhinjsko kredenco, televizor in otroško posteljico. Erjavec, Irča vas, n. h. GUMI VOZ, nov, 12, 13 in 14-col-ski, ugodno prodam. Stane Bule, Jurčkova pot 73, Ljubljana, Rakovnik. UGODNO prodam novo nerabljeno termoakumulacijsko peč (6 kv). Dostava in montaža na dom. Erna Rožman, Arnovo selo 37/a, 68253 Artiče pri Brežicah. UGODNO prodam globok otroški voziček in zibelko. Vimpolšek, Čolnarska pot 9, Brežice (Sentle-nart). POCENI prodam rabljen električni štedilniK Gorenje. Adamičeva 36, Novo mesto. UGODNO prodam zklne tapete, električni štedilnik Gorenje pa prodam ali zamenjam za štedilnik na drva. Mrgole, Šentjernej 121. UGODNO prodam dnevno sobo z dvema kavčema. Fani Toman, Dragatuš, bk)k 73. ELEKTRIČNI pašni aparati na baterijski pogon naprodaj. Aparat ima poleg normalnih priključkov še nasl^nje: kontrola napetosti vgrajene baterije, kontrola izolacije ograde s posebno 70 mm dolgo kontrolno žarnico. Možen je preklop na dve izhodni jakosti, dokler se živina ne navadi na aparat. Aparat ima vse ateste, tudi atest VDE. Glede na veliko izhodno moč je aparat primeren za priključitev ograde - dobro izolirane - do 3000 metrov. V priboru je visokonapetostni kabel, ozemljitveni kabel in stojalo. Inž. Željko Cener, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 32. KUPIM KUPIM srebro vseh vrst (kovance, posodo in drugo). Ciril Mohar, Drejčetova pot 19, Novo mesto. KUPIM mini 1000 ali 850 sport kupe. Telefon 22-380. JOŽE ZUPANClC, Iglenik 5, VeU-ka Loka, prepovedujem vsem hojo ter vožnjo po mojem dvorišču in sadnem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MARJAN SODIC-TOMIC, Kandij-ska 6, Novo mesto, prepovedujem vožnjo, pašo ovc in delanje škode po vseh mojih parcelah, posebno v HrušicL Kdor tega ne oo upošteval, ga bom sodno preganjal JOŽE MIHALIC, Vel. Brusnice 18, prepovedujem vožnjo, hojo in delanje škode po posestvu Marice in Jožice Volčjak iz Amerike, posebno pa vožnjo po travniku v Dolinah. Istočasno prepovedujem delanje kakršnekoli škode po moji parceli pri Lampertu. Kaor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. to/ESTILA I PRODAMO obdelan vinograd z zidanico pod Gorjanci. Informacije po telefonu (061) 62-806. PRODAM v Ručeski gori 4 parcele vinograda v skupni velikosti 37 • arov ter zidanico s sobo, v dobrem stanju. Martin Štublar^ Lipovec 5, 68333 Semič. UGODNO prodam enonadstropno hišo z vrtom v Kočevju (center). Interesenti naj se zglase na naslov: Marija Zgonc, Trg zbora odposlancev 7, Kočevje. TRAVNIK na Golem v velikosti 36 arov ob prometni cesti Gomiia -Maharovec ugodno prodam. Milka Pirkovič, Gor. Vrhpolje 48, 68310 Šentjernej. UGODNO prodam vinograd (14 arov) v Šmavru. Informacije vsak dan pri Jožetu Kužniku, Dečja vas 1 .Trebnje. PRODAM vinograd na Kiri nad Pre-žekom. Dostop z avtomobilom, primerno za vikend, e'.ektrika na parceli. Francka Franko, DoL Vrhpolje, 68310 Šentjernej. PRODAM vinograd z zidanico in sadovnjakom na Vrhu pri Pahi (Otočec). Lep razgled. Eranc Novak, Orešje 21, Šmarješke Toplice. ZARADI SMRTI prodam vinograd, njive in košenino. Dovoz z vsakim vozilom. Prodam tudi moped, star eno leto. Rozalija Zaje, Foer-steijeva 11, Novo mesto. PRODAM travnik ob KrkL Površina 0,80 ha. Cena po dogovoru. Albert Lorber, Velike Malence 17 pri Brežicah. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar* v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ŽELIM SPOZNATI dekle, ki se je peljala dne 10. decembra 1974 z vlakom ob 7,15 iz Sevnice proti Ljubljani, oblečena v modro krilo, moder pulover ter siv plašč. Pogovarjali smo se o Sevnici in okolici. Se morda spomnite lovca? Ko sem izstopil, sem vam voščil srečno vožnjo. Prosim, če bi se mi laliko oglasili! Naslov je na upravi Dolenjskega lista pod šifro „RESNO IN POLENO". POSESTVO v bližini Novega mesta dam v najem. Naslov v upravi lista (338/75). IZGUBIL SEM večjo vsoto denarja od kavarne na Glavnem trgu do parkirišča pri Elektrotehni. Osebo, ki je denar našla ali karkoli ve o njem, prosim, da javi v oglasni oddelek Dolenjskega lista pod šifro „VISOKA NAGRADA". PROSIM najditelja zlate ženske zapestne ure, ki sem jo izgubila v torek, 28. januarja 1975, v večernih urah na poti Mestne njive, Cankarjeva, mimo pošte, Kapitelj, mimo tržnice na Glavni trg, da jo odda proti nagradi na upravo Dolenj^ega lista. V Črnomlju sem od parkirišča ?ri sodišču pa do oošte izgubil 0. januatja blizu 10.000,00 din. Poštenega najditelji! ali osebo, ki kaj ve o denarju, prosim, da sporoči proti lepi nagradi na naslov: Medle, Žabja vas 17, Novo mesto. giSMinsa DOBREMU in skrbnemu možu MIRKU VERBICU iz Regerče vasi, ki praznuje 37. rojstni dan ter 13-letnico poroke, iskreno čestitajo žena Ani, hčerke Irena, Mira, Nada in mali Mirko. VOLUHARJI SO SE ZBUDILI! V nedeljo, 9. februarja 1975, bodo ob 14. uri iz rovov prilezli štrek-Ijevski „voluharji". Ne zamudite, kajti na programu je šest novih pridobitev. PUSTNO DRUŠTVO VOLUHARJI, ŠTREKLJEVEC. GOSTILNA LUZAR, Gomila pri Beli cerkvi, vabi na veselo pusto-vanje v soboto, 8. februarja 1975. Postreženi boste t. jedačo in dobro pijačo. mu PREKLICUJEM podpis glede postavljanja drogov za daljnovod in obenem opozarjam va.ščane iz vasi Reber, da bom vsakogar, ki ne bo upošteval tega preklica, sodno preganjala, ker ne upoštevajo prvotnega dogovora. Marija Pasar, Žužemberk 17. V 78. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANC MEDLE iz Vel. Brusnic 75 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za vence, cvetje in izrečeno sožalje in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala župniku in pevcem. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z družino, sestri Marija in Jožefa ter drugo sorodstvo Za vedno je ugasnilo življenje našega dobrega moža, očeta, starega očeta in pradeda JAKOBA KNAUSA z Drage 25 Zilivaljujemo se vsem sosedom in vaščanom za vsestransko pomoč, .sorodnikom in znancem za podarjene vencc in cvetje ter izrečeno sožalje. Iskrena hvala za podarjene vence kolektivom Tekstilane, Name, Zvezi borcev, gasilskemu društvu Podpreska, župniku za opravljeni obred, pevcem, gasilcem, tov. Ka-liču za poslovilne besede in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji potL Žalujoči: žena Milka in hčerke z družinami Ob prerani smrti našega ljubega moža, očeta, starega očeta in brata ALBINA GIMPLJA z Rodin pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti in nam izrazili sožalje, darovali vence in c^'etje. Zaiivaljujemo se Beti, IMV in učencem 8. razreda iz Črnomlja, župniku za opravljeni obred, gasilskemu društvu iz Otovca in tov. Tonetu Jermanu za lepo izrečene poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo domačemu gasilskemu društvu za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, hčerki Zdenka z družino in Majda, sestri, bratje ter drugo sorodstvo Ob prerani in težki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta MARTINA BLATNIKA iz Artič se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom, duhovnikom, govornikoma tov. Cančarju in Molanu, moškima pevskima zboroma iz Artič in Globokega, prosvetnemu društvu in društvu prijateljev mladine v Artičali, skupščini občine Brežice in v.sem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, hčerki Kristina in Zdenka z družinama in drugo sorodstvo Po krut I bo jezni nas je za vedno zapustil "dr^gi mož,*ate, 'stari ate" brat, stric in boter JANEZBREGAC Brezovica 21 pri Šmaije^ih Toplicah Najlepša hvala vsem sosedom in znancem, ki so ga obiskali, mu lajšali bolečine, posebno sestri Bogomiri Restnik in ostalim sestrani ter zdravniškemu osebju kirurškega oddelka v Novem mestu in zdravnikoma dr. Zoriču ter dr. Vodniku. Najlepša hvala tudi tistim, ki so ga ^remili na zadnji poti in mu darovali cve^e in vence ter nam izrekU sožalje, učencem 8. razreda iz Šmaijete za venec, tovarni IMV ter Avto reviji za podarjene vence. Posebna zahvala župniku za tako lepe, ganljive besede in obred. Še •enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi Franci, Ivan in Tonček ter hčerici Marica in Jožica z družino in drugo sorodstvo Brezovica, Ljubljana, Hrib, iZavinek, Kronovo in Daljni vrh, dne 27. januaija 1975 Po dolgem in mučnem trpljenju nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, .stari oče, brat in stric MARTIN MUC iz Gor. Lokvice 9 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkili sočustvovaH z nami, nam izrekli s0Z ^I:lt|i vcncc in cvetje ter ga p®?, j, zadnji poti. Iskrena 23 nikom, posebno dr. sestram in strežnemu ose j» škega oddelka splošne Novem mestu za lajšanj našemu pokojniku. Zahvafl £ vsem, ki so ga v teh j r[: trpljenja obiskovali v « nom PGD.iz Lokvice za ]c; spremstvo do groba, • Ambrožiču, Martinu ^ kaplanu za poslovilne be še enkrat najlepša hvala. ^ Žalujoči: žena , Martin z družino in Sil*1 > ka Marija z driižin0' .. Franc in Tone z družil drugo sorodstvo Ob boleči izgubi mame, stare mame, tete ALBINE KLOBUC^ Ur&ia sela 60 se najlepše zahvaljuje'" " jii na dom, znancem in na podarili vence ter cvelje, n sožalje ter pokojnicomPc poti pospremili k večnein"^ Zahvaljujemo se ^ podarjeni venec, še ^ ■ za lep cerkveni obred ^ f poslovilne besede. l>e lepa hvala. i|f * Žalujo či: sinovi Iva®' •. Albert, Jože z družinai®.^ ig ki Pepca z družino te'^ po možem in drugo sorod» P« ZAHVALA Dne 29. januarja 1975 smo se za vedno poslovili od dragega moža, očeta, brata in starega očeta AVGUSTA MLAKARJA iz Krškega Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in za podaijcno cvetje, izkazano pomoč in besede, s nam lajšali bolečine. Še posebno smo dolžni zahvalo škovi in dr. Trobišu ter ostalemu bolniškemu osebju oddelka bolnišnice v Novem mestu, ki so mu ves čas n^^^ pomagali in mu lajšali bolečine. Najlepša hvala godbi izKr jjj del. kolektivom Slovenga avto-servis Krško za izkazano poslovilne besede ob odprtem grobu. Preskrbi Krško, S()P Zito-Krško za podarjene vence ter župniku za opravljeni o ^ Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili k vec počitku, še enkrat iskrena hvala. -jj-j, Za njim žalujejo: žena MiDca, hčerki Milka z Vesna, sinovi Jože, Maijan, Gusti, brat SimoainF'® ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi dragega moža, brata , 11 NAČETA ZAGORCA iz Kritega se iskreno zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organiza^0Ž kolektivu tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" za vso P in sočustvovanje v težkih trenutkih. Vso zahvalo za nU% pomoč dežurnemu zdravniku dr. Posavcu in strežnemu ?.ju zdravstvenega doina Krško, tovarišema Zoranu Dularju 'n' Kuneju za izrečene poslovilne besede, godbi tovarne ce!° pevcem s Senovega, prisrčna hvala Mirku Rostohaiju, prOai^ sorodnikom, znancem in vsem, ki so ga v tako velikem s j: spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in Pre venci in cvetjem pokojnikov prerani grob. j Žalujoči: žena>Milka, mama, sestra in drugo sorod | DOLENJSKI LI? 22 DOLENJSKI LIST št. 6 (1333) - 6. RADIO LJUBLJANA 600SA7ft?A1l: Por°čila ob 5.00, 15 Oh ,S°™ 800' 10 °0, 12.00, Pian',18:00. 19.30 in ob 22.00. 8.00 1 Spored od 4-30 do 8 10ETpTEK ' 6- FEBRUARJA: RadijskfS?3 . matineja- 9.05 Po TalilS Za ,V1ŠJ° stopnj°. 10.15 TurisS POte?' 1100 PoročUa - tujine. 12 30P°KmVta ^ 8°St- " inž t J r. KmetUski nasveti - *fce£& 3abnik: Kak° priti do sscga p°mladka- 12.30 s ftiporočaio godbami- 13-30 »"tiljak" i« 3?" 7' K14 45 orkestrom' rtv 5 • u, zabavnim CSwaKml, FEBRl,ARJA: 8.10 šola 2 n^atmeJa- 9.05 Radijska Pisatelji J° ?t0Pnj°. Pesniki in P°ročUa - -?aSI- 11.00 na*e gost* i, ♦ -lstlčni naP°tki za nasveti 1Jfrf; 12<,30 Kmetijski Pujskov v uŠiftar: Prireja PoPevke bre,°0lfaC3L 12'40 Drez besed. 13.30 j/^PlO BREŽICE ; ^.00^6 3o N 6- februaija: P°ročila turiTti« ap°Ved Plošče Rtr 'ti naP°tki, nove Jfdualnost tSi 16-30-17.00 - i me; 17.00-1 Rann VestUa in rekla- °ddaja IZRRai /cL ~ Glasbena sobota iste sami- 16.00—16 „.f februaija: ?e^aj za v^a.lp,za vas ~ f S°botno laami? 16-3o~ 17-00 - ®S2f M 17Je0bil87O30n V™ SStfTg'^SSfS.'Sg "■»i 18 00'JT «-lasbene šol='. valu 192 m ^0rnače zabavne na , februarja: 10.30 H ^^itični in O^ e,zanimivosti - O " ^osavju - 7;f nSp-° ,arski situaciji v if speven za kmetovalce: pri- jj' P^avljajo Občani čestitajo in C 16.00— i g jo ~ 11. februaija: ^Canje z ansamhilp0Vfd ProSrama, c: E0r°čila, lSi S°.mJožetalaleja, fi PP^jskega li£ k2 nova številka A^°~1^00 S°Vo v knjižnici; ^komentar obveJi skl šPortni J'^gled 17' nnekla e in ^mUdi 2fA ^LXDE °~18-00 - Priporočamo vam ... 14,30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.45 „Vrtiljak", 16.50 Človek in zdravje, 19.40 Minute z Alpskin kvintetom. 19,50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop pops 20. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 8. FEBRUARJA; 8.10 Glasbena matinga, 9.05 Pionirski tednik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihaela Cerne; Priprava tople grede, 12.40 Ob bistrem potoku. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 S pesmgo in besedo po Jugoslaviji 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Gremo v kino. 18.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 21.30-23.00 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 9. FEBRUARJA; 8.07 Radijska igra za otroke I. Brlič; - Mažuranić - D. Car; Mezinček petelinček. 9.05 Še pomnite to"ariši... 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.03 Radijska igra Honore de Balzac; Lepa Imperija. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni noktumo. PONEDELJEK, 10. FEBRUARJA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Lojze Kastelic; Kako naj začnem čebelariti. 13.30 Priporočajo vam ... .14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 19.40 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni noktumo. TOREK, 11. FEBRUARJA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - En dan primorske ribiške družine. 11.00 Poročila - Turistični napotki za ' naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Dragan Honzak; Preureditev zanemaijenih in starejših sadovnjakov. 12.40 Po .domače. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 „Vrtiljak". 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno. SREDA, 12. FEBRUARJA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 1_2.30 Kmetijski nasveti -ing. Ivo Znidaršič; Divja češnja kot gozdno drevo. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 „Loto vrtiljak". 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festomjazza. ČETRTEK, 13. FEBRUARJA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Tone Vidrili; Kje dobimo načrte in opremo za napravo čredink. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 „Vrtiljak". 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.30 Melodija za lahko noč. radio sevnica NEDELJA, 9. februarja: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila — 11.00 Obletnica smrti našega pesniškega velikana Franceta Prešerna — 11.20 po domače — 11.35 Kako gospodariti letos (ob resoluciji o družbeno gospodarski politiki in razvoju sevniške občine v letu 1975) - 11.50 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila — 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev — 14.30 zaključek programa. Sreda, 12. februarja; - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače -16.45 tehnika in mi - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 kotiček za šoferje - 17.40 popevke na tekočem traku - 18.00 zaključek programa. SOBOTA, 15. februaija; - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za... — 16.20 EPP I. del — 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa (Kaj vemo o Prešernu) - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. TELEVIZIJSKI SPORED Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji; Ivan Hrovat, Jože Lokovšek, Jože Mežnar, Alojz Bcvc, Anton Pcršc, Peter Hrastar in Marjan Godlcr, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Ivan Vidic in Franc Juntez, člana Pionirja Novo mesto; Jože Kralj, Marjan Palčar, Alojz Urbič, Jože Žugelj, Niko Rcba, Janez Gorišek, Stane Kastelic, Peter Kumer in Franc Iljaž, člani Novoteksa Novo mesto; Viktor Foršček, član Novolesa Straža; Alojz Drab, Franc Andoljšek in Roman Tramte, člani IMV Novo mesto; Jože Franko, član Opekarne Zalog; Anton Kraševcc, član Iskre Novo mesto; Janez Bučar, član Novomontaže Novo mesto; Aleksander Povše, član Novograda Novo mesto; Marija Janežič, Anka Butgcr, Tončka Šinkovec, Angelca Blatnik, Anka Čepar, Polona Henigman, Milka Ribnikar, dr. Marija Baraga, Sonja Kump, Ana Goltcz, Anica Mravi-nec in Marija Pirnar, članice Splošne bolnice Novo mesto; Anton Cesar, član Gorjancev Straža; Marija Juršič, članica Kavarne Novo mesto; Marija Zupančič, članica Krke - tovarne zdravil Novo mesto. REJCI PERUTNINEl KZ NAKLO PRI KRANJU VAIIINIGK prodaja enodnevne piščance (nesnice in pitance) vsak torek od 21. januarja dalje. Sprejemamo naročila! Piščance pošiljamo tudi po železnici, in to nad 50 živali. VALILNICA NAKLO ČETRTEK, 6. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (do 11.45) (Bgd). 14.10TV v šoli -ponovitev (do 15.35) (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 J. Verne; V 80 dneh okoli sveta - I. del (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Moliere za smeh in jok -barvna TV serija (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 G. ChevaUier: Clochemerle - nadaljevanje in konec (Lj). 20.50 Kam in kako na oddih (Lj). 21.00 Četrtkovi razjedi: Romi (Lj). 21.30 Sanjarjenje — glasbena barvna oddaja (Lj). 21.55 TV dnevnik (Lj). PETEK, 7. FEBRUARJA; 8.10 TV v šoli (Zg). 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.45) (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.20 Pisani svet -mladinska oddćya ^j). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Čez tri gore, čez tri vode; Oktet Galus, barvna oddaja (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Doktor, pomagajte mi; Morala in spobio življenje (Li). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1, (Lj). 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - prenos (Lj). 20.50 Ljubimca iz Verone — film (Lj). 22.20 TV kažipot (Lj). 22.40 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 8. FEBRUARJA; 10.35 TV v šoli (Zg). 15.45 Odbojka Mladost ; Jedinstvo (Zg). 17.25 Košarka Rabotnički : Olimpija (Sk-Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Alice v čudežni deželi — serijski barvni fihn (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Gledališče v hiši (Bgd). 20.30 Smučate s Karlom Schranzem - barvna oddaja (Lj). 20.40 Čez ocean: Človek brez meja - serijska barvna oddaja (Lj). 21.10 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.15 Vse za IVI - barvni fibn (Lj). 22.50 TV dnevnik (Lj). NEDELJA, 9. FEBRUAR: 9.25 Poročila (Lj). 9.30 Svet v vojni -serijski dokumentarni film (Lj). 10.20 Otroška matineja; Viking Viki, Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj). 11.10 Mozaik (Lj). 11.15 Ljudje in zemlja (Lj). 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj). Nedeljsko popoldne; Pisani svet. Veseli tobogan; Bohinjska Bistrica, Otroški cirkus Billyja Smarta. 18.15 Poročila (Lj). 18.20 Propagandna oddaja (Lj), 18.25 Vesolje 1999 -serijski barvni film (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Odpisani - TV nadaljevalca (Bgd). 21.00 Karavana; Resava - II. del (Lj). 21.30 Športni pregled (Bgd). 22.05 TV dnevnik (Lj). ^»ONEDELJEK, 10. FEBRUAR; 8.10 TV v šoli (Zg). 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bgd). 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.30) (Bgd). 15.30 TV v šoli - ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski T\TD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 F. in M. Milčinski: Butalci -II. del lutkovne oddaje (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Od zore do mraka (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Nega bolnika na domu (Lj). 19.05 Odločamo (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnflc (Lj). 19.55 Propagandna oddaja (Lj). 20.05 T. Partljič: Ščuke pa ni - TV igra (Lp. 21.55 Kulturne diagonale (Lj). 22.25 TV dnevnik (Lj). TOREK, 41. FEBRUAR: 8.10 TV v šoU (Zg). 9.35 TV v šoli (do 12.10) (Bgd). 11.05 TV v šoU (do .11.35) (Sa). 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.35) (Zg). 15.35 TV v šoli — ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.05 TV v šoli (Sa). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.25 Smučate s Karlom Schranzem - barvna oddaja (Lj). 17.40 O. Preusler: Mala čarovnica — I. del barvne oddaje (Lj). 17.55 Barvna risanka (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Nikogar ni doma - otroški film (Lj). 18.30 Avtomobil skozi kamero - serijski film (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Ne prezrite; Negovana mestna podoba - SkoQ^a Loka (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 „Karnevalska festa" - barvni posnetek prireditve v Cavtatu (Lj). 21.05 Propagandna oddaja (Lj). 21.10 K. Mikszath: Črno mesto - barvna TV nadaljevanka (Lj). 22.10 TV SREDA, 12. FEBRUAR; 8.10 TV v šoli (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 Viking Viki - barvni film (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Mladi za mlade - oddaja TV Skopje (Lj). 18.40 Mozaik (Lp. 18.45 Po sledeh napredka (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Film tedna: Duh panja (Lj). 21.40 Propagandna oddaja (Lj). 21.45 'nOUSTRIjR mojQRp||H VOZIL novDniESTo moustrurmotornih vozil nOVOIDESTO inOUSTRIJRmOTORniH VOZIL novomESTO mOUSTRURmOTORniH VOZIL novomESTo "UMrknit: osvobodili republiki pod gorjaoci i njenem kirovskem junaku uparju bakšetu 29 j z v°dnikoir, t ^°n Pust^ obveščevalno patru-bi]f?itde^egatorn°v\i0m Hudoklinom-Borutom čar ? Vrhpoličana a m Kaljanom. Z njima so i ioh Prane Ran on Rangus in Karel Poto-ie U konjiSkih nniPu s.^trani. potomec starega l moraia po P obarje, in rezbarjev. Patrulja kov°Ve PartizanslciV , ^.no Pisarno in zabrisati PreH premike, varov^-V^iŠČ' °Pazovati sovražnici^16* in jih ai' S^rite m zakopane zaloge sam ^ mani&> L ^in? Pretila nevarnost, v,0' Če bi doDujx P°Pade bi se smela spuščati ia,K,a kranisk?^ čaKokoliščine. jenftf ^ete» imennv1 ^ °Staltudi VO(* tretie Sor* m B°mb0. novane »bmsniška", s komandirje v\^0, Tetko^^ Za bataljonom zapu-l\x >1 trebušasto SlotS lV°jimi "ačetimi pljuči, diiieaPOd niševinam t6 sllvovke. Na kolovo-Vjjc. Kie dohitenJ»V]ega Prežeka pelje v Pen-ZaklaH nca- Mimn Hnd,anta ^!n^a in obvešče-Po st tkalja Pendiria " P®či' kjer vrag čuva Mik]armi stezi ob eiV* Stari^ baik> 80 vsi triie j»riV^ev vrh. P° pojoči prispeli na s CdoL^d na 8°ri Je bil° živ0-lo ka?u p0sedale trurrJT nalubtniki in zvitimi sta iiu dvajset vaških .^?etov" ^ed njimi je bi-J°že 7 rala in vodila ~aščltn&°v in terencev, ki Wihai^amljen-Dreiče j1"6 Bajc-Grega in^čitelj °troki i Pa so še nnv Podokrožnega odbora. °Crne]i» ^ se ie s « gmfe in tudi družine > ^aliia* zidove cerkva premlJevalcema zavlekel v *n?S P° svoji ne "^e.?e^ariie, ki so jo bili k0ne^ mJca ooL ? *iitki s Cortovimi parti-zgali, ko so z bojišča odnesli i' /j Kn' osem mrtvih, med njimi majorja, in štiri težke ranjence. Ruševine brez strehe so slabo varovale človeka, toda treba je bilo vsaj malo zadremati; kdo bi vedel, kakšni napori jih čakajo, če bodo sploh ostali živi. VROC DAN Četrtek, 29. oktobra. Noč je začela bledeti, ko se je Bakšetova trojica dvignila iz ožganih ruševin cerkvene hiše. Pohitela je za trumo vaških zaščitnikov in beguncev iz Podgorja, Cerovljani, Mihovčani in Vrhpoljci. Bili so že med zadnjimi. Gorjanski bataljon so našli na Malčevem krču pri Sekuličih. Tja je bil prišel že okoli desetih zvečer in se utaboril poleg, belokranjske čete. V bližnjem Cetošiču so peli petelini. Na robu taborišča je stal voz gorjanskih intendantov. Debeli mesar Gašper iz Slamičeve tovarne mesnih kon-serv v Ljubljani je partizanom delil še zadnje zaloge prepečenca in salam. „Smo obkoljeni," je opominjal orehovški sekretar, „naj vsak štedi s hrano!" Slabo obutim so dajaU tudi čevlje. Nekdo je zapisoval imena tistih, ki so dobili usnje, da ga shranijo in po ofenzivi, če jo preživijo, zopet vrnejo v skladišče. Od Radatovičev in Brezovicef je grmelo. Vnemah so se boji z Italijani, ki so pritiskali iz Metlike. Pokalo je tudi pri Sošicah in za Gorjanci, morda nekje pri Zajcu. Očitno je hotel sovražnik iz obeh smeri, od vzhoda in zahoda, zasesti gorske grebene in presekati osvobojeno ozemlje na dvoje. Položaj na belokranjskem bojišču je postajal kritičen. Tam sta Milan Žeželj in Veco Holjevac že navsezgodaj s tremi bataljoni svoje druge operativne cone in Žumberškim odredom napadla italijansko posadko v Radatovičih. Pri Brezovici in Malih Leščah ob cesti, ki pripelje od Bušinje vasi, jih je v zasedi varovalo več kot 70 belokranjskih prostovoljcev. In prav s te strani je nepričakovano vdrla kolona kamionov z italijansko vojsko iz Metlike. Niso prihajali na pomoč obkoljeni posadki v Radatovičih, kot so menili partizani, ampak ker se je začela velika ofenziva. Hrvati in Belokranjci so jurišali in zasegli nekaj orožja. Velika sovražnikova-premoč je Belokranjce odrinila od ceste proti Žumberku in gorjanskim gozdovom, Hrvati pa so se ves dan silovito borili. Italijani so se prebili v obkoljene Radatoviče in zasedh tudi Buliče. Na tej črti jih je ustavil Gorjanski bataljon in s strojniškim ognjem ves dan zavračal njihove poizkuse, da bi prodrli v Maliče, Sekuliče in Rajakoviče. Po taborišču Gorjanskega bataljona na Malčevem krču je na konju jezdaril komandant Slobodan in delil povelja. Poleg podkurjenili kotlov so mesarji drli vola. Nad mirnim taborom je kot mora visela prikrita skrb, kaj se dogaja za Gorjanci, na kranjski strani. Proti ,,fabriki" pod Miklavžem so poslali belokranjskega bataljonskega obveščevalca Ivana Divjaka z močno patruljo. ,JtCje je Dušanova komanda? " vprašuje kirov-ski pipar mrkega stražarja s puško v rokah. „Ne smem pustiti nikogar k njim," mu strogo zastavi pot tuj partizan. , „Jim nesem zajtrk," pravi Bakše in vleče tre-bušasto pletenko po neprehodnih skalah. Bilo je okoli desetih dopoldne. Tedaj strahovito zagrmi. Pred taboriščem eksplodira pet granat iz Metlike; na srečo nekoliko prekratke. V daljavi se je o^asila salva iz Se-miča. Topovi so bobneli tudi s položajev nekje pri Vahti. Od Novega mesta so padale težke granate na severna^pobočja Gorjancev. Orale so tudi po Grobiščih nad Mihovim. Druga salva iz Metlike tuli čez taborišče; sedaj nekoliko predaleč. Ena od granat se raztrešči pri kuhinji, prav blizu kotla. Vendar ni nihče ranjen. (Poznqe so po Novem mestu govorili, da je granata padla v kotel in ga raznesla.) V peklenskem trušču eksplozij se taborišča po-lašča zmeda. Partizani so se v neredu umikali. „Razkropite se po štirje ali pet in se pozneje zopet zberite!" je bilo v hrupu slišati povelja komisarja Miroslava Počkaja. „Nemojte se plašiti, bez panike, hiljadu metaka jedan pogodak; idemo za Kordun," kliče partizan na konju, ki prihaja z oddelki hrvaškega proletarskega bataljona „Josip Kraš" iz bojev za Ostriž. Govorili so, daje konjenik Belokranjec Janko Brodarič iz Rosalnic. Nogo je imel zamotano v krvave cunje. Stopalo mu je bila v nekem boju odtrgala mina. Italijanom je po vseh štirih ušel iz Mihelčičeve bolnišnice v gozdu pri belokranjskem Golobinjku in se rešil k hrvaškemu bataljonu, ki je že od srede oktobra oblegal Italijanko posadko na Badovinčevem Ostrižu. Gruča Mihovčanov in Vrhpoljcev je telda čez košenice proti gozdovom. Bakše sope za njimi in ne izpusti pletenke z žlahtno pijačo. ,,Rakoše, počakaj, bova skupaj crknila!" kliče gabrskemu zaščitniku. V gozdu so se ustavili in zadihani posedli okoli piparjeve trebušate steklenke. Z Gabrcem so bili še neki Ivan s Pirošice, Stanko Zagorc-Fedja iz Vrhpolja. Mihovčan Franc Cukajne in Jože Cerkovnik, čigar vzdevek „Popelarjev" izdaja potomca nekdanjih gorjanskih glažutarskih pepeli-karjev. Bakše nat^a šilce in stoka, da je zgubil pištolo. „Kaj boš tarnal, tukaj imaš drugo," jo potegne R^oše iz zadnjega hlačnega žepa. „Je samo še ena krogla, dosti, da se boš lahko sam ustrelil, če ti bo sila," tolaži gabrski zaščitnik Kirovca. Ra-koše sam je bil oborožen z lovsko dvocevko. Za dobro orožje je bila še vedno huda stiska, posebno med terenci. Zmoti jih Slobodan na konju. Mrko gleda izpod čela razpoloženo družbo okoli^išeče pijače. „Dezerterji, vse vas bom dal postreliti," se oficir razhudi nad družbo, ki se je čutila med temnimi stoletnimi bukvami varno, daje čisto pozabila na prestani strah. „Gremo!" ukaže Slobodan in obrne konja. Na zbirališču so iz gorjanskih in belokranjskih oddelkov sestavljali štiri nove čete. „Položaj je težak," je govoril bataljonski komisar Počkaj, „poskusili se bomo prebiti v Belo krajino." Zahteval je najstro^o disciplino. Čete so se premakriile kakih tri četrt ure izpod Trdinovega vrha proti ju^. V Keserskih blatih na hrvaški meji so se utaborili. življenja za knjige Prišh nam je v navado, da v tej rubriki pišemo pretežno o uspešnih gospodarstvenikih, politikih, organizatorjih, nagrajencih in odli-kovancih, torej o ^udeh iz tako imenovanega „zgornjega doma", katerih imena so tudi sicer ves čas v središču pozornosti lokalne ali širše javnosti. Le redko se pri tem našem vsakdanjem časnikarskem iskanju ustavimo na „manj" pomembni postaji, pri manj znanem ali neznanem - „malem človeku". Morda zato, ker smo prečesto vnaprej prepričani, da bi nam krog anonimnih ne vedel ali ne znal razkriti nič takega, kar bi razvneb naše cenjeno bralstvo. Ko sem se te dni tudi sam napotil h Kristini Lazorko v Valvasorjevo knjižnico v Krškem, nisem od tega srečanja pričakoval časnikarske „bombe". Tega tudi nisem mogel: da so knjige njene velike prijateljice,, je bilo vse, kar sem od tega obiska vedel o honorarni knjižničarki La-zorkovi. Da prihaja redno vsak dan po tri ure v knjižnico od tedaj, ko je začela prejemati učiteljsko pokojnino, so mi povedale redne knjižničarke. Da se pogosto oglasi v knjižnici tudi dopoldne („Je prišk) kaj novih knjig? "), tudi niso pozabile dodati. Še več: „ Vsako knjigo poskuša tudi prebrati. V starem fondu ni dela, ki bi mu ne poznala vsebine. Zato bhko svetuje, kaj naj bere mlajši, kaj je za starejšega. Vse knjige spoštuje enako stare in nove. Kdor bi hotel že prebrani fond izhčiti, bi se ji hudo zameril. Tako ljubezen do knjige je težko najti. Zato smo iMzorkove še posebno veseli." Ni ho teb, da pišemo o njej. „Pišite o knjižnici, o tem kako napreduje, kako pomaga bralcem, samo o meni nič," je rekla. Komaj je dodala, da je od 1945 do 1966 poučevala na osnovni šoli v Krškem in da je drugo polovico delavnika ves čas posvečala knjižničarstvu. Njeno ime je, čeprav v svoji sicromnosti noče nič slišati o tem, v razvoju krškega knjižničarstva napisano čisto zgoraj na prvem mestu. Začetkov se spominja takole: „Prva ljudska knjižnica V Krškem, ustanovljena 1946 (ustanoviteljica AFŽ), je štela okoli 300 knjig. Pozneje je nekaj časa de hvala pri KUD Viktor Parma, ko pa jo je prevzcb PD Svoboda, smo knjižnico preselili v osnovno šolo. Pri izposoji so pomakli pionirji in mladinci. V tem kraju so bile knjige med vojno večinoma uničene, ker je bih prebivalstvo izseljeno. Nekaj knjig bivše sokolske knjižnice smo po vojni dobili vrnjenih iz Maribora. Do leta 1964, ko je bila ustanovljena Valvasorjeva knjižnica in čitalnica, je štel fond 2.700 knjig." Ko bo Valvasorjeva knjižnica jutri prosbvib 10-letni-co, bo to tudi delovni jubilej Kristine Lazorko. Knjižnici pomaga od ustanovitve. Kot mentorica, vzgojiteljica bralcev, knjižničarka, bralka. Ki knjigo spoštuje, ljubi; ki je svoje življenje posvetih knjigam; ki je vzor in ki bi po njenem moral biti sleherni dan v letu tudi praznik knjige. In to ob bližnjem slovenskem kulturnem prazniku še posebej podčrtajino! I. ZORAN Sirotam zajčkom je teknil bebiron Z mlekom, bebironom in kapalko ohranil pri življenju 8 zajčkov Danilu Preglu iz Podgorske ulicc 36 v Kočevju je uspelo vzrediti osem niladili zajčkov, ki jim je teden dni po skotitvi poginila mama- ^ HENCEK GOSTUJE ^ Ker je v nedeljo zaradi službene zadržanosti enega izmed članov Henčkovega ansambla odpadlo njihovo nastopanje, bo ansambel pripravil koncertč to nedeljo, 9. februarja, in sicer: ob 11. uri na Velikem Trnu, ob 14. uri na Raki, ob 16. uri v Pod-bočju, ob 18. uri v Šentjerneju in ob 20. uri v restavraciji Hotela Šmarješke Toplice, kjer bo ansambel igral za ples. PREHITRO PROTI DOMU 31. januarja zvečer je Stanko Gašperin iz Ulice 21. maja v Brežicah peljal z avtom proti domu in v domačo ulico tako hitro zavil, da ga je zaneslo v drog cestne razsvetljave. Škode je za 10.000 din. DOBROSE JEZAL02IL 28. januarja so ugotovili, da je bilo ponoči vlomljeno v kiosk DELA na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Nekdo je s ponarejenim ključem odprl ključavnico, nato pa s polic odnesel za 8.150 din blaga. Vlomilec je vzel 900 zavitkov cigaret. 10 vžigalnikov, okrog 200 kemičnih svinčnikov, nekaj kompletov igralnih kart in še druge drobnjarge. Storilca iščejo. "m ic ku.HnUva. tcrcAa Tonk: ok /t Obisk maikar iz. (Aokrono^ JtidBLOb /S'' zajka. Danilo jih je najprej poizkusil luraniti s stekleničko in cucljem, vendar tako mladi zajčki niso mogli sesati, ker je bil cu» Gardenov Zvone zaboden z nožem v 9 sko arterijo. „Juna* M so. jo potem 'odkuM ■ kor hitro seje dalo,P"* čenec pa je umrl, se nM so mu lahko nudil1 Fp Podrobnosti tega d FM še raziskujejo,- p° .JI preiskovalnega sodfl m kot osumljenec v P J 28-letni Jože CeP * Ragovske ulice v jI mestu. Žalostno je, Jt prazen nič mlad fan j življenje. Pravijo, da . ravno to nedelo na torej tik pred poroko- Ptič in poJiHli Indijski ptič kot lokomo^ Kdo je Miki? NipaP^ofJ. vek, govori pa kot strg smehlja, žvižga in dei Njegov lastnik, mariDO' đ jenec Friderik Brezi} spada Miki k pticam ^ sodi v vrsto škorcev. In kaj je Miki priboril prostor tudi v.» Star je okoli 20 iz daljnje Holandije-^ se je naučil govoriti, ti, in to vse po človesk • vljudno,predstaviti, , nekako tako: „Jaz * nik. Jaz žvižgam." Miki zažvižga kot 1° jtiiP' nato presenečenemu ^ in na vse grlo zasmej®-zdi, kot da bi se sm# In kakšen je zaklad? Besede lep® jjr razumljivo veže v . ponavlja: ,,Jaz 1: gofr nato pa pristavi odgovor: „Saj boš že o lepi črni ptič z iii''V rumeno črto okoli vW Diši mu meso, pa tud' roni, krompir itd. Tatjana Koprivec iz Zabrdja pri Mirni je lepo skrbeh Mikija. Srnjaček se je na svojo „krušno mamo" zelo n*' pa je čas, ko so lovci rekli, da je Miki dovolj velik in nazaj v gozd. Tatjani so dali 50 dinaijev za mleko, ki £' |u 'p za Mikija, njega pa spustili. Vendar se je srnjaček ^ vi svoji Tatjani. Sedaj veselo skače okrog njenega dol*1*®' hoče z njo celo v šolo. (Foto: Zdravko Kramar) u V{k\)( )[Vfi ■U^/sLidJ ®)1' I g_|Ji Ffc\ ■ ^ ~= lzhaja v Prilogi stran na- ,ovi.-" s knjižnih polic, sporočilom J ■ '-sših novih filmih pa o kon-1 štir*najst dn7 kulturnih Prireditvah. Vsakih [ naši sodbi V3m Pred^a^° de,o» ki je po . ••sm^nejše in ki velja opozoriti _ k;am v vsaki številki Priloge na tej pesnike, knjižničarje, kulturne organizatorje ..i druge ljuc<: s tsgs poijs. Drznemo si zćpisaii, da smo vam j tem !etu dni skušali svetovati in vas kajpak in predvsem seznanjati. Taka je tuci današnja sedma stran Priloge, ki nosi naslov KAJ JE NOVEGA. DANES mstmm mm M® DANES i maovi m i asom j pno i mm momom đ 6. ii. '75 31 DANES 1 a ; i k' ^ i • j -'mcma nža imb 8/uk wm h h mu mmmiađbuaa mi fn p on m t i ii iiiiiii ■*11 y|| H < iilUlBIH, ':if''' ^ hji jhhok m| flhjjjmpmmm L NJHII AillifllilVIlHf V življenju se človeku primeri toliko stvari, da bi lahko brez težav napisal debelo knjigo. Vsak med nami ima v srcu zapisanih tisoč drobnih ali pomembnih, vsakdanjih ali izredno zanimivih dogodkov. Pobrskali smo po spominu 59-letnega novomeškega upokojenca Roberta Romiha. Bil je eden izmed redkih Slovencev, častnikov v RAF (Britanskih kraljevskih zračnih silah) med drugo svetovno vojno. No, prav med vojno je srečal ljudi, ki so pisali zgodovino: Churchilla, egiptovskega kralja Faruka, današnjega jordanskega kralja Huseina, generala Alexandra . . . O tem, v kakšnih priložnostih se je srečal z njimi in kako je preživel drugo vojno, govori reportaža na tretji strani Pri loge, ki nosi naslov Z LETEČO TRDNJAVO PO SINA. vas ki ima 15 mostov Prav redka so v naši domovini mesta, ki-se lahko pohvalijo, da imajo kar petnajst mostov, da sedmih ali osmih brvi niti ne štejemo. Verjamete ali ne, vas Podbočje pri Kostanjevipi, ki ima 72 hišnih številk, premore kar 15 mostov, in to pravih, takih, da lahko čeznje zapelje tudi tovornjak. Razen mostu čez Krko, ki stoji v preddverju vasi, vsi ostali mostovi prečkajo hudourniški potoček Sušico. Vsak ima svoje ime — po lastnikih. Naštejmo jih po vrsti; Žarnov most, vaški most, občinski ali zidani most, MartinjšČev ali Marjanov most, Colaričev most, Maroltov most, Černeličev most, še en vaški most, Barbčev most, še "en občinski most, Baz-nikov most, Hribarjev most, Baškovičev most in Španov most. Skupno z mostom čez Krko torej kar petnajst mostov, brvi niso vštete. Ob reguliranem delu Sušice prečka potok šest mostov, ki so eden od drugega oddaljeni le nekaj metrov. Sosedje, lastniki mostov, pravijo, da „zasebništvo" nikakor ne izvira iz nerazumevanja ali slabih sosedskih odnosov. Stvar je preprosta: dobro je imeti svoj most. Tvoj je in ni-korar ni treba prositi za „odpis mostnine". Čeprav ime potočka, ki ga premošča toliko mostov, ni ravno ugledno (Sušica, domačini pravijo Sušca), zna biti ta voda še kako zahrbtna. Leta 1937 in dve leti pozneje so hudourniki z Gorjancev tako napolnili strugo, da je T PEŠČENEM DIPRASNATO ZELENEM poplavilo pol vasi. Gospodarju Gramcu je voda odnesla hlev, v katerem je bilo govedo, 500 metrov daleč, Bazniku pa je vodovje prestavilo ,,štalo" na drugi breg. Takrat so govorili, da so tako hude poplave v Podbočju enkrat v 100 letih. Voda je takrat odnesla tudi nekaj svinj. Gospodarji so že naredili križ čeznje, ko so se začele po tednu dni vračati. Zanimivo je, da so živali našle svoj hlev, če ga je odnesla voda, pa so se zdomile na mestu, kjer so nekoč stali svinjaki. Zaradi tega dogodka med prebivalci Podbočja še zdaj krožijo govorice o veliki pameti prašičjega rodu. Potok Sušica je zanimiv tudi zaradi tega, ker se v njem aprila drste podusti. Sušica je pritok Krke, skorajda na isti dan v aprilu je vsako leto v potoku več rib kot vode. Domačini so včasih drst podusti izkoristili za izboljšanje jedilnika (ribe se dajo na roko ujeti), zdaj pa ob drsti na bregovih kar mrgoli ribiških paznikov. Vsi pravijo, da je tako tudi prav. Ob hudi suši, ko potok Sušica (od tod tudi ime) skorajda presahne, se ima potok za tisto vode, kolikor |e ima, zahvaliti izvirku v Leva-kovi jami pri Sutni. Iz pečine tudi ob najhujši pripeki teče bistra voda. Domačini, ki so bili v tej kraški jami, trdijo, da ji ni bilo konca tudi po pol ure hoda. Morda nov izziv za dolenjske jamarje? MARJAN BAUER Modna revija konfekcijskih izdelkov ob nedavnem sejmu MODA 75 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je v mnogočem presenetila obiskovalce. Kar je res, je res: dobitniki ljubljanskega-Zmaja imajo zares lepe izdelke. Tovarna IDEAL iz Nove Gorice in KROJ iz Škofje Loke sta pokazala tako lepe plašče za prihodnjo mrzlo sezono, da so nam roke kar same silile vkup k ploskanju. Mariborska Vezenina ima ljubke in romantične poletne obleke z volani zgoraj, volani spodaj in elegantne trodelne komplete. Za tiste, ki so navdušene nad pleteninami, ima RAŠICA zelo lepe spomladanske kostime. Angora pa s safa-ri modeli šega bolj v zgodnje poletje. Da so torbice TO K O edinstvene in čevlji iz* nove kolekcije ^EKO zares sodobni, bolj koničasti spredaj, s primerno ošiljeno peto in paščkom čez nart — vseskozi moderni, se lahko vsak prepriča. Tudi poletni modeli sendal s Peko značko so odlični. Manekenke Centra za oblačenje so imele ustrezno k modelom ljubka pokrivala, manjše klobučke tovarne ŠEŠIR. Skratka: velika večina prikazanih modelov je bila domiselno nova, po materialu, barvah in krojih ustreznih modnim zapovedim. Za cene obiskovalec revije ne izve, pač pa je bilo spet slišati zabavljanje na račun kratkega stika med proizvajalci in trgovci. Če se potrošnica odloči na primer za eleganten prašnato zelen kostim s pelerinico in temno rjave semiš škornje, bo lahko iskala pravo pokrivalo in ustrezno torbico. Vsako posebej dobimo, od nog do glave pa se ne more obleči niti tista, ki ima denar. Kdor je prišel na modno revijo samo po ideje, je lahko videl, da krila še silijo navzdol, da med barvami prevladujejo peščena in zelena ter zamolklo roza in da so nove torbice prostorne kot majhni kovčki. R.BAČER Novih malih, velikih plošč in dvojnih albumov je bilo v preteklem letu na tone. Nemogoče je imeti pregled nad silovito tvornostjo mladih pop, ročk, folk in drugih glasbenikov ali skupin. „Pojoča industrija" meče na tržiš.če toliko novih imen, da se človek težko znajde v tej poplavi. Za orientacijo lahko služijo lestvice najbolje prodajanih plošč v Ameriki in Angliji, ki je domovina glasbe, ki je v zadnjih desetletjih najbolj pritegnila mlade; prav tako pa lahko za orientacijo vzamemo izjavo kakšnega več ali manj slavnega človeka, na primer Rod Stevvart je zapisal, da bi v preteklem letu bil pripravljen kupiti za gotov denar samo eno malo ploščo: „How long" angleške skupine Ace. To je vsekakor svojevrsten kompliment, ki skupino Ace dviga nad sivo povprečnost. In če povemo, da je Ace izdala do sedaj samo dve plošči, zasluži ansambel toliko več pozornosti. Skupina Ace je nastala v zadnjem dnevu le- ta 1972, ko so se našli trije glasben1^ Harris, kitarist, Alan King, kitarist, Comer, basist. V naslednjem letu se le pridružil še Paul Carrack kot pianist in°r™ ter lansko leto Fran Byrne, bobnar. V začetku se je skupina težko Pri A ročk sceno. Imeli so precej težav z so v mnogočem odločilni možje za usPe meznih skupin. Uspeh pa so dosegli ^ edino veliko ploščo „Five a side". Tej Je ^ že omenjena mala „How long". NssIovhOj dijo je zložil basist Tex Comer. Čar daje ^ besedilo, ki govori o prijateljstvu if1 0 vitem prepričevanju. ... j O ročk skupini Ace se v Angliji ; ^ pogosteje goviri, njeni člani, ki so izk1^ beniki, pa nameravajo prav kmalu prodre še v vrh zabavne glasbe. Morda bom° v nas o njih lahko kmalu kaj več slišali- \ p _____________________________________I s DOUGA lhubu KfflU Prava kava je za nekatere zelo škodljiva, za druge pa zelo koristna. Kofein deluje kot sti-mulator centralnega živčnega sistema, krepi organizem ob telesnem in umskem naporu, pomaga zoper utrujenost in zaspanost, ugodno deluje na delovanje srca in ledvic. Uživanje večjih količin prave kave pa je sila škodljiva in nevarna zadeva. Kave ne smemo nikdar piti na prazen želodec, marveč zmeraj po tem, ko smo že prej zaužili kako jed. Kava v prahu zdravi vse opekline od vrele vode, če z njo posipamo opečena mesta dve krat na dan. Prava kava prav tako hitro in dobro zdravi vse rane na živini, pri konjih pa otiščanec, žulje, otisek in kurje oko. Ravno tako pomaga pri konjski bolezni, ki je zelo nevarna. Zagnojeno rano po potrebi osmodimo, ožgemo z razbeljenim železom, kjer je nastalo vnetje, nakar posujemo po rani precej na debelo pravo kavo v prahu in pusitimo zavezano z močnim povojem. Prava kava v prahu zdravi tiste, ki so se zastrupili s pikastim •td ..lisjakom, z opijem / jo mora bolnik poJ® [jj žličk. Kava v prahu di otrplost, odrevene"|.^' domiselnost, pomaga nju in tistim, ki Imajo katar. . f Prava kava pa ^nik^ , tiste, ki slabo spijo, vozne ljudi, bolnike, za bolnike s^^ji ste, ki kašljajo. Vonj P jih draži, ker je preoster. Kavni vonj) ^ krat strup tudi za 3 bolnike. IVAN MAS' ' PUSTNI KROn Bliža se pust, z njim vred pa tudi čas, ko bo skoro v vsaki hiši dišalo po krofih. Sandi Bevc, kvalificirani kuhar s srednjo gostinsko šolo v restavraciji na Otočcu, priporoča gospodinjam, naj za to priložnost narede krofe doma. Pravi, da to nI težko, če se točno držimo navodil. „Potrebujemo 1 kg mehke moke, 5 dkg kvasa, 1 dkg soli, 7 rumenjakov, 8 dkg sladkorja, 7 dkg masla, 1 do 2 del ruma, 11-monovo lupino, 1 zavitek vanilije, malo 'mleka, 40 dkg mare-lične marmelade, olje za" cvrenje In 1 zavitek vanilljevega sladkorja. Iz sestavin, naštetih do mleka, umešamo kvašeno testo In ga s kuhalnico gnetemo toliko časa, da odstopi od žlice. Ne smemo stepati testa previsoko, da ne pride vanj zrak. Nato testo pokrijemo in ga damo na toplo, da vzhaja. Na pomokani topli deski vzhajano testo raz-valjamo za palec debelo, nakar ga zrežemo z obodom za krofe. Narezane krofe spet položimo na toplo desko dva prsta narazen in jih pokrijemo s pogretim prtom. Tako krofi dru^ iai°- Medtem segreval « ^ olja, in ko je to položimo vanj krot® po* vzhajana stran sp0 • C*':? pokrijemo in P0^3:;^?! Ko so jcrof i na spodil jfijv rumeneli, jih o brnenj ^ pokrite cvremo da krofe položimo na $t venček vbrizgamo Jp Končno krofe potre >-nilijevim sladkorje^' $ Pa še to: praVlllL jA krofi se potope v 0 polovice, zato tudi M, robu bel venček''-^Xj I 26 DOLENJSKI LIST rob ■ ^ •nesta^ » ^"'etn' upokojenec iz Noveli PodčiL -i med drug° svetovno vojno naj-skifi kraMo?'-L nato Pa častnik RAF (Britan-kasneje nI? Zračnih sil> v severni Afriki, ^erl Romih U ' V 'ta'"i'- ^ teh štirih letih je Ro-Zgode in n V Vrstab zaveznikov doživel številne Churchil|0n! -e' med drugim se je srečal s niegOVo x ' ^'Ptovskim kraljem F aru kom in kra|jerT1j ij °' J°rdanskim princem (sedanjim ^ ^relec-hSeinum' genera'om Alexandronv Severno |+ai:- ^barder je v bombniku letel nad ^oslova^0 J!1 P°rurjem, bil je v prvi desetini k°v boriti sp' S° ^odločili na strani zavezni-Prisluhnim^ ^oper fašizem in nacizem. Sicer pa ."l«m93t9°vipripouedi' ^iaškega roi, So. me vpoklicali na odslužitev °slali so m 9 v iu9°s'ovansko vojno letalstvo. sPecializira| ?a .v°iaško šolo v Vršac, kjer sem se Sern 1938 v ? eta,ske mitraljeze in topove. Ko ^°t Poster a^reby odslužil vojaški rok, sem se !rožia zanosili P°Pravil° in montažo letalskega ^rebu ni bila v V V°jnem letalstvu. Plača v Za-)ev: Poslali so aj pr'da' Prosil sem za premestile v Beln r«1^8 v ^emun, od tam pa na šolske voinp Jl Posta' sem inštruktpr prve •0 leta 194o k m'ie- V Beli Cerkvi sem bil veta'išča ororn ° ^ rne P° ukinitvi tamkajšnjega f°'anju v Beln^ V Sk°Pie- Po dopolni I nem .e.ta,sko obn,9'1' 5601 P°stal državni mojster za lnu Poročnika2'rf »' Je bilo enakovredno Cn,ka. D,sal0 je po vojni. % • fohambng petrouK letal i biUa',?' aprjla 1941 napadli Jugosla-kov, i^u PetrovJP0rnoznem skopskem vojaškem sl . 0-17 nem-u ,8r Smo 'me'' nekaj bombni-škiK L^'kilonrS 6 pro'zvodnje. 250-kilogram-£ nnklob0mbe 50 začele « nem- ^u*raj. Bji uk Padati pet minut pred šele *e' Prvi ravno dežurni po svoji liniji. 2aciVrgl° bomh ?'ni. val mimo-na letališče tleh ' gas'ti, kar 6 °. ' ^50 bombnikov —smo tljdj l°i&čih bomhnji!uasiti .dal°' ob naših na Q^°Pice bomb S° b"e namreč zložene £blli bolj1 bnrKemC' dru9ič napadli. Tokrat r'jali Sm° nanje Z ,a" §korv r° kasnpio sm° sestrelili niti enega ^Tih6'- °Pazili srt!° nemški Pirati napadli tudi &U pn'kov DO J70'.-da mest0 gori. Od 35 ^0 ?etr°vac iih • ' smo i'b imeli na letali-bi|0 est- Tretjj hJ,! os!a'° nepoškodovanih sa-'2dano Npm V°lne Smo u9otovili, da je s°bii; listih špcf8"1, komandant letališča je tar^L;.^ 'et. V or. .Preostalih letal smo uspo- l^jorJSnje letališčp,er msn]!0 m°9'i» ker je bilo UrrjjL' '^ena sp r. zrušeno, zato je neki V 'tolj. e sPominjam, predlagal — Vzleteli smo: v vsakem bombniku je bilo po pet mož posadke. Pri Bitolju so Nemci, ki so zavzeli tudi to mesto, enega od naših bombnikov sestrelili. Ostala nam je samo še pot v Grčijo. Ko smo preleteli jugoslovansko-grško mejo, smo se srečali z italijanskimi lovci znamke Fiat; omahnila sta še dva naša bombnika. Še zdaj ne vem, kaj se je zgodilo s posadkama. Pristali smo v Kalamati. Grki so bili zelo nezaupljivi, ker se zaradi neznanja jezikov nismo mogli sporazumeti. Morebiti bi morali celo stopiti pred eksekucijski strelski vod, če ne bi bilo med nami poročnika Katarinića, ki je znal francoski. Ta je Grkom pojasnil, kdo in kaj smo. Grki so nas sprejeli v zaščito. Z vlakom smo se odpeljali v Atene, od tam pa v Palestino, (današnji Izrael). V Haifi so se že zbirali piloti in mehaniki iz Nove Zelandije, Avstralije in Južne Afrike. Pridružili smo se jim in odpotovali v Aman v Jordanijo, kjer je bilo zavezniško letališče. Spominjam se tudi, da sitio vzeli v Skopju v letalo tudi nekega fantiča iz Poljčan pri Mariboru. Imena se ne spominjam, slišal pa sem, daje preživel vojno. prvih deset jugošlDuanau u RAF v Amanu se je formirala prva jugoslovanska desetina RAF. V njej sta bila poleg mene še dva Slovenca in sedem Makedoncev. Sami mehaniki ali letalski kleparji, pilota ni bilo med nami nobenega. Tovariši, ki se takrat še niso priključili zaveznikom, so nam celo očitali izdajalstvo. Delali smo na angleških lovcih hurricanih. Počitka ni bilo, velikokrat so nas bombardirali. Iz Amana so nas prepeljali v Kasferid pri Ismailiji, kjer je bilo zavezniško letališče. Pristajala so nova letala iz ZDA in Anglije, vendar neopremljena. Naša naloga je bila te lovce, in bombnike opremiti. Ko je bilo to storjeno, so odletela na fronto, nekatera celo v Rusijo. Angleži naših vojaških činov niso priznali: delali smo kot navadni vojaki, vendar smo hitro napredovali po njihovem sistemu. Leta 1942 sem dobil čin, ki je bil enakovreden našemu činu zastavnika. Potem so me poslall^.^ Johannesburg v bombardersko šolo. Učili so nas tudi angleščine. Po štirih mesecih šolanja so me premestili na fronto v Ismailijo, kjer so takrat ustanovili šest letalskih skupin raznih narodnosti, ena od teh je bila tudi jugoslovanska. Naša eskadrilja je imela 12 lovcev spitfire. Posadko in oskrbovalno moštvo so sestavljali naši ljudje. Angleži so Jug^oslo-vane zelo cenili, veliko bolj kot Poljake in Cehe; zlasti prvi so namreč precej pili in veseljačili. ^Jugoslovani smo veljali za zanesljive ter srčne .^orce in vojake. V Ismailiji sem bil predavatelj za letalsko oborožitev. Fronta se je premikala, od naše eskadrilje smo preživeli vojno samo trije. V Tobruku (Libija) smo doživeli kar 14 valov nemške ofenzive. Ko so bili Nemci v severni Afriki poraženi, smo prodrli do Bengazija, kjer smo, se pripravljali na invazijo v Italijo. Tukaj sem delal na slovitih ameriških letečih trdnjavah, imenovanih liberator. Ko smo prodrli v Italijo, so nas po'slali na letališče v bližini Vezuva. Tam smo se srečavali z ameriškimi letalci; med njimi je bil tudi podpolkovnik Clark Gable.. I11E-109 se je zru$il u plamenih v Italiji sem bil nekaj časa bombarder-strelec v angleškem bombniku. Bombardirali smo — jaz sem spuščal bombe — industrijske objekte v severni Italiji in Porurju. Vesel sem, da nam niso nikoli ukazali bombardirati civilnega prebivalstva. Sestrelili nas niso nikoli, čeprav smo se večkrat vrnili na domače letališče s prestreljenimi krili, krmili ter trupom. Drobec protiletalske granate me je zadel v desno nogo. Spominjam se tudi, to je bilo še v Tobruku, kako sem se ob enem od mnogih nemških letalskih napadov na naše letališče znašel ob štiricevnem protiletalskem topu. Streljal sem in zadel nemškega lovca ME-109. Zrušil se je v plamenih. Medtem sem napredoval v kapetana RAF.-Jugoslovani smo bili tako marljivi, da so nas včasih kleli celo Angleži. Mi smo namreč delali tudi med malico, ki je za Angleže sveta stvar. Iz te naše prve jugoslovanske deseterice mehanikov, ki se je priključila RAF, se spominjam nekega Makedonca, ki je bil zelo varčen. Vsak zasluženi piaster je spravil v železen zabojček in ga začinil. Porabil je seveda veliko cina, ker piastrov ni bilo ravno malo. Med enim od nemških napadov pa je na šotor, kjer je hranil zaklad, padla bomba: piastri in funti so se spremenili v prah in pepel. Ostali smo živeli manj varčno: bila je vojna, nikoli nisi vedel, če te bo zadelo danes, jutri ali pojutrišnjem. Na dopust smo vsakih šest mesecev odhajali večinoma v lnd,ijo. kal i Oba neuspeha sta mojemu z /j vso voljo do nakupovanja. ^ Zato sva šla v gostilno, kjer s° /t vzeli. .. da 5' „Potem se pa ljudje čudiJ0, toliko pijejo," je komentiral Do MEŠČAN NA DOLENJS#*! novak: s flomastrom 6 - 2a'w 3 * kre9ata Novoteks in IMV? PVoteks bi bilo ugodno, če gre v službo k IMV, za IMV pa, da bi šel v Novoteks. . . ie sedel na ni?" ip dl f'otoval • doma pel ijm°^''oda.doro- naške' ' P'unko in ? in n? ' ^'^9al pri- > in S! trikrat v Bi- pot in Zavit ie h ?®' vesele 'edia ® ^ dolgo haljo z belim prišel/ je pri- > Upra^do Po-je^. lesarja P' 'epši od ia kakr. predem, in V°9leda| v'sn' Po' pi-SvdiTei""'"' Plunko. 9leri^ dgrniia,' ■ takrat S'"ame. i" PO- dni i^ako |q P'^i ^ebi je ''ova„,„"lož iz Ajdovca (fare dobrnške); doktor „Navžil" ali „Pavlek" je doma iz srednj. Lipovca - uro od Žužemberka -roke in noge zna res popraviti „druzega pa nič". Z zvonjenjem se oblaki točni odvrnejo, tudi s strelom, in to ne more drugače biti, kajti se strelja z blagoslov-,ljenim prahom. Coprnice, pravijo, da so res, ali on ne ve; neka 12 letna deklina je v ajdovski podružnici poznala jih in naštela 15! razun ene bile so vse mlade. Ali deklina, misli ta mož, je lagala. Pravgo tudi in to je tudi lahko mogoče, da znajo kunšto-vi ljudje podvreči kako bolezen in narediti sploh Škodo človeku. - Ljudje izmiš^ujejo si vsega hudiča že; do vsake vasi bo že morala iti cesta — kadar bo to zgodilo se, napočil bo sodnji coprnice dan, Včasi so vodile ceste le od mesta do mesta in takrat se je živelo dobro. Ves v čudu ga pobaram, če res misli, da so ceste kmetu škodne. On; gotovo da bolj škodne nego koristne. Sadja je v Ajdovcu dosti; sliv, 'hrušek in jabolk. Hruške so tepke ali vej niče, se suše ali tep-kovec ne dela se iz njih. - Vode nimajo, le lužo in za hišno potrebo šterne, o hudi suši Usahnejo, pa morajo hoditi strašno daleč po vodo - do 2 uri, ali taki primerljaji so redki, že 5 let ne primvvnjicuje vode." Tako je Trdina vrgel vse v en koš; najprej je povedal nekaj o domačih zdravnikih — že takrat niso bili dosti prida ti mazači, ki so resničnim „dohtarjem" odžirali kruh! — potem je pregledal število coprnic v ajdov- škem koncu in na koncu se je spustil še na kmetijsko področje in spregovoril o tem, kako jih pesti pomanjkanje vode. Najbolj zanimivo pa je v tem modrovanju, kako mož iz Ajdovca gleda na gradnjo cest. Še Trdina sam je bil že pred stoletjem začuden, kako si more kmet misliti, da so ceste škodljive. Mislil si je preprost človek pač tako, kot je Trdina zapisal: „Ko so vodile le od mesta do mesta, se je dobro živelo . . In je morebitno slabše življenje pripisoval gradnji cest! In danes? V vsaki vsi bi radi imeli asfalt, F)ovsod ljudje sami prispevajo, da bi le prišli do cest. Ceste odpirajo kraje v svet in jim prinašajo napredek. In zato jih tudi tako gradijo . . . \ & aiL-iaii. Ime februar je iz rimske besede februatio, kar pomeni očiščenje. Nekoč je beseda nosila simboličen pomen, saj je šlo za očiščenje od zimskih zlih duhov. Februar je bil zadnji mesec v nekdanjem rimskem koledarju in so mu v prestopnih letih dodajali prestopni dan, kar se je ohranilo do današnjih drii. Martin iz Loke je ta mesec imenoval sečan, leta 1775 so ga v Novi kranjski pratiki imenovali svi-čan, Metelko pa ga je v Novi pratiki za prestopno leto 1824 dokončno preimenoval v sve-^n. Slovenci v Reziji so ta mesec imenovali mali mesec, Potočnik ga je skušal preimenovati v talnik. Prvotno ime sečan so bržkone izpeljali iz glagola sekati, za današnji naziv pa bo najbrž držalo, da je dobil ime od sveč, ki v tem mesecu visijo s streh .. . V.teh dveh tednih bomo pri-^e dvema luninima menama; TI. februarja ob 6.17 bo mlaj, 19. februarja ob 3.38 pa prvi krajec. Herschel nam za prvo lu-jilno spremembo ponuja ,dež, če bo pihal severozahodnik, in sneg, če bo pihal vzhodnik; ob prvem krajcu pa njegov ključ napoveduje sneg in vihar. 9. februarja je Apolonija, za-vetnica zob in glave. Priporočali so se ji vsi tisti, ki so jih boleli zobje. Komur ni pomagala ona, mu bo dva dni pozneje, 11. februarja, nedvomno pomagal pust, ljudski svetnik — veseljak. Pravijo, da bo vse leto stradal tisti, kdor se na pustni dan ne naje. Pust je bil nekoč praznik novega leta naših prednikov; zato tudi pustne šeme pobirajo darove v obliki hrane. Pust je čas, ko se zima preveša v pomlad; to dokazujejo tudi običaji, ko se pomlad bojuje z zlimi duhovi zime. V Beli krajini ponekod še verujejo, da se t)o dekletu, ki bo na pustni večer pometla izbo iz vseh štirih kotov proti sredini, še isto noč pokazal ženin. Kurent predstavlja pravzaprav simbol prešernosti in razbrzda-nosti in je podoben nekdanjemu grškemu Dionizu. Pustnih šeg je ogromno, najbolj znane so tiste na Ptujskem polju, borovo gostuevanje, sprevod s plohom, cerkljanska laufarija. Na Dolenjskem so bili pred leti še posebno prizadevni metliški gadje, zdaj pa pustne običaje v večjem obsegu častijo pravzaprav samo še v Mokronogu. Sv. Valentin, ki ima ključe do korenin, pravijo, je prvi spomladin. Marsikje na Slovenskem se tudi na Valentina ženijo ptiči. Kdor hoče to ženitev videti, mora bos do grmovja, naj bo še tako mraz. A.BARTEU J.SPLICHAL ORALOV. INU^DE PREDMAUM MOSTMi In pregovori? Ako je pretopio svečana, malega travna bo še počivala brana; ako pa je sve-"čana mraz, malega travna se poti obraz. Bodi Katarina (14.) ali kres, če je mrzlo neti les. Sv. Rotija (6.) navadno ima — vsako zimo največ snega. Bolje je volka v hlevu imeti, kakor se na soncu o svečnici greti. Oblačna svečnica, vesela kmetica. Bolje je svečana videti na polju volka kot v srajci moža. 15. februarja- bo sonce vzšlo ob 7.06 in zašlo ob 17;27. Dan se bo torej podaljšal že na 10 ur in 37 minut. In ko smo že opisali pust, ne smemo pozabiti še pepelnično sredo, ki po razposajenih norčijah prinese štiridesetdnevni post. Beseda izvira iz staroži-dovskega obredja, ko so grešnike za pokoro oblekli v raševino in posuli s pepelom. Ponekod v Sloveniji na pepelnično sredo še *] pokopljejo pusta ali vlečejo ploh. Ploh, ki je bil nekdaj tako sramoten za dekleta, so zvečine povsem opustili in tudi postne navade so celo pri tistih, ki se jih držijo, hudo omiljene. Kako pa bi tudi drugače; če bi se hoteli povsem držati posta, bi mo-' rali na pustni večer spiti tudi zadnji kozarec vina in pokaditi zadnjo cigareto — in se potem 40 dni postiti . . . . ..Grad Naihof (ali bolje Neuhof), po kranjsko Pred malim mostkom, leži na Srednjem Kranjskem, osem milj od glavnega mesta Ljubljane, od Novega mesta pa le za dober streljaj; stoji pa ob reki Krki," pravi za ta zanimivi gradič Valvasor in nadaljuje: ,,Nemško ime je grad dobil zaradi tega, ker je še nov; bil je namreč zgrajen šele v prejšnjem stoletju in ima potemtakem še nov videz. Kranjsko ime je grad prejel po kraju,-kakor se je ta"imenoval, preden so na njegovem mestu še karkoli pozidali. Ime gradu pa v našem jeziku pomeni majhen most, ki pelje čez potok Težko vodo. ki stoji tik pod gradom. Grad je sezidan na prijetnem kraju. Grajsko poslopje sicer ni veliko, vendar pa čedno in stoji na^pem kraju, v prijetnem sosedstvu, kjjr Stoji skupaj več gradov. Temu gradu Neuhof^li Naihof ne manjka lepili polj, zelenih travnikov in dobrega sadja. Nekoč je bil grad last plemiča gospoda VVolfa Adama Mordaxa; po njegovi smrti pa ga je njegova žena, rojena pl. Dienersberg, prodala gospodu Sigmundu pl. Dienersbergu, in to pred približno sedmimi leti. Ta ima gradič še danes v lasti." Tako* Valvasor, medtem ko Breckerfeld izčrpneje opisuje grad Pred malim mostkom; ,,Neuhof je podeželski gradič, zgrajen sredi prelepega vrta, in je od Novega mesta oddaljen komaj četrt ure. Lastniku nudi veliko užitkov podeželskega življenja, poleg tega pa tudi veliko udobnosti. Prav primerno bivališče nudi tistim, ki so potrebni telesnega in duševnega miru, njegova lega pa omogoča tudi kar najhitrejšo nabavo zdravil v novomeški apoteki, pa tudi do zdravnika ni daleč. K posebnosti kraja sodi nedvomno posebno lep razgled. Pred opazovalcem se razprostira prelepa pokrajina z grički, ki so nameščeni v obliki amfiteatra. Z desne strani se vije cesta, ki vodi iz Novega mesta v Toplice preko samotne pokrajine in ki gre mimo Neuhofa. Na levi se vije proti mestu Krka in v bližini gradiča se vanjo izliva potok Težka voda, ki žene številne mline. Nad potokom je lesen mostič. Vzdrževati ga morata obe gospostvi - Pred malim mostkom in Kamen. Ako bi bile hiše. ki so na desni strani ceste proti Novem mestu, lepše grajene in vrtovi bolje negovani in če bi bila cesta čista, bi bil sprehod od Novega mesta do sem velik užitek za vsakega sprehajalca. Sama cesta teče vzporedno z mestom, vmes se vije Krka. Na mestnem mostu je opaziti nenehen vrvež, vozniki se vrstijo v nepregledni vrsti, očem se kar naprej nudijo drugi predmeti; mesto, pokrajina z lepimi posestvi, cerkvicami, polji in gozdički. Sprehajalec lahko opazuje pastirčke s čredami na paši ali pri napajanju, ribiče, ki sedijo v svojih čolnih in preže na plen. Na kratko povedano; vsa okolica je prijetna in prijazna. Sosedstvo s Kamnom je tako blizu, da se ljudje lahko kličejo z okna na okno. Seveda bi bilo zeio neprijetno, če med sosedi ne bi vladala taka harmonija-kot zdaj, ko se lastnika prav dobro razumeta. Grm, Poganci, Ru-perč vrh. toplo kopališče v Toplicah in mnogo okoliških gradov tostran in onstran Krke prikimavajo ob prijateljskem sosedstvu obeh gradičev. Zelo verjetno je, daje Neuhof postopoma zrastel do take veličine, kot tudi cfo take razsežnosti posestva. Prost je vseh cehov in zdi se, da je postal že kar nekakšen dominion. Obstajal je že v prejšnjem stoletju. Prvega lastnika oziroma tistega, ki je gradič dal postaviti, nisem mogel najti, ker ni ne ustnih ne pismenih izročil. Kronografski napis nad vhodnimi vrati sc glasi: Aula nova otioso Marti Venerique adulanti extructa. Navedena je tudi letnica 1744. Tega leta je bil gradič prenovljen in dozidan, in to po zaslugi vitega poročnika grofa Germanika von Petazzi, ki se je vrnil z uspešnih bojnili pohodov ter se oženil s svakinjo po bratu Ben-venutu grofu Petazziju namreč z ovdovelo grofico Schaerfenberško, gospo Leopoldino, rojeno grofico von Heissenstann. Leta 1744 je bila še vedno zelo privlačna in mikavna. Zakonca sta se ovekovečila posebno z izgradnjo prelepe hišne kapele; nad oltarjem v tej kapeli visita grba obeh rodovin. Poleg grbov je še kronografski zapis v latinščini, dva angela pa s trakom povezujeta oba grba. Na traku je napis, ki pravi, da ta grad, katerega prejšnja oblika je bila napačna in že skoraj uničena, sklepa zdaj obnovljen s trakom ljubezni oba zakonca. Vsekakor bi napis bolj spadal na piramido na vrtu kot pa nad oltar, kjer se berejo maše. Starejšega lastnika gradu nisem mogel najti le-ta naj bi bil baron Wolf Adam Mordax. Po njegovi smrti je gradič vdova Katarina Rosina prodala Siegmundu Dienersbergu, ta pa ga je zadnjega decembra 1694 pf° ^ spodu Jobstu Ferdinandu baroku i j Gussich in njegovi soprogi lsabeli ye rojeni grofici von Lamberg. 1681. l^ta ta dva prodala grofu Johanu ^rn jLbei deiserju in njegovi ženi, grofici v0"y ^ stein. Od teh gaje kmalu nato kupi' Joseph Gall, kije umrl brez nasledpi^.^ je prešel v roke Jobsta Siegmunda baro ^ radeiseija, kije bil poročen z Eleonoro-, no baronico Gall, ovdovelo baronico ni. 21. avgusta 1707 se jima je vgra - dil sin Max Rudolf Kajetan, ki je svoj no liišo 22. marca 1741 prodal gr° ^ balu Paradeiserju in njegovi ženi. ^.a-,qOf-gradič 27. aprila 1744 psodala za . £0f. rintov Germanikusu grofu Petazziju ... je ta leta 1753 umrl, je njegova uža vdova Leopoldina 4. marca za 7.300 forintov prodala grofu -je su . von Auerspergu, lastniku g0^f Mokrice. Ta je grad prevzel 19. jul? ^joJ leta, vendar ga je moral po neki pra p stopiti gospej Mariji Terezi &o*]Cv\0 i deiser, rojeni Petazzi. To se je zgo j maja 1755. Ta častitljiva in sp0^0^1^ ca, vzgojena v najboljšem tujih jezikih in sploh ženska najbolje i tet, je na tem gradu leta 1764 prežive ^ najlepše dni, ki so bili vredni ni®nf j0ji usode. Po njeni smrti so grad Pr0 Ludviku Aschu, čeprav se je grofovsK ^ na Paradeiser prodaji precej upira Anton Paradeiser, stotnik pri in fante regimentu Moltke ga je sicer sPet_.^fIlllj# vendar ga je dal kmalu v zakup '^ Laurenzu von Illiaschitz. Ta je bil zPJl gradu le 5 let, vendar dovolj dolg0- ^ po gospostvo povsem uničil. Najbofl j drevesa so propadla, vrtni zid je rCje; ve luknje, dvoriščne zgradbe so pog ^ grajske sobane ter sploh vsa zgradba^ zelo poškodovane. Da bi se rešili teg3 ^ nika, so grad spet prodali prejšnjem . J ku gospodu Aschu. Grof Paradeiser > cer odpovedal lastniškim pravicam, jim odpovedala njegova sestra Pietragrassa, ki je to pravico iivelja 1790 in grad odkupila od gospoda p' j 7.300 forintov in ga 1792 dala v z spodu Luschinu za 505 forintov na & Sama lega posestva ima veliko p ^ in udobnosti. Vse je pri roki: 0[i: gozd, travniki. Vinograd je na ne spada pod noben ceh ter je °Pr0.S^j(j8f dajatev. K posestvu spada tudi " ^ Hoenigsteinu, kije bila sicer dana v^p zakup Ani Mariji Seelin, vendar je ^ logom v znesku 500 forintov spet 0 a na- , vase*! Vsa navedena zemljišča so v v« ^ vas, Zgornje in Spodnje Kamencej^ vas, Sentjošt in znašajo skupaj 19/60," *,-oti iy Že leta 1878 so začeli razn^J*1^ . nekje v notranji Avstriji naredili bo ^ usmiljenih bratov. 1892 so se 0^0xiij bodo zgradili na Kranjskem. 0^1° ^ da jo bodo uredili v gradu Pre mostkom slovesno so jo odprli 1894 v navzočnosti takratnega ka župana Josipa Zurca. Še isti dan s0 šnico sprejeli prvega pacienta. Grad Pred malim mostkom jeff" zategadelj, ker je v njem 14 let živt q(; čeva Julija, velika Prešernova ljubez^^^,^ žila seje z Josefom pl. Scheuchenstu je bil predsednik okrožnega sodišča 3: mestu od 1850 do i867. Julija, maja 1816, je umrla v Novem februarja 1864 in je pokopana ,ia j skem pokopališču. ,^\f. Julija s Scheuchenstuelom ni i,llC,n$|/, ga življenja; bil je trd po značaju, strog oblastnik, ki je s proštom ^ Arkom vladal javnemu življenju v . mestu. Ljudje so mu rekli „dolenji le0n"- . -o flc^ Tudi Trdina je zanimalo življenje .jf Prešernove Lavre: 1-858 se je iz odpravil v Novo mesto, da bi jo vi ■c ii\ zvedel, da gre ob osmih k maši, j° 1 J, pol osmili čakal na mostu. Tako ,,Dveh ljubicah": „Srce mije zače'^ ^ silneje in silneje, izpreletavalo me čustvo, neka poetična pobožnost. pokleknil kar tam na mostu. Uprl oči in jo gledal tako pozorno in zam ^ kakor še nikoli nobenega človeka. y je bil bled in nežen, kar se le misli111 . Gledal sem jo samo nekoliko tren1^^ ^ vendar se mi je začrtala podoba nj -jj j globoko v spomin, da bi mije ne brisati iz spomina niti Metuzalem0 / tovarišico se je pomenkovala po ne,jc,r je vpletala vmes tudi slovenske bese po ljubljansko."