Razvojno problemska območja predstavljajo težišče predstavljene raziskave, čeprav se avtorji na mnogih mestih lotevajo problematike celotnega slovenskega podeželja. Pri tem kot ključne razvojne probleme izpostavljajo demografske in okoljske probleme, zemljiško-posestno razdrobljenost, prepuščenost prebivalstva lastni kapitalski, organizacijski in podjetniški »nemoči«, razkrajanje vaške skupnosti in neusklajeno delovanje razvojnih dejavnikov.
Ceprav ob bežnem pregledu izgleda, da je publikacija sestavljanka problemskega paberkovanja, gre avtorjem priznati, da jim je ob izpostavitvi, funkcijski opredelitvi in prostorski umestitvi ključnih razvojnih dejavnikov uspelo dokaj celovito predstaviti izrazito kompleksno problematiko, pri čemer so se naslonili tudi na najnovejša teoretska spoznanja, ki prežemajo obravnavo tovrstne problematike v razvitih deželah sveta.
Drago Kladnik
Bojan Erhartic: Jemen
Vodniki Ljubljanskega geografskega društva
Ljubljana 2009: Ljubljansko geografsko društvo, Založba ZRC, 154 strani, 84 fotografij, 16 zemljevidov, 3 grafi, 3 preglednice, ISBN: 978-961-254-151-4
Država Jemen, ki leži na skrajnem jugozahodnem delu Arabskega polotoka, velja za zibelko starodavnih civilizacij, deželo kraljice iz Sabe, prepleteno s tradicionalnimi karavanskimi potmi začimb in dišav, kjer se prostrane puščave prepletajo z oazami in suhimi dolinami nekdaj mogočnih vodotokov. Tokrat imamo pred seboj vodnik o Jemnu, plod prvomajske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva, ki je potekala v letu 2009.
Uvodni del vodnika nas seznani s temeljnimi podatki o Jemnu. Sledi poglavje o naravnogeograf-skih značilnostih Jemna, katere zaznamuje razgibano površje z živahnimi tektonskimi procesi, ki so vplivali na geološki in geomorfološki razvoj države. V nadaljevanju avtor opisuje podnebne značilnosti države, velik poudarek nameni vodni oskrbi. Voda namreč v tem delu sveta predstavlja vedno večje razkošje. Razmerje med razpoložljivo vodo in njeno porabo kaže na velik primanjkljaj, ki se z leti le še povečuje.
Jemen je država, prepredena z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Čeprav je med najrevnejšimi državami na svetu, je bil v antičnem svetu izredno slaven in cenjen. V poglavju o zgodovini avtor na slikovit in iskriv način opisuje razvoj Jemna vse od antike do današnjih dni. Sledi poglavje o prebivalstvu, kjer bralec spozna starostno in etično sestavo prebivalstva. Jemen velja za eno izmed prebivalstveno najhitreje rastočih držav na svetu. Po mnenju avtorja so izboljšane zdravstvene in higienske razmere ter tradicionalno velika jemenska družina glavni razlogi za velik naravni prirastek, ki se bo, kot kaže, še povečeval.
Naravnogeografski, družbenogeografski in zgodovinski oris zaokroži avtor s prikazom gospodarskih značilnosti države. Jemen se zaradi slabih gospodarskih razmer uvršča med najrevnejše države bližnjega vzhoda. Šibko jemensko gospodarstvo s skromnimi možnostmi za kmetijstvo in s skromno industrijo je namreč v veliki meri odvisno od izvoza črnega zlata. Gospodarstvo si je s prihodki od nafte in mednarodno pomočjo sicer v zadnjih letih opomoglo, a državo še vedno pestijo hitra rast prebivalstva in velika brezposelnost. Zaradi velike odvisnosti izvoza od črnega zlata in nezadostnih vlaganj v ostale gospodarske panoge, je po avtorjem mnenju hitrejši gospodarski razvoj vprašljiv tudi v prihodnje.
Knjiga, ki predstavlja pomemben prispevek k bogatitvi znanj iz regionalne in turistične geografije, se nadaljuje z opisom priporočene poti. To so člani Ljubljanskega geografskega društva prepotovali v dobrih dveh tednih. Priporočena pot je avtorja ter udeležence vodila iz Sane, glavnega mesta Jemna, v puščavsko notranjost države. Sledil je ogled domnevnega templja kraljice iz Sabe, slovitega Maribskega jezu ter dveh suhih dolin Hadramaut in Doan. Na zahodu države so pot nadaljevali prek Jemenskega višavja, iz Adna prek Taiza do obal Rdečega morja. Zadnji del potovanja po celinskem delu Jemna pa se je zaključil z obiskom Tihame ter s prečenjem gorovja Haraz proti Sani. Ostali del poti je bil namenjen spoznavanju Sokotre, samotnega otoka ob Afriškem rogu, ki je znan zlasti po svojevrstnem rastlinstvu in živalstvu.
Kakovostni podatki, ki jih avtor podaja v prvem delu vodnika, ter nazoren opis priporočene poti so izredno dragoceni, saj so pomemben vir še tako zahtevnemu bralcu in popotniku. Publikacijo odlikuje nazoren slog pisanja ter izjemno fotografsko gradivo, ki nas navdaja z občutkom pestrosti in raznolikosti države. Nedvomno bo vodnik med geografi in drugimi zainteresiranimi bralci deležen velikega odziva.
Vodnik Jemen, ki je izšel v okviru zbirke vodnikov Ljubljanskega geografskega društva, je napisan poljudno in dovolj zanimivo ter je velik doprinos k tovrstni geografski literaturi. Publikacija je bogato opremljena s kartografskim in slikovnim gradivom, ki poleg naravnogeografskih, družbenih in gospodarskih značilnosti dežele prikazuje tudi priporočeno pot potovanja oziroma podroben potek poti ekskurzije. Fotografsko gradivo so poleg avtorja prispevali še Robert Brglez, Krištof Kranjc in Vojislav Likar, kartografske prikaze pa je pripravil Rok Ciglič. Knjigo je uredil Drago Kladnik. Vodnik je Ljubljansko geografsko društvo izdalo v sodelovanju z založbo ZRC.
Katarina Polajnar Horvat
Aleš Smrekar (urednik)
Okoljsko poročilo z dodatkom za širitev igrišča za golf v Lipici
Ljubljana 2009: ZRC SAZU, Založba ZRC, 200 strani, 135 slik, ISBN 978-961-254-136-1
Okoljsko poročilo z dodatkom za širitev igrišča za golf v Lipici (v nadaljevanju: okoljsko poročilo) je rezultat Projektne naloge za izdelavo okoljskega poročila za Načrt ureditve Kobilarne Lipica - 2. del, ki jo je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor februarja 2008. Kobilarna Lipica je skupaj s kultivirano