Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Nai'očnino sprejema tisniti dati, plača za dvoBtopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
])eželnozborske volitve na Kranjskem
80 razpisane. In sicer bodo volilft svoje poslance 1. kn^etske obřiiie v četrtek dné 21. novembra, '2. mesta, trg-i in trgovsko - obrtne zbornice v ponedeljek tiiié 25. novembra,
veliki posestniki v Žetrtek dné 28. nov. Častiti volilci ! Gotovo vam je znano in ste do dobra prepričani o tem, kako vaine so volitve zlasti v sedanjih zmedenih časih. Preteklo bo kmalu 50 let, odkar so svetli cesitr svojim narodom dali pravico, da smejo o gotovih obrokih voliti poslance za drkvni in deželni zbor, ki potem kujejo postave in ae posvetujejo in sklepajo o vsem. kar naj bi bilo podložnikom v korist. Iz vsega tega lahko izprevidite, da so postave take, kakorsrii so poslanci, ki jih kujejo, poslanci v zbornicaii pa so taki, Itakorane volilci izvolijo. Kjer 80 poslanci dobri, tam ne skujejo ničesar v postavo, kar bi moglo škodovati voliicem, a kjer so poslanci sebični, tam skrbé bolj za se nego za
flvojfl volilce. Da pa zanesljivi poslanci morejo v blagor ljudstva res kaj storiti, mora jih biti toliko v zbornici, da imajo veŽino nad syojimi nasprotniki, ki se ustavljajo njih dobrim nameram, da delajo lahko po svoje, čeprav se jim uni upirajo.
Častiti volilci! Prihodnji mesec bote volili poslance za kranjski deželni zbor, ki zboruje v Ljubljani in se posvetuje in sklepa o vsem tem, kar se tiče koristi naše dežele. Preteklih sest let je bilo v tem zboru že precej vrlih, res skrbnih poslancev, ki so pri vsaki priložnosti pokazali, da so res pravi prijatelji ljudstva, da bi mu radi pomagaii k boljšemu stanju; a bilo jili je premalo in sami osamljeni niso mogli izpeljati vsega, kar 80 želeli. Hnlrali an i^a ^loveiiski in nemški liberalci. Le par /gjedov! Ko se je Šlo za legalizacijo, da bi denapija níomo Hrt 100 (rl(J_ bila prosta legaltzovanja, a Čemur bi se kmetom stroski precej zmaojSali, uprli so se temu oboji liberalci, slovenski in nemški, s praznim izgovorom.
Komaj »vitli cesar djaii: „Dalje tak' ne more biti!" Brž kopita so pobrali Nove ère Abderiti, Spet voliicem ura bije. In voliicem zmaga sije, Ako moško mož povdarja : Vse za vero, dom, cesarja!
Koga bodes, domovina 1 Za poslanca izvolila? Voli moža, Slave sina, Ki mn bije vere žila, Ki stoji ko ekala siva; V srcu pa ljubezen živa, Boljáih časov aiie zarja: Vse za vero, dom, ceearja !
Voliloolii.
o Slovenci I ne volite: Ne brezvestnega sleparja, Ne prismode srborite, Ne živine — upičarja. Ki brez duše in brez Boga Vam bo kazal ojsti'a roga; Trebali takega konjarja Ni za vero, dom, cesarja!
Ne volite nemikutarja, Ki se rodu izneveril, In le vpraša: koljko duarja Bo s poslanstvom si nameril ; Ptujcem lizal bo podplate, Spred in zad pa grizel brate; Silo takega čižmarja za vero, dom, cosarja.
Ni
Ne volite neme veSe, Ki srca in glave nima; Okrog vsake ïuéi plese, Vsem po volji kima, kima ; Od zdaj vaš, zdaj ptujca peta Je nevarna jed pogreta; Buča takega krčmarja Ni za vero, dom cesarja.
Tudi ne liberaluha, Ne volite bratje milil On bo trobil vam na uha, Take, da Bogu se vsmili! Razpor je njegovo geslo, Prekucije mei pa veslo; Cepec takega rovarja Ni za vero, dom, cesarja.
Za poslanca ni sposoben Domorodec nove ère. Ou limé, ko zaje na boben O zadevah svete vere; Kako branil bo pravic» Katoliške — sin levice? Taki duh pulovičaija Ni za vero, dom, cesarja.
Izvolite može blage, Svitle zvezde domovine, Stebre zlate, rodu drage, Žive vere cei-kve sine! Taki bojo trdno stali. Se za vas potegovali, In grmeli sred viharja: Vse za vero, dom, cesarja I
Jo«, Virk.
BI
psn
da 80 kmetje Se premalo v tem pouëeni. - Ko se je Šlo za spremembo loTskega zakona, in so poslanci katoliško-narodne stranke delali na to, da bi smel vsak ustrelili zajca, ako ga T àkodi zasači, kar je gotovo silno potrebno, bili so zopet obojni liberalci združeni, ki so se temu uprli in preprečili, da se ta postava ni mogla tako izpeljati, kakor bi bila za kmeta u^fodua in koristna. Liberalci, ki sami radi na lov liodijo, so zajca rešili pred kmetsko puško, da go ga le sebi prihranili. Da je to kmetu v kvar, to jim ni mar. Ko «o Itatoliëko-narodni poslanci skuhali prodreti s predlogom, da bi 88 na raznih krajih po dezftli sezidale boliiiSnice, ki so res zelo potrebne, zabranili BO to zopet liberalci in v Ljubljani sezidali velikansko bolniHnico za celo deželo, ki je stala več stotisoi goldinarjev. A kako se bodo nevarno bolni bolniki in ponesrečenci vozili tako daleë, to je drugo vprašanje? Saj bo marsikdo že med potjo umri. S tem pa so tudi razna mesta na deželi potisnena aazaj, ker se za nje premalo skrbi in se vse le za Ljubljano poteguje. Koliko tisočakov je veljalo tudi gledaliáče v Ljubljani, od katerega pa kmet prav nobene koristi nima, Čeprav 80 tisoèi kmetskih žuljev v njem zazidani. Glejte, tako znajo gospodariti naèi liberalci s tujim, največ kmetskim denarjem ! Pri vsem tem pa se vendar-le radi pobahajo, da so prijatelji ljudstva.
Ko pa hočejo ti možje pri nas vse tako uravnati, kakor je v velikih in bogatih mestih in ne pomislijo, da je slovenski narod preubozeii, da bi vse to zmogel, zato ni čuda, da so zavrgli tudi stari slovenski program; „Vse za vero, dom, cesarja!" in si postavili nov: „Vse za slobodo in narodnosti" ali: „Vse za omiko in alobodol" A ta njih „sloboda" je čudna, ker jo poznajo le za-se, za druge pa Jie; ta njih omika je puhla, ker vse svoje nasprotnike, zlasti duhovnike, ki se jim nočejo vkloniti, ometavajo z najgrsimi psovkami, in ta njih hvalisana narodnost, ob katero najraje bobnajo, je lažiyiva, ker pri glasovanju v zbornici so se že več ko enkrat združili z zagrizenimi nemskutarji, ko se je šlo za kmetske, torej narodne koristi, in njih vodja je sam v zbornici glasno povedal, da se rajěi združijo z nemskutarji nego pa s slovenskimi duhovniki in njih somišljeniki, Ú 80 neumorno delavni za kmeta. Kakána je narodnost teh ljudi, kaže se po nekod v mestih, kjer sta se nemčurska kazina in čitalnica posest-rili, in Slovenci sodelujejo v kazini, kazinarji pa v čitalnici. Lepi taki narodnjaki I In taki „kazinski narodnjaki" predbacivajo nemžkutaratvo duhovščini, katera je bila narodna že teda^j, ko so oni zabav-Ijivci in njih dedje èe nemSkî želod tolkli in zobali in ga prav gotovo še bodo brez ugovora, brž ko od zgor doli zapise draga eapal
Volilci ! Preudarite torej dobro, koga hote volili I (Prečitajte v listku ponatisnjeno pesem o volitvi, kakor je bita Že pred 25imi leti prviČ tiskana. Ta vam daje lepe, pametne svète.) Najprej bote na kmetih volili volilne može in èe le ti bodo volili poslance. Zato pazite, koga postavite za volilnega možal Ne zaupajte tega važnega posla omahljivcem in bojaxljivcem, ki se ustrašijo vsake besedice, tudi ne sebičnežem, ki so pripravljeni za polič vina svoj glaa spremeniti; celo pa ne zaupajte tistim, ki so liberalci, ali o katerih veste, da po liberalizmu dišé. Volite za volilne moŽ8 trdns, značajne, neomah-Ijive može, ki bodo stali na votiáču 21. novembra kakor h ras t i neo m aj an i ! Volite pred vsem verne, res krSianske može, katerim vera ni prazna stvar, ki se v dejanju kažejo verne kristijane! Ne volite pa tistih čudnih „kristijanov", ki se ba-hajo s tem, da so „krščeni", da so tudi svoje otroke dali krstiti. Ti ljudje se iz vere norčujejo. In Če tudi bi se ti ljudje sedaj, ko jim bo voda v grlo tekla, kazali tako spokorne in „kržčanske", da bi bili pripravljeni po golih kolenih romati na Zaplaz ali na Žalostno goro, ne volite jih, ker vas le slepé 1 Ne ustrašite se tistih, ki svoje dolžnike vintajo in povijajo, ki žugajo na vse načine! CJlasujte po svojem najboIjSem prepričanju kot pravi zavedni možje!
Pojdite vsi na voližČe, ko bodo volitve volilnih mož! Nobeden naj ne ostane doma, nobeden naj se ne Izgovarja: „Hrez mene bodo vse jedno opravili I" Ne, ne! Vsi na volišče, ker večkrat je zmaga odvisna od jednega samega glasu! Ako pravična stvar propade, kriv je tisti, ki se je volitvi odtegnil. Sv. oČe papež so že večkrat pov-darjali, da se pregreši tisti, ki voli slabe, ne-kršČanske poslance, ali pa, ki se volitve zdrži, namesto da bi dobrim dal svoj glas. In blagi skof Slomšek so že pred 401mi leti pisali o s e d m i b novih naglavnih grehih, katerih prvi je: zbornih poslancev kriva volitev.
Torej vsi na volišče določeni dani Vsak naj po svoji moČi pripomore k temu, da seliberalci odpravijo iz kranjskega deželnega zbora, da se bo gospodarstvo naše dežele izročilo boljšim rokam, res krščanskim možem, ki so že opetovano pokazali v dejanju, da imajo za kmeta ne le namazan jezik, temveč tudi dobrotno srce in krepko voljo. ,V Belgiji 80 volilci že pognali liberalce in izročili vladno krmilo zan«sljivim vernim katoličanom ; nedavno so Dunajčanje vrgli iz mestnega zbora židovske liberalce, in sedaj se že pripravljajo, da jih vržejo tudi iz deželnega zbora. Slovenci, ne zaostajajmo mi za ryimi! Povsod seje
liberalizem že preživel, povsod se je pametnim ljudem priskutil ; tudi pri nan je napravil že mnogo mnogo škode v dušnem in gmotnem oziru. Zato proô Ž njim, proŽ s tistimi, ki ga zagovarjajo, ki 66 mu klanjajo !
Danes še ne moremo navesti kandidatov, Ita-tere bo volila katoliňko-narodna ljudska stranka na Dolenjskem, a navedemo jih po imenu v prihodnji številki, Volilci! kakor si boste postlali, tako bote ležali, kakor&ne poslance bote poslali y deželni zbor, tako bo deželno gospodarstvo. Volite verne katoliške može, neustrašene narodnjake, ki so prepriřani, da bodo morali kdaj tudi od svojega poslanskega delovanja odgovor dajati pred Bogom !
Grospodarske stvari.
Kcdiij in kiiko trte griibíiti í
Po Dolenjskem in Štajerskem je že od nekdaj navada bila, irte leto za letom v obili meri grubati. To delo izvrževnlo se je tu in tam k namenom, že starej-ie preredke trte zgostiti, slabe nerodovite r, boljšimi nadomestiti, že stare visoke pomladiti, k novi rodovitosti prisilili. Poslednji namen bil je prevagljiv. Z njim se je pravo redno gnojitev trt, ali popoli:oma nadomestiti skušalo, ali se je pa z grubanjem tudi kolikor toliko gnojitve spajalo. No v novejšem iaau treba je trte iz Žisto druzega vzrok» grubati. Mi moramo grubati se Čisto mlade trte, katere ie niž rodile niso. Grubati moramo meter visoko nad aeniljo cepljeiie ameriške trte. To bodisi, da srao jih na spomlad na zeleno, ali pa po tako zvanem loČnatem ali Kurman-ovem na6inu na suho cepili, požlahtuili. Pogrubati jih pa moraojo zato, da ameriški les pod zemljo spravimo, in le evropskega nad zemljo pustimo. Pogrubati jih moramo pa dalje tudi zato, da se trte, katere no prvotno, kakor necepljene, nepožlahtnene amerikanske, dosti preredko sajene bile, zgostijo. In le o grubanji meter visoko nad zemljo cepljenih amerikank hoSemo danes govoriti.
Kedaj gre torej take trte grubati? Na vsak naèin na jesen koj, kakor hitro so se po^nianki požlahtnitev v mladike spremenili, kakor hitro so oleseneli. To storiti se more zaradi tega, ker je prav lahko mogoče, da požlahtnitve po Dolenjskem po zimi pozebejo. To storiti se mora pa tudi zaradi tega, ker je prav mogoče, da požlahtnitve y zimskem času sneg polomi, potlači. To stori naj 8e pa tudi zaradi tega že koj v jeseni, ker je za to delo skoraj sleherno leto več časa v jeseni, kakor pa na spomlid.
In kako naj se pa cepljene ameriške trte gruba? Gotovo vse drugače, kakor se je to do idaj po Dolenjskem v obče, osobito pa na Belo-
Slika
kranjskem vršilo, Belokranjsko grubanje, katero nam podoba 1. predstavlja, izvršuje se na ta nařin,
da se naprav^ja trtam tako zvane ]o(îajne To pri cepljenih nikakor biti ne sme, Vea ameriški les mora v zemljo, in le ^^ evropejski sme
na dnevu ostati. To zgoditi sc zamore pa le na ta način, da se ne izkoplje za vsako cepljeno mladiko ameriàke trte po jedno plitvo jamo. v katero se le mali del ameriške mladike zatlači ter zasuje (glej slika ].), marveč postopati se mora tako-le :
Okolo in okolo cepljene trte Íímeče se zemljo 30 do 40 cm na globoko ter na široko. Tako na globoko in vsaj toliko tudi na éiroko izkoplje se pa tudi jarke do tistih mest, na katerih naj evropejski les iz zemlje vèn moli, V tako izmetane jarke, kateri so kakor rečeno, vsaj 30 do 40 mi áiroki, položi se lepo ves ameriški les, le evro-pejskega se pusti dve do tri oČesi na dnevu, lepo k kolu privezanega. V jarke položene trte zasuje se dalje kake tri do štiri prste na visoko s zemljo. Vrhu te zemlje zasuje se dalje za tri tlo ěliri prste gnoja, katerega se dobro z nogami potlači ter koueČno z izmetano zemljo jarkov popolnoma zasuje. Slika 2. kaie tako pravilno za-grubano trto. Kar se gnoja tiče, mislimo tukaj
Sliha
pač pravi hlevski gnoj, ne pa kake ajdove pleve ali kako koruzno slamo, kako malo ali nič vredno knalovno. Paziti gre pa pač na to, da gnoj naravnost na trtni les ne pride, ampak na zemljo, ker sicer trte rade za boleznijo grojzdne pleenobe močno obolé. Opozoriti nam je pa naie vinogradnike Se na nekaj važnega pri grubanji, in to je oddaljenost trt. Na Dolenjskem se je do zdaj v obče vse preplitvo io posebno pa še p r ego »to
grubalo. Manj kakor jedea meter narazen nikar ne g^rubajte, Na ameriško trto cepljena evropejska raste veliko aioÉ:iejŠÍ od necepljene, íd rezati se jo mora vedno na dolge napnence — sparoae — da v raáíi preveÈ ne divja. Za to treba jim je po dovolj prostora pri grubanji odloČiti.
Kuj jo uoTcgji po ttvstr^skeni cesarstvu ?
Začetkom tega meseca se je sestavilo novo ministerstvo, kateremu je predsednik grof Bad en i, rodom Poljak, ki je ob jednem minister za notranje stvari. Mož je primeroma ke mlad, jako odločen in cesarju posebno priljubljen. Doslej je bil cesarski namestnik v G-aiiciji. Finančni minister je postal vitez Biiinski, tudi Poljak, Trgovinski minister je baron Glauz, pravosodni minister je grof G1 e i s p a C h, poljedelski minister grof L e d e-bur, naučni minister znani baron Gauč, bram-bovški minister pa je 03tai prejeryi grofM^elsera-heimb. To ministerstvo je takoj v začetku v neprijetnem položaju, ker nima v državni zbornici za-ee veČine, Podpirali ga bodo brez dvoma Poljaki, najbrže tudi konservativci, ako jim bo pokazal Ua-deni kaj dobre volje. Levičarji se mu ponujajo, a on za-nje ne mara, ker se je v zadnjili mesecih prej tako mogočna nemško-liberalna stranka razbila. Pogajal pa se je s Ćehi, da bi se pridružili veČini in delovali z vlado. Ako jim izpolni želje, potem pridobi za-se močno večino. V kratkem bo odpravljeno, kakor se čuje, v Pragi izjemno stanje; a razven tega imajo Mladočehi še mnogo drugih želja do vlade, katere se bodo težko kmalu vres-niČile. Vendar se je na zadnjem mladočeSkem strankarskem shodn pokazalo, da je razpor v njih stranki, in da so treznejsi možje med njimi pripravljeni podpirati vlado z gotovimi pogoji. Poljedelski minister grof Ledebur je rodom Ceh, blag mož, veren katoličan, kakor se je pokazal takoj v nastopnem govoru. Obljubil je pomagati zlasti Icmetskemu stanu in sploh delavcem. Liberalci zato niso ž njim zadovoljni. Ako pa Badeni ne dobi za-se večine, razpustil bo državni zbor in v tem slučaju moramo pričakovati novih volitev za državno zbornico. — Na Dunaju so imeli liberalci nedavno svoj sliod, ki je javno pokazal, kako je ta stranka omagala. Odkar so tako silno propadli pri dunajskih občinskih volitvah, so vsi poparjeni, ker krščanski socijalisti so jim že napovedali, da jih izpodrinejo tudi iz deželnega, sčasoma tudi iz državnega zbora. Liberalcem nikdo noče reč verovati.
Na Ogerskem je bil s 1, oktobrom v dejanju vpeljan civilni zakon. Ljudstvo ga je sprejelo z veliko nevoljo. Zadnje nedelje pred oktobrom je
bilo po katoliških cerkvah na stotine oklicov, ker ljudje so se s porokami podvizali le zato, da so se izognili civilnemu zakonu. Ko se je 29. septembra s prižnic prečital pastirski list vseh oger-skih škoiov glede civilnega zakona, bile so cerkve natlačene ljudstva in vse je jokalo. Še zadnji dan septembra je bilo silno veliko porok. V Budimpešti BO poroČevali ae pozno v noč. Prva civilna poroka se je zvrŠila med dvema Židoma. Ljudje se ustavljajo novopostavljenim vodjam krstnih, mrliških in poročnih knjig, katere je v!ada izročila svetnim ljudem. Zaradi tega imajo ljudje mnogo novih etroSkov in sitnosti. Po nekod so ae kar naravnost uprli istim knjigovodjam in jih prepodili. Splošna nevoljo vlada po celem mažarskem kraljestvu. In vendar iramasonska vlada povdarja, da je civilni zakon vpeljan po volji mažarskega ljudstva I Kam merijo židje in framasoni, ki vso to gonjo zoper katoliško cerkev uprizarjajo, pokazal je neki žid, ki je v občinski seji predlagal, naj se iz občinske sobe odstrani sv. razpelo, ker se tam izvršujejo civilne poroke. Občinski možje so kar odreveneli nad tem predlogom. Potem pa pravi načelnik občine z osornim glasom; „Pri tem križu prisegamo; dokler bomo živeli mi in naši potomci, dotlej ne bo noben človek kriŽa vzel s tega mesta!" Neki drugi občinski mož pa ga je porogljivo vpraial, bi se li pred par leti, ko je kot berač prišel v občino, drznil kaj takega ziniti. Ko se je med ljudmi zvedelo, kaj je ta žid tirjal, bili so vsi tako razkačeni nanj. da bi ga kaiuen-jali, ko bi ga višja oblast ne branila. Tako stopajo Mažarji, vojeni od brezbožne vlade, Čimdalje globlje. Prav je imel neki drugi občinski moŽ, ki je pri tisti priložnosti tudi vpraèal, ali se ne bodo židje slednjič celo domislili, da bodo s kraljeve krone odtrgali križ. — Cesar je pomilostil vse one rumunské može, ki so bili zaradi političnih prestopkov, prav za prav zaradi mažarskega nasilstva obsojeni v jeČo.
Kig je novega po širokem svetu?
Na Francoskem so vse nove postave, katere kuje vlada, več ali manj napeijene zoper cerkev. S IG. oktobrom stopi v veljavo krivična postava, ) da morajo vsi cerkveni redovi plačati ogromni dokladni davek, in sicer sedaj prvič celo za deset let nazaj. Ako bi se redovi temu uklonili, podpisali bi sami svojo smrtno obsodbo, ker ni mo- , goč", da bi mogel kak samostan obložen s tako ogromnim davkom, shajati. Na ta način hočejo framasoni uničiti in iztrebiti nad 14.000 samostanskih Sol, katere se same vzdržujejo, za katere i vlada niti vinaija ne plača. To je res vnebovpi-joče hudodelstvo, da se hoče ljudem šiloma vera izdreti iz srca in se jim onemogočiti vsaka verska
TZg^oja. Pariški kardinal je pisal v zaïçovor teh loi jako odloÍDO in ostro pismo predsedniku republike, ker kar naravnost proglasa to nasilatvo kot framasoiiííki ííiii i» ga kot takega tudi zavraèa.
V Carigradu so bile pretekle dni, zlasti 30, septembra, pristne turske krvave morije. Kr-Sèanske Armence, ki so hoteli velikemu vezirju potožiti 87oje neziiosiio stanje. Éiapadíi eo razjarjeni Turki in ji!i jeli mesariti. Več sto je bilo umorjenih, druge pa 80 strahovito mučili in jih zaprli v ječe. Zapuščene armenske hiše so Turki oropali. Armenci, kolikor jih je èe ostalo, so zbežali v ■cerkve, da so vsaj svoje Življenje rešili. Razdivjani Tiirki so tirjali od armenskega patrijarha, naj d:i Cftrkve iípraíniti, a on se ni udal. Posegli so vmes poslaniki tujih vSad, da so zabranili na-daljno prelivanje krvi. Turška vlada pa se za vse to ni dosti brigala, le redarstvo je nekoliko pomnožila in vezirja odstavila. Divjim krvolokom pa se najbrže ne bo nič zalega zgodilo. Turki so paè še zmerom stari divjaki
Piše sc iiiim:
Dobrova, 11. okiobra. — [Dve nesreči, potres ia druffoj. Due 5. t. m., to je preteSeuo sa-boto zjutraj, ko so ae ravno romarji je i odpravljati na Trsat, pričelo je tukaj s tako silo grometi in liti, da je bito kar groza. Sila vremena je trajala skoraj dve ari, za kar se pa nobeden tukajšujili romarjev (bilo jih je iz naše fare, če se prav spominjam, 25) nič zmenil ni. Ko so bili že vsi v Ljubljani, zvedriio fle je tako rekoč kar na maii; ves ostal dan bilo je potem krasno solnčno vreme.
Tega dué ob 11. uri dapoludne vtonil je pa na Švici b. Štev. 32 poldruço leto stari deček Janezek Tram pus. Otrok je vsel materi iz hiše in tekel doli na aenožeti k svojemu bratrancu — piiatirjn. Ta je ňel živino vračAt; med tem pa pade otrok v jarek, v katerem je bila sicer plitva voda, po zjutranjem dežju nekoliko narasla. Ko so otroka dobili, bilo je truplice še gorko, a oživeti se ni dalo več. Uradna komisija je priznala, da bi otroče tako na bilo živelo preko leta, ker je bilo na možganih neozdravljivo-bolno. Nedolžna duša otrokova raduje se gotovo med augeljci nebeškega veselja, kar naj bode roditeljema T tolažbo.
Večja nesreča pripetila se je pa přetečeni ponedeljek ob 9. uri zjutraj v Kozarijah h, it. 17. po d6-mače pri Gabru. Gospodar te hiše, Jožef Novak, biJ je že preje večkrat duhoboien in božjasten Ta bolezen se je pri njem prejšnjega dné zopet prav močno obnovila. Blodil je od nede je na pondeljek celo noč; rekel je večkrat, da je lyegovo življenje pri kráji, ter prosil ženo, da naj mn pošljejo po duhovna, a storili si ii tega niso domači nič, ko so mislili, da stvar pi-eide mirno, kot je preje že večkrat prešla. Malo pred 9 uro ubere jo iz hiše proti hleva, kamor je rad hodil živino pogledat in po hlevu kaj v red dejat. Ski-ivaj jo iz hleva pobere in, dasiravno zelo bolehnih nog, jo na V30 moč ubere gori po cesti proti „bokal-Ěkemn^moatu" na kraj, kjer je zemlja od vode globoko odnesena, a voda sama tudi globoka, ter se vanjo
zakadi. Ta čin njegov videli so otroci, ki so tam v obližji pasli; videla sta ga pa tudi dva dobrovsLs moža, ki sta se malo za njim iz Ljubljane peljala. Poguala sta brzoje, ter nesrečnika takoj iz vode na suho spravila, a bil je že mrtev. Mogoče, da je priletel ravno na kak štor, kakoršnih se ravno na tem mestu pod vodo ne manjka, kar mu je smrt prouzročilo. Mož je bil zelo blagega značaja in pobožen; rad je molil in cerkev obiskoval. Zadnjo nedeljo „šmarnih maš" bil je v domačej farnej cerkvi z vso pobožnostjo opravil sveto izpoved in prejel zakrament presv. Reš-njega Telesa. Knuiln potem začela ga je napadati zopet stara Ijolezen, vsled katere je tako britko konča svoje življenje. Upajmo, da mu je bil dobri Bog tndi usmiljeni sodnik!
Dne 9, t. m. (v sredo) po noči 6 minut na eno uro bil je tukaj precejšen potres; v vsem je bil popolno podoben prvemu velikonočnemu aunku, le tako silen ni bil. Bobnelo je pod zemljo dobrih par sekund; na to sune vertikalno precej moćno in pokne ko bi bil kedo s pištolo vstřelil; za tem ae zemlia sem ia tja zaziblje, na to zopet mali vertikalen sunek. Vsa to je trajalo poštenih 6 sekund, pri vaakem sunku zarožljala so okna precej močno. Nove škode ta potres, ki je bil tukaj od velike noči sem že l73ti ni napravil nobene, starih ákod pa tudi ni nič zbo^jsal.
Hudo borbo imajo letos podzemeljske sile med aeboj, ker se še nikakor ne morejo pomiriti! —
—Od velikega Srnama pa do dne 2. t. m. imeli smo tukaj' kaj krasno in ugodno vreme skoraj brez vsakega iležja. To je posebno ugajalo krompirju, tur-šiei, fižolu in zelju. Otava posušila in spravila se je brez vsakega zadržka. Krompir oneidovec obnesel se je izborno; ravno tako tnršica in iižol, za kar bodi Bogu hvala. Zelje je dobro lepo; repa, korenje in pesa, ako Bog da lepih dni, bode seda po dežju tudi svoje naredilo. Ajda je bolj srednja giede pridelka; proso bilo je dobro. Strni so se pa pičlo obnesle; jabolk je bilo toliko kot nič; hruâk in česp pa, kjer je kaj drevja, precej veliko. Kostanj je poln, plodi so lepi in okusni. Sena se je bilo tudi veliko in lepega nakosilo.
Tako je, da moramo poleg vseh nesreč, katere so nas letos v tolikej meri zadevale, da je bilo skoraj za obupati, Bogu iz srca hvaležni biti za milosti in dobrote, katere nam je po druge) strani g svojo milostno roko tako obilno delil, da, ako še pridelkom svoj blagoslov ohrani, ne bode ljudem ne živiui pomanjkanja trpeti. Zdravstvo je vsestransko kaj povoljno; bodi Bogu hvala in čast za ta dar njegovi
DomaËe Testi.
(Presvetli cesar) ao se 14. t. m. pripeljali za dva dni v Zagi-eb. Hrvatje so ae že dolgo pripravljali, da so mogli kar najslovesnejše sprejeti ljubljenega vladarja ter s tem dejansko dokazati, kako do cela izmišljeno je vse sumničenje fanatičnih ma-žarskih listov o njih zvestobi do njega. Mažarjem seveda to ni všeč, da Zagreb tako slovesno in odločno pokaže v svečanem trenotku svoje hrvatsko Uče. K slovesnostim se je peljalo v Zagreb tudi mnogo Slovencev, zlasti z Dolenjskega.
(Duhovske premembe.) Ć. g, Mihael Kle-menČiČ, kapelan v Črnomlju, gre v Semič; na njegovo mesto pride novomtsnik Č. g. Jarij Karlin.
(Častnim občaiiom) je občinski odbor v Toplicah v svoji seji dne 13. t. m. imenoval veleblag. gospođa pl. Ves t ene ck-a, c. kr. okr. glavarja in blag. gosp. Schindler-j a, c, kr. inženirja, zaradi posebniti zaslug za Topliško srenjo.
(Imenovanje.) Gosp. Jurij Pfeifer, imenovan je ûadkomisarjem c. kr. finančne straže v Novem meatn.
(V ursulinaki samostan v Ljubljani) je 10. t. m. vstopila kot nuna goapica Ana pl. Langer, graščakova hêi iz Novega Mesta, in Je dobila redovno ime sestra Evangelista Ksaverija; njen brat g. Jurij pl. Langer pa je stopil v red redemptoristov.
^(Gledališka predstava.) Kakor cujemo, namerava novomeška čitalnica priredit! ob Vaih svetili predstavo „Mlinar in njegova hči". Prav zelo želimo, da bi se dobile potrebne moči za to igro, katere žo davno nismo videli na našem odra, četndi ima stalno vrednost za take prilike.
(Na deželni vinarski, sadjarski in po-Ijedeljki šoli na Grmu) bode letošnji javni izpit učencev dne 30. t. m. zjutraj od 9. ure naprej. Ker jfl preskusnja javna, udeležiti se je sme vsak.
(Občina Ajdovec) ne spada več pod zdi'av-stveni okraj trebanjski, temveč pod žnžemberški.
(Kmetijska bralnica v Novem mestu) ae bode z mesecem novembrom zopet odprla. Kakor zadnja leta, skrbelo se bode tudi letos za primeren poduk gospodarjev v tej brainici. Več o tem naznanimo prihodnjič.
(Nova deželna bolnišnica) v Ljubljani bo blagoslovljena 16. t. m. Potem se v kratkem bolniki T njo preselijo. Prejšnjo bolnišnico ob Dunajski cesti s ■. -iVyo vred bodo do tal porušili, ker je vse poslopje po potrean zelo poškodovano.
ntraîna posojilnica slovenska") razgiaša : Ker je opravilni red našega zavoda neka posojilnica tako razumela, kakor da bi bOa „Centralna posojilnica slov", le posredovalni zavod za c. kr. poštno hranOnicO; moramo to nesporaznmljenje tako popraviti, da se denarji, uloženi za uas v c. kr. poštno hi'anil-"■'co, nakažejo za dmge posojilnice, v prvi vrsti za tiste, katere jih potrebujejo; v tirngi vrsti se pa nakažejo takim zavodom, kateri več varnosti dajejo. — Vsaka hranilna nloga torej, katera se nam pošlje, ob Těsíujt! se iiB i 27o, ttuiitak s 4'/4% S 15. (lnem me seca vlaganja ozii-oma s 1, dnem prihf dnjega meseca Sicer pa svetujemo slavnim posojilnicam, da kot za družnice pristopajo, da plačajo enkrat za vselej 5 gld pristopnine in vsaj 100 gld! deleža, kateri ae bode tudi obrestoval.
(„Centralna posojilnica slovenska") je imela meseca septembra, t. j, v prvem mesecu svojega poslovanja 1461-23 gld. dohodkov in 1131'21 gld. izdatkov, torej 2592,44 gld. prometa. — Iz malega raste veliko.
(Na Brezje) k Mariji Pomagaj je prišlo to leto nad 70,000 romarjev in sicer v petih mesecih od maj-aika naprej. Obhajanih je bilo nad 20.000, To poletje se je dodelalo veličastno pročelje in cerkveni kor. Prihodnjo pomlad se bo začela izdelovati kupola. Sčasoma se napravijo tudi bsjrvana okna. Lepo bi bilo, ko bi premožnejše fare iz hvaleinosti do Matere Božje kupile po jedno okno za to cerkev. Ko bo dovršena, bo brez dvoma jedna najlepših na Slovenskem.
(Eazstava in premovanj e goveje živine) za okrajno glavarstvo novomeško bode letos v Trebnjem in sicer v saboto dné 26. t. m. Opozar-
jamo s tem vse nase živinorejce, da se udeleže tega premovanja vsi, ki iraajo lepo živino. V razstavo se pripuščajo: pol do tri leta stari biki, dveletne telice in sploh krave. Za lepo živino je določenih 16 premij in sicer po 25, 20, 15 in 10 gld. Do 10. dopoludne zgoraj imenovanega dné mora biti že vsa živina n& mestu razstave. Natančnejši program je bil razposlan na vsa županstva novomeškega oki'aja. — Úe bi se kaj več razstavljavcev oglasilo iz novomeške okolice^ preskrbelo bi se lahko železnične vozove. Sicer je pa vožnja gotovo tako draga, da se bolje splača živino peš goniti k razstavi,
(Potres), in sicer jako močan, se je čutil 9. t. m. kmalu po polnoči v Ljubljani in v bližnji okolici; tudi na Dolenjskem so ga Čutili po nekod.
(V Mirni Peči) bo od H. do lo. novembra ljudski misijon, katerega bodo vodili ljubljanski lazaristi.
(Koze) 80 se prikazale v Dolenji Vasi pri Ribnici. — Po nekaterih farah okoli Krškega se vedno razsaja griža, ki je že mnogo pomorila, ne le mladih, temveč tudi odraslih.
-(Tatovi,) Pred nedavnim so bili liud,je okradeni v StopiŠki fai'i v Čermošnjicah in Verdunu. Tatovom niso še na sledu. Mislimo, da ne storimo krivice, ako sodimo hrvaške cigane za tatove, kteri so najbrže v zvezi z našimi in tedaj zaradi bližnje meje težje zasledovati.
— (Slovenska Pratika), natisnjena v Klein-mayrovi tiskarni v Ljubljani je prišla na svetlo za 1. 1896 Eazven pratike obsega se dokaj druzih poučnih spisov in je okrašena z lepimi slikami. Velja po prodajalnicab 13 kr.
(Čuvajmo svoje prastarine!) Tako je naslov mali knjižici, ki je ponatisnjena iz tržaške „Edinosti". Pisana je jako naudušeno in kritikuje jezik slovenskih piaateliev. Cena ni določena. Pisatelj le žtili, da vsakdo, kdor jo v roke dobi, nakloni kak dar družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ali pa v Puijn.
Kiizuc vesti.
*(Šest bratov duhovnikov.) Pred nekaterimi tedni je olihajal v neki vasi blizo Brna na Moravském neki novomašnik svojo novo mašo. btveglo mu je pet bratov, od katerih so trije že duhovniki, med njimi dva celo doktorja, dva najmlajša pa sta še v bogoslovnici. Mislimo si lahko veselje mateje-vdove, katero ima nad svojimi vrlimi sinovi.
*	(Varčevalcev v poštni hranilnici) je v Avstriji pod Auižo med lOOO prebivalci 126, v Avstriji nad Anižo 47, na Solnogî'ajskem 65, na Tirolskem in Predarlskem 46, ua Htajaru 38, na Koroškem 43, na Kranjskem 22, po Primorju 45, v Dalmaciji 17, na Ćeškeni 42, na Moravi 47, v Hleziji 5], v Galiciji 15, v Bukovini pa po 2B vlagateljev-varčevaicev»
*	(Zobobol kot nalezljiva bolezen) se je pokazal pri vojakih, ki so se povrnili iz Chitrala. Zbolelo je veliko častnikov in prostakov îia hudimi bolečinami v čeljustih. Zdravnikom je ta boleian popolnoma neznana in nedoumljiva.
*	(Pokatoličanil) se je židovski rabinec (duhovnik) Joahim Beaser v Torsteni na Ogerskem, Odšel je že v Rim študirat bogoslovje, potem pa pojde T jutrove dežele izpreobračat svoje rojake.
* (Matuzalem našega Časa.) Na Hiiakem živi mož Ivan Kusmin, ki je bil rojen L 1757. in je torej letoa star 138 let. Njegov oče je dosegel starost 148 let. Njim enakih v našili Časih pa5 menda ni več pod solncem.
Listnica uredništva.
Iz Čmoiiilja mo dobili zopet obàiren dopis kot odi^ovor na zaduji iiopravbli, iz katerega aktepaino, da Jb imel prvi dopisnik veud&T-le prav, kakur sedaj 2 dejstvi dokazuje. Ker pa proBtura v litita primaujkaie, zato dopisa ue natisnem o, in želimo, da je s teu litrar viseO v tem listu koučatia.
ZAHYAJUA.
Za milo soĚatje mej boleznijo in ob smrti moje nepozab^jive aopruge oziroma mať^re, gospe
Marije Knoll,
izrekam vsem jirijateljem in zaauceiu, posebuo Se trgoT-skiin «ospem za pokloujeiii venec, svojo uajtoplejSo zahvalo.
(22a)
Nova mesto, duê 11. oktobra 1B%.
Ivan Knoll.
	hoi ^
	
na gosli, vijolo,	celo in bas
poučuje	
	Josip Poula,
(ao&-3)	kapdnik.
Velikega bika
za mesnico ima na prodaj (2E7—l)
Což. vinarska sadjarska in poljed. šola na Grmu.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
Prijatelji pri Šteinburju 4 gU. 50 kr. ; EibniĚaii 5 gld. ; g. Iv. Kiiiaky, raú, svetnik i ^Id. ; g. Âvsec Jože iz (íotue vasi 1 gld. ňO kr.; ç. Hoůevar 2 gld.; g. davkar L, Verbič 2 gld.; gospodična F. Bubi£ 1 gld. ; g. dekau Iv. Krese 5 ^Id. ; g. kapi. Luváiu 1 krirao; g. kapi. Stejska ] gld. ŮO kr.; g. zupn. L. Qer-jol 2 gld.; Neil I) eno v au župtiik â gid. ; g. I. luduf, kapi. ů gld.
Novomeški dobrotniki: Gospa L. Seliegula 10 gld.; g. kan. K. Frank 10 gld.; g. dr, iV, Detela 2 gld, 50 kr.; gospa Ana Subaï 1 glil.; g, prof. I. Fon 1 gld.; g. dr, G. Pamcr t krano; ff, dr, 1. Vavpotii
1	gld.; g. dr. P. Defroucesclii 1 gld.; gLiapa A, Fraukovič 1 gld.;
fdiiUd, F, Pollaok 1 krouu ; gospa Poljaiaec 1 gld.; gospa Petelin gld.; goapa Eergmanu 1 gid.; g. lir. Paznik 2 gld.; gospa Taček 1 gld,; g. Sclimied, 1 krono; g. Fr. Kantelin ml. 1 gld.; g. Krajec 1 krono; g. Mm. Mobar 1 gld.; g. I. Loger 2 gld.; gospa Gestrin 1 gld. 25 kr. ; guspa Pauser 1 gld.j g. Jus. Beu-koviť 1 gld,; g. mouB. kan. Jerilia 2 gld.; g. kan. Fr. Povls
2	gld.; g. Windiscber Jas. Igid. ůOkr.; g, Grossuiaiiu 1 kroiio; g. Jgs. Zurt; 1 krono; g, Ant. Jarc 1 gld. ; g. K. Kozmau 1 krono; g, Fr. Jelenec 30 kr. ; g. K. Zuponïiô 20 kr. — Gospa L. Solie-^la olja in kisa; g. J. Jakse krompirja.
Loterijske Številke.
Bradée 5. oktobra	6 27 12 63 25
Trst 12. „	66 35 58 26 47
Na kmetiški šoli na Grmu
imajo na prodaj	(22tí-l>
prešičke yorkšiťsko pasme, lepo sadno drevje,
kakor: jablane, orehe, hruške, in
amer, ccpljene in necepljene trte.
SHF" Na prodaj jo	C224-1)
neka vrat in več starih oken"
r	'
(zimakili in letnih) še dobro ohranjenih. — Več se
izvé v lekarni gosp. pl. Sladoevića v Novem mestu.
latilnice, močan „Kóji^
za (lar vprege iu več različnega kmetijskega rnbl,jenega orodja v prav dobrem stanu proda (187-5)	G. Tonnies v Ljubljani.
yeiT îiova hiša -^ÍP^
v Križatijskih ulicah v Novem mestu se odda pod ugodnimi pogoji v najem. — Već pove
Janez Možnaršlč,
(S 2-3}	Kantlija it. !6.
př" WêBiJL^m
za kovaški in ključarski obrt sprejme takoj v poduk. DeSek mora biti vsaj 16 let star in krepkega zdravja. Za obleko hodem ski-bel jaz. Anton Darovec. Straža, pošta Novo meato._rm—2)
i	Hazglas !
ft Podpisani priporota vsem Slovencem in rok doljubom svojo bogato zalogo najboljše vrste U kave, čaj^ riža, južnega sadja Itd., dokaz temu W je, da večina čč. gg. duhovščina pri lyemu naroča. M Eazposilja ae na diobno in debelo od 5 kiM logramov naprej franko po poŠti in sicer sledeče fl vrste kave:
% Rio fina.....
řJ Santos......„ 1 , 65
Malabar ...... 1 „ 80
St. Domingo .... „ 1 „ 85
Gold-Java.....„ 1 „ 90
Portorico...... 2 „ —
Ceylon la...... 2 , —
Ceylon Perl .... „ 2 „ 05 Moka la (prava arabska) „ 2 „ 10
po 1 gld. 60 kr. kilo.
M
Blago, ki ne ugaja, sprejme se nazaj ali zamenja.
Kupuje in sprejema v zameno tud fižol in druge domače pridelke in plača po najboljši ceni.
Na povpraaaiya se radovoljno in Idtro odgovarja. Se priporoča z velespoštovanjem
E. A. Repeschitz,
(228-1)	Trst Ulloa fstltuto St 22.
DOLKNJSKE NOVlUK.
èiev. 20.
Tak-le je izvirni zavoj pristne '
Kathreiner-jeve kave.
^ozor!
Varujte se ponarejenega blaga,
ki ga nekateri iz sebičnih naineno\ ponujajo ali odprto, ali pa v dobn. ponarejenih podobnih zavojčkih.
«odiio cenjeno oa 4547 gld. in obstoječe iz v jako prijazni, obdani z vinskimi frfiicanii in jediio uro od topiie oddaljeni vasi na iepwn kraju stoječe in 20 korakov o(i iariie cerkve oddaljene hiše, potrebnih gospodarskih poslopij, njiv, travnika, vinogradov in host, se proda pod jako ugodnimi pogoji. — Pojasnila daje C. kr, notarski urad v Mokronog», 1.225-1)


Je iz proste roke na prodaj. Cena 30 gld. Ogledati ae ga more pri lastnici h. Št. 12 v Kostanjevici.
Prostovoljna dražba.
21. oktobra prodajala se bodo na javni dražbi giar sscmljit^ča
poleg gnnskega gradn, pol ure od Novega iit^ata oddaljena.
Prodalo se bo dalje tudi dražbenim potom 53 oralov dobro obra§čénega gojzda vkup ali pa tndi na manjáe kose. — Plačuje se lahko v treh letnih obrokih. — Pri dražbi plačati je 10% varščine.
Podrobneje poye lastnik
Rudolf Smola, (221-a)
^ajèèak na Grabnu, poŠta Novo mesto.
Oskrbništvo grajšciue RuperČvrh
prodaja meter dolga
ii^a mm k^^faiv©
in sicer polena na EnperĚvrhu po 2'20 gid. m', v Novo m es t o postavljena po 2 60 gld. m^ — Tako zvan „Prtigelholz" na Rujit-rćvrbu jiu 1-60 ijld.^ v Novomesto postavljena po 2 gld,
Naročila sprejema gospod	2>
Franc Kastelic v Kandlji.
Na prodaj je iz proste roke
z oiieko krita, z dvema sobama, kletjo, hlevom iu delavnico za vsako rež ttr tik nove ceste. Zravea spadajo tri njive, dva vinograda in en del hoste. Pripravna je za krčmo ali prodaja)nico.
Več se izve pri županstvu v Žužemberku, Žužemberk, 12, saptembra 1895,
Ivan Kadutic, župan.
Proda se prostovoljno po Jako nizki ceni
-m
med Hrusico in Zajčjim vrliom. K posestvu apnda poleg vinograda hosta, travnik, vrt ter lepa zidana z opeko krita zidanica. Vse posestvo obsega 9 oralov ter je blizo okrajne ceste. — Natančneje se izvé pri
Fr. Kasteliťu
(2aO—a*	T tJnveiii mestu h. 5t, 87.
na atalni vodi, pol ure od masta na Spod. Štajarskem proda se zaradi bolehnosti gospodinje iz proste roke. Taisti ima tri tećaje ter pripravljen prostor za četrti tečaj in stopa. Poleg mlina je nekaj travnikov, njiv, obáircn vrt, posicpjs za stanovanje ter veliko gospodarsko poslopje, vse skupaj v pnw dobrem stanu. — Cena vseiou skupaj 3400 gld. — Več se poizvé pri Janez Slovencu, županu v Sp, Poliauci pri Brežicah.

blizo cerkve, z vsem gospodarskim poslopjem in nekaj njiv je iz proste roke na prodaj. — VeS pové lastnik
(215-2)
Janez Hrovat,
Gotiia vas fit, 48. pn.Htfi Novu mestu.
PozcM-1
SvarHo
Varujta ae, (lil iie hold o]Xilirti;jťi)i pn [ut^ttj/ii Kktfliic kftvf.'. Doblč-tcaielJnJ Ijutljii fi<>ve<iiio jxnia-rojajo tCtttfin-iititujiivii kiivo, aatónojfflnljit*)ilinf;ih ko bete iavinbti	z im]iit>()iu
^athreiner".
Ka t hf^hver-ppo v a s I a dn R kova ledina zdrava in ohiwowi priinf!» k bobovi hAvi, oatc^iû priddUík vcolih «mih ; v3»kft siwlljivft primes jo iakljuôena.
AS
OdgoTorni nreiliiik Josip BnkflvUi. — Isdijstel], Eoloïnik in tiak» J. Krtlso,