Književnost.                                                                       287
Nekrolog Matiji Valjavcu. Jugoslovanska akademija, da pokaže hvaležnost zaslužnemu členu, priredila je 15. sušca tega leta, t. j. za obletnico, javno sejo, v kateri je predaval naš rojak dr. August Music o pokojnem Valjavcu. Music je opisal ži-votopis Valjavčev z veliko ljubeznijo in nam v kratkih potezah podal verno in zanimivo sliko milega pokojnika od njegovih otročjih let do njegove smrti. Ocenjeval je njegovo mnogostrano delovanje na književnem polju po treh perijodah: prva je do njegovega nastopa na varaždinsko gimnazijo (1854.), druga do njegovega prihoda na zagrebško gimnazijo 1876) in tretja do njegove smrti. V prvi perijodi se nam kaže Valjavec pesnik, v drugi kot nabiralec in preiskovalec narodnega blaga, v tretji učenjak. V vseh teh treh dobah je bil mož na svojem mestu, kateri ni od svoje zgodnje mladosti pa do smrti odložil spretnega peresa.   Slava njegovemu spominu!
Janko Bar le.
Češka književnost.
„ Oziraj mo se nekoliko čez svoj prag in posne-majmo, kar je dobrega pri druzih bratih naše matere Slave" — so besede nepozabljivega Slomšeka. Ozrimo se nekoliko k bratom Čehom! Tu nas zanima književno „Družstvo Vlasf v Pragi. „ Vlasf" (Domovina) pa je tudi ime listu, kateri se bratovsko spominja Jugoslovanov, posebno Slovencev. Že v prvih letnikih so bila poročila I. Tumpacha iz literarnega življenja Slovencev; prerano umrli V. Pakosta je objavljal prestave iz Gregorčičevih pesmij; v zadnjih letnikih pa je stalen predal za slovensko književnost, ki ga oskrbuje Čeh Fr. Štingl, župnik na Koroškem. Vsake nove knjige slovenske zvedo češki čitatelji vsebino in oceno. Nekrologi izbornih Slovencev vsake vrste umetnostij in vsakega znanstva dopolnjujejo književni obzor.  .
Letos priobčuje urednik „Vlasti" prigodke iz svojega lanskega potovanja „po slovinskych vla-stich." S posebnim navdušenjem piše in poroča o vsem, kar je pri nas zapazil lepega in vzornega.
Zato zasluži Vlasf, da ji Slovenci povračajo blago-hotnost do svojega naroda in slovstva.
Predstojnik tega društva je marljivi duhovnik dr. Rud. Horsky, ki z vnetim Tom. Škrdletom, kateri je prav za prav duša vsega početja, že od 1. 1884. giblje veslo tega društva. Med svoje mecene šteje društvo vse češke škofe in veliko plemenitašev, katerim gre za to vsa čast.
Namen društva je izdajati časnike, občasne spise in knjige, pisane v katoliškem duhu, ustanovljati ljudske knjižnice, snovati govore in literarne shode v kateremkoli kraju češke kraljevine, podpirati dobro slovstvo in katoliške pisatelje.
V svojem listu „Vlasti" je društvo združilo v trinajstih letih vse izb orne katoliške pisatelje češke in priobčilo obilo leposlovnih in znanstvenih spisov stalne vrednosti. Prostor ne dovoljuje jih naštevati — dosti, če rečemo, da je list ponos in veselje katoliškim Čehom.1)
Društvo Vlasf ima pa še odseke in zavode, katere na kratko omenim. Prvi odsek je filozofično-pedagogičen, izdaja list „Vychovatel" (Izgojitelj), XIII. letnikov; urednik Fr. Žak
Drugi odsek je socijalen, ki prireja govore in izdaja ,,Delnicke noviny", urednik mu je Tom Ji-roušek.
„Historicky kroužek" si prizadeva očistiti češko zgodovino vseh zgodovinskih lažij, posebno o Husu; izdal je šest knjig.
„Knihovni komisse " - udje po celi kraljevini, ocenjujejo knjige in določujejo, katere so ugodne za ljudske knjižnice.
„Tiskova liga" — čita vse časnike in opozarja na napade nasprotnih listov, ter jih odbija v katoliških časnikih.
Poleg tega ima društvo še razne zavode (fonde). Tako „knihovni fond" ustanovlja knjižnice v potrebnih krajih, „fond pro kat. spisovatele" podpira katoliške pisatelje, posebno onemogle, in „socialni fond" zalaga delavske časnike in plača govornikom na deželnih shodih potne stroške.
Uredba čeških katoličanov v tem društvu je zares vzorna. Društvo si je pred kratkim kupilo v Pragi primerno hišo, kjer bo za prihodnje središče vsega početja, kar je bilo zelo potrebno.
Potemtakem goji društvo plemenit namen. Seveda mu ne manjka zadržkov in napadov, pa zoper vse to je znana „česka lebka tvrda", posebno, če gre za pravico in vero.
Katoliški Slovenci želijo temu društvu: „Mnoho zdaru!"                                              Ant. Z ovadil.
František Sušil. Životopisny nastin od Dr a. Pavla Vychodila. V Brne, 1898. Tiskem a na-kladem pap. knihtiskarny Bened. Rajhradskych. 8°. Sešit 1. Str. 64. Cena 40 kr. Ta sešitek ima sliko vŠušilovo.
') Vlasf izhaja jedenkrat na mesec in stane na leto 4 gld. 20 kr.