192                                                 Razne stvari.
deželo. Pa tudi ne po krivici. Saj vemo, kaj je storil Turek, kjer si je podjarmil krščanske narode. — To še dokaj neznano in temno deželo nam opisuje navedena lepa knjiga, čim manj je novejših del o Albaniji, tem vrednejše je to delo, da se ga spominjamo, zlasti, ker ima veliko (skoro samo izvirnih) slik, bodisi krajev, bodisi znamenitih mož, posebej škofov in misijonarjev. Najprej nam opisuje naš pisatelj zgodovino Albanije, potem govori o narodopisnih in kulturnih straneh, zlasti o veri, dalje pa obširno o posameznih škofijah: nadškofiji antivarski (barski), škodarski, škofiji leski, pulatenjski, sappijski, opatiji Miriditov v Orošči, nadškofiji draški (Du-razzo) i skopijski, naposled o misijonu v Gorah. Dasi opisuje gosp. p. Czerminski Albanijo tudi v »Missijah Katolickih*, vendar je to delo sarno zase. Pisatelj teh vrstic ve iz svoje izkušnje, koliko se je p. Czerminski trudil za to delo, zlasti za dobre slike. Vrh tega je potoval pisatelj lansko poletje sam v Albanijo, da si tam ogleda znamenitejše stvari, pa se tudi pouči o virih. Zato pozdravljamo in radi priporočamo to delo, ki je Poljakom posebno še zaradi krasne oblike res v čast. Tudi Slovenec bi se ga razveselil, in kak mladenič bi morebiti dobil veselje za misijonarja v tej deželi. Tudi v tem listu smo že  namerjali   pisati o  Albaniji,   ker
Razne
Naše slike.
Lahko opišemo današnje slike prav kratko. Prva mala slika na strani 145. nam predočnje Konstantinovo zmago pri Milvijskem mostu in je posneta po Rafaelovi sliki v »stanci Konstan-tinovi*. — O Sienkievviczu, slavnem poljskem pisatelju, ne moremo danes poročati natančnih podatkov, upamo pa, da bode možno še letos. Sedaj je na potovanju. — Glede na Slomšekovo sliko in na govor pri slovesnosti mariborski treba opomniti dve stvari. Podoben govor o Slomšeku je imel leta 1862. tudi gosp. Košar, sedanji dekan mariborske stolnice, in ga izdal z naslovom: «B e s e d a v slavni spomin na slovstvene zasluge pokojnega kneza in škofa Lavatinskega Antona Martina Slomšek a. Govoril Frančišk Košar, špiritval v Marbur-škem semenišu o shodu Marburške čitav-nice 26. oktobra 1862. (Cisti znesek v prid semeniške cerkve v Marburgu.)* V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 8°. Str. 24. Druga stvar je sklanja imena Slomšek — Slomšeka. Tako smo ravnali: 1. Ker je tako pisal gosp. pisatelj in govornik; 2. ker Štajerci tako govore in so uredniku že očitali, ko je pisal v «Drobtinicah> <Slomška»; 3. tako piše pok. Marn, piše tudi izdajatelj njegovih del, gosp. Mih. Lendovšek; 4. ker se da vsaj dobro opravičiti z blagoglas-jem. Zato ,pustimo Štajercem Slomšeka', kakor
Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe.
imamo nekoliko izvirnih poročil o onih krajih, a nimamo prostora.
Mi$dzy Sloivianami. Przez Ks. Jana Ba-deniego T. J. Zeszyt pierwszy. Krakov). Druk Wl. L. Anczt/ca i SpolU. 1893. 8°. Str. 153. -Predlanskim po letu je potoval jezuit p. Janez Badeni po glavnih jugoslovanskih mestih in se skozi slovaško Ogrsko vrnil domov. Kar je na tem potovanju videl in slišal, to je potem priobčil v poljskem mesečniku «Przegla,du Pow-szechnem* (občnem pregledu), potem pa objavil še v posebnem odtisku — delu, katero imamo pred seboj. Iz te knjige bi se dalo povedati marsikaj zanimivega za naše čitatelje, ker govori pisatelj prav obširno o Slovencih, posebej še o našem listu. A deloma nečemo, deloma ne moremo, ker je tako tesna s prostorom. Kogar bi zanimalo, kako piše poljski pisatelj o Slovencih, temu priporočamo to knjigo, katero mu rado oskrbi tudi naše upravništvo. Iz ust dveh Poljakov samih sem slišal lani, da je pri njih vzbudil ta spis gosp. Badenega mnogo zanimanja za nas Slovence. Zato mu izrekamo po tej poti srčno zahvalo, zlasti še glede na naš list. Poleg Slovencev opisuje tudi Hrvate, Srbe in Slovake. Želimo iz srca, da bi za tem (I.) velikim sešitkom izšel kmalu še drugi z mnogimi nasledniki.                                         Dr. Fr. L.
stvari.
so mi rekli, tem bolj, ker pravijo oni v imeno-valniku «Slomšek», mi pa — menda večinoma
—  «Slomšk». — Podoba Žal. Mat. Božje je skoro gotovo najlepše delo pok. Jurija Šubica. Dalo bi se o tej sliki mnogo pisati. Jurij jo je slikal 1. 1886., meseca julija. Visoka je 2-32 m in široka 1*22 m. Sedaj visi v Poljanski cerkvi ; napraviti jo je dal sedanji g. župnik Ramoveš. O barvah slike omenjamo, da je Marijin plašč višnjev, zagrinjalo čez glavo črno, peča okrog glave je bela, rokav spodnjega oblačila pa rdeč.
—  Slika na str. 176 naj kaže, kako cvete čaje-vec. Posneta je po fotografiji in je torej natančna pa resnična.
Belokranjski reki in pregovori.
(Priobčuje J. Š.)
Stari voli potegnejo iz drage. Ki dela, tri dni duglje živi. I star vuk odnese janje. Neče strelja v koprive. Lahko se z drugim dfčiti. I cigan ima včasih dobrega psa. Kdor pravi, da ne laže, naj mu hiša zgori. Pred  vlaškim   Božičem  ni  zime,  pred  vlaškim Petrovim ne vročine.
Ki konja kupi, kupi i glavnik.
Ne boj se male zdele,   a boj se malega lonca.
Tiska »Katoliška  Tiskarna'!