POŠTNIN4 P14CANA V OOTOVIN1.
V Ljubljani, 28. septembra 1922.
uciteuski TOVARIŠ
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva
Poverieništvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje.
Za neorganizirane 30" - - Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po P— Din.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino ludi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativ ne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni ura i št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine
II. drž. skupščina Udruženja Jugoslov. Učiteljstva.
Delo in smotri Glavnega Odbora UJU.
Poročilo od I. drž. skupščine, dne 8. in 9. XI. 1921. v Zagrebu — do II. drž. skupščine, dne 20. do 21. IX. 1922. v Sarajevu.
Sarajevo, 20. sept. 1922.
U ovoj godini Glavni Odbor Udruženja Ju-goslovenskog Učiteljstva radio je na stvarima Udružema onako kako su ga u tome pomagala Po^ef^fiištva i onoliko koliko je mogao u odnosu' prema prilikama. Taj rad se isključivo klonio dobru škole i učiteljstva, on je u pojedi-rim svojim postupcima zauzimao celokupnu paž-nju Glav. Odbora, jer su u ovoj godini bile na dnevnom redu stvari koje su od bitnih interesa po školu i učiteljstvo. Članovi če iz sledečeg iz-vcštaja moči videti ceo rad Glav. Odbora UJU i konstatovati s koliko je predanosti i pažnje Glavni Qrib<y pratio stvari našeg staleža, uče-stvovao u njima i koliko je dobre volje ulagao u rešavanje njihovo.
Reorganizacija Udruženja.
• Novembra 8. i 9. održana je u Zagrebu skupština UJU. Poleg ostalih poslova ona je imala da izvrši i neke izmene u pravilima našeg Udruženja. Kao što je Kongres 1920 god. dao osnovicu našem Udruženju, kao što je on bio vidna manifestacija naših učiteljskih težnji i našeg shvatanja za slogom i ljubavlju, tako je i I. skupština UJU imala da bude izraz daliih naših napora na konsolidovanju našeg Udruženja, na učvrščivanju veza, na zbližavanju, i ja-čanju staleške svesti. I prijatelji jedinstva, škole i učiteljstva imali su na skupštini u Zagrebu da vide uspehe kratkoga rada, ali koji nam očito kazuju da su udareni temelji jednoj jakoj, zdra-voj zgradi, koja če u budučnosti biti žiža i kula svetilja za učiteljska pokoljenja. »U t v r d u i u č i duhovno jedinstvo izmedu narodnih učitelja, koje je s obzirom na njihovu uzvišenu zadaču u na-rodnoj masi najvažnije, Udruženje Jugoslovefa. Učiteljstva uspelo je u isto vreme da bude po-kretač i saradnik na svima prosvetnim reformama, koje se klone dobru škole i učiteljstva, i vode opštern narodnom n a p r e t k u.« -
U tom smislu I. skupština prestavlja jedan korak unapred ka konsolidovanju staleških — družinskih — stvari i jedan korak napred u smislu skupštinske fizionomije. Hrvatska sabor-nica bila je prepuna učitelja-ca iz sviju krajeva naše Jugoslavije. Rad skupštine, može se reči, tekao je dosta dobro a rešenja o zakon, o nar. školama bila su proizvod zrelih pogleda, dubo-kog iskustva i nasušnih potreba naše škole.
Pored toga ova skupština imala je da učini izmene u našim pravilima, jer se uvidelo da su okružna učiteljska društva glomazna po svojoj organizaciji, da bi mogla drugove održavati u stalnom kontaktu i da bi se mogle lakše izvo-diti stvari družinske.
UJU je stanovska nestrankarska organizacija.
Ceo Glavni Odbor — bez izuzetka — i danas stoji na gledištu da je neophodno potrebno da sve učiteljske snage budu u Udruženju. Prisustvo sviju jača naše zahteve a složan za-jednički rad imperativno nalaže nadležnima da im posvete ozbiljnu pažnju i staranje.
Nas i danas, gospodo, mora boleti što u našem kolu nisu svi učitelji. Jedan mali broj hrvat-skog i slovenačkog učiteljstva odvojen je od nas; oni, kanda, ne veruju u iskrenost naših pobuda, u iivu želju da se na staleškom poslu nademo ne kao politički protivnici, več kao učitelji — dru-Kovi; oni neče da veruju da je naš spas u na-šoj slozi, u našem zajedničkom radu; oni neče da pojme da učitelj može pripadati kojoj bilo
političkoj partiji, ali ipak može predano služiti u svom udruženju interesima škole i učiteljstva;
oni, kanda, ne vide da je učiteljstvo — sve što ima izvojevalo svojim radom, trudom i slogom i da su sve partije priticale učiteljstvu i školi u pomoč videči taj rad.
U želji da i te drugove vidimo u svom kolu — a oni su nam i mili i dragi i uvek dobro došli u bratsko kolo — Glavni Odbor je preko svoga predsednika učinio izvesne predloge grupi učitelja oko g. Tomašiča. Mi uporno verujemo da nas od njih ne dele nikakvi principi u pogledu rada u Udruženju, pa verujemo da čemo danas ili sutra nači dodirnih tačaka za zajednički dru-garski rad. Mi čemo biti strpeljivi da to vreme dočekamo a bičemo izpunjeni radošču kad ga dočekamo.
Organiziranje novih okrajnih učiteljskih društev.
Odilazeči sa skupštine iz Zagreba Glavni Odbor je imao dužnost da izvrši organizaciju učiteljskih društava. Taj posao bio je dosta zama-šan i Glavni Odbor razmišljavajuči kako bi u organizaciji novih društava bilo više harmonije i jednoobraznosti odlučio je da pristupi izradi jed-nog foimulara pravila — koja bi imala poslužiti kro tip po kome bi sva društva imala Izradivati pravila naravno doterujuči ih u duhu svojih lokalnih potreba i prilika. Tip takvih pravila izra-dio je Gl. Odbor i oštampao u »Nar. Prosveti«. Povoljan broj tih pravila Glavni Odbor je poslao svima Povereništvima u Kraljevini i ujedno i pravila Udruženja Jugoslov. Učiteljstva, dajuči upustva za rad na organizaciji zborova. Mi mo-žemo biti zadovoljni akcijom sviju Povereništva i pojedinaca u stvaranju učiteljskih zborova. Ova je godina brojem zborova i članova nadmašila ir.inulu a iduča nadamo se, da če doneti još bo-ljih rezultata u pogledu staleške svesti. Ta svest če se sve više i više jačati i doči če vreme da čc učiteliu biti sramota ako se čuje da niie član svoga Udruženja. Bilo je srezova i po Srbiji i po drugim pokraiinama gde niie bilo zborova: bilo je, gospodo, to moramo istači i podvuči, učitelja i učiteljica po naivečim centrima koji nisu članovi svog Udruženja Naš posao nema jačine oko njega nismo svi okupljeni. Glavni Odbor če nastojevati da u Udruženje prikupi sve drugove i nada se da če mu to poči za rukom, jer če se nači puta i načina da svi oni koji u udruženju ne vide dobro za svoj stalež osete da im je u njemu spas.
Stanovsko politiški program UJU.
S toga če referent Gl. Odbora g. Jovan P. Jovanovič. izneti pred vas nekoliko misli o »za-dači učiteljskih organizacija i učitelja u novoj državi«. Glavni Odbor vas moli da o ovom pitanju promislite i svoje mu predloge dostavite te da on učini sve, uvek s vama zajedno, da se naša organizacija ojača, naša uloga proširi i utvrdi neminovnost "učiteljske saradnje na izgradnji sreče i napretka ove zemlje.
Odobrenje pravil okr. učit. dr.
Pravila koja su dobijana od pojedinih zborova pregledana su brzo odobravana i slata zborovima odmah. Sva obaveštenja, upustva, i dr. za zborove i poiedince Glav. Odbor je da-vao preko »Narodne Prosvete«, te je na taj način olakšavao svima koji su radili i mislili za organizaciju UJU.
Seja Glavnega Odbora.
U ovoj godini ceo Glavni Odbor imao je svoju sednicu 10. juna na kojoj su bili i članovi iz Pokrajina. Ona se zabavila pitanjem o tome koja bi se pitanja imala raspravljati na Glavnoj Skupštini u Sarajevu i posle svestranoga sporazuma odlučeno je, da se rasprave kao najpreš-r.ija pitanja: 1. »Zadača Učiteljskih organizacija i učitelja u novoj državi«; 2. »Glavni principi i načela za Nastavni plan i program«; i 3. »Pitanje o učiteljskom obrazovanju«. Pored ovoga, on je živo pretresao pitanje i o tome, šta je sve potrebno, da se preduzme, da bi se organizacija učiteljskih društava do kraja izvela su duhu novih pravila UJU.
Po ovome su doneseni zaključci i stavljeno jt u dužnost Izvršnome odboru, da u svemu po njima postupi.
Rad zborova bio je obilatiji no minule go-dine. Češče okupljanje učitelja, pretresanje pitanja staleških i školskih u mnogome je olakšalo posao Glavnom Odboru. Cesto puta Glav. Odbor ima o nekom pitanju svoje gledište i kad to njegovo gledište potpomogne vičina zborova Glavni Odbor je u stanju da se za izvršenje istog svojski zauzme. Mnogi zborovi iznosili su svoje želje u resolucijama. Glavni Odbor je iste pro-učavao i u koliko one nisu u protivrečnosti s glavnom težnjom našeg rada i želja puštao ih je da se štampaju u »N. Prosveti«. Ako je koji put pustio i koje suprotno gledište to je bilo samo s toga da se čuje drugojačije mišljenje, te da učitelji, vodeni iskustvom i radom izberu najbolje.
Članstvo.
Po podatcima koje imamo danas je u na-šoj organizaciji *k učitelja. Zelja je, kao što smo spomenuli, da budu svi i nadamo se da če ta želja postati i delo.
U celoj zemlji imamo 172 zbora ca 8300 članova.
Učiteljskih zborova je najmanje u Crnoj Gori. No poznavajuči nekoliko vrednih i agilnih naših drugova s tih strana mi se nadamo da če oni moči u toku iduče godine izvršiti organizaciju učiteljstva s više uspeha, u toliko pre što če se i Glavni Odbor svojski zauzeti da im pomog-ne u otklanjanju smetnji ako ih ma kakvih bude bilo.-
Ne manje brige i staranja uložiče Glav. Odbor za obrazovanje zborova i po drugim Pokrajinama.
Pokrajinske skupščine — pov. UJU.
Izvršni Odbor je želeo da čuje mišljenja svih drugova i iz svih Pokrajina, s toga je od-redivao izaslanike po pokrajinskim skupštinama. Do sada su održate skupštine u Splitu, Sarajevu, Zagrebu, Beogradu i Slovenačkoj. Izuzev Splita iivršni odbor je na sve poslao izaslanike. Radom ovih skupština ozbiljnošču s kojom su izvo-dene, važnošču pitanja koja su pretresana svi mi možemo biti zadovoljni i nadati se je da če učit. skupštine sve više i više odilaziti na teren oz-biljnog rada i težnji za napredak staleža i prosvete.
Zdraviliški dom UJU.
Ovoga puta Gl. Odboru je prijatno da sa-opšti Učit. Skupštini da je UJU postalo sopstve-nik zemljišta u Banji Koviljači, koje mu je poklo-nio vrstni član udruženja g. Voja Kačavenda, školski nadzornik.
Učiteljski dom UJU.
Najzad Glavni Odbor je razmišljao i o podiranju jednog doma UJU. On je veoma potreban učiteljstvu i kao reprezentacija našeg učiteljskog jedinstva i snage i kao centrala iz koje če zračiti direktiva na sve strane.
Beogradski učiteljski zbor počeo jo raditi na toj ideji, ali če se Gl. Odbor u toku iduče godine više pozabaviti tim pitanjem i pokrenuti učiteljstvo na rad za ostvarivanje te zamisli.
Delo za šolski zakon.
Naša skupština u Zagrebu donela je resolu-ciju povodom projektovanog zakona o narodnim školama. Glavni Odbor je imao da se drži striktno tog rešenja i da motri da se odredbe, koje je učitelj, unelo u taj projekat, ne menjaju. Taj zakonski projekat došao je pred Glav. Prosvetni Savet. Savet je preradio v taj projekat, skratio, dopunio, unes neke pojedinosti, učinio sve da se dode do jedne baze, koja če služiti korisno za dalji rad.
Kada je s mnogih strana učiteljskih stavlja-na primedba na izvesne tačke toga projekta cnda je Glavni Odbor našao za potrebno da pretresanju toga projekta u Prosv. Savetu pri-sustvuju učiteljski izaslanici iz Pokrajina. Go-spodin Ministar Prosvete, kao i uvek što je op-ravdanim željama učiteljskim izlazio na susret, i ovoga puta odazvao se istoj i naredio da sed-nicama Glavnog Prosv. Saveta, koje če se ba-viti pretresanjem projekta zakona o narod, školama, prisustvuju i izaslanici pokrajinski. I do-ista pored dva učitelja člana Glav. Prosv. Saveta u razradi zakonskog projekta učestvovali su i naši prestavnici iz Pokrajine. Možda taj piojekat nije zadovoljio baš sve želje učitelja, ali on ovakav — kakav je prestavlja jedan na-rredak u prosveti i učiteljstvu i jedno srestvo za učiteljsko i narodno zbliženje; duhovno prosvetno zbliženje, koje je najjače i najefikacnije.
U izradi načrta zakona o nar. školama uzeli su, kao što rekosmo, učešča i učitelji trudeči se da u taj projekat unesu sve želje učiteljske i sve ono što če osnovnu nastavu uzdiči veči nivo i učiteljstvu koristiti.
Pri oceni uspeha u ovome radu treba imati na umu da učitelji nisu sami na ovom poslu radili, te i ne mogu nositi punu odgovornost.
Glavni Odbor može sa zadovoljstvom dostaviti ovoj Skupštini da je srečan što se mogao uveriti o simpatijama koju prema učiteljstvu ima-ju članovi Glav. Prosv. Saveta, kao pretstavnika najviše prosvete i nauke. Ta njihova ljubav prema osn. školama i učiteljima manifestovala se mnogo puta pri radu na zakonskom projektu, u koji su oni uneli i topline i razumevanja i novi-na koristnih školi i prosveti.
Učiteljstvo može biti u glavnom zadovoljno izradenim zakonskim projektom i mi se nadamo da če i Nar. Prestavništvo koje je više puta dokazalo svoju ljubav prema školi i učiteljstvu, i ovoga puta isto učiniti, te da unificiranjem osnovne nastave zavede jedan duh kroz sve škole naše Jugoslavije; da jednakim prosve-čivanjem naroda stvorimo i j e d n a k u svest o dužnostima i ljubavi prema zemlji; da stvorimo pokoljenja koja če se, bez obzira na veru, ose-čati da su jedno: kako onaj ispod Rudnika i Avale, tako onaj ispod Velebita, Triglava i redom; da stvorimo pokolenja gde če se svaki S r b i n osečati kao Hrvat ili Slovenac i o b r a t ■ o.
Veliki poslovi koji su očekivali Narodnu Skupštinu nisu dopustili da se ovaj zakonski projekat iznese na rešavanje. Ipak nam je milo što možemo javiti drugovima da če on biti ubrzo iznet, jer nam je to saopštio Gospodin Ministar Prosvete prilikom prijema onih hrvatskih učitelja, koji su posetili G. Ministra, prigodom svog puta kroz Srbiju.
Glavni Odbor če nastojati, kao i do sada, da taj projekat dode pred skupštinu a u toku rada na njemu obaveštavače narodne poslanike
0	potrebnim izmenama i dopunama.
Zakon o drž. činovniklh In UJU.
Ovom prilikom moramo napomenuti da je Glav. Odbor vodio računa kad se u paznim komisijama rešavalo činovničko pitanje. On je direktno i indirektno uticao da se u izradi tog projekta vodi računa o učiteljstvu i veruje da kad se bude rešavalo činovničko pitanje da če
1	učitelji zauzeti ono mesto koje im pripada po spremi i funkciji koju vrše.
Učni načrt za naše šole.
Naša narodna škola, gospodo, pati od zastarelosti sistema koji u njoj vlada, od šablona koji je produkat zastarelih nastavnih planova. Uvidelo se da školu treba zadati na jednoj traj-nijoj i solidnijoj osnovnici, da njom treba zidati zgradu narodne budučnosti, da škola treba da izvrši kulturni i prosvetni preobražaj naroda, da škola ima da učvrsti temelje ove države. Pri-mečavalo se da nastavni programi nisu onakvi kakvi bi trebali da su, te da odgovore duhu i potrebama sadašnjeg vremena, da odgovore zahtevama koja ističe u čelom svetu ekonomsko — pre svetna utakmica.
Ministarstvo Prosvete želi da menja nastavne programe, ali ono želi, pre no što bi pristopili definitivnoj odluci po tome, da o toj stvari čuje mišljenje i nas učitelja.
Glavni Odbor je razmišljao o toj stvari, jer je uveren da se nastavnim programom može za-garantovati jedan bolji pravac u nar. školi, jer veruje da če nastavni program, pod vrednim radom nar. učitelja, stvoriti bolje uslove za lju-bav narodu k školi a plodnije polje za narodno prosvečivanje i širenje pismenosti.
S toga je Gl. Odbor kao jednu tačku dnev-nog reda stavijo i pitanje nastav, programa, u koje če vas uvesti u diskusiju g. Mih. M. Sta-nojevič.
Glavni Odbor je preko »Nar. Prosvete« go-vorio o tom pitanju sa željom da o njemu čuje mišlienje raznih ličnosti iz učitelj, reda i raznih zborova. Na žalost do sada Gl. Odbor ima vrlo malo mišljenja o tom pitanju, ali se on nada da ce posle ove rasprave dobiti dosta podataka, kako bi sredio glavne misli po toj stvari i pr.ed-Iožio g. ministru osnovne principe na kojima treba zasnivati rad' na izradi jednog modernog i savremenog programa.
Pošto verujemo da če i učiteljstvo imati svojih predstavnika u komisiji kojoj bude pove-rena izrada nastavnih programa, to čemo moči uticati da izrada nast. programa i planova budu u duhu želja i zahteva učiteljskih.
Visokošolska izobrazba učiteljstva In viš. ped. šole.
U ovoj godini Glavni Odbor na nekim svojim sednicama dodirivao je pitanje o univerzitet-skom obrazovanju učitelja. Učiteljima, kao što znate, onemogučeno je da budu redovni slušaoci Univerziteta iz pedagoške grupe predmeta. Ne-pravda koja se ovim nanosi mnogim našim mladim drugovima, željnim daljeg obrazovanja i usa-vršavanje, verovatno da datira na pogrešnim pietpostavkama o spremi učitelja po učiteljskim školama. Ta nepravda mora se ¡spraviti u toliko pre što večina profesora izašla iz učiteljskog reda zaslužuje ozbiljnu pažnju, jer su svojim radom pokazali da su doista uradili, mnogo više od mnogo onih, koji su svršili gimnazijsku maturu.
Jedan od največih zborova u zemlji — beo-gradski učiteljski zbor — upustio se u rešavanje ovoga pitanja. G. Dr. Voja Mladenovid je ra-spravljao temu »učitelji i Univerzitet«, posle koje je zbor doneo rezoluciju i dostavio Glavnom Odboru. Glavni je Odbor svestrano proučio ovo pitanje i konstatovao da je potrebno preuredenje učiteljskih škola, ukidanje pedagoških odeljenja, ustanovljenje zasebne katedre za pedagogiku na univerzitetu i puštanje na univerzitet, kao redovnih slušalaca, učenika učit. škola sa učit. ispi-tom, analogo tome ukidanje V. P. Škole.
Glavni Odbor je uputio rezolucijo beograd-skog učiteljskog zbora g. Min. Prosvete i Rek-toru univerziteta. O. Ministar Prosvete je istu uputio prof. savetu V. P. Škole na mišljenje. Vi ste iz »N. Prosvete« mogli videti to mišljenje, koje se potpuno poklapa sa mišljenjem Glav. Odbora.
Mi i danas stojimo na gledištu da V. P. Škola ne treba d u g o da postoji, učitelji moraju dobiti redovan pristup na univerzitet.
Reorganizacija učiteljišč.
Reorganizaciji učiteljskih škola treba posvetiti veču pažnju, te stvoriti uslove da se u njima buduči učitelji osposobe za dalji svoj rad. Radi toga če Glavni Odbor u idučoj godini za-baviti se tim pitanjem, jer če i zakon o reorganizaciji učiteljskih škola dočl na red.
Glavni odbor je želeo da čuje po tom pitanju i vaše mišljenje, S toga je na dnevni red
stavio temu, »o učiteljskom obrazovanju«, o čemu če referovati član Gl. Odbora, poznati prosvetni radnik g. Ivo Radovanovic, zemalj. škol-ski nadzornik iz Splita i g. Josip Škavič iz Zagreba.
I posle ovoga Glavni Odbor če o ovome voditi ozbiljna računa i nastojače da učiteljsko obrazovanje dobije univerzitetsku reputaciju.
Naše bodoče nujno delo.
Jedna velika organizacija, kao što je naša, mora se u svom poslu rukovoditi nekim nače-lima, mora svoj posao uputiti jednim odredenim i sigurnim pravcem, u našem radu nesme biti dvoumljenja, u našim odlukama lutanja. Mi moramo imati svoju učiteljsku i svoju prosvetnu politiku. Mi se moramo svojski boriti za sve ono što kao svoj program ispišemo na zastavi udru-ženog učiteljstva. Mi ne smemo dopustiti da drugo i trečestepena pitanja potiskuju ona koja su bitna, goruča. Mi ne možemo dopustiti da se snaga mnogih zborova troši u beznačajnim stva-rima a da glavna pitanja ostanu nedodirnuta. Mi hočemo i želimo da izvršimo organizaciju udruženog rada, organizaciju kad če vam centrala znati šta i kad radi i rešava i najudalje-niji zbor u zemlji. Priznati se mora da se kod nas ne održava izmedu zborova jedinstvo misli. Zborovi rade po svom nahodenju, rade stvari koje im momentano izbiju na dnevni red, rade u isto vreme razne stvari a rade ih, često puta, na dohvat. Glavni Odbor bi želeo da stvori jedinstvo u radu i mislima, da stvori utakmicu rada na jednom pitanju, na jednom polju za sve zborove. Zeli se da Glavni Odbor upučuje zboro-vima predloge da oni u jedno isto vreme /svi raspravljaju pitanje koje u danom momentu in-teresuje učiteljski svet. Iz rešenja sviju zborova po izvesnom pitanju Glavni Odbor bi izvodio zaključke i to bi bile želje učiteljske i pogledi učiteljski. Učitelji bi u tom slučaju vodili računa o mogučnosti izvodenja svojih želja i opravdanosti njihovoj a svoje poglede izlagali bi s više razloga i više siobode.
S toga je potrebno da Glavni Odbor izradi program svoga rada, da izradi program prosvetne politike našeg udruženja i iznese ciljeve naše organizacije. Mi se ne smemo upuštati po uzbur-kanom moru silnih zahteva današnjice bez jednog kompasa koji če na mbiti rukovoda u re-šavanju prosvetnih i družinskih pitanja.
Dugogodišnie iskustvo nas uči da ni u jedan posao ne smemo uči bez prethodne spreme, bez dovoljno študije, jer kad pred nas iskrsnu važna Pitanja i zateku nas bez odredenih pogleda na ista a željni da se i naš glas čuje dajemo mišljenja koja, često, mogu imati posledica po udruže-nju i prosvetu. Posle takvog rada mi nemarno prava, niti se smemo žaliti da nam se nepravda čini.
Onaj ko kuču zida mora najpre učinlti proračun a zar zidanje prosvetne zgrade — osnovi-ce budučnosti jednog naroda — ne treba proračuna, plana, programa, zar tu budučnost ne treba izradjti program rada i njene ciljeve.
Glavni Odbor če gledati da sve zborove an-gažuje na izgradnji jednog detaljnog prosvetnog programa i plana s kojom če naše učiteljstvo izači pred svet koji u nama gleda vesnike boljih i srečnih dana.
Poslovnik UJU za skupščine.
Ješ u malenoj predratnoj Srbiji bile su učiteljske skupštine glomazna tela, kojima je bilo teško rukovati, da je prave prijatelje učiteljske hvatala jeza pred te skupštine. Tu je bilo ner-viranja bez potrebe, revolta bez osnove, diskusije bez kraja, ubedivanja bez smisla i rešavanja nadglasavanjem i nadvikivanjem. Učiteljstvo ima mnogo plemenitiji zadatak no što su oni gore; učiteljstvo mora imati više dostojanstva ako če i više poštovanja; učiteljske skupštine moraju dobiti prosvečeniju fizionomiju, te se ne može dopustiti da se oko stručnih pitanja vode demago-ški govori i da se ona rešavaju en mas — vikom i protestima.
Za buduči naš rad mi moramo imati skup-štinski poslovnik ako ne želimo da se ponove nemili incidenti kojih se svi s tugom sečamo i ako ne želimo da i najbolji prijatelji dignu ruke od nas.
Poslovnik mora biti regulator svega rada na skupštinama, on mora biti osnovica onoga šta se može, sme i mora na skupštinama raditi.
Glavni Odbor je izradio jedan takav poslovnik, predlaže ga vašoj prosvetenoj pažnji i moli vas da ga dopunite i primite kako bi se uči-nio kraj svemu što udi ugledu našem.
Drugi posli Glavnega Odbora UJU.
Svakodnevno su Glavnom Odboru stizale žalbe od učitelja-ca i uvek ih je Gl. Odbor uzimao u razmatranje, uvek je težio da ih privede kraju da svaka poravdana stvar dobije zadovolje; uvek je po jedan član Glav. Odbora odlazio gde treba da stvar izvidi i svrši. Pored toga mnogi su drugovi tražili pojedina obaveštenja o poje-dinim stvarima i uvek su ih dobijali preko »N. »N. Prosvete«. Pitanja o drvarini, doplatcima i be-rivima, pitanja dodatka na skupoču i izjednače-nju istih, pitanje nepravtii koje se vode ovde čine ovom ili onom učitelju Gl. Odbor je uvek ra-smatrao i gde je bilo potrebno obaveštenje — dao ga je a gde intervencija — učinio je. Možda se u puno slučajeva desi i po koji da se ne svrši; to uvek treba znati da taj kome se nije moglo svršiti i nije u pravu.
Tako isto Glavni Odbor je odmah po odr-žanoj skupštini u Zagrebu prikupio i sredio sve rezolucije i zahteve pokrainskih učitelja i iste podneo Gospod. Ministru Prosvete.
Zauzimao se za stanarinu bosanskih učitelja, za prava udatih učiteljica.
Na manje brige uložio je Gl. Odbor za od-služenje vojnog roka učitelja, te je ovaj pao u vreme šk. odmora; a tako isto uloženo je staranje za priznanje godina za penz. i platu za vreme provedeno v vojsci.
Glavni Odbor je to dosada vršio svakome i članovima i nečlanovima. Ali mi uvidamo ds* Gl. Odbor i nesme i ne treba da vrši nikakve usluge i onima koji ne nadoše za shodno da budu članovi svog udruženja. Red je da onaj ko traži usluge od Udruženja izvrši najpre svoje dužnosti prema njemu.
Glavni odbor mora pomenuti da u svom radu nije činio razliku izmedu učitelja učiteljica; on je interese obojih podjednako zastupao, — pa ipak je učinjen pokušaj za organizaciju učiteljica. Glavni Odbor neče ulaziti u komentare po ovoj stvari, ali skupština stavlja na razmišljanje da li je dobro da se učiteljice odvajaju?
Na jedan poklic da u Rusiji gladuje svet zadrhtala su srca sviju nas, jer vi znate šta je Rusija bila za nas i šta če ona uvek za nas biti. Kad snade beda neprijatelja mi se znamo odu-žiti humanosti a kad snade beda brata mi bismo odvojili komad iz usta da ga njemu damo. Glavni Odbor je toga radi rešio da preko »Nar. Prosvete« uputi apel učiteljskom svetu da skuplja pomoč za gladne u Rusiji. Na taj poziv Glavnog Odbora odazvali su se naši drugovi, odazvali se bratski i svojski i za kratko vreme prikupljeno je i predato Odboru za pomoč Rusima 163.235.61 din. Možda je ovo mala suma prema ljubavi koju učitelji gaje prema brači Rusima, ali je ona znak največe ljubavi, jer je odvojena od vrlo skromnih učiteljskih .sredstava.
Drugovima koji u ovome pomogoše Glavni Odbor neka je i ovom prilikom srdačna hvala.
I
U vremenu, drugovi, kada u našoj zemlji nisu sredeni svi odnosi, kada ima puno nesvrše- j nih poslova, kada smo opkoljeni neprijateljima spolja a podgrizani podmuklim radom neprijatelja iznutra, pojavljuju se u našoj zemlji novi ljudi, novih ideja, s novim doktrinama negirajuči sve što postoji. Ta nova vera je oduševila jedan deo naših drugova. Rad članova te nove — komuni-stičke — organizacije nije se dopadao državi. Država ima svoju politiku a kad tu politiku po-država večina naroda, onda je dobro ono što hoče država. Našlo se da te organizacije treba rasturiti a članove njene — državne činovnike 1 u koliko su se jače eksponirali — udaljiti iz dr- j žavne službe. To se, drugovi, radi po čelom sve- i tu, — ali kod nas, po nekoj logici, nije se smelo j raditi. Smelo se raditi šta se htelo, primati pla- ' tu boržttaskog društva, jesti hleb koji stvara ve- ; čina toga društva, sve se to moglo, ali takvog jednog koji kvari poredak ovoga društva ili ga ne poštuje udaliti iz službe bio je, po mišljenju njihovom, greh i inat.
Izvesan broj učitelja bio je penzionisan i otpušten iz službe. Mi nečemo da ulazimo u dublje razloge i motive ovoga rada, ali hočemo da konstatujemo da je Glavni Odbor učinio sve da se ti učitelji vrate u službu. U najviše slučajeva Glavni Odbor je i uspeo.
Mesto učtivosti — jer zahvalnost nismo ni tražili — Glavni Odbor je dobio s te strane puno epiteta koji malo liče prosvetnim ljudima da ih izgovaraju i pišu. Tu je spominjat sto srama, izlapeli starci, puzavci, p a n-d u r i itd.
Glavni Odbor nije smatrao za shodno da na takve poruke odgovara, nije smatrao za dužno da iznosi sve šta je radio za one koji ga tako vredaju, nije hteo, jer bi oni uvek viknuli da mi polemišemo s njima onda, kad ih gone i otpu-štaju, te tim ukazujemo prstom na njih. Mi smo se uzdržavali. Ali su ti 'drugovi to smatrali ali kao našu slabost ili kao strah. Oni su na ove dve, tri skupštine sabotirali rad u toj meri, da se risu mogli trpeti i da su zbog toga, izazvali opravdan revolt kot večine drugova. S toga Glavni Odbor misli da ako se ti incidendi ponove još koji put, predloži Skupštini uklanjanje tih ele-menata iz članstva udruženja; bolje je ampul o v a t i jedan deo, no da ceo o r g a -nizam pati zbog jedne rane.
Mi i ponova, na ovom mestu, tvrdimo i iz-javljujemo da nas se ne tiču ničija politička ube-dnja sve doude dok se ne zaželi da se ona pla-siraju u udruženje. te tim stvara rascep, nerad, svada i prepirka. Mi ne želimo taj i takav način rada u Udruženju a gotovi smo i s tim drugovima praviti kompromise u Udruženju za plodan i solidan rad za dobro škole i učiteljstva.
Naš tisk — listi UJU.
Mi se ne možemo potužiti da smo bez svoje štampe; mi je imamo i ona odlično služi inte-rfesitna škole i učiteljstva. I u ovoj godini se pokazalo koliko su nama potrebna staleška glasila. Mi smo njima uspeli više no da smo odžavali puno zborova — i tu uveravali svet o pravednosti naših zahteva i potrebama škole.
»Učitelj«, »N. Prosveta«, »Učiteljski Tovariš«, »Pokret«, »Jedinstvo« i »Napredak« rečito su govorili o našim željama i zahtevama; oni su učiteljskoj stvari bila desna ruka, oružje u borbi, drugovi u radu. Oni su širom zemlje vejali jed-
nim duhom, jednom idejom, nadom na bolje dane škole i učiteljstva.
Ali i ovoga puta moramo priznati jednu ža-losnu istinu. Mesto da se ti organi našeg udruženja rasturaju u 10—12.000 primeraka oni se malo čitanju; oni se slabo plačaju. Ima ljudi koji rnisle da list tnogu primati a ne plačati ga; ima koji ga primaju cele godine, pa ga tek na kraju godine vrata; ima ljudi koje više interesuje sve drugo samo ne rad na udruženju i prosveti. Protiv tak-vih mi se moramo boriti. Ima ljudi — školovanih — koji rasturanje knjiga i listova smatraju za nainet, te je jedan nadzornik i preko javnosti to izneo. Prosvečen svet može se zgranjavati na takvo pojimanje, učitelj, škol. nadzornik smatra za teško, za preteško, da širi knjigu u narod. Pa ko da ie širi? Nepismen kmet to može činiti s manje uspeha. Udruženje naše mora i o tome povesti računa; ono mora medu učiteljima i nad-zornicima probrati one koji su prijatelji knjige, prosvete i narodnog prosvečivanja, pa da takvim poveri sudbinu škola u ruke. Oni, pak, koji smatraju knjigu za teret, nek se uklone, nek načine mesta vrednima i poslu odanima. Dosta je bilo lutanja u tom pogledu; treba jednom pogledati istini u oči.
»Učitelj« list koji se ureduje s puno uspeha, list oko koga su sakupljene najbolje pedagoške snage naše zemlje jedva prolazi 2000 primeraka. Udruženje gomila sveske po ormarima i čeka da se probudi staleška svest, ili da se smiluje ko da poruči. Ako ne moze učitelj da ga prima može svaka škola a kad bi bilo više volje i pregaoštva i svaka ga škola primala »Učitelj« bi bio list i još bolji i još opsežniji.
»Narodna Prosveta« koja je s najmerodavni-jeg mesta stekla ime lepo uredivanog lista, koja je imala tu retku sfeču da za saradnike ima i profesora univerziteta, što retko koji list ima, ima danas samo 6000 pretplatnika od kojih jedna dobra polovina nije platila svoj dug.
U ovoj godini je »N. Prosveta« dala više no u ma kojoj ranijoj godini; u ovoj godini ona je još više uzdigla zastavu učiteljsku i osvetlala obraz učiteljski; ona je u ovoj godini dobila više pohvala no ikad do sada, ali je u ovoj godini ostalo na dugu najviše pretplate. Mi smatramo da je to zločin list primati a neplačati a sramota list ne primati i ne citati. Učitelji moraju istra-jati u borbi i ako dopuste da jedno glasilo njihovo iz centrale ugasne samo s toga što su oni nemarni, onda nemaju prava obračati se svetu kad im se nepravda čini, niti če imati gde iznesi sve te nepravde.
Glavni Odbor misli da bi »N. Prosvetu « tre-balo štampati u 10. i 15.000 primeraka ali da uz nju budu i razni dodaci za narod, te da tako ona ude u narod. Ali pre no što bi se Glavni Odbor odlučio na dalje korake po ovoj stvari on vas sve drugarski moli da živo nastanete:
1.	Da sve škole primaju i plačaju »Učitelj«;
2.	Da svi drugovi, koji »N. Prosvetu« nisu platili, istu odmah plate i da se zauzmete da i iz-van učiteljskih redova nadete koga pretplatnika.
Takvim radom pomažete ideji kojoj svi služimo, pa i sebi.
Na taj način i »Učitelj« i »N. Prosv.« stajali bi mnogo bolje i mogli bi vam i češče dolaziti.
I pokrajinska učiteljska glasila ne prolaze bolje. Tome treba tražiti Ieka; mi ga moramo nači svi zajedno.
Pored ovih listova Udruženja bilo je još učiteljski listova, koji su izlazili po raznim mesti-ma (u Leskovcu, Skoplju, N. Sadu, Sarajevu, Kragujevcu itd.). Svi ti listovi su dobit za nasu stvar, jer daju dokaza težnjama učiteljskim za bolji rad i bolju budučnost.
Ako drugovi hoče da pojme značaj štampe, naročilo danas naše, kad su na dnevnom redu rešavanja o školskim, prosvetnim i učiteljskim pitanjima, oni se moraju svojski zauzeti za njeno postajanje i njeno širenje i uzdizanje. Kad mogu ljudi nepismeni da proture svoju rdavu robu, za-što ne bi mogli prosvečeni ljudi proturiti knjigu i ubediti svakoga o potrebi njenoj, zašto ne bi mogli proturiti ono što služi opštem dobru naroda.
Drugovi, na vama je.
Finansijski rad Glavnog Odbora videčete, drugovi, iz priloženih računskih pregleda i bud-žeta.
Podnoseči vam ovaj izveštaj o svom radu Glavni odbor vas moli da verujete da su ga u radu rukovodile samo istinite i prave želje da se pomogne udruženju i učiteljstvu, školi i prosveti.
Poročilo nadzorstva UJU.
Stanje blagajne.
(Za vreme od 23. oktobra 1921. god., do 1. septembra 1922. god.)
Na osnovi propisainih pravila, izabrani članovi Nadzornog Odbora sastali su se u sednicu 15. novembra prošle godine, na kojoj je izvršeno konstituisanje, tako, da je za predsednika Nadzornog Odbora izabran g. Rista Janjuševič, a za poslovodu g. Vasa Simič. Ostala izabrana lica ostala su u položaju članova ovoga odbora.
Vršeči svoju dužnost na osnovi ovih pra-vila, Nadzorni Odbor se uredno sastajao u svoje sednice i prilikom svoga rada starao se, da se uveri, jesu li sva dokumenta primanja i izdava-nja pravilno u blagajničku knjigu zavedena, kao i o tome jesu li odnosne sume novčane u blagajni! ušle i jesu li sume rashoda isplačene. Tako isto odbor se starao da se uveri je li i rad Glav. Odbor? i skladu za propisanim pravilima-


Radeči tako, Nadzorni Odbor je našao, da je stanje blagajne UJU na kraju meseca tek. god. sledeče:
1. Primanja:
U toku označenoga vremena dobijeno je:
1.	Od pretplate na N. Prosv. Din 174.227.—
2.	Od pretplate na »Učitelj« « 69.339.25
3.	Od članskih uloga	» 48.033.50
4.	Od dobrotvornih uloga »	55.—
5.	Na ime pomoči od M. Pro-
svete	» 6.000,—
6.	Na ime pomoči od uteme-
ljačkih uloga	» 1.200,—
7.	Na ime interesa od uložene
gotovine	» 1.719.67
Svega: 300.784.42
2. Izdavanja:
U toku označenoga vremena, od primljenih piihoda utrošeno je ukupno dinara: 331.493.13
Kada se ukupnom primanju, za ovde označeno vreme, doda i saldo gotovine od 24. oktobra prošle god. u iznosu od 60.895.38, onda družinska imovina 1. septembra tek. god. čini iznos od Din 361.679.80.
Kada se, zatim odbije od ove gotovine, ras-hod u ovoj godini, u 331.,493.13 onda gotovina družinska 1. septembra tek. god. čini iznos od Din 30.186.67.
Obrativši pažnju na pojedine budžetske pozicije Nadzorhi Odbor našao je; da je prihod od nekih bio veči od predvidenih budžetom; da je opet kod drugih, rashod bio veči od predvidenih pozicija i najzad, da predvidena pozicija budžetom na ime: »priloga, pomoči i poklona« nije u toku godine ništa dobila.
Predvidena pozicija kao pomoč od države, znatno je podbacila, jer je po ovoj poziciji prim-ljeno 6.000 din. a predvideno je 25.000 din.
Na naše staleške listove i to: na »Narod. Prosvetu« izdato je za pomenuto vreme, 213.999.32 din., a na »Učitelj« 74.743 din. Kao što se iz godišnjega bilansa može videti i na ove listove izdato je više, no što je za iste primljeno. No opravdano je nadati se, da če dugujuča pret-plata biti pokupljena, u kome slučaju bi ne samo rashod bio izmiren, nego bi za kasu udruženja ostao i znatan suficit.
Na osnovi svega izloženoga, Nadzorni Odbor, nalazi: Da je rad Olavnog Odbora u prošloj godini bio pravilan i da su računi blagajnikovi, kao i svagda do sada, ispravni, te preporučuje Il-oj Skupštini Jugo-Slovenskih Učitelja, da izvoli i Glavnom Odboru i blagajniku, uz blagodar-nost za pokazanu savesnost u radu, za označe-i>o vreme njihovoga rada, izdati razrešnice.
Seznam i članstvo okraj. učit. društev.
1.	Aleksinačko, pr. Markovič Dra-
golubj s. Janoševič Miloš	61 članov
2.	Andrejevičko, p. Blagoie Lekič, pr. Dukan Vulovič s. Radisav Durišič	50 »
3.	Apatinsko, pr. Terzič Vasa, 1 p. pr. Gucunia Jovan II p. pr. Klaj-
ner, Jos. s. Popadička Draga 86 »
4.	Beogradsko, pr. Petrovič K.
Vlada, s. Pavlovič Draga	192 »
5.	Boljevačko, pr. Matejič Marko,
s. Mladenovč Drag.	29 »
6.	Bcličko, pr. Andelkovič Živko,
s. Miletič Momir	35 »
7.	Bosilj-gradsko, pr. Mladenovič A.
s. Dordevič, Sv.	13 »
8.	Bitoljsko, pr. Ristič K. Stanojc p. pr. Jevdenovič M. Darinka s.
Panič Mih.	74 »
9.	Bcransko, pr. Joksimovič Toma,
s. Arseniievič Miličko	41 »
10.	Brčansko, pr. Skendžič, Isailo
s. Vuličeva Desanka	33 »
11.	Banja-Lučko, pr. Ilič N. s. Rado-vanovič Dušan	31 »
12.	Bosanska Dubica, pr. Vaisč Dušan, s. Drljačič Vejsil	12 »
13.	Bihač, pr. Sudčevic MilSin, s. Rapajič Ljubica	47 »
14.	Benkovačko, pr. Kalanj T. s. — 21 »
15.	Bielovarsko, pr. Jendrašinčec An-drija, s. Vukobratovič T. Vasa 30
16.	»Bratstvo« — Koprivnica i oko-lina pr. Grubl. Dragutin p. pr. Radanševič, Svetozar, s. Žagar
Josif	22 »
17.	Baranjsko, pr. Radivojevič Milan,
s. Gapit Franja	87 »
18.	Belokcrkvanjsko, pr. Mihailovid Milutin, s. Simička Persa	70 »
19.	Brežiško i Sevniško pr. Knapič
Janko	66 »
20.	Veliko - Opaško, pr. Avramovič Svetolik, s. Simič Stepan	27 »
21.	Vlasotinačko, pr. Čirkovič Lazar,
s. Krstič N. Rista	31 »
22.	Vranjsko, pr. Brkič Milan, n. pr. Zlatkovič Košara, s. Nakič Ra-
domir	31 »
23.	Vinkovačko, pr. S. Zlatko, Matic
Dušan	57 »
24.	Vinodolsko, pr. P. Ivan, Kirin-
čič J.	31 »
25.	Virovitičko, pr. Pureto Tomislav, p. pr. Cinčak Mišo s. Pločkovič,
Tejo	21 »
26.	Golubačko, pr. Jovanovič Ilija. Stefanovič Radiša	15 »
27.	Gornjo - pološko, pr. Josilovič
Kosta, s. Kamenovičeva Ljubica 47 »
28.	Gročansko, pr. Vasiljevič Kosta,
s. Milovič Dragoljub	24 »
29.	Gradačko, pr. Matijaševič Kosta,
s.-Dragojevič	32 »
30.	Glina i Vrgin Most, pr. Badrič
Jovo s, Vojinovič Zorka	59 »
31.	Gornjegrajsko, pr. Valentin Pul-
ko, s. Soltar Martin	28 »
32.	Dragačevsko, pr. Tanasijevič Miljko, s. Pendič Min.	20 »
33.	Debarsko, pr. Vukosavljevič Ce-
da. s. Zafirovič Mina	32 »
34.	Despotovačko, pr. Radovanovič Steva, s. Lazarevičeva M.
35.	Danilov Grad, pr. Mijuškovič Ilija, s. Stojkovič Novo
36.	Donjomihaljačko, pr. Katič Marin, p. pr. Solter Katica, s. Eugen Kraj
37.	Daruvarsko, pr. Mekilj Jovan, s.
38.	Donie - Lendavsko, „Gorišek Josif, s. Cepuder Leo
39.	Devdelisko pr. Joksič Velimir s. Tanovič St.
40.	Žičko, pr. Andušič Avram, s Hristič L.
41.	Zaglavskoga, sr. pr. Stanisav-ljevič Mihailo, s. Rosic Dušan
42.	Zaječarsko, pr. Mišič Vasa, s. Dorič Mileva
43.	Zlatiborsko, pr. Bjelič Lazar, s. Stankovič Ž. Predrag
44.	Zemunsko, pr. Tintor Stevan s. Petrovič Kosta
45.	Zagrebačko, pr. Vereš Joan, p. pr. Milijevič Jovo, s. Pavalek Vladimir
46.	Imotsko, pr. Mandič H. s. Lustič Milan
47.	Ilovsko, pr. Momčinovič Duro, p. pr. Dragic Huberto, s. Fenča-kovič Stevo
48.	»Ivan Filipovič« — Brod i ko-tar Brodski pr. Bogdešič Pero, s. Miletič Luka
49.	Iločko, pr. Cvejič Lazar, s. Po-povič Ljubomir
50.	Jadransko, pr. Petrovič Jovo, s. Arsenovič Mihailo
51.	(smeder.) Jaseničko, Piletitič Boško, s. Spasič Časlav
52.	(Kpag.) Jaseničko, pr. Ikonič Milan, s. Antič Vladeta
53.	Kruševsko, pr. Nikita Nikola, s. Petrovič Zivadin
54.	Kosovsko, pr. Kijametovič Mihailo, s. Vučič Rajko
55.	Kumanovsko, pr. Božinovič Krsta, p. pr. prota Stejič, H. Sto-jan, s. Radosavljevič Ljubica
56.	Kičevsko, pr. Piletič M. Marko, s. Lazarevič Mil.
57.	Kratovsko. pr. Dordevič Jovan, s. Mitič Kosta
58.	Krupaniskog sr. pr. Pavlovič, Miloš, sr. Milinkovička D. Za-gorka
59.	Krivo - Palanačko, pr. Jovanovič Todor, s. Milosavljevič Velimir
60.	Kočansko, pr. Ristič Blagoje, s. Marinkovič Drag.
61.	Krainsko, pr. Bernovič Stanko, s. Milanovič H.
62.	Kosmajsko, pr. Dordevič Dimitrije, s. Vasičeva Vukosava
€3. Ključko, pr. Boranijaševič Milutin, s. Todorovičeva Zora
64.	Kavadarsko, pr. Radulovič P. s. Marinovič Sv.
65.	Korčulsko, p. Kirinčič N. s. Dedin
66.	Kninsko, pr. Čoko, s. Grgure-vič F.
67.	Krško, pr. Katarinič Fran, p. pr. Markovič Antun, s. Stefanovič Antun
68.	Kastvansko, pr. Baf Fran, s. Kovačevi č An ta
69.	Kamniško, pr. Petrovec Tomo, Toman Janko
70.	Kočevsko, pr. Mervič Anton, s. Sedejeva Josipina
71.	Kozjansko, pr. Šetinc Franc, s. Potočnik Anton
72.	Konjiško, pr. Stvigl Anton, s. Maier Ernest
73.	Kranjsko, pr. Luznar Franjo, s. Lapaine Josip
74.	(Soven.) Krško, pr. Levstik Leopold, s. Vanic Janko
75.	Leskovačko, pr. Stojičevič Ži-vojin, s. Dordevič I.
76.	Levačko, pr. Todorovič Mileta, p. cr. L.ukič Aleksandar, s. Ko-stič Nikola
77. Logaško, pr. Punčuh Leopold, s. Ponikvar Alojzij
78.	Laško, pr. Gnus Anton, s. Vitko Jurko
79.	Litijsko, pr. Levstik Janko, s. Pelko Matija
80.	Ljubljansko, pr. Malnarič Ivan, s. Lenarčič Janko
81.	Ljubljanske okolice, pr. Zirovnik Janko, s. Korbar Avgust
82.	Ljutomersko, pr. Mavric Karol, s. Stopar Slavko
83.	Ljubičsko, pr. Radonič Petronije, s. Radoičič J. Ljubomir
84.	Mariborsko pr. Tomažič Ivan. s. Hren Anton
85.	Mariborsko (okoliško), pr. Speitz Albin, s. Juaf Rado	131
86.	Mežiška dolina, pr. Močnik Peter, s. Fajnig Jov.
87.	Mursko Suboško, pr. Požegar Avguštin s. Hočevac Ciril
88.	Mačvansko, pr. Petrovič R. Petar, p. pr. Dačič Milan, s. Raličeva Ružica
89.	Mlavsko, pr. Andelkovič Dušan, s. Radovičeva Živka
90.	Moravsko, pr. Vitorovič Dušan, s. Jovanovič Boža
91.	Mališko, pr. Markovič Milan, s. Drakalovič Vasa
92.	Milevskoga sr. pr. Andonovič Dorde, s. Nikolič Milorad
93.	Metohisko, pr. Šaškič Aleksandar, s. Lalevič Branko	60
94.	Mostar (kop.) pr. Šimunac Stje-pan, p. pr. Semiz Sava s. Bruek Franjo	66
95.	(Sremski kotar) Mitrovica, pr. Udicki Jovo s. Radosavljevič Bo-siljka	60
96.	Medumursko, pr. Solunčič Stje-
pan s.	65
97.	Marenberško, pr. Womer Ivan,
s. Lešnik Miroslav	38
98.	Novo Bečejsko, pr. Dragič Jovan, s. Biplič Žarko	88
99.	Novomeško, pr. Martin Matko,
s. Hočevar Fran	90
100. Našičko, pr. Štulhofer Josip p. pr. Ortu Jova s. Miloševič Ante	26
37 20
25 39
43
31 22 52 18
32
77 29
37
72 21 35 70
44 72 37
49 25 17
32 29
10
26
31
27
36
75
45
50
22 82 79 24 59 112
156
40
15
80
103 77 203 144
63
14
120
44
25 42
26 22
20
101.	Novo-Pazarsko, pr. Popovič Ži-vojin, s. Cumič Tihomir	24
102.	Nerodimsko, pr. Despotovič Stevan, s Popovič Stojan	19
103.	Negotinsko, pr. Dimitrijevič Danilo s.	35
104.	Niš in okolina, pr. Lukič R. Petar, s. Radenkovič Todor 50
105.	Nišavskoga sr. pr. Miloševič Miloš, s. Rančič Svetozar	39
106.	Novo-Gradiško, pr. Romič T.
s. Zepf. Stjepan	42
107.	Ogulin (klop.) pr. Kosanovič Mane, s. Malidno Savo	83
t08. Ormožko, pr. Rajšp Josip, s. Ro-
sina Adolf	50
109.	Ohridsko-Struško, pr. Avraino-vič Nikola, s. Markovič Sve-tomir	66
110.	Otočko, pr. Hinič Milan, s. Ne-randžič Desanka	35
111.	(Kotar) Osijek i Valpovo, pr. Sumenovi Venda, p. pr. Stepa-novič Radoje, s. Cešič Stepan 38
112.	Odžačko, pr. Dendič Miloš, s. Jurkovič Toma	77
113.	Petrinjsko, pr. Brigljevič Orga. p. pr. Nikašinovič Svetozar, s. Ko-stelac Ivan	30
114.	»Preradovič« — Durdevac (kot.)
pr. Bursič Ante s. Kolar Franjo 50
115.	Pakračko, pr. Cešič Ivan, p. pr. Jovanovič Petar Gravara Adam 44
116.	(Bač.) Palanačko, pr. Rašič Dimitrije, I. p. pr. .Lazič Todor, II. p. pr. Vojtner Drag, s. Janko-
vič Stojan	88
117.	Pančevo, pr. Cvejič Doka, s. Cverin Živojin	100
118.	Ptujsko, pr. Lešnik Janko, s. Zalmir Oskar	57
119.	Prilepsko, pr. Uzelin Ivan, s. Mirčevič Dorde	57
120.	Požarevačko, pr. Pavlovič Ljuba, Stanojevič Dragoljub	73
121.	Posavsko, pr. Mišič Danilo, s. Ze-
lič Nikola	26
122.	Plevljansko, pr. Pavlovič Pavle,
s. Potpoiič Jova	42
123.	Podrinsko, pr. Dokič Vukadin,
s. Dordevič Strah.	23
124.	Preševsko, pr. Dokič Zarija, s. Mitič T. St.	30
125.	(Beog.) Posavsko, pr. Bordaški Dušan, s. Jelisavčič Blagoje 28
126.	Podunavsko, sr. pr. Filipovič Vlad. s Jekičeva Danica	28
127.	Podgorsko, pr. Čirič P. Radivo-
je, s. Protič Ivan	19
128 (C. G.) Podgoričko, pr. Draklič
Vasilije s. Ščepanovič Miloš	36
129.	Prijedori Bos. Novi, pr. Radetič Sima p. pr. s. Peršič Danilo 29
130.	Rainsko. pr. Bajič Sava, s. Rišlavi Stanislav	38
131.	Rasinsko, pr. Lukič Živojin, s. Dordevič Drag.	72
132.	Račansko, pr. A'eksič Mil. s. 19
133.	Resavsko, sr. pr. Melentijevič Dimitrije s. Jankovič Ljub.	37
134.	Ražanjsko, pr. Krstič Nikola, p. pr. Durdevič N. Dušan, s. Stefanovič A. Darinka	23.
135.	Rumsko, (Kot.) pr. Nikolič K. s. 36
136.	Radovljiško, pr. Baraga Janko,
s. Hude Drago	109
137.	Skopljansko, pr. Jankovič Dragoljub, s. Dordevič Jovan	56
138.	Sjeničko, pr, Tubič Ar. s. Ra-dojevič Milad.	10
139.	Soko - Banjsko, pr. Jankovič Viden s Nikodijevič Tihomir —
140.	Strumičko, pr. Kasapič Nikola,
s. Grgurova Dobrila	21
141.	Svrljiško, pr. Dikič Živojin, s. Darič Bajo	14
142.	Savski Most, pr. Dobrič Jovan,
s. Camdržič' Hamid	16
143.	Stolačko, pr. Petrovič Visarijon p. pr. Šutvič Milan, s. Bojanič Gojko	25
144.	Split (Kot.) pr. Devčič Aleksandar. p. pr. Juretič Ruža s. Kačič Antun	150
145.	Sisak (Kot.) pr. Zepič Ladislav p. pr. Pavlic Duro, s. Kovačevič Ante	40
146.	Subotica, pr. Vujič Radomir, I p. pr. Koča Momir, II p. pr. Bilip Marija, I-e. Todorovič Milan Il-e. L.azič Ivanko	143
147.	Sveto - Lenartsko, pr. Kranjc Franjo s. Kristl. Josip	34
148.	Slovenje - Bistriško, pr. Karbaš Fran. s. Rajner Josip	52
149.	Slovenje Grajsko pr. Purkhart Josip, s. Vavpotova Antonija 32
150.	Savinjsko, pr. Dore Koch, s. Brišnikova Janja	32
151.	Tatmiavsko, pr. Filipovič Vlad. S. 30
152.	Trnavsko-Čačansko pr. Cvetoje-
vič Nin. s. Ocokoljič Drag. 25
153.	Timočko pr. Miloševič Danilo
s. Pavlovič Milica	20
154.	Tetovsko, pr. Čirič Jovan, s. Popovič B. M.	59
155.	Temničsko, pr. Gligorijevič Sto-
jad. s. Gvozdenovič Hranislav 27
156.	Topličko, pr. Spasič Smiljko, s. Mihailovič II. Z i v.	45
157.	Tuzla (Sr.) pr. Jovanovič Milan,
s. Senič Nikola	111
158.	Tešanjskog sr. pr. s.	—
159.	Turško - Kanjiško, pr. Udicki Svetozar. p. pr. Topolac Radi-voje s. Kuzmanovič Obrad	33
160.	Topolsko, pr. s. Rogič Miiivoj 100
161.	Užičko, pr. Aleksič Ranko, s. Aleksič G. Radomir	27
162.	Caribrodsko, pr. Canič Drag.
s. Ivanovič Drag.	37
163.	Celjsko, Sivko Anton, s. Žagar Franjo	135
164.	Črnomaljsko, pr. Barbe Konrad,
s. Vegel Ferdo	7
165.	Šumadisko, pr. Aleksandrovič
tar, s. Milenkovič Dorde	95
166.	Šabačko, pr. Zagorac Kosta, s. Rafailovič Darinka	47
167.	Štipsko, pr. Kastratovič Milo-sav, s. p. pr. Jevremovič Jordan, s. Batistrič Milenko	28
168.	Šarplaninski, p. Vučkovič Mitar,
s. Skakanjevič Spasoje.	29
169.	Šidsko, pr. Pajič Stevan, s Maj-
her Janko	32
170.	Šmarsko. pr. Kurbus Tomo, s.
Verk Miloš	68 »
171.	Šoštanjsko, pr. Stopar Vinko, s.
Vrško Martin	42 »
BILANCA UJU. (Od 23. X. 1921 do 1. IX. 1922.) Primanje:
Pretplate na Nar. Prosvetu ....	174.277.—
Pietplate na Učitelj..............69.399.25
Članarine........ . . .	48.033.50
Priloga........................55,—
Utemeljačkog uloga..............1.200.—
Interes na novac dat na štednju . .	1.819.67
Pomoči od Ministarstva Prosvete . .	6.000,—
Svega . .	300.784.42
Saldo gotovine od 23.-X. 1921. god.	60.895.38
331.493.13
Kad se oduzme izdavanje u . . . .	361.679.80
Ostaje saldo gotovine............30.186.67
O vaj novac nalazi se:
U Učit. Zadruzi A. D. na štednji . .	19.840.07
U Učit. Potrošačkoj Zadruzi na štednji	5.194.60
U obveznicama Drž. zajma 7% . . .	5.000.—
U gotovini u kasi
30.034.67 152.—
Svega
Izdavanje:
Za Nar. Prosvetu ...... .
Za Učitelj ..........
Kancelariski poslovi.......
Pošta, telegraf i telefon.....
Ogrev i osvetlenje .......
Održavanje veza sa sloven. učiteljima
Nepredvideni troškovi......
Troškovi Gl. Odb. u Beogr. i Zagrebu
Plata blagajniku ........
P!ata sekretaru .........
Plata poslužitelju........
Voda	...........
30.186.67
213.999.32 74.743.49 746.40 602.60 1.442.86 9.718.40 7.083,— 8.763 — 6.000,— 4.600,— 3.720,— "4.06
Svega . . 331.493.13
BUDŽET UJU. (Za dobo od f.-IX. 1922 do Prihod:
l.-IX. 1923.)
Pretplata na Nar. Prosvetu . .	. 204.200,—
Naplata duga od Nar. Prosvete	. 51.000.—
Pretplata na Učiteli ....	100.000,—
Naplata duga od Učitelja . . .	13.000,—
	50.000,—
Utemeljački ulog......	2.000,—
Prilog ...........	200,—
Pomoč od Ministarstva Prosvete	. 30.000,—
Interes na novac dat na štednju	2.000.—
Svega	. 452.400,—
Saldo gotovine od 1. sept. 1922	. 30.186.67
Svega	. 482.586.67
Višak	. 40.686.67
Rashod:
H^rtija........
Štampa........
Saradnja.......
Taksa pošti za ekspediciju . Posredni porez za oglase Prenos, lepilo, kanap, pri-znanice, klišeta, povezi-
vanje i dr......
Štampanje adresa . . .
Plata uredniku.....
Plata korektoru .... Plata administratoru . . Plata ekspeditoru . . . Nepredvideni troškovi . .
Nar. Prosveta Učitelj
80.000,-110 000,-10.000,-10.600,-1.200,-
4.000,-6.000,-7.200.-7.200,-6.000,-12.000.-1.000.-
37.000,-56.600. 5.000,-1.600,-
1.300. 1.000,-5.000.
5.000,-500,-
Svega
225.200,— 113.000,—
Pregled:
Kancelariski troškovi......
Ogrev i osvetlenje......
Pošta, telegraf i telefon .... Održavanje veza sa organizacijama uči
telja i dr..........
Nepredvideni stroškovi ..... Skupština U. J. U. 1922 ....
Plata blagajniku.......
Plata sekretaru ........
Plata poslužitelju.......
1.000,-3.000,-700,-
10.000,-20.000,-15.000,-9.600,-7.200,-7.200,-
Svega
Rashod :
Za Nar. Prosvetu Za Učitelj . . . Drugi izdaci . .
Svega
73.000,-
255.200,— 113.000,— 73.700—
441.900 —
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
Mladinske organizacije in kmetijsko-na-daljevalne šole.
(Konec.)
Take so torej naloge mladinskih organizacij. Ob dobrem izvajanju bodo lahko veliko pripomogle k boljši vzgoji našega kmetskega naraščaja. Vplivale bodo najugodneje pa tudi na ves bodoči razvoj našega kmetijstva.
Kar se ustanavljanja mladinskih organizacij tiče, nai si snovatelji preskrbe predvsem pravila in naj se pouče o načinu izvajanja vseh potrebnih nalog. Za brezplačno prepustitev potrebnih navodil naj se obračajo na Kmetijsko družbo v Ljubljani.
Nato nai zberejo mladino, ki pride za tako organizacijo v poštev, tedaj iz-venšolsko mladino do 18. leta starosti. Mladina bodi iz dotične šolske občine, ali pa tudi iz sosednih, če ni daljava prevelika. Število klubovih članov naj bi znašalo najmanj 10, bolje pa je seveda, če iih ie 20 in več. Na ustanovnem zbcrova-
nju naj se razloži pomen kluba in njegove naloge in naj se izvoli tudi klubovo načelstvo, ki sestoji iz načelnika, tajnika in blagajnika.
Kar se delovanja samega tiče. se morajo člani kluba shajati v rednih sejah, ki se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. Koncem vsakega leta se skliče občni zbor. na katerem ie voliti novo načelstvo. Dolžnost članov je, prvič, da prevzame vsak posameznik gotovo domače delo (iz poljedelstva, male živinoreje ali vrtnarstva), ki ga mora samostojno opravljati po danih navodilih, drugič, da se s svojimi uspehi udeležuje javnih ogledov in tekmovanj, in tretjič, da redno prihaja k sejam in zborovanjem in da se udeležuje tudi vseh drugih klubovih prireditev. Vzporedno z mladino je še prej pridobiti tudi starše za tako organizacijo, ker morajo starši pomagati svojim sinovom s tem, da jim odstopijo potrebni prostor za proizvajanje samostojnih del in kmetijskih poskusov.
Taka so tedaj pota, če hočemo danes pomagati naši kmetski mladini do primerne stanovske vzgoje. Kjer je mogoče, tam naj se ustanavljajo kmetijsko-nadaljevalne šole, in to bo skoraj povsod mogoče, kjer obstoje večrazrednice. Za pouk v kmetijskem prirodoznanstvu imamo že dosti lepo število usposobljenih moči.
Kjer pa to ni mogoče, tam naj se osnujejo mladinske organizacije, ki gredo tudi za tistim ciljem. Te organizacije se dajo prav dobro združevati tudi s kmetiisko-nadaljevalnimi šolami, v katerem slučaju so uspehi še toliko lepši.
Na vsak način je pa treba, da se lotimo nadaljne vzgoje naše mladine, ko odraste ljudski šoli, pa bodisi tem ali onim potom. S takim izvenšolskim delom bomo pomagali našemu ljudstvu do lažjega in boljšega napredka, zemlji domači pa do bolj razumnih, bolj vnetih in bolj zvestih delavcev.
Viljem Rohrnian.
■HHHMB^^HBaMUnMBaMIMMI
Ali je vaša šola že vposlala prispevek za Neratov temeljni kamen „Učiteljskemu domu v Mariboru"? Ko dajemo drugim, dajmo tudi sebi!
Neodrešena domovina.
—r Kdo naj uči v italijanskih šolah pri nas?
Naš zunanji minister dr. Ninčič se je v Ženevi sestal z italijanskim državnim tajnikom Tostijem radi jadranskega spora. Jugoslovansko - italijanskega sporazuma Italija ni podpisala, ker naša viada ni ugodila italijanski zahtevi, da morajo biti na italijanskih šolah v naši državi učitelji — italijanski državljani. Dr. Ninčič je sprejel to stališče pogojno, ako bodo smeli v Julijski Benečiji poučevati učitelji — jugoslovanski podaniki.
Iz Jugoslavije.
—	Ukinjenje delnega proračuna za Drosveto v Sloveniji in tozadevnega kredita o katerem smo poročali na uvodnem mestu v zadnji številki in v kateri zadevi ie naše poverjeništvo UJU vložilo protest bo imelo nedogledne resne posledice. Prizadeto je pri tem učiteljstvo vseh vrst in kategorij in tudi šolstvo, direktno in in-direktno. O stvari izpregovorimo, ko defi-nitivno doženemo vse razloge in krivdo tega postopanja, ki pomeni za napredek naše prosvete močen udarec in nazadovanje. in ko bo zavzelo vodstvo organizacije svoje stališče. Najmerodajnejši.pa bo za nas glas čimširjih vrst uciteljstva, ki bo sigurno izrekel najogorčenejšo obsodbo nad tem, da se krči in stiska ravno pri prosveti. v škodo naroda in države. Le trezna sodba in vsestranski prevdarek ima v takem slučaju uspeh in čimmirnej-ša je obsodba tembolj uničevalen je nje uspeh. — Danes pa že pribijemo da nam ta najnovejši slučaj zopet kaže nujno upravičenost naše zahteve, da moramo čimprej dobiti referenta v ministrstvu prosvete iz naših vrst. ki bo poznal naše prosvetne prilike in iih bo znal čuvati tudi napram finančno-prosvetni politiki. V takem slučaju bi bil tako občuten poraz nemogoč, ali vsaj omiljen. Mi si ohranimo o tem vprašanju popolnoma — proste roke in svobodo besede!
—	Anton Mant"n Slomšek. Šestde-setletnico spomina smrti Antona Martina Slomška ie proslavilo tudi slovensko učiteljstvo po vsei Sloveniji v šolah. Ne bomo govorili o velikih zaslugah, ki jih ima Slomšek za slovenski narod, ker so učiteljstvu dovoli znane. Slomšek ima tudi velike zasluge za razvoi slovenskega narodnega šolstva in je njegovo tozadevno delovanje za tisto dobo velika zasluga in požrtvovalnost, tako da ga zgodovinar. ki bo hotel pravično razsoditi in opisati razvoi slovenskega narodnega šolstva ne bo mogel prezreti njegovega dela in
njegovega imena. Ob tej priliki so v Ponikvi zooet vzidali spominsko ploščo ki jo je zla roka uničla. — Slava Slomškovemu spominu in čast njegovim zaslugam !
—	Uvrstitev strokovnega uč tiljstva v službeno pragmatiko. (Nujni predlog
našega poverjeništva za Glavno skupščino UJU v Sarajevu, dne 20. septembra t. 3.) Podpisano poverjeništvo stavi za Glavno skupščino UJU sledeči predlog: »Glavni Odbor UJU se poziva, da se z vso vnemo zavzame za to. da bo v »Službeni p r a g m a -t i k i za državne činovnike« unešeno tudi strokovno učiteljstvo g r a d j a n s k i h šol in šol za gluhonemo, imbecilno in slepo deco, glede prejemkov svojemu strokovnemu izpitu odgovarjajoče in sicer naj se ozira na sledečo zahtevo tega uciteljstva: — Strokovno učiteljstvo. t. j. učiteljstvo g r a -d j a n s k i h šol in šol za slepo, imbecilno in gluhonemo deco, ki ima poseben strokovni izpit. naj se uvrsti za eno kategorijo višje od osnovnošolskega uciteljstva z zrelostnim izpitom, oziroma naj se mu v slučaju, da to ni mogoče, da poleg plače osnovnošolskega uciteljstva še 30% dodatek. ki je všteven v napredovanj e i n pokojnino.- Poleg tega na j se učiteljstvu na šolah za gluhoneme, i m b e c i 1 n e m s 1 e -pezaradi zelo naporne in ž i v -,čno izčrpne službe.šteje 8 mesecev službe za 12 mesecev, kakor učiteljstvu na težjih eksponiranih krajih oziroma 2 službeni leti za 3 službena leta in sicer v napredovanje in pokojnino.«
—	Referent za osnovno šolstvo v Sloveniji za ministrstvo prosvete v Beogradu. (Predlog našega poverjeništva na drž. skup. UJU v Sarajevu.) UJU pov. Ljubljana ponovno opozarja glavni odbor UJU. da izposluje imenovanje in vpoklic referenta osnovnega šolstva za Slovenijo v ministrstvo prosvete v Beogradu, kar je zahteva Slovenskega uciteljstva že skoizi 3 leta. Tozadevni sklep je bil storjen že na lanski in predlanski glavni skupščini ozir. kongresu od teh že sprejet. vendar do danes še ne realiziran. — Ponovno zahtevamo, ds se ta sklep na glavni skupščini v Sarajevu sprejme in končno v interesu šolstva in uciteljstva v Sloveniji od glavnega ^odbora UJU izvede. — Pripominjamo, da je referent za srednje šole v Sloveniji že vpoklican v ministrstvo prosvete.
—	Izprememba pravil UJU. (Predlog našega poverjeništva v Sarajevu, dne 20. sep. t. 1.). Podpisano poverjeništvo predlaga, da se izpremene pravila UJU sledeče: Člen 19. naj se glasi: Pokrajinske skupščine se sestajajo vsako leto najda-lje do 15. septembra. Poverjeništvo objavi pravočasno dnevni red. čas in kraj sestanka. — Ta skupščina sestoji iz: vseh članov poverjeništva z nadzornim odborom in drugimi funkcijonarji poverjeništva. iz vseh predsednikov in iz voljenih delegatov okrajnih učit. društev ki pripadajo temu poverjeništvu. Okrajna učiteljska društva izvolijo za pokrajinsko skupščino na vsakih 50 članov po enega delegata. Tej skupščini predsedava predsednik ali podpredsednik poverjeništva. — Člen 18. naj se glasi: Izvršilni odbor sklicuje vsako leto najdalje do 1. novembra Glavno Skupščino Udruženia. Odreja ji dnevni red, krai in dan sestanka. Glavno Skupščino sestavljajo: Upravni odbor, vsi člani poverjeništva, njihovi nadzorni odbori, predsedniki sreskih društev, z iednim voljenim delegatom vsakega sres-kega učiteljskega društva. Glavni skupščini predsedava predsednik ali podpredsednik Glavnega 'Odbora. Utemeljitev: Poverjeništvo smatra mesec september naiprikladnejši za pokrajinske skupščine in mesec oktober za državne skupščine. Pokrajinske skupščine imajo po sedanjih pravilih to neparlamentarno hibo. da uprava preglasuje delegacijo. Ožji sosvet je smatrati kot eksekutivo organizacije, širji sosvet pa kot širšo upravo organizacije. Ce voli vsako sresko društvo samo po enega delegata, tedai ostanejo delegati v manjšini proti ožjemu in širjemu sosvetu, torei uprava v vsakem slučaju preglasuje delegacijo. Tako nikdar ,ne pride prava volja pokrajinske skupščine in s tem uč;-teljstva do veljave, ker ga uprava majo-rizira. Iz tee:a vzroka predlaga poverjeništvo zvišanje članstva delegacije na pokrajinskih skupščinah. Odprava onih 10 delegatov za državno skupščino, ki jih volijo poverjeništva. utemeljuje poverje-
ništvo s tem, da itak voli vsako sresko društvo samo direktno po enega delegata za državno skupščino. Torej je teh 10 delegatov popolnoma nepotrebnih in financi- ' ielno le 'Obremenijo blagajno poverjeništva. Poverjeništvo je pa itak zastopano na državni skupščini po ožjem sosvetu in predsednikih sreskih društev.
—	Ljubljanske tovariše in tovarišice opozarjamo, da priredi dr. Fran Veber prof. ¡modroslovja na ljubljanskem vseučilišču brezplačen kurz o psihologiji po eno uro na teden za učitelje, profesorje, slovstvenike. teologe i. dr. ljubitelje du-šeslovja. Pričetek 1. oktobra (nedelja) ob 10. uri v pritličju ljubljanske realke. — Opozarjamo na tečaj in ugodno priliko, ki io nudi univerz, prof. dr. Veber učiteljstvu. Toplo priporočamo poset tečaja.
—	Učna kn'fga: Gangl: Druga čitanka ie! pošla in je njeno drugoi izdani e v delu. Drugo izdanje bo izšlo še pred Božičem. Tovarišem svetujemo, da se poslužujejo do tedaj Widrovega abecednika, po Božiču pa uvedejo v razred Ganglovo čitanko Lahko se Pa uporablja namesto Ganglove čitanke tudi Cernejeva Tretja čitanka.
—	»Naša Otažbina«, list za opisiva-nje kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca. Vse tovariše in tovarišice, ki se zanimajo za Ferijalni Savez, potovanja po naši državi in spoznanje naše države v besedi in slikah posebej opozarjamo na ta list. List ima poseben oddelek »Ferijalni Savez«, ki ga urejuje naš rojak dr. J. Novak, glavni poverjenik F.Saveza v Beogradu. Tudi učiteljstvo pripravlja vse potrebno za sodelovanje in pristop k Ferijalnemu Sa-vezu in ima poverjeništvo UJU že tozadevno izdelan ves materija!. Namen »Naše Otažbine« je zbližanje in spoznavanje vseh naših jugoslovanskih krajev posebno z ozirom na šolsko omladno in šjrše sloje. Ne samo za učiteljstvo, temveč tudi za odrasle.išo šolsko mladino ie zelo zanimiv. Posebej moramo omeniti. da prinaša list prvovrstne fotografične posnetke na finem .satiniranem papirju kot prilogo listu (po 6—12 slik) tako. da jih šolska vodstva lahko s pridom uporabijo kot učilo za zemljepisni in zgodovinski pouk na svoiih šolah, ker so slike popolnoma samostojne in prikladne za naleoljenje na karton ali v okvir in se da iz njih napraviti celo zbirko vseh znamenitejših krajev naše mlade in z lepoto obdarovane države.
—	Darilo. Tukajšnji klub »Soča« je podaril osnovni deški šoli na Jesenicah 25 dinarjev za nakup potrebnih učil revnim učencem. Za ta velikodušni dar se vodstvo najtopleie zahvaljuje z željo da najde velikodušnost tega kluba še dosti posnemovalcev.
—	Usposobljenostni izpit za pouk telovadbe n/ srednjih šolah in učiteljiščih se vrši dne 30. oktobra 1.1. pri izpraševal-ni komisiji v Zagrebu kamor je poslati prijave do 15. oktobra Predpisi za izpit se dobijo pri Nakladi Šolskih knjig v Zagrebu Vodnikova ulica in veljajo 1 Din brez ooštnine.
—	IJsposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole se pri-čno na drž moškem učiteljišču v Ljubljani dne 3. novembra 1922 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za oripust k usposobljenostni preizkušnji se nai! predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala; kdor bi ne bil pripuščen se bo pravočasno obvestil. — Izpraševalna komisija za obče ljudske in za meščanske šole v Ljubljani.
—pl Vurberg pri Ptuju. Tukaj se je vršila-vporoka tovariša D. Ha s! a s tovari-šico Anico 2iher. Istočasno se je poročila njena sestra Zora in sicer z gospodom dr. Fr. Suhadolnikom. okrajnim sodnikom. Da bi bilo srečno! Čestitamo tov. Ziher Franju, nadučitelju v pokoju, ki kot 73 letni učiteljski veteran čil in krepak opazuje srečo svojih hčerk.
—	Tov. Jelena Čuček. poverjen :ca Slov Šol. Matice za Št. Lenartski okraj in učitljica v Sv. Rupertu v Slov. goricah, naj naznani svoj naslov Šol. Matici v Ljubljani. »Proste vaje v slikah« je podpisani poslal za Št. Lenartski okraj na šol. vodstvo v Sv. Rupert s prošnjo da izroči oošiljatev g. poverjenici. knjige pa so prišle te dni naizaj z opazko »Nazaj, se ne sprejme!« — Istotako bi želel podpisani natačen naslov tov. Franca Krame r j a , poverjenika za Mariborsko okolico. ozir. naslov šole. na kateri službuje. — Pavel Plesnioar. blagajnik Slov. Šol. Matice v Ljubljani. Komenskega ulica 8.
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom »Učiteljske samopomoči«, V teh dneh smo razposlali članom položnice za štiri smrtne slučaje (77.—80.) z nakaznim zneskom Din 8.50. Tekom počitnic — v juliju in avgustu — so umrli člani Franc Zopf. Vinko Klan.šek, Leopold Božič in Mileva Stankovič/Pri zakonskih parih dobi položnico samo e d e n z dvojnim zneskom. Zamudnikom se je prištel še zaostali dolg. Prosimo da vplačajo na te položnice in ne na stare. Pristojbine za 77.—80. smr. slučaj plačajo vsi člani, ki so bili v društvo sprejeti pred 1. julijem 1922. Prosimo skorajšnjih rešitev!
Pristopite k „Jugoslovanski Matici! "
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto dne 7. oktobra 1922 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Deška ročna dela predava tovariš Blagajne iz Ljubljane. 3. Določitev kraja prihodnjega zborovanja. 4. Slučajnosti. Udeležba je obvezna, pismena opravičila naj se pošljejo tovarišu predsedniku Tomo Petrov-cu. nadučitelju v Jaršah pri Domžalah.
+ »DRUŠTVO UČITELJEV IN ŠOLSKIH PRIJATELJEV ZA OKRAJ LJUBLJANSKE OKOLICE« zborue dne 7. 10. 1922. ob 9. uri dop. na Vrhniki v šoli. Dnevni red je: 1. Otvoritev. 2. Vzgoja mladine v narodno-državnem duhu. Poroča tovariš Frančišek Trošt iz D. M. Polje. 3. Pokrajinsko zborovanje UJU na Bledu, poroča tovariš Josip Gole iz Šmartna pod Šmarno goro. 4. Državno zborovane UJU v Sarajevu, poroča tovariš Ant. Urbančič iz Horjula. 5. Društvene zadeve. 6. Slučajnosti. — Po zborovanju je izlet k sv. Trouci. Opoldne skupno kosilo v »Man to v i«. Po kosilu je izlet k izvirkom Ljubljanice. Ob 5. uri popoldne odhod v Ljubljano. Kdor se udeleži skupnega obeda, naj to gotovo sporoči tri dni preje tovarišu Iv. Michlerju na Vrhniko. Pele se bodo iz Aljaževe pesmarice I. del št. 50.. 52.. 56., 62,. 63. 64. Zdravo! J. Zirovnik. t. č. predsednik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ in ptujski okraj ima v soboto 7. vinotoka ob 14. uri v ptujski Mlad ki odbo-rovo sejo po sledečem vzooredu: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Sestava društvenega poslovnika. — Poročevalci: tov. Majcen Praprotnik in Šeligova. 3. Dnevni red novemberskega zborovanja in slučajnost. (KafcVen odbornikov se k\ seji, vljudno vabijo vsi č3ani(ice). ki hočejo sodelovati pri sestavi društvenega poslovnika. — Do 6. vinotoka naj prijavijo tov. (ice). ki žele meseca novembra pri zborovanju predavati', svoje teme. — Janko Lešnik, t. č. predsednik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dne 12. oktobra t. 1. v Mariboru v mali dvorani »Narodneea doma« ob 10. uri predpoldan po sledečem sporedu: A. Poročilo predsednika. B. Poročilo o pokrajinski skupščini na Bledu. (Tov. Mar. Godec.) C. Srbsko pesništvo. (Tov. Anton Skala.) Č. Predlogi. Udeležba je za vse članstvo obveznost! — Blagajničar nuino prosi, da vsak član-ica društva poravna čimprej, članarino za zadnie četrtletje, ker se mora obračunati z glavn m blaeajni-čarjem. — A. Spreitz t. č. predsednik.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Štev. 1818.
RAZPIS.
Vsled ukaza višjega šolskega sveta z dne 14./9. 1922 št. 11513 razpisujem nad-učiteljsike službe na petrazrednih osnovnih šolah v Št. Jerneju in v Tržišču ter na trirazredni osnovni šoli na Čatežu.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati po predpisani službeni poti do 16-/10. 1922.
Okrajni šolski svet
v Krškem, dne 18./9. 1922.
Predsednik: P. Svetec. 1. r.