~gs1 . X3~ 3 '' . ~'\, \\U'O \ \e\~\V.. • , letnik 31, str. 307·4 70, ljubijana, december 1987, udk 528= 863 Uredniški odbor: - predsednik - Torno Bizjak - glavna in odgovorna urednica - Božena Lipej - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Jože Rotar - člana - Peter Svetik, Andraž Šinkovec - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegat ljubljanskega geodetskega društva: Miran Brurnec Recenzijski odbor: - delegat mariborskega geodetskega društva: Janez Kobilica - delegat celjskega geodetskega društva: Gojrnir Mlakar - predsednik - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franci Bačar - delegat primorskega geodetskega društva: Frančiška Trstenjak - delegat gorenjskega geodetskega društva: Uroš Mladenovič delegat Skupnosti geodetskih delovnih organizacij: Miroslav Črnivec - delegat Republiške geodetske uprave: Peter Svetik - delegat FAGG: Florijan Vodopivec - delegata uredniškega odbora: Torno Bizjak, Božena Lipej Boris Bregant, Janez Kobilica, Branko Rojc, Peter Šivic, Florijan Vodopivec Prevod v angleščino: Danila Beloglavec Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je 20.000.- din Individualna naročnina je 1.500.- din. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamo. Tisk: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 1150 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov. VSEBINA UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE - Razvojna pot in aktualni problemi naših temeljnih geodetskih mrež (Marjan Jenko) - Vloga in pomen kart v družbenoekonomskem razvoju države (dr. Branko Rojc) - Problemi in potrebne raziskave za prezentacije prostorskih informacij (P.F. Dale) - Geografski in zemljiški informacijski sistemi ·(Radoš Šumrada) - CAD sistemi proti GIS principu in metodologiji (Radoš šumrada) - ROTE in EHIŠ - evidenci, ki živita (Božena Lipej) - švedski zemljiški podatkovni sistem v primerjavi s stanjem v Sloveniji (Božena Lipej} - Geodetska dela pri izgradnji jeklarne 2 Jesenice (J. Berce, A. Breznika1i, D. Kogoj) -- Ekspertni sistemi v geodeziji (Boris Bregant) - Katalog podatkov iz evidenc o naravnih lastnostih prostora (Majda Dekleva) - Evidenca dejanske rabe prostora (Marijana Černe) - Posvetovanje: Razvojna pot in perspektive geodetske dejavnosti v SR Sloveniji - 20. geodetski dan (Božena Lipej) - Posvetovanje: Planiranje in vrednotenje geodetskih del (Božena Lipej) - In memoriam RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI - Novosti s področja kartografske dejavnosti Geodetskega zavoda SRS - Novosti s področja kartografske dejavnosti Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FAGG - Okrogla miza - Načrti in karte v turistični kartografiji SPREMLJAMO RAZVOJ Stran 311 315 315 320 326 332 339 347_ 354 360 370 374 380 382 387 391 394 395 397 - HP 25C - Geodetski programi z navodili 399 - HP 28C - Novost med kalkulatorji HP 405 - Poročila o obisku 71. nemškega geodetskega dneva 1987 v Frankfurtu 408 - Tematska kartografija in prostor 411 PREDSTAVLJAMO VAM ... - Pregled domačih strokovnih publikacij 413 - Pregled posvetovanj 415 - Občanov priročnik Domžal 418 - Višina najvišjega vrha sveta 418 - Nevidno letalo 419 - Zreče - najmlajše slovensko mesto 420 - Ureditev evidence geodetskih točk v Republiškem centru geodetske dokumentacije 420 - Prodaja kart občin v merilu 1 : 50. 000 v Republiškem centru geodetske· dokumentacije 422 - Ustavne spremembe in druga kratka obvestila 422 - "Slovenski" vrh na Aljaski 424 - Imenovanja na FAGG 425 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE - Bogatejši Bogenšperk - 1. pohod slovenskih geodetov na Triglav - 20. geodetski dan - poročila - Hej, pojdite tudi vi! - Izvlečki iz zapisnikov - Pregled gradiva, objavljenega v letu 1987, po avtorjih IZVLEČKI 426 428 432 441 443 444 447 C O N T E N T S THE EDITORIAL BOARD TO THE READERS FROM SCIENCE ANO PROFESSION - Trends in development and current problems of our fundarnental geodetic control networks (Marjan Jenko) - The role and meaning of maps in socioeconomic development of a s tate (dr. Branko Rojc) - Problems and necessary researches for presentation of spatial information (P .'F. Dale) - Geographic and cadastral information systems (Radoš šumrada) - CAD systems compared to GIS - principle and methodology (Radoš šumrada) - ROTE and EHIŠ - two records in action (Božena Lipej) - The Swedish land data bank system in comparison with the si tuat.ion in Slovenia'. (Božena Lipej) - Geodetic operat.ions in the rais.ing of electro steelworks 2, Jesenice (Janez Berce, Aleš Breznikar, Dušan Kogoj) - ~xpert systems in surveying (Boris Bregant) - Data nad records catal9gue about natural characteristics of space (Majda Dekleva) - Records of the actual land use (Marijana Černe) - ;~~f~~~~c:~ ~:v;i~;:~~;a: ~;th a~:a~=~~~e~~~v~:a;!n~e~1;:~~ - Conference: Planning and evaluation of geodetic works (Božena Lipej) - In memoriam NEWS AND CURIOSITIES - Novelties in the Cartographic Activity of the Geodetic 311 315 315 320 326 332 339 347 354 360 370 374 380 382 387 391 Survey of SR Slovenia 394 - Novelties in the Cartographic Activity of the Institute far Geodesy and Photogrammetry - FAGG 395 - Round table -plans and maps in tourist cartography 397 FOLLOWING THE DE.VELOPMENT - HP 25C - Geodetic programs with instructions 399 - HP 28C - Novelty among calculators HP 405 - Reports on visiting 71st German geodetic day 1987 in Frankfurt 408 - Thematic cartography and space 411 PRESENTATION OF ... - Review of national expert publications 413 - Review of conferences 415 - Citizen's handbook of Domžale 418 - World highest peak's altitude 418 - Unvisible airplane 419 Zreče - the youngest Slovene town 420 - Arrangement of the evidence of geodetic points in Republic' centre far geodetic documentation 420 - Selling the maps of communes in the scale of 1 : 50. 000 in Republic centre far geodetic documentation 422 - Constitutional changes and other short news 422 - "Slovene" peak on Alaska 424 - Promotions on FAGG 425 FROM THE WORK OF THE ASSOCIATION OF SURVEYORS OF SLOVENIA ANO THE UNION OF GEODETIC ENGINEERS ANO SURVEYORS OF YUGOSLAVIA - Reacher Bogenšperk - 1st climb of Slovenian geodesists on Triglav - 20th geodetic day - reports - Gee, you go tool - Abstracts from minutes - The review of materials publisched in the year 1987 (Author' s index) ABSTRACTS 426 428 432 441 443 444 447 Po prebiranju uvodnikov v prejšnjih številkah se lotevam še zadnjega, ki ne bo zaključil le 31. leto izhajanja, temveč tudi uredniško, lahko re- čemo kar štiriletno, delo. Od številke do številke se ponavlja: po mukotrpni pripravi tekstov za do- končno tipkanje in ureditev, še uvodna beseda bralcem, ki nastaja pravi- loma v poznih nočnih urah. Postajaš zasičen z objavljenimi članki, komen- tarji, ki jih moraš dopisovati, s poslovenjanjem tekstov, ki jih lektor ne uspe popraviti, ··z drobnimi novicami, ki jih pripisuješ, z vsemi peri- petijami z avtorji, sodelavci in naročniki glasila. Stvari se do neke mere ponavljajo, postopek je v določenih fazah ustaljen in morda zato še bolj utruja. Ob delu spoznavaš dobre in slabe strani našega pisate- ljevanja in poročanja - ločiš avtorje po namenu in ciljih pisanja, po kvaliteti objavljanja in verodostojnosti zapisovanja, ob tem pa se tudi sam veliko naučiš. Tako kreiraš politiko izdajanja in-na srečo (ali ne- srečo) se nihče ne vtika v tvoje delo in te ne preusmerja iz začrtane poti. V tej številki glasila srno naredili kakovosten premik, ko je začel de- lati recenzijski odbor, ki skuša med strokovnimi in znanstvenimi članki vpeljati določen red in raven objavljanja. Tako je bilo tokrat potrebnih nekaj intervencij, ki so povzročile tudi malo hude krvi. Bežen pregled vsebine nas opozarja na pomembnejše dogodke, dodajmo le še to, da je bil na zadnji seji predsedstva ZGS za novega predsednika predsedstva izvo- ljen Aleš Seliškar. Geodetski vestnik je edino tehniško glasilo (za ostale nimamo podatkov), ki izhaja predvsem na podlagi prostovoljnega dela. Zato je prav, da v zadnjem uvodniku te serije pohvalim najbolj delovna in !vestna sodelavca: Albino Pregl za pregledovanje tekstov in skrb, da je bilo glasilo natis- njeno v željeni obliki in Borisa Breganta za dolgoletno pripravo in o- premljanje izvlečkov ter v zadnJem času za organizacijo recenzij, ki mo- rajo ostati sestavni del glasila. Vsaka številka je bila za nas izziv za doseganje vecJe sirine in stro- kovnosti kot v prejšnji. Žal tako popolne in celovite številke nismo uspeli pripraviti. Kar malce težko je zaključevati delo, ki je potekalo skozi vse leto, vsak mesec in vsak teden. Pa vendar, po mnogih.delovnih popoldnevih, večerih in nočeh, po občutenju nemoči spreminjanja obsto- ječega stanja, po spoznanju ravni geodetske strokovnosti in kulture, po zaznavnem upadanju interesa posameznikov za objavljanje v glasilu, ob- staja bojazen, da stvari ostajajo na enaki ravni. Zato je potrebno vpe- ljati nove moči, saj imajo le-te pred sabo vedno nove cilje, ideale in sveže pristope. Tudi Geodetski vestnik potrebuje osvežitev in izpopol- njen koncept, da bi še v večji meri postal glasilo bralcev.in glasilo za bralce. Trudili smo se po svojih močeh in moram reci, da srno v obilici trdega dela preživeli ob glasilu tudi nekaj lepih trenutkov, ki ste nam jih pripravili tudi vi, naši bralci. Opravičujemo se vam za spodrsljaje in za vse tisto, kar ste želeli, da bi naredili, pa tega nismo znali ali zmogli. Prepričani srno, da boste z novimi uredniki še bolj sodelovali in skrbeli za stalno izdajanje, njim pa želimo predvsem obilo vztrajno- sti in potrpljenja. GV 31(1987)4 Glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika Božena Lipej 311 BRALCEM ~ hvala za zaupanje, SODELAVCEM - za sodelovanje, vsem pa SREČ O . OVO LETO 1988 Uredništvo IN Marjan JENKO* UDK 528.33+528.38(497.12) Pregled RAZVOJNA POT IN AKTUALNI PROBLEMI NAŠIH TEMELJNIH GEODETSKIH MREŽ** UVOD V 70-tih letih se je pri nas pojavil strokovni termin "temeljne geodet- ske mreže", ki ga je nato ustrezni pravilnik (izdala ga je Republiška geodetska uprava leta 1981) uzakonil in natančno opredelil. Pravilnik našteva tri vrste temeljnih mrež: položajne, višinske in gravimetrijske mreže, vendar. zadnje odpravi z enim samim členom. Res je, da geodetom gravimetrijske mreže niso domače, ker jih (vsaj doslej) nismo operativ- no prav nič rabili in ker so le zelo redki med nami delali na njih; dej- stvo pa je, da pri nas obstajajo zelo številne gravimetrijske točke in da se delijo na rede podobno kot npr. nivelmanska mreža. Ostanimo tudi mi pri položajnih in višinskih temeljnih mrežah! RAZVOJ MREŽ V "KLASIČNEM" OBDOBJU Položajne mreže v Sloveniji in Jugoslaviji izhajajo iz osnovne mreže točk I.reda, ki jo je razvil dunajski cesarski in kraljevi vojaško-geografski inštitut v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja. Kraljevina SHS je to mrežo uradno prevzela in nanjo naslonila nove mreže v vzhodnem delu države, v zahodnem pa zapolnila njene'praznine, saj ta mreža ni bila do- sledno ploskovnega tipa. Pri tem so bile mnoge obstoječe točke preraču­ nane: stare koordinate je do danes zadržala le skupina točk v Bosni, nekaj točk v Slavoniji, v Sloveniji pa le štiri notranje točke maribor- skega baznega omrežja. Mreža I.reda je bila v Sloveniji (kot tudi drugod - z malenkostnimi iz- jemami) končana leta 1948. Merilom Mednarodnega geodetskega združenja ne ustreza. Ima 300 do 400 m napačen položaj na zemeljskem elipsoidu, je sla- bo orientirana in ima zlasti v Sloveniji močne derormacije merila. Mrežo II. reda so na Slovenskem začeli razvijati tik pred drugo vojno in jo dokončali po vojni do leta 1952. Pri tem je sodeloval od leta 1947 na- prej Geodetski zavod LRS, tako da je dobrih 40 % te mreže delo domačih strokovnjakov. Tudi mreže nižjega reda so deloma (približno polovico) razvile slovenske ustanove, ostalo pa v glavnem Vojaško geografski inštitut jugoslovanske armade. Lahko rečemo, da so bile te mreže leta 1966 praktično zaključene. Tako je bila naša republika naposled prekrita z mrežo trigonometričnih in poligonometričnih točk, ki je bolj ali manj dosegala predpisano gosto- to 1 točke na 200 ha. Kvaliteta te mreže je bila v povprečju kar dobra za čase, ko je nastajala, za današnje zahteve pa pogosto šepa. Omeniti moramo še kvalitetni mestni triangulaciji Ljubljane in Maribora (1956 in 1963) in ustrezni poligonometrični mreži l. in 2. reda, ki sta jima takoj sledili. * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS; dipl.ing.geod. Prispelo za objavo: 1987-10-25. **Prispevek s strokovnega posveta o temi Razvojna pot in perspektive geo- detske dejavnosti v SR Sloveniji, Kranjska gora, oktober 1987. GV 31(1987)4 315 Razvoj višinskih mrež je bil le do neke mere podoben razvoju položajnih mrež. Mrežo iz avstroogrskih časov, ki je imela izhodiščno točko v Trstu, je jugoslovanska država tudi prevzela in dograjevala. Po drugi vojni se je delalo na izmeri osnovne nivelmanske mreže, katere projekt je obsegal nad 50 zaključenih poligonov. Toda medtem ko je bila triangulacijska mre- ža I. reda formalno pravilno (čeprav ne optimalno) izravnana, ni pri tej osnovni nivelmanski mreži nikoli prišlo do definitivne izravnave. Več let so jo domerjali, da bi odpravili nesoglasja pri zapiranju zank, a zaman. Tako temeljijo vse višinske mreže in sploh vse višine na provizo- rnih višinah točk osnovne mreže (to je tiste, ki jo republiški pravilnik imenuje "nivelmajska mreža l. reda"). Pri merjenju te mreže so v Slove- niji sodelovali tudi naši strokovnjaki. Mreže 2., 3. in 4. reda ter mest- ne in ostale mreže v Sloveniji so ustvarile v glavnem slovenske ustanove. Pri višinskih mrežah je težko ugotoviti, kdaj so popolne, saj gospodarski razvoj in urbanizacija zahtevata vedno nove dopolnitve. Lahko pa ugotovi- mo, da je bila dosežena nujno potrebna gostota nivelmanskih mrež 3. in 4. reda okoli leta t968. Temeljne položajne in višinske mreže so bile dejanska in zadovoljivo so- lidna osnova za vr9to geodetskih dejavnosti, od katerih naštejmo najpo- membnejše: - topografsko-katastrska nova izmera - izmera mest in urbanih naselij - topografske izmere v večjih merilih za potrebe neštetih tehničnih pro- jektov - izdelava novih topografskih kart s strani Vojaško-geografskega inšti- tuta - gravimetrične mreže - izdelava osnovne državne karte (TTN 5 in TTN 10). Prav izdelava osnovne državne karte (TTN 5 in TTN 10) je zaposlila tudi večji del geodetskega kadra, ki je doslej deloval na področju temeljnih mrež. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bilo za potrebe fotograme- tričnega izvrednotenja določenih okoli 6000 oslonilnih točk. Velika ve- čina je bila namenjena izdelavi karte, ostalo pa številnim topografskim in topografsko-katastrskim izmeram po fotogrametrični metodi. Oslonilnih točk že citirani republiški pravilnik ne uvršča med temeljne mreže, dej- stvo pa je, da je veliko teh točk tako solidno stabiliziranih in določe­ nih, da jih lahko upoštevamo kot nekakšen 5. red trigonometrične mreže. SODOBNI RAZVOJ IN PROBLEMI MREŽ Na višku prve krize, ki je zajela riašo stroko pred dobrimi dvajsetimi leti, je prevladovalo mnenje, da je praktično konec dela na temeljnih mrežah. K sreči pa se je po zaslugi skupine požrtvovalnih, sposobnih in razgledanih geodetov naša stroka kmalu otresla recesije in uspela bistve- no povečati svojo družbeno veljavo. Pri ponovnem vzponu je odločilno pri- spevala modernizacija delovnih sredstev in metod: uvajanje računalniških obdelav v položajne mreže in v fotogrametrijo, nabava prvorazrednih avto- grafov z avtomatsko registracijo in prvih elektronskih razdaljemerov (1967-69) tja do prvega elektronskega tahimetra (1975) ter numerično vo- denih risalnikov (1970) in digitalnikov. Modernizacija in avtomatizacija sta omogočila nove metode in pristope pri reševanju dotedanjih nalog, pa tudi skok na kvalitetno višji nivo. Samo nekaj primerov: - z elektronskimi razdaljemeri so se začele oslonilne točke določati laž- je in natančneje; enako velja za poligonske mreže, ki so se ob doseganju večje natančno­ sti lahko v veliki meri otresle dotedanjih togih pravil o obliki in enakomernosti poligonov; z moderniziranim fotogrametričnim instrumentarijem in ustrezno računal­ niško obdelavo smo lahko uvedli premostitve in aerotriangulacije kot ekonomičnejšo alternativo terenskemu določanju oslonilnih točk; 316 GV 31(1987)4 - z žepnimi in drugimi majhnimi računalniki smo zelo olajšali celo vrsto geodetskih računov in uvedli preciznejše računanje, značilno za temeljne mreže tudi v izmeritvene mreže; - brez posebnih težav so nam razdaljemeri in novi sekundni teodoliti z ustreznim večstativnim priborom na eni strani in sposoben softver za izravnavo mešanih mrež na drugi omogočili uspešno realizacijo nove ka- tegorije temeljnih položajnih mrež: to so mreže navezovalnih točk z gostoto 1 točke/30ha, ki naj sližijo neposredni navezavi vseh izmer praktično brez posredovanja izmeritvenih mrež v gospodarsko (zlasti kmetijsko) razvitih predelih republike. Do konca leta 1986 je bilo po- stavljenih na večjih in manjših območjih, raztresenih po vsej Sloveni- ji, okoli 3100 navezovalnih točk. Zaradi povečane notranje natančnosti pol,igonskih mrež, fotogrametričnih operacij in zlasti zaradi velike notranje natančnosti navezovalnih mrež je postal pereč problem natančnosti obstoječih položajnih mrež, saj je velikokrat prihajalo do močnejših naveznih nesoglasij. Raziskovalni pro- jekt Sistem geodetskih osnov v SRS (1974) je zato dal poseb~n poudarek raziskavam natančnosti teh mrež in načinov vklapljanja novih, notranje natančnejših mrež ter razvijanju metod sanacije obstoječih mrež. Tako smo na inštitutu Geodetskega zavoda SRS leta 1975 začeli nalogo Temeljne geodetske mreže v SRS, ki naj bi bila štiriletna. Njeno operativno izva- janje pa se je zavleklo - iz objektivnih in subjektivnih razlogov do le- ta 1982. V končni formalni obliki je raziskovalno gradivo izšlo konec leta 1976 ( ll, ·spomladi leta 1986 [2] in letos [3l, sledi še en ,zvezek. Vsekakor je nova kriza, v katero je leta 1980 začela zahajati celotna. na- ša stroka, neposredno in posredno vplivala na to veliko zamudo. K sreči je bila operativa Geodetskega zavoda SRS ves čas tesno povezana z raz- iskovalnim kadrom in je po njegovih naročilih izvajala obsežne terenske eksperimente kar v okviru svojih tekočih nalog; lahko trdimo, da je v razdobju 1976-1981 preizkusila in osvojila praktično vse tiste razisko- valne izsledke, ki jih je potrebovala pri razvijanju navezovalnih mrež in z njimi povezanih sanacijah trigonometričnih mrež - celo od II. reda navzdol. Natančnost mrež I. in II. reda je bila določena oziroma ocenjena zdi- rektno raziskavao. To pomeni, da so se uporabili novi natančnejši po- datki o mrežah, med drugim 49 izmerjenih dolžin v mreži I. reda in 69 v mreži II. reda. Tako so bile dokaj zanesljivo definirane deformacije vsakega posameznega trikotnika I. reda. Deformacije so v znosnih mejah, le srednje merilo niha od +6 do -37 mm/km, kar je treba pri računanju nujno upoštevati. Raziskave vzorčnih območij mreže II. reda niso odkri- le izrazito slabih mest, vendar mreža ni povsod dovolj dobra osnova za nižje mreže; to so dokazale tudi sanacije, opravljene na treh območjih. Kaj naj torej storimo z našimi položajnimi mrežami? Prav gotovo ne sme- mo čakati križem rok na realizacijo skoraj utopičnih perspektiv integ- rirane geodezije, ki nam obljublja udobno določanje vseh treh koordinat poljubne točke brez navezave na temeljne mreže. Zaenkrat so nam temeljne mreže potrebne, in sicer zelo kvalitetne, kakršne v nekaterih evropskih deželah že dolgo imajo. Dela je torej veliko, upoštevati moramo predvsem, da je Zvezna geodetska uprava v času od 30 do 20 let nazaj povsem obno- vila mrežo I. reda. šlo je za popolno obnovo stabilizacije, za dodajanje baz in astronomskih točk v mednarodno priznani gostoti in nenazadnje za novo, kvalitetno izmeritev kotov. žal ta obnovljena mreža I. reda, znana pod imenom "Astrogeodetska mreža SFRJ" (AGM), še ni bila izravnana in orientirana na elipsoidu, vendar upamo, da bo do tega kmalu prišlo. Že zdaj imamo dobro izravnane in približno orientirane dele te mreže, ki pokriva Slovenijo in ožji pas sosednje republike. Točke AGM na ozemlju Slovenije tudi fizično vzdržujemo. Osnovno ogrodje torej imamo, čeprav v provizorni obliki, kar pa ni razlog za čakanje na definitivne koordi- nate. Sprijazniti se bomo namreč morali (kot drugod) z dvojnimi koordi- natami: z novimi, znanstveno "pravilnimi", ki se bodo od časa do časa še izboljševale, in s koordinatami v obstoječem sistemu, v katerem ra~ čunamo že vsaj štirideset let, ki pa se dajo s primernimi sanacijami GV 31(1987)4 317 po potrebi privesti do nekega optimuma. Težko si je namreč predstavljati prevedbo vseh računskih in zlasti še grafičnih rezultatov najrazličnejših dosedanjih geodetskih izmer (tudi samo tistih, ki so še aktualne) iz ob- stoječega ("uporabniškega") v poljuben novi sistem, zlasti, če je ta premaknjen za 360 m! Pri sanacijah potrebujemo primerno gosto mrežo pre- cizno določenih točk. Zaenkrat lahko upoštevamo mnenje, ki sta ga že le- ta 1974 izrazila Grašič in V.Jovanovic [4], da naj bi bile razdalje med točkami nekje od 6 do 10 km, kar pomeni dobrih 400 točk v SRS. Taka mre- ža (ki po gostoti ustreza glavni mreži III. reda) bi bila edini posrednik med mrežo I.reda in mrežami nižjih redov. Dokler se ne bodo pri nas udo- mačile satelitske GPS metode določanja razdalj in položaja, bomo to mre- žo merili predvsem trilateracijsko. Izravnavali jo bomo v "pravilnem" sistemu in nato transformirali v uporabniški sistem, pri čemer bomo do- bili povsem jasno sliko deformacij, ki jih bo treba porazdeliti na nižje mreže. Tak primer sanacije smo prvič izvedli že leta 1981. Kasneje bomo z GPS metodami lahko izbirali točke na lažje dostopnih mestih,· že posta- vljenim težko dostopnim točkam pa določali namenske ekscentre na primer- nejših lokacijah. Tudi na .nižjih mre'žah se obeta še dovolj dela. Skoraj povsod po S love- nij i prodira spoznanje, da je odločitev za navezovalno mrežo racionalna, čeprav ni poceni. Ena od bistvenih odlik mreže je njena natančnost in dokler bomo to obdržali na sedanji ravni, naročnik ne bo razočaran. K navezovalnim mrežam spadajo tudi prehodne mreže ali točke za zvezo z mrežo III. glavnega reda oziroma s precizno mrežo, o kateri sem govoril v prejšnjem odstavku.Predlaganih in preizkušenih je bilo že nekaj nači­ nov navezave na višjo mrežo; nadalnje možnosti praksa sproti prinaša, vendar večinoma predstavlja najboljšo rešitev mreža, ki ima bolj poli- gonometrični kot trilateracijski značaj in stranice med 2 in 4 km dol- žine. Obstoječe točke IV. in tudi dopolnilnega III. reda se bodo še naprej vključevale kot nove točke v navezovalno mrežo, na neintenzivnih območ­ jih pa bodo ohranile svojo vlogo in jih bo morebiti treba le preračuna­ vati. Pripomnimo še, da je odstotek uničenih točk na takih območjih ni- zek, na intenzivnih območjih pa praviloma visok. Pri temeljnih višinskih mrežah ne manjka pereče problematike in delovne vzpodbude za sedanjost in bodočnost. Pred 15 leti je Zvezna geodetska uprava postavila in izmerila novo osnovno mrežo (NVN - nivelman velike natančnosti) s samo 11 zankami; nivelmanski poligoni pogosto ne poteka- jo po istih komunikacijah kot v stari osnovni mreži. Mreža je opremlje- na s fundamentalnimi reperji in navezana na več mareografov. Tudi te mreže še niso dokončno izravnali, upamo pa, da se bo to zgodilo tekom enega leta. Republiška geodetska uprava že pripravlja projekte za sana- cijo nivelmanskih mrež l., 2. in deloma 3. reda; nekaj tega je realizi- ranega oziroma se izvaja. Pomembno delo, opravljeno pred tremi leti, je tudi povezava NVN z avstrijsko mrežo; pobudo je dal dunajski Zvezni urad. Povezani smo na štirih mejnih prehodih in po železniškem predoru. če upo- števamo, da so obstoječi nivelmanski podatki stari in da je odstotek uni- čenosti višinskih mrež znaten (okoli 40 %) in da po drugi strani gospo- darstvo od nas upravičeno zahteva višinske točke z dobrimi višinami, si komaj predstavljamo, koliko analiz, meritev in računanja nas še čaka, preden bodo vse pomembnejše nivelmanske mreže primerno obnovljene v enot- nem višinskem sistemu. ZAKLJUČEK Naše položajne in višinske mreže so bile ustvarjene v "klasičnem" obdob- ju na pomanjkljivih osnovah in slabo ustrezajo današnjim zahtevam, še slabše pa zahtevam in standardom bližnje bodočnosti. Rezultati raziskav in obsežnih terenskih eksperimentov nakazujejo jasne delovne smernice zlasti za področje položajnih mrež. Delo, ki smo ga do zdaj opravili 318 GV 31(1987)4 pri obnovi teh mrež, ni majhno. Z navezovalnimi mrežami smo že prekrili večino gospodarsko pomembnih nižin in pri tem sanirali stotine trigono- metričnih točk nižjega reda. Dosegli smo, da se navezovalne mreže razvi- jajo povsod, kjer se izvajajo komasacije. Vseeno ostaja še veliko območij, kjer bi potrebovali te mreže. Zato je treba z njihovim postavljanjem na- daljevati v širšem obsegu in obenem odločno začeti z doslednim ustvarja- njem optimalnega okvira zanje - to je precizne nove mreže III. reda v ok- viru AG mreže, v zvezi s katero že nekaj let zamujamo ugodne priložnosti. Obnova nivelmanskih mrež l., 2. in 3. reda je v tem trenutku morda še bolj aktualna. Odločiti bi se bilo treba za intenzivno in dobro načrto­ vano nekajletno akcijo, katere rezultat naj bo fizično obnovljena, enot- na in kvalitetna mreža po vsej Sloveniji. LITERATURA: l. Vodopivec F., Jenko M. et. al: Temeljne triangulacijske mreže v SRS. l. del: Raziskava mreže I. reda. Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, 1977. 69 str. Raziskovalna na- loga. 2. Jenko M.: Dela na astronomsko-geodetski mrezi v letih 1975-1982. 3. Jenko M.: Raziskovalna naloga, Ljubljana, 1986. Tipkopis, 130 str. Raziskave in sanacije triangulacijske mreže II.reda v SR Sloveniji v letih 1975-82. Raziskovalna ~aloga. Ljub- ljana, 1987. Tipkopis, 78 str. + pril. 4. Grašič M. in Jovanovic V.: Zamisli za izradu istraživačkog projekta o triangulaciji u Sloveniji. Inštitut Geodetskega zavo- da SRS, Ljubljana 1974. 114 str. Raziskovalna naloga. 5. Savezna geodetska uprava: osnovni geodetski radovi. Referat (I.kong- res ZGIGJ, Zagreb 1953). Beograd, 1953. GV 31(1987)4 319 Branko ROJC* UDK 528.9.003.14 Pregled VLOGA IN POMEN KART V DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU DRŽAVE** Človek je že v zelo zgodnji fazi svojega razvoja spoznal,da ne more brez upodobitev okolja - kart. Karte so v vseh obdobjih izražale stop- njo civilizacije in kulture vsake družbe, pa tudi raven njenega tehn.ič­ nega razvoja. Na kartah se kaže odnos do sveta in stopnja človekovega spoznanja, filozofija družbe. Visoka stopnja antične znanosti in kulture se zrcali na Eratostenovih in Ptolemejevih kartah, ki temeljijo na znanstveni osnovi: Zemlja je upodobljena na osnovi kartografskih projekcij, mreže meridianov in pa- ralel in spoznanja o okrogli obliki ter celo astronomskih meritev geo- grafskih koordin~t nekaterih točk. Rimljani so nasprotno gledali na karte močno pragmatično in jih znanst- veni vidik kartografije ni zanimal. Njihove karte so služile upravljanju imperija, vojaški strategiji in trgovini. Podoben pomen so imele geografske karte, itinerariji in atlasi tudi v obsežnem arabskem imperiju, ki je potreboval zaradi svoje velike mobil- nosti zanesljive karte. Stagnacija in celo nazadovanje kartografije v srednjem veku zaradi nepri- znavanja stare kulture se je končala v dobi renesanse, ko je Evropa prev- zela od Arabcev njihovo znanost in tehnologijo in jo kombinirala z grško in rimsko matematiko in tehniko. Velika potovanja in geografska odkritja v naslednjih stoletjih so dala dovolj snovi za izdelavo novih kart sveta, ki so služile zahodnoevropskim državam pri osvajanju in koloniziranju drugih kontinentov, kasneje pa trgovinskim potovanjem. Ni naključje, da je kartografija dosegla svoj višek ravno na Nizozemskem (Ortelius), v Nemčiji (Mercator) in Italiji (Gastaldi, Coronelli). V 16. in 17. stoletju so tako nastali najlepši atlasi sveta. Karte so imele tudi v tem času predvsem uporabno vrednost; kljub temu pa so v veliki meri veljale za umetniško delo, kar so v resnici tudi bi- le. V 18.stoletju se je kartografija evropskih držav že sistematično ukvar- jala z izdelavo topografskih kart: vojaški geografski inštituti so jih izdelovali v glavnem za svoje, vojaške potrebe. Civilna kartografija je izdelovala karte in kasneje atlase za potrebe trgovine, prometa, šolst- va in administracije. V tem času so potekale geodetske izmere in kartiranja tudi na ozemlju tedanje avstroogrske države, ki so imele še dolgo časa velik vpliv na kartografijo dela naše države: katastrski načrti franciscejske izmere so ponekod v Sloveniji in Hrvaškem še danes v uporabi, topografske kar- te (v merilu 1:25 000 in 1:50 000) pa so reambulirane uporabljali v Ju- goslaviji še do druge svetovne vojne. * ** 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG; dr. kartogr. znanosti. Prispelo za objavo: 1987-10-22. Referat, ki je bil pripravljen za zvezno posvetovanje v Tuzli o temi Planiranje in vrednotenje geodetskih del, a na redakcijskem odboru ni bil sprejet. 320 GV 31(1987)4 Tako mesto in funkcija kart v upravljanju države, to je prikaz parcel- nih mej (katastrski načrti) in podrobni prikaz vseh elementov površine Zemlje za vojaške namene (topografske karte) sicer ni nov: znan je že nekaj tisoč let (Egipt, Mezopotamija); nov pa je sistemski način izdela- ve, metode in tehnike izmere in kartiranja. Od 18.stoletja do današnjih dni se ravno ta kartografija (sistemska iz- delava topografskih kart različnih meril za vojaške namene) močno razvi- ja in je tudi njen vpliv na kartografijo za civilne namene še danes mo- čan. Prav tako je potekala sistemska izdelava topografskih in preglednih kart tudi pri nas od ustanovitve topografskega oddelka generalštaba v Sr- biji leta 1876 pa do današnjih dni, ko se Vojaški geografski inštitut v Beogradu ukvarja tudi s sodobno znanstveno izdelavo različnih tematskih kart za civilne namene, Hidrografski inštitut v Splitu pa z izdelavo po- morskih kart. Vzporedno, a v manjšem obsegu, je potekal pri nas tudi raz- voj kartografije za državno upravo, gospodarstvo in prosveto. Za Slove- nijo je v obdobju pred l.svetovno vojno pomembno delo Kocenov atlas za srednje šole, ki je izšel tudi v več hrvaških izdajah. Med vojnama je Slovenska matica izdala zemljevid slovenskega ozemlja v 4 listih, iz- hajali pa so tudi lepi šolski zemljevidi S. Dimnika. Po 2.svetovni vojni so za turizem in šolstvo zelo pomembni zemljevidi s lov eni je s·elana, Bohinca in Planine. Sodobna kartografska dejavnost je v naši državi organizirana v obeh že navedenih vojaških inštitutih in v osmih organizacijah v vseh republi- kah, razen v Črni gori in Makedoniji. Kartografija do 19.stoletja ni bila samostojna znanost. Razvijala se je pod okriljem geografije, od katere se je začela v tem času ločevati in se razvijati v samostojno znanost. V mnogih državah pa tudi pri nas se razvija v okviru geodezije. Podoben razvoj so doživljale tudi druge zna- nosti, ki so bile do tedaj pod okriljem geografije (Lovric 1987). Danes ima kartografija vse atribute znanosti. Zato imajo karte v razvoju zna- nosti, kulture in izobraževanja tudi v naši državi pomen in mesto, ka- kršno jim pritiče. Tako raven kart pa seveda pogojuje stopnja razvoja predmetnih, osnovnih in pomožnih znanosti kartografije (Lovric 1987). Širok obseg teh znanosti dokazuje, da je stopnja razvoja kartografije, torej tudi pomen in mesto kart, odvisna tudi od stopnje razvoja teh zna- nosti. V vseh časih so bile karte rezultat kulturne in znanstvene ravni določenega družbenega okolja pa tudi tehnične razvitosti družbe. Viso- ko razvite pomožne znanosti in stroke omogočajo danes tako množično pro- dukcijo in reprodukcijo kart, da jih upravičeno uvrščamo med množična komunikacijska sredstva (Rojc 1986). Karte služijo drugim znanostim in strokam zaradi svojih edinstvenih lastnosti in možnosti vizualnega po- dajanja informacij kot nujno potrebno sredstvo prikaza rezultatov. Karte so tudi kulturna dobrina, vendar niso umetniška dela kot v prejš- njih časih. Danes jih po eni strani uvrščamo v tehnično kulturo, po dru- gi strani pa jih upravičeno postavljamo ob bok literaturi in likovni kul- turi. Karta je namreč rezultat človekovega spoznanja stvarnosti, njego- vega videnja okolja, kar- so tudi književna in likovna dela. Pri obliko- vanju karte kot harmonične celote je izredno pomembno obvladovanje likov- nih oziroma grafičnih izraznih sredstev. Dobro in harmonično oblikovana karta nudi tudi estetski užitek. V izobraževanju (tako otrok kot odraslih) imajo karte prav tako nenado- mestljiv pomen. Otroci se srečajo s kartami navadno že v predšolski dobi: z avtokartami in planinskimi ali izletniškimi kartami na izletih s star- ši. V 3. razredu osnovne šole se začnejo sistematično spoznavati s kar- tami, od spoznavanja najožjega življenjskega okolja do širšega. S pomoč­ jo kart si tako ljudje zgradijo svojevrstno miselno predstavo o življenj- skem prostoru, o Zemlji - miselno karto. Žal je kartografsko izobraže- vanje večinoma nezadostno, tako da se ljudje ne naučijo popolnejše upo- rabe kart. GV 31(1987)4 321 Pri nas se učenci spoznavajo s kartografijo le na nekaterih srednjih šo- lah, na geološki usmeritvi srednje naravoslovne šole in geodetski smeri srednje gradbene šole. V tem pogledu so zelo napredni pri učenju topo- grafije in uporabe kart v osnovnih šolah na švedskem (Radovan 1987). Kartografi se pri nas izobražujejo v okviru visokošolskega študija geo- dezije na vseh geodetskih visokošolskih ustanovah (Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo) in na geodetski smeri Višje akademije kopenske voj- ske. Na oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani je kartografi- ja v študijskem programu le skromno zastopana. Žal kartografske izobrazbe ne pridobijo tudi študenti arhitekture, geo- logije in drugih znanosti in strok, ki se ukvarjajo z urejanjem ali iz- koriščanjem prostora. Veliko pričakujemo v prihodnosti od učenja kartografije z računalniško tehnologijo. Ekranske karte bodo z možnostjo aktivnega kreiranja podobno kot v glasbi Orffov inštrumentarij (Castner 1981) odprle nove možnosti izobraževanju otrok in približale uporabo kart tudi starejšim. Na splošno pa lahko utemeljeno trdimo, da se kartografska kultura in iz- obrazba" pri nas hitro in stalno dviga. V Sloveniji je uporaba kart pro- drla že praktično v vsako hišo. To osveščanje uporabnikov kart je po eni strani posledica zelo bogate ponudbe velikega števila različnih kart za najširšo rabo: avtokarte, izletniške karte, planinske karte, topografske karte občin, turistične karte, atlas Slovenije, mestne karte in še vrsta drugih kart. Po drugi strani pa je tudi povpraševanje po kartah, posebno ljudi z viš- jo izobrazbo, čedalje večje. Vsaki novi kartografski izdaji posvečajo tudi množična sredstva obvešča­ nja pri nas veliko pozornost: predstavitve in članki o kartah na kultur- ni in športni strani Dela in drugih časopisov, oddaje na televiziji in radiu, okrogle mize in drugo. Karte so postale nepogrešljive v turističnem gospodarstvu ter športu in rekreaciji. V turizmu ima karta poleg prvotne funkcije, to je orienta- cija v prostoru in informiranje o geografskih značilnostih, prometni in turistični infrastrukturi, naravnih in kulturnih znamenitostih dežele in podobnem, tudi vlogo pomembnega propagandnega sredstva. Med najpomembnejšimi so vsekakor avtokarte, ki so danes po vsebini ·veči­ noma tudi turistične karte. Kartografsko celovito turistično informacijo o deželi lahko podamo le s sistemom turističnih avtokart. Primer takega sistema: Turistična karta Jugoslavije (1: 5 500 000) s pregledno avtokarto in karto znamenitosti na hrbtni strani - Avtokarta Jugoslavije (1:850 000) s tematsko turistično vsebino - Avtokarta Slovenije (1: 350 000) s tematsko turistično vsebino - Turistična karta Istre (1:300 000), avtokarta in karta znamenitosti na hrbtni strani. Vse bolj se uveljavljajo karte področij turističnih centrov, ki posredu- jejo zgoščene informacije na privlačen način in ,s tem nadomeščajo vodniš- ko literaturo in delo turističnih delavcev. Pri nas je večje število kart občin v merilu 1:50 000 izšlo tudi kot turistične karte. Te karte omo- gočajo turistom svobodnejšo izbiro programa in s tem obogatijo njihovo bivanje. V tem pogledu so zelo pomembne predvsem planinske karte, poka- terih je pri nas veliko povpraševanje. S sistemom kart v merilih 1.100 000, 1:50 000 in 1:25 000 je Planinska zveza Slovenije pokrila že večji del republike. Po svetu se uveljavljajo še različne tematske karte ožjih področij špor- ta in rekreacije: izletniške, sprehajalne, trimske, pohodne, smučarske, tekaške, turno-smučarske, kolesarske, pa karte za tekmovanja v orienta- ciji in številne druge (Črnivec, 1986). Tudi turistične mestne karte vse 322 GV 31(1987)4 do kart najmanjših naselij so pomemben del te ponudbe, ki ima v turistič­ nem gospodarstvu velik pomen. Karte imajo nenadomestljivo funkcijo v sistemu prostorskega planiranja. Na njih je mogoče bolje kot tekstovno prikazati prostorske soodvisnosti, funkcionalne povezave in relativne pomene parametrov planiranja v kon- tekstu geografske oziroma topografske osnove. Zato pa je treba razpola- gati z ustreznim sistemom kart, ki bo omogočal kvaliteten kartografski prikaz elementov prostorskega planiranja na vseh ravneh. Oglejmo si vlogo kart v našem sistemu planiranja S sistematskim znanstvenim in strokovnim delom smo pri nas na tem podro- čju v zadnjih letih močno napredovali. V preteklih letih pa je prišlo tudi do nekaterih sprememb v sistemu planiranja in urejanja prostora. Zakon ne predvideva več državnega prostorskega plana (Zakon o temeljih družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije - Ur.l. SRS 6/76, 66/80, 41/83). Po potrebi se izdelujejo koordinacijski plani posameznih infrastrukturnih omrežij (železniško, elektroenergetsko omrežje itd.), ki pa niso opredeljeni v prostorskem smislu. V Slovenij~ predpisuje sistem planiranja Zakon o sistemu družbenega pla- niranja in o družbenem planµ SR Slovenije (Ur.l. SRS 1/80, 33/80, 2/81), raven planskih aktov pokriva Zakon o urejanju prostora (Ur.l. SRS 18/84), raven prostorskih izvedbenih aktov pa Zakon o urejanju naselij in dru- gih posegov v prostor (Ur.l. SRS 18/84). Prostorske sestavine dolgoročnega družbenega plana SR Slovenije so bile v fazi priprave (Predlog smernic) dolgoročnega plana prikazane kar na 32 tematskih kartah na osnovi pregledne karte Slovenije v merilu 1:1 mio. Na kartah so bile predložene tudi sestavine dolgoročnega plana SRS, ki so obvezno izhodišče za srednjeročne plane v SR Sloveni7i. Osnova za izdelavo teh kart so bile sektorske karte v merilih 1:250 000 in 1:400 000, ki so bile pripravljene za potrebe Analize dolgoročnih razvoJnih možnos- ti SR Slovenije v obdobju 1986-1995/2000. (Tudi ta Predlog smernic za DP SRS je sestavni del Analize). Na takih tematskih kartah (1:1 mio) so bile predstavljene tudi sprejete smernice za dolgoročni plan Slovenije. Prostorske sestavine dolgoročnega plana SRS za obdobje 1986-2000 pa so bile prikazane na petih tematskih kartah na osnovi pregledne karte Slo- venije v merilu 1:250 ODO.To so metodološko in tehnološko izredno zah- tevne sinteze tematske karte z več dodatnimi majhnimi tematskimi karta- mi (1:2 mio) ob robu karte. Po metodološki in grafično vizualni plati zelo uspele karte so bile tiskane v več barvah kot posebna številka Ura- dnega lista SRS (Ur.l. SRS 1/86). Glede na obvezna izhodišča dolgoročnega plana je bil na enak način na petih sinteznih tematskih kartah v merilu 1:250 000 predstavljen tudi srednjeročni družbeni plan SR Slovenije (za obdobje 1986-1990) (Ur.l. SRS 2/86). Na kartah dolgoročnega plana je zanimiv etapni prikaz stra- tegije izvedbe planov. Zakon dopušča tudi izdelavo regionalnih družbenih planov, ki pa niso ob- vezni (predvsem gre za plane posebnih družbenopolitičnih skupnosti). Po obveznih izhodiščih dolgoročnega plana SR Slovenije se pripravljajo in oblikujejo dolgoročni in srednjeročni plani samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti. Prostorske sestavine dolgoročnih in srednjeročnih planov občin se prika- zujejo na ravni idejnih in globalnih prikazov (migracije, razna omrežja) na tako imenovanih publikacijskih kartah manjših meril (pregledne karte občin v priročnih formatih: A3, A4). Vsi drugi elementi morajo biti pri- kazani na topografskih kartah v merilih 1:50 000 in/ali 1:25 000,doku- mentacijsko gradivo pa celo na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000. GV 31(1987)4 323 Sestavni del dolgoročnih planov občin so še urbanistične in krajinske zasnove (za mesta in pomembnejša krajinska območja: nekdanji urbanistič­ ni načrti). Merila kart za te elemente niso precizirana, v končni fazi pa morajo biti prikazani v merilu 1:5000. Sestavni del srednjeročnih planov občin so še programske zasnove tistih prostorskih izvedbenih načrtov, ki bodo realizirani v tem srednjeročnem obdobju. Te zasnove prikažemo v merilih 1:1000 in 1:2000. Raven prostorskih izvedbenih aktov predvideva naslednje kartografske pri- kaze: Prostorski izvedbeni načrti (nekdanji zazidalni načrti): - Zazidalni načrt - Ureditveni načrt - Lokacijski načrt Glede na naravo objektov uporabljamo karte v primernih merilih: navadno v 1:500, 1:1000 ali 1:2000, po potrebi tudi v manjšem merilu. Prostorski izvedb~ni načrt je lahko direktna strokovna podlaga za izda- jo lokacijskega dovoljenja. Prostorski ureditveni pogoji (nekdanji urbanistični red)-pri teh gre za vse elemente, ki niso zajeti s prostorskimi izvedbenimi načrti. Pomem- ben element je parcela, zato uporabimo navadno pregledni katastrski na- črt 1:5000. Lokacijska dokumentacija, na podlagi katere izdajajo lokacijska dovol- jenja merila 1:500 in 1:1000. Družbenoekonomski pomen kart je najbolj evidenten v gospodarstvu in po- litiki. Sprejemanje gospodarskih in političnih odločitev in upravljanje, ki je vezano na prostor, je seveda odločanje na slepo, če nimamo ustrez- nih kartografskih prikazov. Gospodarjenje z gozdovi s pomočjo sistema gozdnogospodarskih kart, vodenje kmetijske politike s pomočjo agrokart, uporaba kart v geologiji je samo nekaj primerov, ki ilustrirajo velik pomen karte v gospodarskem razvoju države. Tudi sprejemanje političnih odločitev, ki so vezane na prostor, bi se moralo opirati na ustrezne kartografske prikaze. Vemo, da je v delegatskem sistemu upravljanja in odločanja vse preveč preobsežnih pisanih gradiv, ki pa bi se marsikdaj dala nadomestiti s tematskimi kartami. To so v Sloveniji pon~kod že us- pešno preizkusili. Karte na vseh parcelah upravljanja in odločanja danes že močno dobivajo pomen z razvojem sodobne kartogra_fske tehnologije. Čedalje kvalitetnejše satelitsko snemanje daje ažurno gradivo kartogra- fom. Tehnike daljinskega zaznavanja in avtomatizirane kartografije moč­ no skrajšujejo čas izdelave in reprodukcije kart. s standardizacijo kar- tografskih izraznih sredstev, kartografskih metod in tehnoloških procesov bo kartografska proizvodnja optimirana. V perspektivi bo ustrezni kar- tografski prikaz v vsakem trenutku dostopen delegatu na monitorju s po- močjo sodobne telekomunikacijske tehnologije. Iz navedenega vidimo velik družbenoekonomski pomen kart v razvoju drža- ve. Za polno izkoriščanje kart je odločilen odnos celotne družbe do tega medija! Družba se mora zavedati koristnosti in pomena kartografskih iz- raznih sredstev za vsa področja svojega razvoja. zato mora vzpodbujati razvoj kartografske znanosti in tehnologije pa tudi kartografskega izo- braževanja na vseh ravneh. Ta odnos seveda ne sme biti le deklarativen in pasiven, temveč aktiven z vsemi moralnimi in materialnimi posledica- mi (javnost kart, vzpodbujanje kartografskih raziskav, financiranje ozi- roma založništvo kartografskih projektov itd.). Le tako bomo lahko izkoristili že obstoječi kartografski potencial in ujeli korak v znanstvenem in tehničnem razvoju z razvitim svetom. 324 GV 31(1987)4 Literatura Castner H.W.: Might there be a Suzuki method in cartographic aducation? (Cartographica, Vol. 18, No. 1, Toronto 1981). Črnivec M.: Pregled in problematika razvoja turistične kartografije (Zbornik: Peto jugoslovansko posvetovanje o kartografiji, Novi Sad 1986). Frančula N., Lovric P.: Jugoslovenska kartografija u razdoblju 1975-1985. (Šesti kongres geodetskih inženjera i geometara Jugosla- ,,vije: Uloga geodetske delatnosti u dugoročnom razvoju Ju- goslavije, Beograd 1986). Koeman C.: The History of Cartography (Basic Cartography, ICA, Ham- pshire 1984). Lavrenčič z.: Pojasnilo h kartografskemu delu dolgoročnega plana SR Slo- venije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, Zavod SRS za družbeno planiranje, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986). Lavrenčič Z.: Pojasnilo h kartografskemu delu družbenega plana SR Slo- venije za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Družbeni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1990, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, časopisni zavod Urad- ni list SR Slovenije, Ljubljana 1986). Lovric P.: Atributi znanosti in kartografije (Geodetski vestnik 1/1987, Ljubljana 1987). Lovric P., Križovan z., Birin J.: Planovi gradova - najaktuelniji karto- grafski prikazi (Savjetovanje SGIG: Uloga geodetske nauke i prakse u projektiranju i izgradnji gradskih kompleksa i naselja, Malinska 1981). Peterca M., Radoševic N., Milisavljevic s., Racetin F.: Kartografija (VGI, Beograd 1974). Radovan D.: RojcB.: RojcB.: Računalniške ekranske karte kot sredstvo komuniciranja in učenja v kartografiji (IGF, Ljubljana 1987). Vloga in pomen kart v prostorskem planiranju (Zbornik gozdarstva in lesarstva - Gradivo IV. jugoslovanskega simpozija, Lipica 1981). Vloga kartografskih osnov in tematskih kart v prostorskem planiranju (Savjetovanje: Uloga geodetske nauke i prakse u projektiranju i izgradnji gradskih kompleksa i naselja, Malinska 1981). GV 31(1987)4 325 P.F. DALE* PROBLEMI IN POTREBNE RAZISKAVE ZA PREZENTACIJE PROSTORSKIH INFORMACIJ**(l) Uvod Geodeti se že dolgo, skozi celotno zgodovino izmere zemljišč ukvarjajo z zajemanjem, procesiranjem in prezentacijo prostorskih podatkov. že od zgodnjih dni Babilona, skozi rimske čase, dneve zgodnjih raziskav in odkritij novih ozemelj, ekspanzijo v devetnajstem ter dvajsetem stolet- ju, so geodeti merilci in kartografi. Zadnjih dvesto let so bile geo- detske dejavnosti usmerjene bolj k tehnikam merjenja kakor k informati- ki. V zadnjem desetletju je postal pomemben izrazit obrat geodetskih dejavnosti k informacijskim znanostim. Geodet in kartograf se bolj zav- zemata za izpolnitev definiranih uporabniških želja in zahtev ter gene- rirata izdelke in informacije, ki ohranjajo celovitost in kvaliteto iz- vornih podatkov. Tako zbrani podatki so bolj jasno povezani z informa- cijskimi zahtevami uporabnikov. Geodetski pristop prek izhodišč meritvenih tehnik je povzročil, z dolo- čeno mero upravičenosti, očitke s strani geodetov, da kartografi degra- dirajo njihove podatke. Na primer meritve z natančnostjo 1 cm so se de- gradirale na decimeter ali več, ko so bile kartirane po načrtu ali kar- ti. V zadnjem desetletju so kartografi, z uporabo računalnikov ter digi- talnih kartografskih sistemov, ne samo ohranili( 2 ) meritveno natančnost podatkov, temveč lahko odkrijejo tudi napake in nedoslednosti v geodet- skih meritvah. Ta navidezna za.menjava vlog je samo površinska. Kar se je dejansko zgodilo je večja integracija vseh treh procesov, ki nastopajo pri izmeri in kartiranju. Ti procesi so zajemanje, procesiranje ter pred- stavitve podatkov. Najprej bomo opisali številne vidike zbiranja in pro- cesiranja podatkov ter nato označili še pomembne dejavnike pri njihovi prezentacij i. Izmera in kartiranje Ključni problem pri celotni izmeri in kartiranju je zajemanje prostor- skih podatkov. Prostorski podatki vsebujejo dve dimenziji in sicer geo- metrične in numerične ali atributne elemente. Do določene mere so geo- metrični ali (geo)grafični elementi rutina, ker so metode terenske iz- mere dobro definirane. Tehnologija se spreminja, vendar do danes še ni razvito avtomatsko zajemanje ter registracija. koordinat detajlnih točk na ekonomskem načrtu. Ko bosta globalni pozicijski sistem ter inertna izmera uporabna za. katastrsko izmero, izdelavo kart v velikih merilih ter zakoličbe točk na terenu in ko bo mogoče digitalizirati parcelo v * ** 326 Dr. P.F. Dale je profesor na Department of Land Surveying, North East London Polytechnic, Longbridge Road, Degenham, Essex, England. Članek "Problemi in potrebne raziskave za prezentacije prostorskih informacij" (Problems and Research Needs in'the Presentation of Land Information) je bil objavljen v junijski številki 1986 revije "Survey- ing and Mapping" (Volume 46, No 2, June 1986), ki je uradna revija ACMS (American Congress on Surveying and Mapping). Ob vednosti in soglasju avtorja je Članek prevedel in napisal ustrezne opombe Radoš šumrada, FAGG, 61000 Ljubljana. GV 31(1987)4 realnem času na stroškovno učinkovit način, bodo dejansko nastopile res- nično pomembne tehnološke spremembe. Fotogrametri imajo delno rešitev za problem zajemanja podatkov na površ- ju, vendar ne morejo zakoličiti točke na terenu, večina njihove tehnolo- gije je zastarela. še huje, njihovi izdelki so datirani. Od trenutka snemanja ter izdelave aero-posnetka in procesiranja v stereo kartirnih inštrumentih mine več mesecev. Večina kart je zastarelih na dan izdaje. V okvirih ter definiranih ciljih, kot na primer pri kartiranju različ­ nih inženirskih projektov, to morda ne povzroča nobenih problemov. Ven- dar pa je neovrgljivo dejstvo, da so geodeti in kartografi pri arhivi- ranju materialov ter izdelavi splošno namembnih kart, "krošnjarji" za- starelih podatkov. Da se bi omogočilo razumevanje prostorskih podatkov, moramo poznati zanesljivost podatkov ne samo v trenutku zajemanja, tem- več predvsem v trenutkih poizvedovanja po podatkih. Na žalost ima vzdr- ževanje prostorskih podatkov pičel odziv in uporabniki so se navadili na predstavitev zastarelih podatkov. Problemi v zvezi s sprotnim ažuriranjem kart so bili deležni nezadostne pozornosti in raziskav. Na aero-fotografijah so podatki statični in so dejansko zgodovinski do- kument ter sredstvo za shranjevanje podatkov. Informacije so dinamične ter zahtevajo sprotno ažuriranje. Časovna komponenta mora biti vgrajena v proces zajemanja in prezentacije prostorskih podatkov. Izgleda, da vsebuje daljinsko zaznavanje rešitev problema, vendar na žalost še zme- raj ni zmožno zagotavljati podatkov s karkšnokoli sprejemljivo ravnjo natančnosti, razen za najbolj divja okolja. Pred razvojem elektronskih razdaljemerov so se pojmovali poligoni kot "zadnje pribežališče" za obu- pane geodete, ki niso mogli najti drugačnega načina za določitev kontrol- nih točk. Daljinsko zaznavanje je še zmeraj "zadnje pribežališče" za mo- dernega geodeta. Glavni prispevek daljinskega zaznavanja je še zmeraj v dopolnilnih okvirih, kot pomagalo za podatkovno klasifikacijo in manj za same meritve. Delni razlogi za to so v tem, da je daljinsko zaznava- nje v bistvu metoda za rastrsko zajemanje podatkov, medtem ko temeljijo konvencionalne meritve vključno s fotogrametrijo na vektorskem načelu. Konflikt je tako delno v merilu in delno v različnih dimenzijah podat- kov. Čeprav moderna tehnologija obeta, da bo zapolnila vrzel med tem, kar je na terenu ter tistim, kar se prezentira uporabniku prostorskih podatkov, morajo geodeti še zmeraj premagati dva pomembna problema. Prvič je veli- ko pomembnih informacij, ki jih geodet registrira, shranjenih v obliki terenskih zapiskov na skicah in v beležkah ter se lahRo dopolnijo samo z "razumevanjem" karte.Relativno enostavno je kodirati izmerjene točke, tako da se doda vsaki novi točki nova številka za oznako. Težje pa je registrirati pravilno zaporedje detajlnih točk, ki formirajo geografske pojave ter (geo)grafični pomen in način kodiranja takšnih elementov. Splošna in pogosta rešitev je zahteva, da naj merilec opazuje detajlne točke v zaporedju, v katerem bodo kartirane. Da se prihranijo računalniš­ ke mikrosekunde, mora porabiti geodet dodatne ure na terenu in hoditi med detajlnimi točkami ter jih snemati v zaporedju na način, ki je zanj izrazito neučinkovit. Vse prepogosto je računalnik "gospodar" in ne po- močnik geodeta na terenu in zaradi primernosti za programiranje nareku- je metode snemanja na terenu. Potrebne so raziskave za optimalizacijo geodetovega časa ter dosego optimalnega registriranja terenskih podatkov na način, ki bo omogočal kasnejše razumevanje in procesiranje takšnih po- datkov. Kategorizacija podatkov Drugi veliki problem, s katerim se sooča geodet je klasifikacija podat- kov. To je problem, s katerim se srečata fotogrameter in operater, ki izvaja vektorsko ročno digitalizacijo podatkov. Klasifikacija podatkov je tudi glavni problem rastrskih sistemov za skaniranje. Ti lahko dajo zadostno število skaniranih tematskih izvodov originalne karte, a potre- GV 31(1987)4 327 bujejo umetno inteligenco za določanje pomena vsake linije, oznake ali teksta. Problem vsebuje definicijo osnovne podatkovne enote, določitev o tem kaj tvori posamezni pojav, identifikacijo osnovnih karakteristik takš- nih pojavov ter specifikacijo njihovega naziva. Razporejanje posameznih pojavov na prekrivalne tematske plasti nima nobenega pomena, če ne ob- stoji definicija o atributih, ki so po naravi vsebovani v tako klasifi- ciranih pojavih. Nacionalni klasifikacijski standardi so že razviti v Kanadi, ZDA in Av- straliji.Razvojno delo se trenutno razvija v zahodni Evropi. Uporaben po- datkovni slovar je bil razvit v Kanadi, vendar se veliko privzetih poj- mov ne bi dalo uporabiti na mednarodnem nivoju. Obstaja potreba po večji razčlenitvi pojmov. Na primer, z definiranjem povprečne višine nad ravnijo tal, na kateri postane dvignjena cesta nasip, ali pa pod katerimi pogoji je mogoče označiti vodotok kot reko, itd. Trenutno ni nobenih.obetov za sestavo mednarodnih standardov, prav tako je malo možnosti za uveljavitev posameznih nacionalnih standardov za druge namene, kot samo za prenos podatkov. Potrebna je standardizacija ter dogovorjeni sistem podatkovne klasifika- cije. Imeti bi morali tudi podatkovni slovar pojavov in atributov v pro- storu, ki bo omogočal skupen jezik, v katerega bodo lahko uporabniki pre- vedli svoje podatkovne zapise. Pojmi v takšnem slovarju morajo biti kla- sificirani v skupine in podskupine vzporedno s prikazom v ustreznih ta- belah. Omogočeno mora biti takšno kodiranje pojavov, da se lahko izbere- jo ustrezne potrebne kombinacije tematskih plasti. Problemi pri sestavi takšnega sistema so deloma tudi jezikovni, vendar pa geodezija ne bo pos- tala informacijska znanost, dokler ne bo izvedena potrebna opisana ana- liza. Geodetska in fotogrametrična izmera lahko zagotavljata osnovne podatke, vendar pa je največja obremenitev digitalne kartografije povezana zdi- gitalizacijo obstoječih kart ter analognih podatkov. Ročni sistemi vek- torske digitalizacije ter polavtomatske tehnike vektorskega skaniranja imajo številne prednosti, vendar pa glede na hitrost, ne morejo konkuri- rati avtomatskemu rastrskemu skaniranju. Zadnja metoda je razmeroma na- tančna, algoritmi za pretvorbo rastrskih podatkov v vektorske so že raz- meroma učinkoviti in problem shranjevanja podatkov ni več pereč. Teža- va je v tem, da rastrski sistemi ne morejo določiti celotne klasifika- cije vseh skaniranih pojavov. Analiza pojavov ter njihova klasifikacija bo vitalnega pomena, če se bodo uporabili sistemi z umetno inteligenco ter izkoristile možnosti rastrskega skaniranja v celoti. Delo pri razpoznavanju vzorcev ter avtomatskem kodiranju pojavov napre- duje v številnih deželah. Pri razpoznavanju pojava na karti so pomembni številni faktorji. Barva in oblika predstavljata osnovno vodilo priči­ tanju karte. Barvo lahko merimo in separiramo z analognimi postopki. Pa- rametre določenih oblik lahko izmerimo ali izračunamo. Na primer plošči­ na, število oglišč, premer, število stranic, vzporednosti, pravi koti, itd. Takšni parametri pa niso'vedno zanesljivi in podajajo samo podatke o naravi in obliki pojava, ne zagotavljajo pa pravilnosti interpretacije. Pogosto lahko samo vsebinska informacija o pojavu omogoči uspešen zak- ljuček interpretacije. Kakorkoli že, računalniki so samo enodimenzionalni procesni inštrumenti in lahko, z izjemo matričnihprocesorjev, obdelujejo ter transformirajo samo eno razsežnost. Ni jih lahko pripraviti do tega, da razumejo pros- torski pomen pojavov ter -procesirajo podatke v dvodimenzionalni obliki. Potrebne so nadaljnje raziskave o uporabnosti in vgraditvi umetne inte- ligence v inštrumente za avtomatsko interpretacijo podatkov na kartah. Kvaliteta podatkov Pri razvoju avtomatskega razpoznavanja pojavov ima osrednji pomen ses- tava primernih podatkovnih struktur ter uporaba DBMS. Celovitost izvor- 328 GV 31(1987)4 nih podatkov mora biti ohranjena, razen v primerih odkritja napak. Teo- retično mora obstajati vsaj elementarna grafična podatkovna baza brez vsebovanega merila, tako da lahko uporabnik izbere izvorne podatke ali pa katerokoli stopnjo generalizacije. Podatki se bodo zajemali iz raz- ličnih virov na različnih ravneh natančnosti in preciznos,ti. V novih si- stemih za definicijo ter integracijo bo pomen kodiranja pojavov ter ra- zumevanje prostorskih podatkov odvisen od razumevanja kvalitete prostor- skih podatkov. Mere za oceno kvalitete podatkov morajo vključevati tudi izpeljane po- datke. Na Žalost so procesi generalizacije slabo razumljivi. Kartograf, ki prevaja ter generalizira karto velikega merila v ustrezno karto majh- nega merila, instiktivno izbira, prestavlja in generalizira linije ter pojave na karti. Matematični modeli enakovrednega procesa so grobi. -Ob- stajajo različni algoritmi za poenostavitev linijskih podatkov. Na primer, izpuščajo se vmesne točke, ki so več kot za določeno razdaljo oddaljene od aproksimirane linije. Takšni algoritmi ignorirajo pomen in značaj el.emen tov ter so zato estetsko nezadovoljivi in potencialno nezanesljivi. Generalizacija višinskih podatkov je podobno nezadovoljiva. Ustvarjanje digitalnih modelov terena (DTM) ali digitalnih elevacijskih modelov (DEM) lahko prihrani računalniški procesni čas in spomin. Vendar pa je regene- racija terena iz takšnih podatkov često nezadovoljiva z nezaželjenimi oblikami vzpetin in globeli, ki se pojavijo na modelu. Takšne napačne predstavitve pokvarijo zaupanje uporabnikov do takšnih sistemov. Nadalje je tudi zanesljivost takšnih modelov nedoločena, posebno za uporabnike, za katere je pomembno proučevanje premikov zemeljske skorje. Zamislimo si izmero morskega dna pred in po čiščenju. Grezilne linije lahko dolo- čimo do potrebne natančnosti v vseh treh dimenzijah za potrebne izračune volumnov odkopanih materialov ter tako posredno tudi za ceno izkopa. Kako natančni bi bili izračuni s pomočjo DTM? Potrebnih je še veliko razis- kav za dvo in trodimenzionalno generalizacijo, če želimo razumeti kvali- teto izpeljanih podatkov. Razkorak med "surovimi" podatki in vtisom, ki ga naredijo grafični pri- kazovalni sistemi se je tradicionalno premostil prek kartografov, ki so uporabljali človeško inteligenco, iznajdljivost ter razumevanje okolja. Računalniki so prej povečali kot zmanjšali ta razkorak. Potrebne so te- meljne raziskave za uspešno združitev izkušenj tradicionalnih kartogra- fov in grafičnih umetnikov z računalniško grafično znanostjo. Grafične delovne postaje Transformacija točkovnih podatkov v grafično obliko je postala rutina. Obstojajo že sistemi, ki sprejmejo podatke iz različnih izvorov, filt- rirajo nepotrebne elemente, prestrukturirajo podatke v potrebno obliko, identificirajo vozlišča ter povezave, razpoznajo odvisnosti med točkami, linijami in areali. Zmožni so transormirati podatke med različnimi koor- dinatnimi sistemi, primerjati, prekrivati in združevati različne podat- kovne nize, določati meje ter zvezne prehode med različnimi podatkovnimi bloki, Na primer na mejah posameznih kart, vsebujejo organizacijo podat- kov na tematskih prekrivalnih plasteh. Sposobni so izvesti številne nu- merične parametre iz podatkov, kot na primer razdalje med točkami, plo- ščine, obsege, itd. Sistemi so opremljeni s pripomočki za grafično edi- tiranje. Točke ali linije lahko poiščemo individualno, dodajamo lahko nove elemente, brišemo stare ter združujemo in razdvajamo skupine ali posamezne grafične elemente ali gradnike. Mnogi takšni sistemi so zelo izpopolnjeni, rafinirani, zelo dragi, veza- ni na velike in mini računalnike ter večinoma niso dostopni uporabnikom s skromnimi možnostmi. Obstoji izziv, da bi se razvili podobni sistemi okoli konfiguracije osebnih računalnikov, ki bodo naredili podoben pro- dor v računalniško podprti kartografiji, podoben učinku, ki so ga imeli mikroračunalniki na računalniško industrijo. Dodaten učinek takšnih raz- GV 31(1987)4 329 iskav ter razvoja bi bila pomoč deželam tretjega sveta, ki nimajo mož- nosti priti v "elitno" ligo razvitih, a njihove potrebe po bolj šem ob- vladovanju in prezentaciji prostorskih podatkov niso niti malo manj akutne od tistih v srečnejših predelih tega planeta. Informacijski sistemi Zdaj smo poudarjali načine podatkovnega vnosa ter aspekte procesiranja podatkov. Razvoj računalniško podprtih zemljiških informacijskih siste- mov je bil usmerjen v dve smeri in sicer v smeri atributnih ter grafič­ nih podatkovnih baz. Podatkovno bazo lahko konstruiramo v povezavi z zemljiškimi parcelami s poudarkom na atributih, kot na primer na last- ništvu in vrednostih. Geokoda lahko določa lokacijo katerekoli parcele, je grafični prikaz na karti sekundarnega pomena. Drugi alternativni pri- stop je imel za izhodišče karto ter pretvorbo njenih grafičnih elementov v digitalno obliko. Grafični prikaz ali karta se lahko izdela ločeno od atributnih datotek, ki jih ponavadi hrani neka druga organizacija. Ta dva pristopa imata ločen izvor ter sta se razvijala po različnih poteh. Kakorkoli že, zdaj -prihajata skupaj. V kartografskih sistemih se normalno predpostavlja, da je mogoče dobiti odgovore na uporabniška poizvedovanja s pomočjo grafičnih prikazov. Di- gitalna kartografija se je v glavnem obravnavala. kot mehanizem, s pomoč­ jo katerega se lahko narišejo karte s pomočjo instrumentov skoraj enako kvalitetno kot klasične karte, začasno pa ne potrebujemo kartografov. Kakorkoli že, danes omogoča digitalna kartografija, da se doseže direkt- ni odgovor na poizvedovanja brez uporabe vmesnih izrisov, kart ali iz- pisov. Prostorska iskanja po podatkih so že dolgo v uporabi. Bolj inte- ligentna uporaba podatkov postaja možna. Namesto človekovih oči in mož- ganov se uporabljajo posebni instrumenti za iskanje določenih vzorcev v podatkih. To področje uporabe potrebuje dodatne raziskave. Mnogi kartografi izjavljajo, da mora biti karta odgovor na uporabniške potrebe. Raziskave takšnih uporabniških potreb so se izvajale prek perspek- tiv zaznave in trženja. Izvedle so se ankete in razposlali vprašalniki, da bi se ugotovile potrebe po informacijah. Za ovrednotenje učinkovito- sti različnih metod prikaza so se sestavili ter izvajali različni testi. Na žalost uporabniki pogosto ne vedo kaj potrebujejo ter temeljijo svoje- ocene na tem, kar mislijo, da lahko dobijo. Preden se izvedejo novi po- izkusi ugotavljanja uporabniških potreb, bi se morale izvesti raziskave za razvoj metodologije ugotavljanja uporabniških potreb. študije o zaznavi bi morale biti ponovno ovrednotene. Do danes jim pri- manjkuje celovitega pristopa. Prostorske analize se morajo odvijati ce- lovito in povezano. Moderna tehnologija ponuja neskončne možnosti ekspe- rimentiranja z načrtovanjem in izdelavo kopij kart za poizkusne namene vse to je bilo nedostopno predhodnim generacijam. Svež pogled bi bil po- treben za percepcijske študije v kartografiji. Zaključek Informacija služi za pomoč pri odločanju. Učinkovitost takšnih odločitev je nedvomno odvisna od kvalitete prezentiranih informacij. Ta pa je pov- ratno odvisna od vsebovane kvalitete izvornih podatkov ter načina njiho- vega posredovanja Nporabnikom.Področja, ki potrebujejo nadaljnje razis- kave so naslednje: a) zagotavljanje tekočega ažuriranja prostorskih podatkov, b) povezovanje čistih vektorskih točkovnih podatkov z rastrsko zajetimi podatki, na primer s pomočjo daljinskega zaznavanja, c) prenos in prevedba geodetove "mentalne" karte ter razumevanja terena v digitalne zapise, d) določitev in vzpostavitev standardov za klasifikacijo, kvaliteto, ov- rednotenje, kodiranje ter prenosljivost prostorskih podatkov, 330 GV 31(1987)4 e) razvoj avtomatskih postopkov in metod za prepoznavanje vzorcev ter pojavov za povečanje učinkovitosti zajemanja podatkov prek digitali- zacije obstoječih kartografskih virov, f) uskladitev izvornih prostorskih podatkov, ki so najpogosteje v vek- torski obliki, s procesiranimi podatki, ki so najpogosteje generali- zirani v.rastrsko> obliko, g) izbolj šav·a dvo- in trodimenzionalne generalizacije, h) povezovanje in kombiniranje znanja kartografov z znanjem računal­ niških strokovnjakov, i) razvoj in izdelava majhnih sistemov ter grafičnih delovnih postaj primernih za manjše uporabnike in dežele tretjega sveta, j) opredeljevanje in določitev uporabniških potreb ter želja, k) izboljšava pomanjkljivosti preteklih študij o čitljivosti ter zazna- vi vsebine kart, ki so ponavadi izključevale iz ocene miselne pove- zave, pomen in namembnost kart, 1) razvoj sistemov umetne inteligence in zlasti ekspertnih sistemov, ki omogočajo direktne odgovore na postavljena vprašanja. (l)V članku je na izviren ter kritičen nacin ovrednotena sodobna geodet- ska dejavnost ter trendi razvoja s posebnim ozirom na trendih in mož- nostih razvoja na področju prostorskih informacijskih sistemov, z ozirom na zajemanje, procesiranje in kartografske prezentacije pros- torskih podatkov. V zaključku članka so posebej poudarjene najpomemb- nejše smeri razvoja ter potrebne raziskave na področju prostorskih informacijskih sistemov in prezentacije podatkov. (2 )Moderni CAD, GIS ter interaktivni grafični kartografski sistemi hra- nijo kartografske podatke o osnovnih grafičnih gradnikih na podla- gi njihovih koordinat, torej se vsi prostorski podatki hranijo v me- rilu 1:1. GV 31(1987)4 331 Radoš ŠUMRADA* GEOGRAFSKI IN ZEMLJIŠKI INFORJ'IJACIJSKI SISTEMI Uvod UDK 002:659.2:681.3(21) Pregled Članek opisuje pregled razvoja ter glavne značilnosti vedno pomembnejših in aktualnejših posebnih prostorskih informacijskih sistemov, ki jih sre- čujemo na področju geodetskih dejavnosti. Podajamo splošno vsebino ter značilnosti geografskih (GIS - Geographical Information Systems) in zem- ljiških (LIS - Land Information Systems) informacijskih sistemov. Geografski informacijski sistemi (GIS) imajo splošnejši značaj, razvili so se v Kanadi in ZDA v začetku šestdesetih let. Zemljiški informacijski sistemi (LIS) imajo ožji pomen ter izhajajo iz evropskih tradicionalnih zlasti parcelno orientiranih podatkovnih zbirk. Ne želimo se spuščati v neskončne polemike, ki so potekale in še pote- kajo na relaciji "tDA - Zahodna Evropa o definicijah GIS-a in LIS-a, ka- teri sistem je boljši oziroma kateri je del katerega in kaj naj kateri obravnava. Navedimo le kompromisno rešitev, ki jo predlaga Komisija III FIG (UN-report 1983) in nekatere glavne karakteristike obeh sistemov. Zemljiški informacijski sistem LIS LIS obravnava zbiranje, procesiranje in prezentacijo podatkov, ki se na- našajo na geografsko enoto in daje v dobro pogojeni kombinaciji z drugi- mi podatki iz drugih virov, vpogled ali informacijo o stanju, željah in namembnosti posameznih geografskih enot. Geografska enota, ki je osnova LIS-a, ima fiksno lokacijo na zemeljskem površju in pod njim. Beseda "zemljišče" pomeni v LIS-u načelno geograf- sko enoto. Takšna geografska enota je lahko zgradba, parcela, ulica, cen- troid, popisni okoliš, itd. Ne glede na to katero geografsko enoto upo- rabljamo, jo lahko opišemo kot največjo možno povezavo sosednjih točk, ki imajo vse predoločeno skupno značilnost. LIS ne označuje enega samega sistema, temveč predstavlja povezujočo mre- žo prepletajočih in delno prekrivajočih se podsistemov. LIS torej integ- rira vse vrste soodvisnih zemljiških podatkov (kataster, okolje, infra- struktura, itd.). Združuje in povezuje administrativne in geografske po- datke o geografskih enotah in hkrati omogoča procesiranje in generiran- je prostorskih informacij o geografskih enotah. Pojma "podatek" in "in- formacija" razlikujemo v že prej navedenem pomenu. Prostorske informacije lahko klasificiramo na topografske in tematske. Topografske informacije se nanašajo na geografsko enoto in njen položaj z oziram na zemeljsko površje (ime ali oznako enote, dimenzije, meje, kvaliteto, itd.). Topografska prostorska informacija je lahko v majhnem (nad 1: 10 000) ali velikem (do 1 :1,0 000) merilu, v odvisnosti od merila, v katerem obravnavamo geografske enote. Tematska prostorska informacija je informacija o geografski enoti, ki jo lahko izvedemo in dodamo ter pri- kazuje uporabo, legalni status ali vrednost geografske enote. Tematske informacije lahko razdelimo na registrativne in statistične. Registrativ- ne informacije se nanašajo na majhne geografske enote (parcele, hiše in na povezane osebe, ki imajo določene relacije do takšnih enot (davek, lastniška pravica, itd.). Statistične tematske informacije se nanašajo na večje geografske enote (agrega_te), kot na primer ulični segmenti, če­ trti, KS, gridna mreža, itd. Statistična tematska informacija je često *61000 Ljubljana, YU, FAGG-VTOZD GG; mag.geod. Prispelo za objavo: 1987-11-02. 332 GV 31(1987)4 podana v relativnih merah in je zbrana s statističnimi metodami (popis, vzorci). Grafična ponazoritev LIS-a je na sliki l. ZeMlji~ki inforMacijski sisteM LIS A•::1Mini ~t. r·-m1i; i>...•ni p,::.,d-m1t.f-,.i <::ieo-gr·...a.fi,:::ni p,:,.:j.;;;ii;t-,.i f;'~e3i ~t f"',7ai: i• ... •ne in t~,:,r·,.,.1.;1,: i_l-=· Slika l :;::1:..-.iti ~t itn~ i n-F,::, r•M.;;ic i _i •~ 1.)el it--.o !'fp~·r·i 1,:, M-=i_i~·,nc, t<'1er·i lo r( ,j,:, 1 : 10 000 ) ,r n.;;;id 1 : 10 000 J Seveda nas zanima tudi položaj katastra in zemljiškega registra (zemljiš- ke knjige) v konceptu LIS-a. Zemljiški kataster je metodološko in siste- matično urejen inventar podatkov o zemljiščih (parcelah) v določeni up- ravni enoti, ki temelji na izmeri meja. Zemljiški kataster podaja fizič­ ne in kvalitativne podatke o zemljišču ter podatke o lastniku. Zemljiški kataster je sestavljen v glavnem iz treh delov: katastrskega indeksa, ka- tastrskih kart ali načrtov ter terenskih podatkov. Katastrski indeks se sestoji iz dveh delov, in sic_er iz parcelnega dela, ki vsebuje podatke o oznaki zemljišča, o fizičnih karakteristikah zem- ljišča (položaj, dimanzije), o kvaliteti, uporabi in vrednosti, ter iz lastniškega dela, ki podaja podatke o lastnikih, najemnikih in uporabni- kih, ter nekatere pravne omejitve uporabe (služnosti). Katastrske karte oziroma načrti podajajo grafično upodobitev lege zemljiš- ča v prostoru (večinoma prikaz 2D). Terenski podatki, ki pa so originalni podatki o izmeri meja. Zemljiški register predstavlja uradno prav,1u evidenco o pravicah, lastništ- vu in definiranih pravnih omejitvah ter obremenitvah nepremičnin (parcel, zgradb, itd.). Zgodovinsko, metodološko ter vsebinsko ločimo tri oblike zemljiškega ka- tastra, in sicer: fiskalni kataster, legalni kataster in mnogonamenski kataster. Fiskalni kataster je zgodovinsko najstarejši in je namenjen iz- vedbi obdavčitve zemljišč. Vsebuje podatke o identifikaciji, velikosti in vrednosti parcel. Lastnik je v fiskalnem katastru identificiran kot tisti, ki je dolžan plačevati davek (lastnik, najemnik ali uporabnik). Podatki v fiskalnem katastru ponavadi niso zelo natančni. Legalni kataster ali registracija posesti vsebuje podatke za zemljiške transakcije. Identifi- cira legalnega lastnika in natančne meje zemljiških parcel. Legalni ka- taster vsebuje tudi podatke o pravnih omejitvah, ki bremenijo posamezne parcele. Mnogonamenski kataster (rnultipurpose) je najredkejša sodobna oblika katastra. Vsebuje vse podatke fiskalnega in legalnega katastra in še podatke o zgradbah, komunalnih in infrastrukturnih vodih, uporabi zem- GV 31(1987)4 333 ljišč ter kvaliteti prsti in ostalih pedoloških podatkov, zaščiti okolja, itd. Kot"zemljiška banka podatkov"(Land data bank), naj bi zadovoljeval vse uporabnike prostora z ustreznimi podatki, neodvisno od aplika0ije. Zemljiški kataster ni edina znana oblika katastra. Poznamo tudi katastre zgradb, komunalnih vodov, energetske katastre, katastre vodnih pati in plovil, itd. Načeloma se kataster lahko vodi o vseh sredstvih, ki imajo veliko in trajno kapitalno vrednost. Zemljiški kataster in zemljiški register sta obliki LIS-a. Obratno seve- da ne drži, kar izhaja iz zgoraj navedenega. Vloga zemljiškega katastra in zemljiškega registra v konceptu LIS-a je jasna: - geografska enota je objekt (zemljiška parcela), - imata administrativni (opisni) del in (geo)grafični (kartografski) del, - dajeta tematske informacije (večinoma registrativne) in topografske informacije (večinoma v velikih merilih). FIG ima že nekaj let posebno komisijo (Commission III), ki se ukvarja s pomembnimi temami LIS-a. Uradna definicija LIS-a s strani FIG-ase glasi: "A LIS is a tool for legal, administrative and economical decision ma- king and an aid for planning and development, which consists: on the one hand of a database containing data for defined area, and on the ot- her hand of procedures and techniques for the systematic collection, updating, processing and distribution of the data." Osnova za podatke, zbrane v LIS-u, je enotni referenčni sistem, ki omo- goča povezave in izmenjave podatkov v sistemu z drugimi prostorsko ori- entiranimi podatki. LIS-ov je več vrst z vsebinami, ki so odvisne od namembnosti posameznega LIS-a. Izdelan je bil tudi model "idealnega" LIS-a (MOLDS/LII - The Institute for Modernization of Land Data Systems (Land Information Institute, USA), ki naj bi vseboval naslednJe podatke: - - geografsko lokacijo posameznih parcel, - identifikacijo posamezne parcele in legalno lastništvo, - posebne opise individualnih parcel, - ekonomske, socialne, kulturne in administrativne podatke, - uporabo zemljišča, namembnost ter izboljšave na zemljišču, - podatke o lastnikih, najemnikih in uporabnikih zemljišč. Takšen "idealen" LIS naj bi omogočal: - pravično obdavčenje zemljišč in ustrezno davčno politiko, - boljšo pravno in upravno efektivnost upravnih teles in organov, - boljše planiranje, razvoj in izrabo zemljišč, - pomoč in ekonomsko podporo pri izrabi zemljišč, - enostavnost in ekonomičnost v prodaji in izmenjavi zemljišč, - (pravno) varnost lastnikom, najemnikom in uporabnikom zemljišč. Geografski informacijski sistemi GIS Geografski informacijski sistemi (GIS) so računalniško podprti informa- cijski sistemi za zajemanje, shranjevanje, iskanje, analiziranje, pri- kazovanje, in distribucijo prostorskih podatkov in informacij. Zadnja leta se je skokovito povečalo število, velikost, obseg in kompleksnot uporabe GIS-a. Mnoge upravne in prostorske organizacije veliko več upo- rabljajo GIS za ugotavljanje značilnosti in planiranja prostora, okolja in analizo naravnih virov oziroma danosti v prostoru (zemlja, voda,zrak, prst, vegetacija ter fauna, ljudje) in shranjevanje takšnih podatkov v digitalni obliki. Te digitalne baze podatkov nadomeščajo papirne karte kot medij za shranjevanje prostorskih podatkov, ker omogočajo hitro kva- litativno in kvantitativno analizo kompleksnih prostorskih podatkov in 334 GV 31(1987)4 modeliranje načrtovanih prostorskih politik. Tehnični podatki, princi- pi in uporaba GIS-a vključuje širok spekter znanosti in disciplin od kar- tografije, prostorske statistike do računalniških znanosti. GIS-ova teh- nologija se je razvila iz različnih računalniških sistemov v šestdesetih letih. Ti zgodnji sistemi so imeli vrsto pomanjkljivosti, kot na primer neprožnost zajemanja podatkov, slabe analitične možnosti, neučinkovite tehnike shranjevanja podatkov, primitivne zmožnosti kartiranja in razd- robljenost sistemskih komponent. GIS se je uveljavil z drugo generacijo avtomatskih kartografskih sistemov. Izboljšave zajemajo integracijo za- jemanja podatkov, uporabo DBMS za atributne in grafične baze podatkov ter poizkuse korporiranih podatkovnih baz, odlično kartografsko kvalite- to in integralnost sistemov. Ta nova generacija GIS-a omogoča natančno, zanesljivo, hitro in prožno obdelavo prostorskih podatkov, potrebnih za odločanje ter planiranje v prostoru, omogoča tudi modeliranje, simula- cijo in anticipacijo določenih modelov. Zgodovinsko in razvojno gledano so se pri razvijanju GIS-a prepletale številne discipline ter znanosti, ki so vzporedno in tudi prekrivajoče razvijale avtomatsko zajemanje podatkov, analizo in prezentacijo pros- torskih informacij na številnih soodvisnih področjih. GIS je torej rezul- tat povezanih vzporednih razvojev različnih prostorskih znanosti in dis- ciplin, kot na primer: kartografija, CAC, CAD, geografija, geodezija, fo~ogrametrija, prostorska statistika, informatika, računalniške znano- sti, daljinsko zaznavanje, analiziranje podob, vzorcev in likov, pros- torske interpolacije, itd., Časovni razvoj in mnogodisciplinarnost GIS-a je shematsko prikazana na sliki 2. f::.;-.i r· t ,::,9 r-.;;. f i _I ...i ·· ... ::::::::\, •~::i,,,,.~-·~="=~~~-=··'=·· ~i.:.t~----------. --...... _ --. ·. ,\ ( F •=• 1: 09 r .=i1Yi~ t. r i _i .;;i, ------ --=~-~;~~). ..,.J/ -~=-~-~~-------------~--------~---~-----~_-,-~.::~""-.•,:,f"':;,R------J<.,..\,,,_ s·t..itistih;;i _ =--'-==-=-==---- / .... , ..... D..;.l_i int;h.o z,-;.z.n,-;:i• ... •,-;,,rde · •' .. / _P_r·_,:,_,::_e_s_i _r·,_-;.r~·•-~i V •ri •ri;,: r,:_, +· 111 ,,, ••••.•••••••••..•.•••.•••• , - 1J .... () .o (1 " ,_ ·ri .. - - L '- >U i'f •'J "'z C·!"' -;,: :,- .o „ •ri 1J C.. o - o. ,,: :L. o-,,: .. u-g o. fl C )\.l•.-11 •ri :L. L +· .. " - 1J 4.1 (1 .o o. " ,_ f-~ "C --~ I 'C n N .. " o„ .... c·, n •· ., _ -" o o 1- o. .. -, C .. :> o 1J .. :> .. ·;; "- .. ·-, .. !; ;:; .. •11 ~ .....• L Ul Ul •ri o o o .... .. --. ., .. " '-o .... " C 111 '-,_ •ri .. - +· i.. '-.:,,t_J .. .. "'z .. ·-. u X: .. ·-. o '- "- .. ·-, ·ri u " N " '-.. C .. '" .. -, C ::1- "o :>.X: o+· .... "'1J ;,:c, •ri (1 L "- .. •ri - '-'11 •ri .... : .. ., o. 9 N L H 0 ll. Slika 2 GV 31(1987)4 c·" :> C.. o o n .Q " .. o·" .. --. C -, i'J ·rl C..'::: L .. X: 1J o o r .. ·, C .. -······· .. ·····-············----···••.o••-~ 1 „ o D o. o .. -, C " L 1J o C .. ... -.. C ,,: " ·, C .. ·, "' o. . ....................................... l'I Bolj kompleksni sestavljeni pojavi, kot na primer verige, otoki, kri- vulje, itd. pa sestavljajo segmente, ki so indeksirani z dodatnimi pove- zavami in detajlnimi točkami v podatkovni bazi. Sistem organizira pojave ter njihove atribute v soodvisne tabele, ki jih vzdržuje DBMS. Program- sko orodje v GIS-ovi podatkovni bazi se uporablja za vnašanje podatkov, ažuriranje, analize, manipulacije, poizvedovanja, povezovanja, različne prikaze, izpise ter poročila. Uporabnik lahko kreira grafiko in s tem karte ter prikaze s povezovanjem grafičnih gradnikov - in niansiranjem točk, segmentov in poligonov. Tekst se oblikuje na podobne načine. Vse to omogoča uporabniku potrebno prožnost pri povezovanju pojavov s kartog- rafskimi simboli, ki temeljijo na katerikoli povezavi atributov podatkov- ne baze. Takšna orientacija k celoviti podatkovni bazi pomeni znatno več­ jo prožnost za uporabnike V'tipičnem mnogo uporabniškem okolju. Zahvaljujoč takšnemu podatkovnemu konceptu, ponujajo GIS-i večje možno- sti in sposobnosti za podatkovni vnos, manipulacije, obdelave, analize, poizvedovanja, ažuriranje, hranjenje ter prikazovanje velikih zbirk pro- storskih podatkov. še več, GIS-ovo softwersko orodje je tipično organizi- rano okoli združene ali korporirane podatkovne baze GIS-a na tak način, da omogoča različne uporabniške poglede na skupno celovito podatkovno bazo. Čeprav je po uporabi koordinat podoben CAD pristopu, je v GIS-u uporab- ljeni podatkovni model tehnološko bistveno drugačen glede na pristop ter enostavnost. Splošno uporaben podatkovni model za shranjevanje povezav in odvisnosti med različnimi prostorskimi podatki v GIS-ih temelji na konceptu topologije ter omrežij. Topologija podaja grafične povezave za določanje ter povezovanje sosednjih kartografskih objektov, sestavljenih iz nizov vozlišč, segmentov, lokov ter poligonov. Takšen topološki po- datkovni model predstavlja bistveno drugačno in za mnoge aplikacije us- treznejšo strukturo za različne obdelave podatkov o geografskih enotah v primerjavi s pristopom v CAD sistemih. Vse funkcionalnosti, kot na primer interaktivna grafika, poizvedovanja, vzdrževanje in ažuriranje podatkov, analize ter kvalitetni prikazi, itd. se izvajajo na enotnem topološko definiranem podatkovnem modelu. Takšen koncept celovite podatkovne baze lahko omogoča ne samo avtomatsko karti- ranje, temveč celovite zmožnosti GIS-a ob upoštevanjumodernihnačel DBMS. Sodobni GIS-i obsegajo torej korporirano podatkovno bazo, ki temelji na povezavi topološko organizirane grafične in relacijske atributne podat- kovne baze. Splošno namembna organizaciJa prostorskih podatkov zahteva posebno struk- turirano podatkovno bazo ter softwersko tehnologijo, ki presega enostav- no grafično faunkcionalnost. Seveda mora modern GIS učinkovito izvajati vse interaktivne grafične operacije, vendar mora biti sestavljen z upo- rabo bolj inteligentnega koncepta celovite podatkovne baze, za podporo številnim analitičnim, manipulativnim ter poizvedovalnim funkcijam, ki presegajo osnovno funkcionalnost CAD sistemov. Nekatere osnovne funkcije GIS-a so prikazane na sliki 2. GIS lahko uporabljamo tudi kot avtomatiziran sistem za izdelavo kart in načrtov. V GIS-ih se uporabljajo karte za prikazovanje ali za "pogled" v geografsko bazo podatkov. Raje kot enostavno shranjevanje in regene- riranje grafike se v GIS-u vsi izrisi kreirajo na osnovi podatkov, ki so hranjeni v formatu podatkovne baze. Raje kot shranjevanje elementov karte v obliki tipiziranih geografičnih simbolov, organizira podatkovna struktura v GIS-ih geografske elemente s pomočjo opisnih značilnosti njihovih atributov. s pomočjo programskega orodja in procedur lahko uporabnik v GIS-u sam izbira in prikazuje objekte iz podatkovne baze. Uporabnik lahko avtomat- sko poveže grafične simbole in vzorce z grafičnimi gradniki. Asociacije lahko definira s pomočjo ,različnih preglednih tabel, ki enolično povezu- jejo izbrane atribute s takšnimi tabelami. To omogoča prožne povezave GV 31(1987)4 343 (.Q .... "" t1l N LLI N ~ :~ i ~ \'I :E \", .... C " C + (1 lJ •r,I L. ,, t.i ,) U:: :::.:::: ::, ... I- g:; tll 1- l!'J ... z M :i: Q g:; l~ ... ") _, :i: lil N a: ") .. u ;;: tll 1- (ll ... l.:J lil -<··· ...................................... ····> tll Slika 3 GV 31(1987)4 ., •) C •· izbranih kartografskih simbolov z geografskimi objekti, ki so registri- rani v podatkovni bazi. Takšna prožnost je posebno pomembna, ker večje število uporabnikov upo- rablja podobne kartografske prikaze za različne namene. Na primer, pla- nerji v občini želijo izdelati karto, ki s pomočjo različnih barv prika- zujejo odnos lastništva parcel v povezavi z atributi o izrabi tal. Davč­ na služba želi prikazati iste parcele z vsemi oznakami in identifikatorji. Katastrska služba želi prikaze istih parcel skupaj z oznakami mejnikov ter dimenziiami meja. GIS lahko generira vse takšne zahteve iz enostav- nih definiranih meja parcel z enostavnim ,:,ovezovanjem grafičnih gradni- kov z izbranimi različnimi opisnimi atributi. Slika 3 prikazuje poeno- stavljen model več uporabniškega pogleda na vsebino GIS-a. Poleg zagotavljanja prožnega grafičnega orodja mora GIS-ov softwer omo- gočati enostavno organizacijo, vzdrževanje, poizvedovanja in prikazova- nja velikih zbirk prostorskih podatkov. GIS mora zagotavljati tudi ana- litične ter manipulativne funkcije in orodje, ki jih je težko ali nemo- goče izvajati v grafični strukturirani CAD podatkovni bazi. Orodje vključuje avtomatično identifikacijo povezav med kartami, izbiro optimalnih poti v omrežju, analize pretokov po vejah omrežja itd. Takšne funkcije se' često uporabljajo v avtomatskem izračunavanju davkov, plani- ranju prometa, načrtovanju izrabe tal ter naravnih virov, gradbeništvu, itd. Vsem takšnim aplikacijam GIS-a je skupna združena podatkovna baza prostorskih podatkov in različna analitična softwerska orodja za njiho- vo podporo. številni večji proizvajalci avtomatične CAD kartografske opreme še vedno pojmujejo zmožnosti in izvajanje GIS procedur, kot da je to samo poseb- na aplikacija CAD sistema, ki jo lahko dodamo k obstoječi grafični podat- kovni bazi. Dejansko obstoja trend, ki želi okarakterizirati GIS kot eno- stavno zbirko orodij in funkcij, ločenih od ostale tehnologije avtomat- ske kartografije. V splošnem podatkovna struktura v grafičnih podatkovnih bazah CAD si- stemov ne omogoča raznolikosti podatkovnih analiz ter manipulativnih funkcij, kakor so običajne v GIS-ih. Ker se vedno več uporabnikov zave- da in zahteva funkcionalnos_t, ki jo nudijo GIS-i, se bodo sedanji last- niki CAD sistemov znašli pred težavnim problemom pretvorbe avtomatskega kartiranega sistema v strukturo celovite podatkovne baze, ki jo nudi GIS. Lastniki in uporabniki CAD sistemov se bodo znašli pred problemom nabave popolnoma novega hardvera ter nove programske opreme. Nedavno so nekateri večji in tradicionalni proizvajalci kartografskega softvera najavili razvoj GIS-ov, ki dopolnjujejo njihov bolj tradicio- nalen grafični softver. Jasno je, da je takšna vrsta rešitev potrebna za uporabnike avtomatskih kartirnih sistemov, poudariti pa je treba, da kre- iranja dodatnega GIS-a, ki je povezano z avtomatskim kartirnim sistemom, povzroča tehnične težave. Takšni problemi so redundanca podatkovne baze, potrebne pretvorbe grafičnih podatkovnih struktur v topološke in nazaj ter dodatne težave pri ažuriranju in zagotavljanju konsistentnosti zbra- nih podatkov. Takšen dvojni sistemski pristop je še posebej vprašljiv ob pretehtanju pomembnih izboljšav v funkcionalnosti avtomatskega kartiranja ter gra- fičnih kvalitetah, ki jih nudijo novejši GIS-ovi paketi. Mnogi današnji uporabniki in kupci izbirajo GIS kot jedro korporirane podatkovne baze ter se na ta način izognejo vsem naštetim tehničnim težavam, ki jih pov- zroča redundanca v velikih količinah prostorskih podatkov. ' Čeprav je tehnološki razvoj jasno usmerjen v smer GIS-ove tehnologije, pa zahtevajo velika minula vlaganja v CAD tehnologijo sestavo ustreznih vmesnikov med obema sistemoma. Takšni vmesniki, ki bodo dovoljevali upo- GV 31(1987)4 345 rabnikom hitre prenose podatkov med obema podatkovnima modeloma, bodo postali izjemno pomembni v naslednjih nekaj letih. Analitični in celoviti pristop z združeno podatkovno bazo, ki ga podaja GIS tehnologija, predstavlja solidnejšo osnovo za splošno organizacijo prostorskih podatkov, kot ga nudi CAD pristop. GIS ne samo avtomatizi- ra izdelavo kart, temveč prinaša tudi splošno zasnovani prostorski in- formaci7ski sistem za cel niz različnih aplikacij, ki zahtevajo izgrad- njo ter analize podatkovnih povezav, osnovanih na geografskih in topo- loških odnosih med pojavi v prostoru. Literatura: Knjige: 1) Foley D.J., van Dam A.: FUNDAMENTALS OF INTERACTIVE COMPUTER GRAPHICS, 1983, ISBN 0-201-14468-9, Addison - Wesley publishing company. 2) Hearn Donald, Baker M. Pauline: COMPUTER GRAPHICS, 1986, ISBN -0-13- ,165591-1, Prentice Hall international editions. 3) Kunji B: GRAPHICAL COMPUTER DEVICES, 1986, COM 22, ITC publi- cations. 4) Monmonier S.Mark: COMPUTER ASSISTED CARTOGRAPHY, 1985, Prentice-Hall, Inc. 5) Stefanovic Pavao: DIGITIZING FROM GRAPHIC DOKUMENTS, 1986, ITC pub- lications. Članki: 1) Bell S.B.M., Pickmore D.P.: INTERACTIVE CARTOGRAPHY AT THE ECU, 1984, Natural Environment Research Council. 2) Dangermond Jack:CAD vs. GIS, Computer Graphics World, October, 1986. 3) ENSR. ARC/INFO software package, prospekti in pojasnila za ARC/IN programski paket. 4) GEO-BASED Systems, prospekti in pojasnila o uporabi. 5) INTERGRAPH, različni prospekti in pojasnila. 6) SYSCAN-KONGSBERG, različni prospekti in pojasnila. 346 GV 31(1987)4 Božena LIPEJ* UDK 002:659.2:681.3 (21) (497.12) Strokovno delo ROTE IN EHIŠ - EVIDENCI, KI ŽIVITA Uvod Register območij teritorialnih enot (ROTE) in Evidenca hišnih številk (EHIŠ) sta evidenci, ki sta bili uvedeni za potrebe popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981. Občinski in medobčinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve (OGU), vodijo in vzdržujejo osnovne kartografske prikaze ROTE-ja v meri- lu 1:5 000, deloma pregledne kartografske prikaze ROTE-ja v merilu 1:25 000 (homogena karta), kartografske prikaze EHIŠ-a v merilu 1:5000 ter dokumentacijo obeh evidenc. OGU tudi določa in podeljuje hišne šte- vilke v sodelovanju s krajevno skupnostjo in občinskim upravnim organom, pristojnim za urejanje prostora. Republiška geodetska uprava (RGU) vodi in vzdržuje zbirne kartografske prikaze ROTE-ja v merilu 1:25 000 (sistemski listi), generalizirane karto- grafske prikaze ROTE-ja v merilih 1:50 000 do 1:2 000 000 za izdelane to- pografske in pregledne karte SR Slovenije ter ustrezno dokumentacijo. Zavod SR Slovenije za statistiko (zavod) računalniško vodi in vzdržuje osnovne teritorialne enote ter hišne številke za potrebe republike in občin. ( 1) Ocena stanja vodenja evidenc Vodenje in vzdrževanje dveh najmlajših evidenc geodetske službe lahko v povprečju ocenjujemo za zadovoljivo, vendar moramo zapisati nekaj pojas- nil: l. V nekaterih občinah je dokumentacija ROTE-ja in EHIŠ-a še vedno ista kot je bila ob popisu leta 1981. Gre predvsem za kartografske prikaze na povečavah aeroposnetkov ~n za nevzdrževane originale evidenc. (2) 2. V SR Sloveniji ni občine, ki bi imela v celoti tekoče urejeno ošte- vilčenje stavb v okviru naselij oziroma ulic. (2) Problematične so pred- vsem preoštevilčbe in zagotavljanje potrebnih sredstev v občini. 3. V SR Sloveniji je še vedno 10841 začasno oštevilčenih stavb iz leta 1981 (BS) ter 1003 stavbe z oznako zidanice oziroma vikenda v primer- javi s 432 569 stavbami s hišno številko. (3) RGU je pozvala OGU, da do konca leta odpravijo tako oštevilčbo. ( 4 ) BS je potrebno odpraviti ali oštevilčiti tudi zaradi povezave z uprav- nimi organi, pristojnimi za notranje zadeve v občini (UONZ), saj lahko le tako zagotavljamo prebivalcem točne naslove. 4. Povprečno en delavec na OGU-ju ne porabi niti polovice svojega delov- nega časa za vodenje evidenc ROTE-ja inEHIŠ-a. (2)Delo zahteva angaži- ranje enega delavca v celoti. 5. Približno 75 % delavcev na OGU-ju, ki delajo na teh evidencah, ima nižjo ali srednjo izobrazbo in le 25 % višjo ali visoko(2). Kvalitet- no vodenje evidenc zahteva večino delavcev z višjo oziroma visoko izo- * 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava; dipl.ing. geod. Prispelo za objavo: 1987-11-07. GV 31(1987)4 347 brazbo. 6. RGU usmerja delo v občinah v letih po popisu z različno intenzivnost- jo. V zadnjem času se aktivnosti krepijo kljub kadrovskim težavam. Konec leta 1986 je RGU v sodelovanju z zavodom pripravila uspešen se- minar o evidencahROTE-ja in EHIŠ-a za OGU, kmalu bo pripravljen Pri- ročnik ROTE-ja in EHIŠ-a (metodološko gradivo), začele pa so se tudi priprave na nov popis leta 1991. RGU sodeluje pri operativnem reše- vanju problemov v občinah le tam, kjer je problematika največja. Po- trebno bo večje sodelovanje, več napotkov in priporočil za operativno delo. RGU mora narediti več tudi na področju seznanjanja uporabnikoVi uveljevanja in popularizacije evidenc. 7. Zavod uspešno sodeluje z OGU-ji in RGU-jem. Nekoliko zaostaja izde- lava programske opreme za vnos centroidov stavb v Register teritorial- nih enot (RTE). V doglednem času bo treba vnesti popravke za centroi- de teritorialnih enot, saj je zadnje stanje še iz leta 1981. Potrebno bo izpopolniti povezave med vsemi tremi skupnimi registri:Centralnim registrom prebivalstva (CRP), Registrom organizacij in skupnosti (ROS), ter RTE. Obojestranska povezava med RTE-jem in CRP-jem je že vzpostav- ljena, za povezavo med RTE-jem in ROS-om pa še ni možno opredeliti časovnega termina. 8. Nekatere občine vodijo evidenci ROTE-jain EHIŠ-a avtomatsko in ju po~ vezujejo v občinske (komunalne) informacijske sisteme. Vedno več OGU-jev se opremlja z lastno strojno opremo, mikroračunalniki (predvsem PC), zato bo potrebno na ravni republike (RGU v sodelovanju z zavodom) pri- praviti ustrezno programsko opremo za podporo vodenja tudi teh dveh evidenc. Digitalizacija RGU je v sodelovanju z OGU-ji v letu 1983 pričela z digitalizacijo mej teritorialnih enot in centroidov stavb s hišnimi številkami na podlagi evidenc ROTE-ja in EHIŠ-a. Trenutno je digitaliziranih 25 upravnih občin, do konca aprila 1988 pa bo digitaliziranih_J0 upravnih-občin (Priloga 1; Priloga 2: Primer avtomatskega izrisa digitalizacije) ,ki so bile finan- cirane iz programov geodetskih del(republiškega in občinskih) do leta 1988. V povezavi z akcijo popisa leta 1991 bo potrebno do konca leta 1990 izvesti digitalizacijo še v preostalih občinah, v vseh občinah pa bo po- trebno vzpostaviti vzdrževano stanje na dogovorjeni datum. To pomeni, da morajo OGU intenzivneje pripravljati materiale za digitalizacijo (okrož- nice RGu(5), saj pomenijo nepripravljeni materiali planiranih občin za- stoj pri izvajalcu digitalizacije - Geodetskem zavodu SR Slovenije. Sodelovanje OGU z UONZ V teku je usklajevanje podatkov CRP oziroma registrov stalnega prebival- stva v občinah (RSP), ki jih vodijo UONZ> s podatki EHIŠ-a v občinah. Us- kladitev podatkov se pospešeno izvaja predvsem v občinah, kjer prehaja RSP na računalniško vodenje. Uskladitev naslova stalnega prebivališča občanov v RSP oziroma CRP s podeljeno hišno številko v EHIŠ-u je eden od osnovnih pogojev za prehod podatkov občinskih RSP na računalniško vodenje. Stalno, tesno in korektno sodelovanjeOGU-jev in UONZ v občinah je edina garancija, da se podatki preverjajo, čistijo in izboljšujejo; s tem se zmanjšuje odstotek prebivalcev z napačno določeno hišno številko. Po po- datkih iz meseca maja 1937(6) je bil ta odstotek še vedno v dveh občinah večji od 10 %, v dveh pa med 5 % in 10 %. V letu 1987 je predvidenih 17 občin za prehod na računalniško vodenje RSP( 7), kar pomeni, da bo potreb- no tudi naoGU-jih urediti oštevilčbo vseh stavb, urediti ulične sisteme v naseljih ter dodeliti vsem stavbam hišne številke. Ker so manjši zas- toji tudi pri izvajanju tega projekta, bodo nekatere občine obdelovali še v prihodnjem letu. Do konca leta 1986 je bilo v Sloveniji 15 občinskih UONz(B), ki so podatke vodili računalniško oziroma so bili vključeni v informacijski sistem organov za notranje zadeve (ISONZ), do konca leta 348 GV 31(1987)4 ~ w ""' ""' "" o, " ,. w ,. "" Priloga 1: J-'re::_).ed dig;i.talizacije podatkov ROTE in EHIS po občinah . -········ ............... ·····-·• ....... . : .... . . =- -:.,... ... - "'" .,.... .. { 1-----..... sn SLOVENIJA 1:1 500 000 Izdelava:IGF,1987 Izdala in založila: RGU .. :e,fl .. .e:o: •• o•••••••• :•···· j : .. . ·• . .. '"••: . .. ·•. \ ·•·····. •. o"•••===••• . ... ... ·-: .... HGITALIZACIJA ROTE in EHIŠ ~ digit„ do ~ novembra 1987 (2:2) plan digit„ do aprila 1988 Digitalizacijo izvedel: GZSRS ·: Priloga 2: Avtomatski izris digitaliziranih podatkov ROTE v merilu 1:25 000 350 GV 31(1987)4 1990 pa je predvideno, da bodo na tako vodenje prešle vse občine. (9 ) Izdelava volilnih imenikov V letu 1986 je potekala velika akcija izdelave volilnih imenikov za sploš- ne volitve v letu 1986, ki jo je vodil zavod, v pripravah pa so opera- tivno sodelovali UONZ in OGU ter svetovalno Republiški sekretariat za not- ranje zadeve (RSNZ) in RGU. Potrebna je bila uskladitev podatkov CRP-RSP- RTE. Zavod je izdelal volilne imenike za 24 občin,(10) kar pomeni,da s.e je v teh občinah med drugim izboljšal tudi prej ,.)111enjeni odstotek prebi- valcev z napačno opredeljeno hišno številko. Zavod nadaljuje s tem delom v občinah, ki to želijo, in imajo ustrezno pripravljeno dokumentacijo (pra- vilno opredeljena območja volišč). Popis prebivalstva, stanovanj in gospodinjstev leta 1991 Popis prebivalstva, stanovanj in gospodinjstev je po metodah dela in or- ganizaciji eno najzahtevnejših statističnih raziskovanj, zato so potreb- ne obsežne in dolgotrajne priprave. Zvezni zavod za statistiko v sodelo- vanju z republiškimi zavodi za statistiko že od leta 1985 vodi obsežne priprave. (ll) RGU in.zavod sta s pripravami začela v letu 1987 z opre- delitvijo potrebnih aktivnosti za izvedbo popisa leta 1991 kot tudi pos- kusnega popisa v letu 1988 na nekaterih izbranih območjih v SR Sloveni- 7i. To bo obsežna akcija, ki bo med druqim zahtevala večje angažiranje OGU, RGU in zavoda ter večja finančna sredstva,zato je RGU v soglasju z zavodom pripravil poročilo o stanju na področju ROTE-ja in EHIŠ-a ter predvidenih aktivnostih za izvedbo popisa s predlaganimi stališči,ki jih bo obravnaval Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na eni od prihodnjih sej. ( 12) Popis mora bi ti tudi za nas obvezujoča akcija, kjer moramo v tem večji meri uporabiti evidenci ROTE-ja in EHIŠ-a. Register prostorskih enot Register prostorskih enot (RPE) uvaja Zakon o družbenem sistemu informi- ranja (13) od takrat so se zapisovali poskusi rešitev vodenja in norma- tivnega urejanja tega področja. V letih 1986 in 1987 smo intenzivneje pripravljali predlog za izdajo Zakona o registru prostor3Kih enot. V mu- čnih usklajevanjih je RGU v glavnem poenotila mnenja in hotenja raznih strok in uporabnikov in v sodelovanju z zavodom pripravila končno inači­ co Predloga za izdajo Zakona o RPE. Pnsredovala jo je v obravnavo Izvrš- nemu svetu Skupščine SR Slovenije. (l4) Obravnava predloga je bila na seji Odbora Izvršnega sveta za politični sistem in družbene dejavnosti 16. junija 1987 odložena do sprejetja zveznega zakona, ki bo urejal pod- ročje prostorskih enot. Osnovna zamisel RPE je v tem, da se bodo podatki evidenc ROTE-ja in EHIŠ-a kot osnova za register dogradili še z drugimi prostorskimi enota- mi, kot so stavbe, objekti, parcele in druge enote, ki se bodo povezova- le z lokacijo. Lokacijski princip povezav se bo izvajal prek z geodets- kimi koordinatami določenih obrisov mejnih točk ali prek izbranih točk - centroidov. Zasnovan bo kot odprt sistem, ki ga bo možno dograjevati skladno s potrebami in zahtevami širše družbenopolitične skupnosti oz. specializiranih uporabnikov. Na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo FAGG že dve leti teče razis~ kovalna naloga o RPE, ki jo financirata RGU in Raziskovalna skupnost Slovenije - PORS Graditeljstvo. Naloga bo odgovorila na povezave pros- torskih podatkov ter, ponudila ustrezno prirejeno programsko opremo za vo- denje na osebnem računalniku (PC). ' V tem kontekstu je potrebno še dodati, da se v letošnjem letu izvaja testna nastanitev centroidov zemljiških parcel za občino Novo mesto v GV 31(1987)4 351 sodelovanju RGU, zavoda ter OGU Novo mesto. Ker je bila v začetku letošnjega leta zaključena akcija nastavitve Digi- talnega modela reliefa (DMR) 100 in je z njim pokrita cela Slovenija, je s tem geodezija vzpostavila še eno podatkovno bazo, ki se bo vključevala v RPE oz. bo dajala uporabnikom ustrezne osnovne podatke za njihovo delo in z razvojem aplikacij njihovo večstransko uporabo. RPE bo v Sloveniji,vsaj začasno, opravljal funkcije sistemov, ki so v svetu ponekod že nastavljeni, drugje pa k njim bolj ali manj organizira- no pristopajo: Geografski - informacijski sistemi (GIS). Zakon o enotni evidenci prostorskih enot Na zvezni ravni se že več let pripravlja zvezni zakon, ki je v zadnji verziji dobil ime Zakon o enotni evidenci prostorskih enot. (15) Edino v SR Sloveniji sta nastavljeni in vzdrževani evidenci ROTE in EHIŠ, os- tale republike in pokrajini pa še niso nastavile evidenc, ki bi vršile podobno funkcijo. RGU in zavod si že vsa leta prizadevata, da bi naše, v praksi preverjene rešitve, prevzeli v celi državi. S tem ne bi pov- zročili nepotrebnega dela in stroškov v SR Sloveniji,. ostale republike pa bi p6 preverjeni metodologiji nastavile evidence tudi za svoje potre- be. Zaradi bližajočega se popisa se aktivnosti izvajajo bolj pospešeno in za zakon pričakujemo, da bo sprejet v začetku prihodnjega leta. Zakon uvaja enotno evidenco in enoten avtomatiziran register prostorskih enot, kar se tudi v nadaljevanju skoraj povsem sklada s slovenskimi rešitvami. Zakonu (14 členov) sledi metodologija, ki mora biti konkretna, pre- cizr,il,, iri operativna. Tu pa se spet pojavljajo težave. Predlog metodolo- gije (16) ima še veliko pomanjkljivosti, največja pa je ta, da se predlaga spremenjeni sistem šifer prostorskih (teritorialnih) enot, kar bi imelo za SR Slovenijo velike posledice. Ne gre le za spremembo šifer v ROTE- ju, temveč je s tem povezan še CRP, ROS, enotni register obratovalnic (ERO) in mnoge evidence organov in organizacij na republiških in občin­ skih ravneh, ki obstoječe šifrante že uporabljajo. RGU in zavod si bos- ta še naprej prizadevala, da se obstoječe stanje v SR Sloveniji ohrani. Zaradi teh nedorečenosti v zvezni zakonodaji je bilo ustavljeno tudi na- daljevanje dela na republiškem Zakonu o RPE. Zaključek Evidenci ROTE in EHIŠ sta brez dvoma upravičili zastavljene napore in porabljena sredstva za njuno nastavitev. Kljub kritičnemu pregledu stan- ja vodenja in vzdrževanja le-teh moramo ugotoviti, da sta gotovo med bolje vzdrževanimi geodetskimi evidencami. Stanje evidenc geodetske službe je bilo nazadnje celovito in dokaj real- no ocenjeno na strokovnem posvetu o temi Razvojna pot in perspektive geo- detske dejavnosti v SR Sloveniji. (17) Iz pregleda in poznavanja stanja lahko ugotovimo, da smo nastavili veli- ko koristnih evidenc za spremljanje stanja v prostoru, vendar vse te množice podatkov ne zmoremo vzdrževati. Le potrebe, interesi in zahteve različnih uporabnikov, povezanih z našo prilagodljivostjo dopolnjevanja metodologij vodenja in vzdrževanja, so jamstvo razvoja. Upamo in želimo 1 da bomo evidenci ROTE in EHIŠ s skupnimi napori še bolj približali uporabnikom, ju v večji meri izkoriščali v občinah, pospeši- li vzdrževanje s kontinuiranim delom, zagotavljali avtomatizirano vode- nje na kraju dogodka in ju razvijali kot del integriranih sistemov, ka- korkoli jih že imenujemo: prostorski - informacijski sistemi (PIS), re- gister prostorskih enot (RPE), geografski - informacijski sistemi (GIS), ali pa še kako drugače. 352 GV 31(1987)4 Viri: (1) Priročnik ROTE in EHIŠ (metodološko gradivo) - predlog, Republiška geodetska uprava, Ljubljana 1987. (2) Anketa o stanju evidenc ROTE in EHIŠ po občinah, Republiška geodet- ska uprava, Ljubljana 1 februar 1987. (3) Statistične informacije 175, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljub- ljana, 17.julij 1987. (4) Okrožnica ROTE 3/87, Republiška geodetska uprava, Ljubljana, 22. oktobra 1987. (5) Okrožnica ROTE 5/83, Republiška geodetska uprava, Ljubljana, 6.april 1983 in okrožnica ROTE 1/87, Republiška geodetska uprava, Ljubljana, l.april 1987. (6) Tabelarični izpis: Primerjava CRP-EHIŠ, Zavod SR Slovenije za stati- stiko, Ljubljana1 maj 1987. (7) Dopis Zavoda SR Slovenije za statistiko izvršnim svetom občin, št. 052/03-50/80, Ljubljana, II.februar 1987. (8) Dopis Republiškega sekretariata za notranje zadeve Republiški geo- detski upravi, št. 31/4-S-157/86, Ljubljana 1 24.oktober 1986. (9) Dopis Republiškega sekretariata za notranje zadeve Republiški geo- detski upravi, št. 31/4-S-165/86, Ljubljana, 11. november 1986. (10) Poročilo o izdelavi volilnih imenikov za splošne volitve v letu 1986, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, 27.junij 1986. (11) Program aktivnosti na pripremama, sprovodjenju i izvršavanju popisa stanovništva 1991. godine - predlog, Zvezni zavod za statistiko, Beo- grad, november 1985. (12) Dopis RGU Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, št. 45-51/5-87, Ljubljana, 30.oktober 1987. (13) Ur.l. SRS št. 10/83, 14.člen. (14) Dopis RGU Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, št. 010-2/64-85, Ljubljana, 4.junij 1987. (15) Predlog Zakona o jedinstvenoj evidenciji prostornih jedinica - ma- terijal za diskusiju, Zvezni zavod za statistiko, Beograd, 21. sep- tember 1987. (16) Načrt Metodologije za uvodjenje i vodenje jedinstvene evidencije i jedinstvenog registra prostornih jedinica - materijal za diskusi- ju, Zvezni zavod za statistiko, Beograd, junij 1987. (17) KobilicaLJ.: Evidence geodetske službe; Geodetski vestnik - poseb- na številka (pripspevek pod številko 9); Kranjska gora, oktober 1987. GV 31(1987)4 353 Božena LIPEJ* UDK 002:659.2:681.3(21) Pregled ŠVEDSKI ZEMLJIŠKI PODATKOVNI SISTEM V PRIMERJAVI S STANJEM V SLOVENIJI Uvod Geografski informacijski sistem (GIS) 1 /predstavljajo hitro razvijajoče se področje na preseku ved, med katerimi so najpomembnejše: kartografija, geodezija, geografija, fotogrametrija, daljinsko zaznavanje, statistika in ostale, ki vodijo veliko število prostorsko definiranih podatkov. Ti sistemi se razvijajo tako za raven detajlnih obdelav kot za gl0halno raven, kar pomeni veliko število uporabnikov s področij upra,ljanja, vo- denja, analiziranja in odločanja, ki stalno narašča. Potrebno je dodati 21, da je bil prvi in v operativnem smislu še vedno edini integrirani nacionalni GIS, imenovan Canadian Geographic Informa- tion System, vzpostavljen v Kanadi v poznih 60-tih letih. ( 7) Kazalec pos- pešenega razvoja GIS-ov je ocena, da je bilo leta 1983 v Severni Ameriki razvitih prek 1000 GIS-ov in avtomatiziranih kartografskih sistemov, do leta 1990 pa pričakujejo štirikratno povečanje le-teh. (7) Tudi zahodno- evropski razvoj ne zaostaja za kanadskim in ameriškim, kar potrjuje ve- liko število razvitih GIS-ovih tehnologij. Informacijski sistemi, ki so razviti v posameznih deželah, 3/ so v fazi reorganizacije, da bi bili sposobni zagotavljati pravočasne, ustrezne in racionalno vodene informacije. Namen vzpostavitve informacijskih siste- mov na novih osnovah je organizacija GIS-a, sistema večnamenskega zem- ljiškega katastra, zemljiškega informacijskega sistema (LIS-a)4/ in dru- gih sistemov. švedska, severnoevropska dežela, je bila od začetka 70-tih let med prvi- mi državami, ki je začela vzpostavljati LIS, zato ima bogate izkušnje v razvoju, vodenju in vzdrževanju informacijskih sistemov. (10) Splošno o švedski v primerjavi s Slovenijo Dežela(l 6 ) se razprostira na 449 793 km2 (Slovenija: (8 ) 20 253 km2 ),kar pomeni, da pokriva približno 20-krat večje območje ali območje 20-tih Slovenij. Tam živi okoli 8,3 milijona prebivalcev (Slovenija: okoli 2 mi- lijona) ali okoli 18,5 prebivalcev na km2 (Slovenija: okoli 98). Dežela je pokrita (zaokroženo) 50 % z gozdom, 10 % z orno zemljo, 30 % z ostalimi površinami in 10 % z jezeri (Slovenija(l4) zaokroženo: 50 % gozd, 12 % orna zemlja, 31 % ostale površine in 7 % nerodovitno). število parcel je 4 milijone (Slovenija: 5,5 milijona). Iz grobe primerjave med številom parcel in povrsino dobimo povprečno ve- likost parcele na švedskem, ki je okoli 11,20 ha in v Sloveniji okoli 0,40 ha. * 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava; dipl.ing.geod. Prispelo za objavo: 1987-11-16. l/Definicija, funkcija, organizacija in razvoj GIS-ov je prikazan v članku (15). 210 GIS-u sta v Geodetskem vestniku objavljena članka (9), (15). 3 /v SR Sloveniji so bili v 70-tih letih postavljeni temelji v okviru raziskav (2), (3), (4), (5), (6). 4 /Definicija in razlaga LIS-a je prikazana v članku (15). 354 GV 31(1987)4 Lcministrativna razdelitev švedske(l) je na: - 24 okrožij - 284 mestnih občin in - 2 565 srenj oziroma manjših območij (le-ta se danes v statistiki red- ko uporabljajo). Za primerjavo še podatki o številu( 8 ) teritorialnih enot, vodenih v Re- gistru območij teritorialnih enot (ROTE) na geodetskih upravah v pove- zavi z Registrom teritorialnih enot (RTE) na Zavodu SR Slovenije za sta- tistiko (stanje: november 1986): - število občin: 65 - število krajevnih skupnosti: 1 212 - število katastrskih občin: 2 694 - število naselij: 5 949 - število statističnih okolišev: 7 878 - število popisnih okolišev: 13 059. Razvidna je manjša členjenost teritorialnih enot na švedskem in približ- no štirikrat večje število občin. Iz izračuna velikosti povprečne občine (Švedska: 1 584 krn2, Slovenija: 312 km2) dobimo razmerje, ki kaže, da je velikost občine na Švedskem petkrat večja kot v Sloveniji. švedski zemljiški podatkovni sistem švedski zemljiški podatkovni sistem (The Swedish Land Data Bank System - LDBS) predstavlja največji projekt v okviru LIS-a te države. Sistem (l 2 ) vsebuje tehnične, ekonomske in pravne podatke o parcelah. LDBS je ses- tavljen iz dveh glavnih registrov: nepremičninski register (Real Property Register) - (pri nas zemljiški kataster) in zemljiški register (Land Re- gister) - (pri nas zemljiška knjiga). Nepremičninski register vsebuje podatke za parcelo o površini, lokaciji, rabi prostora, koordinatah cen- troida, planu in druge podatke. Vsebino nepremičninskega registra vzdr- žuje 55 Birojev za nepremičninske registre (Real Property Register Agen- cies) v državi. Zemljiški register vsebuje podatke o pravno-ekonomskih poslih in raz- merjih, povezanih s parcelarni 1 kot so lastništvo, hipoteke, služnosti in drugo. Vsebino registra vzdržujejo Biroji za zemljiške registre (Land Re- gister Agencies), ki jih je v državah 95. LDBS vsebuje še informacije o obdavčenih vrednostih, izvedenih iz zemljiškega davčnega registra (Land Taxation Register) - (pri nas: katastrski dohodek in uprava za družbene prihodke) . V okviru LDBS se za vsako parcelo v glavnem vodijo naslednji podatki(l6 ) (od skupno 900 karakteristik): - lokacija: administrativna enota, naslov, lokacija na načrtu, koordina- te centroida za parcelo, koordinate centroida stavbe na parceli, - površina: površina parcele, - vrednost: obdavčena vrednost, - lastnik: ime, naslov, državljanska registrska številka lastnika, pod- robnosti o načinu in času pridobitve parcele, nakupna cena, - plani in ureditve: zazidalni plani in predvidene spremembe načrtov, ki zadevajo parcele, - bremena: hipoteke, služnosti, - upravičenosti: upravičenosti, ki izhajajo iz zemljiške rent7 - geodetske meritve: izvedene meritve; identifikacijska številka doku- menta se nahaja na vseh načrtih in spisih, - opombe. Centroide(l 3 )parcel na načrtih in kartah v merilih 1:1000 do 1:10 000 in centroide stavb določajo operaterji vizualno z določanjem osrednje točke. Pri stavbah določajo centroide za stanovanjske in poslovne ob- jekte. Za poslovne objekte štejejo šole, bolnice, industrijske zgradbe, yrade, kmetijska poslopja in drugo. GV 31 (1987) 4 355 Glavno odgovornost za razvoj,vodenje in obdelovanje podatkov LDBS iraa državna ustanova Centralno ministrstvo za nepremičninske podatke (The Central Board for Real Estate Date) iz Gavleja. LDBS je on-line sistem, ki temelji na centralnem računalniku v Gavleju. Nekaj izbranih podatkov o tehnični opremi (stanje: januar 1987): 1) LDBS a) IBM 4381-PO2 - računalnik s 16 MB notranjega spomina b) 7 kom. IBM 3380 4 kom. IBM 3350 ~ skupno 18 GB spomina c) okoli 1500 priključenih teminalov in printerjev d) DB/DC - operacijski sistem: AROS/ROSAM. 2) Zajemanje podatkov iz ročno nastavljenih registrskih knjig: a) Mikrodata 8500 - 128 KB spomina b) Mikrodata 8580 - 125 MB spomina. 3) Določanje in uporaba koordinat, Gavle a) NORD 100 COMPACT-13 - mini računalnik z 1.5 MB spomina b) 4 kom. DATAMETRIC - digitalniki (s terminali in tipkovnicami) c) CALCOMP 960 - risalnik. 4) Določanje in uporaba koordinat, Kiruna a) NORD 100 COMPACT-3 - mini računalnik z 1 MB spomina b) 4 kom. ALTER - digitalniki (s terminali in tipkovnicami). LDBS je financiran iz državnega proračuna. Predvidevajo, da bodo inve- sticije povrnjene v obdobju 10-15 let z racionalizacijo uvedenih metod in podatkov. Izvajanje LDBS LDBS temelji na starem, ročno zajetem sistemu podatkov v obeh registrih. Informacije, ki jih je potrebno transformirati, so zapisane v 10 000 knji- gah na 55 Birojih za nepremičninski register in okoli 25 000 knjigah na 95 Birojih za zemljiški register v državi. Vsako leto transformirajo v sistem 230 000 parcel, od julija 1987 se bo letno število transformiranih parcel povečalo na 350 000. Določanje centroidov parcel prehiteva celotno izvajanje LDBS, tako da je določeno že okoli 80 % vseh parcel. Letno določijo centroide za oko- li 200 000 parcel. Okoli 50 % Birojev za nepremičninski in zemljiški register že uporablja LDBS (Slika 1) . V povprečju porabijo 16 minut na parcelo za ureditev starih registrskih knjig in za luknanje podatkov (prenos na magnetni trak). Cena celotne konverzije se predvideva v višini okoli 240 milijonov SEK (35 milijonov ameriških dolarjev). Na nekaterih območjih deluje LDBS že deseto leto. Uporabniki, kot so Biroji za nepremičninske in zemljiške registre 1 uporabniki na ravni ob- čin in mest, bank, organizacij in podjetij so zadovoljni z delovanjem sistema. Delo na sistemu je dalo dobre rezultate, saj so se sproti iz- popolnjevali na področju stroškov in koristi sistema ter administrativ- nih, tehničnih in pravnih vidikov LIS-a. Načrtujejo, da bodo LDBS v ce- loti vzpostavili do sredine 90-tih let. 356 GV 31(1987)4 ali v izvajanju iillllllillizvcšena registracija l!!!lli!ill koordinat Stanje v Sloveniji Slika 1: Stanje LDBS na švedskem (januar 1987) Vir: (16) Na raziskovalnem področju so bila omenjena plodna 70.leta Inštituta Geo- detskega zavoda SRS, potem pa je ta dejavnost usahnila za celo desetlet- je tako na področju raziskav kot na področju operacionalizacije sistemov. Večji premiki se kažejo v letošnjem letu: l. Ob strokovnem oziroma operativnem sodelovanju Republiške geodetske up- rave, Zavoda SR Slovenije za statistiko, Geodetske uprave občine Novo mesto in Geodetskega zavoda Celje se vzpostavlja "Statistični projekt zemljiškega katastra", ki obsega v prvi fazi testno nastavitev centro- idov parcel za občino Novo mesto. 2. Geodetski zavod SR Slovenije pripravlja v sodelovanju z Mikrohitom strojno in programsko opremo za vodenje baze podatkov zemljiškega ka- tastra na mikroračunalnikih IBM-PC Konec leta bodo začeli z vključe­ vanjem centroidov oziroma obrisov parcel. Programski paket bodo vse- binsko dopolnjevali in nadgrajevali v širše zasnovane informacijske sisteme. GV 31 (1987) 4 357 3. v letu 1986 je Republiška geodetska uprava pritegnila k raziskavam, ki jih sofinancira, tudi FAGG - Oddelek za geodezijo, začetni pro- jekt Vzpostavitev enotnega sistema zemljiškega katastra je prerasel v celovito, večletno raziskovalno nalogo Projekt uvajanja informa- cijskega sistema v geodetsko službo. 4. Evidenci ROTE in EHIŠ se bosta po načelih družbenega sistema infor- miranja nadgrajevali v register prostorskih enot (RPE). (11) Izva1a se digitalizacija(ll) obrisov teritorialnih enot ter določajo cen- troidi stanovanjskim in poslovnim stavbam (enako kot v LDBS na šved- skem). Ob vseh teh projektih, ki zaenkrat še nimajo skupnega' imenovalca, se soočamo s številnimi težavami: od kadrovskih, finančnih, do težav z na- kupom ustrezne opreme. V zadnjih usmeritvah podpiramo raziskovalno de- lo, zagotavljamo večji delež sredstev ter želimo, da bi usposobili stro- kovnjake, ki bi bili sposobni obvladati razvoj in stanje v Sloveniji in ga voditi v smeri v tujini že preizkušenih rešitev. Zaključek Razvoj je v svetu zelo hiter; to velja tako za GIS-e kot tudi vsa dru- ga področja. švedski LDBS je zanimiv zato, ker ima nekaj stičnih točk s slovenskimi projekti in je deloma že v izvajanju. V Sloveniji iščemo nove pristope in boljše rešitve. Zaenkrat še nismo povezani, zato bo narejenega veliko, če se v prvi fazi medsebojno in- formiramo o zasnovanih konceptih, si izmenjujemo izkušnje in spoznavamo strokovnjake, ki delajo na povezujočih se področjih. To velja tako za geodetsko stroko kot tudi za ostale, ki rešujejo podobne probleme. V Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji se bo potrebno organizirati na področju GIS-ov. Tomaž Banovec, ki že dolga leta deluje na tem področju, predlaga formiranje sekcije ali ekspertne skupine jugoslovanskih stro- kovnjakov, ki bi pripravili skupne usmeritve. Tudi v Sloveniji bi se morali zbrati pod okriljem neodvisne ustanove strokovnjaki različnih področij in strok, ki kreirajo razvoj internih informacijskih sistemov s ciljem povezovanja le-teh in v predhodnih fazah poenotenja metodolo- gij in standardov. Zaenkrat razvoj le spremljamo, v prihodnosti ga moramo v večji meri za- gotavljati in vzpodbujati tudi na domačih tleh. Viri: (1) Ansen, H. et al.: Statistics for Regional and Local Planning,Land- Use Information in Sweden, Swedish Council for Building Research, Stockholm 1986, 40. (2) Banovec, T. et al.: Prenos' informacij preko lokacij, Inštitut Geo- detskega zavoda SRS, Ljubljana 1976. (3) Banovec, T. et al.: Prostorski informacijski sistem Slovenije - I. faza, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana 1973. (4) Banovec, T. et al.: Prostorski informacijski sistem Slovenije - II. faza, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana 1975. (5) Banovec, T. et al.: Prostorski informacijski sistem Slovenije - III. faza, Inštitut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana 1977. (6) Bregant, B. et al.: Prenos informacij preko lokacij - II.del, Inšti- tut Geodetskega zavoda SRS, Ljubljana 1977. (7) Coppock, J.T., Anderson, E.K.: Editorial review, In. J. Geographical Information Systems, 1987, Vol.l, No. 1, 3-5. 358 GV 31(1987)4 (8) Geodetov koledar 1987, Republiška geodetska uprava, Ljubljana 1986,27. (9) Gruden, A.: Geografsko-informacijski sistem - GIS, Geodetski vestnik (31) 1987, štev. 3, 265-268. (10) Land Information Systems, The Central Board for Real Estate Data, Gavle, prospekt. (11) Lipej, B.: (12) Piscator, L.: (13) Piscator, L.: ROTE in EHIŠ - evidenci, ki živita, Geodetski ve- stnik (31), 1987, štev. 4. The Swedish Land Data Bank System and its Use by Local Authorities, Land - Use Information in Swe- den, Swedish Council for Building Research, Sto- ckholm 1986, 59-68. The Swedish Land Data Bank System, Technical vi- sit at the Cental Board for Real Estate Data, Seminar on New Techniques to collect and process land - use Data, Gavle Kiruna - Stockholm 1987, 14-16. - (14) Statistični letopis SR Slovenije 1987, Zavod SR Slovenije za sta- tistiko, Ljubljana 1987, 216. (15) šumrada, R.: Geografski in zemljiški informacijski sistemi, Geodetski vestnik (31) 1987, štev. 4. (16) The Swedish Land Data Bank System, The Central Board for Real Es- tate Data, Gavle 1987. GV 31(1987)4 359 Janez BERCE* Aleš BREZNIKAR** Dušan KOGOJ** UDK 528.48:725.4(497.12) Strokovno delo GEODETSKA DELA PRI IZGRADNJI JEKLARNE 2 JESENICE*** l. Uvod Potreba po kakovostnih domačih jeklih, zamenjava starega, tehnološko preživetega načina pridobivanja jekla v Siemens-Martinovih pečeh z ve- liko porabo energije; pridobivanje jekla v elektroobločnih pečeh z niž- jo specifično porabo energije, z višjo stopnjo izplena, večjo produktiv- nostjo in nenazadnje tudi manjšim onesnaževanjem okolja, vse to je bil zadosten motiv za izpeljavo tako velike naložbe - izgradnje nove jeklar- ne JE 2 na Jesenicah. Izgradnja JE 2, v kateri bodo na res sodoben nacin proizvajali najkvali- tetnejša jekla (računalniško vodena proizvodnja, moderna tehnologija ob usposobljenih kadrih bo povečala produktivnost za 45 %), je v zadnjem ča­ su ena večjih investicij v slovenskem gospodarstvu in velik zalogaj ne samo za investitorja(Železarno Jesenice) ,ampak tudi za širšo družbeno skupnost. Ob prevzemu del nam je postalo jasno, kako odgovorno nalogo imamo. Pri izgradnji bo potrebno uporabiti večino možnosti, ki jih nudi inženirska geodezija, za katero je jasno, da mora biti v danem trenutku izbrana naj- boljša metoda dela, ki ob primernem instrumentariju v dovolj kratkem ča­ su zagotovi zahtevano natančnost. Prilagojena mora biti razmeram na grad- bišču in ne pozna grobih napak. Toliko bolj je to veljalo za konkretno nalogo, saj smo vedeli, da bo v težkih gospodarskih razmerah investitor zahteval kar največ. 2. Geodetska dela pri gradnji JE 2 Vemo, da si v današnjem času investicijske izgradnje brez geodezije ni mogoče zamisliti. Pogodba med investitorjem in izvajalcem geodetskih del je bila predpisana tik pred začetkom del na novem gradbišču in je za iz- vajalca praktično pomenila začetek del na projektu JE 2. 2.1. Projektiranje geodetskih del Osnova za projektiranje geodetskih del je bil projekt izgradnje JE 2. Naloge so bile naslednje: * v 64270 Jesenice, YU, Zelezarna Jesenice; ing.geod. ** 61000 Ljubljana, YU, FAGG-VTOZD GG; dipl. ing. geod. Prispelo za objavo: 1987-10-25. *** 360 Referat, ki je bil pripravljen za zvezno posvetovanje v Tuzli o temi Planiranje in vrednotenje geodetskih del, a na redakcijskem odboru ni bil sprejet. GV 31(1987)4 ---')'..-&)i'U llU ,n s1J11n.tn t~ i~ m~~ ".!l S- 131 tl'.! 1•~ n ;1.T,-m .. ~ •J E.!Jt ~1 H1 V.l l,1,.Til2>bt:. ;; ~ IJ~ v.~ !'f, AA'....l. L!.liilt \.' ., :.n !m •• ,., u s:.11112.'-~~ ll ,; (,_)• '.l'l,I, J:J \.~ \ ~ 17~. ~ "-\l!~.!.'l11.U >U;\UI •· s u•,E! ~ / "' ~·,311!>1lt:1'e ~) ~ 01 ?";~ 7:& ,~ 5 „1, 111 "f'J 1i;;~!o!:!'tl!I.' llU ll S 1Jl::Y! 1'~ l? S U1 ~t!..U. si.::1:J.C ~·-:.: ~!r.,"." n~.:.-r5b. 11t.Jl n trn~Y~ l~Th~ r;;~J,;. tf:'3!,\'.ll\ t· li Ul ::!i1 m ~ &2 '-~.(["~ r, t iti m ~ri \ -..~ ~~...., t} S- i.11 n'& ffl S 1-l dl~ f~ i Ul ll~ !:.1 ~,.:.: U.1.lU GV 31(1987)4 -<~:- .. ).-:-,;:,· __ '"'~· 0,''-., 1 - --··\- .. ~ ·---- :,.:-::...--. _;:r~ \ ), • ,/ '1 ... ', -- 361 - razviJanje osnovne navezovalne mreže, zakoličba objektov (glavna hala, hala legur in pomočni objekti), - izračun kubatur izkopov, - centriranje stebrov jeklenih konstrukcij, - centriranje žerjavnih prog, - zakoličba industrijskih tirov in cest, - montaža naprav (elektropeč, VOD, konti liv), - opazovanje posedanj (kjer bo to potrebno), - vodenje katastra komunalnih naprav (KKN), - izvedba tehničnega dela MUP-a. 2.1.1. Natančnost Ob velikem obsegu in raznovrstnosti del bo tudi zahtevana natačnost iz- vedbe posameznih del zelo različna. če je za izračun kubatur odkopanih mas primerna zaokrožitev na 10 m3, je pri montaži nekaterih naprav po- trebno zakoličiti določene elemente tudi na desetinko mm. Za konkretno nalogo iz pravilnikov ali na zahtevo investitorja bo treba določiti natančnost izvedbe, glede na to iskati primeren instrumentarij in metodo dela. S ponavljanjem posameznih meritev bomo povečali natanč~ nost in se izognili grobim napakam. 2.1.2. In strumen tari j Potrebovali bomo instrumente za merjenje kotov, dolžin in določanje vi- šin. Predpostavili smo, da imamo na razpolago tudi najpreciznejši instru- mentarij, s katerim bo mogoče opraviti vsako zastavljeno nalogo. Odločili smo se, da bomo uporabljali ZEISS-ov instrumentarij, ki bi z njim zagotovili enoten sistem centriranja (možnost prisilnega centrira- nja), stabiliziranja itn. a) Instrumenti za merjenje kotov: - dva sekundna teodolita THEO 010 A - minutni teodolit THEO 020 - vizirne markice. b) Merjenje dolžin: bazna lata (na gradbišču se izkaže, da je bazna lata izredno pri- merna za merjenje krajših dolžin), - elektrooptični razdaljemer ZEISS EOT 2000 (izmera mreže, polarna zakoličba objektov, snemanje terena, KKN), - invar trak in merski trakovi (50 m, 3 m), - predpostavili smo, da bo treba za kontrolo meritev uporabiti tudi mekometer ME 3000. c) Merjenje višinskih razlik: - dva kompenzacijska nivelirja KONI 007 - invar late - nivelacijske late (cm razdelba). Poleg naštetega instrumentarija, ki naj bi ga imeli na gradbišču, smo predvideli možnost uporabe Zeissovega fototeodolita za fotogrametrično določevanje kubatur odkopanih zemeljskih mas. V določenih situacijah bo prišel v poštev najrazličnejši mali pribor - razni merilniki, lineali, ki nam jih bo izdelal investitor v svojih delavnicah. Poleg instrumentarija so nam bili na voljo vsi računalniški programi za uporabo v geodeziji, izdelani na FAGG - Katedra za geodezijo. 2.1.3. Met oda de 1 a Natančnost in predvideni rok izvršitve konkretne naloge bosta določala metodo dela. Uporabili bomo poznane metode inženirske geodezije. Ob raz- 362 GV 31(1987)4 nolikosti del bodo tudi metode različne. V danem trenutku ob konkretni nalogi bomo pač izbrali tisto, ki bo najbolj primerna. 2.2.4. š te vi 1 o geodetskih strok o v n jak o v Celotno gradbišče obsega 17 ha. Vseh objektov je prek 10, dela bodo po- tekala istočasno na več objektih. Predpostavljali smo, da bosta dva geo- detska diplomirana inženirja lahko kontinuirano obvladovala celotno grad- bišče (ob pomoči enega do dveh figurantov). Če bo potrebno, bo število geodetov večje. 2.2. Izvedba projekta Pred pričetkom same izgradnje oziroma tudi pred pričetkom detajlnega projektiranja naprav in opreme je bilo potrebno posneti celoten teren bodočega gradbišča. Prav tako je bilo potrebno določiti koordinate ob- stoječih objektov Železarne Jesenice, na katere se nova JE 2 neposredno navezuje. Vsi ti podatki so bili posredovani posameznim projektantom, od katerih je bilo zahtevano, da pobjekte, ki jih projektirajo, koordi- natno določijo v sistemu, ki smo ga vzpostavili z navezovalno mrežo. 2.2.1. O snovna navez o v a 1 na mreža Iz slike 2 (skica navezovalne mreže) se vidi, da osnovno mrežo sestavlja 7 točk (101, 102, 103, 104, 205, 206, 54). Mreža je lokalna vendar orien- tirana. Zaradi fizične povezave stare valjarne in JE 2 je bilo potrebno mrežo vklopiti v koordinatni sistem vroče valjarne. Točki G41 in G20 sta služili za orientacijo. s c V mreži smo izmerili kote po girusni metodi (3 girusi) s THEO 010 A in dolžine med točkami z EOT 2000. Mrežo smo izravnali kot kombinirano mre- žo po metodi najmanjših kvadratov. Rezultati izravnave so v tabeli l. DEFINITIVNE KOORDINATE SREDNJE NAPAKE ELEMENTI ELIPS NAPAK TOČKA y X my mx A B T,HETA (STOPINJ) 56 1029.1197 2759.6445 0.0118 O. O 10 4 O .0138 0.0076 51,47 2060 2013.8309 1918.8337 0.0260 O. O 195 0.0293 0.0141 121.58 103 1211. 5068 2614.4568 0.0085 0.0063 0.0101 0.0031 54.97 101 1439 .3472 2448.4598 0.0078 0.0057 0.0079 0:0054 74.15 102 1617.2004 2311.2423 0.0071 0.0062 0.0075 0.0057 60.58 104 1134. 7622 2262.3654 0.0071 0.0091 0.0094 0.0067 19.29 205 1139.7553 2037.3607 0.0091 0.0099 0.0104 0.0085 148.44 Tabela 1 Rezultati izravnave so definitivne koordinate navezovalne mreže. Koor- dinatni sistem JE 2 je računan na ravni JE 2, to je na višini 549.500 m in torej ni reduciran na ničelno raven. Prav tako koordinate točk niso reducirane v Gauss-Krugerjevo projekcijsko ravnino. Potrebno je bilo razviti tudi nivelmansko mrežo. Sestavljali so jo trije reperji, kot izhodišče pa je bil izbran reper na vroči valjarni, kar je bilo edino smotrno, saj se je JE 2 višinsko navezovala le na obsto- ječe objekte vroče valjarne. Trije reperji mreže so tvorili poligonsko zanko, ki smo jo obojestransko nivelirali (KONI 007, invar lata) in re- zultate merjenja izravnali ter dobili definitivne nadmorske višine re- perjev. Naknadno smo z metodo geometrič~ega nivelmana določili nadmorske višine točk navezovalne mreže. GV 31(1987)4 363 Slika 2: Skica navezovalne mreže 364 GV 31(1987)4 2. 2. 2. Z a k o 1 i č b a o s i o b j e k t o v Osi glavne zgradbe ter hale legur smo si stabilizirali s trajnejšimi znamenji zunaj območja najintenzivnejše gradnje (vbetonirane medenina- ste ploščice). Vsako os je določala ena točka, postavljena ekscentrično glede na os. Točko smo koordinatno določili - tako je bilo možno izra- čunati ekscentriciteto (odmik od osi) ter s pomočjo orientacije na več točk v vsakem trenutku vzpostavi ti ·os. To je bilo v dani situaciji tudi _edino mogoče, saj osi nikakor ni bilo mogoče stabilizirati z dvema točkama (zaradi konfiguracije terena). Zaradi načina gradnje glavne .zgradbe (od roba proti sredini) je bilo potrebno zagotoviti visoko natančnost zakoličbe obeh zunanjih osi (A in H), zato smo iz koordinat i'zračunane dolžine med posameznimi točkami vz- dolžnih osi kontrolirali z mekometrom ME 3000. Rezultati meritev so po- trdili pravilnost izbire metode zakoličbe osi. 2.2.3. Izračun k u batu r odkopanih mas Po opravljenih izkopih in nasutju je bilo potrebno določiti kubaturo teh zemeljskih mas. Pri tem smo se določili za fotogrametrični način izmere - terest-ična dvoslikovna fotogrametrija. Uporabili smo Zeissov fototeo- dolit PHOTOTHEO 19/1318. Izvrednotenje posnetkov so opravili na IGF. s tem načinom izmere terena smo si prihranili ogromno terenskega dela, na- tančnost je bila dobra, saj so se izračunane kubature razlikovale od po- datkov, ki jih je posredoval izvajalec, za manj kot 2 %. 2.2.4. Centriranj e stebrov Centriranje stebrov pomeni postavitev stebra po projektu, centrično na presečišče vzdolžne in prečne osi ter vertikaliziranje le-tega. Naknadno smo v D osi stabilizirali pas za potrebe centriranja še vseh prečnih osi (1-12) (razdaljo med njimi smo izmerili z bazno lato!). Ta- ko je bilo možno kontrolirati vsak nosilni steber glede na obe osi hkra- ti. Zahtevana natančnost centriranja je bila +-5 mm po položaju ter 1/1000 višine stebra v vertikalnosti stebra. Ta natančnost je bila v večjem obsegu dosežena, ponekod je nastal problem zaradi slabo izdela- nega stebra (težko je bilo določiti sredino stebra ali pa ukrivljenost stebra ipd.) in so bila zato odstopanja večja. 2.2.5 Merjenje žerjavnih prog Osi žerjavnih prog smo vzpostavili na dva nacina: - z navezavo na točke glavnih osi (če je bilo to možno), - z navezavo na centrirane stebre proizvodnih prostorov. Za vsako žerjavno progo smo vzpostavili lokalni pravokotni sistem štirih točk (posamezno ekscentrično os smo začasno stabilizirali z dvema točka­ ma). Medsebojni razpon in vzporednost osi smo kontrolirali z bazno lato (največji razpon 30 m). Za kontrolo pravokotnosti smo izmerili kote na posameznih točkah. S tem je bil sistem dobro določen. Samo snemanje detajlnih točk (posneli smo položaj proge ob nosilnih stebrih in med njimi - na 7,5 m), to je do- ločitev odmika točke od eksentrično postavljene osi, ob tako vzpostav- ljenem sistemu, ni bil več nikakršen problem. Višinsko situacijo',žerjavne proge smo posneli z nivelirjem KONI 007 tako, da smo z vrha tirnice spustili merski trak, na katerem smo odčitavali vi- šinske razlike. Višino vizure smo določili z navezavo na reper. Tako smo dobili absolutne nadmorske višine žerjavne proge. Metoda kontrole žerjavnih prog je pokazala svojo praktično vrednost in bi jo zato lahko priporočili za vse podobne kontrole jeklenih konstruk- ciJ. Žal ni bilo časa za kontrolo te metode z drugimi (urez, ločni pre~ sek), vendar vsak drug način zahteva veliko več dela, če hočemo ohraniti GV 31(1987)4 365 natančnost. 2.2.6. Montaža stroje v in naprav Poleg tega, da je geodezija uveljavljena v gradbeništvu, pa se pri nas uveljavlja tudi v strojništvu. Projekt JE 2 na Jesenicah je bil prilož- nost za uveljavitev geodezije tudi v strojništvu in mislim, da smo jo dobro izkoristili. Ogromno število strojev in naprav je bilo potrebno zakoličiti, centrirati, opazovati upogibe, posedanja, pri tem pa dosega- ti natančnost, ki je že zavidanja vredna. Najzahtevnejša naprava je bila vsekakor KONTI LIV,naprava za kontinui- rano vlivanje jekla (glej sliko 3). Za nas je bilo bistvo te naprave livni lok, ki ga tvorijo valji, katerih položaj je moral biti po stroj- niških .zahtevah centriran na +- O, 2 mm po položaju in višini. že ob grad- nji temelja za KONTI LIV smo stabilizirali glavne osi naprave (vzdolžno in prečno) in iz teh osi kasneje izhajali (bistvena je bila relativna natančnost - osi so tvorile sistem konti liva). Dolžine (potrebno je bi- lo stabilizirati cel kup pomožnih osi za centriranje); najdlje do 15 m) smo merili z bazno lato ter kontrolirali z invar trakom. Višine smo do- ločali s RONI 007 ter invar lato. Ob tako veliki zahtevani natančnosti centriranja je bilo vprašanje, ali je temelj za to napravo dovolj sta- bilen, zato je bilo potrebno vgraditi reperje za opazovanje posedanja temelja. Dober rezultat centriranja naprave konti liv potrjujejo tudi prvi vroči testi te naprave, saj ni prišlo do nikakršnih zastojev. 2.2.7. K K N Ob prenatrpanosti komunalnih vodov, praktično 100 odstotnem izkoristku prostora, je bilo smiselno nastaviti kataster komunalnih naprav JE 2. Sestavljale naj bi ga: a) pisni del: spisek koordinat detajlnih točk izmere b) grafični del: načrt v merilu 1:500, ki vsebuje: - vse komunalne vode (meteorna voda, hidrantna voda, pitna voda, ka- nalizacija; plin, elektrika, pošta, energetski mediji), - objekti in naprave (glavna hala, hala legur, pomožni prostori, od- praševalna naprava, mokri elektrofilter, čistilna naprava, črpal­ nica, skladišče maziv, olj, razkladalna postaja, transportni trak, OB 1,4,5, RTP (stekališče,kompenzacija) ,vaga, lovilec olj, balti- mor), - prometne komunikacije (cesta, železnica, vezni most), - ograja. Že v času gradnje je bilo potrebno posneti dejanski položaj predvsem podzemnih vodov (kasnejše zasutje). I,;hajali smo iz točk navezovalne mreže, s tem, da je bilo potrebno ponekod mrežo zgostiti. Snemali smo po metodi precizne tahimetrije (instrument ZEISS EOT 2000). Nadzemne objekte in naprave smo posneli naknadno. Pisni podatki o KKN bodo vnešeni na disketo računalnika (baza podatkov), tako da bo možnost uporabe KKN še večja (računanje zakoličbenih elemen- tov pri iskanju posameznih vodov ipd.). 2.2.8. MU P Nenazadnje smo sodelovali tudi pri mejnem ugotovitvenem postopku. Naša naloga je bila skupaj z občinsko geodetsko upravo in lastniki parcel ob JE 2 sporazumno zakoličiti novo parcelno mejo in jo izmeriti. Mejnike smo prav tako posneli z EOT 2000 po metodi precizne tahimetrije, koor- dinate le-teh pa smo posredovali občinski GU, ki je pristojna za uprav- ni del postopka. 366 GV 31(1987)4 . ------- --·---- t' 1 uh ii!c;:l . -· m~ ;,:!;!; - l I 1 . , _:: ' Slika 3 -····miiiiali'~ GV 31(1987)4 ' . 1-+--_ - Dlllft~ntl-' ...-enu-ttm-!!M" ' II ,ll -..,. 1 g 1 1 '• ~ 1 J, - - t @' '-= - Uliti - 367 .. - ..• ~·----,------~.,- 368 GV 31 (1987) 4 2.3. Finančno vrednotenje geodetskih del pri izgradnji JE 2 S pogodbo je bilo določeno, da izvajalec zaračuna stroške za geodetska dela po dejansko opravljenih urah in cenah, ki se valorizirajo polletno v skladu s 23. členom Dogovora o soproqramu geodetskih del v SRS: - urna cena oktobra 1984 ...... 750.- din - urna cena avgusta 1987 ....... 11.522.- din Investicijska vrednost gradnje JE 2 je ob prijavi avgusta leta 1984 zna- šala 18.182 milijonov dinarjev, ob koncu lanskega leta je ta investicija narasla na 70.386 milijonov dinarjev. Celotno število opravljenih ur za geodetska dela od začetka oktobra 1984 do konca avgusta 1987 je 13550 ur, kar znese 56 milijonov dinarjev, to pomeni 0,79 °/oo celotne investicije. 3. Zaključki Na koncu se lahko vprašamo o pomenu stroke pri vodenju investicijske iz- gradnje. Iz izkušenj, ki jih imamo, lahko povem, da brez udeležbe geo- dezije ni in ne more biti uspešno izvedenega projekta. Težave, ki nastopajo, so predvsem v tem, da ostale tehnične stroke ne poznajo geodezije, oziroma njenih možnosti. Krivdo za tako stanje moramo iskati predvsem pri nas samih. Trdim, da smo kot stroka oziroma kot združe- nje premalo prodorni. Skušamo se uveljaviti samo skozi upravo in razne evidence, ki pa razen ozkega kroga uporabnikov ne zanimajo nikogar in nikomur nič ne pomenijo. Velik napredek bi bil, če bi v okviru rednega izobraževanja ostalim stro- kam predstavili inženirsko geodezijo in njene možnosti v obliki, ki bi v najkrajšem času dala najboljše rezultate. Predvsem so tu mišljeni stroj- niki (centriranje strojev, žerjavov, turbin itd.) in gradbeniki. To je ena pot, druga pa je ta, da bi pri zakonodajalcu dosegli enakovredno ob- navnavanje v okviru zakona o graditvi objektov v odnosu z ostalimi, ki sodelujejo v investicijski izgradnji. Po zakonu je tako, da geodezija ni omenjena oziroma geodet ne more samostojno nastopati v okviru investicij- ske izgradnje. To lahko počno gradbeniki, arhitekti, strojniki, tehnolo- gi, ekonomisti in pravniki. Po sedanjih predpisih mora geodet opravljati strokovni izpit v okviru gradbeništva. Vse stroke na gradbišču so omejene z mejami svojih objektov oziroma te- meljev. Edino mi imamo znanje, ki zagotavlja projektiran medsebojni od- nos zunaj teh temeljev oziroma objektov z zahtevano natančnostjo. Ker nimamo geodetskih standardov za tovrstna de·la, si moramo pomagati z drugimi strokami, ki pa so dostikrat za nas geodete nedosegljivi. s prodorom inženirske geodezije v investicijsko izgradnjo se odpirajo možnosti za dodatna delovna mesta in boljši zaslužek. Povzetek V referatu so predstavljena geodetska dela pri izgradnji elektrojeklar- ne Jeklarna 2 na Jesenicah od projekta do izvedbe. Opisana je metoda de- la, izbira instrumentarija, projektirana in dosežena natančnost geodet- skih del pri tem velikem projektu. Nenazadnje je podan položaj inženir- ske geodezije pri investicijski izgradnji. GV 31(1987)4 369 Boris BREGANT* EKSPERTNI SISTEMI V GEODEZIJI** Uvod in izhodišča UDK 519.68:528.7 Pregled Namen članka, je predstaviti raziskovalno nalogo Geodetskega zavoda SRS, zlasti ker ni bila predstavljena na geodetskem dnevu. Raziskovalna naloga je petletna. Kot cilj prvega leta raziskave je bila predvidena določitev področij uporabe ekspertnih sistemov v geodeziji, glede na naše domače potrebe in tehnološke možnosti in pridobitev osnov za oblikovanje ekspertnih sistemov v geodeziji. Edward A. Feigenbau (1983) navaja dve osnovni opredelitvi: Umetna inteligenca je področje računalniških znanosti, ki se ukvarja z zamislimi in metodami znakovnega sklepanja s pomočjo računalnika in zna- kovnim prikazovanjem znanja, ki naj se uporablja pri sklepanju. Računal­ nik lahko pripravimo, da se obnaša na način, ki ga ljudje spoznajo kot vzajemno "inteligentno"obnašanje. Ekspertni sistem/izvedenski sestav je računalniški program, ki opravlja posebne, običajno težke poklicne naloge na ravni Človeka izvedenca (ali včasih na višji ravni). Ker se njihovo delovanje tako močno nanaša na tekste znanja, so ES včasih poznani kot knowledge-based systems/na zna- nje naslonjeni sistemi. Ker se često uporabljajo kot pomoč izvedencem, jih poznamo tudi kotintelligent assistants/inteligentne pomočnike. Delovna sredstva, ki omogočajo izdelavo ekspertnih sistemov, tvori us- trezna strojna in programska oprema. Sprva je bila uporaba ekspertnih sistemov morda pretežno vezana na večje računalnike, danes pa poznamo že številne sisteme, ki uspešno delujejo na mikroračunalnikih. Razvoj strojne opreme pa se nadaljuje v smer iz- delave specializiranih računalnikov za uporabo pri reševanju nalog umet- ne inteligence. Tako je danes, jutri pa bodo morda na razpolago računal­ niki, ki bodo enako uspešni pri numeričnih obdelavah in pri logičnem skle- panju. V zvezi z uporabo umetne inteligence so bili razviti razni programski je- ziki, med katerimi se je v ZDA v raznih različicah uveljavil LISP, v Ev- ropi pa je bil poznan PROLOG. Prav ta prodira zlasti v zadnjem času, ko njegova uporaba ni več omejena na računalnike z veliko pomnilno zmoglji- vostjo, temveč je možna tudi uporaba na mikroračunalnikih in celo na hiš- nih računalnikih - pogoj je operacijski sistem MS-DOS ali CP/M. Pri nas se s Prolog-cm ukvarja dr.I.Bratko s svojo šolo umetne inteligence (Brat- ko, 1984). Prednost tega' jezika je v tem, da je deklarativen v nasprotju z Basicom, Pascalom, Lispom in drugimi jeziki, ki so postopkovni program- ski jeziki. V Sloveniji se je pričel ukvarjati z vprašanji umetne inteligence najprej * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS; mag.informacijskih znanosti. Prispelo za objavo: 1987-~l-03. ** Poročilo o raziskovalni nalogi Geodetskega zavoda SRS, ki jo financira Raziskovalna skupnost Slovenije. 370 GV 31(1987)4 dr. Ivan Bratko, izredni prof. na Elektro fakulteti univerze v Ljublja- ni. Pod njegovim vodstvom deluje na Inštitutu Jožef Štefan že petnajst let Laboratorij za umetno inteligenco, ki je v tem času opravil že pri- bližno 100 človek-let dela. Njegovi dosežki so na svetovni kakovostni ravni, kar dokazujejo tako re- ference v svetovni literaturi kakor tudi dejstvo, da njihovi izdelki tvo- rijo del komercialne ponudbe IJŠ. Inteligentni sistemi v geodeziji in na njenih mejnih področjih Predvsem v zadnjih letih je bilo mogoče najti več člankov, ki opisuje- jo možnosti uporabe umetne inteligence v geodeziji in na njenih mejnih področjih. V velikem obsegu se uporablja pri avtomatizaciji fotointer- pretacije (Pattern recognition in photograrnrnetry, 1985). Precej upora- ben je v kartografiji (Adarnec in Slade, 1984; Gruenreich, 1986; Klauer, 1986; Muller, 1986; Ranzinger, 1985). Celo analizo deforrnacii ie rnoqoče interpretira ti kot problem prav prepoznavanja vzorcev (Foerstner, 19 86) . Široko uporabno področje nudijo prostorski oziroma geografski informa- cijski sistemi (Allarn, 1986; Ranzinger, 1985). Obravnavani so razni si- stemi za ar,alizo slik ipd. (Ryerson, 1985; Watkins, 1985; Williams, 1985). Iz citiran~ literature je lahko ugotoviti, da pri geodeziji in na nje- nih mejnih področjih ne gre za klasične ekspertne sisteme. Za kaj take- ga geodezija s svojim "trdim" znanjem, izražanirn z usti:eznirni matematič­ nimi modeli, ni primerna. Za nas je bolj značilna uporaba umetne inteli- gence v raznih izvedbah, ki omogočajo inteligentno reševanje problemov. Te naše sisteme, ki slonijo na uporabi znanja in na znakovnem sklepanju borno v nadaljevanju imenovali inteligentne sisteme. Kot je iz citirane literature razvidno, inteligentni sistemi še ne pok- rivajo nekaterih področij geodezije, kot npr. zemljiškega katastra in komasacij. Projekt snemanja za določitev oblike in lege objekta z bližnje- slikovno fotogrametrijo Kot poskusen primer za uporabo umetne inteligence v geodeziji je pred- lagala sodelavka Mojca Kosmatin projekt snemanja v bližnjeslikovni foto- grametriji. Pripravili srno teoretski model projekta kot osnovo za obli- kovanje računalniške baze znanja. Izmed razpoložljive opreme je bilo treba določiti ustrezno za snemanje (kamera, objektiv) in elemente po- stopka snemanja (število zaslonke, razdalja fokusiranja). V letu 1987, potem ko srno dobili programski jezik Turboprolog, srno na- pravili nekaj različic računalniškega programa za izdelavo projekta sne- manja. Običajni vhodni podatki so podatki o snemanem objektu (ime, vi- šina, širina, globina), podatki o terenskih pogojih snemanja (najmanjša in največja možna razdalja snemanja, največja dolžina baze, višinska razlika stojišč kamere), zahtevana natančnost izmere, in prekrivanje posnetkov. Izhodni podatki so ime kamere, ime objektiva, razdalja foku- siranja, največja možna zaslonka, dolžina baze. Sklep V svetu se vse bolj uveljavlja uporaba nove računalniške in programske opreme, ki sloni na uporabi umetne inteligence. Sodobni razvojni toko- vi niso obšli geodezije, zato moramo tudi pri nas v Sloveniji pridobiti osnovna znanja, ki bodo omogočila, da bodo obdržali stik z razvojem stro- ke na tem področju. Za geodezijo je pomemben koncept inteligentnih, tj. na znanju slonečih sistemov, ki obsegajo poleg ekspertnih sistemov tudi druge uporabe umetne inteligence, zlasti pri avtomatizaciji nekaterih tehnoloških po- stopkov. Razvoj inteligentnih sistemov je treba usmeriti na področja, GV 31(1987)4 371 ki bodo v bodočnosti ključna za geodezijo kot gospodarsko dejavnost v naši republiki. Postopoma je treba preiti od manjših nalog, ki še vedno predstavljajo bolj učne primerke, na obsežnejše in širše uporabe. Širiti je treba krog sodelavcev do te mere, da bo postala uporaba elementov umetne in- teligence samoumevna sestavina pri izdelavi programske opreme za pod- ročje geodezije. Morda bi bilo smotrno tudi to, da bi nabavili del že obstoječe programske opreme, da bi ujeli stik s stanjem stroke. Literatura l. Adamec, A., O.Slade: ''COMPUTER-ASSISTED GENERALIZATION'' ISPRS, XVth Congress, Rio de Janeiro, 1084 V: Internat. Arch. of Photogramm. and Remote Sensing, Vol. XXV. Part A4, Commission IV, str. 15-24. 8 sl./10/ lit. . 2. Aeschlimann,H.: MOECLICHKEITEN UND GRENZEN RECHNERUNTERSTUEZTER FELDARBEIT. Vermess. Photogramm. Kulturtechnik, (1986) 6, str. 231-234. 3. Allam,von Mossad M.: ENTWICKLUNG EINER NATIONALEN TOPOGRAPHISCHEN DATENBANK. Bildmessung und Luftbildwesen, 54(1986) 4, str. 165-171. 1 sl. 7 lit. 4. Bratko, Ivan: INTELIGENTNI INFORMACIJSKI SISTEMI. Univerza Edvar- da Kardelja v Ljubljani, 1984. 5. Feigenbaum, Edward A., Pamela McCorduck: THE FIFTH GENERATION. Arti- ficial Intelligence and Japans Computer Chalenge to the World. London, Addison-Wesley, 1983. 6. Gruenreich, von Dietmar: EIN VERFAHREN ZUR AUTOMATISCHEN GENERALISIE UNG FLACHENCHAFTER DISKRETA. Zeitschrift fiir Verme-- ssungswesen, 111(1986)4, str. 141-148., 5 sl. (8)lit. 7. INTELLIGENTE DIGITALE DATENERFASSUNG FUER DIE ALLGEMEINE UND INGENIE- UVERMESSUNG. Vermessungs Rundschau, (1986) 1-2, str. 72-75. 8. INTERNATIONAL SCHOOL FOR SYNTHESIS OF EXPERT KNOWLEDGE. Zapiski. Work- shop, Bled, 1986. 9. Klauer, Rolf, H.: AUTOMATISIERTE DIGITALISIERUNG UND STRUKTURIERUNG VON STRICHVORLAGEN. Zeitschrift fiir Vermessungswe- sen, 111 (1986) 4, str. 148-157. 3 sl. (7) lit. 10. Kodek, Dušan: POGLAVJA IZ RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, 1984. 11. Foerstner, Wolfgang, H. Werner: PROGRAMMGESTEUERTE DEFORMATIONSANA- LYSE. Zeitschrift fiir Vermessungswesen, 111(1986)6, str. 236-246. 5 sl. (22) lit. 12. Luhmann, Thomas: VERFAHREN ZUR ROTATIONSINVARLANTEN PUNKTBESTIMMUNG. Bildmessung und Luftbildwesen, 54(1986)4, str. 147- 154 (5) sl. 16 lit. 13. Muller, J.-C.: CONSTRUCTION DESCARTES GENERALES APETITE ECHELLE A L'AIDE D'UN SYSTEME EXPERT. Comm.Franc. Cartogr., Bull. (1986) 3-4, Fasc. 110, str. 89-94. 2 tab. 14. PATTERN RECOGNITION IN PHOTOGRAMMETRY. Workshop on Patt. Recog. in Photogramm., Graz, Austria, 1983 Photogrammetria, 40(1985). 15. Ranzinger, Monika: A DATA STRUCTURE FOR A GEO-EXPERT SYSTEM. Inter- national Yearbook of Cartography, 25(1985), str.183- 188. 3 sl. (8)1it. 16. Ryerson, Robert A.: TIMELY CROP AREA ES"'IMATES FROM LANDSAT, Photo- grametric Engineering.and Remote Sensing, 51(1985) 11, str. 1735-1743. 1 sl. 1 tab. (23)lit. 372 GV 31(1987)4 17. Watkins, John F., Hazel A.Morrow-Jones: SMALL AREA POPULATION ESTI- MATES USING AREAL PHOTOGRAPHY. Photogramm. Eng. and Remote Sensing, 51(1985)12, str. 1933-1935 3 tab (6). 18. Williams, T.H.Lee: IMPLEMENTING LESA ONA GEOGRAPHIC INFORMATION SYSTEM - A CASE STUDY. Photogramm. Eng. and Remote Sensing, 51(1985)12, str. 1923-1932. 5 sl. 1 tab. (14)lit. 19. Bregant, Boris: EKSPERTNI SISTEMI V GEODEZIJI. Raziskovalna naloga GZ SRS, 1986. Nosilec raziskave: Boris Bregant, so- delavka Mojca Kosmatin V: Poročilo o delu za leto 1986, URP Geodezija C2-0550 str. 1-15, 18 lit. GV 31(1987)4 373 Majda DEKLEVA* KATALOG PODATKOV IZ EVIDENC O NARAVNIH LASTNOSTIH PROSTORA UDK 002:659.2:681.3(21):711 Izvirno znanstveno delo Človek je vedno posegal v naravni prostor, jemal iz njega, kar je pot- reboval in si ga preoblikoval za potrebe svojega bivanja in dela. Pa vendar biologija, veda o življenju, in ekologija, nauk o celovitosti življenja na Zemlji, svarita človeka pred zgrešenimi posegi v naravo, saj rušijo ravnotežje narave kot celote. Spoznanje, da je za kakršenkoli poseg v prostor potrebno predhodno upo- števati naravne pogoje oziroma sprejemljivost prostora, je pred strokov- njake, ki načrtujejo in odločajo o posegih v prostor, postavilo zahtevo o pravi informaciji o naravnih lastnostih določenega prostora. Iskanje in pridobivanje teh informacij zahteva obilo časa in energije, saj do- slej tovrstnih podatkov nimamo zbranih na enem mestu. z namenom rešiti ta problem, je Republiška geodetska uprava leta 1986 naročila na Urbanističnem inštitutu SR Slovenije izdelavo raziskovalne- ga projekta Katalog podatkov iz evidenc o naravnih lastnostih prostora (KNLP). Da bi seznanili strokovno javnost oziroma morebitne uporabni- ke tega kataloga, v prispevku na kratko predstavljamo nekatere bistve- ne elemente (izhodišča, utemeljenost, koncept, vsebina, uporabnost) KNLP*': Nujnost vzpostavitve in vzdrževanja takšne evidence okvirno opredeljuje 25.člen Zakona o urejanju prostora in določneje Navodilo o vodenju kata- loga podatkov iz evidenc o naravnih lastnostih prostora in o vodenju evidence dejanske rabe prostora, ki predstavlja osnovno vsebinsko izho- dišče za zasnovo KNLP. KNLP predstavlja v kontekstu koncepta Informacij- skega sistema za planiranje in urejanje prostora prvo fazo takoimenova- nega Informacijskega podsistema naravnih lastnosti na ravni republike. Formalno podlago za KNLP podajata Zakon o temeljih družbenega sistema informiranja in informacijskem sistemu federacije in Zakon o družbenem sistemu informiranja. Pomen naravnih lastnosti pa posredno ali neposred- no poudarjata Zakon o urejanju prostora in Zakon o urejanju naselij in * 61000 Ljubljana, YU, Urbanistični inštitut SR Slovenije; geogr. Prispelo za objavo: 1987-11-04. **članek je povzet po raziskavi Katalog podatkov iz evidenc o naravnih lastnostih prostora (predlog), UI SRS, Ljubljana~maj 1987: Franc Zak- rajšek, Majda Dekleva, Danijel Boldin, dr. Matjaz Jeršič, ter skupi- na 14 izbranih ekspertov; raziskava predstavlja nadaljevanje dela iz leta 1986 Katalog podatkov o naravnih lastnostih prostora (osnutek), UI SRS, Ljubljana, november 1986: Franc Zakrajšek, Katja Benedik Kreit- mayer, dr.Matjaž Jeršič, Danijel Boldin, Angelca Rus; skrbnik raziska- ve s strani naročnika - RGU: Božena Lipej. 374 GV 31(1987)4 OSNOVNI BLBMBNTI INFORMACIJSKE BAZI INFORMACIJSKEGA SISTBNA ZA PLANIRANJI IN UREJANJE PROSTORA NA RAVNI REPUBLIKI QffU:tM;UJ - deja,,n:lat.1 - Jrebivalstvo ----1 -1nf'm.stn lil.mi ooJolcajekt - p-uretnJ d>J3 · pro,torska definicija obo•li• !Gauss· Kruger Jeve koord. 1 · tas veljavnosti pod. · tas JZdaje tarte · 1zdelovalec te•• - letnica izdelave kartografske podlage · oerilo karte • kartografska proj. • natantnost podatka • oznaka kartografske podlage · vrsta lklasifikac.l vsebine karte · vsebina podatkov na karti lnpr.legendal - arhiv - oznaka v arht vu - oznaka spreal Ja- jo/ih gradiv · oed1J podatka - oaeji tve prenosa Navodilo 18.tlenl - !lrokovni vir podatka - povezava s ,artograf. prikazoa in obmotJea - tas nastanka · nosilec podana • tehnitn, lastMsti podatka · vrste podatkov po skupinah - mesto 1n ri,1h: hranJEnJa - tehn.lastnost1 „M. - pogoji dostopnr1c::(i 377 SHEMA PODATKOVNEGA MODELA . ~ r SKAR SER podatki podatki o individ. - o seriji kartah v kart -seriji lt 378 GV 31(1987)4 SOBH šifrant območij prostorskih enot SIZD š;ifrant izdeloval- cev (odgo- vornih in!ltitucij) kart SPRO šifrant vrst karto- 7 grafskih projekcij .______. SVRS !1frant/ klasifikac. naravnih lastnosti prostora SARH !ifrant arhivov SMED Hfrant dostopnih medijev SPRE Bifrant omeJitve prenosa SPOD !11frant kartograf podlag !KAR podatki ~ ~a~~~V. J 2. - sintezne karte: karte, kjer so posamezni indikatorji (ki so pravi- loma prikazani na osnovnih kartah) združeni v nov sintezni indika- tor. Te karte se nadalje delijo v: karte naravnogeografske rajonizacije, kjer je več različnih in- dikatorjev, združenih v tip, ki ponazarja območja z enakimi ali podobnimi naravnimi lastnostmi, - karte primernosti prostora(za potrebe prostorskega planiranja), kjer se posebej interpretira območja bolj ali manj primerna za posamezno rabo prostora (po sektorjih), - karte varstva naravnih lastnosti prostora (za potrebe prostorske- ga planiranja), kjer so predstavljena območja in posamezni deli narave, ki so zaradi svojih naravnih lastnosti ovrednoteni kot varovana območja (po skupinah) (opomba: evidenca tovrstnih kart je sicer predmet Evidence o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor, vendar pa smo na pobudo eksper- tov karte za področje varstva naravnih lastnosti prostora uvr- stili tudi v ta katalog)., - karte nevarnih območij, ki predstavljajo tista območja, kjer so zaradi njihovih naravnih lastnosti možne naravne nesreče, - karte učinkov obremenjevanja naravnega okolja, kjer so prikazana območja sprememb naravnih lastnosti zaradi obremenjevanja narav- nega okolja (po tipih indikatorjev). KNLP je računalniško podprt sistem, pristop je bibliografski z upošte- vanjem mednarodnih standardov. Predvideva možnost interaktivnega izbora podatkov, kar pomeni, da uporabnik sam definira kriterije za izbor kart ter podatkov o posameznih kartah. Sistem kot tak je zasnovan tako, da se ga lahko uporabi/prilagodi tudi za obdelavo različnih drugih vrst tematskega kartografskega gradiva. Predlagano vsebino podatkovne baze smo testirali na manjšem vzorcu te- matskih kart - eksperimentalna podatkovna baza. Eksperimentalna podat- kovna baza je implementirana na mikroračunalniku IBM PC AT (UI SRS) s pomočjo programske opreme: - program za obdelavo baze podatkov Dbase III, - program za obdelavo besedil Wordstar, - program za izpisovanje podatkov tematskih kart (UI SRS). Potreba uporabnikov po urejenih informacijah o podatkih o naravnih last- nostih prostora,podprta z zakonskimi določili, zahteva čimprejšnjo nas- tavitev KNLP. Zato bomo v okviru obstoječih finančnih možnosti delo ta- koj nadaljevali: - pripravili bomo izhodišča za začetno nastavitev: opredelitev količine kart začetne nastavitve, opredelitev kriterijev za izbor prednostnih kart, opredelitev metode zbiranja informacij o kartah in vnosa podat- kov,ipd., - izpopolnili bomo programsko opremo za nastavitev in vzdrževanje KNLP, - začeli bomo z operativno nastavitvijo KNLP: pridobivanje kart, forma- lizacija podatkov za vnos, vnos podatkov v katalog. V skladu z realnimi možnostmi bomo KNLP vzpostavili najprej na ravni re- publike. Vseboval bo podatke o kartah naravnih lastnosti prostora, ki za- devajo celotno območje Slovenije kakor tudi tiste, ki zajemajo le posa- mezna območja znotraj republike. Sistem lahko, kot specializirane infor- macijske baze na občinski ravni občine prevzamejo (verjetno predvsem Ljubljana in Maribor). GV 31(1987)4 379 Marijana ČERNE* EVIDENCA DEJANSKE RABE PROSTORA UDK 002:659.2(21) Prikaz Raziskave za evidenco dejanske rabe prostora so se začele že leta 1981. Koncept vsebine naloge in evidence se je v teh letih nekajkrat menjal. V letu 1985 je bil izoblikovan končni koncept naloge, ki je bil oprede- ljen v Navodilu o vodenju kataloga podatkov iz evidenc o naravnih last- nostih prostora in o vodenju evidence dejanske rabe prostora (Ur .1 .S.RS št. 19/86). Republiška geodetska uprava je Inštitutu Geodetskega zavoda SRS zaupala izdelavo dveletne raziskovalne naloge o evidenci dejanske rabe prostora z namenom, da se proučijo oziroma izdelajo najboljše rešitve za vodenje te evidence. Rezultate raziskovalne naloge smo prikazali v Priročniku evidence dejan- ske rabe prostora. Oblikovali smo ga na podlagi re.zul tatov, ki smo jih dobili pri izdelavi testnih primerov, na podlagi pripomb uporabnikov evidence dejanske rabe prostora, na podlagi mnenj ekspertov s posamez- nih področij in na podlagi pregleda že obstoječih evidenc. vsebino priročnika smo razdelili na sedem poglavij. V prvem poglavju smo podali vsebino evidence dejanske rabe. prostora in njeno definicijo. Drugo poglavje smo oblikovali tako, da smo definirali posamezne skupine evidence dejanske rabe prostora in sektorskih zakonov, definicije primer- jali, odkrili možna nesoglasja, jih poskušali odpraviti ali vsaj obraz- ložiti. Drugo poglavje je zanimivo predvsem zato, ker imamo na enem mestu skoraj vse člene zakonov,ki kakorkoli govorijo o prostoru in njegovi iz- rabi. Interpretiranje dejanske rabe prostora smo opisali v tretjem poglavju Priročnika evidence dejanske rabe prostora. Že v navodilu sta kot glav- ni tehniki predpisani interpretaciji dejanske rabe s pomočjo fotointer- pretacije aero in satelitskih posnetkov, zato smo tem dvema tehnikama namenili v priročniku največ pozornosti. Oblikovali smo fotointerpreta- cijski ključ za posamezne skupine dejanske rabe prostora, podali smo osnovne lastnosti posameznih fotointerpretacijskih instrumentov in last- nosti avtomatizirane fotointerpretacije. Opisali smo tudi interpretacije dejanske rabe s pomočjo dopolnilnih tehnik. V četrtem poglavju z naslovom Vodenje evidence dejanske rabe prostora smo opisali vsebino pisnega dela evidence in vrsto in vsebino kartograf- skih prikazov in njihove osnovne značilnosti. Načine določanja in pri- kazovanja površin smo opisali v petem poglavju. Tu smo opredelili tudi natančnost določanja površin in prostorske enote, po katerih izkazujemo površine dejanske rabe prostora. V šestem poglavju smo razložili osnove za vzdrževanje evidence dejanske rabe prostora. Opredelili smo vnos sprememb v pisni del evidence in v kartografske prikaze. Zadnje, sedmo poglavje, je sestavljeno iz različnih prilog, ki dopolnju- jejo vsebino prejšnjih poglavij. Tu smo podrobneje opisali satelitsko teledetekcijo, podali osnovne podatke o aeroposnetkih, redresiranih pos- netkih in ortofoto načrtih ter prikazali primere kartografskih prikazov, legende le-teh in zapisnike planimetriranja. V tem poglavju smo okvirno * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS; dipl.ing.geod. Prispelo za objavo: 1987-11-04. 380 GV 31(1987)4 opisali tudi avtomatizacijo nastavitve evidence dejanske rabe prostora. Teoretična in matematična osnova za vodenje in nastavitev ter računal­ niški programi pa tvorijo del elaborata raziskovalne naloge Evidenca dejanske rabe prostora. Evidenca dejanske rabe prostora je namenjena globalnemu obvladovanju zemljiške politike, ki jo vodi družbenopolitična skupnost. V navodilu so zakonske osnove za nastavitev in vodenje evidence dejanske rabe pro- stora, v Priročniku evidence dejanske rabe prostora pa osnove za ope- rativno delo na tem področju. GV 31(1987)4 381 KRANJSKA GORA, 15. - 17. oktober 1987 l. Pozdravni govor predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice tov. Tomaža Keršmanca. Spoštovani geodetski delavci, spoštovani gostje! Praznovati toliko obletnic delovanja in druženja vas geodetskih delav- cev pomeni gotovo pomemben delovni jubilej: Ne vem kateremu jubileju bi dal prednost, gotovo pa so najbolj častitljivi tisti, ki ob 40-letnici Zveze geodetov Slovenije segajo v čas vašega pionirskega delovanja v prejšnje stoletje. Veseli nas, da ste si za mesto srečanja izbrali Kranjsko goro. Gornje- savska dolina s Kranjsko goro je eden izmed tistih predelov v naši obči~ ni, ki nam ponuja velike možnosti razvoja terciarne dejavnosti. Verjet~ no je nepotrebno, da vam, geodetom, razlagam značilnosti in karakteri~ stike naše občine, saj ste številne stvari podrobno prikazali v vaših kartah in drugih vaših izdelkih. Ob tem srečanju pa bi bilo prav pouda- riti, da se nahajamo na območju, ki ga v občini želimo.hitreje razvija- ti in moramo reči, da v zadnjem času za to čutimo tudi širši družbeni interes. Kranjska gora s svojo okolico bi morala obdržati; svoj status, ki si ga je pridobila med renomiranimi turističnimi centri. Za to pa vse- lcakor potrebuje pxedvJ>em tisto infrastruk+.uro in objekte-, ti bi popestri- 382 GV 31(1987)4 li turistično ponudbo. Te možnosti vidimo zlasti ob številnih priredit- vah od že delujočih Pokalih Vitranc, Planica, zimsko športnih tekmova- njih dežel Alpe-Jadran leta 1989 in morebitne pridobljene kandidature za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah ali alpskih disciplinah. Vsem geodetskim delavcem želim dobro počutje in prijetno bivanje v Kranj- ski gori in vam čestitam ob praznovanju vašega jubileja. Vsem geodetom (v upravnih organih in v organizacijah združenega dela) želim,da bi zak- ljučki vašega posveta postali pomembno pozitivno gibalo v prizadevanjih, da zemljiški kataster in iz njega izhajajoče ostale evidence in karte geodetske službe utrdijo mesto geodetske službe kot vodilne informacij- ske službe s podatki o stanju v prostoru. 2. Pregled uresničevanja stališč 19.Geodetskega dneva (Rogla, 1986: Družbeno vrednotenje in financiranje geodetskih del) - tov. Peter Svetik: Na 20. Geodetskem dnevu v Kranjski gori smo po dogovoru najprej pregle- dali uresničevanje stališč 19. Geodetskega dneva. To je bilo prvič izve- deno, zato več stališč še ni bilo uresničenih. Poudariti pa velja, da smo lani sprejeli več usmeritev, ki zahtevajo večletno delo ali pa so celo permanentna naloga. V celoti smo realizirali: - izločitev sofinanciranja uporabnikov, - sprejemanje predpisov brez zagotovitve finančnih sredstev, - zagotavljanje matematičnih osnov, - usklajenost letnega planiranja geodetskih del. V izvajanju so naloge: - zagotavljanje večjih proračunskih sredstev za programe geodetskih del, - razmejevanje družbene od tržne geodezije, - razreševanje konkretnih nalog, - intenziviranje sodelovanja z uporabniki geodetskih del. Daljši čas in večje napore pa zahtevajo naloge: - zagotovitev večje veljave geodezije v družbenih planih, - zagotovitev kadra in opreme v občinskih geodetskih upravah, - problematika inženirske geodezije, ki bo dobila svoje mesto v stališ- čih 20. geodetskega dne, - opredelitev razvojne strategije. Tudi v okviru teh stališč smo marsikaj naredili. Menim, da smo z letoš- njimi mEnifestacijami prek sredstev javnega obveščanja precej pripomogli k ugledu stroke in služpe, da smo z uporabo lastno pridobljenih sredstev precej izboljšali opremljenost in podobno. Najtežje bo prav gotovo za- gotoviti zadosten kader v upravnih organih, saj vse usmeritve zahtevajo redukcijo družbene nadgradnje - tudi državne uprave. zato moramo povsod in predvsem dokazovati, da geodetska služba ni klasični element državne uprave, temveč predvsem strokovno-operativna služba. Zapisali smo tudi način uresničevanja teh stališč. V glavnem smo se ga držali. Sklicali nismo posebnega razgovora z vsemi, ki jih stališča za- devajo, ker tak razgovor v danih razmerah ni bil mogoč. Namesto RK SZDL pa smo stališča izvršnim svetom občin posredovali prek Zveze geodetov Slovenije. Za uresničevanje stališč smo še naprej odgovorni vsi člani ZGS, vsak ,Po svojih močeh in odgovornostih. 3. Strokovni posvet: Razvojna pot in perspektive geodetske dejavnosti v SR Sloveniji. v posebni številki Geodetskega vestnika je objavljenih 15 referatov z naslednjimi povzetki: GV 31(1987°)4 383 Miroslav Črnivec: Razvojna pot in perspektive geodetske dejavnosti Na področju geodezije, fotogrametrije in kartografije smo geodeti og- romno prispevali splošnemu, družbenemu in gospodarskemu življenju in razvoju Slovenije. Pri reševanju nalog smo bili najbolj uspešni, ko smo bili enotni gle- de konceptov razvoja in smo znali te koncepte predstaviti družbi tako, da jih je ta sprejela za svoje. Naša prihodnost je odvisna od dolgoročnih usmeritev geodetske službe in dejavnosti, ki bodo popolnoma v skladu s prvenstvenimi družbenimi razvojnimi cilji, v tehnološkem smislu pa od nadaljnega obvladovanja računalništva, avtomacije in satelitskih tehnik. Mojca Kosmatin: Integrirana geodezija - geodezija prihodnosti V prispevku je opisan osnovni koncept integrirane geodezije, ki pomeni sočasno določitev prostorskih koordinat in težnostnega potenciala v enem, združenem modelu z upoštevanjem vseh geodetskih in geofizikal- nih opazovanj, ki 9o nam na razpolago. Integrirana geodezija ni nova tehnologija pridobivanja geodetskih podatkov, temveč je nov koncept obdelave obstoječih geodetskih in drugih opazovanj. Podana je primer- java s klasično geodezijo, na primeru kombinirane rešitve blokovne izravnave,v fotogrametriji pa je prikazana smiselnost združevanja različnih vrst podatkov. Podana so tudi razmišljanja o integrirani geodeziji kot o geodeziji prihodnosti. če želimo, da se geodetska služba razvija informacijsko in ne eviden- tičarsko, moramo slediti razvoju razmišljanj in izkoristiti možnosti, sodobne opreme. Pri iskanju rešitev nas naj ne zavede "PC - revolucija". Osebni računalniki so sicer odlični pripomočki za delo, vendar rešuje- jo probleme samo lokalno (za eno delovno mesto). Kljub vedno večjim ka- pacitetam ne omogočajo kreiranja in vzdrževanja tako velikih baz podat- kov kot bi bile potrebne za koordinatni informacijski sistem. Poleg tega ne zadovoljujejo bistvenega pogoja za operativno delo: to je dis- tributiranje podatkov baze na različna mesta uporabe. Jože Rotar: Tematski prikazi na temeljnih topografskih načrtih V prispevku je opisan kratek historijat izdelave TTN v Sloveniji in Ju- goslaviji. Predstavljeni so predpisi, ki urejajo izdelavo in vzdrževa- nje TTN, ter predpisi, ki urejajo javno rabo in obvezno uporabo TTN za tematske prikaze. Nekatere evidence geodetske službe pa so imele svoj vpliv tudi na vsebino TTN ob vzdrževanju le-teh. TTN se uporabljajo kot osnova za izdelavo najrazličnejših načrtov in kart ter prikaze različnih tematik s predelavo ali brez predelave os- nove vsebine. Slovenski kartografi obvladajo tehnologijo izdelave. Problematično pa je financiranje izdelave tematik ter delno standardi- zacija znakov za njihove prikaze. Andrej Bilc: Satelitske meritve v geodeziji GPS je po oceni strokovnjakov, s katerimi sem govoril, že prebrodil ot- roško obdobje in prehaja v operativno fazo. Na poti k temu stojita dve oviri: prvo predstavljajo težave Američanov pri lansiranju satelitov, druga je politika njihove administracije in sedanje vlade, ki zaostru- je pogoje izrabe tega sistema in bo verjetno zmanjšala sedanjo natanč­ nost, da bi s tem onemogočila uporabo v vojaške namene izven pooblaš- čenega kroga uporabnikov. Za nas obstaja še tretja ovira, ki je v nas samih, naši neodločnosti in premajhnih možnostih. 384 GV 31(1987)4 Andrej Bilc: Nekateri vidiki ,topografskih načrtov Opozorjeno je na možnosti, ki jih imamo z izpolnitvijo prvega cikla CAS ter predstavljen del prizadevanj za uveljavitev fotonačrtov kot do- polnila k TTN, PKN in drugim linijskim načrtom. Pri tem ne smerno razmi- šljati o fotonačrtih kot o nadomestilu linijskih, temveč kot o drugačni sliki prostora, ki strokovnjaku, pa tudi laiku pove mnogo o življenju in dejavnostih, ki se tu odvijajo in je za marsikatero stroko velikega pomena. Dr. Florjan Vodopivec: Problemi geodezije v inženirstvu Nakazani so problemi, s katerimi se srečujejo geodeti pri geodetskih delih v inženirstvu. Prikazan je problem financiranja navedenih del in problemi glede normativov geodezije v inženirstvu. Podan je predlog na- vedenih problemov v obliki geodetskih zakonov in ustreznih normativov. Matjaž Hribar, Zmago Fras: Prodor geodezije v industrijske procese Geodezija in še posebej njen del fotogrametrija se vedno bolj uveljav- lja kot nepogrešljiv element v industrijskih procesih, predvsem na pod- ročju metričnih kontrol njenih izdelkov. Njen hitrejši prodor na omen- jeno področje zavira več faktorjev,kot so nezaupanje novim tehnologijam, ki temelji predvsem na nepoznavanju naše stroke oziroma metod, nepro- dornost nas geodetov, težka gospodarska situacija, v kateri se nahaja- mo, itd. V referatu so podana nekatera področja gospodarstva oziroma in- dustrije, kjer so že bile uporabljene metode fotogrametričnih metričnih kontrol, njihova uspešnost in uporabnost za ta in tudi nekatera druga področja. Kratko so prikazani dosedanji razultati dela, naša trenutna prizadevanja na področju bližnjeslikovne fotogrametrije in njenega prodora ra v industrijske procese ter usmeritve za prihodnost. Dr. Florijan Vodopivec: Razvoj geodetskega inštrumentarija Podan je pregled sodobnega geodetskega instrumentarija. Posebej-je ob- delana problematika kompariranja instrumentarija zaradi določitve prave merske enote vsakega instrumenta. Na koncu so podani predlogi za razvoj metrološke službe v Sloveniji Dr. Peter Šivic: Izobraževanje in raziskave v geodetski dejavnosti Na osnovi izbranih podatkov razvoja stroke, šolstva in raziskav ter nji- hove povezanosti ter odvisnosti od družbenih potreb, so podana nekatera načela in osnove za načrtovanje in realizacije nalog. Prikazani so nekateri važni srednjeročni in dolgoročni cilji stroke in v tej luči analizirani pogoji in načini dela v izobraževanju in razis- kavah. Nekatere slabosti in napake so prikazane kot izkušnje za boljše nadaljnje delo. Temeljito in stvarno ter pravočasno planiranje je edi- na možna osnova za uspešno operativno delo, zadovoljevanje družbenih potreb in za prosperiteto stroke. Pri tem je smotrno analizirati pred- nosti porazdelitve in koncentracije operativnih del. Razvoj fakultete, ki je kljub težkim pogojem dosegel skoraj zadovoljivo raven v pedagoš- kem in raziskovalnem pogledu, močno zavira neustrezno financiranje. Raziskave za kar je treba zagotoviti sredstva in odločanje ustreznega foruma. Pavle Zupančič: Razvoj geodetskega srednjega šolstva in njegova organi- ziranost Prva geodetska srednja šola je bil Geodetski odsek Tehniške srednje šo- le v Ljubljani. Deloval je od 1929-1931, kjer se je izšolalo 72 geome- GV 31(1987)4 385 metrov. Izobraževanje geometrov se je ponovno začelo po 2.svetovni VOJni s šol- skim letom 1946/47 kot 2-letno šolanje, nadaljevalo kot 3-letno in s šolskim letom 1950/51 kot štiriletno, kot je še danes. Leta 1979 je bil ustanovljen geodetski odsek Gradbene srednje šole v Ma- riboru. Leta 1981 se je začelo usmerjeno izobraževanje. V pripravi je prenova usmerjenega izobraževanja, ki se bo začela še v šolskem letu 1987/88. Boris Bregant: Pregled geodetske raziskovalne dejavnosti in organizira- nosti v SR Sloveniji Prikazana je naša raziskovalna dejavnost v obdobju 1976-1986 vključno z bibliografijo raziskovalnih nalog, znanstvenih in strokovnih publika- cij. Delno je zajeto tudi obdobje pred letom 1969, medtem ko je bila po- dobna bibliografija za obdobje 1965 do 1975 že objavljena. 4. Razprava a) Božo Demšar: Referati posvetovanja kot tudi predstavitve referatov so bile kvalitet- ne, strokovne, predvsem pa dovolj kritične, upoštevajoč dosežene uspe- he, možnosti in spodrsljaje, kar sem na prejšnjih posvetovanjih najbolj pogrešal. Celotno posvetovanje je zame izzvenelo uglašeno. Ugotavljam, da je to doprinos in potrditev že sprejetega srednjeročnega programa geodetskih del, kar je še posebej vzpodbudno. Dovolj jasno je bilo poročilo o izvajanju nalog v zaključkih lanskega 19.geodetskega dne, ki že širše kaže prehod na drugačno razmišljanje v povezavi geodetska služba, naloge in odgovornost - družba, financiranje. Za zaključke posvetovanja ugotavljam, kar je razvidno že v vseh refera- tih, da je treba nujno oživiti raziskovalno delo, ki dela rezultate za prenos izvedbe nalog v operativo, vzgajanje sposobnih strokovnih kadrov, ki nam manjkajo za potrebe raziskav in v operativi. Pospešiti moramo raz- iskave, ki naj racionalizirajo vzdrževanje obstoječih geodetskih evidenc. Tu imamo še velike možnosti. Primer: Rezultat dokaj nezahtevne racionali- zacije vzdrževanja TTN-5 je 50 odstotna pocenitev. Republiška geodetska uprava mora hitro rešiti veliko nakopičenih vpra šanj in problemov, če hočemo realizirati srednjeročni program. Zavedaj- mo se, da uprava za to potrebuje raziskovalne institucije in izvajalce, operativo, da je sama nemočna, kar se je pri nas že potrdilo. Zagotoviti moramo realizacijo sprejetega srednjeročnega programa geodetskih del v Sloveniji in zato še tesneje sodelovati z občinskimi geodetskimi uprav- vami. Prepričan sem, da smo uprava, raziskovalci in operativa na najboljši po- ti k sodelovanju, kar daje upanje za razvoj geodetske dejavnosti. b) dr. Branko Rojc - pisnega prispevka ni podal. c) Peter Svetik Najprej nekaj splošnih ugotovitev: - posvet je posredoval vrsto pobud in usmeritev za nadaljnje delo v ZGS in potrdil znano pravilo, da le borba mnenj vodi k razvoju, - kvaliteta strokovnih srečanj geodetov se boljša iz leta v leto, - delo ZGS je prostovoljno in temelji na prizadevanju njenih posameznih članov, - vse večje je sodelovanje s širšim družbenim okoljem, - v delu ZGS je še vedno premalo prisotno šolstvo (pri tem mislim na prostovoljno delo!) 386 GV 31(1987)4 - v množičnosti imamo v ZGS še vedno veliko rezerv. Rad bi izpostavil nekaj novosti letošnjega posveta, ki posebej vlivajo optimizem za nadaljnje delo ZGS: izredna pestrost tematike in s tem pogledov in usmeritev - prvič razpravljamo o integrirani geodeziji - prvič se soočamo z metrologijo, - prvič je bolj poudarjen prodor geodezije v gospodarstvo na specifič- nih področjih (vloga fotogrametrije v industriji) vloga in vnovčenje znanja, trženja, - veliko je bilo razprav o šolstvu, problematiki raziskovalnega dela; o satelitski geodeziji. Poleg predlogov, ki so jih referenti v prispevkih zapisali, pa bi rad opozoril na nekaj citatov, ki sem jih posebej iztrgal iz raznih gradiv in se mi zdijo pomembni kot gradivo za pripravo stališč: - riaše tržno blago bo informacija, - naša uspešnost je in bo soodvisna od naše enotnosti, sestankovanje je potrebno racionalizirati na preveritev in uskladitev predloženih programov, - hesmotrno,je poseganje laikov v strokovno delo in programe, - raziskovati, planirati in odločati ne morejo isti ljudje, - v RSS nimamo nobenega predstavnika v telesih, kjer se oblikuje raz- iskovalna politika, - v zemljiškem katastru zgubljamo v stoletjih pridobljeni ugled, - dosežkov raziskav ne prenašamo v prakso, - v tujini namenjajo za inženirsko geodezijo 3 % celotne investicije pri nas pa le nekaj promilov, - za inženirsko geodezijo so potrebni predpisi, - evidence se kopičijo, vse bolj akuten postaja problem grafične repro- dukcije, - zemljiški kataster lahko normalno deluje le usklajeno z zemljiško knji- go (tu je še veliko nedorečenosti), - število predpisov je že preveliko, težko se je znajti v njih, - iz obdobja kvantitete prehajamo v obdobje kvalitete ... Komentarjev sem se izognil. To niso vsi poudarki, so le na hitro iztr- gani citati iz prispevkov. Vsekakor jih bo pri oblikovanju stališč po- trebno proučiti, selekcionirati in upoštevati. d) Mojca Kosmatin: V razpravi ne bi dodala nicesar v zvezi s svojim strokovnim prispevkom, ki ga je v skrajšani obliki lepo podal tov. Črnivec. Ker je osnovna te- ma 20.geodetskega dne razvoj geodetske dejavnosti, bi kratko razmišlja- la o nas mladih raziskovalcih. Pri svojem delu se srečujemo s številni- mi težavami, ki pa jih tu ne bi podrobno razčlenjevala. zavedamo se, da se moramo v današnjih kriznih časih vsi bolj truditi, vendar za razvoj stroke samo entuziazem in dobra volja ne zadoščata. Razvoj stroke zah- teva poleg ustvarjalnih naporov tudi ustrezna finančna sredstva. Mladi raziskovalci imamo dovolj volje in zagnanosti za trdo delo, vendar nas skrbi, da se naše moči ob neustrezni razvojni politiki lahko hitro raz- blinijo. Pričakujemo večjo skrb za razvoj od tistih vodilnih struktur, katerih dolžnost je voditi tako politiko, ki se bo kazala v resničnem razvoju naše stroke. Razvoj naše stroke ne sme biti le obrobna dejavnost, saj je od tega v veliki meri odvisna naša prihodnost. Nas mlade ne zanima samo preživeti danes, temveč tudi preživeti jutri. e) Janez Kobilica - pisnega prispevka ni podal. f) Miroslav Črnivec - pisnega prispevka ni podal. GV 31(1987)4 387 5 . Komen tar : Več kot 400 geodetov nas je bilo zadovoljnih tako s strokovnim delom posveta kot tudi s športnim in kulturno-družabnim programom. Vse priz- nanje, pohvalo in zahvalo moramo izreči gorenjskim geodetom, še posebej pa predsedniku Gorenjskega geodetskega cfruštva tov. Alešu Seliškarju. Pripravila: Božena Lipej POSVETOVANJE: PLANIRANJE IN VREDNOTENJE GEODETSKIH DEL zveza GIG Jugoslavije je v dneh od 30. do 31.oktobra 1987 organizirala v Tuzli zvezno posvetovanje o temi: Planiranje in vrednotenje geodetskih del. V zborniku referatov s 160 stranmi je objavljenih 16 prispevkov 21-ih jugoslovanskih avtorjev, povzemamo pa izvlečke slovenskih referentov: Stanko Majcen: Programiranje in financiranje geodetskih del v SR Slove- niji Obravnavana je problematika programiranja, financiranja in izvajanja sred- njeročnih programov geodetskih del od 1968. leta naprej. Ugotovljeno je, da je le prvi program v celoti realiziran, naslednjih pa je realizacija vedno slabša, tako da je program za obdobje 1981-1985 izveden le 45 %. Tudi vrednostno se je program vsa leta manjšal. V sedanjem srednjeroč- nem obdobju je pričakovati,, da se bo stanje izboljšalo, prvi podatki za leto 1986 in 1987 so ugodni. Prikazan je tudi nov predlog sofinanciranja geodetskih del s strani neposrednih uporabnikov, osnovna (minimalna) vse- bina vseh evidenc naj bi se financirala iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti, razširjeno in dodatno vsebino pa naj bi v celoti financirali neposredni uporabniki. Razen tega naj bi uporabniki geodetskih podatkov prispevali del sredstev za enostavno reprodukcijo geodetskih evidenc, kar bi se doseglo z zaračunavanjem nadomestila za uporabo podatkov. Po- sebej je pri-kazano določanje in spreminjanje cen , geodetskih del sred- njeročnega programa 1986-1990. Peter Svetik: Nekaj razmišljanj o vrednotenju geodetskih del v SR Slo- veniji V prispevku avtor razglablja o vrednotenju in tudi planiranju geodetskih del z vidika stanja do te problematike v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Ugotavlja vrsto slabosti, ki pa ne izvirajo iz pomanjkljive zakonodaje in odsotnosti zveznega upravnega organa, temveč predvsem iz našega odnosa do te problematike, naše mentalitete, premajhnega medse- bojnega sodelovanja, neuresničevanja dogovorjenega, nesposobnosti med- sebojnega usklajevanja in neupoštevanja različnosti v posameznih druž- benih okoljih. Ugotavlja, da imamo mnogo več skupnega kot enotnega, kar je zgodovinsko pogojeno ter te ugotovitve tudi razčlenjuje in utemelju- je. Dotika se tudi problematike razmejitve med družbeno in tržno geode- zijo. Posebej poudarja potrebo po družbeni delitvi dela in potrebo po uveljavljanju geodezije na osnovi potrebnosti "izdelkov" geodetske služ- be s poudarkom na kvaliteti, produktivnosti in pravočasnosti izvedbe del. 388 GV 31(1987)4 Dr. Albin Rakar: Vrednotenje komunalnih fondov na osnovi podatkov katas- tra komuna Jnih naprav Družbeno vrednotenje geodetskih del bi moralo v bistvu bazirati na isti osnovi kot vrednotenje ostalih del, to je na družbeno potrebnem delu. V konkretnem primeru je to vrednotenje podatkov v pisni in grafični obliki, ki jih potrebuje družba v danem prostoru in času za upravljanje s pros- torom. Geodezija bi se morala kot stroka in dejavnost preusmeriti1iz agrarnega v urbani prostor in iskati svoje možnosti v zadovoljevanju po- treb industrijske in postindustrijske družbe. Inventarizacija in valo- rizacija komunalnih fiksnih fondov je ena od vitalnih potreb tudi naše družbe in hkrati priložnost, da se geodezija afirmira ne le v strokovnem, temveč tudi v finančnem smislu. Dr. Marija Bogataj: Informacijski sistem v komunalnem gospodarstvu in vrednotenje kapitala v prostoru (prevod iz srbohrv.: J. Rotar) Intenzivna družbena vlaganja na področju mestnih naselij so rentabilna samo v primeru predhodnih investicijskih vlaganj v komunalno in promet- no infrastrukturo. S tem, ko komunalna dejavnost reproducira osnovne življenske.pogoje v urbaniziranem okolju, so dane možnosti, da se pove- ča uporabna vrednost zemljišč za gradnjo; poveča pa se tudi rentabil- nost vseh drugih investicijskih vlaganj. Vrednost in fizični obseg komunalne infrastrukture postaja z razvojem urbanizacije in splošnim tehničnim razvojem vse večji. Potrebno je ve- deti za vrednost tega racionalnega bogastva. Na žalost pa niti komunal- ne delovne organizacije ne vedo mnogo o distribuciji in vrednosti komu- nalne infrastrukture v prostoru. Tudi novoustanovljeni skladi stavbnih zemljišč o tem bogastvu ne vedo dosti. Ta problem se lahko reši samo s sodelovanjem organizacij, ki upravljajo s komunalno infrastrukturo in geodetov. Imamo že nekaj del (raziskav (2), (6)), v katerih je ocena vrednosti komunalne infrastrukture zasnovana na osnovi podatkov katast- ra komunalnih naprav ali na osnovi grafičnega pregleda komunalnih nap- rav (GPKN). Precej bolj kvalitetne rešitve pa nam nudi informacijski sistem v komunalnem gospodarstvu, ki je avtomatiziran. Ta sistem je pred- stavljen s shemo podatkovnega modela, ki je dan na sliki 4 in sliki 5. Po- stopek vrednotenja zemljišč in nekaj rezultatov tega postopka so podani na koncu referata. Miroslav Črnivec: Vloga planiranja in vrednotenja znanstveno-raziskoval- nega dela pri realizaciji geodetskih del Raziskovalno delo je zelo pomembno za razvoj geodezije. Imamo kadrovske potenciale, celo v najbolj razvitih sredinah smo slabo organizirani za izkoriščanje finančnih možnosti. Prednostne raziskovalne naloge so: koriščanje satelitskih snemanj zemeljske površine, razvoj računalništva in avtomatizacije. Anto~ Lesar, Božo Demšar: Vrednotenje in planiranje geodetskih del pri komasacijah v SR Sloveniji Komasacije se v Sloveniji v večjem obsegu izvajajo po letu 1976. Izved- ba komasacij se vrednoti iz učinka večje kmetijske proizvodnje, v to vrednotenje pa sodijo predvsem geodetska dela pri komasacijah, ki so pretežna. Pri sedanji pristojnosti izvajanja komasa·cij geodetska služba, tudi po lastni krivdi, ni dovolj sodelovala ter ni izkoristila vseh mož- nosti za obnovo zemljiškokatastrskega elaborata. Janko Rozman: Avtomatizirana kartografija in družbeno-ekonomski razvoj Avtomatska kartografija nam daje možnost izdelave velikega števila temat- skih kart, brez katerih si je težko zamišljati uspešno družbeno-ekonomsko GV 31(1987)4 389 planiranje in razvoj. če obstaja potreba po takšnih kartah, potrebuje- mo programsko in strojno opremo, podatke za izdelavo kart in kadre, ki delajo s stroji. Komentar: l. Redakcijski odbor dveh pripravljenih slovenskih referatov ni sprejel, zato jih objavljamo med strokovnimi članki v našem glasilu. 2. Posvetovanja se je žal udeležilo zelo malo predstavnikov iz SR Slo- venije, pa tudi celotna udeležba je bila približno le polovico tolikš- na kot na našem strokovnem posvetu v Kranjski gori. 3. Strokovni posvet po ocenah udeležencev ni prešel ravno povprečnosti. Pripravila: Božena Lipej 390 GV 31(1987)4 PROF. DR. ERIKU ARNBERGERJU IN MEMORIAM Letos avgusta je na Dunaju v 71.letu nenadoma umrl znani kartograf pro- fesor doktor Erik Arnberger. Prof. Arnberger je bil učitelj in utemeljitelj dunajske kartografske šole, častni doktor inženir, član avstrijske akademije znanosti in čast­ ni član geografskega društva Madžarske in NDR ter nemškega kartograf- skega društva. Bil je izreden znanstvenik, ki je utiral nove poti kartografiji kot sa- mostojni znanosti, avtor številnih kart in atlasov, člankov in knjig. Tudi slovenski kartografi smo se učili iz njegove knjige Tematska kar- tografija, knjige Enciklopedija kartografije, njegovih člankov in raz- prav in zanimivih predavanj ter referatov na mednarodnih posvetovanjih in kongresih. Delo prof. Erika Arnbergerja predstavlja enega temeljnih kamnov karto- grafske znanosti. Njegove besede in prijazni nasmeh nam bo ostal dolgo v spominu. Dr. Branko Rojc DR. ROMANU SAVNIKU IN MEMORIAM Umrl je geograf, profesor dr. Roman Savnik. Poznan ni bil samo v krogu geografov, temveč tudi vseh tistih, ki so hoteli in želeli spoznavati slovensko zemljo. Cenjen in priljubljen je bil tudi med geodeti. Dr.Roman Savnik se je rodil 1902.leta v Ljubljani. Po šolanju na klasič­ ni gimnaziji je študiral na filozofski fakulteti zemljepis in zgodovino. Kot gimnazijski profesor je poučeval v Celju, na učiteljišču v Ljubljani in po vojni na gimnaziji v Postojni. Kot zavednega Slovenca so ga oku- patorji 1943. leta odgnali v zloglasno taborišče Dachau. Prof.dr. Roman Savnik je bil med organizatorji Zbirnega centra knjig in arhivalij v coni B; med prvimi delavci Inštituta za raziskovanje Krasa itd. Med slovenskimi geodeti pa je Roman Savnik najbolj znan kot urednik Kra- jevnega leksikona Slovenije. Uredil je vse štiri zvezke tega bogatega opisa Slovenije. Verjetno ga lahko upravičeno primerjamo z J.V. Valva- zorjem. Žal ni mogel dokončati še Krajevnega leksikona, ki bi obravnaval slovensko etnično ozemlje zunaj državnih meja. Poleg drugih odlikovanj je za življenjsko delo (Krajevni leksikon) leta 1981 prejel tudi Kidričevo nagrado. z geodeti-kartografi je rad sodeloval in pomagal pri težavah, ki jih imamo predvsem pri zapisu zemljepisnih imen. Razumel je naše težave in nam s svojim bogatim znanjem vedno pomagal. Njegova dela pa nam bodo še naprej v pomoč ter obenem trajen spomin ! Jože Rotar GV 31(1987)4 391 BRANETU SOTOŠKU IN MEMORIAM V začetku dopustov nas je vse, ki se zanimamo za kartografijo., presene- tila vest, da je v 60. letu umrl Brane Sotošek - novinar in kartograf pri časopisnem podjetju Delo. Redni bralci Dela smo ga poznali kot izvrstnega, kvalitetnega in natanč­ nega "grafičnega informatorja" - kartografa. Praktično je kot samouk dvignil časopisno kartografijo na zavidljivo raven. Kot natančen in iz- najdljiv grafik - risar je izdelal v skoraj 35 letih več kot 25 000 risb za različne križanke. Koliko pa je izdelal različnih grafikonov, skic in kart v časopisih, revijah in različnih drugih publikacijah, pa ver- jetno nihče ne ve. Izredno je cenil in z ljubeznijo zbiral vse kartografske izdelke, ki so mu bili dosegljivi. Bil je na tekočem z vse~i kartografskimi dogajanji doma in v svetu. Veselil se je napredka slovenske kartografije, okate- ri je marsikdaj zapisal pohvalne pa tudi dobronamerne kritične besede. Z njemu lastno pedantnostjo in natančnostjo je zbral in organiziral svo- jo "banko" kartografskih podatkov. Za veliko slovenskih kartografov je bil neizčrpen vir podatkov, predvsem tistih, ki so pomembni za turizem. Vse bolj se je uveljavljal tudi kot princ različnih turističnih vodičev. Pred leti je izdal knjigo Pešpoti po Sloveniji. Prezgodnja smrt pa je prekinila njegovo delo pri Vodiču po Sloveniji. Izgubili smo dobrega prijatelja, kolega in sodelavca, ki se ga bomo še dolgo spominjali! Jože Rotar 392 _GV 31(1987)4 RAZNE NOVICE Uredništvom strokovnih revij in časopisov REPUBLIŠKA GEODETSKA UffiA VA Zveza geodetov Slovenije (Geodetski vestnik) 61000 LJUBLJANA Kristanova 1 V programu 8. Slovenskega knjižnega sejma, ki bo v dneh od 17. do 23. novembra 1987 bo tudi posebna razstava slovenskih revij in Časopisov (revije, zborniki, vestniki, bilteni, gledališki listi, revije za razvedrilo itd., ki izhajajo najmanj enkrat letno), katere glavni namen je prikazati celoten slovenski revijalni in časopisni tisk. Kvalii::eta naše strokovne revije se potrjuje tudi z vabilom sodelovanja na Slovenskem knjižnem sejmu. GV 31(1987)4 393 NOVOSTI S PODROČJA KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI GEODETSKEGA ZAVODA SRS Glede na to, da smo v času med 2. in 3. številko Geodetskega vestnika izdelali rekordno število novih kart (10), pa je v obdobju med 3. in 4. številko izšlo rekordno malo štev.ilo kart (1). Natisnjena je karta mesta Ljubljana - sedma dopolnjena izdaja 1987/88. Karta mesta je dopolnjena z vsemi novimi ulicami, kot novost na karti · pa se pojavi po nekaj hišnih številk na vseh pomembnejših vpadnicah v mestu, ki služijo za lažjo orientacijo. Tik pred izidom so še naslednje karte: - Karta občine Varaždin v merilu 1:50 000. Karta je v glavnem zasnovana v enaki tehniki kot so zasnovane karte v naši republiki. - Karta občine Kamnik 1:50 000 bo izdana kot dopolnjen in popravljen po- natis. Prva izdaja karte ni bila v zgibani obliki, zato je novi izdaji dodan tudi standardni ovitek. - Karta mesta Kamnik y merilu 1:8000 bo natisnjena v podobni obliki kot dosedanje karte krajev, ki jih je izdelal GZ SRS. - Karta mesta Celje v merilu 1:8000 - drugi ponatis. Ljubljana, 10.11.1987 Matjaž Kos GV 31(1987)4 394 NOVOSTI S PODROČJA KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI IGF Jesenska bera kartografskih izdaj Inštituta za geodezijo in fotograme- trijo FAGG je manjša kot v prejšnjem četrtletju, čeprav je delo karto- grafskega oddelka intenzivno tako pri pripravi novih projektov kakor tu- di pri pripravi ponatisov. V septembru je izšla karta Koroške v merilu 1:75 000 v formatu 99 x 46 cm. Prikazuje območje koroške krajine, ki obsega občine Ravne na Koroš- kem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi. Karta je rezultat zglednega sodelovanja z Medobčinsko geodetsko upravo v Slovenj Gradcu in občinsko geodetsko upravo na Ravnah na Koroškem. Izdelana je s foto- pomanjšavo in dodelavo kart vseh štirih občin in tiskana v dveh izvedbah: večbarvna topografska karta z mejami občin in tako imenovana "siva" kar- ta. Na ovitku je barvna fotografija značilnega koroškega pokrajinskega moti- va, kratka pisna predstavitev krajine in dve shematski karti, ki prikazu- jeta lego območja v Sloveniji in Evropi. Žal pa je ostala neizkoriščena hrbtna stran, ki čaka na morebitno kasnejšo obdelavo ob izdaji turistične karte Koroške. Druga novost je karta mesta Maribor v merilu 1:10 000 v formatu 100 x 70 cm .. To je sicer že peta popravljena in dopolnjena izdaja karte, ki je prvič izšla leta 1971. Na njej je prikazana vsaka stavba, vpisana so ime- na ulic, hišne številke (začetna in končna številka na ulici ter nekate- re vmesne) in s posebnimi znaki poudarjeni pomembni objekti. Na hrbtni strani je seznam ulic, cest in trgov z označbo položaja na karti, pa še geografski in zgodovinski opis, splošni podatki in seznam pomembnih us- tanov in organizacij ter drugih pomembnih naslovov; vse to je v petih jezikih. Karta je nastala v sodelovanju z Mestno geodetsko upravo Mari- bor, s katero sodeluje inštitut zelo uspešno že vrsto let. Poleg kartografskih projektov, omenjenih v 3. številki, je v obdelavi še vrsta drugih zanimivih projektov: karte naselij, karte občin, planin- ske karte, turistične karte itd. Lep napredek je tudi pri razvoju avtomatizirane kartografije, kjer sicer ni samostojnih izdaj kart, temveč nastopajo tematske karte, aksonometrič­ ni prikazi reliefa in grafikoni kot sestavni deli in ilustracije tekstov in knjig. Primer za to je sodelovanje pri Enciklopediji Slovenije. Ljubljana, 4.11.1987 Dr.Branko Rojc GV 31(1987)4 395 396 GV 31(1987)4 OKROGLA MIZA - NAČRTI IN KARTE V TURISTIČNI PROPAGANDI (20 GEODETSKI DAN; Kranjska gora, 17.10.1987) V okviru 20. geodetskega dneva je kartografska sekcija pri zvezi geode- tov Slovenije pripravila okroglo mizo z naslovom Načrti in karte v tu- ristični propagandi. Okrogle mize so se poleg geodetov udeležili mnogi povabljeni gostje - predstavniki Turistične zveze Slovenije Rado Dvoršak in Danica Zorko, predstavnik Centra za turistično in ekonomsko propagando mag. Janez Sir- še, predstavniki Turistične'zveze Gorenjske in turističnih društev Go- renjske. Okrogle mize so se udeležili tudi turistični novinarji s pred- sednikom sekcije turističnih novinarjev Milenkom Šobrom. Ob tej priložnosti sta obe slovenski kartografski hiši Geodetski zavod SRS in Inštitut za geodezijo .in fotogrametrijo FAGG pripravili razstavo različnih turističnih kart. Predstavljeni so bili načrti naselij, turi- stične, planinske in izletniške karte, karte regij, republik in Jugosla- vije. Okroglo mizo je vodil predsednik kartografske sekcije dr. Branko Rojc, ki je v uvodu naštel nekaj glavnih ciljev razgovora: - izboljšati mesto in vlogo kartografije v turističnih informacijah in propagandi, - organizirati v rala ter tudi - sodelovati pri okviru turizma delovno skupino, ki bi usmerjala, plani- financirala izdelavo turističnih kart, popularizaciji in uporabi kartografskih izdelkov. V uvodnem delu je bila predstavljena kartografska dejavnost geodetske službe, izdelava osnovnih načrtov in kart ter merila 1:5000 pa do 1:2 000 000 (Rotar). Predstavniki Geodetskega zavoda (Kos) in Inštituta (Rojc) so predstavili izdelke obeh kartografskih hiš. Oba predstavnika sta poudarila, da morajo uporabnikom izdelke predvsem ponujati, ne da jih ti iščejo. Predstavnik Planinske zveze Slovenije (Črnivec) je prikazal rezultate planskega in kontinuiranega dela Planinske založbe pri izdaja- nju planinskih kart. Skoraj vsa planinsko zanimiva območja Slovenije so že pokrita s kartami. Do leta 1990 pa bodo za celotno območje republike izdelane planinske karte. V skoraj dveurnem razgovoru, ki ga je odločno povezoval in vodil dr. B. Rojc, se je utrnilo veliko misli, želja in pobud. Izvedeli smo veliko resnic, pohval in kritik na račun slovenske kartografije. Kvaliteta slovenskih izdelkov v turistični kartografiji je na evropski ravni, so ugotovili vsi udeleženci. Slabši del pa so uporabniki. Potrebe po kartah, kartografska kultura je v primerjavi z drugimi evropskimi de- želami še na nizki ravni. To dokazujejo izkušnje turističnih delavcev, saj tujci npr. za Evropsko pešpot sprašujejo le po kartah, domači pohod- niki pa le po vodičih - karte pa odklanjajo (Zorko). V tujini je nepri- merno bolj razvita informacija in propaganda v turizmu predvsem v grafič­ ni obliki. To potrjujejo tudi raziskave najuglednejših inštitutov. Pri nas pa marsikdo večkrat menja avto, kot pa kupi avtokarto (Šober). Verjetno smo vsi skupaj še premalo storili za izobrazbo uporabnikov. Pre- malo in preslabe so informacije, kje je karte mogoče kupiti ali naročiti, katere karte so že izdelane. Le peščica entuziastov, ki piše članke, pri pravlja radijske igre, zbira informacije o kartah (Svetik), ne more opra- viti vsega dela. Turistični novinarji so obljubili pomoč - vendar moramo tudi geodeti opraviti svoje delo. Zbrati moramo vsaj natančne informacije, katere karte smo izdelali. Predstavniki Turistične zveze Slovenije in Centra so obljubili pomoč in sodelovanje pri uveljavljanju turistične kartografije, tako v turistič­ ni informaciji kot tudi propagandi.Izboljšali in povečali pa naj bi s GV 31(1987)4 397 skupnimi akcijami tudi kartografsko osveščenost tako turističnih delav- cev kot tudi neposrednih uporabnikov. o okrogli mizi, njenih ciljih in željah je bilo sorazmerno veliko napi- sanega v dnevnih časopisih. Posebne oddaje pa so bile tudi na radiu in televiziji. Jože Rotar 398 GV 31(1987)4 HP 1SC GEODETSKI PROGRAMI Z NAVODILI S teM člankoM želiM geodetom na kratko predstaviti kalkulator firme Hewlett Packard HP lSC Hkrati ponujam geodetom nekaj programov, ki jih uporabljaMo na Geodetski upravi Murska Sobota. Kalkulator HP lSC je pravzaprav saMo izpopolnjena verzija kalkulatorjev, ki jih geodeti že dolgo poznamo ( npr.HP ZSC,ipd. ). Glavne prednosti kalkulatorja so: -enostavnost progra~iranja -469 bytov skupnega uporabniškega spomina -številne vgrajene Matematične operacije -trigonoMetrične funkcije -Matrične operacije( 11 Možnih operacij) -iskanje ničel funkcije -izračun določenega integrala -operacije s koMpleksniMi števili -statistične funkcije -itd. -stalni spomin -dolgotrajajoče izmenljive baterije -majhna teža: saMo 113gl -Majhne diMenzije : 127MM*80MM*15MM -zelo pregledna in enostavna navodila za uporabo,itd. Iz zgornjega opisa je razvidno,da je HP tSC zelo zMogljiv kalkulator, ki je zelo priročen za terensko delo . V njegov spoMin gre aseM najpogosteje uporabljanih geodetskih prograMov hkratimTo sicer ni nič revolucianarnega.poMeni pa pravo os- vežitev za geodete, ki uporabljajo kalkulatorje HP ZSC in podobne Manj zMogljive kalkulatorje. Takšnih geodetov pa je pri_ nas še precej, kljub vseM MožnastiM , ki naM jih razvoj geodetske opreMe nudi. Na naslednjih straneh je predstavljen sklop osMih prograMov s prograMskiMi kora- ki in z navodili za uporabo prograMov. 399 400 EfillGRAM: IZRAČUN POVRŠIN ,17 G.K KOf1RnNAT NAVOD LO PODATEK TIPKA REZULTAT K O MEN TAR f CLEAR i:; o.oo obvezno 1 'f CLEAR REG ooo obvezno 1 Y2 NTER X2 R/S d1 o front RCL.6, f•H .Ms• V.' Yn NTER Xn R/S dn-1n -II- • ),[;_1 GSB.8 dn 1 -II- -,))~ R/S P površina • te račwaš površino iz različnih ur,l pooatkoo (polarnih, ' ortogonalnih , itd. ) in hnčtš uključili • izračun direktno Gaujl-Kriigerjeve koordinate,utipl.aj Vi in EIUER , l!i in liSll .1 1 ter po,topek ponauljaj za use točke.ki so pooane z liaull-lrii- ger jevini knordinoli!lli , „ Poudarjene RIS je potrebno pritiskali le takral,ko lelino uključili doblj""" koordinate direktno • izročw površin ! PROGRAM: IZRAČUN KOORDINAT IZ pni J\DNIH pnnATKOV IDooATEKTIPKA REZULTAT KOMENTAR Yo ENTER x. f.11 C \I! $m.k01 iz koordino t cJ.}"" R/S O';' kot v dec. stopinjah cx.r'" ENTER Di GSB 3 Y; G.K. koordinata R/S X· -11- R/S d·.,. front On GSB 3 Yn R/S R/S dn.,n GSB.8 dn, zadnji front R/S P površino 1 2 oonr;DI\M· 17DALI IN KnnRnlNAT IZ ORTOGONALNIH PODATKOV NAVODILO PODATEK TIPKA REZULTAT KOMENTAR XA ENTER ~ d! dolžina"iZ koord ino t .. .kot v dec. s topinjoh ')}A 7; NTER X; GSB 2 Y; G. K. koord ino ta R/S x, -II- R/S d;.1; front ' j 7n ENTER ~ GSB 2 Yn R/S Xn R/S dn-1 n GSB.8 dn, zadnji front R/S p p·ovrsina 11y,x,1 4(y;,X4) NAVnr In POOATEKTIPKA REZULTAT KOMENTAR rn o.oo X1 NTER Y3 ENTER X, R/S 0.00 Y7. ENTER X2 1 . Y4 NITR ! X4 R/S Yo iskana koordinata R/S X0 -II- / R/S d-.,· front. • te je eno od prenic ._e,1no V osi (npr ,111=113) ,z...njaj vrstni red vst„ljanja koordinat lalHo 11/5-->Vo „ fe je eno od prenic ._e,!no H DSi (npr .1'1=V3),115laoljaj podatke nor..ioo ! GV 31(1987)4 PROGRAM: LOi'NI PRFSEK 5 6 PROGRAM: SPREDNJI UREZ 1 .d 'b, ,,3 o V/ ~ ),)6 ~ ~ o, TolYo,Yol ol Jo()'o1Xo) A y A y NAvnr I LO NAVODILO PODATEK TIPKA REZULTAT KOMEN TAR PODATEK TIPKA REZULTAT KOMENTAR YA NTER YA ENTER XA NTER XA ENTER Ys ENTER Y, ENTER Xs [JEJ v: kot v dec. stopinjah x, uSB.2 '\J" kot v dec. stooin ioh DA ENTER c!.". ENTER Ds R/S Yo iskano koordinato 13'"' R/S Yo Iskana koordinato R/S Xo -II- R/S Xo -II- R/S d·-1 · front R/S di-1 i front • Iskana toči!• oora uetloo le!ali de,;oo od daljice llll ! • Iskana \očka oora uedno ležali desno od daljice llll 1 ! „ Poooarjeni RIS je potrebno pritisniti le takrat.ko žtlioo "' Poudarjeni RIS je po\relmo pritisnili le takrat.ko !elioo uiNTER v;·-· R/S Yo iskana koordinato R/S Xo -11- ... SPLO§HR OPOflBRH< • !stana ločl!a oora uetloo ležali desno od daljice llll ! Bodi pozaren na pike pri lipk,h „ 5nerne kote vstavljaš u ' r It 1 650 • i ~> 650 , i + 650 i ! I; / GV 31(1987)4 401 •-----•----------*----------¼--------··-¼¼-----*----------¼----------*----------¼ •KORRK• KOOA . UKAZ • KOMENTAR »KORAK• KODA . UKAZ • KOMENTAR • ¼-----¼----------¼----------*----------**-----*----------*----------*----------¼ . 001 . 42,21, 11 • f LBL A . I p ** 056 • 44 l . STO l . . • 002 . 32 5 • GSB 5 . z o .. 057 • 34 • X:Y . . . 003 • 31 • RIS . R v .. 058 • 44 .0. ST0.0 . . • 004 • 42,21,. 1 . f LBL . l . A R .. 059 . 44 .l • STO. 1 . . . 005 • 32 1 . GSB . č š .. 060 • 44 . z . STO.Z . . • 006 • 31 • RIS . u I .. 061 . 43 32 . g RTN . • 007 • 22 .l . GTO .1 . N N .. 062 • 42 ,21, 1 . f LBL ************ • 008 • 42, 21, 13 • f LBL C ******¼¼iHHt¼* 063 • 45 0 • RCL 0 . . . 009 • 32 7 • GSB 7 . I p .. 064 • 30 • . • 010 • 34 • X:Y * z o H 065 • 44,40, 0 • ST0+0 . . • 011 . 31 . RIS . R L H 066 • 44 . 3 • STO . 3 • . . 012 • 42, 21 , . 4 • f LBL .4. A A .. 067 • 34 • x:v . . . 013 • 43 z . g _,,.H /: R .. 068 • 45 . 2 . RCL .2 . • • 014 • 30 • * u N ** 069 . 30 • • s . • 015 • 43,30, 1 . g TEST 1 . N I .. 070 • 44,40, .z . ST0+.2 . * • 016 • 22 9 . GTO 9 .. H .. 071 . 34 • X:Y . K . • 017 • 32 0. GSB 0 K .. 072 * 43 1 . g ->P . • 018 • 42,21, 9 . f LBL 9 . o p .. 073 • 44 .5 * STO .5 • u . . 019 • . 44 . 8 • STO .8. o o .. 074 • 34 • X:Y . • 020 • 31 . RIS . R D .. 075 • 44 .6. STO .6. p . • 021 • 42 ,21, 3 • f LBL 3 . D A H 076 • 45 .0 • RCL .0. .. • 022 • 34 • )(:Y . T H 077 • 45 . 2 . RCL . 2 . N . . 023 • 43 2 • g -H . K ** 078 • 44 .0. STO .0. . • 024 • 45 . 8 • RCL . 8 • I o ** 079 . 40 • + . . . 025 • 32 4 * GSB 4 . z v .. 080 • 45 . 3 • RCL . 3 • . • 026 • 31 . RIS . H 081 . 20 • X • 027 • 42, 21 , 12 • f LBL B ****¾******** 082 * 2 . 2 . • 028 • 32 7 • GSB 7 . .. 083 • 10 • + . • 029 • 31 . RIS . .. 084 • 44,40,. 9 . ST0+.9 . p . * 030 • 42,21, .6 • f LBL .6. .. 085 • 45 .5 • RCL .5. • . 031 . 10 • . .. 086 • 43 32 • g RTN . o . • 032 • 44 8 • STO 8 • o .. 087 • 42 ,21, 7 • f LBL 7 . . 033 • 34 • x,v . z R H 088 • 34 • X:Y D . • 034 • 44 9 . STO 9 . R T .. 089 . 43 33 • g RT . • 035 • 31 . RIS A o H 090 • 44 .4. STO .4. p . • 036 • 42 ,21, 2 . f LBL 2 . č G .., 091 . 30 • . • . 037 • 43 1 . g -a,p . u o H 092 . 34 • X:Y . R • 038 • 45 8 • RCL 8 . N N .. 093 • 43 33 • g Ri . . . 039 • 20 • X . A .. 094 • 44 .7. STO .7. o . • 040 • 34 • X:Y . K L .. 095 • 30 • . • 041 • 43,30, 2 . g TEST 2 . o N .. 096 • 43 1 . g ->P G . • 042 • 32 0 • GSB 0 . o I H 097 • 43 32 • g RTN . . • 043 • 45 9 • RCL 9 . R H H 098 • 42 ,21-, 0 • f LBL 0 . R . • 044 • 32 4 . GSB 4 . D ** 099 . 3 • 3 . . 045 • 31 • RIS p H 100 • 6 • 6 A . • 046 • 42, 21,. 8 • f LBL .8 • N o .. 101 . 0 • 0 . . • 047 • 45 .1 . RCL .1 . A D 102 . 40 • + . M . • 048 • 45 1 • RCL 1 . T A .. 103 • 43 32 * g RTN . . • 049 * 32 1 . GSB 1 . T .. 104 • 42,21,.4• f LBL 4 . . • 1;)50 • 31 • R/S . K .. 105 • 40 • + * . • 051 . 45 .9. RCL .9 . z o ** 106 • 34 • x,v . . • 052 . 43 16 • g ABS . v ** 107 • 42 • f -+R . . 053 • 31 . RIS . .. 108 • 45 .7. RCL .7. . • 054 • 42 ,21, 5 • f LBL 5 . .. 109 . 40 • + . . 055 • 44 0 • STO 0 . .. 110 • 34 • X:Y . . ¾-----¼----------*----------*----------¼¼-----¼----------*----------¼----------¼ 402 GV 31(1987)4 ¾-----*----------¾----------¼----------¼¼-----¼----------¾----------¼----------• •KORAK• KODA . UKAZ . KOMENTAR ••KORAK• KODA . UKAZ . KOMENTAR • *-----*----------•----------¼----------¼¼-----¼----------•----------¼----------* . 111 . 45 .4. RCL .4. o 166 • 45 5 • RCL 5 * * . 112 . 40 • + * .. 167 • 10 • . * . 113 • 31 • RIS . s p ** 168 • 43 24 • g COS-1 . * . 114 • 34 • X:Y . o +> 169 • 45 3 • RCL 3 . • * 115 • 31 . RIS . K D H 170 • 40 • + . L p . . 116 • 42 ,21, 6 • f LBL 6 . p ** 171 . 45 5 • RCL 5 . o R . . 117 • 45 0 • RCL 0 . u R H 172 . 42 1 . f ->R * č E . . 118 • 43 20 • g X=0 • o ** 173 • 34 • X:Y . N s • . 119 . 22 8 • GTO 8 . p G H 174 • 45,40, .4 • RCL+.4 • I E * . 120 • 33 • R l . R H 175 • 31 . RIS * K * • 121 . 32 l . GSB . N A H 176 • 34 • X:Y . . . 122 . 43 32 • g RTN • M .. 177 • 45,40,. 7 • RCL+.7 * . . 123 • 42 ,21, 8 • f LBL 8 I ** 178 • 31 . RIS . . 124 • 33 • R j, . .. 179 . 22 6 • GTO 6 . . 125 • 32 5 • GSB 5 . H 180 • 42, 21 , . 2 • f LBL .2 ************ • 126 • 43 32 • g RTN . ** 181 * 32 7 • GSB 7 • . . 127 • 42,21, 14 • f LBL D ************* 182 . 44 7 • STO 7 . . . 128 • 32 .0. GSB .ll!. .. 183 • 34 • X:Y . . . 129 . 44 8 • STO 8 • H 184 • 43,30, 1 • g TEST "1 . . . 130 • 34 • X:Y . .. 185 • 22 9 ·• GTO 9 . . . 131 . 44 -9 • STO 9 . .. 186 • 32 llJ • GSB 0 . * . 132 . 32 .0 •. GSB .0. p D H 187 • 42 ,21, 9 • f LBL 9 . . . 133 • 44 .4. STO . 4. v .. 188 • 44 2 • STO 2 . . 134 • 34 • X:Y . R E u 189 • 1 . l • * . 135 • 44 .7. STO .7. H .. 190 • 8 • 8 • . • 136 • 32 .7. GSB 7 • E ** 191 . 0 • 0 • . . 137 • 22 6 • GTO 6 • p H 192 • 44 3 • STO 3 . * . 138 • 42, 21, .0 • f LBL .0. s R H 193 • 30. . s z . 139 • 42 32 • f cu:: . E .. 194 • 43, 30, • g TEST l . p • . 140 • 31 . RIS . E M ** 195 • 22 9 . GTO 9 * R L . . 141 • 49 • L + . I .. 196 • 45 3 • RCL 3 . E o • . 142 . 33 • R l • K C . . 197 • 40 • t . D M . . 143 • 33 • R j, . .. 198 • 42 ,21, 9 . f LBL 9 . N N . . 144 • 49 . L + . .. 199 . 44 4 • STO 4 J I . . 145 • 42 49 • f L.R . .. 200 • 31 . RIS M . . 146 • 43 32 • g RTN . H 201 . 43 2 • g ->H . I . . 147 • 42, 21 , 15 • f LBL E ************* 202 * 45 4 • RCL 4 . u . . 148 • 32 7 • GSB 7 • .. 203 • 34 • X:Y . R K • 149 . 44 2 . STO 2 . ** 204 • 30. . E o • . 150 • 34 • X:Y . H 205 • 25 • TAN • z T * . 151 * 44 3 • STO 3 • H 206 • 44 5 • STO 5 . 1 . . 152 . 31 . RIS . H 207 • 34 • X:Y . . . 153 • 44 4 • STO 4 . H 208 • 43 z • g -¼H • . . f54 • 34 • X:Y . .. 209 • 45 2 • RCL 2 . . . 155 • 44 5 • STO 5 . L p .. 210 • 40 • t . . . 156 • 45 2 . RCL z . o R .. 211 . 25 • TAN . • . 157 • 43 1 • g -+P . t E .. 212 • 44 6 • STO 6 . . . 158 • 43 11 • g x2 . N s ** 213 • 45 2 • RCL 2 . . . 159 . 45 4 • RCL 4 . E ** 214 • 45 7 • RCL 7 . • . 160 • 43 11 • g x2 . K .. 215 • 42 1 • f -->R . . . 161 . 30. • .. 216 • 45 5 • RCL 5 . . . 162 . 2 • 2 . H 217 • 20 • X • . . 163 • 10 • ~ . .. 218 • 30 • . . . 164 • 45 z • RCL 2 • H 219 . 45 6 • RCL 6 . . . 165 • 10 • . .. 220 • 45 5 • RCL 5 . . ¾-----¾----------¾----------¾----------4*-----¾----------¾----------*----------• GV 31(1987)4 403 404 •KORAK• KODA UKAZ • l(OMENTAR •• SPLOšNE O P O M B E •-----•----------•----------•----------••--------------------------------------• • zz 1 • • 222 • • zz 3 • * 224 * 30 • 10 * 36 • 36 • ENTER • ENTER • s p u R ** 1 - ŠTEVILO PROGRAMSKIH l H. MS • I ** • 242 " 42, 7, 4 • f FI)( 4 • •• • 243 • 31 • RIS • •• * 244 * 42,21,.5 * f LBL .5 ************* 11· 2.45 * 43 Z * g ~H * ** * 246 * 25 * TAN * ** 4 - VSAK PROGRAM SE LAHKO UPORABLJA• • 247 • 44 9 • STO 9 • ** SAMOSTOJNO! • • 248 * * 249 • * 250 ·lf. • 251 • ~~ Z SZ * * 253 * • 254 • • 255 • • 256 • • 257 • • 258 • 20 * 16 • 40 • 44 8 • 31 • X CHS + • STO 8 • RIS * 43 2 • g ->H • 25 • TAN • s p 44 .7 • STO .7 • 20 • 16 * 4(1) • X * R CHS • E + • o • 259 • 44 .4 • STO .4 • N • 260 • 42,21,.7 • LBL .7 • RCL 8 * RCL .4 • J • 261 • 45 8 • • 262 • • 263 • • 264 • • 265 • • 266 • • 267 • • 268 • • 269 • • 270 • • 271 • • 272 • • 273 • • 274 * • 275 • • 276 • 45 .4 • 3(1) •· 45 .7 • 45 9 • 3(1) * 1(1) * 44 .7 • 45 9 • 20 * u RCL .7 • R RCL 9 • E • z STO .7 • Z RCL 9 • X * 45 8 * RCL 8 • 40 • + 31 • RIS * 45 .7 • RCL .7 • 31 * RIS 43 32 • g RTN s s M E R N I •• 5 - PROGRAMI OD I DO 6 SE LAHl. Sistem SPACE poleg teodolita E2-SE vsebuje še kontrolno enoto E2-SC, ki služi za pogon, krmiljenje in kontrolo E2-SE, ter računalnik. Sistem omogoča horizontalno in vertikalno pozicioniranje. Ob uporabi sposobne- ga računalnika, ki nudi simultano kontroliranje gibanja krogov in možnost čitanja vrednosti kotov, traja postopek nastavitve 5s, z doseženo natanč­ nostjo 0,1 mgon. Pri prvem testiranju (sistem Kern ECDS2 - sestavljata ga dva E2-SE s kontrolno enoto E2-SC in Host-computer) je bila dosežena hitrost 5-lOs, za točko, vključujoč nastavitev inštrumenta (kot ciljne marke so uporabili okrogle retrorefleksne folije in projicirane laser- ske ,točke), obdelavo slike (obstaja možnost povezave teodolita z geo- metričnimi informacijami digitalne obdelave slike), izračun koordinat in dokumentacija dognanj. Na sejmu je bil prvič predstavljen vzhodno nemški ZEISS-ov nivelir z avtomatsko registracijo RENI 002A. V bistvu je to NI 002A z naslednjimi izboljšavami: - avtomatska registracija odčitka na mikrometru, - avtomatski izračun višinske razlike na vsakem stojišču inštrumenta in kontrola konstante late (primerjava z dopustnim odstopanjem), - digitalni display, ki prikazuje odčitke na lati in izračunano višin- sko razliko ter konstanto late, 408 GV 31(1987)4 možnost priključitve dodatnega spomina (FSE 2032), v katerega lahko shranjujemo posamezne višinske razlike (obseg spomina je 1250 vrstic po 24 znakov) in kasnejša obdelava teh podatkov na računalniku. Wild je predstavil ploskovni laserski nivelir LNA 2, ki daje poleg ho- rizontalne ravnine tudi vertikalno (za vgrajevanje opažev, kontrolo fa- sad, kontrolo podpornih stebrov itn.). K temu inštrumentu spada tudi sprejemnik LPD 2, ki ob nastavitvi (možno ga je pričvrstiti na nivela- cijsko lato) oddaja zvočni signal. Njegova občutljivost je +- O ,8 mm .do 50 min+- 2,4 mm nad 50 m. Dušan Kogoj •PODROČJE UREJANJA PROSTORA Z vidika urejanja prostora je bil letošnji frankfurtski sejem manj za- nimiv kot dosedanji, predvsem glede prezentacije institucij oziroma or- ganizacij na sejmiškem prostoru. Predstavljen je bil le program Ministr- stva za kmetijstvo, gozdarstvo in varstvo okolja (regije Hessen), v ka- terem je zelo poudarjen varovalni vidik oziroma varstvo okolja v sistemu planiranja. Širše je bilo to področje prikazano v sklopu strokovnih predstavitev (referatov) na teme: urejanje vasi, parkovne ureditve in rekonstrukcija oziroma sanacija mestnih predelov. Nas je zanimalo predvsem prvo področje, urejanje vasi, ki ne predstavlja zgolj saniranja in obnove fasad oziroma oblikovanja prostora, temveč je v pojem urejanja vasi vključen tudi socialni in gospodarski vidik s cil- jem izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev prebivalstva. Ohranitev in širjenje teh vaških skupnosti in njihov nadaljnji razvoj je težišče predlaganega programa. Vzporedno pa se razvija tudi računalniška tehnologija, tako na področjih geodetske dejavnosti kakor ·za potrebe planiranja in urejanja prostora. Razvoj informacijskih sistemov predvsem Geo-informacijskih sistemov je na pohodu. Navzoči smo bili pri delni predstavitvi INFOCAM-a, (geo-inf. sistema, ki je bil razvit pri firmi KERN za potrebe planiranja novih ko- munalnih vodov). Program vsebuje tudi neomejeno "knjižnico" simbolov, linij, tipologije črk, kar omogoča izredno kreativnost pri grafičnem ob- likovanju vsebine kart ali načrtov (strokovne osnove ali planski doku- menti). V to smer gre tudi razvoj kartografije (digitalna kartografija), ki jo je prikazal KARTOPLAN iz Berlina. Prednost te kartografije ni samo v končnem izdelku (planu ali načrtu) kot založniškem originalu, temveč tu- di v vseh izračunanih bilancah površin, ki so obvezni sestavni del konč­ nega kartografskega izdelka. Majda Čuček-Kumelj -TEHNIČNA VISOKA ŠOLA V DARMSTADTU Med obiskom 71. nemškega geodetskega dne smo obiskali tudi Tehnično vi- soko šolo v Darmstadtu (Technische Hochschule Darmstadt). Darmstadt: "domovina umetnikov in znanstvenikov". Darmstadt je mesto, ki ima 135.000 prebivalcev in leži v prometnem cen- tru ZRN, med industrijskima regijama Rhein-Main in Manheim-Ludwigshafen. GV 31(1987)4 409 Poleg tega se nahaja v bližini večjih mest, kot so Frankfurt, Wiesbaden in Mainz. V preteklosti je bil Darmstadt mesto v katerem so se zbirali najrazličnejši umetniki in tako še danes velja za Darmstadt reklo: "V Darmstadtu živi umetnost!". Darmstadt je tudi veliko znanstveno središče. Tako je v Darmstadtu med drugimi tudi sedež European Space Operations Centra (ESOC), ki nadzoru- je izstrelitve evropske nosilne rakete in funkcije geostacioniranih sa- telitov. Osnova za napredek in razvoj je tudi močno industrijsko zaledje, ki ga ima Darmstadt. Predvsem sta najmočnejši kemična in strojna industrija, ki nudita številne možnosti za zaposlovanje mladih strokovnjakov in njihov nadaljnji znanstveni razvoj. Tehnična visoka šola v Darmstadtu Začetki Tehnične visoke šole segajo v leto 1826, ko so odprli mestno real in tehnično šolo. Ta šola se je leta 1868 preimenovala v politeh- nično šolo v vojvodski deželi Hessen. Ti dve šoli sta bili osnova za ustanovitev realne g~mnazije in Tehnične visoke šole v Darmstadtu (1877). II.svetovna vojna ni prizanesla niti tej šoli, tako je bila leta 1944 pri zračnem napadu na Darmstadt uničena (80 %) . Ponovno so jo odprli le- ta 1946. Danes šteje visokošolska regija Darmstadta 20.000 študentov, ki se izo- bražujejo na Tehnični visoki šoli, Visoki strokovni šoli v Darmstadtu in Evangelistični visoki strokovni šoli. V Tehnično visoko šolo v Darmstadtu je vključenih 20 fakultet, ki ima- jo zaposlenih 330 profesorjev, 1180 znanstvenih sodelavcev in 1930 zunan- jih sodelavcev. Vpisanih pa je 15220 študentov. Naš obisk je bil namenjen geodetskemu oddelku Tehnične visoke šole, ki ima 7 profesorjev, 30 strokovnih sodelavcev in vpisanih 120 študentov. študij poteka v treh stopnjah. Vsi študenti prejmejo po 4.semetru pred- diplomo (vordiplom), po S.semestru diplomo, po kateri sledi imenovanje v dipl.inž. tehnične visoke šole v Darmstadtu. Učni program je v l. in 2.semestru enak za vse vpisane študente, nato pa se izobraževanje nadaljuje na enem izmed treh inštitutov. Ti inštituti so: - Inštitut za fotogrametrijo in kartografijo, - Inštitut za geofiziko, - Inštitut za geodezijo. Presenetljivo je predvsem to, kako· lahko in hitro prilagajajo učne pro- grame na posameznih inštitutih razvoju geodezije. Tako npr. študentje ne poslušajo več predmeta o analogni fotogrametriji, ki jo je v Nemčiji iz- podrinila digitalna fotogrametrija, temveč je ves učni program prilago- jen digitalni fotogrametriji. Predstavitev raziskovalne dejavnosti inštituta za geodezijo Darmstadtske visoke šole. V četrtek so nam predstavniki Inštituta za geodezijo darmstadtske univer- ze na·71. nemškem geodetskem dnevu predstavili svojo raziskovalno dejav- nost. Področja njihovega delovanja so zelo pestra, kot skupna značilnost njiho- vih raziskav pa je vsekakor visoka stopnja Kompjuterizacije vsake njihove dejavnosti. Med zanimivejšimi stvarmi, s katerimi se ukvarjajo, so: l. Snemanje podvodnega reliefa jezer in rek. 410 Razvili so način izdelave posnetkov jezerskega dna. Postopek je tak: čoln, ki je opremljen s sondo za merjenje globine, križari po jezer- ski gladini. Na polnu je pritrjena tudi prizma, tako da lahko s po- GV 31(1987)4 močjo razdaljemera merimo razdaljo do čolna. Razdaljemer je v sklo- pu z elektronskim teodolitom postavljen na obali jezera ali reke na dobro preglednem mestu. Tako polarno posnamejo položaj čolna na raz- ličnih mestih gladine, hkrati pa s čolnom merijo tudi globino dna. Vsi ti podatki gredo takoj v Toschibin prenosni osebni računalnik, ki je prirejen za delo na terenu in s tega stališča tudi mojstrovina za- se. Tako dobijo načrt reliefa izrisan že kar na terenu, kar seveda zelo skrajša čas izdelave kart te vrste. 2. Zanimiva je bila tudi predstavitev uporabnosti elektronskih libel. Elektronske libele so uporabili pri ugotavljanju deformacij visokih poslopij predvsem na terenih, ki nimajo visoke nosilnosti. Libele so postavljene na vrhu zgradb, zavarovane so pred vplivi okolja, vse so povezane z alarmnimi napravami, ki bi se vključile v primeru nagiba- nja zgradbe. Hkrati z elektronskimi libelami so razvili tudi posebne dinamometre, ki merijo nihanje zgradbe zaradi posedanja terena in za- radi neenakomerne sončne osvetljenosti stavbe, kar povzroči neenako- merno segrevanje in s tem deformacijo stavbe. 3. Veliko se ukvarjajo tudi s preučevanjem raznih inercialnih sistemov, pri čemer dosegajo vedno boljše rezultate. Predstavili so nam iner- cialni.sistem, ki je vgrajen v avtomobil. Cel sistem je seveda raču­ nalniško _podprt. Natančnost, ki jo dosežejo s tem sistemom, pa je oko- li 25 cm/km. Ta natančnost trenutno še ne zadošča za zamenjavo običaj­ nih metod v geodeziji z inercialnimi sistemi, vendar pa razvoj še ni zaključen in pričakujemo lahko še boljše rezultate. TEMATSKA KARTOGRAFIJA IN PROSTOR Božo Koler Aleš Breznikar Tematske karte so v družbenem planiranju nepogrešljivo sredstvo in geode- ti bi morali dobro poznati njihovo vrednost. Na drugi strani pa v družbe- nem planiranju, tako prostorskem, gospodarskem, kot socialnem, še nimamo pravih osnov, na kar bi lahko vezali in locirali podatke ter analize. Karte so v njihovi sedanji obliki za planiranje dokaj neprimerne in pov- zročajo težave pri uporabi. Vsi podatki, ki se vnašajo v take karte, neka- ko "plavajo" in tudi zato še vedno prihaja do mnogih sporov in neskladij pri uporabi prostora; npr. prostor, na katerem že stoji hiša, zaradi sla- be evidence še vedno "razprodajamo", namesto, da bi ga vodili kot "zase- denega". Kartografija se je zapr,la v ozek krog in morda se bomo tega prepozno za- vedali. Res je, da imamo v Sloveniji zelo zajeten kup načrtov in kart različnih meril kar prav tako kaže, da se je bilo že v preteklosti težko zediniti. Na to kaže tudi ogromno število znakov na načrtih in kartah v merilih od 1:500 do 1:50 000. Tako ima npr. topografski ključ TTN 5 ne- kaj več kot 300 znakov, pri katerih se še strokovnjak zmede. Pri vsem tem pa je uporabnost in preglednost karte zelo majhna. Sam sem to spoznal, ko sem se lotil določanja kmetijskih zemljišč. Čakalo me je ogromno dela, Sešteval sem njive, travnike, sadovnjake, vinograde ... , na koncu pa sem se vprašal, če so ti podatki sploh verodostojni in komu so pravzaprav namenjeni. Domnevam, da bi me na drugem področju, v katastru zemljišč, čakalo enako delo. Rad bi označil današnji čas kot "informacijski", saj karte dobivajo nov pomen predvsem zaradi svoje sposobnosti informiranja. S tem pa "klasične" karte postajajo osnovna podlaga za v.našanje novih dejavnosti, pojavov, GV 31(1987)4 411 spoznanj in sporočil o prostoru. Taki izdelki večinoma hitro zastarijo in so povezani z velikimi stroški. Toda vseeno menim, da brez enotnega sistema tematskih kart prostora ne bomo obvladovali. Prav tako sem mne- nja, da ne bi smeli biti zadovoljni že ob najmanjšem napredku, ampak bi morali čimprej napraviti odločen in "čimdaljši" korak k realnim raz- meram. Drugače se zna zgoditi, da nas bodo prehiteli drugi. Opažamo, da se kvaliteta človekovega okolja naglo slabša. S tematskimi kartami bi lahko - pa tudi morali bi - napraviti korak k človeku, pre- bivalcu ogrožene pokrajine na sončni strani Alp in ga tudi na ta način osveščati. Spodbudili bi njegovo zanimanje za okolje in tako s kartogra- fijo pomagali pri reševanju perečih problemov. Pomembno vlogo ima tu sama psihologija karte. Z različno obremenitvijo karte in z izbiro barv lahko določen problem utišamo ali pa poudarimo. Grafičen prikaz je pra- vilen v obeh primerih, učinek med obema skrajnima mejama pa je povsem nasproten. Vse informacije so danes vezane na prostor. Tu pa uporabniku lahko po- nudimo zelo malo. Mnogo dela se je v desetletjih izgubilo v predalih in čaka tudi na nas, ki končujemo študij. Roman Rener 412 GV 31(1987)4 vam ••• PREGLED DOMAČIH STROKOVNIH PUBLIKACIJ Ker menimo, da smo preslabo seznanjeni o objavah v posameznih geodetskih glasilih na celotnem območju Jugoslavije in o tem katere strokovne knji- ge so izšle v Jugoslaviji, smo uvedli novo tematiko v podrubriki Pred- stavljamo vam ... Objavljali'naj bi vsaj pregled naslovov vseh geodet- skih časopisov, revij in knjig, ki izhajajo na območju Jugoslavije. Tok- rat objavljamo pregled za leto 1987 za Geodetski list, Geodetsko službo in Geodetski glasnik, ki so nam naključno prišli v roko. Uredništvo na- šega glasila bo o naši odločitvi seznanilo vse republiške in pokrajinske geodetske zveze, uprave in šolske inštitucije ter Vojaško geografski in- štitut in Hidrografski inštitut jugoslovanske vojne mornarice ter jih zaprosilo, da nam pošilja njihova strokovna glasila kot izmenjavo z na- šim Geodetskim vestnikom ter nas seznanja o izdaji drugih strokovnih pu- blikacij. 'Na ta način upamo, da bo naš pregled postal popoln. GEODETSKI LIST št. 1-3/87 1 ) Prof. Mato Jankovič glavni in odgovorni urednik Geodetskega lista od 1948 do 1986 P. Lovrič: N. Frančula: M. Andželič: R. Solarič: Jugosloslovanska kartografija od 1945 do 1986 leta Splošna kartografija Oblikovanje in sestavljanje kart Izdajanje in uporaba kart J. Stevanovič: Dileme v zvezi z izravnavo in oceno natančnosti prostih geodetskih mrež V.Vasiljev, v.živkovic: Preizkus preciznih invarskih nivelmanskih letev z uporabo laserskega interferenčnega sistema D.Benčic, Z.Lasic: Avtomatizacija geodetskih merjenj (razvoj in uspehi) D.Jovičic, M.Lapaine, S.Petrovic: Direktna rešitev problema določitve elementov vertikalnega stožastega objekta. GEODETSKI LIST št. 4-6/87 1 ) Z.Tomašegovic: Pomen stereoortofoto načrtov izmerjenih gozdnih območij (matematično tehnični in ekonomski vidiki) B.Capek, M.Solarič: Računanje zakoličbenih elementov ukrivljenih start- nih linij za teke na 3000 m z preprekami in 1500 m G.Perovic: O srednjem kvadratnem odstopanju enote teže D.Benčic, Z.Lasic: Avtomatizacija geodetskih merjenj (problemi in možno- sti) L. Madžarac: O katastrskih izmerah in zemljiški knjigi v občini Glina. GEODETSKI GLASNIK št. 24/87 2 ) S.Pašalic, F.Hodžic, Z.Mičic: Označevanje rova (tunela) v rudniku "Bre- za" v Brezi N.Kapetanovic: Izravnava poligonskega vlaka poljubne oblike katerega stranice so merjene z elektronskim razdaljemerom M.Lojpur: Javno izlaganje podatkov o nepremičninah in ugotavljanje pravic na nepremičninah J. Imamovic: Evidenca nepremičnin in pravice na nepremičninah v Bosni in Hercegovini od XV.stoletja do danes l)Glasilo Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije 2lGlasilo Zveze geodetskih inženirjev in geometrov SR Bosne in Hercego- vine GV 31(1987)4 413 s.Pašalic: Š. Zimic: D. Karabeg: Določitev ničelne linije posedanja terena Analiza izravnave trigonometrične mreže mesta Brčko Posvetovanje o katastru nepremičnin GEODETSKA SLUŽBA št. 48/87 3 ) P. Lovric: Izris v kartografiji G. Perovic: K. Vračaric: Optimizacija števila merjenj pri merjenju ene velikosti Položajna natančnost točk v poligonu brez izmerjenega veznega kota A. Sindik: O položajni napaki trigonometrične točke Republiška geodetska uprava SR Srbije: Poročilo o izvršitvi programa del komasacije zemljišč za 1986 leto in program del komasacije zemljišč za leto 1987. ZBORNIK REFERATOV S POSVETOVANJA4 ) "PLANIRANJE IN VREDNOTENJE GEODETSKIH DEL" B. Bogdanovic: Pomen geodetskih del v družbeno ekonomskem razvoju drža~ ve S. Majcen: Programiranje in financiranje geodetskih del v SR Slove- niji B. Milišič, N. Pržulj: Dolgoročno in srednjeročno programiranje in pla- niranje geodetskih del v SR Bosni in Hercegovini B. Mustafa: Planiranje del vzpostavitve katastra nepremičnin na ravni družbenopolitične skupnosti v srednjeročnih programih L. Barcal: Informacijski sistem o nepremičninah M. Miladinovic: Osnovna vprašanja vrednotenja geodetskih del M. Karamustafic: Vpliv zakonskih predpisov na ustvarjanje in delitev do- hodka geodetskih delovnih organizacij M. corovic: Ugotavljanje rezultatov dela in normativi, pogoj za pravil- no delitev osebenih dohodkov P. Svetik: Nekaj razmišljanj o vrednotenju geodetskih del v SR Slove- niji A. Rakar: Vrednotenje komunalnih fondov na osnovi podatkov katastra komunalnih naprav M. Bogataj: Informacijski sistem v komunalnem gospodarstvu in vredno- tenje kapitala v prostoru M. Črnivec: Vloga planiranja in vrednotenja znanstveno raziskovalnega dela pri realizaciji geodetskih del A.Lesar, B. Demšar: Vrednotenje in planiranje geodetskih del pri komasa- cijah v SR Sloveniji S. Frangeš, P. Lovric, M.Savin: Pravne norme in tehnični standardi v geo- deziji posebno v kartografiji M.Kosek, B. Pavic: Procesi in stroški kartografskih projektov J. Rozman: Avtomatizirana kartografija in družbeno ekonomski razvoj Stanko Majcen 3 )Glasilo Republiške geodetske uprave SR Srbije 4 )Posvetovanje Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije je bilo v oktobru 1987 v Tuzli 414 GV 31(1987)4 IZBOLJŠANJE UČINKOV UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Biotehniška fakulteta je s sodelovanjem Odbora za urejanje kmetijskih zemljišč pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije in Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirala od 6. do 9. oktobra 1987 v Radovljici seminar o sistemskem inženiringu na temo Izboljšanje učinkov urejanja kmetijskih zemljišč. Seminarja se je udeležilo 27 strokovnjakov z različnih strokovnih pod- ročij, ki jih povezuje problematika hidromelioracij, agromelioracij,ko- masacij, kmetijske proizvodµje in tudi urejanje prostora ter varovanja okolja. Glede na zaposlitev in strokovnost so bili udeleženci iz vrst upravnih organov, strokovnih služb, kmetijskih organizacij, projektantov in izvajalcev kmetijskih zemljiških ureditev in iz kmetijskih šol. Po izobrazbi pa so bili udeleženci agronomi, vodogradbeniki, geodeti, eko- nomisti in prostorci oziroma.urbanisti. Seminar je vodil in strokovno izvajal Zavod za organizacijo poslovanja v Ljubljani na podlagi povsem novega pristopa k inženiringu po najso- dobnejši metodologiji reševanja problemov. Pristop k mišljenju, členjenju problemov in oblikovanju rezultatov je bil timski. Tak način pa terja svojevrstno izenačitev pomena vsakega člana tirna in enakovrednost mišljenja ne glede na različnost stroke, delovnih nalog in položaja v vsakdanjih delovnih okoljih. Učinek tims- kega dela je presenetljivo dober, rezultati pa praktični in uporabni. Na seminarju so bili izpostavljeni naslednji končni cilji urejanja zem- ljišč: večji pridelek, večja rentabilnost, zadovoljitev družbenih pot- reb po prehrani ter obdelanost kulturne krajine. To pa je možno doseči z rešitvami problemov, ki so po pomenu razvrščeni takole: urejeno finan- ciranje, sposobni kadri, intenziviranje proizvodnje na obstoječih zem- ljiščih, vzdrževanje melioracijskih objektov in končno priprava projek- tov. · Zanimivo je, da se je nepričakovano in visoko uvrstila kategorija prob- lemov intenzivne izrabe zemljišč, na katerih se sploh ne izvajajo melio- racije, pač pa so potrebne le skrbne in sposobne kmečke roke pri vsako- letnem obdelovanju. To pa kaže tudi pomembnost kmetijske pospeševalne službe. Problematika komasacij je bila, tako kot pri drugih kmetijskih ureditvah, izpostavljena, vendar se je obravnavala le na splošno in pod skupnim ime- nom ureditev. Na predstavitvi rezultatov pa je bilo ugotovljeno, da bo treba komasacije najbrž posebej obravnavati. Anton Lesar GV 31(1987)4 415 DNEVI SLOVENSKIH PRAVNIKOV V dneh, ko so geodeti sprejemali svoie pomembne odločitve v Kranjski go- ri, je potekalo še eno pomembno srečanje, ki mu kaže posvetiti par be- sed, to so Dnevi slovenskih pravnikov. Osrednja tema srečanja so bili predlogi dopolnil .wezne ustave, monetarni nominalizem in pravni vidiki slovenskega enotnega kulturnega prostora. Bogat, pisan program je zapos- lil navzoče na dveh plenarnih zasedanjih, v delu treh sekcij, za okrog- lo mizo, na tribuni, v računalniški delavnici in na skupščinskem pregle- du dela Zveze društev pravnikov Slovenije. V sekcijah so udeleženci razpravljali o predlogih dopolnil ustave v zve- zi z naslednjimi področji: Sekcija A - Federalizem, pravosodni sistem, ustavnost in zakonitost, Sekcija B - Opredelitev lastnine, oblike skupnega poslovanja s tujimi in domačimi osebami, Sekcija C - Usmerjanje družbene reprodukcije, oblike organiziranosti združenega dela in samoupravno odločanje. Za okroglo mizo so govorili o monetarnemu nominalizmu, na tribuni pa so se udeleženci posvetili problematiki pravnih vidikov slovenske- ga enotnega kulturnega prostora. Udeleženci so predloge dopolnil ustave kritično ocenili, živahne razpra- ve ob referatih in nazadnje oblikovana stališča obetajo (ko bodo seveda tudi širše razgrnjena, kot je bilo dogovorjeno), "otiplivejšo" navzoč­ nost mnenj pravne stroke v javnosti. Naj tale skromni članek zaključim z upanjem, da so bili Slovenski pravniki na svojih "dnevih" uspešni in da so sledili pozivu predsednika skupščine SR Slovenije, ki je v svojem uvodnem govoru, naslovljenem Družbeni vidiki nalog pravnikov v postopku spreminjanja ustave med drugim dejal: "Pravniki smo in moramo biti spo- sobni strokovno korektno in argumentirano povedati, ali obstoje in ka- tere so tiste ustavne določbe, ki jih praksa ni potrdila, ki so v prak- si povzročile drugačne družbene odnose, položaj delovnih ljudi ali or- ganizacij združenega dela od ustavno zamišljenega ali katere so tiste določbe, ki so v svoji vsebinski zasnovi ali zakonskih izpeljavah in praksi povzročale pretirani normativizem, formaliziranje organizacijskih oblik ali oblik odločanja brez dejanske družbenoekonomske ali družbeno- politične vsebine. če bomo korektno in s polno strokovno in moralno od- govornostjo pomagali pri uresničevanju te naloge, bomo prispevali k temu, da se iz vidika pravne teorije in prakse razčisti, katere določbe norma- tivnega dela ustave je utemeljeno kritično presojati, ker ne vzdrže vseh prej navedenih kriterijev ... Mi smo in moramo biti sposobni oceniti tudi objektivni ustavnopravni po- men in možne ustavnopravne posledice predlaganih sprememb. Če bomo sto- rili še to, bo mnogo manj možnosti za različno ustavnopravno razlago predlaganih sprememb, manj bo tudi možnosti, da čustva, nekorektne raz- lage ali vnaprej oblikovana in potem ponavljana stališča, ki nimajo stro- kovne podlage, obremenjujejo javno razpravo in težko ter odgovorno delo pri oblikovanju ustavnih sprememb. V tem delu svoje naloge bi morali bi- ti pravniki aktivnejši, tudi mnogo bolj prisotni v javnosti in tudi še bolj argumentirani. Bolj bi morali biti pozorni na to, da se v tem delu naše naloge preveč ne pomeša naša strokovna odgovornost z našim družbe- nim prepričanjem, z osebnim pogledom na možne rešitve in cilje, z vsa- kim od nas kot politično osebnostjo ..... " Lilijana Gačnik 416 GV 31(1987)4 POKRAJINSKI UČINKI ČLOVEKOVIH DEJAVNOSTI NA ŽIVLJENJSKO OKOLJE V dneh od 21. do 24. septembra je Inštitut za geografijo Univerze Edvar- da Kardelja v Ljubljani organiziral jugoslovansko posvetovanje z medna- rodno udeležbo na temo: Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti naziv- ljenjsko okolje. Posvetovanje na Bledu sodi med pomembne aktivnosti ju- goslovanskih geografov v komisiji za okolje pri SEV-u. Udeležili so se ga številni, domači in tuji strokovnjaki geografi in strokovnjaki, geo- grafiji sorodnih ved, ki so z mnogimi prispevki o degradaciji okolja, o vplivu posameznih dejavnosti na okolje, o prizadetosti posameznih pokra- jinotvornih elementov itd. 'predstavili rezultate vrste organiziranih raziskav. S strokovnim posvetom je Inštitut za geografijo tudi delovno proslavil 25. obletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. Marjeta Natek 14. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV Ob 40. obletnici priključitve Primorske Jugoslaviji je Inštitut za raz- iskovanje krasa,, ZRC SAZU v Postojni organiziral 14. redno zborovanje slovenskih geografov. Delovni program Kongresa je vključeval aktualno problematiko notranjske regije in problematiko geografskega izobraževa- nja. Razprave o geografskih značilnostih Notranjske so potekale po 5 te- matskih sklopih: - Upravna razdelitev in pokr_aj insko geografske enote - Gospodarsko geografska problematika - Razvoj centralnih in ruralnih naselij - Struktura in dinamika prebivalstva - Pokrajinsko ekološka problematika. Problematika geografskega izobraževanja je bila predstavljena s temami: - Geografija v vzgojno-izobraževalnem procesu - Odmevnost geografije v družbi - Posebne metode pri pouku geografije. Razprave o nekaterih aktualnih geografskih problemih so potekale tudi na treh okroglih mizah: - Geografska teorija in praksa - Zamejstvo in izseljeništvo - šolske ekskurzije in metodična obravnava krasa po stopnjah šolanja. Zveza Geografskih društev Slovenije je ob 14. zborovanju slovenskih geo- grafov izdala zbornik Notranjska, kjer je objavljenih 39 referatov o na- ravnih, pokrajinskih in družbenogospodarskih značilnostih Notranjske. Geografski obzornik (št. 2, l. 1987), časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo pa objavlja 17 prispevkov o problematiki geografskega izobra- ževanja in o računalniku v geografiji. Marjeta Natek GV 31(1987)4 417 OBČANOV PRIROČNIK DOMŽAL (ob 20-letnici Geodetske uprave) Geodetska uprava Domžale praznuje letos 20-obletnico svojega delovanja. Najnujnejši inštrumentarij in delovne prostore je dobila v drugi polo- vici leta 1967 in zač.ela z delom kot Katastrski urad Domžale. Dotlej je za zadeve geodetske-katastrske službe v Domžalah skrbel Katastrski urad v Kamniku. Geodetska uprava Domžale praznuje svoj jubilej predvsem delovno. V ta namen je pripravila že osmi popravljen in dopolnjen ponatis OBČANOVEGA PRIROČNIKA. To je zajetna knjižica žepnega formata, ki obsega 174 stra- ni teksta, kart, tabel in voznih grafičnih prikazov. Priročnik je razdeljen na naslednja poglavja: - Geodetska služba v Domžalah Osnovni podatki občine Šolstvo v občini skozi čas Odkod krajevno ime Domžale Govorica Grobelj ski:h fresk Geološka sestava tal Geometrično središče občine Prebivalstvo in stanovanja Kmetijstvo in gozdarstvo Vodovod in kanalizacija Promet in komunikacije Druge dejavnosti Zapisi o dogodkih v Domžalah Industrijski obrati Splošni podatki. Iz naslovov poglavij je razvidno, da je priročnik zares občanov, saj mu nudi vse pomembnejše podatke njegove občine. Opise dopolnjuje 22 temat- skih kart ter vrsta tabel s številčnimi podatki v časovnih serijah. S priročnikom, kartami in ~ačrti naselij ter z drugimi edicijami se Geo- detska uprava Domžale vključuje v širše družbeno okolje svoje občine. Kakovostno in ažurno je tudi njeno delo na strokovnem področju. Zato ji želimo ob jubileju še veliko delovnih uspehov. Peter Svetik VIŠINA NAJVIŠJEGA VRHA SVETA Kot poroča rev1.Ja Time v članku z naslovom "King of the Mountain" dne 2. novembra 1987 je marca letos astronom George Wallerstein z Washing- tonske univerze presenetil planince in geologe s trditvijo, da je Karako- rum-2 (K-2) v Himalaji za 36 čevljev (10,97 m) višji od Mount Everesta. O teh desetih metrih razlike je poročalo že Delo (20. maj 1987). Piše o osemčlanski ameriški odpravi alpinistov, ki je od maja do septembra 1986 osvajala vrh K-2, a ga zaradi slabih vremenskih razmer ni uspela osvoji- ti. Piše, da je Wallerstein v taboru na 4000 metrov postavil merilne na- prave, s katerimi je lovil signale satelita GPS-Howestar, ki ga sicer 418 GV 31(1987)4 uporablja ameriška vojska. S pomocJo satelita je natančno določil lego večim točkam na tej površini, potem pa meril razdalje in kote med njimi. Na podlagi vseh teh podatkov je izračunal višine gorskih vrhov in dobil rezultat, ki ga je objavil šele kasneje. Očitno gre za satelite NAVSTAR in ne Howestar, več o njih lahko v slo- venščini preberemo v prispevku tov. Andreja Bilca v septemberski števil- ki revije Življenje in tehnika z naslovom Navigacijski sateliti - novo orodje geodezije ter v prispevku istega avtorja na 20. geodetskem dnevu v Kranjski gori z naslovom Sateliti v geodeziji (opis sedanjih in pred- videnih možnosti). Time v nadaljevanju piše o rezultatu osemčlanske italijanske ekspedici- je, ki jo je vodil 90 - letn'i Ardita Desio in je meseca oktobra ovrgla zgornjo trditev. S pomočjo signalov z istih satelitov so dokazali, da je Mount Everest visok 29 108 čevljev (8872,12 m) ali 80 čevljev (24,38 m) več kot so verjeli dotlej oziroma 840 čevljev (256,03 m) višji od K-2. Na obeh vrhovih so namestili sprejemnike in izvedli podobne meritve in izračune kot prej omenjena odprava. Wallerstein, kot piše Time, že priz- nava, da je možno, da je njegova meritev netočna in dodaja: "Moja meri- tev je bila izvedena z rabljenim sprejemnikom, njihova pa s prvovrstnim. To potrju_je dejstvo, da v teh poslih ni prostora za amaterje ." V 'fazi testiranja navigacijskih sprejemnikov, ko na šestih orbitah delu- je sedem od predvidenih 18 satelitov GPS, se že pojavljajo prvi rezulta- ti, ki spreminjajo nekatere ustaljene človeške poglede in navade. Želeti je le, da ti izboljšani rezultati ne bodo povzročali zmede iq zapletov ter da bodo v naslednjem desetletju na civilnem področju vkljušno s pod- ročjem geodezije prispevali k pozitivnemu razvoju. Božena Lipej NEVIDNO LETALO Raziskovalni slučaj je omogočil ameriški armadi novo protiradarsko za- ščito. Nekatere molekule v paličicah naših oči in mrežnici so se izka- zale kot odlične antene za sprejem svetlobe, istočasno pa tudi popolno- ma pogoltnejo radarske žarke. S takimi molekulami ovito ali obarvano le- talo je nevidno. Pravijo, da bodo v treh letih razvili industrijsko upo- rabo te substance. Tako bo ameriški bombnik Stealth, ki bo letel v začetku 90-let že lahko uporabil to kamuflažo. Če jo bodo uporabili tudi za nizko in srednje leteče "brez pilotne" projektile in iz letala bodo lahko slikali (vsaj nekaj časa) tudi vse teritorije (sedaj to delajo z letali tipa U-2), ne da bi opa- zovana država vedno to vedela ali lahko celo preprečila. S povečevanjem sposobnosti filmskih materialov na ločilno sposobnost 1000 linij na mm in optike pa bo vse prikazano kot na dlani. Tako bodo marsikdaj sosedi ali tujci vedeli več o sosednji državi in ozemlju, kot ta država sama. Posebej, če bo zaščitila podatke o zemljišču in objek- tih še pred svojimi znanstveniki in občani (državljani). Tomaž Banovec GV 31(1987)4 419 ZREČE - NAJMLAJŠE SLOVENSKO MESTO V soboto,3. oktobra, je bilo v Zrečah nadvse slovesno. Kraj z 2800 pre- bivalci, ki je znan po kovaški industriji Unior in za smučarje ter lju- bitelje narave po vedno bolj znani in urejeni Rogli, je privabil števil- ne goste. Po otvoritvi nove tovarne Unior za proizvodnjo homokinetičnih zglobov je sledila slovesnost, ki sta se je udeležila tudi predsednik predsed- stva SR Slovenije France Popit in predsednik republiškega Izvršnega sve- ta Dušan Šinigoj. Podpisali so listino o pobratenju mest Opatije in Zreč ter razglasili prijateljstvo med avstrijskimi Borovljami in Zrečami. Naj- pomembnejši dogodek je bil razglasitev Zreč za mesto. Zreče so se kot enotno naselje razvile šele v zadnjem desetletju iz vasi Zgornje in Spodnje Zreče ter Dobrava in postale najpomembnejše oskrbno, storitveno, industrijsko in turistično središče pod Južnim Pohorjem. Pospešeno gospodarsko rast vzpodbujata predvsem industrijski podjetji Unior in Comet, vse večjo vlogo pa ima tudi. turizem. Unior se je z dob- rimi,razvejanimi programi pod sposobnim vodstvom (Marjan Osole je na slovesnosti prejel državno odlikovanje za dolgoletno uspešno vodenje) prebil v vrh jugoslovanskih najkvalitetnejših proizvajalcev kovinsko- predelovalne industrije, poleg tega pa nezadržno vzpodbuja razvoj vse- ga Zreškega Pohorja. Tudi podatki o rasti števila prebivalcev kažejo nagel razvoj mesta. Leta 1948 jih je bilo 948, leta 1971 1632 in leta 1981 že 2363. Zreče imajo ot- roški vrtec, osnovno šolo, kovinarsko šolo, pošto, zdravstveni dom, dom kulture, hotel Dobravo in drugo. Zrečani so tako postali naši najmlajši meščani, ne glede na to, da niti osmi niti katerikoli drugi člen Zakona o imenovanju in evidentiranju na- selij, ulic in stavb ne daje prave pravne podlage za taka imenovanja. Božena Lipej UREDITEV EVIDENCE GEODETSKIH TOČK V REPUBLIŠKEM CENTRU GEODETSKE DOKUMENTACIJE V začetku leta 1987 se je v Republiškem centru geodetske dokumentacije Republiške geodetske uprave začela urejati evidenca geodetskih točk. Ureditev evidence zajema: l. Vris vseh temeljnih geodetskih točk na prosoJnico topografske karte 1:25 000 (TK 25/G). Vsebina grafične evidence je razvidna iz prilože- ne legende: 420 GV 31(1987)4 @ © LEGENDA Trlg. toc'!ka l. reda Trlg. toc'!ka II. reda f1) Trlg. toc'!ke III. reda (CI_..,. III.glavni red) O Trlg. točka IV. reda G 4 -+-o © ~ če 111-161 1111-11 l1v-11I ~ Gcoidna toČka Navezovalna to!ka Os!onilna točka Gravimotric'!na toc'!ka Astronomska t:,t'!ka Bazna točka PoligonometrlČna toč!'.ka Nlvelmanaka točka Nivelman l. reda Cnl•.-elm..1n velike nata,nčnorti NVNJ i itevilko Nlvelmen II. reda Cpre cizni n lvel man h številko Nivelman III. reda Ctehni~ni nlvelman povečane natančnoati l • itevilko Nlvelman IV. reda (tehnični nivelman> s številko Nivefmanaka mrela meatnega nivelmane 1-- • Smer nlv. --+- Meja trlang okraja --<•>-- Orlavna meja Republiika meja _.._ ObČ.meja RAZDELITEV NA LISTE TTN S 5 6 7 :s 16 17 25 26 27 C RNOMt J )5 36 37 ,s 4G ,1 1 8 18 28 38 '8 9 19 29 39 49 .. 2. Dopolnitev topografij pozicijskih temeljnih geodetskih točk s podat- ki o TTN 5, TK 25 in upravni občini. 3. Izbor uporabnih oslonilnih točk (izvajalec GZ SRS), pri čemur sta kri- terija - ustrezne stabilizacije točke in natančnost določitve. Vse uporabne oslonilne točke so tudi vrisane v grafični evidenci na TK 25/G in za njih so enako dopolnjene topografije kot pri pozicijskih tem. geod. točkah. 4. Mikroftlmanje urejene grafične evidence in topografij. Ureditev poteka po območjih posameznih trigonometričnih okrajev. Do kon- ca meseca oktobra 1987 bo zaključena ureditev za območje desetih trig. okrajev od skupno dvaindvajsetih. O končani ureditvi posameznega trigonometričnega okraja bodo tekoče ob- veščane občinske geodetske uprave tangiranih območij. Poleg te ureditve se načrtuje tudi računalniška nastavitev in vodenje podatkov o točkah temeljnih geodetskih mrež. V ta namen je bila konec oktobra 1987 sklenjena pogodba z Geodetskim zavodom SRS, Ljubljana, da v roku 5 mesecev izdela programski paket, in sicer ločeno za položajne temeljne geodetske točke in višinske geodetske točke. Programski paket DO izdelan za IBM/PC-AT kompatibilne računalnike. Mimi Žvan GV 31(1987)4 421 PRODAJA KART OBČIN V MERILU 1:50 000 V REPUBLIŠKEM CENTRU GEODETSKE DOKUMENTACIJE Republiški center geodetske dokumentacije nudi v svoji novi vlogi upo- rabnikom vse podatke geodetske službe iz republiške pristojnosti in vse informacije o podatkih geodetske službe iz občinske pristojnosti ter želi s tem tudi bolj popularizirati geodetsko stroko. Pregledne karte občin v merilu 1:50 000 so gotovo eden od najširše upo- rabnih izdelkov geodetske službe. Zanimanje za nakup vseh občinskih kart na enem mestu je med uporabniki zelo veliko. Zato je v oktobru 1987 Re- publiška geodetska uprava zaprosila vse Občinske geodetske uprave, da odstopijo okoli 50 izvodov svojih kart Republiškemu centru geodetske dokumentacije. Prošnja je bila sprejeta z razumevanjem, saj je v enem tednu po prejemu dopisa, karte dostavilo kar 10 OGU. Mimi Žvan USTAVNE SPREMEMBE V drugi številki Geodetskega vestnika smo že zapisali obvestilo o delu in opredelitvi posebne komisije ZGS glede dopolnitev XXXII amandmaja, ki zadevajo geodetsko službo. Ustavna komisija Skupščine SR Slovenije je na svoji seji predlog obravnavala ob navzočnosti člana komisije ZGS in sprejela po dokaj tehtni razpravi predlog za naslednjo formulacijo: - ureja in nadzoruje temeljno geodetsko mrežo". To je po skupnem mnenju slovenske ustavne komisije očiščeno besedilo, ki pove dovolj o urejanju zadev geodetske službe v pristojnosti federa- cije. Tega stališča pa zvezna komisija ni sprejela. Zato ga je sloven- ska ustavna komisija ponovila (objavljeno je bilo v Poročevalcu št. 25 12. 10. 19 8 7. ) . Zveza geodetov Slovenije je na skupščini v Kranjski gori dne 15.10.1987. sprejela sklep, da se slovenski ustavni komisiji predlaga dopolnitev tega besedila z besedama "višjih redov", tako da bi se 12.alineja XXXII amandmaja glasila: "-ureja in nadzoruje temeljno geodetsko mrežo višjih redov". Tak predlog je bil slovenski ustavni komisiji z obrazložitvijo poslan dne 22.10.1987. z njim se v celoti strinja in ga podpira tudi Republiš- ka geodetska uprava. Nadaljnji proces usklajevanja dopolnitev Ustave SFRJ pa bomo spremljali v dnevnem časopisju. 422 GV 31(1987)4 PROGRAM GEODETSKIH DEL ZA LETO 1988 Republiška geodetska uprava je v skladu s srednjeročnim programom geo- detskih del za obdobje 1986/90 za leto 1988 zaprosila republiški prora- čun za sredstva v višini 2,967 milijarde din. To je nominalno 580 % več kot je bilo skupaj odobrenih finančnih sredstev v letu 1987. Predlog za izdajo zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1988 z osnut~ kom zakona pa v prilogi namenja za geodetska dela v letu 1988 le 676,1 milijona din. To je sicer dobrih 34 % nominalno več kot v letu 1987, vendar komaj dobra šestina zahtevanih sredstev. Pri tem velja poudariti, da je večina indeksov le 100 % in le nekaj jih sega prek 134 %. Iz priloge osnutka zakona je moč sklepati, da indeksi ne bodo zadovolje- vali potreb. Obljubljeno je bilo tudi, da bomo ob rebalansu republiškega proračuna za leto 1987 (tako kot letos) dobili za geodetska dela dodatna sredstva. Predvidevamo, da bo v letu 1988 vseh sredstev za program geo- detskih del iz republiškega proračuna vsaj 1 milijardo din. To pa bo še vedno bistveno odstopalo od predvidenega postopnega večanja realne vrednosti finančnih sredstev za program geodetskih del, ki ga predvide- va _srednjeročni program. NABAVA OPREME OGU V skladu z dopolnitvijo zvezne zakonodaje ni več omejitev za nabavo opre- me za avtomatsko obdelavo podatkov. o tem srno z dopisom z dne 2.6.1987 obvestili vse občinske geodetske uprave. Ker pa se pojavljajo dileme v zvezi z nabavo sodobnih geodetskih inštru- mentov, srno posredovali že več potrdil, da sodijo zlasti elektrooptični razdaljerneri v sklop celovite računalniške opreme za avtomatsko obdela- vo podatkov geodetske službe. Iz tega sledi, da se upravna služba sicer počasi, vendar vztrajno moder- nizira. Peter Svetik KATALOG PODATKOV GEODETSKE SLUŽBE - DOPOLNITVE ZA LETO 1987 Republiška geodetska uprava pripravlja že drugo dopolnitev Kataloga po- datkov geodetske službe, ki je prvič izšel leta 1985 in bil dopolnjen leta 1986. Nove podatke, dopolnitve pri tekstih, tabelarnih in grafič­ nih pregledih bo Republiška geodetska uprava izdala v začetku leta 1988. Večji del naklade (skupna je 1200 izvodov) bo vezan v knjigo, manjše šte- vilo pa bo nevezano z možnostjo vlaganja v mapo. Kataloge je možno naba- viti v Republiškem centru geodetske dokumentacije. GV 31(1987)4 423 GEODETOV INFORMATOR 1988 Republiška geodetska uprava tudi letos dopolnjuje podatke, ki jih ob- javlja v Geodetovem koledarju v posebni prilogi. Tako bodo preverjeni in po potrebi popravljeni naslovi in telefonske številke občinskih geo- detskih uprav, geodetskih delovnih organizacij in šolskih ustanov; dopi- sani bodo novo izdani važnejši predpisi s področja našega delovanja; za- pisane novosti v Republiškem centru geodetske dokumentacije, dopolnjeni seznami kart občin, načrtov in kart naselij, turistično-planinskih kart; zapisane pomembnejše raziskave, izdelane v letu 1987 in še mnogo drugih, splošnih podatkov. Geodetov informator 1988 bo priloga Geodetovega koledarja 1988. PRIROČNIK EVIDENCE DEJANSKE RABE PROSTORA Zasnova priročnika je opisana v prispevku Evidenca dejanske rabe pros- tora, ki je uvrščen med prispevke v rubriki Iz znanosti in stroke (GV št. 4/87). Priročnik je možno nabaviti v Republiškem centru geodetske dokumentacije po ceni 2.500.- din. Božena Lipej KOMENTAR H KRATKIM INFORMACIJAM (predvsem s področja dela Republiške geodetske uprave),: V informacijah žal niso zastopana vsa področja dela, ker se odgovorni delavci kljub nekaj pozivom k sodelovanju niso odzvali. Toliko v opra- vičilo in pojasnilo, zakaj smo v tej rubriki ta področja "zapostavili". Božena Lipej SLOVENSKI VRH NA ALJASKI Pred kratkim je v Ljubljani izšla drobna knjižica Ljubljančan na Aljas- ki, ki jo je izdal Znanstveni inštitu FF v Ljubljani v Knjižnici Glas- nika slovenskega etnološkega društva. Njen avtor Fred Bahovec pa se je ta čas mudil v Ljubljani. Duhovitemu in živahnemu možaku, s katerim sem se pogovarjal, nikakor ne bi prisodil 98 let, kolikor v resnici jih ima. Že od 1912. leta živi namreč na Aljaski. Je eden redkih še živečih pio- nirjev, ki so naseljevali to divjo deželo. Opravljal je vrsto poklicev od kmetovalca do ribiča, od rudarja do poštarja, lovca, rejca kun in li- sic pa do oblikovalca nakita. Na mnoge dele Aljaske je stopil prvi. Kot navdušen ljubitelj narave se je rad povzpel tudi na vrhove kot nam piše v knjigi: "Na gore me vežejo lepi spomini. Vedno sem želel splezati na vsak vrh. Tudi ocean je vabljiv, a gore imam še rajši. Ko priplezaš na 424 GV 31(1987)4 vrh se ves dan počutiš kot kralj. Plezati greš, da .zmagaš. Ob tem pa je že užitek ob razgledu in vsem drugim". Ko so topografi merili Aljasko in pripravljali karto otoka Baranof, na katerem Bahovec tudi živi, so ga zaprosili, da poimenuje nekatere vrho- ve, ki še nimajo imen. Poimenoval je dva vrhova - Vrh Bahovec (Bahovec Peak) in gora Safran (Mt. Safran po prijatelju ljubljančanu Francu Žaf- ranu). Bahovec ima v bližini "svojega vrha" počitniško hišico živi pa v meste- cu Sitka na otoku Baranof kjer kot prvi edini na Aljaski goji tudi vinsko trto. Kljub temu da skoraj 40 let ni imel stika s Slovenci, izredno lepo in dobro govori slovensko. Pravi,' da se je slovenščine ponovno naučil s prebiranjem slovenskih knjig in časopisov. Najraje bere Teleks in v njem rubriko "Helena". Jože Rotar IMENOVANJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO Svet VTOZD Gradbeništvo in geodezija je na svoji 3. redni seji dne 13. 4.1987 izvolil tov. mag. Vesno JEŽOVNIK, dipl.geod.kom.ing. 1 v naziv višji predavatelj za področje Nižja geodezija. Svet VTOZD Gradbeništvo in geodezija je na svoji 4. redni seji dne 24. 6.1987 izvolil tov. dr. Branka ROJCA, dipl.ing.geod. 1 v naziv izredni profesor za pod- ročje Kartografija; tov. mag. Matjaža HRIBARJA, dipl.ing.geod., v naziv višji predavatelj za področji Zemljiški kataster in Geodetska evidenca. MAGISTERIJ Dne 1.7.1987 je zagovarjal svojo magistrsko nalogo tov. Radoš ŠUMRADA, dipl.ing.geod., pred komisijo, ki so jo sestavljali: prof. dr.Florijan Vodopivec, prof.dr. Peter Šivic, doc.dr. Branko Rojc. Naslov naloge: "Osnove korporiranih podatkovnih baz za topološke pros- torske informacijske sisteme." Dne 29.6.1987 je zagovarjal na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja svojo magistrsko nalogo tov. Anton PROSEN, dipl.geod.kom.ing. 1 pred komisijo, ki so jo sestavljali: prof.dr. Matjaž Jeršič, prof.dr.Andrej Pogačnik, prof.dr. Milan Naprud- nik in prof.dr. Peter Šivic. Naslov naloge: "Zakonodaja in planiranje podeželskega prostora." GV 31(1987)4 425 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE BOGATEJŠI BOGENŠPERK Od 18.9.1987 je v njem postavljena Slovenska geodetska zbirka Slovenski geodeti smo 18.9.1987 praznovali dvojni praznik: otvoritev razstave ob 160-letnici delovanja katastrskega mapnega arhiva v Ljub- ljani, ki so jo pripravili skupaj z Arhivom Slovenije ter otvoritev Slovenske geodetske zbirke na gradu Bogenšperk, ki je po dogovoru pos- tala oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. Izbor Bogenšperka za geodetsko zbirko sta pogojevala dva temeljna vzro- ka. Prvi je brez dvoma neposredna povezanost Valvasorja s topografijo, kartografijo in zemljemerstvom. Prav na tem gradu so nastale njegove znane topografije in karte. Od tu je prehodil večji del Slovenije, me- ril, risal in zapisoval značilnosti slovenske pokrajine, posestva, so- cialni sestav, slovenska imena ... Drugi vzrok pa je v tem, da so si slovenski geodeti pri zavzetem delu ob projektu Vače 81 pridobili zau- panje in tako se je porodila obojestransko sprejeta zamisel o postavit- vi geodetske zbirke. Na svečanosti ob otvoritvi na dvorišču gradu je bil slavnostni govornik Vladimir Kavčič, predsednik Republiškega komiteja za kulturo, za kultur- ni program pa so poskrbeli Zasavski rogisti. Med udeleženci, teh je bilo okoli 200, je bilo največ geodetov. Med gosti so bili mnogi predstavni- ki republiških organov, kulturni delavci, predstavniki arhivov in muze- jev. Niso manjkali tudi geodeti iz drugih republik in pokrajin. Prisost- voval je tudi načelnik Vojaškega geografskega inštituta iz Beograda, ge- neral, dr. Miroslav Peterca. Več gostov - geodetov je bilo tudi iz tu- jine, predvsem veliko je bilo zastopstvo avstrijskih geodetov na čelu s predsednikom državne geodetske avstrijske uprave. Slavnostni govornik, tov. Vladimir Kavčič, je v svojem govoru med dru- gim poudaril: "Morda bi se danes morali vprašati, zakaj slovenska geodezija odpira svojo zbirko med zadnjimi tehniškimi strokami, čeprav ima tako dolgo in bogato preteklost, eno najstarejših urejenih evidenc o zemljiščih ter obsežen, argumentiran vir podatkov za narodopisje, gospodarstvo in kul- turo. Toda, če ob tem izrečemo kri.tike slovenskim geodetom, jo moramo izreči celotni družbi, saj smo geodezijo dolga leta podcenjevali ali vsaj pomanjkljivo vrednotili". Velja ponoviti prizadevanja slovenskih geodetov za postavitev geometrič­ nega središča Slovenije - GEOSS-a, projekt Vače 81, projekt za obnovo Trubarjeve domačije, skrb za zgodovinopisje, kar pomenita dve knjigi tov. Branka Korošca in še marsikaj. Geodetska zbirka je postavljena v lepo urejene prostore v posebne vit- rine, panoje in mize. Večji del je dokumentarnega gradiva, precej pa tudi instrumentarija. Ta se bo očitno še povečal, saj iz dneva v dan do- bivamo nove ponudbe. Poudariti velja, da mnogi niso bili do zadnjega prepričani, da smo geodeti zares sposobni postaviti tudi svojo zbirko. Ta se bo tako v prihodnje še pomembno obogatila. V t_a namen bo potrebno postaviti še posebne steklene omare, da eksponati ne bi začeli kopneti. Slovenska geodetska zbirka je po dogovoru oddelek Tehniškega muzeja Slo- venije. Obsega okoli 120 m2 skupnih površin. Čiste razstavne površine pa je v 31 vitrinah, 3 večjih mizah in 6 panojih okoli 50 m2. Zbirka ob- sega zemljevide, karte, načrte, skice in druge dokumente ter geodetski pribor - merilne inštrumente. Zveza geodetov Slovenije, ki je zbirko 426 GV 31(1987)4 uredila, dobiva še vedno nove eksponate in bo zbirko še dopolnila. Zbirka sega v sivo davnino, v prve začetke zemljemerstva tedanjih kul- tur. Nato kronološko prikazuje razvoj zemljemerstva in kartografije (po zaporednih številkah vitrin in panojev) vse do začetka prejšnjega sto- letja. Nastajanju franciscejskega (stabilnega) zemljiškega katastra pos- veča več prostora, saj so izdelki tega katastra iz dvajsetih let pretek- lega stoletja še vedno v veljavi za skoraj 90 % površine SR Slovenije. Zato je tudi razumljivo, da terezijanskemu in jožefinskemu katastru ne odmerja toliko prostora. Kronološko prikazuje tudi pomembne može, ki so delovali na Slovenskem na področju zemljemerstva in kartografije (Her- berstein, Valvasor, Florjančič, Kozler, Vega, Mrak, Ressel, Gruber itd.) ter pomembne projekte našega ozemlja. Posebno poglavje je namenjeno ob- dobju med vojnama.in tudi narodnoosvobodilni vojni, saj je med njo delo- vala kartografska sekcija pri Glavnem štabu, kar je svojstven primer med osvobodilnimi gibanji. Sekcijo j"e vodil v Litiji rojeni general Karel Marčič. Vse vitrine na galeriji pa so namenjene razvoju geodezije v po- vojnem času. V hodniku je pripravljen tudi edini celovit pregled karto- grafskih izdelkov v Sloveniji za javno uporabo. Inštrumentom je posve- čen celoten stolp, dve vitrini in nekaj prostora na veliki razstavni. mi- zio Svojo preteklost lahko celovito spoznamo le, če poznamo zemljiško poli- tiko, lastninske odnose na nepremičninah, nastajanje in razvoj naselij, prometa, imen krajev, gor, rek, pokrajin, upravne razdelitve in podobno. S tem so povezani družbeni, zlasti socialni problemi, prizadevanja naroda za lastno samobitnost in uveljavitev, gospodarski in družbeni razvoj. Do- kumenti zemljemerstva, zemljiškega katastra in kartografije nam v tem pogledu nudijo najbolj zanesljive vire. Strnjeno jih prikazuje Slovenska geodetska zbirka, ki je zasnovana kronološko. Vsak eksponat je posebej opisan. Tako obiskovalec lahko sam prouči celot- no zbirko. Vsaka vitrina in pano pa imata še poseben uvodni tekst, ki šir- še pojasnjuje čas, na katerega se eksponat nanaša. Seveda bomo za zbi_rko pripravili še poseben katalog, vendar šele potem, ko bomo ovrednotili vse nove eksponate. Upamo, da bo ta naloga končana v dobrem letu dni. Geodetska služba je slabo akumulativna, saj sredstev vedno primanjkuje. Sama zbirke ne bi bila sposobna financirati. Zato smo zaprosili za po- moč. Poudarjam, da brez obnove prostorov, ki jih je zagotovil Odbor za obnovo gradu, zbirke ne bi uspeli postaviti. Na pomoč je priskočila Kul- turna skupnost Slovenije s finančnimi sredstvi. Med članstvom smo uvedli samoprispevek, kar je verjetno tudi edinstveno v naši družbi. Poleg pri- spevkov ozdov s področja geodezije so se prošnji odzvale tudi mnoge de- lovne organizacije zunaj geodezije. Prispevale so tudi geodetske občin­ ske uprave, med njimi se je zlasti izkazala geodetska uprava Krško. Vse darovalce smo predstavili v okrogli sobi. Pohvaliti moram tudi Mizar- stvo Litija pod vodstvom Staneta Lesjaka in Ivana Fojkarja. Brez njune požrtvovalnosti bi zbirke ob vseh peripetijah in nezgodah ne mogli pra- vočasno pripraviti. Ob tem se moram zahvaliti .tudi Zasavskim rogistom, ki so kakovostni program pripravili brez honorarja. Veliko manj pa smo bili zadovoljni z gostinskimi uslugami. Po otvoritvi smo z gosti iz drugih republik in tujine obiskali še Vače, Situlo in GEOSS. Brez pretiravanja moram zapisati, da so bili izredno zadovoljni. Kolegi 'iz Avstrije so ob koncu rekli približno tako: "V stro- kovnem pogledu smo v marsičem pred vami. Toda tako kvalitetne zbirke ne premoremo. še teže si lahko predstavljamo postavitev obeležja našega te- žišča. še posebej pa vas cenimo, da ste stroko uspeli tako trdno poveza- ti s kulturo, gospodarstvom, s širšo družbo". Tako priznanje nam brez dvoma ugaja. To je tudi priznanje občini Litija, saj je večji del tega na njenem območju. zato tega ne smemo pozabiti; skupaj se moramo zavze- mati tako za nadaljnji razvoj projekta Vače in Bogenšperk. Leta 1987 bo minilo 300 let od izida Slave vojvodine Kranjske. Ob otvo- ritvi je bil ta jubilej že poudarjen. Se bomo znali Valvasorju ob tej GV 31(1987)4 427 obletnici dostojno oddolžiti? Pa ne z besedami, temveč z dejanji v slož- nem timskem delu. V mislih imam tako litijski kot celotni slovenski kul- turni prostor in dejstvo, da pri takem obsegu posameznik naloge ne more izvesti. Ob koncu pa še to. Zbirko še vedno dopolnjujemo in izpopolnjujemo. Za- varovati moramo inštrumente, oskrbeti še nekaj vitrin, pripraviti in tiskati katalog ·po zbirki. Zato so še vedno dobrodošli eksponati. Po- brskajte po spominu in vaših skladiščih .... Potrebujemo tudi finančna sredstva. Naj ne bo posameznika in občinske geodetske uprave, ki za zbir- ko ne bi prispevala vsaj simboličnega zneska! In še povabilo: obiščite Slovensko geodetsko zbirko! Peter Svetik l. POHOD SLOVENSKIH GEODETOV NA TRIGLAV (18. do 20.9.1987) Organizator: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo. Pokrovitelj: Geodetski zavod SRS. Karte Triglavskega narodnega parka je za udeležence prispeval Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG. Število udeležencev: dobrih 70. Zastopanost regij: vse, razen Prekmurja, Primorske in Dolenjske ter uvo- ženi študent iz Nemčije (ni bil Hans, temveč Hubert). Zaslužni organizatorji: Tomaž Vrhovec - glavni vodnik in oficir za zvezo za sončno vreme; Janez in Damjana - pomožna vodnika, nadvse strpna in potrpežljiva; Irena Dolenc - nujna medicinska pomoč, predvsem krči, žeja in enkrat aspirin; Jože Vovk - desna roka in glavni podorganizator, saj se razume, da Jože Smrekar kot glavni organizator le ne sme pretirano garati; za uradno beleženje ČB dogodkov sta bila v glavnem pooblaščena in zadolžena Gojmir Mlakar in Jože Smrekar. Najstarejša ženska udeleženka pohoda: Valenka Gostič. Najstarejša ženska udeleženka, ki je osvojila vrh: Vera Vovk (žena pod- organizatorja, ki je tudi zato moral ostati na Pokljuški ravnici). Najstarejši moški udeleženec: Janez Zavašnik, sicer priznani RTV Kaveljc. Najmlajša in za nekatere fante tudi najlepša udeleženka pohoda: Jana Ko- larič. Določen za prvega, ki je osvojil vrh: Anton Ocvirk. Vsi smo ji ploskali, ko je predzadnja osvojila vrh: Betka Trampuž. Prvič osvojili Triglav: kakšnih 13 do 16 jih je bilo ob Aljažu tepenih in potem so le priznali. 428 GV 31 (1.987) 4 1 PRVf:GA pohoc(-~__, 11 (jEODEOV'1 na.. TRl