G. p. H i j a c i n t, dobro znan vsled svojega delovanja v Mariboru, sedaj župnik v New-Jorku, je pisal g. Mihaelu Bob&ku pismo, iz katerega posnamemo te-le zanimfvosti: Seday. bom kmalu piraznoval ob-letnico- svojega prilioda v Ameriko in veliko sem v tem času doživel. Kot film so se vrstili dogodki mimo niene, jaz pa sem ostal trden Mariborčan kot poprej. Zadivil me je New-Jork, ko sem dne 19. februarja lanskega Ieta zagledal njegove neboti.nike, sanjave pošasti, kipeče visoko nad povprečna bivališea revnega zemlj.ana, mimo njih po ulicah pa vrvenje in drvenje stotisočev kruhoborcev. Le par dni sem takrat gl&dal to čudovito urejeno mravljišče človeških bitij, potem sern pa že hitel dalje proti zapadu. Nisem mislil, da bom kdaj tukajle v New-Jorku pasel slovenske duše. Pol leta sem preživel v Čikagi, skoro _tirimilijo.ns.ke__ mestu, na slovenski župniji sv. Štefana. To Van. |j.e mesto, da se zgrozi človeska duša, navezana na idilični Maribor in njegovo prijaz.no okolieo. Nič manj kakar blizu 70 kia ob j&zeru Michigan se razprcatira in mnogo njegovih prebivalcev ne ve, kako zgleda podeželsko žrvljenje. Slovencev je tam do 20.000; mnogi so ugledni trgovci, zavedni narodnjald, dobri kristjani, pp. frančiškanom zelo naklonjeni, Kaj radi se vozijo poleti v 25 niilj (1 milja je 1.6 km) oddailjeni Lemont, kjer imamo syoj eidini slovenski samostan z noviciijatom, modroslovnim in bagoslavnim študijem ter prekrasno farmo z malim jezerom, ob katerem s. izletniki zabavajo ter ob paviljonih krepčajo s prohibicijskimi hladilnimi tekočinami — razbeljene želodce. Lepo je bilo življenje tam. Kar naenkrat dobimo 10. septembra ukaz, da spravim svoje reči skupaj in se odpeljem v New-Jo.k za župnika in hišnega preds>tojnika. Brez slovesa ¦od dobrih znancev in faranov sem se odpravil na vlak in po 22-urni vožnji z .kspresom sem bil v New-Jorku, kjer ostanem nekaj let. Sem s te_a najbolj zadovolijan, ker to je bila tudi moja tiha žejja, pa sem mislil, da se mi ne bo nikoli spolnila. Sem torej tukaj in tukaj o.tanem, dokler sam ho.em. Ko pa pretece moj čas, s© bom pa z veseljem vrnil v Maribor. Šele sedaj more-m natan.neje spoznavati New-Jork in njegove znamenitoisti. Newjor_ka .kofija je baje po številu prebivalstva največja na svetu. V cel.m New-Jorku ]e 800 župnij raznih narodnosti. Najbolij zanixaiva je gotovo moja slovenska župnija, ki ne obsega samo New-Jorka In bližnjo oliolice, ampa_ je raztre3ena kar po treh §kofijah in dveh državali. Do 100 milj daleč sega moja interesna sfera, povsod bivajo Slovenci v veejih in manjšili .kupinah, vsa bom moral obiskovati, za par dni pomisijona. iti in obiskovati bolnike. Za Veliko noč pa pridejo od vseh atrani sem k apovedi, kakoa* so nekdaj Judje romali iz cele Pale_tine v J.ruzalem. Velezanimiva župnija —' treba bi bilo vedn. na vlaku biti, da bi vsem zadostil. V gmotnem oziru je _e dosti dobro. Seveda to, kar so angleške župnije, B.i mclja župnija. Tudi se Slov&ncev no da tako disciplinirati, kakor so pač disciplinirani Anglcži. Njim je župnik Bog; tudi v cle<narnih .zirih. Angleški župnik kar določi vsakemu cerkveni davek, in kakor re.e, tako d.bi. So župnije, Id imajo nad sto tisoč dolarjcv v; banki. V škofijsiko blagajno pa se stekajo letno milijoni. Potenitakem je res lahko Amerika zaldadnica katoliške Cerkvo in vatikansike države. Imam dohcdke, da prihranim mesečno 100 dolarjev in še v.č, ki jih pošiljam v Lemont za vzdrževanjc klerikata tu in v provinciji. Dijake v Maribom sedaj _ Iahkoto vzdržujein. Sicer tudi poprej ni trda šla, a vendar se potrebna svota tukaj niti ne pozna. Dolar je pač »žegnan denar«. Moram pa komisarju po-' šiljati natančen račun vsaik mesec. Le povejte gospej P., kako strog je nj.n neea.k. Letos pride v Ljubljano na provincijalni kapitelj in se bo oglas,il tudi v Mai'ib.ru pri tetki. Moj prednik je imel tudi svoj avto; jaz pa ga nknam in ga tudi nočem. V, New-Jorku je namreč vožnfla tako poceni in zveze tako ugodne na v&e atrani, da bi bilo za mene nairavnost grešno, dajati za avto mesečnib 40 dolarjev. Vozim se najraje s podzein.eljsko, železnico, ki grs najbitreje. Sprva je bilo sicer nerodno, ker še nisem poznal' raznih prog. Sedaj sem pa že zado.ti udomačen. Za pet centov se lahko vozim, kamor se hočsm, pa še z ekspresnim vlakom. Kakar je dive-n New-Jork s svojimi nebotieniki, tako skrivnosten je pa podzemelj&ki New-Jwk brez hiš. Železnice so &k<Oir_ vse štiritirne; centralni kolodvor je velikanaki. Nad mano, pod mano, vedno, vsake četrt minute grme vlaki. Pride skrivnostno izza ovinka in _.pet izgine za ovinkom. Na tisoče in ti.oče ljudstva srečujem po dolgih podzemeljsikih ulicah — brez hiš, z lepimi izložbami, rastavracitjami, trafikami, prodajalnami, stopnicami gor in dol. V«e hiti molče naprej, vsak za sv-jim cilj.m, _a kruboari, za špekulacijami, v sreŁo ali nearečo. Duhovnik v Ame.iki valiko velja. Katolišlca Cerkev ima sil&n ugled. Banke, kamor .kofje in župnikl nalagajo denar, se ne boje kraha. Zato se vsaka' banka poteguj. _a kredit pri ikofib ia Skofje imajo kredita, k.likor ga hočeJo. _ika_ki kardinal Mundelein, dobro znan »Businessman« (Geschaftsinann),1 lahko dvigne kadar lioče do 30 milijonov dolarjev, ia vaaka banka se bo potegovala, da mu po_.di. Zato pa imajo tukaj gkofitjo in redovi zavode, univerze, kakaršnih niti država ne zmore.' Katoliške. bolni&_ice, ki s svojiiiii ue-_ strami nudijo najboljšo postrežbo, ki imajo zdravnike iz jezuitskiii univerz, so rpolne judovskib. pacijentov, ki se pa tudi skažejo, kadar odprejo svoj rnoš'mjiček- Kakor katoličani, tako in skoro še lx>lj podpirajo katoliške zavode drug-overci, Judje, protestantje itd. Razume se, da bi Vam lahko napisai cele kmjige svojih doživljajev in vtisov, a kam bi me to spravilo. To pa sem iVam naipLsaJ, da si pomirim gvojo vest, ki me je že grizla, i_er svoje cbljuibe tako dolgo nise.ni iapolnil. Kadar se vrnem v Maril>o<r, pa se bomo tam gori na visoikem »Pensionistengletsclierju« v parkti pogovorili, kax smo in bomo v teh lctih mojega potovanja po svetu doživeli. Marsikaj se bo tam spremenilo, ko se bom povrn.il. Enega ali drugega ne bo več, postarali se bomo, mladina, ki gem jo zajpustil, bo dozorela, vabili nas bodo na »ohcete« in na nove rnaše, pa tudi na grobove, ki jib p. Va^ lerijan tako pridno kcjsije; ampaJi, to rpa rečem, lepo pa še vseeno bo, ako bom prinesel gefcoj kaj dolarčkov . . . Prisrčno pozdravijam vso Vašo c&nj. družino, nadalje g. ravnatelra D. z goSipo P., fr. Mariofila in ves Maribor v ,yaši Jiiši. Trajajoci spor med Fattkanoin _n !ašisti. Na paipeževo oknožnico, ki jo je Pij XI. izdal v Parizu ter ne.slovil na vse škofe in vernike sveta, je fašistično csredTiijie vodstvo na svoji seji, ki je bila pod pr&dsed&tvom Mussolmija dne 15. julija, dalo oclgovor. Odg-ovor je podoben odgovoru grešnika, ki se noče epoikoriti. Mesto da bi fašizem papeževo okrožnico t&s-ao upošteval ter svoja fcodoče postopanje uravnal po njej, pa protestira proti pafpeževim trditvam in odklanja njegove zahteve. Fašistično vodstvo se v svoji izjavi proti papsževi okrožnici dela zelo koirajžnega, in. da bi to korajžo ves gvet upošteval, je odredilo, da se bo v kratkem izvršila poigJvusna. ¦mobdlizacija fašističniia masj med Taljamentom in Piavo. Ta poskusna mobilizaeija, kat&ra ka|;tpada nilvomur na^sv&tu ne bode imponirala, najjasnejše razsvetljuje miroljubno&t italijansikega fašizma, ki je po svojem vrhovnem voditelju Mussoliniju ncdavno dal v javnosti svečane obljube za ohranitev in utrditev miru. Da se sv. Očo fašistovske 'korajžnosti ia njenih več ali manj prikritib groženj nikakor ni ustrašil, dokazuu.e odgovor valikanSikega glasila »Osgervatore Romano« na sldeipe fašistovskega vodstva. Ta odgojVOir poudaarja to, kar je sv. Oče v svoji Otkrožnici poudairil, da je fašistična vzgoja popolnoma nasprotna kržčanski, ker sistematično vzgaja k nespoštoranju, nagilju in s.ovraštvu. Tako je torej razmea-je med Vatikanom in fašistiono Tdado naprej napeto. V tej napetosti je v noči od Cetiika-na petek p.očila v vatikansikeim vrtu bomba, ki 38 bila dan prej položena v neki spovednici cerkve sv. Petra v Rimu. Raz- iočila bi se biJa v sami cerkvi, kjer bi povz.vof.ila ogTomno škodo v tey največjiin najlepši cerkvi sveta, da je ni pri .ečernem obl-oflu po cerkvi našel papežev orožnik tcr jo na ukaz svojega p.r&dstojništva pold^il na nftk prostor v vat11iS,n6ike.m vrtu. kier io eJ_s.i.locl_ra- la. Ta botabni atentat je zbudil v Rimu velikansko Vzncmirjenje in ogorčenje. Fašistieni listi kajpada zatrjujejo, da so to bombo položili n-rotifašisti. Oseba, ki ja tek©m enega dneva prejeia 4 zakramente. Ni ge to zgodilo morda v misijonskih pokrajinab, marveč v naši državi, in sdcer v Sloveniji. Oseba, ki je te zakramente isti dan sprejela, ni bila Slovenka, marveč židinja Regina Levy iz Žvonimira v Bosni. Izbrala si je kot drug.a v življenju Slovenca Mirka Jagodiča, vojaškega veterinarja v Zvonimiru, in zato se jc s svobodnim sklepom odločila, da vstopi v katoliško Cerkev. V nedeljo, 12. julija, J3 bila v župni cerkvi v Šmartnem pri Litiji ob velikem navalu ljudstva slovesno krščena. Po sv. krstu sta oba zaročenca prejela sv. obhaiiio, nato sta se odpeljala v Ljubljano, kjer je gosp. š_._of dr. Rožman Regini Levy podelil zakrament sv. birme. Po gv. birmi sta zaročenca bila poročena ter sta tako prejela zakrament gv. zakona.