Rast skupnega razpoložljivega dohodka in stabilen finančni položaj prebivalstva  
med epidemijo
80
90
100
110
120
130
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
Re
al
ni
 in
de
ks
 2
00
8=
10
0
Bruto razpoložljivi dohodek
Sredstva za zaposlene
Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi
Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek
Davki na dohodek in premoženje in prispevki za socialno varnost
0
2
4
6
8
10
ja
n.
 1
2
ju
l. 
12
ja
n.
 1
3
ju
l. 
13
ja
n.
 1
4
ju
l. 
14
ja
n.
 1
5
ju
l. 
15
ja
n.
 1
6
ju
l. 
16
ja
n.
 1
7
ju
l. 
17
ja
n.
 1
8
ju
l. 
18
ja
n.
 1
9
ju
l. 
19
ja
n.
 2
0
ju
l. 
20
ja
n.
 2
1
ju
l. 
21
ja
n.
 2
2
V 
%
Subjektivna zaznava finančnega 
položaja gospodinjstev
Se zadolžujejo
Živijo od prihrankov
 Breme epidemije je v precejšnji meri prevzela država
0
1
2
3
4
5
6
2020 2021
V 
%
 B
D
P
Ukrepi za blažitev posledic epidemije
Ostalo (pomoč kmetijstvu, IKT 
infrastruktura, naložbe v raziskave, 
sofinanciranje gasils. društev...)
Podpora podjetjem 
(fiksni str., podpora ind. srečanj, 
kultur. dej., nadomestila 
prevoznikom…)
Ohranjanje potrošnje 
in socialnega položaja 
(tur. boni, solidarnostni dodatki)
Delovanje javnih storitev 
(dodatki, izdatki za obvladovanje 
epidemije, zagotavljanje sred. 
ZZZS…)
Trg dela (čakanje na delo, skraj. 
del. čas, subvencija minimalne 
plače, regres)
-5
0
5
10
15
20
25
Ir
sk
a
Šv
ed
sk
a
Lu
ks
em
b
ur
g
D
an
sk
a
N
iz
oz
em
sk
a
Bo
lg
ar
ija
Fi
ns
ka
La
tv
ija
Po
ljs
ka
Li
tv
a
H
rv
aš
ka
Sl
o
ve
n
ija
Es
to
ni
ja
N
em
či
ja
Be
lg
ija EU
Po
rt
ug
al
sk
a
M
ad
ža
rs
ka
EM
U
Č
eš
ka
A
vs
tr
ija
C
ip
er
G
rč
ija
Ro
m
un
ija
Sl
ov
aš
ka
Fr
an
ci
ja
M
al
ta
It
al
ija
Šp
an
ija
V 
od
so
tn
ih
 to
čk
ah
 B
D
P
Sprememba dolga sektorja država v obdobju 2019−2021
POROČILO O  
RAZVOJU 2022
Poročilo o razvoju spremlja  
gibanja na področju strateških 
usmeritev Strategije razvoja 
Slovenije 2030, ki jo je Vlada RS 
sprejela konec leta 2017. 
Slovensko gospodarstvo je ob 
podpori vladnih ukrepov v letu 
2021 hitro okrevalo, kar je ohranilo 
razmeroma stabilen materialni in 
finančni položaj prebivalstva.  
Izziv pa še vedno ostaja zmanjševanje 
razvojne vrzeli za povprečjem EU,   
saj preobrazba v inovacijsko 
podprto gospodarsko rast z visoko 
produktivnim nizkoogljičnim  
krožnim gospodarstvom poteka 
počasi. Epidemija covida-19 je  
močno posegla v zdravstveno  
stanje prebivalstva in zaostrila  
problematiko dostopnosti  
zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
HITRO OKREVANJE GOSPODARSTVA IN  
STABILNI DOHODKI PO IZBRUHU EPIDEMIJE
 Razvojno dohitevanje se je v letih 2020 in 2021 nadaljevalo
90
95
100
105
110
115
120
125
130
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
In
de
ks
 2
01
0=
10
0
Bruto domači proizvod
Slovenija
EU
91
81
82
83
85
88
89
88
89
86
85
84
83 83 83 83
84
86
87
88
89
90
75
80
85
90
95
100
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
In
de
ks
 E
U
 =
 1
00
BDP na prebivalca po kupni moči glede na povprečje EU
Ukrepe razvojne politike  
prednostno usmeriti v 
pospešitev vključujočega 
prehoda v inovacijsko 
podprto rast z visoko 
produktivnim, nizkoogljičnim 
in krožnim gospodarstvom.
Prednostna področja 
ukrepanja:
• Pospešitev rasti produktivnosti
• Hitrejši prehod v nizkoogljično 
krožno gospodarstvo
• Vključujoč razvoj družbe in 
medgeneracijska solidarnost
• Krepitev razvojne vloge države 
in njenih institucij
PRIPOROČILA  
    EKONOMSKI  
    POLITIKI
Viri: SURS, MF, Eurostat, EK, SVRK, preračuni UMAR.
Opombe: Stopnji tveganja soc. izključenosti 
in revščine iz raziskave EU SILC za leto 2020 sta 
izračunani na dohodkih iz leta 2019 in anketi,  
izpeljani v prvem delu leta 2020; V4 - višegrajske  
države; VI - vodilne inovatorke (Švedska, Finska, 
Belgija); snovna, energetska in emisijska 
produktivnost so izračunane kot BDP na  
enoto porabljene snovi, energije oz. izpustov 
toplogrednih plinov; OVE - obnovljivi viri energije; 
NOO - načrt za okrevanje in odpornost.
0
10
20
30
40
50
60
70
Č
eš
ka
Sl
ov
aš
ka
Sl
o
ve
n
ija
Fi
ns
ka
N
iz
oz
em
sk
a
A
vs
tr
ija
D
an
sk
a
Po
ljs
ka
C
ip
er
Šv
ed
sk
a
Fr
an
ci
ja
M
ad
ža
rs
ka
M
al
ta
Lu
ks
em
b
ur
g
Po
rt
ug
al
sk
a
Be
lg
ija
H
rv
aš
ka
Ir
sk
a
EU
N
em
či
ja
Es
to
ni
ja
Li
tv
a
It
al
ija
La
tv
ija
Šp
an
ija
G
rč
ija
Bo
lg
ar
ija
Ro
m
an
ia
St
op
nj
a 
tv
eg
an
ja
, v
%
Revščina, 2020 Revščina nizko izobraženih Soc. izključenost (75 let in več)Soc. izključenost, 2020
 Tveganje socialne izključenosti in revščine med nižjimi v EU, vendar višje za nekatere 
skupine prebivalstva
POČASNA PREOBRAZBA V VISOKO PRODUKTIVNO,  
NIZKOOGL JIČNO KROŽNO GOSPODARSTVO
81 82
83
85
88 89 88 89
91
86 85 84 83 83 83 83 84
86 87
88 89
90
84
107
75
80
85
90
95
100
105
110
115
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
In
de
ks
 E
U
 =
 1
00
BDP na preb. po kupni moči Produktivnost (BDP na zap. po kupni moči)
Stopnja zaposlenosti
7,5%
8,0%
8,5%
9,0%
9,5%
10,0%
10,5%
11,0%
11,5%
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
V 
%
 B
D
P
Vlaganja v RRD, IKT ter druge stroje in opremo
Slovenija
EU
V4
VI
 Preobrazba v inovacijsko podprto gospodarsko rast že od gospodarsko-finančne krize poteka počasi
POGLOBL JENI IZZIVI NA PODROČJU ZDRAVSTVA 
IN DOLGOTRAJNE OSKRBE
0
300
600
900
1200
1500
1800
2100
2400
2700
3000
3300
 ja
n 
20
 fe
b
 2
0
 m
ar
 2
0
 a
p
r 2
0
 m
aj
 2
0
 ju
n 
20
 ju
l 2
0
 a
vg
 2
0
 s
ep
 2
0
 o
kt
 2
0
 n
ov
 2
0
 d
ec
 2
0
 ja
n 
21
 fe
b
 2
1
 m
ar
 2
1
 a
p
r 2
1
 m
aj
 2
1
 ju
n 
21
 ju
l 2
1
 a
vg
 2
1
 s
ep
 2
1
 o
kt
 2
1
 n
ov
 2
1
 d
ec
 2
1
Št
ev
ilo
Presežna umrljivost
Umrli s covid-19 Ostali umrli Mesečno povprečje števila umrlih (2015−2019)
0
2
4
6
8
10
12
14
M
al
ta
N
em
či
ja
Lu
ks
em
b
ur
g
A
vs
tr
ija
N
iz
oz
em
sk
a
Č
eš
ka
Šp
an
ija
C
ip
er
M
ad
ža
rs
ka
Bo
lg
ar
ija
Be
lg
ija
H
rv
aš
ka
Šv
ed
sk
a
Po
rt
ug
al
sk
a
EU
D
an
sk
a
Li
tv
a
It
al
ija
Ir
sk
a
Fr
an
ci
ja
Sl
o
ve
n
ija
Sl
ov
aš
ka
Ro
m
un
ija
La
tv
ija
Fi
ns
ka
G
rč
ija
Po
ljs
ka
Es
to
ni
ja
D
el
ež
 v
 p
op
ul
ac
iji
 1
6+
, v
 %
Neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi zaradi 
finančnih razlogov, čakalnih dob ali oddaljenosti, 2019
 Z epidemijo poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva; nizka dostopnost zdravstvenih storitev
0
20
40
60
80
100
N
iz
oz
em
sk
a
Fi
ns
ka
Šv
ed
sk
a
D
an
sk
a
N
em
či
ja
V
od
iln
e
in
o
va
to
rk
e
Lu
ks
em
b
ur
g
A
vs
tr
ija
Č
eš
ka
Es
to
ni
ja
Be
lg
ija
Šp
an
ija
Fr
an
ci
ja EU
Li
tv
a
M
al
ta
Sl
o
ve
n
ija
Sl
ov
aš
ka
Ir
sk
a
H
rv
aš
ka
Po
rt
ug
al
sk
a
G
rč
ija
M
ad
ža
rs
ka
C
ip
er
Po
ljs
ka
La
tv
ija
It
al
ija
Ro
m
un
ija
Bo
lg
ar
ija
V 
%
Delež prebivalcev (16−74 let) z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi, 2019
Osnovne digitalne spretnosti Zelo dobre digitalne spretnosti
0
5
10
15
20
25
30
25−34 let 35−44 let 45−54 let 55−64 let
V
 %
2010 2019 2020
Vključenost odraslih (25−64 let) v vseživljenjsko učenje
 Gospodarsko preobrazbo omejujejo tudi dejavniki povezani s človeškimi viri
60
65
70
75
80
85
90
95
100
105
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
In
de
ks
, E
U
-2
7=
10
0
Snovna 
produktivnost
Energetska 
produktivnost
Emisijska 
produktivnost
EU
0
100
200
300
400
500
600
700
M
al
ta
Lu
ks
em
bu
rg
C
ip
er
Irs
ka
Be
lg
ija
N
iz
oz
em
sk
a
Po
ljs
ka
Sl
ov
aš
ka
N
em
či
ja
Bo
lg
ar
ija
Č
eš
ka
D
an
sk
a
G
rč
ija
Ita
lij
a
Šp
an
ija
EU
 2
7
M
ad
ža
rs
ka
Li
tv
a
Fr
an
ci
ja
Es
to
ni
ja
Po
rt
ug
al
sk
a
Šv
ed
sk
a
A
vs
tr
ija
Fi
ns
ka
Ro
m
un
ija
La
tv
ija
H
rv
aš
ka
Sl
o
ve
ni
ja
V 
%
Povečanje rabe OVE v obdobju 2005−2020 
10
94
1
 Počasno ločevanje gospodarske rasti od porabljenih virov in emisij TGP