BRNIK - Glavnina najboljših smučarskih skakalcev je že od srede naprej na prizorišču letošnjega finala za svetovni Eokal v smučarskih skokih. ,e-ta bo v soboto in nedeljo na 90 in 120-metrski skakalnici v Planici. Iz Norveške so s čarterskim poletom pripotovali na Brnik Japonci, Američani, Norvežani, Finci, Kanadčani in dru^i. V četrtek so se jim pridružili še Avstrijci in drugi. Vsi bodo danes imeli na obeh skakalnicah tudi uradni trening. — Foto: D. Humer «to XXXIV. Številka 21 itelji: občinska konferenca SZDL Kranj, Radovljica, Skorja Loka .Trti* - Izdaja Časopisno podjetje S Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Majavorni urednik Andrej Žalar Kranj, petek, 20. 3. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO lanica bo odločila LhjUaCA - Dolina skakalnic Ifcaeaau ie pripravljena na 7 dogodek v tem smučar-akakalnem letu. Obe skali in 120 metrska, sta na končni obračun a ka kal cev na svetu, bo namreč v soboto in finale svetovnega ska-pokala. Na obeh skakalko torej padla odločitev, letošnji skopni zmagova-bolj zanimivega ska- ...... v Planici sta taki, i m tako prireditev s pod o-' 1 sta in že danes se bodo Novakovih mojstrovi-mJj skoki. Na sporedu je i trening za vse skakalce, vstopajoči iz dvajsetih Evrope, Kanade, Amerike so ie zbrani, da ,.,__ili, kako bo na za- , Najboljši ie vedno raču-j boso prav v finalu dose-•, kar so v te j sezoni zamu-p« vodilnemu Ruudu z Nor-t ■spelo, da bo dosegel prvo v skopni uvrstitvi. Le za nedeljo ItoPorezen i h letošnjem šestem pohodu na >ewn smo v Glasu že pisali, pa it rad i njegove pomembnosti ■no radi nanj se enkrat opozo- naava bo pri spomeniku na k Porezna v nedeljo, 22. mar-11. uri, ob 15. uri bo pa v pod Poreznom slovesnost prenovljeni grobnici padlih. Vzpon na Porezen bo potekal iz wr«rri: iz Cerknega, Selške t Davće, Petrovega brda in grap* Kaže, da bo vremo zato se morate za pot'do-npraviti. Dobro se obuj te in s vzemite s seboj -še re-oblačila. Tudi hrano vze-I aeboj, ker je koča na Potu ie pod snegom, poskrbljeno 'V/zatoj. ii varnosti se strogo držite »ih poti. ako planinsko društvo odhod iz Kranja s avtobusi, ki bodo izpred hotela Creina ob Udeležence bodo spremljali lii vodniki, ki priporočajo pripomoček na poti še smučar-! in zaščitna očala, ie to, da bodo tudi letos dobili spominske značka »videnje torej v nedeljo na točko za njim je namreč Avstrijec Kogler, na tretiem mestu je Kanadčan Bulau. Tudi naii niso brez možnosti. Se posebno ne Primož Ulaga, ki je te dni odlično skakal na Norveškem. Finale bo prav zato zanimivo. To bo tekma, ki bo odločala, bkrati 8pet pravi slovenski športni Sraznik, saj si bo obe tekmi ogle-alo veliko gledalcev. Parkirnih prostorov za gledalce je ob vznožju skakalnic dovolj. Prometni red bo to leto še boljši kot je bil doslej. Tisti, ki ste si pravočasno nabavili nalepke za avtomobile in avtobuse, boste lahko nemoteno prišli do Planice. Promet za vse te se bo odvijal nemoteno. Vsi tisti, ki ne boste imeli nalepk za avtobuse in osebna vozila, boste le-te lahko nabavili že na zadnji Petrolovi črpalki v Kranjski gori. Le nemoteno ne boste mogli pod skakalnice. Na Petrolovi črpalki vas bodo namreč izločili in morali se boste zapeljati po cesti stare železniške proge, ki je peljala v Kateče. Nalepk je v vseh turističnih poslovalnicah še dovolj. V»™ danes si jih lahko še pre-skrbite. K Danes od 9.30 do 11. ure je uradni trening na 120 in od 11.30 do 13. ure na 90-metrski skakalnici. Jutri, sobota, 21. marca, bo ob 0.45 slovesna otvoritev in ob 10. uri se bo pričela tekma na devetdesetki. Enak je spored tudi v nedeljo, 22. marca. Oh 9.45 bodo planiške fanfare najavile začetek zadnjega dejanja letošnjega finala. Ob 10. uri se bodo začeli skoki na stodvaisetki, ob 17. uri bo v hotelu Lariz proglasitev skupnega zmagovalca svetovnega skakalnega pokala. D. Humer Kranj, 19. marca - Danes seje v Kranju začel dvodnevni strokovni seminar uporabnikov računalnikov ISKRA DATA, ki ga je Iskra tozd Tovarna računalnikov namenila predvsem spoznavanju novega raču nalniškega proizvodnega programa ter izmenjavam izkušenj med upo rabniki. Številnim udeležencem bodo iskrški strokovnjaki pripravili tudi praktičen prikaz dela njihovih računalnikov. Za tuji trg je predvsem zanimiv njihov program ISKRA DATA 80, ki omogoča priključitev večjega števila terminalov na matični računalnik. Iskra bo ta izdelek predstavila aprila tujim kupcem na sejmu v Hannovru, domačim kupcem pa oktobra na sejmu elektronike v Ljubljani. Na tem seminarju pa se Iskra predstavlja tudi z novim računalnikom ISKRADATA 19, ki je prilagojen predvsem zahtevam našega trga. -Foto: M. Ajdovec ■ Odgovornost bogastvo demokracije Velikokrat zadnje čase poudarjamo pomen odgovornosti, bodisi materialne ali moralne, pa naj gre za naša gospodarska prizadevanja, za napore, da bi probleme načrtovali in razreševali po samoupravni poti, ali za razprave, kako obogatiti naš sistem socialistične samoupravne demokracije. Ko je republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva v torek zaključevala javno razpravo o ustavnih dopolnilih in obravnavala slovenski srednjeročni družbeni plan, je ponovno opozorila na pomen odgovornosti. Z njo bomo obogatili našo samoupravno socialistično demokracijo, utrdili politični sistem in našo vsakdanjo življenjsko prakso, pa tudi lažje uresničili republiški srednjeročni plan. Republiška konferenca SZDL je v poročilu o javni razpravi o ustavnih dopolnilih na osnovi izkušenj iz občin ugotovila, da javna razprava ni le soglasno podprla Titovo pobudo o kolektivnem delu in odgovornosti, ampak je menila, da je pobuda pokojnega predsednika prispevek k demokratizaciji družbe, to pa je krepitev neposrednega vpliva delovnih ljudi in občanov na družbene odločitve. V razpravi je izstopala zahteva po zaostritvi odgovornosti nosilcev družbenih dolžnosti in odgovornosti nasploh. Bolj bo družba demokratična, večja mora biti naša zavest o dolžnostih uresničevanja sprejetih obveznosti in zadolžitev. Pravice namreč prepogosto tiščimo v ospredje, pa je to napak. Ob uresničevanju dolžnosti je namreč šele mogoče terjati pravice. Z ustavnimi dopolnili, ki smo jih sprejeli v Sloveniji, ne spreminjamo že sprejetih ustavnih načel, prav tako pa tudi ne položaja in funkcij institucij in institutov našega političnega sistema. Sprejemamo le rešitve, ki bodo omogočile uveljavitev Titove pobude, katere končni cilj je uveljavitev delavca, občana in njegove besede. Mandatne dobe niso bistvo dopolnitev ustave. Uveljavljene bodo pri volitvah prihodnje leto. Pomembno pa je, da morajo biti-mandatne dobe prilagojene funkciji in družbeni vlogi posameznega organa. Načelno je sprejet dvoletni mandat z možnostjo enkratne ponovitve. Javno preverjanje dela bo povečevalo odgovornost. Uveljavitev Titove pobude bo brez dvoma prav tako izrinila odločanje o kadrovski politiki iz ozkih krogov, kar se zdaj še prepogosto dogaja. Ustavna dopolnila imajo torej izjemen vsebinski pomen za bogatitev in utrjevanje naše socialistične samoupravne prakse. J. Košnjek Štafeta v nedeljo iz Titograda Prvi nosilec letošnje štafete mladosti bo Raj ko Vujotić, kvalificirani avtoelektrikar v Industriji gradbenih strojev Radoje Dakić v Titogradu. Štafeta bo krenila na pot v nedeljo, 22. marca, s titograjskega trga Ivana Po poteh borcev iz Šorlijevega mlina Kranj — Spominski pohod po poteh borcev iz Šorlijevega mlina, ki ga vsako leto ob svojem krajevnem prazniku organizira 00 ZSMS, bo jutri, v soboto, 21. marca. Zborno mesto je ob 8. uri pred spomenikom padlim na Mah Rupi. Pot bo potekala preko Rupe —Srakovelj— Povelj do Krničarja, kjer je bila tehnika Kokrškega odreda. Organizatorji vabijo na pohod vse krajane in seveda tudi vse Kranjčane in okoličane. Milutinoviča, kjer je tovariš Tito prvič po osvoboditvi — 2. julija 1946 — govoril o porušeni Podgorici. Ta od takrat nosi Titovo ime. Idejno rešitev štafetne palice je našla mlada umetnica Zorica Jankovič, študentka četrtega letnika kiparstva na beograjski fakulteti uporabnih umetnosti. Dejala je, da je poskušala izraziti rast cveta, mladosti in ljubezni v naši domovini. 85 ••|«i»|*ls|S»|Slo|S OBIŠČITE PRODAJALNE MERKUR KRANJ V ^LJUBLJANI •ŠKOFJI LOKI •GORENJI VASI •NAKLEM RADOVLJICI LESCAH NA BLEDU IN JESENICAH G LAS 2.STRAN. PETEK. 20. MAKU' PO JUGOSLAVIJI fodlikovanje Lidiji 1 Šentjurc Predsednik CK ZKS Fran ce Popit je izročil Lidiji Šentjurc, junakinji socialističnega dela in nosilki partizanske spomenice 1941, članici sveta federacije ob njeni 70-letnici red jugoslovanske zvezde z lento. Visoko odli kovanje je Lidiji Šentjurc dodelilo predsedstvo SFRJ za njeno dolgoletno revolucionarno delo in izredne zasluge pri graditvi Socialistične federativne republike Jugoslavije, za razvoj in krepitev zavesti naših ljudi v boju za svobodo in neodvisnost naše države. Manjši izvoz V prvih dveh mesecih letošnjega leta je slovenska industrija zaostala za proizvodnjo v enakem lanskem obdobju za 1,4 odstotka. Z resolucijo smo predvideli 2,5 odstotno rast industrijske proizvodnje v letu 1981. Ob tem pa se je v februarju zaostajanje industrije še povečevalo. Slovenski izvoz je v prvih dveh mesecih zaostal za lanskim izvozom za 19 odstotkov, uvoz pa je bil za 39 odstotkov manjši. Krediti za porušene hiše Občani, ki jim je hiše ali stanovanja poškodoval potres 18. maja lani, lahko zaprosijo za kredit najpozneje do konca tega meseca. Izvršni svet skupščine SR Srbije je postavil rok za uporabo solidarnostnih sredstev za popravilo objektov. Prvotni rok je bil do 31. oktobra lani, do takrat pa so odobrena sredstva izkoristile občine Aleksandrovec, Kur-šumlija. Roška in Blace, v občini Brus pa je ostalo neuporabljenih 8,3 milijona dinarjev od odobrenih 220 milijonov kreditnih sredstev. Cene gostinskih storitev Cene gostinskih storitev so v prvih dveh mesecih letos poskočile. Februarja so bile v primerjavi z januarjem višje za 3,7 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa so bile višje za 6,6 odstotka. Podražila se je tudi hrana v gostinskih lokalih. Cene pa bodo še precej rasle, tako, da bo letos letovanje za domače turiste precej drago in se bo najbrž turistični promet precej zmanjšal. Posojilo za kmetijstvo Mednarodna banka za obnovo in razvoj v Washingto-nu bo posodila za razvoj kosovskega kmetijstva 90 milijonov dolarjev. Na Kosovu bodo zgradili več agroindu-strijskih obratov, mednarodna banka pa bo sodelovala s približno 35 odstotki vseh potrebnih sredstev, ostalo pa bomo zagotovili iz naših virov. Program predvideva gradnjo farm, industrijskih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov in ureditev novih sadovnjakov. Potrebno je še soglasje KRANJ - V Kranju se je sestala skupščina skupnosti otroškega varstva in med drugim obravnavala usklajeno ceno oskrbnin v vzgojnovarstvenih organizacijah kranjske občine in lestvico za diferencirano plačevanje oskrbnin. Skupščina je soglašala s povprečnim 15-odstotnim povišanjem. Vendar ta sklep še ni dokončen, saj mora k ceni, velja od 1. marca dalje, dati soglasje še izvršni svet kranjske občinske skupščine. Če izdaja soglasja ne bo mogoča, ker skupnost za cene Je ni oblikovana, bodo vzgojno-varstvene organizacije nadomestile manjkajoča sredstva s sredstvi tekoče rezeve. V_, Svet v tem tednu Kranj - V ponedeljek, 16. marca, so se v Kranju sestali na skupnem posvetu predsedniki krajevnih konferenc SZDL kranjske občine in razpravljali o nekaterih vprašanjih nadalnjnega utrjevanja in razvijanja družbene vloge SZDL, kot so priprave na javno razpravo o dopolnitvah in spremembah statuta SZDL in priprave na volitve v letu 1982 ter o vključevanju SZDL v obrambne in varnostne priprave v krajevnih skupnostih. Ocenili so tudi priprave na akcijo NNNP 81. Ene od aktualnih nalog, ki se zdaj postavljajo pred krajevne konference SZDL so tudi ustanavljanje in utrjevanje aktivov avto moto društev in društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih, akcija zasaditev 88 dreves tovarišu Titu in pa seveda priprave na praznovanje 40-letnice vstaje in ustanovitve OF. Posveta se je udeležil tudi Savin Jogan, član predsedstva republiške konference SZDL, ki je prisotnim obrazložil glavne spremembe statuta SZDL. — Foto: D. Dolenc KRANJ__ Sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj je sklical za torek, 24. marca, 88. sejo komiteja. Člani komiteja bodo obravnavali gradivo za bližnjo sejo kranjske občinske skupščine, ocenili pa bodo tudi priprave na kongres samoupravljalcev m obravnavali uvodni referat na programskovolilni konferenci ZKS, ki bo 31. marca. -jk Vsebinska in organizacijska vključenost v fronto Kranj - »Družbene organizacije in društva nimajo le osnovnega namena organizacije združevati, pač pa so predvsem oblika iskanja skupnih interesov ljudi. V njih je moč privzgajati smisel za kolektivno življenje, v njih se mlad človek prvikrat sreča z delom, samoupravljanjem, s konkretno in prvo obliko organizacije. Zato se mora Socialistična zveza, ta povezovalka društev v samoupravno celoto, zavzeti, da bodo potrebe društev v vseh samoupravnih oblikah prišle bolj do izraza,« je preteklo sredo v uvodnem referatu v problemsko konferenco o družbenih organizacijah in društvih dejal Drago Štefe. Konferenca, ki jo je vodila občinska konferenca SZDL v prisotnosti delegatov posameznih društev in krajevnih konferenc socialistične zveze, je analizirala najvažnejša vprašanja, ki v samoupravnem trenutku zadevajo to obliko družbenega interesnega organiziranja. Vrsta pripomb, ki so jih prispevali dolgoletni društveni delavci, je pokazala sliko dejanskega stanja, ki pa ni vedno in povsod zadovoljivo. Opozorili so na premajhno družbeno vrednotenje dala društev, sektaško ravnanje in podcenjevanje njihovega dela, nesistemsko zagotavljanje finančnih virov delovanja, kadrovsko strukturo in še kaj. Prav financiranje spravlja društva v nezavidljiv položaj, saj je način pridobivanja denarnih sredstev večinoma samostojen — članarina — in s tem pogosto tudi nezadosten. Najbolj prizadete so potem tiste organizacije, katerih delovanje je vezano na zahtevne in nVage tehnične pripomočke, na primer organizacije tehnične kulture. Samoupravne oblike današnjega dne nam ponujajo možnost zagotavljanja sredstev preko svobodne menjave dela, s čemer bo moč preseči tudi dosedanjo proračunsko zasnovanost. Kadrovska politika sloni na načelih kolektivnega vodenja dela in odgovornosti. Prav društva so potencialna »kovačnica« kadrov za druge samoupravne organizacije. Zal pa so za to svojo vlogo društva doslej dobila Še premalo priznanja. Vloga mladih je pomembna silnica razvoja družbenih organizacij in društev, vendar so žal še vse preveč operativna sila, medtem ko se v odborih pojavljajo starejši in so možnosti mladih za vodilne funkcije skromne. V odborih, predvsem v zvezah, kjer je manj stika z ljudmi, se pojavlja tudi birokratizacija društvenega življenja — razlog zanjo je tudi neustrezno poslovanje — ki pa v obliko amaterskega delovanja nikakor ne sodi. Odpraviti bi veljalo te nesamoupravne tendence s pravilnim vrednotenjem prostovoljnega dela, seveda ob odgovornem razumevanju tega pojma. Vrsta predlogov, s katerimi so udeleženci posegli v razpravo, bo tudi pobuda za vnašanje sprememb v zakon o društvih. O financiranju, kadrovski politiki, vključenosti v svobodno menjavo dela, vrednotenju, pa seveda o koordinaciji dela društev v socialistični zvezi, skratka o najpomembnejših dilemah svobodnega združevanja in delovanja, se bodo delegati pomenili na republiški problemski konferenci. D. Zlebir Delo partizanskih kurirjev — Na nedavni letni skupščini partizan skih kurirjev Gorenjske, v tej pokrajini, kamniški in domžalski občini ter Ljubljani jih živi še 356, so sprejeli obsežen program prihodnjega dela. Pripravili bodo gradivo za monografijo, pisatelj T**ne Sir}F„ predsednik Zveze koroška U zanov v Ljubljani in taja*Q] slovenskih organizacij na Kvvy inž. Feliks VVieser. Na tet«lo«yj je prvič javno nastopil tudi ta partizanski koroški pevski itorj bil ustanovljen lani. Pred p** slovesnosti pa so predstavnav borcev NOB iz Krama T Ljubljane in iz Slovenskih Gašperjevem.grobu v_K<$***« položil venec. Prekinitev z umetnimi adinskimi problemi petek so se mladi Republiške konference ZSMS *atah na problemski konferenci, ki je obravnava družbenoekonomski položaj mladih — Po Predhodnih razpravah v občinskih konferencah *o izoblikovali podobo današnje stvarnosti — Prispevek kranjske mladine k republiški razpravi nega položaja v odločanju glede celotne družbene reprodukcije. Ocene in razprave iz občin so razkrile precejšnje probleme na teh področjih, petkova konterenca pa je imela nalogo izdelati jasna stališča kako skozi institucionalne mehanizme obstoječega sistema vsebinsko uveljaviti sprejete rešitve. V zaostrenih pogojih gospodarjenja se vse bolj srečujemo s problemom nezaposlenosti, ki se dotika Eredvsem mladih, ki pravkar pri-ajajo iz šol. Po podatkih iz novembra preteklega leta je med dvanajst tisočimi nezaposlenimi kar štiri tisoč mladih, ki so zaključili vzgojnoizobraževalni proces, v tej strukturi prevladujejo osebe, ki so se izobraževale v suncitarnih poklicih. Precej optimističen plan Slovenije do leta 1985 sicer obeta polno za- Vantainji objektivni gospod a rsk. %anti mladini resnično ni treba v ***odno8ti i" iskati ItmA problemov mladinske or-£«eije, sat se skozi vsakdanje Hta* najbolj jasno odraža tudi Saa položaj mladega človeka v Sami skupnosti. Prav družbeno Jauaaui položaj mladih, neod-N0jrv od položaja delovnega člo-31 sploh, o katerem je te dni razpravljalo predsedstvo » konference ZSMS, je v ji mladih pokazatelj, ko-HS ukvarja s konkretnimi i vprašanji. frdtanska konferenca je izpo-Srfta predvsem vprašanje zapo-*4vaua mladih, štipendiranja, sta-Ntsjake problematike mladih dru V. otroškega varstva ter politič- v: * . V torek so se na Bledu sestali predstavniki raznih proizvodnih Suoči/ dolgoletnih partnerjev Murke z delavci Murke, ki so za Wh^r% samoupravljalcev pripravili sporočilo o povezovanju na muh skupnega dohodka in skupnega prihodka s proizvodnimi tgunizactiahu. Murka je bila namreč na Gorenjskem ena prvih HMMh organizacij, ki se je odločila za povezovanje na osnovi aWw prihodka. Prav zato ji je bila tudi ™»P<*™ ^ga SSa da iz svojih dosedanjih izkušenj izdela sporočilo kongresu. Svetuje bilo izrečenih vrsto zamisli, kako to povezovanje trgo ^ZuJodnjo še bolj utrditi, posebno še pri porazdelitvi tveganja a *rX* Posveta sta se poleg predstavnikov gorenjskega sindikata J^odarske zbornice udeležila tudi Štefan Korošec, član /KJttdrft"' CK ZKS in *' D Mene tate $ prmziK *~£^ia'rske "zbornice udeležila tudi Štefan Božo Zoran, podsekretar pri IS SHS poslenost, vendar so realne tendence prav nasprotne, do jeseni naj bi že zdaj visoka številka porasla še za vsaj šest tisoč. Rešitve iščemo v prekvalifikacijah, razumni kadrovski politiki in štipendiranju, pa seveda tudi v realnem obravnavanju tega grozečega problema. Niti stipendija dandanes ni več garant za pridobitev zaposlitve, za kar je krivo nerazumno planiranje in še-pajoča kadrovska politika. Ze pred petimi leti so se pogoji štipendiranja precej zaostrili, letošnja dopolnila samoupravnega sporazuma pa prinašajo še nekatere novosti. Stari točkovni kriterij za določanje višine štipendije ostane, odpade pa dodatek na hitrost študija. Pomembna novost je kadrovski poudarek tudi pri štipendijah iz solidarnostnih sredstev. Pritisk na slednje je letos precej hud, saj je bilo razpisanih manj kadrovskih štipendij, celo 32 odstotkov manj kot preteklo leto. Ocena družbenoekonomskega položaja mladin pa se ni omejila zgolj na šolajočo mladino, besedo ali dve so mladi rekli tudi o težavah mladega delavca. Prav gotovo je najtežji problem stanovanjska politika, ki mlade odriva v drugi plan, saj spričo kratke dobe nimajo enakih možnosti za pridobitev stanbvanja kot ostali. Podobno je z otroškim varstvom. Taka vprašanja je moč rešiti le s širšo družbeno intervencijo, v kateri mora najpomembnejšo vlogo odigrati organizacija združenega dela ob pomoči temeljne družbenopolitične skupnosti. Glede stanovanjskega problema bi morali dati večji poudarek solidarnostni gradnji stanovanj za mlade družine kot ogroženo kategorijo in sploh reševati ta vprašanja skozi obstoječe samoupravne mehanizme. Kranjska praksa se ne razlikuje veliko od splošnih ugotovitev Republiške konference ZSMS, čeprav obstoje na področju družbenoekonomskega položaja mladih določene specifičnosti. Kranjska mladina je ponovno opozorila na težave bivanja v dijaškem domu, izpostavili so neugodne pogoje delovanja mladine v krajevni skupnosti, vprašanja, ki jih rojeva študij ob delu, nezaupanje do mladih v združenem delu, pa seveda nezaposlenost in vrednotenje študijske prakse v delovnih organizacijah. Našteti problemi, ki jih je slovenska mladina obširno in resno obravnavala, nikakor niso zanemarljivi. Vidimo, da se mladi niso izgubili v tarnanju o socialnih problemih pač pa so sprejeli ustvarjalna stališča, kako tekoče težave rešiti, in preverili svojo akcijsko sposobnost glede vsebinskega reševanja omenje- nih vprašanj. D. Zlebir HL kongres samoupravljavcev Aleksander Ravnikar: Najpomembnejše so izmenjave izkušenj 0 tretjem tematskem področju. ». p bo obravnaval tretji kongres »ooupravijalcev in ki nosi na «Ya »Združeni delavci v dele-plakrai sistemu«, smo se pred daevi pogovarjali z Aleksandrom Ravnikarjem, članom koordina-djneo odbora za pripravo (fl kongresa samoupravljalcev ari Medobčinskem svetu ZSS za fareojako, ki je zadolžen za tretji tematsko področje. Povedal je, it delo dobro napreduje, da se je aatak skupina, ki je zadolžena a to področje v celoti in na osnovi aaernic regijskega koordinacij aefs odbora določila tiste teme, # katerih naj bi bile opravljene razprave na Gorenj- »Za test tem gre«, je povedal tmrtt Ravnikar. »Prva je delo mft deleča takega sistema v •rfaaaacijah združenega dela, dret* pa delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti. V okviru obeh tem smo skušali ugotoviti poti za spremljanje stanja glede na probleme, ki se pojavljajo v delovanju samoupravnih organov v združenem delu in krajevnih skupnostih, delovanje delegacij za skupščino družbenopolitične skupnosti in SIS in oceniti delovanje tudi družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu. Nosilca tematske razprave bosta za združeno delo Kranj, za krajevne skupnosti pa Tržič. V tretji temi, ki naj bi obdelala izvršilne organe v delegatskem sistemu — nosilec je koordinacijski odbor iz Radovljice bomo skušali ugotoviti, kako se uresničuje vloga izvršilnih organov v delegatskem sistemu in kako se v tej funkciji razvijajo neposredna razmerja s samoupravnimi organi in skupnostmi. Četrta tema so izkušnje SRS pri uresničevanju sistema zamenljivosti delegatov. To je naloga iz programa republiškega koordinacijskega odbora — nosilec sporočila za kongres je svet za družbenopolitični sistem pri predsedstvu RK SZDL Slovenije, nosilec tematske razprave je bila pa skupščina občine Kranj. Ta razprava je bila v Kranju že opravljena 10. marca, udeležili so se je pa Člani delegacij iz združenega dela in krajevnih skupnosti, vodje delegacij in konference delegacij, člani skupin delegatov za delegiranje v zboru republiške skupščine, funkcionarji skupščine in družbenopolitičnih organizacij v Kranju ter sekretariat sveta za družbenopolitični sistem. Razprava je potekala o tezah, ki jih je vnaprej pripravil dr. Ciril Ribičič in je potrdila prednosti sistema zamenljivega delegata, opozorila pa tudi na pomen razvitosti delegatskih odnosov in sodelovanja delegacije z drugimi dejavniki, ki se vključujejo v sistem delegatskega odločanja kot pogoj za uresničevanje sistema zamenljivega delegata. Peta tema obravnava pomen usposobljenosti delegatov za opravljanje delegatske funkcije, kjer bo nosilec Skofja Loka, šesta tema pa delovanje delegatskega sistema v SIS materialne proizvodnje, nosilec so pa Jesenice. Naloga občinskih koordinacijskih odborov je, da določijo konkretne nosilce, to je organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, organe in organizacije, ki bodo organizirale te tematske razprave, določijo udeležence in predlagajo datum teh tematskih razprav. Razprave naj bi potekale ves april in še začetek maja. Iz tematskih razprav pa bodo nosilci sporočili zaključke regijskemu koordinacijskemu odboru, ki bo izdelal skupno .poročilo za to področje in ga posredoval republiškemu koordinacijskemu odboru. Ta program je tudi okvir za tiste teme, ki jih bodo poleg regijskih tematskih razprav organizirali še občinski koordinacijski odbori. Seveda ne pričakujemo rezultatov že pri oblikovanju sporočil in poročil z opravljenih razprav, ampak predvsem v izmenjavi izkušenj in v konkretnih dogovorih za spreminjanje stanja v združenem delu in krajevnih skupnostih in vseh drugih sredina" ■« D. Dolenc Bliža se popis prebivlastva Z vašim sodelovanjem lažje in hitreje Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo v Jugoslaviji med prvim in desetim aprilom, bo potekal hitreje, če bomo sodelovali s popisovalci in že vnaprej pripravili potrebne podatke in dokumente — Tajnost zajamčena, saj se bodo podatki uporabljali izključno za potrebe statistike KRANJ — Priprave na največjo statistično akcijo zadnjega desetletja v Jugoslaviji, popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, se zaključujejo. Popis bo med prvim in desetim aprilom, prinesel pa bo podatke o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih na dan 31. marca ob polnoči. Kako obsežna akcija bo to, pove podatek, da na primer samo v kranjski občini deluje 42 inštruktorjev in 331 popisovalcev, občina pa je razdeljena na 340 popisnih okolišev. Statistična akcija, katere podatki bodo tajni in se bodo uporabljali izključno za namene statistike, bo lažja, če bomo sodelovali s popisovalci, ki nas bodo obiskali v teh desetih dneh. Te dneve naj bo vsaj eden od članov gospodinjstva doma, če pa to ni mogoče, pa pustimo potrebne podatke pri sosedih. Za popisovalce je treba pripraviti obrazec z enotno matično številko občana, ki so jih že poslali sekretariati za notranje zadeve občinskih skupščin. Delovni ljudje in občani, ki so v delovnem razmerju, naj za popis pripravijo obrazce PIB, ki jih bodo dobili v delovnih organizacijah in skupnostih do 20. marca. Obrazec vsebuje podatke o dejavnosti, v katero je uvrščena delovna organizacija, skupnost ali enota v sestavi organizacije ter obrt, firmo OZD, skupnosti ali zasebne obrtne dejavnosti, matično številko te organizacije ali skupnosti in točen naslov. Na obrazcu bo vpisana tudi stopnja strokovne izobrazbe (kvalifikacije). Podatke iz tega dokumenta bo popisovalec vnesel v popi8-nico, ki ie temeljni dokument. Za popisovalce moramo pripraviti tudi podatke o morebitnem začasnem delu v tujini po letu 1M5 in podatke o drugih članih gospodinjstva, ki so sedaj na delu v tujini. Eno od vprašanj popisovalca bo spraševalo tudi po poklicu občana. Popisovalcu je treba čim natančneje opisati delo, ki ga opravlja sedaj, ne pa poklic, ki ga ima na osnovi formalne izobrazbe. Popisovalci bodo popisali tudi gospodinjstva in stanovanja. Povedati bo treba na primer, ali se stanovanje uporablja le za prebivanje ali tudi za drugo dejavnost, kolikšna je skupna površina stanovanja in kolikšna površina vseh sob, večjih od šestih kvadratnih metrov in kako velika je kuhinja. Popisovalec vas bo povprašal po napeljavah v stanovanju, po načinu ogrevanja v zadnji kurilni sezoni, o velikosti rezervoarjev za ogrevanje, po letu zgraditve stavbe in o materialih, iz katerih so zunanji zidovi stavbe. Popisali bodo tudi gospodinjstva. Dobili bomo sliko ekonomskega položaja gospodinjstev v Jugoslaviji. Popisovalec bo spraševal po velikosti zemljišč, ki so v lasti članov gospodinjstva, po površini zemljišč, na katerih se opravlja gospodarska dejavnost (pri kmetijskih zemljiščih je na primer treba povedati površino svojih in najemnih parcel), po površini obdelovalne zemlje in kar je značilno samo za Slovenijo, po površini neobdelane zemlje v zadnjih dveh Popis bo torej temeljit, vendar z našim sodelovanjem ne bo nadloga ne za popisovalca ne za nas! j K0gnjek Mladim strokovnjakom primerno delo Mladi strokovnjaki, ki še nimajo praktičnih izkušenj, pogosto postanejo poceni delovna sila, namesto da bi se ob izkušenih mentorjih izpopolnjevali za samostojno opravljanje zahtevnih nalog tivnost in bogatejši dohodek,« je dejal Vinko Golmajer. »Prav je, da razpisi vsebu- iejo zahteve pO praktičnih iz-tušnjah, posebno če gre za odgovorna mesta. Ni pa prav, kako uvajamo mlade. Pripravniku bi morali pomagata, mu omogočiti, da bo svoje znanje lahko prenesel v prakso. Zal pa se pogosto dogaja, da dobi nezahtevno delo, ki oži njegovo strokovnost. Odrinjen je od dogajanja, izgublja voljo, postane poceni delovna sila.« Vinko Golmajer trdi, da so za to krivi predvsem starejši delavci, ki svojih izkušenj ne znajo ali nočejo prenašati na mlade, ker se bojijo za svoja mesta. Prav zato mladi tudi težko napredujejo. »Celo tedaj, ko se nekje izprazni mesto, ki bi ga lahko zasedel mlad delavec, ga po navadi dobi starejši, čeprav izobrazbenih pogojev ne izpolnjuje. To ni tako hudo, ko gre za enostavnejša, manj zahtevna in srednje zahtevna dela, na katerih se teorija do neke mere lahko poistoveti z izkušnjami. Ni pa sprejemljivo, ko mora biti delavec ustvarjalen in strokovno dobro podkovan.« »Zato bi morali mladega delavca postaviti ob mentorja z dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami, ob katerem bi se lahko izpopolnjeval za samostojno opravljanje zahtevnejših nalog. S tem bi dosegli cilj, ki ga že dolgo poudarjamo: povezovanje znanja in teorije s prakso, kar je v današnjem hitrem tehnološkem razvoju pogoj za uspešnost na domačem in tujem trgu. Hkrati pa bi lahko rešili tudi veliko socialnih, družbenih in razvojnih težav, ki ae zaradi neprimernega zaposlovanja mladik pojavljajo.« H. Jelovčan Tržič — Pred dnevi je republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije,-pripravila problemsko sejo o družbenoekonomskem položaju mladih. Iz Tržiča je na njej sodeloval predsednik občinske konference Vinko Golmajer, ki je opozoril na problem zaposlovanja mladih strokovnjakov, trenutno enega najbolj žgočih in neurejenih v naši republiki pa tudi v tržiški občini. »Ze nekaj let se dogaja, da morajo mladi strokovnjaki, ki končajo šolanje in nimajo kadrovskih štipendij ali vplivnih zvez, sprejeti njihovim sposobnostim neprimerna, premalo zahtevna dela. S tem se pojavlja dvojna škoda; razmetavamo denar, ki ga je družba vložila v usposabljanje učencev in študentov, ker njihovega znanja ne uporabimo, po drugi strani pa si delovna organizacija zmanjšuje možnosti za razvoj, večjo produk- i OLASjstmn Embalažno grafično podjetje Kupci premalo seznanjeni s ponudbo V Embalažno grafičnem podjetju izdelujejo komercialno in transportno embalažo, v tiskarni pa predvsem obrazce, bloke, tiskovine*, vabila, etikete in podobne izdelke — V preteklosti so o svoji dejavnosti kupce premalo informirali Škofi« Loka — V Embalažno grafičnem podjetju so lani ustvarili 160 milijonov dinarjev celotnega prihodka, vendar pri tem poudarjajo, da so povečanje v primerjavi s preteklim letom ustvarile v večji meri cene kot pa produktivnost. Obseg proizvodnje se je v primerjavi s predlani celo zmanjšal. Zastoje je povzročalo pomanjkanje repromate-riala in surovin, posledica tega pa je, da so izgubili precej naročnikov, ki jih sedaj skušajo pridobiti nazaj. Letos je namreč oskrba z lepenko in drugimi repromateriali veliko boljša Glavni proizvod škofjeloškega EGP je komercialna in transportna embalaža, ki sloni zlasti na predelavi valovite lepenke. Prednost dajejo vedno zahtevnejšim izdelkom, kjer je posebej pomemben lep izgled in funkcionalne rešitve. Slavo Dobrajc, vodja prodaj Ob glavni dejavnosti se že vrsto let uveljavlja tiskarna. V niej je zaposlena dobra desetina delavcev delovne organizacije, ki ustvarijo slabih 10 odstotkov celotnega prihodka. Pravzaprav ae je iz tiskarne in knjigoveznice podjetje razvilo. Pred več kot dvajsetimi leti so v Skofji Loki odprli invalidske delavnice in iz njih je postopoma nastajala industrijska proizvodnja in podjetje EGP, ki ima že nekaj let novo tovarno v industrijski coni na Trati. V tiskarni izdelujejo tiskovine, obrazce, račune (merkantila), vabila, etikete, plakate, vizitke, tiskane in netiskane bloke, prospekte in tiskajo glasila delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Precej močna dejavnost so knjigoveške storitve. Tehnologija je klasična, imajo ročno in strojno stavnico in knjigotiskar ske stroje. Posebno uspel plakat sc izdelali za evropsko prvenstvo na Starem vrhu i—«.«•«. so mladinsko Lado Jugovic, vodja tiskarne V zadnjem času se na tržišču srečujejo s težavami zaradi izredno velike ponudbe, zlasti zasebnega sektorja, pri zahtevnejših delih pa veliko dela prevzemajo večje tiskar ne v Kranju in Ljubljani. Vendar v Embalažno grafičnem podjetju menijo, da je za vse dovolj dela, saj s svojo ponudbo dopolnjujejo programe večjih tiskarn. To dokazujejo tudi zadnje akcije Vsa leta so delali predvsem v loškem prostoru,' sedaj pa so se sklenili vključiti v celoten gorenjski prostor in to iz prej omenjenih razlogov. Kot je povedal Slavo Dobrajc, vodja prodaje izdelkov in uslug v tiskarni, se dogovarjajo z okoli 40 delovnimi organizacijami za izdelavo potrebnih pisarniških obrazcev in tiskovin, poslali pa so tudi ponudbe za tisk tovarniških glasil. Pri tem se je pokazalo, da so najbrž v preteklosti dali premalo poudarka obveščanju o svoji dejavnosti in kakšne storitve lahko opravljajo, saj je zanimanje za njihove izdelke veliko. Jure Zakelj, direktor EGP V delovni organizaciji so se tudi na novo organizirali in sicer tako, da imajo v tiskarni svojo nabavo in prodajo in tako lahko veliko skrajšajo čas od naročila do izdelave izdelka. To pomeni, da so posamezna naročila lahko zelo hitro izpolnjena. Ker ima tiskarna več kot dvajsetletno tradicijo in same kvalificirane delavce tudi kakovost ni nikdar vprašljiva. To dokazuje podatek, da reklamacij skoraj ne poznajo. Da bi bilo delo v tiskarni še bolj kvalitetno in da bi lahko ustregli naročnikom, se želijo tudi bolje opremiti. Ze lani so imeli kupljen poseben stroj za sito tisk, vendar ga zaradi spremenjenih deviznih predpisov trenutno ne morejo uvoziti. L. Bogataj -- PETEK, »mi s Gorenjsko gospodarstvo lani Skromna rast proizvodnji visoke cene in velik izvoz Gorenjsko gospodarstvo je ustvarilo tretjino več prihodka, dohodka za 29 stoikov, izvozilo pa je za 2 odstotka več uvozilo KRANJ — Gorenjsko gospodarstvo je lani ustvarilo Mil lijarde dinarjev celotnega prihodka. Kot je razvidno is lize gospodarskih dosežkov gorenjskega gospodarstva, ki v začetku tedna pripravila služba družbenega knji se je celotni prihodek povečal za 33 odstotkov v p letom 1979. Tako povečanje je bilo doseženo kljub pogojem gospodarjenja in ob nižji rasti obsega pi Konjunktura na domačem trgu se je zmanjšala, hkrati se povečale zahteve za izravnavo zunanjetrgovinske k države, kar je bistveno zmanjšalo možnosti uvoza surei reprodukcijskih materialov. Izvedena je bila devah dinarja, ki ji niso sledili odgovarjajoči ukrepi ekononukel litike. Zato lansko leto lahko označimo na Gorenjske«. '■■ leto izjemno skromne rasti proizvodnje, izredno di rasti cen ter izrednih rezultatov v zunanjetrgovinski Industrijska proizvodnja se je povečala za 3 do 3,5 <__ poslovanje trgovine pa za okoli 10 odstotkov. Cene pa so ki prihodka prinesle med 26 in 28 odstotki. Tudi povečaajt] duktivnosti je bilo lani precej nižje, kot v preteklih letikh^ Izredni so zunanjetrgovinski dosežki, saj je gorenjske I spodarstvo izvozilo za 2 odstotka več kot uvozilo. To je po*V ca izrednih prizadevanj posameznih delovnih organizacij n 1 večanje izvoza in pri nadomeščanju uvoženih z domačimi si vi nami in repromateriali. Vendar pa je imelo omejevanje ir** tudi negativne posledice in sicer pomanjkanje surovin, kar' povzročilo zastoj v Železarni Jesenice, v mnogih delovnih offr* nizacijah pa spreminjanje proizvodnega programa, kar je i valo stroške prozvodnje. Se bolj kot prihodek so se povečala porabljena st sicer za 34 odstotkov. Na tako visoko rast stroškov je pravi vo vplivala devalvacija in pospešena rast cen domačih i in reprodukcijskih materialov. Ekonomičnost se je zni odstotek v primerjavi z letom 1979. Dohodek je znašal 22,7 milijarde din in je bil za 29 višji kot pred letom. Največ je porastel v škofjeloški in ac*'| 38 odstotkov in najmanj na Jesenicah in to za 16 odstouW' vseh občinah zaostaja za rastjo celotnega prihodka, le v I ljici je za odstotek višji in v Skofji Loki izenačen. Zelo so aH povečale obveznosti iz dohodka in to kar za 36 odstotkov I za 5 odstotkov več od rasti dohodka. Čisti dohodek je porastel za 29 odstotkov. Za osebne < ke je gorenjsko gospodarstvo razporedilo 10,4 mi— dinarjev ali za petino več kot leta 1979. Iz tega je razvidno^ je gorenjsko gospodarstvo držalo usmeritve, da naj bo dohodek za četrtino manjši od rasti dohodka. Izgube so v primerjavi z letom 1979 povečale za lH stotkov, vendar pa pomenijo le 0,1 odstotka dohodka nega v gospodarstvu. Izgubo so imele 4 organizacije v vrednosti 12 milijonov dinarjev. L-Bij« Posvetovanje kranjskih gospodarstvei Stare težave tudi v novem 1< KRANJ — Ce smo v našem gospodarstvu izbrali pravo formulo, morajo priti uspehi, so med drugim poudarili na posvetovanju direktorjev večjih kranjskih delovnih organizacij, ki ga je sklical izvršni svet občinske skupščine v torek. Takšna srečanja bodo razen obiskov članov izvršnega sveta v delovnih kolektivih odslej stalna praksa, saj gre za koristno izmenjavo izkušenj NA DELOVNEM MESTU V odmoru med dvema aviono-ma sem ga ujela. Prejšnji avion so že natrpali s prtljago in blagom, naslednji se pa še ni najavil. Za ta vmesni čas fante v svetlo modrih uniformah navadno zvabi živahna letališka avla na kavico, na prigrizek, na pomenek. Tu nikoli m dolgčas. Devet let že Tone, sicer Cer-kljanec, zdaj pa priženjen La-hovčan, dela na letališču pri vtovarjanju in iztovarjanju blaga in prtljage. Včasih je bil pri KŽK traktorist, pa pravi, da je tu bolj zadovoljen. Veliko bolj zanimivo je to delo. Neredno sicer, kajti njihov »šiht<* velja od prvega pa do zadnjega aviona tisti dan. To pomeni od šestih zjutraj, pa tja do devetih, desetih zvečer. Kakor je pač delo. En dan delaš, drugi si prost. Največ dela jim dajo petki in sobote, ko se na letališču premenja največ potnikov, pa torki, ko ima Brnik največ tovornega prometa. Ne smeš gledali ne na nedelje, ne na proste sobote. Le en dan v letu so prosti: 1. januarja, ko le eden od njih dežura, sicer so pa čez leto skupne nedelje z družino redke. Od devet do deset jih dela v skupim, kolikor je pač dela: traktorista imajo, viličarja, sor-terja, ki na vozičke nalaga prtljago in tako naprej. Vsak odgovarja /a svoje delo, Tone pa za vse. Kako presneto moraš paziti pri prtljagi. Vsak potnik mora pred vstopom v letalo pokazati svoj kovček. Pa se z godi."d a jo spregleda in potem ga iščejo po zvočniku, stevvardese sprašujejo vsakega posebej. Pa se še zgodi, da ge ( Tone Štular - vodja blagovno prtljažne izmene na Aerodromu Ljubljana \ potnik odpelje brez prtljage in potem šele v Beogradu spozna, da je ostala na Brniku. Seveda hitro ukrepajo in že z naslednjim avionom jo dobi. Ne, ni veliko takih primerov, zgode pa se. Pa čeprav je na letališču nič kolikokrat vse preverjeru). Pa njihova skrb niso samo kovčki. Njihova največja skrb je, da st) avioni pravilno naloženi. Točno pO predpisih, po natančnih mštrukcijah balanserja. Pa naj bo to potniški ali tovorni avion. Kadar imajo vsi polne roke dela, ko pristajajo in se dvigajo avion za avionom, da jih komaj sproti »odrajtu jejo.« postane Tone tudi' pomočnik vodje izmene. Tone tedaj prevzame načrt, kako morajo natovoriti avion, ga podpiše in v celoti odgovarja za ves tovor. Kaj vse ne nakladajo?! Pravkar tovori j o piščance za v Afriko, pa druga živila, pa stroje, pa žive živali, celo opice so imeli svoj čas, pa radioaktivne predmete, zdravila, celo krste ... Točno je določeno, kje smejo zložiti živila, kje živali, kje in kako težke tovore. Vsak tovor nad 150 kilogramov morajo še posebej zvezati, da bi blago med pristajanjem zaradi močnih silnic ne zlomilo embalaže in zletelo iz zaboja. Vse sode morajo privezati. Nikjer ne sme biti preobteženo, pa imajo tudi po 500, 600 kilogramov težke tovore. Znati je treba, seveda. Vsak delavec, ki ima opraviti okrog avio-nov, mora položiti poseben interni strokovni izpit. Ne delajo v lepih pogojih, kajti izpostavljeni so hrupu, vetru, slabemu vremenu, poleti silni vročini, ki se v letališki asfalt še posebej upre. In če je treba, moraš na delu vzdržati tudi po 24 ur skupaj. Tudi na dom te pridejo iskat, če si prost, na letališču je pa »zapelo«. Najhuje je decembra, ko se vračajo zdomci. Koliko prtljage takrat premečejo! Tiste dni so na letališču noč in dan. V pol ure morajo odpraviti DC-9, najkasneje v eni uri »desetko« ali boeing. Pravo garanje, toda vsi znajo poprijeti. Okrog 7.000 dinarjev zasluži Tone. Ni veliko in prav zdaj se dogovarjajo, da bodo nekaj zvišali. Je pa z delom zato toliko bolj zadovoljen in res ne bi rad menjal. Ni enolično delo. Pestro in živo je^ Nai letališču je življenje. Pa kako tudi ne, saj gre, priznajmo, skozenj ves svet. D. Dolenc in za pogovore o najakt vprašanjih občine. Večjih uspehov pa si kaj ki moremo nadejati, so dejjii svetovanju, če bomo ^ vzpodbujali zadolževanj« m no emisijo, samoupravne sp in dogovore spreminjali i vanja, zviševali cene na t, upravni osnovi in tudi uk' življenjsko raven delovnih i* občanov, popuščali pri odgo"> delali s polovičnimi zmodjit* vzpodbujali izvoz ne da b» i surovine tudi iz uvoza. M*i-pri nas Še vedno obrača « Ponavadi blago išče kupe«, f pa je mnogokrat obratno. * kupec z lučjo iskati blago, <*1 najlepši primer surovin«, ki treba kljub dogovoru pokrt/ in republiških izvršnih s\*w» L vati drago in še naprej tudi1' zami. Kranjčani ugotavi.** kljub dogovoru v JupaUn kaže takšne primere zatiria jemo še primere, vendar drugačni obliki. Na tatin* r4. ne bi smeli več opozarjati *t bliskih izvršnih svetov in organe, ampak bi moral* problematika na delegatjk* združenega dela, kar bi pc odločenost, da je treba M matiko reševati po sarnoupr»'*| legatski poti. Sedanja gospodarska ptf tika bo milejša, če se bot*' držali dogovorov, zaostril) alno in družbenopolitično * nost komunistov in drugih 4 nih. Bližnja kranjska k«* ZKS bo ocenila prav to posV*jJ vedno preveč trošimo ta «& nejše stroške in premalo ul? rezerve pri produktivno«! * nizaciji dela ter rešiuih ponuja sistem samoupravi*? varjanja in sporazumeva"*, spevkov za nerazvite bis* «1 lahko razbremenili i a*. sovlaganja v surovinsko b^J dele, vendar na osrfdvi enak''* in samoupravnih dogovora Neugodna gospodarska t začetku letošnjega leta M tudi na kranjsko vendar so znaki /bolj„ nejši. Naloge bodo lažje u_ s pomočjo takšnih iin***' šenj, kakršno je bilo v toni . It' m) KRANJ ♦i SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKLTSCINE OBČINE KRANJ, sreda, .', marca, ob 15. uri -♦jni dvorani stavbe i tfnske skupščine Kranj 7 $EJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE k KANJ, sreda, Tiarca. ob 15. uri .»ni dvorani stavbe ,nskc skupščine Kranj SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA -Kl VŠ( INE OBČINE KRANJ, sreda, :', marca, ob 1 5. uri -« m i (Korani stavbo ;n-k( skupščine Dnevni red JlSipui krtaMte oMimke akup-%• m kode obrali na saeedenjih v Sia, tt ■mi ob IS. uri v dvoranah S* kraejek« občineke skapečine. Sm koso iivolili koenieije so veri-Ka> fMmhl in ugotovili .klop-V iker**, neto po bodo raspravljali J aiafcrib inpaioifcr zadnjih seeedanj N dasrsevali poroeilo o ureenJce-rsodrlipirr radnji h zaeednnj. Blodilo Sapina • Mini 4jVpttm*i»*m piana občine fcnaTai ehaeaje lfltTl - 1»M ' iwi(0i enateta adruaenego delo v baaaailotoiMt JlMJL 1 jiiiIOi o dola Temeljnega oodiUo bod* lete 19M ' paotdi o dola Te-oe««eao jovnego babam Krmni so leto 1M6 nadao o dot« družbenega pra-ivijanja ze leto I aa? I imUi o pritoSbenih sadeveh in o efeken*M> bo vloge in pritožbe v Ms Hal astoaiai dogovor* o obupnih oa-aa* «• noktom« aao »i ■■■■rajr-Tr" »"» pridobi-5 aiadkTdSo^nih akupnoat. TTr^ _,yai--in dragih or- li »kupno so osebne darprfdoMtri 1 {^-lol t*ijT©rV'~o "aikUjevanju UHO« paioTkr ▼ Sloveniji »o letoa davkih ob- in ob- davka od peoooaU pro-oako k« od nlaetl on storitve v *SSL dnemegn reda bodo ta vprašanja delegatov in Ugovora ked skupščino tfaueka občinska skupščina bo v \ obravnavala družbeni dogovor Aupnih osnovah za usklajeno Vm odnosov pri pridobivanju in Sanjanju dohodka delovnih Vrati upravnih in drugih orga-> družbenopolitičnih skupnosti pn delitvi sredstev za osebne ^rfu- m skupno porabo. Osnova NaSevanju dogovora je svobodna S**a dela. Dogovor sklenejo Stfine družbenopolitičnih skupit sindikat in gospodarska zboruj »kupAčmo je tudi osnutek »vera 0 usklajevanju davčne ^te v Sloveniji. K njemu naj bi lila tudi kranjska občina. I prinaša štiri glavne spre-_N* Povečala naj bi se kompen- p, »topnja za nekmete od 6 do K>irt/rtkov in prispevala k izenače-mtjt položaja kmeta in nekmeta. [Savnam bodo stopnje za odme- •'-^f-j^' —----- Javka od obrtne dejavnosti zaradi Ine vrednosti dohodka. :>hodek bo o.snova za Sn tistih kmetih, ki imajo _ t Ka i dohodek • pri tistih I Pijan industrijski način proizvod-! %»>vor posega tudi na po-davka od alkoholnih pijač. DOGOVORIMO SE Poročili pred skupščino Sodišče in tožilstvo lani Skupščina bo v sredo obravnavala dvoje poročil o lanskem delu: poročilo temeljnega sodišča v Kranju in poročilo temeljnega javnega tožilstva. Temeljno sodišče je v poročilo zapisalo, da je pri lanskem delu upoštevalo smernice skupščine SRS o nadalinji preobrazbi pravosodja, velika pozornost pa je veljala učinkovitemu in sprotnemu reševanju zadev, posebno tistih starejšega datuma. Poročilo pove, da je bil plan v vseh ozirih presežen, prav tako pa je bilo rešenih več zadev kot leta 1979. Storilnost sodnikov je bila nadpovprečna in je za 25 odstotkov presegla normative. Zaostanek pa je se kljub temu prisoten, kar gre tudi na rovaš kadrovskih težav. Vsa sodniška mesta niso bila zasedena. Nujnost popolne zasedbe so že potrdili izvrsni sveti gorenjskih občinskih skupščin. Vedno očitnejši je problem prostora. Iz leta v leto je večja utesnjenost, saj je v isti stavbi tudi sodišče združenega dela, pa tudi v drugih gorenjskih občinah, kjer so enote sodišča, bi kazalo zagotoviti primernejše prostore. Skupščini poroča tudi temeljno javno tožilstvo, ki ima enoti v Kranju in Radovljici. Tožilstvo je lani začelo kazenski postopek zoper 1530 polnoletnih oseb in zoper 179 mladoletnikov. 124 pa je bilo prijav zoper delovne organizacije zaradi gospodarskih prestopkov. Podatki veljajo za obe enoti (Kranj, Radovljica). Številke so v primerjavi z letom 1979 pri polnoletnih osebah večje za 5 odstotkov, pri mladoletnikih za 14,7 odstotka in pri gospodarskih prekrških za 95 odstotkov. Takšen porast je posledica večje aktivnosti organov odkrivanja. Čeprav kadrovsko nepopolno je tožilstvo uspelo sproti reševati zadeve. Tožilstvo je lani spremljalo tudi družbene odnose in primerno ukrepalo. 12 pismenih in tri ustne intervencije je posredovalo pristojnim organom. Ugotovljenih je bilo 52 upravnokazen-skih prekrškov. Sodniku za prekrške je bilo predlaganih v obravnavo 28 zadev. O obeh poročilih so razen na izvršnem svetu razpravljali tudi v organih družbenopolitičnih organizacij kranjske občine. Predloga odlokov PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI KRANJ - Lani novi zakon o davkih občanov ni bil sprejet, zato ni mogel biti pripravljen predlog odloka o davkih občanov. Izdelan je bil sicer osnutek, o katerem so zbori kranjske občinske skupščine razpravljali konec lanskega novembra. Zato je skupščini predlagan le predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, ki temelji na osnutku dogovora o usklajevanju letošnje davčne politike v Sloveniji, na dogovoru o temeljih družbenega plana in na letošnji resoluciji o izvajanju družbenega plana. Omenjamo nekatere novosti, ki jih prinaša predlog odloka. Pri kmetijski dejavnosti naj bi ostala sedanja višina davčnih stopenj. Višja naj bi bila le kompenzacijska stopnja za obdavčevanje nekmetov. Del kmetijskih površin na območju Babnega vrta oziroma Povelj naj bi se uvrstilo v četrto skupino, kjer je predpisana davčna stopnja 2 odstotka. Dopolnjen odlok med drugim predvideva, da bi se davčni zavezanci iz kmetijstva, katerih proizvodnja ni vezana na obdelavo kmetijskih zemljišč oziroma v manjši meri, obdavčevali po dejanskem dohodku. Merila in pogoje bo izdelal izvršni svet. Odlok prinaša olajšave v primeru modernizacije in pospeševanja kmetijstva. Olajšave lahko znašajo tudi 20 odstotkov predračunske vrednosti ureditvenega programa za pet let. Olajšava se lahko prenaša tudi na drugo petletno obdobje, če znesek vlaganja presega 150.000 dinarjev. Dopolnjen odlok prinaša manjše spremembe pri davčnih osnovah obrtnih, drugih gospodarskih in intelektualnih storitvah. Gre za izenačevanje z delavci v združenem delu. Ljudje, ki bodo sodelovali pri popisu prebivalstva, naj bi bili oproščeni plačila davka. Zvišal naj bi se neobdavčljiv dohodek od oddajanja opremljenih sob s 3000 na 10.000 dinarjev. Kdor oddaja sobe prek turističnega društva, se neobdavčljivi del poviša na 30.000 dinarjev. Spremembe bodo tudi pri davku na dohodek od premoženja. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V KRANJSKI OBČINI - Predlagani odlok prinaša novosti pri davku od maloprodajne cene naravnega vina, vina tipa Biser, vinskosadnih pijač in penečega vina. Prometni davek od naravnega vina, vina tipa Biser in vinskih pijač naj bi se pri litru zvišal od dveh na štiri dinarje, pri penečih vinih pa od štirih na osem dinarjev. Predlog je usklajen z osnutkom dogovora o davčni politiki v Sloveniji. Najpogostejše kršitve samoupravnih pravic Številne pomanjkljivosti je lani ugotovil kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja, med katerimi izstopajo neustrezna, nezakonita in pomanjkljiva določila samoupravnih splošnih aktov ter sprejemanje aktov po napačnih poteh — Sodelovanje s samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami še prešibko Kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja je lani deloval na naslednjih področjih: razporejanje dohodka za delitev osebnih dohodkov in skupno porabo, planiranje, družbenoekonomski odnosi v združenem delu, stabilizacijski ukrepi, reorganizacija delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti, pogodbe z zasebnimi kooperanti v gradbeništvu, stanovanjska razmerja, odgovornost in disciplinski postopek itd. Nujni so bili prav tako pravobranilčevi posegi v delovna razmerja, na področje svobodne menjave dela, na področje usklajenosti samoupravnih aktov in razporejanja najrazličnejših sredstev ter zagotavljanje in uresničevanje pravic in podobno. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je lani sprejel skupno 813 vlog, izjav in pobud, od tega 154 takih, da posredovanje ni bilo več potrebno. Obravnava je bila tako nujna v 659 zadevah. Zanimive so vrste kršitev, ki jih ugotavlja družbeni pravobranilec samoupravljanja. Prevladovale so kršitve samoupravnih pravic in kršitve družbene lastnine. Po vsebini pa je bilo največ zadev s področja osebnih dohodkov, opustitve ukrepov za nadomestilo škode, pravic do svobodne menjave dela, stanovanjskih razmerij, odgovornosti in vodenja disciplinskega postopka. Ugotovitve, ki jih v poročilu o lanskem delu navaja družbeni pravobranilec samoupravljanja, kaže bolj upoštevati. Se posebej so izrazite in pogoste nekatere pomanjkljivosti. Samoupravni splošni akti so večkrat neustrezni, nezakoniti in s pomanjkljivimi določili. Samoupravni splošni akti se sprejemajo po nezakonitih postopkih. Nezakoniti postopki so najpogostejši pri zagotavljanju samoupravnih pravic na področju dodeljevanja stanovanj in posojil, pri razporejanju delavcev in v disciplinskih postopkih. Srečamo pojave samovoljnega ravnanja vodstvenih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili. Družbeni pravobranilec samoupravljanja opozarja na pojave nepoznavanja zakonodaje in samoupravnih splošnih aktov ter s tem v zvezi pravic in dolžnosti. Sepa obveščenost, prav tako pa tudi aktivnost družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravne delavske kontrole pri razreševanju problemov. Preredko smo sposobni spore rešiti sami v okolju, kjer nastanejo, brez zunanjega posredovanja. V samoupravni praksi in družbenopolitičnem delovanju je treba upoštevati ugotovitve pravobranilca samoupravljanja, saj bomo tako bogatili našo samoupravno prakso. Sodelovanje s samoupravnimi in političnimi organizacijami, še posebno s sindikatom in delavsko kontrolo, se lani v primerjavi z letom 1979 ni bistveno zboljšalo, čeprav je družbeni pravobranilec samoupravljanja le-te sprotno seznanjal s problematiko. V prihodnje kaže prav temu dati večjo pozornost. Kranjski družbeni plan do leta 1985 Kažipot petletnega razvoja Družbeni plan občine, katerega predlog bodo v sredo obravnavali delegati kranjske občinske skupščine, bo temeljni razvojni dokument občine za prihodnjih pet let Delegacije za kranjsko občinsko skupščino so že prejele predlog družbenega plana kranjske občine za obdobje med letoma 1981 in 1985. Skupščina bo v sredo o predlogu ponovno razpravljala in sklepala o sprejemu, ki ga predlaga izvršni svet občinske skupščine. Le-ta je predlog dokončno potrdil na 148. seji 11. marca. Odločamo se le za bežen pregled obsežnega in temeljitega gradiva o razvoju kranjske občine v prihodnjih petih letih. Prvo poglavje obravnava temeljne cilje družbenega plana občine do leta 1985 in še posebej izpostavlja razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in političnega sistema, stabilen, vendar dinamičen gospodarski razvoj, odstranjevanje strukturnih neskladij v gospodarstvu, zagotavljanje možnosti življenja in dela delovnim ljudem in občanom, smotrno rabo prostora in izboljševanje človekovega okolja ter krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite. Pomembno je uvodno poglavje o utrjevanju političnega sistema m uveljavljanju socialističnih družbenoekonomskih odnosov, kjer je oblikovanje dohodka in njegovo gospodarno trošenje ob odločujoči esedi delavca in občana najpomembnejše. Tretje poglavje obravnava materialne okvire razvoja. Predlog družbenega plana načrtuje v sedanjem srednjeročnem obdobju 6-odstotno rast družbenega proizvoda in dohodka, 6,5 odstotno rast industrijske proizvodnje, 1,7 odstotno naraščanje zaposlenosti, skoraj 17-odstotno naraščanje izvoza in 6,4 odstotno naraščanje uvoza, 10,8 odstotno naraščanje sredstev za akumulacijo, sredstva za vse vrste porabe pa naj bi naraščala med 4,8 in 5,4 odstotka. Razmerja so po oceni Kranjčanov dovolj stabilizacijska, njihova uresničitev pa ne bo lahka. Leta 1985 bi na primer izvoz presegel uvoz. Predlog družbenega plana obravnava nato posebej vsa področja gospodarskega in družbenega živjje-nja: gospodarstvo, kmetijsko in Sodišče združenega dela opozarja Več sodelovanja s sodiščem 'ijveč delavcev 'Aajdčma «e bo v sredo seznanila Ntfik/m o pritožbenih zadevah in k\m komisije za vloge in pntož-kK/OTMja je lani prejela v obrav-k\ « vlog in pritožb. 16 jih je Xu neposredno, prav toliko pa z Vtrfke ali zvezne ravni. Največ \ m pritožb so posredovsli de-»3, sledijo pa upokojenci, kmetje fcbenci. Po problematiki so na mestu komunalna in stano- kSkdbmci. Po problematiki so na \s mestu komunalna in stano-\*j vprašanja, sledijo pa dela v-\avne in premoženjskopravne zadeve, vloge s področja socialnega zavarovanja itd. Največ pritožb gre na račun organizacij združenega dela, kjer so pritožitelji zaposleni. Sledijo pa druge delovne organizacije, občinski upravni organi, samoupravna stanovanjska skupnost, pravosodni organi itd. Ugodno je bilo rešenih nad polovico zadev, štiri zadeve pa so še v postopku. Številnejši so bili tudi razgovori z občani, ki so spraševali po nasvetih za reševanje zadev po redni poti. Kranjsko sodišče združenega dela, ki opravlja naloge za vseh pet gorenjskih občin, poroča gorenjskim občinskim skupščinam o lanskem delu in ugotavlja, da je sodišče delalo brez zaostankov, čeprav so prostorski pogoji že skrajno neugodni. Predsednik sodišča in en sodnik sta na sodišču v rednem delovnem razmerju, pomaga pa jima še 60 sodnikov, od katerih jih je 10 predsednikov senata. Delo sodišča se je lani v primerjavi z letom 1979 povečalo. 778 sporov se je znašlo pred sodiščem združenega dela ali za 24 odstotkov več kot lete 1979. Rešenih pa je bilo za 33 odstotkov več zadev. 166 jih je ostalo nerešenih. V 378 primerih je bil postopek krajši od dveh mesecev, 456 zadev je bilo rešenih v treh mesecih, 98 v pol lete, 58 zadev pa je sodišče reševalo dlje kot pol leta. To je nekaj bistvenih številč- nih podatkov. Sodišče pa opozarja na problematiko vsebinskega značaja. Da so postopki na firimer daljši, vpliva odnos ude-ežencev v postopku, posebno delovnih o-ganizacij. Le-te v roku ne pošiljajo odgovorov, listin in obračunov. Obravnave je treba podaljševati. Niso redki primeri, ko je na ustni obravnavi le pooblaščenec temeljne organizacije (odvetnik ali član delovne skupnosti skupnih služb). Vsiljuje se vtis, da gre za namerno zavlačevanje. Lažje bi bilo delo, če bi odgovorni s sodiščem tvor-neje sodelovali. Reševanje sporov kaže tudi na urejenost samoupravnih aktov, kjer je še veliko nereda in nesa-moupravnosti. Nujno je obvestilo delavski kontroli in družbenemu pravobranilcu samouprav- Sanja. Najpogostejši so spori iz elovnih razmerij in zaradi delitve sredstev za osebne dohodke. zemljiško politiko, čemur bo veljala posebna pozornost, živilsko industrijo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, vse veie v kranjski občini zastopane industrije, drobno gospodarstvo trgovino in preskrbo, gostinstvo in turizem, vključevanje v mednarodno delitev dela, gospodarsko infrastrukturo, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter gospodarjenje z zemljo in varovanje družbenega ter zasebnega premoženja. Obsežno je poglavje o družbenih dejavnostih od vzgoje in izobraževanja do zaposlovanja. Govora je o varstvu okolja in urejanju prostora, o občinski splošni porabi, posebna (>ozornost pa velja tudi splošni judski obrambi ter družbeni samozaščiti in mladinskemu prostovoljnemu delu. Javna razprava, najprej o delovnem osnutku, potem pa o predlogu, je prinesla nekatere dopolnitve. Omeniti je treba najvažnejše. V uvodnih določbah je posebej poudarjeno, da temeljijo naloge družbenega plana na določilih dogovora o temeljih družbenega plana občine. Ko je govora o odstranjevanju strukturnih neskladij v gospodarstvu, je izraziteje v predlogu poudarjena vloga industrije, ki bo tudi v tem srednjeročnem obdobju osrednji vzpodbujevalec gospodarskega razvoja. V predlogu je dana prav tako večja pozornost smotrni rabi prostora in zboljševanju Človekovega okolja, kar bo moč doseči tudi z dopolnitvami urbanističnih dokumentov. Popolnejše kot v osnutku je v predlogu obdelano področje zaposlovanja. Zaposlovanje mora biti usklajeno z naravnim prirastkom, predvideni pa so tudi ukrepi v primerih neskladij, opredeljeno pa je prav tako zaposlovanje sezonskega značaja in na osnovi pogodb o delu, prav tako pa je govora tudi o vračanju delavcev, ki so na začasnem delu na tujem. Določnejše je tudi poglavje o oblikovanju in delitvi dohodka ter razporejanju čistega dohodka. Določena je obveznost sprotnega ocenjevanja tega področja in ukrepanja v primerih nesorazmerij. Dohodek je osnovno merilo delitvi. Prav tako so natančneje zapisane naloge nekaterih industrijskih panog, obveznosti pri zaposlovanju, življenjski ravni in socialni varnosti, dodane so obveznosti pri gradnji muzeja revolucije v Begunjah, posebej pa je opredeljeno poglavje o urejanju prostora. Izvršni svet predlaga tako dopolnjeno besedilo družbenega plana v sprejem na sredini skupščini. O LAS 6.STRAN PETEK. 20 MUt>! » TRZIC 4. SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič bo v četrtek, 26. marca, ob 17. uri v upravni stavbi tovarne obutve Peko Tržič Razvoj do 1985. leta Nekatera področja v družbenem planu tržiške občine za to srednjeročno obdobje bo potrebno natančneje opredeliti — Premalo usklajenosti predvsem pri načrtovanju investicijskih vlaganj in rasti družbenega proizvoda — Javna razprava naj bo temeljita Dnevni red Po ugotovitvi akleptnoaU bodo delegati obravnavali: — ooMtek draftboooga plana občine - Trti* so obdobje 1MI - 1M5 — predlog dogovora o ueklajevanju davčne politike v letu 1M1 - predlog »premenah in dopolnitev odloka o davkih občanov v občini Trtic - predlog odloka o poeebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve DOGOVORIMO SE Večina osnovnih nosilcev planiranja v tržiški občini je že decembra lani sklenila predzadnjo etapo v procesu srednjeročnega načrtovanja. Sprejela ie samoupravne sporazume o temeljih planov kot tudi dogovor o temeljih planov na občinski ravni. S temi dokumenti so se dogovorili za usklajen družbenoekonomski razvoj do 1985. leta. Žal pa so nekatere neskladnosti še vedno prisotne. Ocene o možni dinamiki razvoja so preoptimistične, močne so tudi želje po investicijskih vlaganjih s pomočjo bančnih kreditov. Te se odražajo v osnutku družbenega plana občine Tržič za obdobje od 1981. do 1985. leta, ki ga izvršni svet ponuja v javno razpravo. Usklajevanje bo zato potrebno sproti in nepretrgano. Izvršni svet meni, da je osnutek družbenega dogovora zrel za obravnavo. Vsebuje tudi prostorski del srednjeročnega plana, ki je kartografsko obdelan v posebni prilogi. O njem bo stekla razprava po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. r so že 1979. _ vnesle štiri, dogovoru tedaj niso pristo- Usklajena davčna merila Na osnovi republiškega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 bodo v tržiški občini vnesli pet sprememb v odlok o davkih občanov in odlok cyprometnem davku Glavni namen republiškega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1961 je preprečiti neutemeljene razlike v višini obveznosti med posameznimi občinami. Tudi gorenjske občine so tak način dogovarjanja sprejele in so svoje odloke o no^r^do\o«dtvamm oke ° P***»**f«"» davku prilagodile Gre za štiri oziroma pet sprememb. Občine, ki leta spremenile stopnje davka po odbitku, bodo < druge, med njimi je tudi trtiška, ti k dogovoru tedaj pile, pa jih bodo pet. 5K2 »Prememba se nanaša na stopnjo dodatnega davka od kmetijstva za davek, ki ga plačujejo nekmetje. Ta naj bi se povečala od dosedanjih sest na najmanj deset odstotkov. Ven, , P* PI*~°i* ««d iavno raspravo več delegatov v tržiški občini ni podprlo. Izvršni svet ie njihove pripombe upošteval in zato v predlog odloka o davkih občanov povečanih stopenj ni vnesel. Zaradi enotnega pristopa k obdavčevanju dohodkov iz kmetijstva po dejanskem dohodku skupni dogovor vsebuje tudi določila te vrste. Na obdavčitev po dejanskem dohodku se preuvrščajo zavezanci, ki se ukvarjajo s takšno vrsto kmetijske proizvodnje, ki ni oziroma ie le v manjšem obsegu odvisen od obdelave zemljišč. Gre predvsem za farmsko rejo perutnine in drugih šivali, sa pitanje govedi in prašičev v primeru, ko gre za takoimenovano industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano krmo na kmetiji in da se tovrstna proizvodnja ne odvija na kmetiji, ter za drevesničarstvo, trsničarstvo in gojenje cvetlic. Takih primerov v tržiški občini ni, zato tudi besedilo o obdavčevanju unetov po dejanskem dohodku ni vneseno v predlog odloka o davkih občanov. V predlogu dogovora je upoštevano, da se glede na porast dohodkov iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev primerno spremenijo razponi davčnih osnov in prilagodi davčna lestvica, tako da je začetna stopnja davka naravnana na skupno zbirno stopnjo obveznosti iz osebnega dohodka delavcev. Zaradi spremembe začetne stopnje davka je bilo potrebno prilagoditi celotno davčno lestvico, na katero pri obravnavi osnutka ni bilo pripomb. Pri davku na promet z alkoholnimi pijačami je zaradi znatnega povišanja cen naravnega vina, vina tipa biser, vinsko sadnih pijač ter penečega vina potrebno zvišati prometna davek in s tam ohraniti približno enako razmerje davka v maloprodajni ceni kot je bilo ob prvotnem naravna nju stopenj. Republiški dogovor vsebuje tudi določbe glede plačevanja davka po odbitku. Tako razvrstitev, po vrstah in višini stopenj, je že 1979. leta sprejelo 59 slovenskih občin. Med štirimi nepod-pisnicami je bila tudi trtiška, ki pa osvojitev zdaj predlaga. Povišanje je usklajeno z družbenopolitičnimi stališči, ki predvidevajo zmanjšanje dopolnilnega dela na najnujnejši obseg. Izplačila te vrste namreč dosegajo vse večje razsežnosti in se, predvsem na področju intelektualnih storitev, povečujejo vsako leto za 49 do 59 odstotkov. Z višjimi stopnjami (z 19 na 99 odstotkov, z 99 na 30, s 29 na 49 in s 35 na 49 odstotkov) bodo ti dohodki bolj obremenjeni kot so dohodki iz delovnega razmerja Davek na dohodek iz avtorskih pravic je določen z dvema otonniama glede na vrsto avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Od teh naj bi nižja stopnja 29 odstotkov ostala, s 35 na 40 odstotkov pa naj bi se povišala stopnja za takoimeno-vane komercialne avtorske honorarje. . ■ Pri obravnavi osnutka dogovora je bilo največ pripomb v zvezi s predlaganim povečanjem stopnje. Upoštevane so v obliki olaSav vTčlenu predloga odloka o davkih občanov, oprostitve 3. davk« od dohodkov patentov in tehničnih izboljšav, ki ii nre^Vgala delegacija Združenja obrtnikov, pa so že od J1976 leuTpre5pisane v46. Členu odloka o davkih občanov. # Demografski # razvoj Za uvodnim poglavjem o razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in utrjevanju političnega sistema, ki prinaša splošne družbeno dogovorjene usmeritve, je podrobneje obdelano področje demografskega razvoja v tržiški občini. , Starostna struktura prebivalcev kot tudi število v posamezni skupini se v naslednjih petih letih ne bo bistveno spremenilo. Nekoliko več bo le ljudi, starih nad 65 let, medtem ko jih bo do 19. leta starosti predvidoma celo manj kot zdaj. V tem srednjeročnem obdobju bo potrebno vložiti velike napore v spremembo socialno-ekonomske sestave prebivalstva. Treba bo zadržati odliv oziroma odmiranje v kmetijstvu zaposlenih ljudi, zmanjšati število industrijskih, predvsem nekvalificiranih, delavcev, okrepiti terciarni sektor in skladrib razvijati kvartarnega. # Osnovni # razvojni # kazalci Nujnost stabilizacije gospodarskih tokov in odpravljanja nakopičenih razvojnih problemov na pre-ednjeročno obdobje 1---1- -. -not hodu v novo sreo..j-.~»- — -nižjo gospodarsko rast bdobju. Zato bo kvalitetne pre- pogojujeta nižjo w?nr?"rV,Q.„ ho kot v predhodnem obdobju. Zato bo potrebno uresničiti kvahte^ ^ mike v procesu in odvodnje, v oblikovanju in delitvi dohodka, vključevanju gospodarstva v me/lnarodno delitev dela in zaposlovanju. Družbeni proizvod bo v prihodnjih petih letih naraščal v povprečju za 4,2 odstotka na leto. Osnovni nosilec gospodarske rasti bo še vedno industrija, katere proizvodnja se bo povečala povprečno za pet odstotkov na leto. Zaposlenost se bo povečala vsako leto za 1,1 odstotka; v gospodarstvu tudi za 1,1 oziroma za 297 delavcev v vseh petih letih, v negospodarstvu pa za odstotek oziroma za 25 delavcev. Osnovna izhodišča dolgoročne politike zaposlovanja slonijo na prilivu domačih delavcev, zmanjšanju dnevne delovne migracije, zaposlovanju kvalificiranih ter visoko izobraženih delavcev, na izobraževanju ob delu ter s tem ustvarjanju višje kvalifikacijske strukture. Tržiško gospodarstvo se bo v naslednjih petin letih še močneje usmerilo v mednarodno delitev dela. Vrednost izvoženega blaga bo v povprečju večja za 12,8 odstotka, uvoženega pa za 3,6 odstotka. Ž načrtno politiko delitve dohodka in razporejanja čistega dohodka bodo Tržičani okrepili lastne sposobnosti organizacij združenega dela ter vse oblike porabe uskladili z realnimi dohodkovnimi možnostmi. Sredstva za osebno porabo bodo v povprečju večja za tri odstotke na leto, sredstva za skupno porabo za 3,3 odstotka, medtem ko bodo sredstva za splošno porabo večja za tri odstotke. 0 Vlaganja # v preusmeritve V srednjeročnem obdobju bo potrebno uskladiti obseg naložb z razpoložljivimi sredstvi ter preučiti že sprejete investicijske odločitve glede na skladnost z dogovorjenimi merili prestruktuiranja gospodarstva. Prednost bodo imele naložbe, ki bodo prinesle večjo proizvodnjo in produktivnost dela. Pri tem pa bo potrebno upoštevati energetski vidik, boljše pogoje dela in delovnega okolja ter varnost pri delu. Celotna vrednost gospodarskih naložb bo v petih letih znašala 2330 milijonov dinarjev. Lastna udeležba fgospodarstva uri vlaganju predstav-ja skoraj polovico sredstev, deset odstotkov je združenih sredstev, drugi del pa sestavljajo domači in tuji krediti. Delež družbenega proizvoda za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva bo tako v obdobju od 1981. do 1985. leta znašal 24,8 odstotka. 0 Naloge • tržidkega 0 gospodarstva V kmetijstvu bo v tem srednjeročnem obdobju imela prednost živinoreja in pridelava mleka. GKZ, temeljna zadružna enota Križe načrtuje 5,4-odstotno letno rast družbenega proizvoda, zaposlenost pa se bo povečala za 4,6 odstotka. Posebno pozornost bodo posvetili racionalnemu izkoriščanju plodnih kmetijskih površin. Razvojna usmeritev gozdarstva temelji na čim večji izrabi naravnih danosti. Sečnjo bo potrebno uskladiti z naložbami v gozdove ter ohraniti biološko in ekološko ravnovesje, hkrati pa širiti obseg gozdnih cest in vlak. Industrija bo uvajala zahtevnejšo in donosnejšo proizvodnjo ter iskala skupne programe ter se skušala čim bolj prilagoditi zahtevam domačega in tujega trga. V gradbeništvu bo dan večji poudarek uvajanju gradbene tehnolo- Trgovin največ nske delovne organizacije bodo v tem srednjeročnem obdobju posvetih skrbi izboljšanju ponudbe, in organiziranosti trga. gije, ki bo omogočala hitiej* njo in njeno industruJinosl vsem pa uskladitvi razvo**] med izvajalci urbanistih nalnih in zaključnih del. Trgovinske organizacije ksij le pomembno vlogo pn oM ponudbe blaga in orna* trga. Njihov razvoj bo šd širjenju prodajnih zmodjrs* dernizaciji nekaterih Ušati* vin, oblikovanju tržnih resM nju skladiščnih prostorov »n no. Na področju turizma in gaj bodo Tržičani izboljšali m storitev, razvoj pa bodo ga* tudi ukrepi davčne politik beni in zasebni sektor * dopolnjevala, na novopab*' turistično društvo. Politiko pospeševanja lega gospodarstva opredeljar beni dogovor o pospeševan* ^ drobnega gospodarstva Si to srednjeročno obdobje. -cilji malega gospodarstva s' ločeni z razvojnim propis* ške občine, ki so jih sprejj«i pred dvemi leti. $ Družbene # dejavnosti Število učencev v osnovv-se v naslednjih petih let*J bistveno povečalo. Dokaj i naloge pa čakajo Trtičane| tavljanju boljših prostor' jev. Obnoviti nameravaj Sole heroja Grajzerja, Kolpi reda in podružnično solo Zadnji dve bosta osvojili, način pouka. Tudi za'da* bodo končno napočili lepši bo dobila primernejše prog« V organizirano varstvo leta vključenih 34.2 ocfeti otrok v občini, 1985. leta odstotka. Za uresničitev bo potrebno pridobiti prot. otrok, in sicer v Lomu, v n Gradu in v industrijski cosv' zrasel nov vrtec. Program kulturne dejavs^ huje razen razvoja poki«.** nov in obnove nekaterih pod* spomenikov-precejšen raua* teljske kulture, dostopne i* mu krogu delovnih ljudi m ^ Podobne cilje ima tudi ta* turna dejavnost, ki bo *m predvsem množično rekft*4 vrhunskem športu pa bo «4 posebno pozornost vx»o,i *T njakov. Med naložbami *W niti obnovo planinskih do**j fradnjo naprav za ogrevaj*4 opahšča. \ • 420 novih • stanovanj Uveljavljanje novih ^ekonomskih odnosov v * skem gospodarstvu teme!«*! tetnejšem sistemu financ** racionalizacije stanovanj nje, na združevanju dajJ okviru družbene pomoči j angažiranju sredstev oboi**! vanju samoupravne orguti v skupnosti stanovalcev g \ na ekonomske stanarine osnovah bo do leta 19& , skupaj 420 stanovanj. Od 220 stanovanj v družbeni 1 Velik zaostanek na zevanja komunalnih ovp prav bodo v tržiški občini i z večjim združevanjem nemoteno oskrbo prebrvj vodo bo potrebno oi primarnih in sekunc vodov ter zmogljivost Kanalizacija bo rar^, mreže v Tržiču, na Ravnaš i vorju, medtem ko bo doletela dobrih 18 kiku«, upoštevajoč tudi program spevka. Število telefonskih bo v naslednjih petih „ od 1160 na 2560. Dobili * I Bistrici, Jelendolu, Lomu. I lju in Križah. Razen tega strici zrasla še nova poŠta Priključek na zemeljski dobile tri delovne on Peko, BPT in TOKOS. Obi potrebno čimprej preučiu t-. nosti za izkoriščanje enera* pridobiva Zlit. Ko je osnutek drul.. pretresal izvršni svet, je i_ bi kazalo nekatere raivaaM ritve bolj natančno oprsfcPJ predvsem za nagrajevanje, nje združenega dela. it* sredstev bank, zavarovalnic.', nje informacijskega sistema * no uporabljanje računaln&v* Opozoril je tudi na pristop k planiranju Pvx sočasnosti in usklajeno«. < predvsem na področju inv*o>' vlaganj in načrtovanju ra*' '. •» c.ega proizvoda tošnji Kurnikovi nagrajenci teden so v Tržiču podelili Kurnikove plahte šestim posameznikom in skupini za uspešno na kulturnem področju - Izvrsni odbor tržiške kul-skupnosti je tradicionalne rnkove plakete, najvišja prizna-kultumo dejavnost v občini, podelil šestim posameznikom jML Slovesna podelitev, ki so 'popMtnle recitacije del mladih literatov v izvedbi članov gledališča in nastop skupine Sedmina, je bila v [vpaviljonu NOB. Bodlaj je že od 1961. leta član tržiškega pihalnega or-Sedemnajst let sodeluje v od-enajst let pa je tajnik. Bil je eden od pobudnikov za nakup lindstrumentov in uniform. Dolenc, tiskar-grafik v to-obutve Peko, že vrsto let sode-i likovni skupini amaterjev, v predstavlja z risbo in grafiko njenih najvidnejših predstav-S poezijo in glasbo je posegel d kulturni prostor in poen najbolj izvirnih mladih ikev. Hvalica je dolgoletna amaterskega gledališča. V je odigrala vrsto zahtevnih {bia ps ie tudi tajnica v DPD in blagajničarka v dramski Kepic, novinar Radia Tržič, r-samorastnik in aktiven deta« področju kulturne deiavno-rtrfami občini. Ze v šolskih letih Iflta amaterskega gledališča. Je lj Mlsdinskega gledališča pn čemer se ni izkazal le kot ampak tudi kot dober orga-oanke predstavitve. Od za-i obstoja tržiške likovne skupi-k amaterjev je reden gost na Ji razstavi v paviljonu koi pa je bila njegova prva razstava v galeriji Kur-med najodzivnejšimi v a razstavni dejavnosti v % avojimi deli je lani sodelo-»pobrateni občini Zaječar, •pvBilčovsu v sosednji Avstri- 'ulturni koledar UANJ - V Prešernovi hiši 'jdprta razstava del aka-slikarja Franca God-kletnih prostorih pa so ogled fotografije Tomaža V galeriji Mestne hiše ogled razstava Likovna rsaja na Gorenjskem aoveiše smeri. Razstava okvir razstav Sodobna i prizadevanja na Golji V galerijskih pro-baročne stavbe na Tav-. 4; razstavlja svoja dela ta slikarka in grafičar-Tisca Stegovec, v drugem topju pa si lahko ogledate ivo 40 let revije Naša Razstave so tako kot muzejske zbirke odprte dan od 10. do 12. ure in od do 18 ure. ob sobotah in od 10. do 12. ure, ob Jjkih so zaprte. Prešernovem gledališču nevi ob 19,30 za red petek na Ju Odločna zahteva rWa v uprizoritvi Prešer-gledališča. V soboto, .•tarča, ob 19,30 bo namenje-■gl soboto, v ponedeljek, jajajci ob 19,30 za red pone-in v torek 31. marca, ob Iza red torek. Iskrini svli na Laborah oko *> danes ogledate raz-del akademskega slikarja Polajnarja iz Bohinj-tatrice. letošnjega gorenj-Presernovega nagrajenca. IK - V razstavišču je odprta pregledna iva del likovnih ama teras Kamniškem. Sodeluje laVmnh amaterjev, ki pred-(Jjtjo svoje akvarele, olja, ,rezbanje in kipe. »VODENJ - KUI) Bo l^ršek iz Sovodnja bo v 8 marca, ob 15. uri v na Sovodnju uprizoril po Poročil se bom s mM lOfJA LOKA - V knjiž-Ivan Tavčar bo v torek, .starca, ob 17. uri na sporedu pravljic za predšolske in ,'roke: Naučimo se pesmice. V f'errtek, ■ gsrra ob 18. uri bo Janez a* vodil predavanje z dia-, Po domovini. - V paviljonu NOB •AyOi razstava del akadem-sJikarja Danijela Fug rz Domžal. Ogledate si jo vnak dan razen ponedelj-ad fft do IH ure Franc Meglic sodeluje pri pihalnem orkestru že 26 let, od tega dvajset let pri odboru. Bil je tudi blagajnik. Vesten je pri vajah in nastopih. Svoje znanje nenehno izpopolnjuje, kar se odraža v kvaliteti celotnega orkestra. Jože Šavs dela na kulturnem področju domala vsa leta po vojni. Nastopal je kot dramski igralec pri DPD Svoboda in v operetah, ki lih je bilo po vojni v Tržiču precej. Kot pevec je že trinajst let član Tržiške- ga okteta, kjer je tudi blagajnik, pred tem pa je pel v sekstetu in kvintetu. Uredniški odbor Nihala je lani zbral in pripravil eradivo za prvo literarno številko Tangente, v kateri je združil Številne kvalitete in prizadevanja. Likovna oprema izstopa iz vrste podobnih glasil s svojo izvirnostjo in dognanostjo. Nihala zajemajo vse literarne ustvarjalce, ki trenutno delujejo v tržiški občini, posebno kvaliteto pa mu dajejo prevodi iz sodobne angleške in poljske poezije. V uredniškem odboru so: Tone Pretnar, Veno Dolenc, Marjan Salbergar, Janez Kikel, Martina Po-gačar, Slavka Trstenjak. h J. Razpis srečanja mladih literatov Zveza kulturnih organizacij Slovenije je te dni razpisala 10. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Tako kot doslej bodo naprej tekla območna srečanja, za Gorenjsko bo jeseni letos v Radovljici, svoj vrh pa bo srečanje imelo z zaključno prireditvijo 6. in 7. februarja prihodnje leto. Sestavni del zaključnega srečanja bo tudi literarna kolonija, ki jo bosta pripravila KUD Ernestek Golob-Peter s soorganizatorji v občini Lenart in Zveza kulturnih organizacij Slovenije oktobra prihodnje leto v Gradišču v Slovenskih goricah. Za deseto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov se lahko prijavijo vsi, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih srečanjih. Sodelujejo lahko z literarnimi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Organizatorji bodo upoštevali prispevek vseh vrst proze, poezije in dramatike: črtice, novele, satire, humoreske, romane, pesmi, epigrame, basni, aforizme, dramatska besedila, dramatske prizore, skeče, enodejanke, tragedije, groteske, TV igre, TV nadaljevanke, filmske scenarije, scenarije za proslave, kritiške prispevke, eseje z vseh področij umetnosti, kulturnega in družbenega življenja. Svoje prispevke morate poslati do 1. maja letos na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, 61000 Ljubljana, Kidričeva 5, za 10. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Prispevke v treh izvodih pošljite v večji ovojnici in priložite tudi zapečateno ovojnico z vašim imenom, priimkom, točnim naslovom, izobrazbo, poklicem, starostjo in šifro. Na večjo ovojnico napišite vašo matično občino. Organizatorji ne bodo upoštevali prispevkov, ki bodo namesto s šifro podpisani z vašim pravim ' naslovom. Poslanim tekstom s šifro priložite torej zapečateno ovojnico z vašimi podatki. K sodelovanju so vabljeni pesniki in pisatelji začetniki iz Slovenije, Slovenci v drugih republikah, v slovenskih zernejskih območjih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kakor tudi pesniki in pisatelji začetniki med delavci v tujini, izseljenci. Žirije bodo izbrale s svojega območja najboljše avtorje za nastop na območnem srečanju in predlagale avtorje za sodelovanje in republiškem srečanju. , Dodatne informacije lahko dobite pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani, tel. 061/22-541 interna 18. Občinska zborovska revija Dva koncerta revije pevskih zborov, ki sta jih pripravila občinska Zveza kulturnih organizacij in Glasbeni center iz Kranja, sta pokazala nekaj pričakovano lepih glasbenih poustvarjal ni h dosežkov; bilo je tudi manj uspelih nastopov, a celotno raven, ki je dosegla zelo solidno amatersko povprečje, so dvignili nekateri doslej še neuveljavljeni zbori. Tu ne bo prostora za temeljito analizo posameznih zborov, še manj razmer, v kakršnih delujejo. Poudariti pa velja, da so prav razmere tisto, kar ob primernem hotenju skupine (ali okolja, v katerem deluje) in strokovni podkovanosti dirigenta oblikuje končne izvajalske sposobnosti zbora. Se bolj enostavno povedano: za veliko znanja je treba veliko dela, organizacijsko in strokovno dobro vodenega. Kadar šepa to, tudi interpretacija ne more biti prepričljiva. Prvi del revije je bil 7. marca na Visokem. V prostorni in nabito polni dvorani je nastopilo osem zborov in zapelo v počastitev dneva žena. Vsi zbori letošnje revije so v svoj spored vključili eno od predpisanih Liparjevih skladb, s čimer so organizatorji želeli počastiti spomin lani umrlega zaslužnega glasbenika. S to nelahko nalogo sta se spoprijela tudi Moški pevski zbor DU Pre-doslje in Moški zbor DU Kranj. Pevci obeh, vodila sta jih dirigenta V. Sedej in T. Marolt, so zapeli prizadevno in s srcem, doživeli pa prijazno priznanje poslušalcev. Podobno je bilo z Moškim zborom DPD Svoboda Stražišče, ki zaman išče strokovno podkovanega dirigenta, a je kljub temu dostojno nastopil; vodil ga je L. Česen. F. Zabret si je za ta koncert z Moškim zborom Tugo Vidmar izbral prezahtevne pesmi, ki pevcem niso dale, da bi zares sproščeno zapeli, tako, kakor sicer tudi znajo. Med prijetnimi presenečenji večera sta bila Moški zbor KUD Sp. Brnik in Mešani zbor KUD Valentin Kokalj Visoko (prvega vodi A. Lazar, drugega Marija Kos), ki jima je bolj kot prej omenjenim zborom uspela poustvaritev zahtevne Liparjeve glasbe, navdušila pa sta tudi z drugimi pesmimi, posebno domačimi. Mešani zbor Stane Žagar je dolga leta vodil Lipar, pred kratkim pa ga je prevzel agilni glasbeni delavec Marko Studen in z dovolj zanesljivim nastopom dokazal, da bi bilo zares škoda, če bi zbor prenehal delovati (tako je namreč slišati). Med nastopajočimi je bil tudi Oktet Glasbene šole Kranj, ki mu pravzaprav pripisujemo posebno mesto, saj imajo pevke in pevci kot učenci glasbene šole več glasovnega in glasbenega znanja; to je bilo v interpretaciji te vokalne skupine, ki jo vodi S. Hajdarovič, vedno čutiti, tako tudi tokrat na Visokem. Drugi del revije je bil 14. marca v Kranju. V Delavskem domu sicer ni bilo toliko poslušalcev, a je bilo vseeno svečano, kakor se spodobi. Predstavilo se je šest pevskih skupin (dve od napovedanih osmih sta odpadli). Najprej sta bila na vrsti dva okteta: Vigred DPD Svoboda Predoslje in Sava. Zlasti pri prvem smo se lahko ponovno prepričali, da je za zahtevno petje v oktetu nujno imeti pevce, ki so sposobni samostojnejšega petja; drugače je taka skupina omejena pri izbiri pesmi, saj ji tehnično zahtevnejše ne morejo uspeti. Drugače je bilo s Savskim oktetom (glede na število članov seveda ni več oktet). Njegov nastop je bil svež, prijetno muzikalen, tudi glasovno uravnovešen (razen na forte mestih). Okteta vodita I. Gorjanc in J. Mohar. Moški zbor Iskra je pel pod vodstvom M. Studna. Izbor pesmi je bil tehten, tako je bilo tudi dirigiranje, vendar mu petje nekako ni sledilo. To pa ne pomeni, da je bilo tako slabo, kot bi zbor čez noč pozabil, kar je že bil sposoben. Julko Mandeljc ljubitelji petja dobro poznajo, saj je ena najbolj prizadevnih in vztrajnih zborovskih delavcev. Za revijo je pripravila Mešani zbor DPD Svoboda Primskovo, katerega pevci z navdušenjem pripovedujejo o vnemi pri prostovoljnem urejanju lepe pevske sobe. Začetek nastopa se jim je res ponesrečil, a so potem popravili vtis in z lepim zvokom nakazali možnosti za napredovanje. Moški zbor Davorin Jenko Cerklje si utrjuje mesto med boljšimi slovenskimi zbori. Dirigent Jože Močnik ga je izuril v vokalno skupino s takimi sposobnostmi, da lahko dovolj prepričljivo izvede pesmi v širokem razponu od renesanse do povojnega časa. Nedvomen in z vso pravico pričakovan glasbeni višek revije je bil finalni nastop Akademskega komornega zbora Kranj. V tem kratkem poročilu, v katerem je vsakemu zboru posvečeno le po nekaj besed, ni mogoče reči kaj dosti več od tega, da gre za umetniško dozorele interpretacije najzahtevnejše slovenske zborovske literature. Dirigiral je seveda Matevž Fabijan. Oba koncerta je na pobudo organizatorja spremljala strokovna komisija: Radovan Gobec, Matevž Fabijan, Alojz Ajdič in Egi Gašperšič. Na podlagi svojih opažanj so na razgovorih z dirigenti sodelujočih skupin pokazali na dobre in slabe strani posameznih izvedb. Mnenja so bila na željo dirigentov zelo odkrita, brez olepševanja, v prepričanju, da je to koristnejše od običajnega zakrivanja resnice. Skrajšan odmev vtisov s teh razgovorov je tudi ta sestavek, ki naj ga sklene še pohvala za odlično organizacijo. Pevci vseh zborov so tako tudi zaslužili in spodbuda jim bo, da bodo še naprej del svojega prostega časa posvečali dejavnosti, s katero tako lepo bogatijo našo kulturno podobo. eg Lutke — knjižničarjevi pomočniki Odlični kranjski saksofonist Tone Janša bo danes ob 19. uri nastopil V Delavskem domu v Kranju. Predstavil se bo s svojim pomlajenim mednarodnim kvar tetom, ki ga sestavljajo še vzhodnonemški bobnar Gerhard Wenemuth, odlični nemški basist Wenemuth, odlični nemški basist Bernd Ihetrich in mladi mari barski pianist Dejan Pečenko. Vsi so prekaljeni glasbeniki, ki .se »pecializirajo za jazz na ara tkem jazzovskem institutu. Lah ko torej pričakujemo večer zelo dobrega in modernega jaz za, katerega glavni avtor je Janša. Koncert bo potekal v organizaciji društva Modrina i: Kranja. — Kit imir Mohor Sodobna osnovna šola ne nalaga novih nalog le učiteljem, ampak tudi šolskemu knjižničarju, zato se je njegova vloga spremenila. Iz ozko usmerjenega strokovnega knjižničarskega delavca postaja vse bolj pedagoški delavec s specifičnimi vzgojnimi nalogami. Končni cilj njegovih vzgojnih prizadevanj je samostojen, kritičen uporabnik knjige in drugega knjižničarskega gradiva. Da bodo učenci postali resnično osveščeni bralci, je treba s knjižno vzgojo začeti že v prvem razredu osnovne šole. Knjiž-ničarjeva naloga je, da s kar najbolj pestrimi oblikami in metodami dela približa bralcu dobro knjigo. Pri tem delu bodo njegovi dobri pomočniki lutke. V mislih imam predvsem ročne lutke, ker so tehnično najmanj zahtevne in jih knjižničar z malo spretnosti in dobre volje lahko izdela sam. Seveda pa bo uspeh veliko boljši, če bo k sodelovanju pritegnil tudi likovnega pedagoga. Ročne lutke so posebno dobrodošle pri pripovedovanju pravljic, saj s svojo prisotnostjo predstavljajo odskočno desko med knjižničarjem — pripovedovalcem in otroško domišljijo. Za otroka lutka predstavlja glavnega junaka zgodbe, vendar ga pri tem ne omejuje, da ne bi mogel dati proste poti svoji bujni domišljiji. Najbolj bodo seveda uspešne tiste pravljice, ki imajo malo liričnih vložkov, opisov narave, razmišljanj, ampak so v svojem jedru epske, dramatične. Otroci bodo pravljico globje doživeli, obenem pa bo taka oblika pripovedovanja prijetna poživitev. Se večjo pedagoško vrednost pa bodo imele lutke tedaj, če bodo poslušalci poskušali izraziti svoja doživetja tako, da bodo pripoved dramatizirali. Posebna odlika takega pristopa je, da so otroci lahko zelo ustvarjalni, saj ni treba, da bi bila to le gola reprodukcija. Dodajali bodo svoje, zato bo nemara pravljica v novi preobleki še dosti zanimivejša. Pri tem se bodo sprostili tudi tisti otroci, ki so navadno bolj zadržani in usmerjeni vase. Knjižničar ima na izbiro še druge oblike pedagoškega dela, zato je prav, da v svoj delovni plan vključuje tudi lutke, saj bo le s konkretnim vzgojnim delom dosegel enakovreden status z drugimi pedagoškimi delavci v šoli. Metka Tomaževič Naša beseda v Radovljici Radovljica - Vsakoletna prireditev Naša beseda, ki dobi svoj vrh v osrednji slovenski prireditvi, v radovljiški občini že poteka. Začela se je v petek, 13. marca, z recitalom recitatorske skupine Osnovne šole Bled. pod mentorstvom Marjane Birk. Kulturno umetniško društvo Ljubno je v soboto, 14. marca, v Zasipu uprizorilo lutkovno igrico. DPD Svoboda Ribno je na Osnovni šoli Radovljica uprizorilo Rdeče iti modro v mavrici. V nedeljo, 15. mar-( a, je v Ribnem kulturno umetniško društvo Brezje uprizorilo Županovo Micko, domače kulturno umetniško društvo DPI) Svoboda pa Ostržka, folkloru i »n: r!.' <|-r>d«tfl vila domača mladinska folklorna skupina. Na osnovnih šolah v Radovljici, Bohinjski Bistrici in na Bledu so likovni krožki pripravili likovne razstave, ki se bodo selile po šolah, da jih bo videlo čim več mladih. V Našo besedo so se vključili mladinci; ()() ZSMS Bled je pripravila večer plesa in fotografsko razstavo. Nekatere 00 ZSMS pa svoje prireditve še pripravljajo. Sledili bosta še premieri dveh gledaliških del: koncem aprila Sa-prarniška Svet lane Makarovičeve, v Ribnem pa Plešoči osliček Erica Vosa. G LAS 8.STRAN ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj Delavski svet TOZD Tovarna avtomatskih telefonskih central Kranj razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi SEKRETARJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba pravne ali ustrezne humanistične smeri, — najmanj 3 letne delovne izkušnje na področju kadrovskih in splošnih zadev (zaposlovanje, osebni dohodki, samoupravni odnosi, samoupravni splošni akti, družbena samozaščita, . . .) , — primerne organizacijske sposobnosti, — znanje svetovnega jezika, — pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za razpisana dela in naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh E> objavi razpisa na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, adrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako »za TOZDATC«. Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v 30 dneh po sklepu D8 TOZD ATC. m alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre TOZD Kovinska predelava naslednja dela in naloge v TOZD Kovinska predelava: KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA II (2 delovni mesti) Pogoji za zasedbo: — KV strojni ključavničar, / - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj na opravilih v kovinski stroki Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples, Železniki, 64228 Železniki, V roku 15 dni po objavi. Gradbeno podjetje Bohinj BOHINJSKA BISTRICA Objavlja prosta dela in naloge 1 STAVBNEGA KLEPARJA 2 ELEKTRIČARJA 3 MEHANIKA - VZDRŽEVALCA STROJEV Za zasedbo delovnih mest je potrebna poklicna šola kovinarske oziroma elektro smeri z opravljenim izpitom za KV delavca in enim letom delovnih izkušenj. Pod točko 3. se zahteva izpit KV avtomehanika. Poskusna doba traja za vse enako tri mesece, ali predhodni preizkus znanja pred komisijo. Osebni dohodek po pravilniku DO. Prijave sprejema kadrovska služba. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, Savska loka 4 OBVESTILO KANDIDATOM ZA KADROVSKE STIPENDIJE NA VISOKIH ŠOLAH TER FAKULTETAH ZA ELEKTROTEHNIKO IN STROJNIŠTVO Iskra Elektromehanika zaradi preusmeritve programov na področju kibernetike, telekomunikacij in računalništva potrebuje večje število bodočih strokovnjakov, posebno s področij INDUSTRIJSKE ELEKTRONIKE. KIBERNETIKE, TELEKOMUNIKACIJ, RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE TER STROJNIŠTVA. Gre za študijske usmeritve, ki so v kranjski občini izrazito difecitarne, čeprav kot take v skupnem razpisu kadrovskih štipendij niso bile označene, a se nanje navezuje posebna ugodnost povečanja štipendije za 200 točk na osnovno vrednost. Poleg omenjene ugodnosti zagotavljamo študentom tudi: — pomoč pri izvajanju prakse v inozemstvu, — izdelavo diplomske naloge v delovni organizaciji, — nadomestilo stroškov za učenje tujih jezikov Vse informacije posreduje referent za štipendije v kadrovski službi Iskre Elektromehanike Kranj, Savska loka 4, tel.: 22-221, int. 2782. Dom učencev IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge 2 SNAŽILKI za nedoločen čas Delo se opravlja v dopoldanskem času. Dom nudi možnost prehrane. Rok za prijave kandidatov je 15 dni po objavi razpisa. TEKSTILNI IN OBUTVENI CENTER Kranj Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja proeta dela in naloge OBRAČUNAVANJE OD IN VODENJE BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA Pogoj: — ekonomska srednja šola in 2 leti prakse v finančno računovodski službi Delo se združuje s polnim ' delovnim časom za določen čas in sicer do 30. 11. 1981. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Tekstilni in obutveni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Krajevna skupnost STARA LOKA - PODLUBNIK Svet krajevne skupnosti objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI s krajšim delovnim časom (12 ur tedensko) za strokovnih in administrativnih del krajevne skupnosti Pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati: - višja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja izc 5 let delovnih izkušenj, - moralno politična neoporečnost ter aktivnost v družbenopoki življenju Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po i na naslov Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka u\ ,a'naslov Krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik. Mestni veletrgovina špeceriua Dežurne trgovine dne 21.3 1981 MARKET DELIKATESA BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) SUPERMARKET UNION, Jesenice, C m. T\ta 2% avto-moto društvo škof ja 64220 školja loka, jegorovo prad—»tja H OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO rablienih osebnih vozil, ki bo v PONEDELJEK. 30.3.1 oV) 17 uri v prostorih AVTO-MOTO društva. Licitira se: leto: osebni avto F 750 1977 osebni avto F 750 1977 osebni avto F 101 1978 izklicna ( 26.000,-28.000, 95.000. Ogled osebnih vozil je možen 30. 3. 1981 od 16. do 17. un?na| kirišcu AMD. Licitacija bo pismena. Pred licitacijo je potrebno r varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Licit je po načelu videno-kupljeno. j i r.ri7nani v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske. Na pod.agi «»2Hft^ »™an* 1 dne 16/12 Št. 12/79) Skupščina občine Kranj po y RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1981 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in u izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pismene pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1981. Nagrade bodo podel jene ob občinskem prazniku 1. avgustu. „ SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja Majhni po številu, veliki po pripadnosti Iz sodelovanja med tržiško kulturno skupino Pobratenje in kulturnim društvom Kraški dom V Repentaboru na Tržaškem se je v nekaj letih rodilo tesno prijateljstvo, ki utegne prerasti v pobratimstvo med obema občinama — Tržičani so v soboto prisostvovali proslavi desetletnici jdela reprentaborskega dru&va> M0minevala geslom Kultura je napredek Sodelovanje so zaceli, kulturniki. Precej let je Se minilo, kar so se srečevali v slovenskih gorah, se spo- rjateljili in navezali trdnejše stike, trziške kulturne skupine Pobratenje in repen taborskega kulturnega društva Kraški dom se je poznanstvo hitro širilo tudi na dru-p Obiski so bili sicer bolj redki, zato pa toliko bolj prisrčni. m* Skupina Slovencev iz Repen ta bora, Najmanjše občine na Tržaš-kemjj rki je od Fernetičev, mejnega prehoda med Jugoslavijo in Italijo, oddaljena komaj tri kilometre, je bila zadnjič v Tržiču oktobra 1979. leta. V soboto pa so tržiški družbenopolitični in kulturni delavci vrnili obisk. Udeležili so se prireditve ob i l+n ie napredek, je osnova boja za narodnostni obstoj Slovencev na fmeni Ljubezen do domače besede in pesmi je globoko zakoreninjena tudi 'mh najmlajših. I Ml PA NISMO SE UKLONILI ^ *\\c\ je bil vključen tudi Lojze K*6» fttefan. Tin* je bil doma iz Stanežič pri Šentvidu. Oče je bil klepar in vodo-instalater. Naprednjak. Revo-Wionarne ideje je prinesel že iz talke revolucije. Težko je bilo za aajhnega obrtnika pred vojno. Jezo * stresal na režim ob vsaki prilož-Vati in nič čudnega, da so se tapndn* misli vcepljale tudi otro- Ljudje so ga imeli za rdečega. >, //22.. ko je bila partija ukinjena, * ral /ikrit komunist. Nikoli ni Tine je prav ob njem že 4aj spoznal življenje, socialne ^ niJike. delavsko borbo. V Tacnu je O^i rtaniu *"1-------» smrtni sovražniki leže brezmočni, sprijaznjeni nasproti. Njihovo po smrti smrdečo sapo je odpihnil davni veter. Narava je najbolj ustvarjalen režiser odvezanih duš. Naj občudujem tele norce, ali naj sočustvujem? V tistih časih je malokdo umrl naravne smrti. Pokončali so narod, raz ili kulturo . . . kaj pa so bili Inki? Ravno tako narod osvajalcev. Torej so eni osvjalci potolkli druge osvajalce. Kaj bi se zgodilo, če jih ne bi . ..? Kako čudovito je opazovati svet. Kaj bi bilo, če se Antonijo ne bi zatrapal v Kleopatro ali pa, če bi Hitler imel malo več občutka za pleskanje. Vse skupaj je kemija, malo soli, malo popra, pa imaš... Cusco zapustim vesel. Prija mi, da grem zopet na pot. Okrog starih civilizacij se plete toliko temačnih tesnob, mor, sluten j . .. Sonce prijetno sije. Nasmehi deklet so vedri, brezskrbni, živalsko zdravi... Zgodaj zrele že dvanajstletne dobe tu otroka. Ustavim deklici z otrokom v buli in majhnim kovčkom v roki. Na obisk na deželo gre. Vsede se vrh nahrbtnika na prtljažniku, kovček privežem na krmilo in mirno od-drsiva čez sanjsko podobo zelene krajine. Nad nama se v soglasju s človekom in naravo boči široko razpeto sinje nebo z mirno plavajočimi ladjami belih oblakov, s katerih stari bogovi smehljaje se gledajo na svojo uspelo storitev. Kar med vožnjo si dekle brez zadrege vzame dete k prsim. podobno kot TsVnaša V™VnTPU V "as zakrnJuJe> vonja do sluha P tna "aravna čutila °d SSS ki lvn^raJi»San ?anci«g v Ću*™ trohnijo ostanki slavnih mož konkviste. Baje si nekoč v spletkah Zopet okrog mene mete sneg. Vse je belo, tiho, zapuščeno, le motor brni in nekaj centimetrov globoka sled se vleče za nama po edini poti proti jezeru Titicaca. , tam se pase nekaj lam. Sunkovito trzajo z Ehnori ni^f^.es tako »avoleneTviSf W .gIa*Vami Zdxži ^ maI° Res> v sivini somraka opazim S.J ^ek2? kar^*1^1' a,i " nelSf 2^ Y° m dim' P™v*«pr.v najprej dim in potem kočo s «~i«fc»" kar danes v tem tempu v na« ^ — h s,amnato streho, naslanjajočo se na breg s simboli sonca in lune na slemenu in s križem na vrhu, za vsak primer. Zadiši po čaju. Tako, spet sem pri dobrih ljudeh. V temi zadaj čepi okamenela družina. V enem kotu je raztresen papas-krompir, je najpogostejša hrana, v drugem leži nekaj živalskih kož, na katerih prespimo vsi skupaj, pomešani, zamešani med sabo brez moralnih predsodkov. Ženske ne slečejo svojih neštetih kril, ki naj bi sicer povzdignile njihove ženske čare; več kril ko katera ima, več je vredna. Videti so kot velike debele bunke. Zakaj se je ta kečuanski narod naselil tako visoko v gorah? Samo nekaj dni peš je do ama-zonskega kotla, kjer raste vse kot v Indiji Koroman-diji. Zakaj še danes vztrajajo tu? Manjka zemlje, manjka vode, zraka, živali, plodov. Ljudje so se prilagodili. Njih postave so sodčaste, *-v 80 kratki< da je srce čim manj obremenjeno. Naučili so se globoko dihati, mraz jim ne more do živega. Znajo obdelovati zemljo z rokami. Ukrotili so hudourniško vodo, da jim namaka polja, pripeljali so pata-gonskega guanaca in ga s križanjem preoblikovali v lamo, ki daje volno, pomaga nositi tovore, daje kurivo, telesno toploto in prijateljstvo. Ujeli in udomačili so morske prašičke. Iz nižin so prinesli koruzo, krompir... Odkrili so listje koke, ki ga uporabljajo proti višinski bolezni, lakoti, mrazu in utrujenosti. Odporni So in v tej nebotičniški deželi nenadoknadlji-Vl- Ne izumirajo kot nižinski Indijanci, nasprotno, vedno več jih je. Vendar se z ostalimi narodnostmi v |fti državi enostavno ne morejo spojiti. Po sotletjih ■ ■■ A Indijanci Avmara z Titicace se ne slikajo radi isti arzavi enostavno ne morejo »pujiu. ■.v «?~——j~-Dokončanega imperija ne pomenijo v svoji domovini čisto nič. Mogoče se jih bo spomnil kak politik za naslednje volitve. r r 3* «3? ' ZAŽIVELO BQ £ BILO SKORAJ IGRAL Otroško igrišče s senčnico Vodovodnemu stolpu V lanskem tekmovanju hišnih svetov za urejeno bivalno okolje Kranja so se od prijavljenih najbolje odrezali hišni sveti skupnosti Vodovodni stolp — Spomlad razpis Kranj — K tekmovanju za najlepše okolje stanovanjskega bloka, ki sta ga lansko pomlad pripravila skupaj Samoupravna komunalna interesna skupnost in Hortikulturno društvo Kranj, se je prijavilo pet tekmecev: vsi hišni sveti krajevne skupnosti Vodov/>dni stolp, krajevne skupnosti Center, Zlato polje in Planina ter hišni svet s Ceste Staneta Rozmana 2. Posebna komisija je ocenjevala čistočo, čuvanje zelenja in igrišč, okrasitev oken in balkonov ter splošno prizadevnost krajanov za lepše okolje. Ugotovljeno je bilo, da je pri vsem tem najbolj izstopala krajevna v skupnost Vodovodni stolp, kateri tudi gre nagrada. In s čim so si jo krajani Vodovodnega stolpa prislužili? Veliko so napravili, kar poglejmo, in marsikje bi si jih lahko vzeli za zgled. Šolarji so prekopali prehojene poti na javnih zelenicah in jih zase-jali, sodelovali so pa tudi pri spomladanskem čiščenju zelenic. Mladinci so prebarvali vsa igrala na zelenicah krajevne skupnosti, krajani so pa v akcijah, ki so jih vodili hišni sveti, uredili zanemarjeno zelenico na Kebetovi 20, jeseni so izkopali jame za 110 dreves, botičnika je zbrala denar u V uredila zanemarjeno otroško! iz sredstev krajevne skvi popravili klopi in igrala u zelenicah krajevne skuj svet na Begunjski 6, 7. g „ delovno akcijo očistil zaradi je med ploščami, svet krajei nosti pa je preko delovne ko varstvo in urejanje okolja r za pereče probleme in sproti < jal na čuvanje zelenja. Torej, delovni so bili, m nagrado so pošteno zasluhbJ ko igrišče s senčnico j*, postavili na zelenico v Sortijrai Sredstva za igrišče sta i* spe vala le SKIS in Hor« društvo, denar so pa obta pri Turističnem društvu skupnosti za otroško va«t_ novanjski skupnosti, občinda) ferenci mladine in občindr ferenci SZDL. Vsi ostali te) so dobili posebna priznanj«. Tudi to spomlad bo < razpis za najlepše okolje grado, seveda. Prav bi bit,1 se za tekmovanje ogrele krajevne skupnosti. pt mestu, tudi zunaj njega. JOŽE VIDIC: 14 Vojni zločinec FRANC F RAKE L J Si sama? me je vprašal, ko se je vrnil v sobo in mi prisrčno stisnil roko. Sama, pa še kako sama, sem rekla in povesila glavo. Za .trenutek sem omahovala, ali naj povem resnico ali ne. Počasi sem dvignila glavo, oči so mi zalile solze, v notranjosti je bobnelo, da sem drgetala, ga objela in jokajoč izdavila: Vse so pobili, med njimi tudi tvojo sestro Frančiško. Vsa soba je jokala. Zdelo se mi je, da so se še zidovi začeli rosi ti. Pripovedovala sem in jokala, jokala in pripovedovala. Bil je to "najbolj žalosten sestanek rajonskega odbora O F Barje in vaščanov Skrilja. Kljub takšnemu razpoloženju smo vsi trdno sklenili, da bomo žrtve maščevali. Sprejeli so dva sklepa, ki jih je bilo treba takoj uresničiti. Takoj je treba opozoriti vse sodelavce in sorodnike partizanov na Barju, naj se po možnosti umaknejo v ilegalo ali preselijo drugam, in kot drugo, razkrinkati domobranski zločin na Lisičjem. Ze naslednjega večera so aktivisti OF po vaseh vse tja do Ljubljane raztrosili letake z .opisom, kako so umorili devet kmetic. Dva dni sem ostala na zdravljenju pri terencih v Škriljah, potem pa so me vprašali, kam bi rada šla. Rekli so mi namreč, da tako blizu Barja ne morem ostati, ker bodo zločinci poskušali vse da me umorijo, saj sem edina priča njihovega zločina. Jaz pa moram ostati živa, da bom še naprej pričevala o tem dogodku. Odločila sem se, da grem k bratu Karlu, ki je bil komandant mesta Stari trg pri Ložu. Noga mi je močno zatekla. Nisem mogla več hoditi. Partizani so uredili prevoz in me na kmečkem vozu mimo Velikih Lašč pripeljali v Stari trg. Kamorkoli sem prišla, povsod so me spraševali, kako sem utekla, kako je bilo na Lisičjem. Iz dneva v dan sem pripovedovala o tragediji barjanskih žensk. Pripovedovala sem jo tudi članom izvršnega odbora OF Slovenije, tudi tovarišu Borisu Kidriču. 2e med vojno so o tem poročale radijske postaje Moskva, London, New York in Beograd. O tem so pisali številni časopisi širom po svetu. Avgusta 1946. leta se je pred vojaškim sodiščem IV. armade v Ljubljani začel sodni proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Rozmanu, Kreku, Vizjaku, Hacinu in Rosenerju. Predsednik sodnega senata dr. Heli Modic me je poklical kot pričo. Več kot eno uro sem brez kakršnega koli dodatnega vprašanja sodnikov, tožilca in branilcev govorna pred nabito polno sodno dvorano o križe-vem potu barjanskih žena in deklet. Mojo pripoved so prenašali po zvočnikih in radiu. Večkrat sem pogledala Rupnika in Hacina. Rupnik je ves čas mojega pričevanja gledal v tla in me niti enkrat ni pogledal. Na vprašanje sodnika, kaj lahko obtoženci glede na mojo izpoved povedo v svoj zagovor. je Leon Rupnik izjavil da sedaj prvič sliši o takih zločinih in da jih kot poveljnik domobrancev obžaluje. Vsemogočni šef Rupnikove Colicije dr. Lovro Hacin.se je sprenevedal: če i bil to prej vedel, bi bil Frakeljna zaprl. Ce bi ne utekla z morišča na Lisičjem, verjetno nikoli ne bi zvedeli za naš grob.« Angela Kumše je bila rojena 12. marca 1920. leta v Vrbljenju pod Krimom. Zaposlena je kot svetovalka za zdravstvo in socialno varstvo pri občini Ljubljana-Vič-Rudnik. Z Angelo sva dvakrat šla po sledovih te tragedije. »Poleti 1942. leta so bile vse vasi na Ljubljanskem barju osvobojene in povsod so delovali terenski odbori OF,« mi je pripovedovala, ko sva se peljala z avtomobilom iz Ljubljane proti Brezovici in Notranjim Goricam. »Vsi ljudje so bili za osvobodilno fronto. Julija 1942. leta se je začela silovita italijanska ofenziva, znana kot roška ofenziva. Italijani so s pomočjo domačih izdajalcev 26. julija obkolili vse vasi in aretirali vse moške. Izvajali so hud teror. Moške so zaprli v cerkev v Iški vasi in jih tam zasliševali. Samo iz moje rojstne vasi so tedaj ustrelili deset moških, med njimi r ranca Lesica, ki je zapustil ženo in tri majhne otroke. Žena je zaradi tega živčno zbolela in je še danes 100-odstotni invalid. Nadalje so ustrelili dva mlada mizarja Antona Pavlica in mojega soseda Franca Kumšeta; mlade kmečke sinove in delavce Jerneja Majtaža Antona Aliča, Martina Pavlica, Franca Modica, Ivana Lesica in brata ranca in Jožeta Grebenca. Nekateri od teh še niso bili stari dvajset let. Najbolj nesrečna je bila Grebenčeva družina, saj je od devetih izgubila šest članov družine. Naj vas še enkrat spomnim, da sta bila iz te družine skupaj ustreljena dva brata, na Lisičjem januarja 1944. leta pa dve njuni sestri. Kaj ni to pretresljivo? Teden dni pred ustrelitvijo desetih fantov in mož iz moje vasi so ob cesti Notranje Gorice — Podpeč ustrelili vse vidne^i delavce OF iz Bresta in TomiŠlja. \t p bili ustreljeni Franc Modic, Anton Ivan Švigelj, Janez Kumše, Jo** Slavko Peršin. Iz TomiŠlja. Iv^ , Anton Kumše, Franc Šušteršič. 4ton') in Jože Tehovnik in iz Planince J^j i Na spominskem obeležju tem Žrtva« <: moj, zaročenec Anton Modic. Bil j>vK> ski internaciji. Ko se je vrnil, je fej * \ za ne. Belogardisti so ga ujeli pri nj«j v Notranjih Goricah in 23. decS leta ustrelili ob Ljubljanici. Na jesen 1942. leta so Itakjajj odpuščati tiste moške iz internacije, b1 Eripravljeni stopiti v vaško straio ila decembra 1942. leta v ustanovljena vaška straža, njen je bil Franc Frakelj. Ta lov meje* preganjal. Prvič me je aretiral 27.' leta. Bila je nedelja in so me areui^ zjutraj v hlevu čistila konja. Polef" aretirali še Frančiško Grebene k Modic. In veste, kaj so ti pobotal storili? V Crni vasi so nas izročilih rekoč, da smo partizanke, ki so I talijani so nas najprej odgnali v 1 iz tamkajšnjih zaporov v Ljubljano, so nas zaslišali, dokler končno le nsoiT da so jih belčki nalagali. Vrnile smo »j Frakeljnu to ni bilo všeč. 2e laJ° ** Poklic strojnega Srn ohLZfuž ' m*? »'V** »tiri dekletT Izobraževalni na^nih^van^ 1 * ^ V katerem '« 18 UF raionSiJkoivaš1kndHiro8£Veda n2 kov*ć*. tod* poznati mo- rajo tudi kovaško delo. Ne nazadnje zato, da ga bodo cenili. POLNO RAZUMEVANJA SO NAŠLI PRI KOVAČU K HMELJU Znašli smo se pred problemom, pripoveduje ravnatelj šole Peter Finžgar, kje organizirati praktični pouk programa kovanja. V šolskih delavnicah to ni bilo mogoče. Obrnili smo se na Orodno ko-vaštvo Poljane in na Orodno kovaštvo Matevža Krmelja na Logu. V Poljanah jim niso mogli povsem ustreči, saj na primer nimajo dovolj kurišč. Polno razu- TONE KRAJNIK z Loga Poznam to delo. Doma smo imeli kovačijo, ded je koval, danes ne delamo več. Večkrat sem bil že tu, v Krmeljevi kovačiji. Zanimivo delo je to, toda za kovača se vendarle nisem odločil. mevanja smo našli pri Krmelju, je poudaril Peter Finžgaf in upamo, da se bomo tudi v naprej še dogovorili z njim, dokler v novozgrajenem centru usmerjenega izobraževanja v Skofji Loki ne bodo nared delavnice, ki bodo usposobljene tudi za program kovanja, ki bo tekel v usmerjenem izobraževanju kovinarjev. RAD VIDIM MLADE FANTE V KOVAČIJI Krmeljeva kovačija, vpeta v ozko grapo tik nad vasjo Log v Poljanski dolini, je znana daleč naokoli. Nič čudnega, sai je dobro vpeljana sodobna kovaška delavnica, takorekoč edina, v kateri je moč dobiti najrazličnejše orodje. Izdelujejo ga še v Poljanah in v Rušah na Štajerskem, toda Krmeljeva ponudba je pestrejša. Mojster Krmelj nas je pozdravil nasmejan in dobre volje. V kovačiji so okorno pela kladiva. Prvi udarci s kladivom pač, šest fantov je pod budnim očesom učitelja praktičnega pouka Janeza Tancka prvič vihtelo kladivo. Rad jih gledam, mlade fante v kovačiji, je dejal Matevž Krmelj, naj spoznajo kovaške spretnosti, naj vedo, kako se kuje. Na razpolago jim je dal ponedeljkove in petkove popoldneve in sobotne dopoldneve, ko v kovačiji ne delajo. Da imajo dovolj prostora in da ne ovirajo dela v kovačih. In že pripoveduje Krmelj, da je letošnjo zimo prodal veliko sekir. Kaže, da je energetska kriza naredila svoje in ljudje spet odhajajo po drva v gozdove. Pa še nekaj je, pravi Matevž Krmelj. Pred osmimi leti so v Kamniku prenehali izdelovati sekire, sčaso- ma so pošle. Vse več ljudi prihaja k njemu ponje. Pred durmi je pomlad in začenja se delo na polju in vrtovih. Te dni je iz Krmeljeve kovačije v Merkurjeve prodajalne šlo kar 19.(XX) vrtnih kopulj, malih motik za vrtička rje. TUDI DEKLETA SO SE IZKAZALA Razrednik oddelka strojnih tehnikov Marjan Jeršin nam je povedal, da je učence program kovanja zelo pritegnil. Vsak je moral opraviti 18 ur, predstavljajo dodatek k osnovnemu programu, ki obsega pet ur praktičnega dela na teden. V programu kovanja so se učenci seznanili z osnovnimi, postopki toplotne obdelave materiala. Spoznali so taljenje, stopnjevanje, prebijanje . . . Naučili so se osnovnih spretnosti ročnega kovanja. Ob koncu so sami izdelali uporabne izdelke, kot so zidna kljuka, ploščati obroč, stru-garski nož. Vsak učenec je izdelek tudi nabrusil, ga nasploh dokončno obdelal. Janez Tanček nam je povedal, da so fantje z veseljem delali, da so se izkazala tudi dekleta. Ce so fantje več naredili z močjo, pa so bila dekleta natančnejša, več pozornosti so posvetila izgledu izdelka, lepše so ga oblikovale. Fantje in dekleta ne bodo kovači, usposabljajo se za poklic strojnega tehnika. Toda spoznali so težko in zahtevno kovaško delo. Sami so ga prizkusili, večina jih je bila prvič v kovačiji. Ce torej že ne bodo kovači, pa bodo kovaško delo nedvomno bolj cenili kot bi ga, če ga ne bi nikoli preizkusili. M.Volčjak GORAN KABIČ iz Hrt* pri Kranju Lahko rečem, da je bik tole delo zelo zanhajt* Potreboval bi čas, da ki * j privadil nanj, saj ni laakf Pa še občutek za kon# moraš imeti, brez tega a* Šre, vsakdo ni za kovat* poznali smo, kako at ar deluje material in ce kai kdaj kot strojni teka* delal v kovačiji, bosa pr znal to delo. 2ELJKO PEKOLJ iz Kranja Doslej še nisem bil v kovačiji, zato je zame kovanje prava novost. Vse drugačna kot na primer piljenje, ki ga pri praktičnem pouku Veliko vadimo, saj je to delo, ki ga skoraj vsakdo pozna. V kovačijo pa redkokdaj zaideš, saj jih skorajda ni več. Kovanje je bilo zato zame pravo doživetje, težko, a privlačno delo je to, morda bi bil celo kovač. Učitelj praktičnega pouka Janez Tancek je fantom pasta* kako je treba vihteti kladivo. Okorni so bili njihovi prti whn* toda čeprav ne bodo kovači, bodo poznali in zato nedvomni cenili kovaško delo. Dvaindevetdeset let je pred kratkim dopolnil? •lenta Bernik iz Bukov-tfice v Selški dolini in v torektko imajo Jerice god, je bil tudi njen praznik. Spoznali sva se povsem po naključju. Ko sem se pretekli teden mudila na bukovščiškem Dunaju, mi je njen sin povedal, da mati hranijo še Slovenca izpred vojne, ki je pred »eČ kot štiridesetimi leti pisal o zaselku s tako znamenitim imenom. Postala sem jo in brž sva «? začeli pogovarjati. V kratkih minutah je na-tresla toliko zanimivosti tz svojega življenja, da jih nikakor ne gre enostavno pozabiti. Njen stari oče je bil doma v Nemiljah. Tam na Razpokah je imel gostilno in menda je bil to kraj, kjer so se ustavljali furmani Pa se je do-ansslii, da bi s pijačo in jedačo gostil rudarje iz Železovega rudnika v Knapih. Kupil je domačijo pri Spilarju na Dunaja, a že on in njegovi otroci so morali služiti kruh tudi v jami. Tako se spominja Jerica, je njen afe pripovedoval, da je kot šestnajstleten fant še sodil v jamo, leta 1875 pa *» je v rudniku odprl audenec in poplavil ja-iek in z rudarstvom je Mo konec. Menda so še po zadnji vojni preiskovali koliko rude je pod »Dunajem«, vendar se za j kopanje niso odločili. Rojena je bila v Koc-! janovem mlinu na Bukovički, pozneje pa so se preselili v K nape, kjer je afe kupil hišo. Se ve za L srvičino, ki je zavladala v Knapih in drugih rudar-| iih naseljih. Po eno ali dre kravici so imeli nekdanji rudarji in na dnino no hodili, če jih je kdo prosil. Gnoj so v koših nosili in na roke so prekopali njivico za krompir m malo žita. Pn njih so kar dobro živeli Oče se je dobro znašel. Z lesom je začel kupcevati, vozil ga je na Trato vse do prve sve-, tovne vojne. Morda prav zato, ker je bila trgovina v hiši, pomni, kakšna zmešnjava je nastala, ko je Avstrija zamenjala denar. Dva vinarja sta veljala za en prejšnji kraj-U m dve kroni za goldi-Ml Dolga leta. pravi, se nso navadili računati po aaveaa, vse do jugoslovanskih dinarjev ne. Leta 1911 se je primo-žila k Berniku na Bu-kovafko, leta 1914 se je 7.V*!a vojna. Mož je bil pred prvimi vpoklican. Jerica Bernik: Le za zemljo se jim je šlo Boril se je na vzhodni fronti, v Galiciji in se leta 1917 bolan vrnil domov. Pa ga niso pustili, da bi se pozdravil. Komaj mesec dni je lahko počival, ko je bil ponovno vpoklican. A bolan kot je bil je na Češkem moral v bolnišnico, kjer je po nekaj dneh umrl. V Jožef-stadtu, so tedaj sporočili, je pokopan. Ko je pred nekaj leti vnuk -prekrižaril Češko in obiskal tudi grobišča nekdanjih avstrijskih vojakov, Jo-žefstadta ni našel. Nihče se ni več spomnil, kateri kraj je pred 60 in več leti nosil to ime. Drugo leto vojne, 5. maja, 1915. leta so po- ni Le gorele K nape. Otroci so se igrali z ognjem, ki je potem upepelil 8 hiš. Ker je bila vojna, ni bilo ma teriala, ne denarja moških ni bilo doma. , otroci, žene in starci. Vsi moški od 17 do 52 leta so bili vpoklicani. Zato so se Knape obnavljale počasi. Nekaj desk so nabili na ožgane zidove in nekako živeli. Njen oče in mati sta se priselila v Bukov-ščico in več kot sedem let so živeli pri njej, preden so obnovili dom. Dva sinova je Vodila v tistih kratkih letih, kar je imela moža. Devetindvajset let ji je bilo, ko je postala vdova. Imela je srednjeveliko kmetijo. zato je bilo dosti ženinov, vendar se ni za nobenega odločila. Še danes, pravi, se čudi, kje je mlada našla toliko pameti in je spregledala, da se vsi ženijo le na zemljo in jim je le za grunt in ne zanjo, še manj pa za njene otroke. Čeprav je bila sama, je kar dobro gospodarila. En sin je ostal doma, drugi je oženjen pri sosedu. Tudi sedaj se nič ne pritožuje. S sinom, snaho, vnukom, ki je doma in njegovo ženo, se dobro razumejo. Tudi nekaj denarja dobi kot vojna vdova, tako da ima sama za kakšen priholj-šek. L. Bogataj Izleti so način . dejavnega oddiha Izleti so mnogim priljubljena sestavina prostega časa, saj je njegova vsebina merilo družbenega bogastva, posebno kadar dviga in obnavlja človekov gmotni, zavestni in duhovni potencial in oživlja njegov življenjski ritem. Izleti se razlikujejo po namenu, uresničujejo številne interese, izletništvo ob izdatni hoji je najboljše zdravilo in je koristno vsem, podobno kakor vadba ali športno treniranje. Znano je, da izletniki manj bolehajo, saj redni izleti ob koncu tedna in krajši nekajurni med tednom, borjšajd delovanje organskih sistemov: krvožilja, dihal, gibal, živčevja in s tem tudi najvišjo zavestno raven — njena stanja in njeno delovanje. Izleti posebno koristijo mestnemu prebivalstvu, ki je utesnjeno v velikih bivalnih in spalnih poslopjih, kjer ga iz dneva v dan zastruplja onesnaženo ozračje in ugonablja ropot. Znano je, da ropot kvarno vpliva na živčjevje in po izsledkih avstrijskih izvedencev krajša življenje, podobno kot drugi kvarni vplivi mestnega življenja. Prav zato se ob koncu tedna radi vračamo v naravno okolje, kjer so mnogi preživljali mladost in Še zmeraj poznajo vse predele, steze in opuščena pota, vendar globoko čutijo duh pomladi in erotnost z naravo. Odsotnost čustev sodobnega človeka si razlagamo prav z njegovo oslabelo zvezo z naravo, izletništvo je protiutež umskemu in strojnemu delu. Izletniki se ločijo po zmogljivosti, starosti in zdravstvenem stanju. Zato se zdravi, mladi in trenirani napote na daljše, manj trenirani in bo-lehni pa na krajše izlete. V vseh primerih gre za ohranjevanje in boljšanje zmogljivosti, za boj proti sedečemu porabniškemu načinu življenja. Na izletih prečistimo dihala, vdihavamo svež zrak, potešimo lakoto po kisiku, se živčno umirjamo in pridobivamo odpornost do številnih obolenj. Med izleti so iz vidika dejavnega oddiha in obnavljanja zmogljivosti vodilni tisti, pri katerih je več hoje, kolesarjenja ali veslanja in manj vožnje. Ob zmerni hitrosti in z lastnim-naporom več vidimo, poslušamo tišino gozdov in ne opazujemo okolja na hitro in od daleč. Kratkotrajnejši, daljši in organizirani izleti po poteh zdravja, kakor jih imenujejo v tujini v delovnih, nedeljskih in prazničnih dneh postajajo navada delovnih ljudi. Med učinkovitim dejavnim oddihom in delovno storilnostjo je vzročna zveza. Kdor se ne zna odpočiti j težko dela. Kdor se po delovnem tednu zgodaj zjutraj odpravi na izlet, se ves dan zadržuje, zunaj in poleg gibalnih uresničuje še druge kulturne potrebe in aktivne interese, bo v ponedeljek lažje opravljal delovne naloge, pri delu bo prekašal sodelavca, ki se v nedeljah zadržuje pretežno doma ali v lokalih. Izletništvo postaja način sodobnega omikanega življenja, postaja vodilno udejstvovanje zunaj dela, vpliva na vedenje, navaja na disciplino, vzgaja in je pomemben dejavnik vitalne civilizacije. Ta naj bi znova prinašala človeštvu družbeno zdravje in zmogljivost in jo obvarovala od kvarnih vplivov znanstveno tehnične revolucije. Podvin - »Bolje je enkrat videti, kot desetkrat slišati,« pravi ljudski pregovor. Zato ni nič čudnega, da se je toliko Gorenjcev, ki se ukvarjajo s sadjarjenjem, v petek odzvalo vabilu Hortikulturnega društva Kranj in nasada »Resje« pri Podvinu ter prišlo pogledat, kako se obrezuje sadje. Ing. Tine Benedičič, vodja podvinskega nasada, je zbranim pokazal, kako se tej reči streže, odgovarjal pa je tudi na vprašanja posameznikov, ki so ob tej priložnosti hoteli izvedeti čim več o gojenju nasadov. — Foto: J. Zaplaotnik >JENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA Dvojni vohun Wolf Dietrich Schmidt je bil med drugo svetovno vojno nemški in angleški agent. Šele pred kratkim je spre-govoril o svojih bogatih izkušnjah. MHca nekdanjih oficirjev nemške tov al ne službe je še danes pre prida je bil njihov agent 3725 (An-najbolj privržen in najbolj uspe-ohun Tretjega Reicha. Verjamejo, drugo svetovno vojno preživel nekje v Britaniji, od koder je al tajna poročila nemški vrhovni No, pred kratkim je agent spregovoril o sebi, o svoji jnega vohuna, ki je v Berlin čudno mešanico resnic in izmiš- mt 3725 oziroma Wolf Dietrich {angleško imeni ni poznano, saj kjer zdaj živi, ne vedo za življenjsko zgodbo), je po koncu ostal v Angliji, v mestu Watford v rdshireu. Vse doslej se je trdo iral govoriti. Ker pa so zgodo -novinarji, ki so nekaj vedeli o navajali precej netočne podatke, se je končno odločil in izpovedal resnico. Schmidt je odrasel na Danskem. Njegov oče je bil Nemec, mati pa Danka. Dvajsetleten je odšel v Nemčijo in se vpisal na kmetijski inštitut blizu Berlina. Ker je bil očitno rojen pustolovec, je kmalu zapustil študij in odpotoval v Argentino, da bi se tam učil obdelovati zemljo. Vojna ga je zatekla v tujini. Iskal je delo in naletel na oglas neke firme, ki je bila — kot se je kasneje izkazalo — kulisa za Abwehr. »Na pogovoru, na katerega so me povabili, so me spraševali povsem običajne stvari,« pripoveduje Schmidt. »Ničesar nisem posumil, saj so bili vsi v civilnih oblekah. Vprašali so me, če sem pripravljen delati v tujini, kar sem, seveda, bil.« Resnico je spoznal od nemških oficirjev, ko je obiskal rojake na Danskem. »Ponudili so mi, naj postanem njihov zaupni predstavnik v Angliji Niso uporabili besede vohun.« Pristal je. »Vse skupaj je bilo precej smešno. Učili so me Morsejevih znakov, nikogar pa ni posebno zanimalo, če sploh obvladam angleščino.« Čeprav Schmidt ni bil član Nacistične stranke niti je ni podpiral, je verjel, kot pravi, da bodo Nemci vojno dobili. Septembra 1940 so ga premestili v Bruzelles, ponoči 19. septembra pa so ga vkrcali v »heinkel III«. »Rekli so mi samo, naj se med padcem proti zemlji sprostim, kar je bilo nemogoče, saj sem nosil težak predajnik in baterije, razen tega pa še nikoli prej nisem letel s padalom. Zamislite! Naj se sprostim!« Ko je bil »heinkel« nad Cambridge-shireom, je Schmidt skočil. Znašel se je v vasi Willingham, od koder je nameraval nadaljevati pot proti Londonu. Pobral ga je nek neoborožen policaj. Čeprav je Schmidt v žepu nosil »luger«, mu niti na misel ni prišlo, pravi, da bi ga uporabil. Policaj ga je odpeljal v tajni center vojne obveščevalne službe MI 5 (Militarv Intelligence) v Ham Commonu v Richmondu. Med potjo so ga zadržali še v londonskem centru, za katerega so mu v Abvvehru rekli, da je uničen. To je bila pametna zvijača ljudi iz Militarv Intelligencea, ki je potrjevala, kako površna je bila nemška propaganda. Schmidt pravi, da je tedaj začenjal postajati Anglež. Abwehru je poslal več kot tisoč poročil. V glavnem so vsebovala točne podatke o premikih enot, bistvene informacije pa so vedno vodile k zgrešenim zaključkom in postopkom. 1943. leta je Schmidt delal za neko fotografsko agencijo in nato za lokalni časopis. Na svoje fotografije iz vojne je zelo ponosen. Cesto je slikal kraljevsko družino, nekoč se je menda pogovarjal celo z Eisenhowerjem. Še zdaj ga zabava, ker so mu Nemci pošiljali toliko denarja, da bi vodil, kot so verjeli, mrežo svojih agentov. Do konca vojne je Schmidt postal že pravi Anglež. Militarv Intelligence mu je zagotovil popolno zaščito. Dobil je britansko državljanstvo in novo ime. 1947. leta se je oženil z Angležinjo. Nemški novinar Gunter Peis, ki so mu bivši Abvvehrovi oficirji naročili, naj poiftce »največjega nemškega vohuna,« mu je prišel na sled šele 1959. leta. Schmidtov današnji način življenja v skromnem domu na podeželju nima ničesar skupnega z njegovo burno preteklostjo. Morda le zapleten, čeprav najbrž nepotreben, alarmni sistem, ki ga je sam napeljal po hiši. aaaaaaVaaauaaarmBrsBHai G LAS 14.STRAN. PETEK. 20. MARCA r Naši športniki Janez Pintar: uspeh . v evropskem pokalu KRANJ - Pred testimi desetletji ae je pri nu začel hitrostni motociklistič-ni »port. ki je ae posebej po drugi svetovni vojni dosegel ae večji razmah, vendar ae vedno zaostajamo aa neka-terinmi drugimi državami, Čeprav smo organizatorji pomembnih mednarod ni£ tekmovanj, rasen tega na so tekmovalci preveč prepuščeni sami sebi. Zs današnji pogovor smo Ubrali obetavnega tekmovalca is Kranja JANEZA PIN-TARJA, ki bo tekmoval v evropskem pokalu. Prva dirka bo te 12. marca v Italiji. Janez Pintar je rojen 4. februarja 1967 v Kranju. Izučen je za trgovskega poslovodjo in je ekonom na SDK Kranj. »Kdo vas je navdušil sa motocikli stični sport? c »Zanj sem se navdušil ae v časih, ko sem c očetom hodil na dirke, ie posebej pa so k temu prispevali uspehi strica Leona Pintar j a. To je bilo odločilno. Danes ae najverjetneje za ta »port ne bi odločil. Leta 1173 sem se udeležil prvih dirk v speedwaju, nato me je privlačil motokros, vendar sem kmalu presedlal k cestaohitrostnim dirkam. Že na prvi dirki v Prnjavoru sem zmagal in to mi je dalo novega poleta.« »Naštejte vate največje uspehe in znamke motorjev, ns katerih ste tekmovali?« »Različne znamke motorjev sem vozil. Tako 50 kubični Kreidler in 125-kubično Jamaho, zadnji dve leti pa vozim italijanski Morbidelli. V glavnem sem sodeloval na dirkah za državno prvenatvo, zadnji dve leti pa tudi na mednarodnih dirkah in na dveh svetov- nih prvenstvih na retkem Grobniku. Zmagal sem ns dirksh zs državno prvenstvo in dosegel najvišja mesta v skupnih seštevkih. Bil sem na svetovnem prvenstvu in na mednarodnih dirkah. V Nemški demokratični republiki sem bil tretji med vsemi tekmovalci iz socialističnih držav, kar i te jem za velik uspeh. Tudi srečo v nesreči sem imel lani. Trikrat sem tetko padel, vendar brez težjih posledic!« »Zadnje čase se veliko govori o načinu vožnje ns ovinkih.« »Trije načini so ae ohranili in medsebojno so precej različni. Prvi, kjer se motor bolj nagiba kot tekmovalec, tone v pozabo. Drugi način je enakomeren nagib tekmovalca in motorja, pri tretjem, ki je najboljši in najbolj privlačen, pa je nagib tekmovalca več i i od nagiba motorja. Tu se dobivajo sekunde prednosti, ko tekmovalec a telesom spreminja težišče motorja.« »Kako je urejeno financiranje vašega tekmovanja?« »Financiranje je se vedno nerešljiv problem. Tekmovalec mora »troske večinoma sam pokrivati. Nekaj mi da AMD Kranj, katerega član sem. Nekateri tekmovalci si pomagajo z reklamiranjem izdelkov delovnih organizacij. Ta način se pri nas tele uveljavlja, čeprav se na dirkah zbira po nekaj sto-tisoč ljudi. Tekmovalci smo preveč prepuščeni sami sebi. Tudi ZTRO ne daje temu »portu nobenih dotacij, ker je več drugih prednostnih t porto v. Upam, da se bo položaj enkrat le spremenil.« »Zelje in načrti...« »Zelje. Uspehi, čim manj okvar in nesreč, pa urejeneiše financiranje. Sicer pa so načrti odvisni od denarja. Moja največja želja je uveljavitev v novem tekmovanju za evropski pokal, kjer bodo »tiri dirke, če pa bo denar, se bom udeležil tudi dirk za svetovno prvenstvo ter večjih mednarodnih tekmovanj. Najpomembnejša sta seveda državno in republiško prvenstvo. Skoda, da po loški nesreči v Sloveniji ni več hitrostnih dirk. Upam, da jih bomo te kdaj imeli, saj ie vrh tekmovalcev se vedno v Sloveniji.« J. Kuhar Na smučiščih še živahno SORIŠKA PLANINA - Športno društvo Iskra iz Železnikov je priredilo ns SoriAki planini republiško tekmovanje cicibanov in cicibana. Med ciciban kami je zmagala Polona Hafner (Alpe to ur) pred Barbaro Markun (Triglav), Tino Zmitek (Radovljica), Sašo Lesjsk (Alpetour) in Pegi Berce (Aleptour). Med cicibani pa je bil najhitrejši Matej Jovan (Radovljica). Sledijo mu Andrej Miklavc (Alpetour), Primož Traven (Radovljica), Rok Mihelic (Triglav) in Drago Primožič (Tržič). N. Centič ZIMSKI1'. IGRE ELEKTRA NA KOBU -Tekmovanje je tako po množični in kvalitetni plati uspelo. Ker je bilo tekmovalcev preveč, so bile pred tem izbirne tekme. Med moškimi so zmagali O to Pernat, Milan Bradaška, Martin Tiršek, Janez Pintar, Tomaž Jamnik, Lepopold Renko, Dušan Dobrovoljce in Franc Počivavšek. Ekipno so zmagale Soške elektrarne. Množično ie bilo tudi veleslalomsko tekmovanje žensk. Zmsgovslke so postale Nada Mauc, Majda Ivkovič, Maja Kramar, Branka Kužnik, Marta Martinčič, Jelena Robič in ekipno Elektrotehna iz Ljubljane. Skupni zmagovalec v velealalomu pa so postale Soške elektrarne. Pripravili so tudi tekmovanje v tekih. Med moškimi so zmagali Franc Spa-can, Pavle Sterk, Andrej Tiršek, Tone Ru-naver, Jamnik Tomaž, Alojz Jošt, Ivan Jošt in Franc Bencina. Ekipno zmago je osvojilo moštvo Termoelektrarne iz Trbovelj. Med ženskami pa so zmagale Helena KRANJ - PODELJENE RUCIGAJEVE PLAKETE IN ZNAČKE — Pred sejo zborov skupščine TKS Kranj so podelili tudi letošnja najvišja občinska športna priznanja: plakete in značke Borisa Ručigaja. Za dosežke in delo na športnem področju je bilo. podeljenih osem pla ket in dvaindvajset značk. Plakete so dobili: Strelska družina France Mrak, Občinski sindikalni svet Kranj — komisija za šport in rekrea cijo, Jože Sitar, Martin Balažič, Edgar Vončina (na sliki), Milan Novak, Igor Slavec in Janez Podnebšek. Značke so dobili vsi lansko letni udeleženci letnih olimpijskih iger v Moskvi in vsi državni prvaki in rekorderji iz občine Kranj. - Foto: D. Humer Atletika Šolski kros Crnič, Mira Jazbec, Helena Sajevic, Karo-lina S za bo, Breda Barditzki in Milica Kovač. V skupni tekaški uvrstitvi je zmagalo Elektro iz Ljubljane, četrti pa so bili Gorenjci. I). Papler Številna tekmovanja v škofjeloški OBČINI - tvd Partizan iz Gorenje vasi je pripravil letos že več športnih akcij za svoje krajane. Zadnja je bila namenjena tekačem na smučeh. Matej Oblak je zmagal med mlajšimi pionirji. Marko Hafner med starejšimi pionirji« Milena Kordež med članicami, Tone Fornezzi med veterani, Valerija Oblak med mlajšimi pionirkami, Tatjana Cadež med starejšimi pionirkami in Franc Miklavčič med člani. V Gorenji vasi so pripravili tudi sindikalno prvenstvo delovnih organizacij y veleslalomu. Tekmovanje je bilo v Lajšah-Kkipno je zmagal Marmor iz Hotavelj-Drugo in tretje mesto delita Osnovna šola Gorenja vas in rudnik ursns na*Zirovskem vrhu, četrti je bil Gidor, peta Alpina, šesto pa Gozdno gospodarstvo. ZTKO Skoffs Loka in Partizan Škof}« Loka sta bila organizatorja prvega trim-skega teka na smučeh. Sodelovalo je nad 50 tekmovalcev. Med pionirkami je zmagala Mateja Mrak, med pionirji Marko Hafner, med članicami do 30 let Janja Sta-nonak, med članicami nad 30 let Marija Vodnik, med člani do 40 let Bernard Sraj in med člani nad 40 let Gašper Krajnik. M. Kalamar KRANJ — Pied pričetkom množičnih spomladanskih krosov je stletski klub Triglav priredil prvi pregledni kros za osnovne šole, hkrati pa so se ns preglednem krosu že drugič pomerili tudi srednješolci. Ns progi okoli stadiona Stanka Mlakarja se je pomerilo 67 osnovnošolcev iz srednjih šol pa žal ni bilo pričakovanega odziva, saj je nastopilo le 13 dijakov in dijakinj. REZULTATI - mlajši pionirji (1000 m): 1. Rakovec (FP) 4:24,0, 2. Vrtni k (DJ) 4:28,0. 3. Erbetnik (FP) 4:29.0, 4. Marušič (Planina) 4:30,0, 5. Kukovica (SZ) 4:37,0, 6. Zdravkovič (FP) 4:38.0; ekipno: 1. F. Prešeren 10, 2. Planina 21, 3. S. Žagar 25, 4. - 5. H. Puhar an D. Jenko 42 točk; mlajše pionirke (1000 m): 1. Strupi (SZ) 5:01,0, 2. Kožuh (Pl) 5:03,0, 3. Močnik (SZ) 5:07,0, 4. Zaplotnik (Pl) 5:10,0, 5. Obad (SZ) 5:32,0, 6. Bolka (DJ) 5:40,0;, ekipno: 1. S. Žagar 9, 2. Planina 13, 3. H. Puhar 42 točk; starejši pionirji (1000 m): 1. Kukovica (AK) 3:45,0, 2. Milic (SZ) 4:04,0, 3. Stare 4:15,0, 4. Novak 4:22,0. 5. Nograšek (vsi Pl) 4:28,0, 6. Bajrovič (FP) 4:29,0; ekipno: 1. Planina 12 točk; starejše pionirke (1000 m): 1. Ropret 4:61,y, 2. Belcijan (obe) Pl 4:58,0, 3. Pan-gerc (AK) 4:69,0, 4. Nježič (SZ) 5:18,0, 5. Žižek (FP) 5:22,0, 6. Jesenko (SŽ) 5:47,0; ekipno: 1. F. Prešeren 20 točk: mlajši mladinci (2264) m): 1. Humjan (M8C) 7:32,0. 2. Katač a(MSC) 7:39,0, 3. Koren (8CBP7 7:66,0; ekipno: 1. Mlekarski šolski center 7 točk; mlajše mladinke (2250 m)! 1 Mali 9:45,0. 2. Mohar (obe Gimnazija) 9:46,0; starejši mladinci (2260 m): L Turk (SCBP) 8:54,0; starejše mladinke (2250 m): 1. Kurent 9:06,0. 2. Stlec (obe EASC) 9:16,0, 3. Sušteršič (SCBP) 10:13,0; ekipno: 1. Šolski center za blagovni promet 12 točk. I Kavčič Obvestila, vabila • Planinsko društvo Skofja Loka obvešča, da je Dom Borisa Ziherla na Lubniku ponovno odprt. Pot je sicer nekoliko razmočena, vendar je vseeno prijetna. • SD Kondor iz Godešiča bo v nedeljo, 22. marca, pripravil v telovadnici osnovne šole Cvetko Golar na Trati množično tekmovanje v namiznem tenisu za člane in mladince. Prijavnina znaša 20 dinarjev. • Jutri, 21. marca, ob 19. uri bo v gostilni Rihtar v Zvirčah pri Tržiču ustanovni občni zbor Športnega društva Zvirče. Zanimanje za šport in rekreacijo narašča, kar je tudi posledica tega, da v tem kraju živi tudi Bojan Križaj. Na občni zbor vabljeni vsi krajani! e Šah ^ Mencinger gorenjski prvak Na članskem prvenstvu Gorenjske je brez poraza zmagal 22-letni Vojko Mencinger, mojstrski kandidat, član Murke iz Lesc. Z enakim številom točk je bil drugi Osterman. Sledijo Jokovič, Mazi in C igjič. Bumbar in Praznik, Mali, Kecič, Zeleznik itd. Sodelovalo je 28 igralcev iz osmih klubov. Prvenstvo je vodil zvezni sodnik Ljubo Djordjevič iz Kranja. S tekmovanjem za gorenjsko prvakinjo so končale tudi šah is tke. Igralo je 10 igralk iz petih klubov. Po pričakovanju je zmagala mojstrica Petkova, članica SD Murka iz Lesc. Najbolje uvrščena mladinka je bila Kastelčeva iz Radovljice in s tem osvojila naslov gorenjske prvakinje. Vrhovni sodnik je il Brane Hribar iz Kranja. Moštveni gorenjski prvak pa je postal Grintavec iz Olševka. Druga je Sava, tretji Tržič, četrta Skofja Loka in pete Alpina. To je lep uspeh društva iz majhnega kraja, kjer je uspelo vzgojiti, vrsto obetavnih igralcev. _ J Plavanje Triglav ima najboljši naraščaj LJUBLJANA - V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo mlajših pionirjev do 10 let. Moštvo Branika, ki je bilo favorit, je moralo priznati premoč Kranjčanov. Tekmovanje Triglava so osvojili skoraj polovico medalj (30/66). Najboljši Triglavani Zala Kalan — osem, Stojan Jocič — sedem in Boštjan Rus — s tremi naslovi so bili tudi najuspešnejši tekmovalci prvenstva. Poleg teh so izredno presenetili tudi Matej Ažbe, Srebra Milenkovič in Ema Pintar, ki so kljub krajšemu plavalnemu stažu že posegali po medaljah. Rezultati: pionirji: 100 m kravi: 1. Jocič 1:11.6, 2. Rus (oba Triglav) 1:14,34; 200 m kravi: 1. Rus (Triglav) 2:38,83; 400 m kravi: 1. Jocič. (Triglav) 5:21,32, 2. Rus (Triglav) 5:43,50; 1500 m kravi: 1. Jocič 20:36,72, 2. Rus (oba Triglav) 22:02,36; 100 m delfin : 1. Rus (Triglav) 1:20,74; 200 m delfin: 1. Rus (Triglav) 3:04,10; 100 m prsno: 1. Jocič 1:31,83, 2. Ažbe (oba Triglav) 1:39,79; 200 m prsno: 1. Jocič 3:08,22, 2. Rus (oba Triglav) 3:25,53; 100 m hrbtno: 1. Jerkovič (IL) 1:23,10, 2. Jocič (Triglav) 1:26,57. 3. Ažbe (Triglav) 1:28,03; 200 m hrbtno 1. Jocič (Triglav) 1:28,03; 200 m hrbtno; 1. Jocič (Triglav) 2:55,03; 200 m mešano: 1. Jocič (TK) 2:52,90, 3. Rus (oba Trilgav) 3:01,36; 100 m kravi: 1. Triglav I 5:18,79; 4x 100 m mešano: 1. Triglav 1 5:46,96; pionirke: 100 m kravi: 1. Kalan (Triglav) 1:15,13; 200 m kravi: ;. Kalan (Triglav) 2:36.74; 400 m kravi: Kalan (Triglav) 5:26,56; 800 m kravi: 1. Kalan (Triglav) 11:31.50; 100 m delfin: 1. Kalan (Triglav) 1:23.94 ; 200 m delfin: 1. Kalan (Triglav 3:00,40; 100 m prsno: L Ozvaldič (BM) 1:43.97. 3. Pintar (Triglav) 1:36,10; 100 m prsno: 1. Ozvaldič (BM) 3:41,69, 2. Milenkovič (Triglav) 3:42,65, 3. Pintar (Triglav) 3:45,00; 100 m hrbtno: L Kalan (Triglav) 1:23,78; 200 m mešano 1. Kalan (Triglav) 2:54,83; 4 x 100 m kravi: 1. Branik 5:31,01, 2. Triglav I 6: II.«8; 4x 100 m mešano: 1. Triglav I 6:25,17. Končni vrstni red: 1. Triglav 14.192, 2. Branik 13.175. 3. Ilirija 8. 11. Radovljica 539. Svetovni pokal v smučarskih skokih Ne bomo samo dobri gostite! KRANJSKA GORA - Jugoslovanski smučarski skakalec Primož Ulaga je na zadnjih dveh tekmah norveške skakalne turneje dosegel dva imenitna mednarodna uspeha. Na dveh tekmah je namreč Ulaga osvojil lepo število točk v skakalnem svetovnem pokalu. v Oslu je bil četrti, na nočni tekmi v Baerumu pa je bil na odličnem osmem mestu. Se posebno se je Primož Ulaga izkazal v Oslu. V glavnem mestu Norveške je bil osrednja osebnost prenovljene skakalnice Holmenkoln. Že v prvi seriji je presenetil, vse; nad 60.000 gledalcev, vse svoje sotekmo-valce in skakalne strokovnjake. S 109,5 metra je dosegel nov rekord te skakalnice in po tej seriji prevzel tudi vodstvo. v drugem skoku je na odskočnem mostu nekoliko prehitro prišel z mize, a vseeno je iz tega skoka potegnil vse. V končni uvrstitvi je bil Primož Ulaga se vedno izvrsten četrti. Tudi na drugi tekmi v Baerumu se je Ulaga izkazal, saj je z osmim mestom spet dosegel pomembne točke za svetovni pokal, ki je tik pred razpletom. Planiški skakalnici bosta v soboto in nedeljo gostili najboljše skakalce na svetu. Na »devetdesetki« in »sto-dvajsetki« se bodo v soboto in nedeljo najboljši skakalci na svetu pomerili na zadnjih dveh tekmah pokala. To bo finale in zaključek smučarske skakalne sezone. Boj za prvo mesto bo torej odločen v Planici! Vodilni Norvežan Ruud ima v skupni uvrstitvi svetovnega skakalnega pokala 201 točko. Le za točko manj mu na drugem mestu sledi Avstrijec Armin Kogler, ki je bil že lani drugi. V lanski sezoni je bil najboljši Koglerjev rojak Hubert Neuper, ki je zmagal z 238 točkami. Izredno zanimiv bo boj tudi za tretje mesto. Tu je enaka slika kot za prvo. Kanadčan Bulau ima sedaj na tretjem mestu le točko prednosti pred lanskoletnim zmagovalcem Neuperjem. Skakalnici pod Poncami sta tako dobro pripravljeni, da bosta verjetno padla tudi oba rekorda. Na devetdesetki ga ima z 89 metri Avstrijec Schnabl, na 120 metrski pa je rekorder s 132 metri Norvežan Elima. Tudi jugoslovanski skakalci niso brez možnosti za visoke uvrstitve na obeh skakalnicah. Prav zadnji uspehi Jugoslovanski smučarski lec Primož Ulaga je na p^jk Planici med favoriti :o «^1 uvrstitev. Primoža Ulage to napovedsjtjš^j Branko Benedik na norveški ni skakal slabo, aaj je bil n*«bt*^I reditvah med prvo deseterica. * tudi ostali naši, nastopilo ji* indvajset, se bodo potntstt, *M bomo spet samo dobri orfiv**^| Vsi so te dni zagnano tre ur** obeh skakalnicah. Primožu Ulagi naj bi ~ttpuu,*| bil tudi v Planici med Ha*w«Ea bodo potegovali sa visok« vdfjk Se posebno, ker Ulaga dobre TM obe planiški skakalnici. Je a* Pil izvrstni formi. V skupni rarrtdPj Ulaga sedaj pred planiškim s sedeminpetdesetimi točka** prvo petnajsterico. To je »• i boljša uvrstitev, ki jo je atapk* segel eden od naših »kakakfJl lanski razvrstitvi je bil Bogdai^j čič z enainsestdesetuni a« dvajseti. Ulaga jih je lani thrsjl trideset. Vsi skakalci, ki bodo v tJ^M nedeljo nastopili na obeh »»»»jI cah, so že v Kranjski gori h a*fl Baerumu so že v sredo s čaitJrjl poletom prišli na prizorišče ti nih bojev za njihov svetov« Smučarski tekači, pozor — Smučarska sezona se postavlja dež je tudi znanilec, da se bo smučarija pomaknila na višjeležJuS' ne Pokljuke, Komne, Vogla in Kanina. Na svoj račun bodo orM/J ljubitelji turnih pohodov. Zbor učiteljev smučanja in PlaninskoA^S>\ Kranj sta v sodelovanju z odborom za rekreacijo pri Zvezi telJ&S turnih organizacij Kranja pripravila zanimiv program enodnetm&tl dvodnevnih marčnih, aprilskih in majskih snežnih poti v narnipi* iz programa izletov bo že v nedeljo, 22. marca, na Pokljuki k P\ množični smučarski tek. Prijave za skupni prevoz sprejemajo rat»ai# Planinskega društva Kranj v sredah in petkih med 17 i* /o , J. Dolenc Začetek nogometnih tekmoval* KRANJ — V nedeljo se uradno začenja slovenska nogometna sezona z izjemo liga-šev V zveznih ligah, ko so s tekmovanjem že začeli. S tekmovanjem pričnejo V. in IV. selekcija, njim pa bodo sledila še tekmovanja nižjih selekcij. V republiških tekmovanjih zastopajo Gorenjsko Triglav, Jesenice in Alples. Ze prva kola bodo pokazala, kako so pripravljeni gorenjski ligaši. Zima je ' bila dolga in zato je bilo za priprave na prostem manj časa. Odigranih je bilo tudi manj tekem za trening. Triglav potuje h četrto in peto selekcijo v Lendavo. Odločalo se bo o uvrstitvi v drugo polovico lestvice, Jesenice gostijo Primorje, Alples pa potuje v Piran. Blatna in razmočena igrišča, sicer ne bodo dovoljevala kvalitetnih srečanj, zato pa bo potrebno več požrtvovalnosti in borbenosti. Odločala pa bo tudi športna sreča. Tri-glavova peta selekcija je osma v slovenski članski ligi, enaka jeseniška selekcija je druga v zahodni območni članski ligi, četrta selekcija Triglava je sedma v mladinski ligi A skupini, Jeseničani so drugi v skupini B, Alples pa četrti v skupini E. S. Vernic ZMAGI TRIGLAVA KRANJ — Nogometaši Triglava so odigrali prijateljsko tekmo v Vranskem in premagali domačine s 4:1. Kranjčani so bili boljši v vseh pogledih igre. Drugo zmago so kranjski nogometaši zabeležili v Litiji, kjer so premagali domačine s 3:1. Kranjčani so pokazali na blatnem igrišču dopadljiv nogomet. Nosilci igre so bili Be-lančič, Radosavljevič in Osredkar. LOŠKA ZIMSKA NOGOMETNA U;4 SKOFJA LOKA - Končalo s* i. vanje v zimski ligi v m sitim---* tm ,.ujc t «.u*»i iibji v iiiaiasa noMsasP'ifl 29 moštvi je zmagal LTH pradVsas^gM Trato. Vse ekipe je treba pok vaša benost in dobro igro. T' Sripravil strokovni svet ul «. TKO. Igralo je nad 300 igial*e7/li-odlikovali tudi z disciplinirano igrvv TEKMOVANJE NAJMLAJŠIH Tekmovalna komisija pri OS^kr** tekmovanje I. selekcij kraajakik jafO šol je pred težavno nalogo inetc sJV dansko tekmovanje, ker te \ delu veliko tekem odpadlo zsrtdi w vremena. Pionirji do 12 let tstasA malem nogometu na roko—tata rfj ob šolah. Delo najmlajših poteka ttrt njeno v telovadnicah. Nerasuathm *, ni bilo izvedenega zimskega ar»*r,-Gotovo je, da ni bilo prave pola* / ganizatorjih s preteklih let. Tu* tir. nost komisije za vrhunski nor«««* loma kriva, saj je le-ta imeU asa* • sunek oktobra 1980. Naloga te tea»y tudi skrb za delo z vsemi mUjr kranjske piramide. Po nepopolnih štirih kolik •aofiljS - Predoslje, druga je OS J«a»*-I«s/ dela prvenstva, tekmuje 14 ekip kranjskih šol, vodi »A« ekipa OS. Mlakar »A« — Šenčur, tretja 0$ «*^ Žagar »A« — Planina. V počastitev dneva JNA j* kil **sX ran tudi turnir prvih selekcij h(«' Tito v sodelovanju šestih ekip u tntj Zmagala je prva ekipa OS J B TIsvr OS France Prešeren in OS Ptaai**. i>_!_ RADIJSKI SPORED MERKUR kranj lOlOTA, JI. MAR. ^Tfl program i» Dobro jutro! - 8.06 Pio Inki tednik - 9.05 Z radiom % poti - 10.06 Pojo amater »babah - 10.30 Sobotna nu t«ca -11.05 Za pojmo pesem ~ Defchtki oktet gimnazije ?eaaa 11.20 Po republikah teafajnah 11.40 Za poj te taaai- 12.10 Godala v ritmu HS Kmeti jaki nasveti -Veseli domaći nape vi -g« Danes do 13.00 - Iz na *4 knjev - Iz naših sporedov " UJO Obvestila in zabavna •Vata . 13.30 Priporočajo ♦*» - 14.06 Glasbena pa Saaa 15.30 Zabavna •Vata 1550 Radio danes. *is -tri! 16.00 Vrtiljak ^JB Stadu ob 17.00 - Zuna lil poetični magarin - 18.00 Ues z godbo - 18.30 Mla * aataaa - 19.25 Obvestila * abavna glasba - 19.35 %i anatovi 20.00 Sobot * aabsvni večer - 21.00 Za Nstao razvedrilo • 21.30 £aaja za nase izseljence -JMs Lirični utrinki - 23.10 JI tod do pomoći - 00.06 Nha •s MERKUR Sew Hi Sobota na valu 202 - SHal Dabar dan na drugem Sašam • 13.06 Radi ste jih Nastal • 1X36 Glasb, iz lM-ast Amerike - 14.00 Sre iiautliir in pokrajin -Han prati - 15.45 Mi Nm a M oni Kovačič -5» Nai podhatek - Janez Nc Telefon z napako -5tt Wpe melodije - 16.40 Sumarno - 17.35 Lah ^ daafca slovenskih avtorjev S"»Pol ure za chanaon -Mah kraji in ljudje Glasbena medigra Razgledi po kulturi -*S$portna »ohota (preno-S&tarji) 21.15 Mala >bfkaba -21.45 SOS V £«a» obujamo spomine -§« Zitalo dneva 22.55 %laai konec programa MERKUR KRANJ IA, 22. MAR. 9.05 Se 10.05 11.00 11.10 S Dobro jutro! 8.07 Ra Ni igra za otroke - 8.43 j%aaV za mladino -{Snu tovariši! l/tas) optimizma Ssar. poslušalci poslušalci Čestitajo in [Vavljajo - 13.10 Obvesti ? a zabavna glasba - 13.20 i? kmetijske proizvajalce -Pfcalne godbe - 14.05 JNnoreska tega tedna -. lUspit Jerome: Trije Np»» Nemčiji - 14.25 S po-NeVkami po Jugoslaviji -•f-K Pn nas doma - 15.30 iNkJjska reportaža - 15.55 notesa - 16.20 Gremo 17.05 Popularne melodije J 7.50 Za radijska igra - 18.43 lji polici 19.30 k^Seataa in zabavna glasba -u-fc lahko noć, otroci! v V, Glasbene razglednice -gjft V nedeljo zvečer - 22.20 vHabena tribuna mladih -C* Laični utrinki - 23.10 Oank melodij in plesnih .%av 00.05 Nočni program «asfca MERKUR Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo, sport, glasba in Se kai - 19.30 Stereorama 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za ko nec programa %lel*ie>l« •;*!«ieie!e MERKUR kranj PONEDELJEK, 23. MAR. Prvi program 430 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringa raja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V go-steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naša poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glaaba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Bumika - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nase diskoteke - 21.06 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza mm oioieleieieieleieieie MERKUR Kranj KRANJ Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropski mi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur orkestra »Norman Candler« - 17.55 Filmski zasuk 18.00 Pesmi svobodnih oblik 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama 20.00 Iz zakladnice jazza - Shellv Manne - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa MCTjHP eieieieieieieieieieie BBa MERKUR KRAKi TOREK, 24. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - .8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih Sol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za - 1105 Operne anje in monologi 11-35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13 00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev Iz naftih sporedov - 13 20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje - 18.45 Glasbena medigra 19.25 Obvestila in zabavna glasba ADI0 TRIGLAV JESENICE taadetjek: 'tflfi Domače aktualnosti -Vestaa 16.30 Ponedeljkov Startat pregled - Morda vas S jiiiiI 17.20 NaAi od-\tt čestitke ali Izbor do- \t* glasbe r"%eek' Domače aktualnosti Vesta* - 16.30 Oddaja za \sde Morda vas bo zani-Vft 1720 Delegati sprašu *p Oddaja o NNNP - Ce- Ve* fJomače aktualnosti -4**stsa 16 30 Stop zelena V Morda van bo .zanimalo ! Čestitke j I \m Domače aktualnosti I Vestaa 16.30 Naše zrcalo t- - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nafti odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Nafti odmevi - Morda vas bo zanir lo 19.36 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja svringa - Buddy Rich - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in solistom na orglah Jirnrnv - 16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter -17.35 Iz partitur orkestra »Vieroslav Matuftik« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Zvočni portreti - Ornet-te Coleman - 22.15 Rezervirano za disco - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa MERKUR KRANJ SREDA 25. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz 'naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Razmiftljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru m času - 18.15 Naft gost -18.30 Odskočna deska - Klavirski trio - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka -20.00 Koncert za besedo -Pomlad - 20.25 Minute z Bohuslavom Martinujem - Iz njegovega komornega opusa - 21.05 Vincenzo Bellini: Odlomki iz opere Norma -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - 00.05 Nočni program - glasba ©85 MERKUR kranj Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur orkestrov JRP - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije »po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa MERKUR kranj ČETRTEK, 26. MAR. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - DPZ gl. šole F. Sturm - Ljubljana - 9.05 L radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano m priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila jn zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vkjučujejo -18.35 Ludvvig van Beethoven - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba mm MERKUR kranj Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba. Vladimir Trop - 17.40 Iz partitur orkestra »Andre Kostelanetz« -18.00 Popularna ljudska glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Ročk v opoziciji - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa •laiaiaialaiaiaieiaie MERKUR kranj PETEK, 27. MAR. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Natko Devčič: Istrska suita - 14.25 Naši poslušalci čestitaio in oozdravliaio -15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Izbor iz skladateljske zapuščine Frana Gerbiča - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik -00.05 Nočni program - glasba mm MERKUR kranj Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz.v komor-' nem studiu - Jo Anne Brackeen in Ryo Kavvasaki -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora - 17.55 Operetna glasba - 18.40 Mah koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 18 ■ 20 ■ 22 23 ■ ■ 24 '25 ■ 27 ■ 28 29 30 32 33 ■ ■ ■ ■ 35 36 37 1 38 39 1 .. 41 42 ■ 4* 45 ■ 46 47 ■ 48 49 50 1 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. vlačuga, prostitutka, 7. pripadnik starega iransko-nomadske-ga ljudstva v današnji južni Rusiji, 13. najvišji vrh na svetu, Mount E ..., Čo-molugma, 15. manjši stopničast slap, 16. navitje, namotek, 17. španska reka, v Ljubljani gostinski lokal, 19. dan v tednu, 20. pod, zemlja, 21. glavno mesto Georgije v ZDA, 24. pripadnik veje starih Slovanov, 25. umetnost v latinščini, 27. dohodek, ki ga dobiva rentnik, 28. kratica za sintetično dobljeno spojino, ki povzroča halucinacije, 29. nasut in utrjen pas zemljišča, 31. zgoščeni vodni hlapi v ozračju, 33. krčevina, trebež, posekovje, 34. latinska kratica za radius, 35. sovraštvo, nejevolja, 37. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih izdelkov, 38. težko artilerijsko orožje, kanon, 40. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem. 42. zelo zožen, priostren končni del česa, 43. ep, zlasti obsežnejši ali junaški; pomembno junaško dogajanje, 46. angleški strokovnjak za prehrano, nobenovec 1949, John Boyd, 47. avtomobilska oznaka za Tetovo, 48. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl, 49. ime nekdanjega reprezentantivca v košarki Tvrdiča, 51. znak za kemično prvino natrij, 52. zahodnogermanski vojskovodja, ki se je 476. proglasil za kralja Italije, 54. kdor je negativno, neugodno razpoložen, mrk, neprijazen, 56. ohlapni moški površnik z rokavi in ramnimi deli iz enega kosa, 57. več dreves, drevesa. Navpično: 1. stot, 2. vzpetina južno od Beograda z grobom neznanega junaka in TV stolpom, 3. lastnost, značilnost nemarnega človeka, 4. koroški izraz za pritrjevanje; seveda, da; zelo, močno, 5. veliko rešeto, rehta, 6. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo, 7. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 8. ime danske gledališke in filmske igralke Nielsen, 9. hollvvvoodska filmska družba, 10. liker iz marask, visenj s temno rdečimi drobnejšimi sadovi, 11. prištevanec v matematiki, 12. čut, zlasti za pravilno ravnanje ali vedenje, v glasbi mera za ritem, 14. neroda, 15. knjigovodski račun, 18. ime ameriškega pisatelja o Jamesu Bondu Fleminga, 22. glavni števnik, 23. kratica za tabela, 26. najdaljša jugoslovanska reka, 28. moško ime, Ladislav, 30. žeska, ki strelja, 32. damjak, jelen z lopatastim rogovjem, 33. katanec, rastlina prijetnega vonja s klasastim socvetjem, 34. oborožena kraja, 36. ime TV napovedovalca Pikla, 37. pogonski stroj, 38. merska enota za majhne tlake, (po ital. znanstveniku Torricelliju^ 39. obdobje mlajšega paleozoika, 41. kar sestavlja vraževerstvo, 44. točka v športnem izrazu, 45. angleška ali ameriška dolžinska mera, 48. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica, klica, 50. moški v odnosu do svojega otroka, tudi član samostanskega reda, ki je duhovnik, 53. avtomobilska oznaka za Ogulin, 55.. Nada Vidmar. Rešitve pošljite do srede, 25. marca, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 13. marca: 1. ovca, 5. vsota, 9. Asta, 13. praktik, 15. urednik, 17 stranka 18 neljubo, 19. Ni, 20. Tadžiki, 20. Be, 2.1. sing, 25. ralka, 26. Berg, 2«. Stala, W Rea. H Raci n. 32. Ka, 33. alk, 36. ton, .16. JU, 37. avtor, .19. Urban, 41 Mira, 4.1 nihče, 45. Tojo, 48. ata. 49. Ščetina, 51. Rom, 52. karitas, 54. legende, 56. Isadora, 57. orakelj Prejeli smo 128 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Frids .Jagrič. Kranj, Koroška 49, 2. nagrado (120 din) prejme Ss»s Pretnsr, Podbrezje 67, 64203 Duplje, 3. nagrado (100 din) prejme Slavko Pajntar. 64290 Tržič, Ročevnica 51 Nagrade bomo poslali po posti. r IZBRALI SO ZA VAS Bogato izbiro dekliških Coloblek, karirastih in eno-arvnih, za velikosti od 7 do 12 let smo videli v Zarjini specializiran: trgovini KE-KEC na Jesenicah. Kariraste so rjave in modre, enobarvne pa drap, sive in tirkizne. Cena: od 500 do 620 din Ta simpatični pleteni tro-delni komplet smo poslikali v Murkini MODI v Radovljici. V sivi, temno modri, črni in. drap barvi jih imajo. Iz Ciste aintetike je spleten. Ns voljo so velikosti od 36 do 44. Cena: 1.507 din Letos so modni svetlikajoči se balonski plašči iz impreg-niranega bombaža. Za mlade bodo seveds prišli bolj v poatev. V Murkini PLETNI na Bledu jih imajo v velikostih od 36 do 48, imajo pa tudi vse vrate klasičnih in modnih spomladanskih pla-ečev, tudi do velikosti 52. Barve sveUikajočih • se plascev so beige, siva, črna in modra. Zraven dobite tudi enake torbice. Cena: od 1.500 do 2.800 din V športni prodajalni PLET-NE na Bledu imajo te dni naprodaj po zelo ugodni ceni sdidss copate. Bele so, pa kombinirane s črno, modro in rdečo ali zeleno barvo. Cena: za velikosti od 28 do 35 - 356 do 376 din za velikosti od 36 do 43 - 453,40 do 506,55 dinarjev G L* A S16.STRAN TF1EVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 20 MAJU' televizijski spored oielslsiaiaieflateia MERKUR kranj SOBOTA, 11. 3. 8.06 Poročila - 8.10 Lolek in Bolek. poljska risana serija -8.20 ZBIS: Peli so jih mati moja — Mlada zora - 8.30 Tehtnica- za natančno tehtanje, nadaljevanka TV Beograd - 9.00 Pisani svet: Zvok tišine - 9-30 Varstvo pri delu: Dvigalne .naprave • 9.45 La noua-Lorenzi:. - Emile Zola, freniBaa)*v'< nadaljevanka 10 46. ^Phtplca: Smučarski sko^,W«^ 21.15 Alt se. med seboj dovolj poznamo - 22.15 T V dnevnik - 22.30 En avtor, en film mm •lataiaiaieieieieiei* MERKUR kranj TOREK, 24. 3. 8.25 Borovec: Veleslalom za moške, prenos 1. teka - 11.55 Borovec: Veleslalom za moške, prenos 2. teka - 13.00 Šolska TV: Nara vni izbor. Slikar in njegov čas - 13.55 Ortisei: Hotej SP »B« skupine Jugoslavija : Romunija, prenos, EVR - 16.20 Veleslalom za moške, posnetek iz Borovca - 17.15 Poročila -17.20 Lolek in Bolek, poljska risana serija - 17.30 Glasba narodov: Gvineja - 18.00 Palčki nimajo pojma, kontaktna oddaja TV Zagreb „-18.30 Obzornik - 18.35 Obramba in samozaščita - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19..55 Vreme - 20.00 Iščemo notranje rezerve, aktualna oddaja 20.55 J. Allen: Dnevi u panja. 1. del angleške nadaljevanke 22.35 V znamenju Dramski cikel v petih 'delih Dnevi upanja je pravzaprav zgodovina angleškega delavskega gibanja »od začetka Velike vojne 1916 pa do Splošne stavke leta 1924». Eden najbolj znanih angleških televizijskih in filmskih režiserjev K en neth Loach je prikazal v tem delu galerijo prepričljivih likov iz ljudstva in pristno sliko burnih časov dozorevanja delavskega razreda. MERKUR kranj Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik 20.00 Razvoj popularne glasbe - 20.45 Portreti: Slikar Branko Stankovič - 21.30 Zagrebška panorama - 21.50 Izviri (do 22.20) TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar. Moja šola je daleč, Pomlad. Dnevnik 10 - 10.00 TV v Soli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba. Risanka, Glasbeni pouk. Pionirski kino (do 12.05) -15.00 TV v šoli: Moja šola je daleč. Obmorski živi svet, Učenci v samoupravni družbi (do 16.00).- 17.40* Poročila1-17.45 Pustolovščina - 18,15 TV koledar » 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Pri »konju«, reportaža TV Beograd - 19.30 TV dnovnik -20.00 Aktualnosti , 22.35 TV dnevnik , •leieieieieiaieieieia MERKUR kranj SREDA, 25. 3. 8.25 Borovec: Slalom za moške, prenos 1. teka -11.25 Borovec: Slalom za moške, prenos 2. teka - 15.25 Nogomet Jugoslavija : Bolgarija, prenos prijateljske tekme NS - 17.20 Slalom za moške, posnetek iz Borovca - 18.30 Obzornik - 18.45 Zapisi za mlade: Albin VVeingerl 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Orel in korenine, dokumentarna oddaja o Louisu Adamiču -21.15 Film tedna: 26 dni v življenju Dostojevskega, sovjetski film - 22.35 V znamenju |UaiQ2l MERKUR kranj Današnja oddaja z naslovom Orel in korenine je posvečena 30. obletnici smrti Louisa Adamiča, našega ameriškega rojaka, pisatelja, publicista in politika. Oddaja, ki je kolaž pričevanj nekaterih njegovih sodobnikov, sorodnikov in drugih poznavalcev njego ve ga življenja in dela, skuša zbuditi ozračje njegovega življenja, zlasti pa njegove tragične smrti, ki še danes ni pojasnjena. Sovjetski film 26 dni v življenju Dostojevskega prikazuje obdobje, ko je pisatelj po ženini in bratovi smrti doživljal veliko ustvarjalno pa tudi finančno krizo, iz katere ga je pomagala rešiti mlada Ana Snitkina. eieieieieieieieieieie MERKUR kranj Oddajniki II. TV mreže: 17.05 Test - 17.20 TV dnevnik - 17.45 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje - 18.15 Splošna ljudska obramba -18.45 Zabavna medigra 19.30 TV dnevnik - 20.00 »K. Klarič: Delegacija, TV INdrama - 21.00 Zagrebška panorama - 21.20 7 + 7, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.20) TV Zagreb I. program: 9.20 TV v šoli: TV koledar. Ali ste vedeli. Zahodna Makedonaja - 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja. Pionirski kino (do 12.05) - 15.25 Nogomet Jugoslavija : Bolgarija, prenos - 17.40 Poročila - 17.45 Mak ob progi - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda -21.15 Spomeniki revolucije: Brez spomenika - 22.00 TV dnevnik - 22.15 Pop poligon dnevnik - 20.00 igrani film - 23»! 23.05) PETEK. 37.3. 9.25 Kranjska slalom za moake. teka - 12.55 Veleslalom s 2. teka - 14.56 .. Postni nabnaak. Izvidnik - 15.55,VeL moake. posnetek al gore - 17.15 Pon Družina S mobu risana serija - 11 ekranu: K vi . Koivistoineo* ^1 nik - 18.30 izobraževalna. ttktp «« Šah -. l8.50;J?r$ « izobraževalna odjij Ne prezrite *1>.1SI_ 19.24 TV nocsi\ l$J»^ do zma - 19.30 TV i 19.55 Vreme - »V janje Titove Jufoak«*' kamentama sena A. Christie: Zakaj m S* angleška nadalje.«!' 21.50 V znameaju : Nočni kino: CKkk* pomladi, japonski fa* mm •laleieieieteNXexeie MERKUR kranj Četrtek, 26.3. 9.25 Kranjska gora: Veleslalom za ženske, prenos 1. teka - 12.55 Kranjska gora: Veleslalom za ženske, prenos 2. teka - 14.20 Šolska TV: Naravni izbor, Slikar in njegov čas - 15.15 Hokej SP »B« skupine Jugoslavija : Švica, posnetek iz Ortiseia - 16.25 Veleslalom za ženske, posnetek iz Kranjske gore - 17.35 Poročila - 17.40 Tehtnica za natančno tehtanje, nadaljevanka TV Beograd - 18.10 Mozaik kratkega filma: »Slovo«, »A« — sloverlska filma -18.30 Obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Solzna dolina -19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Bobu bob, aktualna odaja - 21.35 625 -22.15 V znamenju Oddajniki II. tv mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 tv dnevnik - 17.45 Jelenko, otroška serija - 18.15 Znanost: Zdrav otrok - 18.45 Življenje na Bulvarju - 19.30 tv MERKUR' Oddajnaki II.TV■n»| 16.55 Test - 17.10 TV u. v madžarščini dnevnik - 17.45 PU\t» ška oddaja - 18.1S>D ekran - 18.45 Zgodbtl Domanoviča - \«J dnevnik K < glasba 20.45 Za, panorama -21.1 s. 21.55 Ali smate ras mesto«'? (do 23 x> TV Zagreb 1. progft* | 8.45 TV v šoli: TV * Poštni nabirabtik. M Izvidnik. Zan\m\w nje - 10.00 TV v ** ščina. Risanka, ] Zgodba. Risanka, valna reportaža. Jj»r nute (do 12.051 - \\$> — ponovitev \fc 16.20 Obzorja, madžarsko skupnost - 16,40 rs 16.45 Veleslalom » -j posnetek iz Kratmkm 17.45 Plavka Tg*| koledar IS.-h, 1 občine Reka -mladinska oddaja dnevnik - 20.00 fjg Titove Jugoslavt* Zabava vas Ohv*1 vič - 21.55 KonM,,:' serijski fttrn . dnevnik [novoTkInu kino kranj center Italijanski režiser Pasquale Sauiteri se je v filmu Corleone izkazal kot izreden poznavalec sicilijanske mafije. Ustvaril je zelo dramatičen film, pri čemer so mu pomagali izvrstni igralci, med njimi Giuliano Gemma in Claudia Cardinale. Osrednji lik je Vito, ki se upira mafiji, nazadnje pa postane eden njenih velikih šefov in sovražnik svojim prej najboljšim prijateljem. Ameriški film Amity ville — hiša groze je delan po »bestsellerju« znane pisateljice Jay Anson in, podobno kot roman, osvaja gledalce po vsem svetu. Zgodba pripoveduje o družini, ki se je vselila V hišo v Amityvilleu, v kateri je bila prej ubita petčlanska družina. Izročilo pravi, da neprirodne sile, ki vladajo nad hišo, naganjajo v zločin vsakega, ki v njej živi. Film odlikujejo izvrstni vidni učinki, fotografije groze in dobra igralska ekipa. RAT NA TOČKOVIMA (EAT MY OUST) Šerifov sin pod vplivom lepe plavolase prijateljici' ukrade avto znanega avtomobilskega asa. Oče, ki ga ob novici skoraj zadene kap, sv s policaji požene r zasledovanje. Veliko avtomobilov se t divjih vožnjah razbije, preden mladenič spozna, da je vse skupaj nesmiselno in da sije njegova punco zaželela le malce pustolovščine. Film nosi naslov Vojna na kolesih. '). marca nem. ban. erol. film ŽGEC KM IVE ZGODBE ob 16.. IS. in 20uri 21. marca nem. ban: e nit. film ZOfcC KUIVE ZGODBE ob 16 20 uri premiera amer. ban. akcij, film Va/NA NA KOLESIH ob 22. un in tj a ITI 22. marca amer. ban. rutam film JUNAKI DISNEYLANDA ob 10. un. nem ban: trot. film ŽGEČKLJIVE ZGODBE ob l\'J.in 19 Uri. premiera amer. ban: srtdjivke AMITYVILLE - HIŠA GROZE.ob 21 un 2:1 24. in 25. marca ame. ban: akcij, rum VOJNA NA KOLESIH ob 16. m IS. uri. ital. ban: satira MESTO ŽENSK „ 26. marca ital. ban: komedija^JUDI AN-GEl I STREUAJO Z DESNICO ob 16. un /rane. ban film DISKRETNI ŠARM BORZOAZ1JE ob IS. in 20. un KRANJ STOR2IĆ 20. marca amer. ban: pust. film ZAKLAD M A TACUMBE ob 16.. IS. in X. un 21. marca hongk. ban: karate film ZMAJ V SAN FRANCISCU ob 16. uri. amer ban. pust. film GOLI V SEDLU ob IS. in 20. uri 22. marca amer. ban: akcij, komedija VELIKA KRAJA A VTOMOBILOV ob 14. in I H. uri. ital. bari. komedija TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 16. uri. pre miera ital. ban knm. filma CORLEONE ob 20. un 2-1. 24. in 25. marca ital. ban krim. film CORLEONE ob IH.. IS. in 20. uri (2:1. mana samo ob IH. un. ŽGEČKLJIVE ZGODBE ob IS. m 20. 26. mana ital. ban erot. komedija SO SEDA oh Iti.. I H. in 20. un KINO TRZIC 21 marcu ital. ban: komedija TI 1)1 AS CELI STREUAJO Z DESNICO ob Iti. uri. amer ban: komedija LJUBEZEN IN SMRT ob IH. in 20. uri, premiera amer. ban . srhljuke AMITYVII.LE - HIŠA GROZE ob 22. uri 22. marca hongk. ban film ZMAJ V SAN FRANCISCU ob 15. ur:, amer. ban: knm. film SMRT NA MEJI oh 17. tn 19 uri, pre miera amer. ban akvt/. filma VOJNA NA KOLESIH ob 2 lun 21 man ti nngl ban roj. film NA VA BONSKA TOPOVA oh 17.10 uri. ttal.J>an druibena drama DRAGI OČKA oh 20. u n 21 murvu amer han: akcij, komedijo VELIKA KRAJA AVTOMOBILOV oh IH. in 20 uri _'•> man t marca amer. ban: pust. film ZAKLAD MATACUMBE ob 16. in 18.uri.angL ban: Uuh fhmSVET JE POLN OŽENJENIH MOaKIH ob 20. un, premiera UaL ban. krim. filma CORLEONE ob 22. un 22. mana amer. ban. punt. film GUU v <>FI)l U ob 15. uri. angl. ban: ljub. film SVET JE POLN OŽENJENIH MOŠKIH ob 17 in 19 uri, premiera ital. ban: filma MESTO ŽENSK ob 21 uri 21 marca angl. ban: komedija UJUtil VILIJEM ob 18. in 20. uri 24. marca angl. ban. film RAZBllO STEKLO ob 18. uri. ital. ban. erot. film SO SEDA ob 20. uri 25 marca ital. ban: erot. komedija ?>u SEDA ob 18. in 20. uri ursm 26. marca ital. ban: satira M ESI O ŽENSK oh 17..10 uri m 20. uri KINO DUPLICA 21. mana ital. ban. film MESTO ŽENSK ob20. uri . t-, 22 marca amer. ban: risani film JUNAKI DISNEYLANDA ob 15. uri. ital. ban: erot. komedija SOSEDA ob 17. m 19 uri 25 marca amer. ban: srhljuka AM11 r 11.1. -HIŠA GROZE oh 20. uri 26. marca amer. ban: film \()>/NA NA KOLESIH ob 20. uri KINO KOMENDA 20. marca amer. ban: pust. film GOLI V SEDLU ob 19. uri 21 marca amer. ban: komed. VELIKA KRAJA AVTOMOBILOV ob 18. uri. amer ban: akcij, film OKRUTNA IGRA oh 20. un KINOCEŠNJICA 20 man (i angl ban: ro/m film NA VA RONSKA TOPOVA ob 20. uri JESENICE RADIO 20. marca amer muc. tiroma NORMA RAF. ob 17. in 19. uri 21. in 22. marca ital. karh. komedijo PRESTRELJENI DOLAR ob 17. in 19. un 21. in 24. mana špan. ZgOtL film CRNI MF.C oh 17. in 19. uri 25. marca amer. tiramo PEKLENSKA ČETRT oh 17. m 19. uri JESENICE PLAVŽ 19. in 20. marca ital. ban: film s f pre magljiva dvojčka oh 18. in 20. un 21. in 22. marca španski film crni mf.c oh 18. m 20. uri 2:1. in 24. marca ital. han: film pre streueni dola r oh 18. in 20. un 26- marca amer. han film peklenska Četrt oh is. m 20. un kino kranjska gora 21. marca amer film SO/rn ZEMLJA ob 20. un ^ , 25. marca sparus. f,im ,vft. 20. un kino dovje JL marca angl. fUm ŽKLElsv ZEMLjT^?runf,lmBil1^ kino radovljica 20. marca nem. ban film DELOVNEM MESTI' U & m 21. marca amer. 'ban >•* i NA DELOVNEM MESTI' <*jfa, 24. marca amer han iUm a** I ZA GROŠ ob 20. un 26. marca amer ban -itm PROTI KRAMERJl f ,>A gt kino bled 20. marca sved. ban han MU POD SONCEM ob 20. un 21. marca šied. ban: ftfm POD SONCEM »>b IS. un JJT EROTIKA NA DELOVNE* 20. uri 22. mana honkg. ban rtfm KINŠKI ČLOVEK ob 1 Sun iawI film NEUBRZDANE STR.ASTU 2'i. in 26. marca fmrn m* NUELA ob 20. un 24. man-a amer ban -R1LKE ob 20. un 25. marca amer. ban film M*I ZA GROŠ ob 2a un kino bohinj.boh BlCTtJV* 21. marca hongk ban nbn KINŠKI ČLOVEK ob is 22. marca švrd. ban fUm aH POD SONCEM ,,h 18 un .MENHETFN „h2n un ' 26. man-a amer ban film ft/lf i K E oh 20. uri Železniki obzorje 2t). man-a amer. teeM ,v ■JEZDEC ob 20 ur, 21. marca angl t.»A /jj» j« ODESSA ob 20. un 22. marca hongk kamtr im š VANJE SO.\Y l.E&IA -s SKOFJA loka soka 20. marca angl rok. jist t/i ODESA oh 18 m 20 un 21. in 22. mana amrr *ys' s> H Al A JEZDEC ob 18 m M 17.STRAN GLA Učenci pišejo Agat« Pire iz 2. b razreda in Breda Bogataj iz 2. c razreda oanovne iole Cvetko Golar v Skofji Loki radi zahajata v •olako knjižnico. Agata ima najraje knjige, včasih poseže tudi po bolj »debelih«, z lepimi slikami, Bredo pa privlačijo predvsem pravljice, uganke in pesmi. — Foto: H. J. Marčevske Trate, glasilo učencev iz osnovne šole Cvetko Golar v Skofji Loki, prinašajo vrsto zanimivih sestavkov. Razen bolj ali manj hudomušnih prigod učencev, pisanih v prozi in poeziji, vsebino popestrijo razmišljanja, posvečena glasbeniku Johnu Lennonu, pogovor s študentom iz afriške države Burundi, opisi škofjeloških mlinov in poročila o dogajanjih v šoli. Glasilo je takšno, kvalitetno, kot smo ga vajeni že nekaj let. Učenci iz osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju pa so poslali kar dve številki Brstja. Prva je izšla decembra lani. Posvečena je dogodkom iz narodnoosvobodilne vojne in spominu na Edvarda Kardelja. Druga je zagledala luč februarja in prinaša vsega po malo, posebno zanimivi pa so prispevki učencev o njihovih krajevnih skupnostih. Ce boste tako nadaljevali, otroci, bodo novinarske vrste kmalu krepkejše. »Pošiljam vam naše šolsko glasilo. Sicer ni posebno kvalitetno, tudi tiskamo ga sami — pa vseeno,« pravi glavna in odgovorna urednica Vilma Primožič 'iz škofjeloške gimnazije Boris Ziherl. No, s teboj se ne bi povsem strinjala, Vilma. Vizije sem brebrala in moram reči, da niso slabe. Tehnično res niso kaj prida privlačne, zato pa je toliko boljša vsebina. Le koražno naprej! Urednica Zima se poslavlja V soboto in nedeljo je sonce toplo posijalo. V gozdu in na travnikih je sneg že skotraj' skopnel. Tam, kjer ni več snega, že Rlijejo prvi zvončki, trobentice in telohi, katerim pravimo znanilci pomladi. Čez ttirinajst dni bo na koledarju že prava pomlad. Vsi smo že siti zime in težko pričakujemo pomladi. Takrat bomo lahko nabrali spomladansko cvetje. Eva Zorman, 2. e. r. osn. sole Peter Kavčič Škofja Loka Tega nisem hotel Na pustni torek smo bili v telovadnici. Bili smo našemljeni v maske: klovne, Indijance, kavboje, v Pike Nogavičke, šejke. Sam sem bil Robm Hood. K moji obleki je spadal tudi lok s puščicami. Zamikal me je. Nameril sem v steber, toda po nesreči sem zadel Barbaro. Ranil sem ji oko. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji oko zašili. Ko je bila doma, sem šel k njej na obisk. Bilo mi je hudo in sklenil sem, da puščic ne bom nikoli več imel. Žiga, 2. a r. osn. sole Lucijan Seljak Kranj Gregor č ki Spuščanje hišic po vodi na predvečer Gregorjevega dr* je ie dolgoletna tradicija v Tržiču. Ta običaj se je začel, ko so se v Tržiču pojavili obrtniki, večinoma so bili čevljarji. Ker so včasih namesto žarnic svetile petrolejke in sveče, je bilo delo zaradi slabe razsvetljave oteženo. Zato so ljudje zelo težko pričakovali pomlad in s tem daljše dneve. Letos smo se tudi miyučenci 5. a razreda, pripravili na Gregorjev dan. Iz papirnatih škatel smo izdelali makete nekdanjih obrtniških hiš. Ko so bile hišice gotove, smo jih odnesli v Kurnikovo hišo, kjer smo jih razstavili, da so si jih ljudje od blizu ogledali. tftta smo pobrali vsak svojo hišico in jo v sprevodu odnesli na obrežje Tržiške Bistrice. Ob vodi in na mostu se je zbralo veliko ljudi, ki so navdušeno strmeli v naše hišice, ki so s prižganimi svečkami odplavale po reki. Drago Primožič, 5. a r. osn. šole heroja Grajzerja Tržič Kako se učimo (3) Treba je ae Wjev izbrati pravilen tempo učenja. Veliko uči »kampanjsko«. Neposredno pred Vrairvanjem začno na vso moč delati, ne razdelijo Vijoja na ves čas, ki ga imajo na voljo. . Zaradi vrste razlogov je razdeljeno učenje mnogo Mjfc od kampanjskega; ne povzroča pretirane utru-i ni »nasičenosti« s snovjo, ki otopeva tjtivKiio, trajnost zapomnjenja snovi je mnogo StfL Ker pozabljanje ne nastopa enakomerno, Vrveč je v začetku hitrejše kot kasneje, je v W*u potrebno večje število ponavljanj, kar Vganaurarno lahko samo tedaj, če čas učenja St/Uhmo na daljše časovno obdobje. Treba je izbrati metodo predelovanja gradiva, o govorimo o dveh glavnih metodah, s y*nma lahko predelujemo gradivo, ki se ga učimo: je globalna metoda (učenje večjih celot), druga je Urna metoda, po kateri se učimo snovi po fljith delih Praviloma je globalna metoda bolj primerna, aitr je treba osvajati logično gradivo zmerne «osteje kombiniramo obe metodi, kar je Vwno tudi najkoristneje. Moramo se izogibati vsega, kar zmanjšuje koncen-Vatijo Tu mislimo predvsem na zunanje dejavnike, ki S* otežujejo koncentracijo pozornosti na tisto, kar V arinv). Tako moramo paziti, da bomo imeli na Vkrvni mizi samo tisto, kar v resnici potrebujemo za Vjnje. Časopisi, revije, beletristika in podobne \itn otežujejo delo. Tudi ni dobro, na primer, sedeti hf'/u oknu, ker nam bo dogajanje na ulici neprestano stegovalo pogled od knjige. Ropot, šumi, neprimerna «wp*-ratura in svetloba v prostoru, kjer se učimo — m • nadaljnji dejavniki, ki slabo vplivajo na Kgajji m njihova odstranitev ustvarja ugodne mož-Viati za resno delo. y> 4e mnoga druga pravila za pametno orga-Mftjeijo učenja, toda tudi ta, ki smo jih omenili, že Hmo govorijo, koliko truda in časa nam lahko larjarani dobra organizacija učenja. POPOTNIK Sneg prši in luna sije; v noč popotnik hiti. Na vse grlo vpije, močno kriči. V tej mrzli noči išče pomoči, zona lase mu moči, šumi mu v glavi vroči. . . Še zadnji krik, poslednji njegov vzklik se razleže po dolini. Potem pa vse utone v tišini. Tomaž Križnar, 6. d r. osn. dole Lucijan Seljak Kranj MORNAR NA SUHEM Bil je lep pomladni dan, ko Tinček je domov prinesel, nič ne lažem, čisto sam, par velikih, težkih vesel. Debelo mama ga pogleda, da iz rok ji pade skleda, vpraša oče, ko vse to zagleda: »Le čemu vam vsa ta zmeda?« Na koncu mama se drži za glavo, oče vpije kot za stavo; Tinček misli: »To bo pravo, skrit se grem v najvišjo travo.« Roža Oblak, 7. a r. osn. šole Cvetko Golar Škofja Loka NAGRADNA UGANKA Poznate gorenjske športnike? Serijo Glasovih značk si je tokrat prislužila Sandra Stojakovič iz Škofje Loke, Novi svet 22. Pravilno je odgovorila, da je bil športnik na fotografiji smučarski skakalec Bogdan Norčič. Čestitamo, nagrado pa bomo poslali po pošti. Fant iz današnje nagradne uganke je kolesar kranjske Save, doma iz Hotemaž pri Preddvoru. 2e nekaj let posega po najboljših mestih na domačih in tujih tekmah. Je državni reprezentant, večkratni prvak, udeleženec lanskoletne moskovske olimpiade in zmagovalec zahtevne mednarodne etapne dirke Po Jugoslaviji. Tudi letos od njega pričakujemo dobre rezultate. Ime in priimek kolesarja zapišite na dopisnico in jo do 30. marca pošljite na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čakajo Glasove značke. Iz pravljice Cvetka-Sedemcvetka: Si-nisa Jugovac, 5. a r. osn. sole Stane Žagar v Kranju Srečanja s kraljičnami in kraljeviči (Moj nastop v pravljici) Nekega dne sem se sprehajala po gozdu. Mimo mene je pripeljala "kočija. Bila je vsa v zlatu. Peljalo jo je nekaj parov konj v zlasti vpregi. Jaz pa sem šla kar lepo dalje. Kar zaslišim glas: »Hej, deklica ,kam pa greš?« »A jaz?« sem vprašala in pogledala nazaj. Toliko da nisem padla v nezavest, ko sem zagledala kraljeviča. Imel je lepe modre oči, bil je plavolas in visoke postave. Zaljubila sem se na prvi pogled. Nato je rekel, naj prisedem k njemu, da me odpelje na grad svojega očeta. Prisedla sem in se odpeljala. Drugi dan me je poklical k sebi in me prosil: Me vzameš za moža?« Sprva sem se obotavlala, nato pa privolila. Takoj zatem se je začela gostija, ki je trajala tri dni in tri noči. Potem sem še dolgo srečno živela s svojim možem. Maja Plazar Doma je bilo malo kruha in denarja, moral sem po svetu. Mati je spekla nekaj kolačev in mi nalila v čutaro mleko. Poslovil sem se in odšel. Po nekaj urah hoda sem zagledal zlato kočijo z desetimi konji. V kočiji je sedela prelepa kraljična z zlato krono na glavi. Imela je črne lase, modre oči in rdeča lica. Velela je, naj ustavijo. Vprašala me je, kdo sem in od kod prihajam. Odgovoril sem ji, da je pri nas doma malo kruha . . . Rekla je, naj se odpeljem z njo v grad. Po nekaj dneh je bila poroka. Živela sva srečno do konca življenja. Fredi Grilc Nekoč sem šla po cesti, ko se je mimo pripeljal kraljevič. Kočija se je ustavila in kraljevič je stopil ven. Bil je oblečen v rdeč plašč, modre hlače in zlate škornje. Prijel me ie za roko in me odpeljal v gozd. Bil mi je tako všeč, da se ga nisem mogla nagledati. Za nama sta hodila dva stražarja. Nekje, v gozdu sva se ustavila. Sedla sva na štor in kraljevič je vzel iz škatle zlato skrinjico. Bila je zelo lepa. Potem je vzel iz skrinjice zlast prstan. Rekel je: »Ta prstan ni kar tako! Dati ga moraš na mezinec in ga trikrat zavrteti. Ko se pokaže dvanajst vojakov, te eden od njih vpraša, kaj želiš. Ko poveš željo, se v trenutku zgodi vse, kar si boš zaželela. A glej, eno željo lahko izrečeš samo trikrat!« Potem je odšel. Dala sem prstan na mezinec in ga trikrat zavrtela. Takoj je bilo pred menoj dvanajst vojakov. Povedala sem jim prvo željo: »Želim se poročiti s kraljevičem! »Vse se je zgodilo tako, kakor mi je pravil kraljevič. Pripeljala se je zlata kočija. Iz nje je stopil kraljevič in mi ogrnil zlat plašč. Na glavo mi je dal zlato krono in obula sem zlate Škornje. Potem sva živela srečno do konca svojih dni. Monika Prevc Šel sem nekoč s kolesom proti Eriki, ko sem zagledal zlato kočijo s štirimi pari konj. V kočiji se je peljala kraljična, ki je imela na sebi svetlo moder plašč s srebrnimi pikicami. Na glavi se ji je svetila zlata krona. Povabila me je, naj prisedem k njej v kočijo, da bi se skupaj peljala. Odvrnil sem ji, da ne morem, ker imam kolo. Pomahala sva si na svidenje. Konji so s kraljično odpeketali v daljavo. Ostal sem sam in se počasi vrnil domov. Doma sem premišljeval, če je resnica, kar sem doživel in videl, ali pa so bile to Ie sanje Tomaž Lupše Nekoč sem šla v gozd. Dolgo sem hodila, ko sem naenkrat zagledala majhnega belega zajčka. Skakal je sem in tja, dokler ni prišel do mene. Nato je gibko skočil na bukov štor. Potem je pomigal s tačkami. Nekaj časa sem ga gledala, potem pa ostrmela. Zagledala sem veliko palačo, ki ie stala sredi gozda. Nisem se mogla načuditi, kajti bila je v samem cvetju — a ne pozabite: sredi gozda! Iz nje je stopil prelep kraljevič. Bil je v belem oblačilu, le krona na njegovi glavi je bila zlata. Imel je modre oči in plave lase. Stopal je po velikih marmornatih stopnicah. Cisto nič nisem vedela, za kaj gre. On pa me je prijelpod roko in me popeljal po velikih vrtovih in palačah, Tako sem se seznanila s kraljevičem Dejana Robič Nekega večera, ko sem odšel spat, sem pred očmi zagledal tako lepo kraljično, da se nisem mogel načuditi. Imela je črne lase in velike rjave oči. Bila je pravcata lepotica ... Ko je napočil dan, sem rekel materi: »Danes pojdem po svetu za puncami«. Rekla je: »Sinko, dala ti bom, kar boš potreboval.« Preden sem odpotoval, sem ji rekel, naj pozdravi soseda, moje sestre in brate. Ko sem prišel iz mesta, sem tik pred gozdom zagledal škrate. Bilo jih je kakšnih sto. Vprašali so me, kam grem. Odgovoril sem, da za punco, ki sem jo videl v sanjah. »Vemo zanjo, toda če jo hočeš dobiti, nam moraš dati sto pšeničnih zrn, so rekli. Šel sem na njivo in nabral sto zrn. Dal sem jim jih. Potem pa so hoteli še eno zrno. Pobrskal sem po žepu in ga izvlekel. Ukazali so, naj ga zdrobim. Zdrobil sem zrno in naenkrat se je prikazala kraljična, ki sem jo videl v sanjah. Potem sem se z njo vrnil domov. Mati je bila zelo vesela, ker me je spet videla. Cez teden dni sva se s kraljično poročila. Vsi smo potem srečno živeli mnogo lepih let. Marsel Majcen (Učenci 3. razreda osnovne šole Jeseniiko-bohinj-skega odreda Kranjska gora, člani pravličnega krožka. Izbral in popravil njihov mentor Benjamin Gracer) G L, A S18 STRAN PETEK. 20. MMO INTEREXPORT Ljubljana ^INEX Potovalna agencija IZLETI PO DOMOVINI - BEOGRAD - različne variante, 2 in 3 dni, letalo-bus - NOVI SAD-BEOGRAD-OPLENAC, 3 dni, odhod vsak petek - RAB, 4 dni, bus, odhod 24. 4. in 30. 4. 1981 - PO MAKEDONIJI, 4 dni. letalo, odhod 24. 4 1981 KARLOVAC - PLITVICE, 2 dni, bus. odhod 24. 4. 1981 - DOJRANSKO JEZERO, 5 dni, letalo, odhod 30. 4. 1981 - FURLANIJA, 1 dan, bus, odhod 9. 5. 1981 - GORSKI KOTOR, 1 dan, bus, odhod 24. 5. 1981 - V NEZNANO, 1 dan, odhod 11. 4.1981 - KOROŠKA, 1 dan, odhod 17. 6. 1981 IZLETI V INOZEMSTVO - CVETLIČNA in AŽURNA OBALA, 5 dni, bus, odhod 29. 4. 1981 - OTOK ELBA, 5 dni, bus, odhod 23. 4. in 29. 4. 1981 - EGIPT, 9 dni, letalo, odhod 26. 4.1981 - BUDIMPEŠTA, 4 dni, bus, odhod 30. 4. 1981 - TUNIZIJA - 3, 4, 5, 6 in 7 dnevne variante, odhod od 14. 4. dalje - LIECHTENSTEIN - 4 dni, avtobus, odhod 30. 4.1981 STROKOVNA POTOVANJA - SALON ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV PARIZ, 4 dni, letalo, odhod 5. 4.1981 - MEDNARODNI SALON ŽENSKE KONFEKCIJE -PARIZ, 4 dni, letalo, odhod 5. 4.1981 - KOZMETIKA - MUENCHEN, 3 dni, bus, odhod 8 5 1981 - BAŠEL - DIDACTA 81, 4 dni, bus, odhod 26. 3.1981 - MEDNARODNI SEJEM HOTELSKE OPREME -KAIRO, 5 dni, letalo, odhod 6. 5. 1981 - MEDNARODNI SEJEM za opremo bolnic in laboratorijev - KAIRO, 5 dni, letalo, odhod 6. 5.1981 - SEJEM PERUTNINARSTVA in PRAŠIČEREJE -HANNOVER, 4 dni, letalo, odhod 24. 6.1981 PRODAJAMO LETALSKE VOZOVNICE ZA DOMAČE IN MEDNARODNE PROGE. ZA LJUBITELJE JAHANJA! POSEBNA PONUDBA IZ LIPICE: JAHALNA TURA PO KRASU Ljubitelje jahanja bo pritegnila nova ponudba Kobilarne Lipica, ki bo v letošnjem letu organizirala šestdnevne jahalne ture po Krasu, ki bodo nepozabno doživetje za udeležence. Trasa je dolga 190 kilometrov in poteka ves čas po razgibanem kraškem svetu, po starih rimskih poteh. Program je naslednji: prvi dan — Prihod v Lipico, nastanitev v novem Klub hotelu Lipica v samem jedru 400 let stare kobilarne, večerja in prenočišče. Drugi dan — Po zajtrku odhod udeležencev iz Lipice preko kraške pokrajine do prvega naselja, značilnega po kraški arhitekturi — Dolenje vasi. Nadaljevanje^po nekdanji rimski cesti do Pred-jamskega gradu — zadnjega prebivališča enega najznamenitejših in najskrivnostnejših roparskih vitezov, Erazma Predjamskega. V senci skrivnostne pečine, nad katero se neopazno dvigajo orjr.ški zidovi Predjamskega gradu, bo počitek in kosilo. Popoldne nadaljevanje poti skozi prostrane jelove gozdove do znanega smučarskega središča Crni vrh nad Idrijo, večerja in prenočevanje v hotelu Bor na Črnem vrhu. Tretji dan — Zajtrk, po zajtrku odhod skozi Trnovski gozd preko Smrekove doge, znane po edinstvenem pojavu inverzije ruševja in smrekovega gozda. Med potjo ogled jame Ledenica in piknik — kosilo. Odhod proti Lokvam skozi zaščiten pragozd stoletnih jelk in bukev. Večerja in prenočišče v planinskem domu na Lokvah. Četrti dan — Posebnost za ljubitelje starih običajev bo lov na lisico v prostranih gozdovih Trnovskega gozda med Lokvami in obronki pogorja Caven nad Vipavsko dolino. Piknik pri logarnici na Čavnu ter v poznih popoldanskih urah finale lova na lisico na Mali Lažni. Priložnostna'večerja in zabava v planinskem domu na Lokvah. Prenočišče. Peti dan — Po zajtrku spust z Lokev v dolino Trebuše po gozdnih poteh ter ponovni vzpon na planoto Vojsko, kjer leži najvišja vas v Sloveniji na nadmorski višini 1200 metrov. Kosilo med potjo, ogled partizanske tiskarne Slovenija, večerja in prenočišče v planinskem domu na Vojskem. Šesti dan — Po zajtrku odhod iz Vojskega preko Mrzle rupe skozi prostrane bukove gozdove. Med potjo ogled štiristo let starih naprav za vodno spuščanje lesa, imenovanih »klavže«. Holcarski piknik v naravi, vzpon proti Črnemu vrhu, večerja in prenočišče v hotelu Bor na Črnem vrhu. Sedmi dan - Po zajtrku povratek proti Lipici. Prihod v Lipico v poznih popoldanskih urah, večerja, prenočišče v Lipici. Osmi dan — Zajtrk in odhod iz Lipice. Datumi izletov: ■»> od 11. do 18. aprila 1 2. od 25. aprila do 2. maja 3. od 9. do 16. maja 4. od 20. do 27. maja 5. od 1. do 8. junija 6. od 14. do 21. junija 7. od 4. do 11. oktobra od 18. do 25. oktobra 560 din ZA VIKEND PAKET V LIPICI Kličite hotel Maestozo, tel. (067) 73-009 Ce se prijavi dovolj jahačev (najmanj 10), organizirajo izlete tudi ob drugih datumih, vendarle pred in po sezoni. /Aa7v 7« 701 INFORMACIJE: Kobilarna Lipica, tel. (067) 73 781 ZDRAVILIŠČE »RADENSKA« RADENCI - NARAVNO ZDRAVILIŠČE Radenci so že dolga leta znano zdravilišče, kjer zdravijo srčne bolnike in bolnike z boleznimi žil, ledvic in sečnih poti Prav tako pa prihajajo v Radence ljudje, ki jih vsakdanji ritem življenja resno ogroža in tu iščejo svoj mir in relaksacijo Osnovo celotnemu zdraviliškemu procesu daje mineralna voda Radenska — tri srca, ki vsebuje vrsto mineralnih snovi ter prosti in vezani ogljikov dioksid Terapije kopanja in pitja so načini zdravljenja, ki jih zdravniki predpisujejo bolnikom Seveda pa sama voda ne zadostuje Zato so bili izgrajeni moderno opremljeni laboratoriji, terapeutski prostori s kadmi, elektroterapijo, cikloergo-metrijo in posebnimi napravami za vaje ' telovadnice, specialistična zobna ambulanta, tehnični laboratorij, prostori za-obsevanje in inhalacije, rentgen, pokriti-bazen, savna in šolanj n/ zdravstveni dejavnosti se je zdravilišče specializiralo za — funkcionalno diagnostično obdelavo srca in ožilja, — rehabilitacijo bolnikov po prebolelem miokardnem infarktu, angini pektoris in zvišanem krvnem priti-. sku, — rehabilitacijo pri obolenjih in komplikacijah bolnikov s sladkorno boleznijo, — rehabilitacijo bolnikov z degenerativnimi obolenji srca, rekonvalescen-tov pri vnetih obolenjih srca, pred in po operaciji srca in ožilja, — rehabilitacijo bolnikov po operaciji zaradi ledvičnih kamnov, — preventivo — arteriosklerotičnega obolenja koronarnih arterij, — redukcijo telesne teže — shujševal-ne kure, — zdravljenje obolenja obzobnega mesa s pomočjo masaž z mineralno vodo po VVeissenfluhu 1 Danes je v Radencih vrsta hotelov s skupno kapaciteto 610 ležišč, najbolj znan pa je vsekakor hotel Radin A kategorije (242 postelj) Hotel Radin B kategorije ima 206 postelj, oba dela hotela pa razpolagata s 1 5 apartmaji Hotelski kompleks je s hodnikom povezan z Zdraviliškim domom (B kategorije) ambulantam, pokritim baze nom terapijo ter ostalimi prostori, ki sestavljajo zdraviliški del kompleksen V hotelu je gostom na voljo restavracija, kavarna z aperitiv baro« TV sobe, knjižnice, klubski prostor prodajalna souvenirjev, slaščičarna ot lerija za slikarske razstave pitna ^ •rana z 220 sedeži, manjše konfenjni* sobe z 20 do 80 sedeži frizer m ko*me .tični salom V sklopu letnega bazena, je gostom m I razpolago vrsta rekreacijskih ob|ekto* < bližini hotela so igrišča za tems * parku, ki je idealen za sprehode pa 4 igrišče za balinanje in minigolf Za tiste, ki se žele pobliže seznanit) s tem delom severovzhodne Slovar« organizirajo v hotelu izlete v bližnjo t daljno okolico Najprivlačnejši so ni* po Prekmurju, v Moravče Janie\ v -na Kapelo in v Ptuj Na teh izletih lah*; gostje obiščejo domače lončarje š okopajo v termalni vodi se seznan«? s kulturnozgodovinsko dediščino t«Qi področja, zanimiv pa je tudi ogled (\v nilnic mineralne vode m brezalkoholnih pijač v Boračevi Ker so Radenci take-rekoč v središču vinorodnega podrcc>» ni čudno, da si gostje na izletih lahke ogledajo vinske kleti, ki jih v tem o>fc Slovenije res ni malo Po ogledu kleti je za goste ponavaa pripravljena degustacija. ki zajam poskušnjo več sort kvalitetnih belin v« tega področja Hkrati pa gostom post«, žejo tudi z majhnim prigrizkom Radenci so znani tudi po kulturnih p* reditvah kot so Glasbena parada B«n«. le sodobne komorne glasbe m J« K vrsti slikarskih in kiparskih ratstat priznanih umetnikov Razen hotelskih objektov je gosto« zdravilišča v Radencih na voljo tud kavarna Park, kjer je vsak dan raianaa nedeljka od 20 do 02 ure ziutra, g bava s plesom Nedaleč od kavarne je restavrac^* Vikend, kjer se lahko gostje rekre»i(o na avtomatskem 4-steznem kegljtkV Za dodatne dogovore z naslov informacije in konkrttf* nami se obrnite na n*> Zdravilišče »Radenska« Radtaft TOZD Naravno zdravilišče 69252 Radenci telefon (069^ 73 0*C interno 251 telex 35269 yu rad* hotelsko turističko poduzeće poreč jugcatovija predstavništvo Ljubljana je pripravilo PRVOMAJSKI VIKEND'81 Hotel .{dni Otroci do 10 let dnevno Diamant 1.060 din 250 din Zagreb, Poreč, Diamant apartmani 910din - 210din lanterna. Luna 760 din 180 din Cene za PRVOMAJSKI VIKEND81 veljajo za polni penzion v dvoposteljnih in troposteljnih sobah. Vsak nadaljnji dan se zaračuna po veljavnem ceniku - 81. Turistična taksa je vključena v ceno. Potovalnim in turističnim agencijam odobravamo običajno provizijo. Rezervacije in vse nadaljnje informacije so vam na voljo v predstavništvu R.O. »RIVIERA« v Ljubljani, Miklošičeva 11 c/o Kompas, vsak dan (razen sobote) od 7. do 15. ure in ob torkih od 7. do 17. ure, ali na telefon (061) 320-767. SE PRIPOROČAMO! f lOTEL BISER - Cilj Kompasovih izletnikov na Ohridskem **rn NA POČITNICE V TUNIZIJO Potovalna agencija Inex, ki ima svoje prostore v »kozolcu« — nasproti Kora bara, je pripravila vrsto izletov po domovini in tujini ter obiskov mednarodnih sejmov in razstav. Tudi letos nudi počitnice v Tuniziji in svojo ponudbo predstavlja v ličnem barvnem programu, ki je že na voljo v njihovi poslovalnici. O Inexovih počitnicah v Tuniziji bomo pisali naslednji teden. MAKEDONSKA KULINARIKA IN TURISTIČNA RAZSTAVA V LJUBLJANI Od 23 marca do 5. aprila prireja hotel Lev »OHRIDSKO-STRU-SKE VEČERE« s pristno glasbo in posebnostmi makedonske kulinari-ke. V galeriji Kompas na Titovi 12 pa bodo 24. marca odprli turistično razstavo. NA KANINU: PRVA TRISEDEZNICA PRI NAS V nedeljo so na Kaninu izročili namenu trisedežnico »Škripi«, ki je prva tovrstna naprava pri nas in obenem največja pridobitev letošnje zimske sezone. Dolga je 1000 metrov in lahko prepelje v eni uri 1250 smučarjev. INDUSTRIJSKI PRODAJALNI V METLIKI Ob obisku Metlike se lahko oglasite tudi v industrijskih prodajalnah Beti in Novoteks. V prodajalni Beti se lahko oskrbite s konfekcij-ikuni izdelki za vse starosti in oba spola, z metrskim blagom in s široko paleto voln za pletenje. Blago druge kvalitete je cenejše za približno 10 '*, normalne kvalitete pa za 10 %. ^ V Novoteksovi prodajalni pa lahko kupite moške in ženske hlače, krila, jopiče in metrsko blago. Blago z napako je moč kupiti 15 do 20 Tf ceneje. ODPRT BAZEN V HOTELU TRANSTURIST Od 20.3. 1981 dalje bo odprt plavalni bazen v hotelu Trs naturi s t za goste hotela, kakor tudi za vse zunanje interesente. Cene enkratnega kopanja ali koriščenja savne so 40 din, za otroke 20 din. Abonmajske karte za 10 kopanj znašajo 2(0 din, za sindikalne skupine so pripravljeni posebni popusti. Za bazenske in vse ostale gostinske usluge se vam priporoča kolektiv hotela Transturist. ALPETOUR Turistična agencija RAB, 7-dnevni paket, odhod 28. 3. in 4. 4., din 2.400,-RIM - CAPRI, odhod 24. 4., din 5.600, -PRVOMAJSKI PRAZNIKI NA morju in v toplicah 'Čat/.ž Dobrna) In formacije v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah ZA PRVI MAJ V POREČ NA MINI POČITNICE »Riviera« iz Poreča, ki ima svoje predstavništvo v Ljubljani na Miklošičevi 11 (v Kompasu), je že pripravila prvomajske vikend pakete v svojih hotelih: Diamant. Zagreb. Poreč. Lanterna, Luna in apartmajih Diamant. Trodnevni aranžmaji (poln penzion) stanejo od 760 do 1.060 din. Otroci do 10. leta imajo precej popusta. Pokličite na telefon (061) 320-767. MEDNARODNA JADRALNA REGATA V PORTOROŽU Za tiste, ki se odpravljajo na oddih v Portorož in za ljubitelje jadranja bo zanimiva vest, da bo naslednji teden, od 26. do 29. marca v Portorožu mednarodna regata v jadranju za pokal Casino, za razrede FD, Finn in 470. Prireja jo Jadralni klub »Pirat« iz Portoroža. GOST 81 - SEJEM GASTRONOMIJE IN TURIZMA V CELOVCU Jutri bodo v Celovcu odprli trinajsti strokovni sejem gastronomije in turizma. Tudi letos bo v okviru sejma tradicionalno mednarodno tekmovanje mladih kuharjev (že desetič), katerega se bo udeležilo 33 ekip. Na letošnjem sejmu bodo tudi posebne razstave: »Poginjena miza«, zelenje v turizmu, demonstracija peke in informativna razstava Instituta za pospeše vanje gospodarstva Zbornice za obrtno gospodarstvo Koroške. Sejem bo odprt do 26. marca. DRSANJE NA BLEDU ŠE DO NEDELJE Samo še do nedelje, 22. marca, bo možno drsanje na blejskem drsališču in to vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, potem pa ga bodo zaprli. VIKEND V MADRIDU Kompas organizira štiridnevna potovanja v glavno mesto Španije Madrid. Izletniki bodo dobro spoznali znamenitosti' in zanimivosti mesta, proti doplačilu k osnovni ceni pa bo moč obiskati tipični španski lokal s »flamen-com«, si ogledati bikoborbe ali se udeležiti izleta v El Escorial in Dolino padlih Valle de los Caidos. V ceno potovanja pa je vračunan izlet v Toledo, eno najstarejših mest Evrope. V ceno potovanja 7.500 din po osebi je vračunan prevoz z avtobusom' iz Ljubljane na letališče Zagieb in nazaj, letalski prevoz Zagreb —Madrid —Zagreb, hotelske storitve, ki so navedene v programu, prenočevanje v hotelih A kategorije, avtobusni prevozi po Španiji, ogled Madrida z avtobusom, izlet v Toledo ter organizacija in vodstvo potovanja. Odhodi so: 10. aprila, 1. maja, 26. junija, 28. avgusta in 2. oktobra. VINSKA KLET IN VINOTOC V METLIKI KZ Metlika TOZD Vinska klet že dalj časa omogoča raznim skupinam izletnikov ogled vinske kleti. V ta namen so angažirali posebnega vodiča (tov. Feri Zalokar), ki je zelo dober poznavalec ne samo vin, ampak tudi tehnologije pridelovanja. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, le, da se je treba predhodno najaviti v sprejemni pisarni na tel. (068 ) 77-120 ali 77-620. V neposredni bližini vinske kleti ima TOZD Vinska klet svoj vino-toč, v katerem je moč po reklamnih cenah kupiti belokranjska vina KOM PAS JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA PLANICA - Mednarodni smučarski poleti, 20/3 22/3 1 dan SIROGOJNO - 3 dni, 26/4 BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE - 8 dni, 25/4 OHRID - 3 dni, 3/4, 10/4. 17/4; 6 dni. 5/4. 12/4 19/4 VIS - 2 dni, 11/4 BUDVA - 2 dni, 11/4 OPATIJA - 3 dni, 27/3, 10/4 DUNAJ-PRAGA - 4 dni, 30/4 SAN MARINO-BENETKE - 3 dni, 1/5 GRADOVI IN JEZERA BAVARSKE - 4 dni 30/4 KORZIKA - 1 dan, 27/4 PARIZ - 3 dni, 10/4, 6 dni, 26/4 CAMARGUE - 7 dni, 23/5 FRANCIJA-ŠPANIJA-PORTUGALSKA - 7 dni 2/5 SEVERNA ŠPANIJA-AVSTRIJA-GALICIJA - 8 dni 27/4 VIKEND V LONDONU - 3 dni, 27/3 RIM SKOZI STOLETJA - 5 dni, 29/4 PROVANSA lepa in romantična - 4 dni, 29/4 MILANO-GENOVA-NICA-MONACO-MONTE CARLO-PARMA - 5 dni, 29/4 VZHODNA EVROPA - 12 dni. 22/4 AMSTERDAM - 1 dan, 21/4 CVETOČA HOLANDIJA 10 dni, 23/4 BRUXELLES - samo prevoz, 10 dni, 10/4, izredna cena 2.500.-BUDIMPEŠTA-VIŠEGRAD-ESZTERGON - 4 dni 30/4 CARIGRAD-IZMIR-EFES-TROJA - 9 dni M/4 KLASIČNA GRČIJA - 9 dni, 24/4 GRČIJA IN KRETA - 6 dni. 28/4 MADRID 4 dni, 1/5 MADRID-TOLEDO-GRANADA-SEVILLA-CORDOBA - 8 dni. 27/4 NORDKAP - 14 dni, 10/6, i4/4i EGIPT - 9 dni, 26/4 z Abu Simblom. 29/4 brez Abu Simbla POTOVANJE PO ZAPADU ZDA - 17 dni 24/4 NEW YORK - 8 dni, 24/4 BALI-BANGKOK-SINGAPUR - 11 dni, 24/4 SPOMLADANSKA IN PRVOMAJSKA SMUKA VAL SENALES - H dni, 26/4 MARMOLADA - 8 dni, 25/4 STUBAJSKA DOLINA - 4 dni. 30/4 STROKOVNA POTOVANJA HANNOVER - Tehnični sejem - 2 dni, 3/4 DUSSELDORF - Euroshop 81, 4 dni, 4/4 K0BENHAVN - Mednarodna razstava živil, strojev za prehrambene industrijo, embalaže in plastike — 4 dni, 8/4 PARIZ - Sejem elektronike - 4 dni, 6/4 BOLOGNA - Knjižni sejem - 3 dni, 3/4 NA VOLJO JE PROGRAM »POČITNICE NA KORZIKI« ZA VSAKO PRIJAVO DO 15. APRILA ODOBRIMO 5% POPUSTA! BEOGRAD - avtobus, letalo, vlak, 1-2-3 dni, odhodi 3., 10., 17. 24. aprila, 8., 15., 22., 29. maja /\v MT t PROGRAMI SO VAM NA VOLJO V KOMPASOVI POSLOVAL NIČI NA JESENICAH (tel. 83-289) OBISKI BEOGRADA - VEČ VARIANT Jeseniška poslovalnica Kompasa je pripravila programe ža eno, dvo in trodnevne izlete v Beograd. 10. aprila je prvi odhod. Izletniki bodo z jutranjim letalom poleteli v Beograd, obiskali spominski park na Dedi-nju in si po kosilu ogledali še Avalo. Po vožnji v Oplenac in ogledu kraja se bodo nastanili v hotelu, kjer bo tudi večerja. Naslednji dan bodo obiskali cerkev »brvnaro« v Pokajnici, Resavsko pečino, samosta na Manasija in Ravanica ter Svetozarevo. Po kosilu bo povratek v Beograd in vožnja z vlakom (ležalniki) proti domu. Cena potovanja po osebi je 3.300 din, vanjo pa so vračunani vsi prevozi, gostinske usluge po programu, ogledi in vstopnine ter organizacija in vodstvo potovanja. V poslovalnici Kompasa so vam na voljo programi in podrobnejše informacije o izletih v Beograd, pokličete pa jih lahko tudi na telefon 83-289. OD APRILA DO JUNIJA • OD APRILA BUDVA VIKEND - 2 dni 3.550 din OHRID VIKEND - 3 dni 4.150 din POČITNICE - 6 dni VIS 4.300din n . . VIKEND - 2 dni 3.450 din IZREŽITE KUPON IN GA POŠLJITE NA NASLOV: KOMPAS Sektor Jugoslavija Miklošičeva 11 61000 Ljubljana KOMPAS JUGOSLAVIJA Prosim, pošljite mi programe na naslov: IME IN PRIIMEK POŠTA, KRAJ, ULICA DO JUNIJA • OD APRILA DO JUNIJA • 34591^ G JL A S 20 STRAN PETEK, 20 MARCA VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD Skofja Loka Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge 1 DVEH VZGOJITELJIC za določen čas 2. VARUHINJE za določen čas 3. FINANČNEGA MANIPULANTA za določen čas 4 SNAŽILKE za polovični delovni čas, v enoti Ciciban za nedoločen čas Od sprejetih kandidatov želimo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1. — srednja vzgojiteljska šola pod 2. — šola za varuhinje pod 3. — srednja ekonomska šola pod. 4. — sposobnost za opravljanje tega dela Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisu dosedanjega dela pošljite tajništvu Vzgojno varstvenega zavoda Skofja Loka, Titov trg 4, v 15 dneh po objavi. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko K R A N J, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 VIŠJI REFERENT II. ZA KOOPERACIJE v GPP 2 VIŠJI KON8TRUKTER I. v tehničnem razvoju 3. VIŠJI KONSTRUKTER II. v tehničnem razvoju 4 SAMOSTOJNI REZKALEC v orodjarni 5 DVA SAMOSTOJNA ORODJARJA v orodjarni Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Se naslednje posebne pogoje: Pod 1.: - višješolska izobrazba elektrotehniške, strojne, ekonomske ali organizacijske smeri, 3-letne delovne izkušnje s področja kooperacij, - višješolska izobrazba strojne smeri, 5-letne delovne izkušnje, - višješolska izobrazba strojne smeri, 3-letne delovne izkušnje na razvojnem področju, - 3-letna poklicna šola - smer rezkalec, 4-letne delovne izkušnje, - 3-letna poklicna šola - smer orodjar, 4-letne delovne izkušnje. a* • - Pod 2. Pod 3. Pod 4. Pod 5. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 20. 3. do 27. 3. 1981 Za občini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel.42-015 LOKAR Franc, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, telefon 23-916 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ZAHVALA Zavarovalni skupnosti Triglav Gorenjski območni skupnosti Kranj se zahvaljujem za realno ocenjeno in hitro izplačano škodo v znesku din 330.613,00, ki je nastala na stanovanjskih premičninah po požaru dne 18. 2. 1981. Ivan Flac, Gradnikova 79, Radovljica. INDUSTRIJSKI KOMBINAT Delovna skupnost skupnih služb KRANJ - Savska loka 21 objavlja prosta dela in naloge 1 PROGRAMIRANJE RAČUNALNIŠKEGA SISTEMA (DBl| za enega delavca 2 VODENJE ORGANIZACIJSKIH PROJEKTOV za enega delavca ŽELITE DELATI NA RAČUNALNIŠKEM SISTEMU IBM 434I' IMATE AMBICIJE IN IDEJE? STE SAMOSTOJNI PRI DELU? POZNATE PODROČJA ORGANIZACIJE IN AOP'> BI RADI DELALI V DINAMIČNI GOSPODARSKI ORGANI CIJI? CE STE NA VEČINO POSTAVLJENIH VPRAŠANJ ODG0V1 POZITIVNO, VAM NUDIMO ZAPOSLITEV PRI OPRAVI OBJAVLJENIH DEL IN NALOG. Poleg splošnih pogojev se za opravljanje navedenih del, odi didatov zahteva: organi aH pod 1. — visoka strokovna izobrazba tehnične ali smeri — 4 leta delovnih izkušenj na področju programiranja — znanje programskega jezika assembler in PLVI ali roj — opravljeni tečaji s področja sistemskega programa teleprocesinga in organizacije banke podatkov — znanje angleškega jezika — poskusno delo traja 3 mesece pod 2. — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri — 4-letne delovne izkušnje na področju organizacije sistemov v povezavi z avtomatsko obdelavo podatk' — ^znanje tujega jezika (angleščina) — sposobnost vodenja projektnih teamov — poskusno delo traja tf'rriesece CE NAŠA OBJAVA USTREZA VAŠIM AMBICIJAM Vac ^ MO, DA POŠLJETE VAŠO PRIJAVO, SKUPNO Z DOKaViiTS POLNJEVANJU ZAHTEVANIH POGOJEV, KrUmr^0 ODDELKU INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA »Pt KRANJ. rL Rok za prijavo je odprt 30 dni od dneva izida objave. VSA OSTALA POJASNILA VAM NUDIMO V OSEBNPu VORU ALI PO TELEFONU (064) 25-861. . aM O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dne • roka za vložitev prijave. alpina. V POMLAD V SLUŽBO, NA SPREHOD. NA ZABAVO IN PLES V LAHKIH. MEHKIH IN UDOBNIH ČEVLJIH ALHN* LOTERIJA V STANOVANJSKEM BLOKU JE GORELO K sredstvih javnega obveščanja so bili občani seznanjeni s po-<«om, ki je 18. februarja 1981 divjal v stanovanju Ivana Flaca ^Gradnikovi ulici v Radovljici in ga tudi popolnoma upepelil. ^bčiia škoda je bila v mesecu januarju tudi v stanovanju $t. Vrbnjak Vinka, Jahačev prelaz Kranj. Prizadeti družini sta *beJi sklenjeno stanovanjsko zavarovanje, ki v grobem po-Sdano ooleg nevarnosti požara, strela, eksplozije, viharja, ^tbt, poplave, izliva vode, vlomske tatvine, razbitje stekla itd. •Wga tudi elektro škode na gospodinjskih strojih in aparatih >towno od obsega zavarovalnega varstva po polici. Po splošnih pogojih za stanovanjsko zavarovanje je prvih pet nevar-^wti kritih za dejansko vrednost, stanovanjskih premičnin, nova vrednost manj obraba. V prvem primeru je bila ocenjena in izplačana-skupna škoda v višini din 330.613. — , v dru-fcopadin 134.000.-. ^lorenjski regiji je stanovanjsko zavarovanje zelo razširjeno, >fP"i kot člani v temelj-Pr*d3v«; "h^k koODerantov Skofja Loka, Tržič in Preddvor, da bodo v času od 23/3-1981 do 29/3-1981 delm zbori članov po naslednjem razporedu: PODROČJE TOK GOZDARSTVA SKOFJA LOKA SORICA ZALILOG DAVCA MARTINJ VRH CEŠNJICA DRA2GOŠE SELCA BUKOVŠCICA LUSA SKOFJA LOKA ZMINEC LOG POLJANE LUCINE HOTAVLJE SOVODENJ četrtek, ponedeljek, nedelja, petek, nedelja, sobota, nedelja, sreda, sreda, nedelja, nedelja, petek, nedelja, sobota, petek, sreda. dne 26/3 dne 23/3 dne 29/3 dne 27/3 dne 29/3 dne 28/3 dne 22/3 dne 25/3 dne 25/3 dne 22/3 ob 9. uri ob 9. uri ob 9.30 ob 17. uri ob 8. uri ob 19. uri ob 7. uri ob 19. uri ob 19. uri ob 9. uri dne 22/3 ob 9.30 dne 27/3 ob 19. uri dne 29/3 ob 9. uri dne 28/3 ob 19. uri dne 27/3 ob 17. uri dne 25/3 ob 17. uri zadružni dom Sorica pisama KZ Zalilog pri Jemcu osn. ftola Martinj vrh zadružni dom Ceftnjica pri Urbanu zadružni dom Selca zadružni dom Bukovica zadružni dom Bukovica pisama TOK Gozdarstvo Skofja Loka zadružni dom Zminec Eisarna Krajevne skup. ultunu dom Poljane zadružni dom Lučine zadružni dom Hotavlje zadružni dom Sovddenj PODROČJE TOK GOZDARSTVA TRŽIČ PODLJUBEU TR2IČ LOM sobota, nedelja, nedelja. dne 28/3 ob 19. uri dne 29/3 ob 9. uri dne 29/3 ob 9. uri dom družbenih organ. TOK gozdarstvo Tržič dom družbenih organ. PODROČJE TOK GOZDARSTVA PREDDVOR JEZERSKO PREDDVOR GORICE NAKLO PODBREZJE NEMILJE SP. BESNICA 2ABNICA MAVClCE ŠENČUR CERKLJE SENTURŠKA GORA torek, četrtek, petek, četrtek, četrtek, sreda, sreda, sobota, petek, četrtek, petek, dne 24/3 dne 26/3 dne 27/3 dne 26/3 dne 26/3 dne 25/3 dne 25/3 dne 28/3 dne 27/3 dne 26/3 dne 27/3 ob 19. uri ob 19. uri ob 20. uri ob 19. uri ob 19. uri ob 19. uri ob 19. uri ob 19. uri ob 19. uri ob 19. uri ob 19. uri nedelja, dne 29/3 ob 7. uri zadružni dom pri Majču Kulturni dom zadružni dom Naklo gasilski dom Na Razpokah dom DPO zadružni dom zadružni dom revirna pisama zadružni dom Grilc Miha, Apno 8 Dnevni red zborov članov je naslednji: 1. Poročilo o zakjučnein računu 1980 2. Poročilo 0 planu za leto 1981 3. Določitev kandidatov za delegate v organe upravljanja TOK sporazuma o združitvi v DO in statuta DO 5. Obravnava in potrditev sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavc ev in kmetov - lastnikov gozdov TOZD, TOK in DSSS 6. Razno Zaradi pomembnosti vsebine dnevnega reda vse člane prosimo, da se delnih zborov polnoštevilno udeležijo.« Nenadoma nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče in stari a ta # JANEZ POLAJNAR Od njega se bomo poslovili v petek, 20. marca 1981 ob 15.30 izpred hiše žalosti v Cerkljah št. 77 na tamkajšnje-pokopališče. ŽALUJOČI DOMAČI! C L, A S 22. STR AN MALI telefon 23-341 OGLASI PRODAM Prodam 3 žrebetne KOBILE, težke od 500 do 700 kg. Zehale a I van, Rožičevo 3, Kamnik 2422 Prodam SENO za krmo. Zg. Brnik 62, Cerklje 2423 Prodam SENO, SLAMO, KOTEL za žganjekuho in SLAMOREZNI-CO. Lipar, Cerklje 30 2424 Prodam enoosno, enainpoltonsko traktorsko PRIKOLICO, KULTI VATOR z ježem in semenski KROMPIR igor. Breg 5, Komenda Prodam TELIČKO in OVES za seme. Sp. Brnik 22, Cerklje 2426 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in motorjem ter hidravliko KOSILNICO za deutz. Cerklje 3.3 2427 Prodam CIRKULAR (možnost vrtanja). Sp. Brnik 84, Cerklje 2428 Prodam TELICO, staro 10 mesecev in OBRAČALNIK za seno (pajk). Pšenična polica 7. Cerklje Prodam SENO in OTAVO. Cerklje 21 2430 Prodam 5 tednov staro TELIČKO. Lahovče 49, Cerklje 2431 Prodam traktorsko žetveno SNO-POVEZALKO. Grad 5, Cerklje 2432 Prodam PAJKA in SEME črne detelje. Šmartno 28, Cerklje 2433 Prodam suho, sladko MRVO in semenski KROMPIR igor. Glinje 6, Cerklje 2434 Prodam TRAKTOR ferguson 35. Cerklje 97. 243» Prodam 15-colski GUMI VOZ. Štefanja gora 14, Cerklje 2436 Prodam večjo količino SENA. Bučar, Pšenična polica 9, Cerklje Prodam GOBELIN, velikost 100 x 60 cm, in plinsko PEC super ser. Ogled po 15. uri. C. Staneta Žagarja 55, Kranj 2438 Prodam OTROŠKI VOZIČEK z avtosedežem. Bertoncel j. Vrečkova ZAHVALA Kruto a vendar resnično je spoznanje, da nas je v 19. letu za vedno zapustila naša dobra hčerka in sestra MARTINA LUZNAR Lučine št. 24 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala podjetju Kladivar Ziri, njenim sodelavcem na biroju za tehnično risanje v Skofji Loki, g. župniku, zvonarjem, govornikom; vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJENI! Lučine, 15. marca 1981 ZAHVALA Ob smrti moje žene MARE REPINC z Broda it. 7 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih dneh njene mučne bolezni. Posebno se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Jesenice za zdravljenje in nego, g. župniku za poslovilne besede, pevcem za žalostinke; posebno sosedom za pomoč in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in pokojnico spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: mož France, brat Gabrijel, Francka ter vsi njeni! Bohinjska Bistrica, 7. marca 1981 Nenadoma nas je zapustil naš dolgoletni vestni tajnik in član t JANEZ POLAJNAR Pogreb pokojnika bo v petek, 20. marca 1981, ob 15.30 izpred domače hiše v Cerkljah št. 77 na tamkajšnje poko-pokopališče. DRUŠTVO UPOKOJENCEV CERKLJE! a MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! 11, Kranj, tel. 27-100 2439 Prodam rabljeno kompletno SPALNICO. Rebič, Skofja Loka, Sp trg4 , 2440 Prodam GRADBENO BARAKO, 3 x 4 m, pri Medvodah. Informacije po tel. 061-349-148 (v službi) dopoldan 2441 Prodam mlado plemensko KRAVO. Telefon 74-855 2442 Prodam KRAVO z drugim teletom ali brez. Podlonk 21, Železniki V bližini Škofje Loke prodam 5 ton kvalitetne SENA. Informacije po tel. 60-022 med 17. in 19. uro - Prodam tri BIKCE frizijce, težke od 1(K) do 200 kg, za rejo.-Jezerska c. 92/a, Kranj • 2445 TRAKTORSKI OBRAČALNIK za seno, tip 220, PUHALNIK tajfun in 16-colski GUMI VOZ, prodam. Telefon 061-722-480 2446 Prodam«novo JAKNO iz lisičjega krzna, št. 38-40. Leber, Stražiška 15, Kranj 2447 Prodam SKRINJO LTH, 380-litr-sko in potezni KAVČ, rabljeno. Be-šter. Pondart 40 2448 Prodam OTROŠKO KOLO, za 4 do 5 let, OTROŠKO POSTELJICO in drobni KROMPIR. Prestor, Sr. vas 56, Šenčur 2449 Prodam zgodnji semenski KROMPIR in skoraj novo kombinirano PEČ barun za v kopalnico. Pušavec, Voglje 79, Šenčur, tel. 49-086 2450 Ugodno prodam večjo količino rabljenega navadnega ZIDAKA, OKNO, 140X140 z roleto glin, 2 VRATA, 81/15 (nov) LIP Bled. Zvan, tel. 75-010 int. 258 dopoldan Prodam 300 kg težkega KONJA. Suha 5, Kranj 2452 Prodam POHIŠTVO za v manjšo dnevno sobo s kavčem; in HLADILNIK. Skočir. Na Kresu 19, Železniki Poceni prodam italijansko dolgo, belo POROČNO OBLEKO, št. 40 in globok OTROŠKI VOZIČEK. Urbane, Rupa 33, Kranj 2454 Poceni prodam črno-bel TELEVIZOR. Sr. Bela 53, Preddvor. Prodam več vezanih OKEN, skrito okovje za trojno zasteklitev, žaluzijo z dvojnim gumi tesnilom 100, 120 140/140, cena 3.000 do 3.500 din. Zupane, Zali log 15, Železniki Prodam KOSILNICO BCS, v dobrem stanju, in VERIGE (na pol gosenice) za 28 col. Debelak Slavko, Stara Oselica 54, Gorenja vas 2173 Prodam dve leti starega NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom. Zadraga 5, Duplje 2179 Prodam betonsko ŽELEZO premera 10 mm. Telefon 47-144 zvečer Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Praprotna polica 22, Cerklje Prodam 5 tednov starega BIKCA simentalca ali zamenjam za TELIČKO frizijko. Srednja vas 16, Golnik 2231 Prodam komplet KRZNENIH PREVLEK za zastavo 750 in svetlo modro POROČNO OBLEKO, št. 38, italijanske izdelave. Telefon 26-152, Reševa 11, Kranj 2232 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK, 4200-litrsko CISTERNO za olje ter nov GORILEC colomat. Zupan Štefan, zalog 92, Cerklje 2233 Prodam več rabljenih OKEN, zastekljenih s pol k nam i ter več VRAT, vse še v dobrem stanju. Gogala Francka, Rupa 36 2234 Prodam MOPED tomos avto-matic, PRALNI STROJ, enofazni ŠTEVEC, ŽLEBOVE - 25 cm in aluminijaste CEVI, premera 10 cm. Šuceva 9, Kranj 2235 Prodam SENO in OTAVO. Sušnik, Sp. Besnica 163 2235 Prodam starejšo SPALNICO (smrekov les) in ŠTEDILNIK kuppersbusch. Zg. Bitnje 26 pri gasilskem domu 2237 Prodam avtomatski SADILEC krompirja. Voklo 36, tel. 49-119 2238 Prodam ŠOTOR ohrid z nekaj opreme. Zaplotnik, Veljka Vlahoviča 3, Planina - Kranj 2239 Za kinom »Centtrt! V nedeljo, 22. marca 1981 vas bo na plesu v Delav skem domu v Kranju za-baval ansambel PRIZMA iz Kopra. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša mama in stara mama MARJANA KLEMENĆIČ Martinikova mama iz Nemil j Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, podarjene vence in cvetje ter druge darove ter za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Sajevčevi za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem in TOZD Elektro Sava Kranj, kolektivu Planike Kranj in KS Podblica. Hvala za vse g. župniku Pavlinu iz Besnice in g. Janezu iz Kranja za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI! Nemilje, Besnica, 14. marca 1981 ped i Kuro CILKA SATLER Oldhamska 14 tel.: 24-493 Kranj pri Vodovodnem stolpu m Odstranjujemo kurja očesa, zarasle nohte, odvečno kožo itd. PEDIKURA je odprta: ponedeljek in petek od 12. do 19. ure, torek, sreda, četrtek, sobota: od 6. do 13. ure Prvo soboto v mesecu je zaprto. Prodam semenski KROMPIR igor. Trboje 58, Kranj 2240 Prodam 7 let staro KOBILO sposobno za vsa dela. Partizanska 18, Bled 2241 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg. Posavec 16, Podnart 2242 Prodam PUNTE in BANKINE. Cerklje 188 2243 Prodam SENO. Rodine 14, Žirovnica 2244 Prodam semenski KROMPIR igor. Zgoša 47/a, Begunje 2245 Prodam 2000 kg SENA in OTA-VE. Crngrob 2, Zabnica 2246 Prodam semenski KROMPIR igor. Olševek 22, Preddvor 2247 Prodam ŠIVALNI STROJ bagat in ČEBELNJAK z nekaj panji ter VOLA, ki zna voziti. Naslov v oglasnem oddelku. 2248 Prodam 3000 kg kvalitetnega sena. Zadraga 6, Duplje 2249 Ugodno prodam SPALNICO, starejši tip. Voglje 25, Šenčur, telefon 49-107 2250 Prodam BETONSKO ŽELEZO 10 in 12 mm. Naslov v oglasnem oddelku 2251 Prodam JABOLKA. Jama 8, Mavčiče 2252 Prodam malo rabljene BETONSKE STEBRE za vrtno ogzajo.. Zeni, Sp. Besnica 156 2253 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor ter plemenske ZAJCE. Strahinj 65, Naklo 2254 Prodam OTAVO in MRVO. Tu-pačiče 26, Preddvor 2255 Prodam hlevski GNOJ. Trstenik 25, Golnbik 2256 Prodam suha DRVA in 6 tednov starega BIKCA simentalca. Vele-sovo 24, Cerklje 2257 Prodam semenski KROMPIR des-sire. Šifrer, Žabnica 23 2258 Prodam mlado KRAVO SIMEN-TALKO s teletom..Reš, Mošnje 38, Radovljica 2259 Prodam VRATNA KRILA, lakirana. Hribar Andrej, GolnLška c. 121, Kokrica 2260 Prodam lep semenski in jedilni KROMPIR igor. Srednja vas 41, Šenčur 2261 Prodam KOSILNICO gribaldi za traktor ferguson. Predoslje 49, Kranj 2262 Poceni prodam 100 n nih PLOSC za tlakovanji Mihelčič, Žirovnica 81 Prodam semenski 1 a-*»v ka in deasire. Sp. Bitnje IS Prodam 6 tednov stan' KO. Šuštar. Ojstri vrh 7." Prodam smrekov OP Al 7, 8 in 9 cm. Telefon * Prodam RADIO z oj x35 W) iskra HI-FI zvočnima omaricama (i t Telefon 28-316, Ječnik Bitnje 99, Žabnica Prodam rabljeno OPEKO špičak. Lotric, „ 14. Kokrica — Kranj, ta Prodam LISIČJI 0VRAT tačkami in glavo, cena " Naslov v oglasnem oddelku Ugodno prodam rabljen STROJ candv. Infor 064-25-792 Prodam en teden staro it*] LIČKO za pleme. SumuS 20, Kranj Prodam dvoredni a v m* DILEC RAU za krompir Šenčur Zelo ugodno prodam SI GARNITURO (raztegljiv fotelja) Prežel j, Cr-1 dovljica Prodam 2000 kg SE? 061-612-794 Prodam manjšo LESI 4X4 m. Meterc, Begunje 1011 Prodam nizek HLADIL^ formacije od ponedeljki 24-620 Prodam GLASBENO _ (radio in vgrajen grarnofar Telefon 28-704 dopoldan -! popoldan Prodam mlado KRAVO*! ali zamenjam za mladegi ali jalovo kravo. Poljs« Gorje Prodam motorno ftf, figaro. Tavčar, Polja** Škofjo Loko KLASIČNI PARKET, m prodam. Ponudbe pod: P^rbl Prodam teleta stareg* )v. Mavčiče 55 Prodam PLUG paso^ cin, Stara Oselica 60, fa* nad Škofjo Loko Prodam 3000 kg SENAJ Hobovše 14, Gorenja vas, Loko Prodam PUNTE IN NE. Šeruga Janez Naklo Prodam KOLUTNl TOFON philips 4408 ^ rabljen, komplet z zvr trakove, premera 18 eta Kranj, Zlato polje 10, tel Prodam FOTO KAMKRilj ke porst. Informacije po Prodam malo rablieaa KUHINJO. Lahko po do» godic C. Nasovče 29, KoJT Prodam 600 fasadnih l belih in OTROŠKO PCKfl Sr. Bitnje 274 za gostilno Prodam semenski KI igor. Breg ob Savi 36, M«>\V* KOMPLETNO SPALNIC delna omara, dve postelji 11 in žimnicami, 2 nočni en ječe ogledalo, miza, stolu« 2.500 din. Kranj, Kajuhou fon 28-783 Prodam semenski 0VR> CA, starega 6 tednov & nova 24 Prodam ŠARPLANlNll dovnikom. Koroška 41. " Vodovodu Kranj) Prodam OBLEKE m p nosečnice. Hafner Majd*.: naselje 33, Ban ta le -Kranj Prodam semenski KR( in nekaj LESA za ostrei* Čirče 34, Kranj Prodam 50-litrski Preddvor 81 Prodam KAVČ. Cena ru. Mino v Zvone. Ni Kranj Poceni prodam rabi NO GARNITURO t_ Poceni prodam globok VOZIČEK. Cvjetičantn. 158, Skofja Loka Prodam ^STREŠNO nov. Izdaja CP Glaa. Kranj. Su»*1 renjaki tisk Kranj, tiak: tf f pravica, Ljubljana. Naatar in uprave liste: Kraaj, Mat - Tekoei račun pri SOK t vila« »it— asa nt— 23-341, (lavni ur rinit nik in uprava 21-33«, koaaereiala — mali oglasi in Individualna 253.- din. sa i— valuto vključno • Opi*OaVl?©ltO pnTOflnMCsMtfi afclvtl stote«— mnenju 421-1/Tt Priierski in pedikerski •akm CILKA SATLER Oldhamaka 14 tel.: 24-493 Kranj pri Vodovodnem stolpu Frizerski salon je odprt ruk dan od 6. do 19. ure, r »obotah pa od 6. do 11. ure. Dorfarje 21, Žabnica 2401 ,jjam 48 kv. m LADIJSKEGA )A ^ cm. Kogovšek. Repnje 46, 2402 im KRAVO s teličkom. Stra-, 18. Naklo 2403 Vodam skoraj nov KAVČ - ME-Iraztegljiv za dvojno ležišče). _.Viielnica 13, Zg. Gorje 2404 .Prodam raztegljiv KAVČ (trosed, Mfi. m OMARE za v predsobo M. Alples) Podlubnik 157, stanje 20. Skofja Loka, tel. (064) 2405 'Prodam približno .3000 kg beton-ŽELEZA (profil 10 in 6). In-nje razen sobote in nedelje Jan tel. 064-26-593, Predoslje .Kranj (Orehoviie) 2406 f P»dim starinsko kuhinjsko 40 (bidermajer) in ŠIVALNI . patent. Cerar Franc, Lan->5. Radovljica od 15. ure da-2407 fProda m polavtomatski SADILEC „>na kirhner. Voklo 39, Šenčur [prodam globok italijanski VOZI-za dvojčka in ležalna STO-Srednja vas 19, Šenčur -; Breda 2409 i mlado KRAVO, brejo 8 in semenski KROMPIR r« nekaj zgodnjega erla. Lahov- rJ, Cerklje ^Ji}^ IffNdam skoraj nov TROSI LEC a»j (ljutomerski). Kne, Cerk-i dobrava 2, Cerklje 2411 Jam zelo dobro ohranjen MLNIK gorenje PEA (4 plin, 2 ia) Zbilje 47/a 2412 jid KROMPIR za seme, Makija in desire. Polica 1, 3 2413 „ rabljen 16-colski GUMI in rabljen dvobrazdni traktor-PLUG. Luže 6, Šenčur pn -Jijo 2414 Prodam motorno ČRPALKO in SOD za gnojnico. Strahinj^76s [Mam 2000 kg SENA in SEME uri* fkapus). Velesovska 27, Sen- 2416 ,„ 7 mesecev starega NEM-CET/A OVČARJA z rodovnikom, rijf Franc, Retnje 6, Križe 2417 todam 2 kub. m PESKA za teli ali špric (tržaški) in SIPO-B :.km. Bajt, Zasavska 39/a, 2418 Prodam OTROŠKO KOLO za 4 Atanasova. Sorlijeva 21, tele-,24-276 2419 Prodam semenski KROMPIR Praprotna polica 4, Cerklje 'prodam semenski KROMPIR igor ^dean- Jezerska c. 65, Kranj 2421 KUPIM i_g I Kupim KOSILNICO BCS. Po-i opisom in ceno na naslov: jica 15, Zg. Gorje 2381 .jufodni ceni kupim dobro ohra-a PISALNI STROJ. Oglasite se i tri. 064-74-013 vsak dan od 16. ure *Ii na naslov: Čekš Brigita, va 14. Lesce 2382 im rabljeno DIRKALNO 0 Jezerska c. 93. K ran j 2383 nekaj rabljeno trodelno 0 Telefon 27-816 2281 .. navadno TEHTNICO na *A 2 do 10 kg in REPOREZ-Kejžar, Hamarjevo naselje ifja Loka 2282 j» kupim OTROŠKO PO-J1C0, možno z jogijem (ta-fUbno27,Bled 2283 motorno KOSILNICO, c, Begunje 101/a 22a5 IKOLICO ADRIA 380 do 465, t predprostorom, kupim. Te-1064-21-108 2284 VOZILA Cjpdno prodam AUDI 60, letnik UjiT- po generalni. Škofjeloška 9. ;Wj tel 23-697 »m TOMOS elektronic 9(J, likih km ali zamenjam za JAWO 1». r*ovi tip. Ažman, Predoslje 31 /a, I ItiRi .... -2109 Prodam AUDI 60-L. Ogled vsak popoldan. Miilner Franc, Groharjevo naselje 12, Skofja Loka 2025 Poceni prodam ZASTAVO 101. Bašelj 7, Preddvor 2202 Prodam OPEL REKORD, letnik 1973. Jenko Anton. Smledniška 64, Kranj 2203 Ugodno prodam R-4 ali 126-P. Telefon 22-298 - Kranj 2228 Prodam Renault 10. Informacije vsak dan od 13. ure dalje po telefonu 23-846 2286 Prodam registrirano ZASTAVO 101 lux, letnik 1976. Binkelj 10, Skofja Loka 2287 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Pantelič. Mlakarjeva 18, Kranj Prodam osebni avto RENAULT 4, letnik 1975, cena 60.000 din v gotovini. Pretnar Milan, Gradniko-va 71, Radovljica. Ogled v soboto in nedeljo po 14. uri 2289 Prodam LADO 1200, 1973, ali menjam za Z-101, novejšo ali golfa, z doplačilom. Rodič Zdravko, Stara c. 27, Kranj 2290 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do januarja 1982. Leber, Stražiška 15, Kranj ' 2291 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Olševek 8, Preddvor 2292 Ugodno prodam 4 leta star R-4. Telefon 40-536 2293 Prodam ODLIČNO ohranjeno in garažirano ZASTAVO 101 lux 25.000 km, letnik 1977. Telefon 23-447 - Kranj 2294 Prodam malo rabljen PONY EKSPRESS. Gorjanc Franc, Sitarska pot 12, Kranj 2295 Prodam ŠKODO Š-100, letnik 1971. Cena po dogovoru. Dolšak, Gorenjskega odreda 8, Kranj, telefon 27-318 2296 Prodam dobro ohranjen 126-P, letnik 1977. Kovor 74 2297 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, ter JABOLKA, cena 8. din. Ferjan, Ribno 19, Bled 2298 Prodam dobro ohranjeno LADO 1500, letnik september 1978. Gldboč-nik, Predoslje 141 2299 Prodam VVV 1200, letnik 1976. Telefon 28-781 2300 Kupim rabljen MOTOR za osebni avto zaporožec. Koblar, Martinj vrh 1, Železniki 2301 Ugodno prodam AUDI 100-S, obnovljen, registriran za celo leto, cena 6 SM, letnik 1971. Medja Zvone, Sp. Gorje 125 pri Bledu 2302 Prodam avto FIAT 850. Zefran Mirko, Bistrica 13pri Naklem 2303 Prodam MAZDO 1200, letnik 1970. Možnost plačila s kreditom. *Cena 30.000 din. Mežek Bojan, Loka 55 Tržič 2304 Prodam LADO 1600, prevoženih 8.000 km. letnik 1980. Informacije po tel 064-50-028. Seliškar Vinko, Bistrica 145, Tržič 2305 Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1974, 75.000 km. Delno tudi na kredit. Šmitek, Bistrica 185, Tržič Prodam RENAULT 10, celega za rezervne dele. Benedik Vinko, Str-mica 3, Selca nad Škofjo Loko 2307 Prodam ŠKODO 1000 MB, neregistrirano. Bjelokapič, Zg. Duplje 5 2308 Prodam SIMCO 1100, letnik 1974. Možnost plačila na potrošniško posojilo. Karoserija je generalno prenovljena. Vozilo je registrirano do marca 1982. Telefon 74-210 vsak dan popoldan 2309 OPEL REKORD, letnik 1974, brezhiben, prodam ali zamenjam za VW. Zamenjam po dogovoru Smledniška 64, tel. 24-336 2310 Prodam ZASTAVO 1500, celo ali po delih. Pangeršica 4, Golnik 2311 Prodam ZASTAVO 101, celo ali po delih. Bečarski Atanas, Sp. Besnica 63 2312 Prodam R-4, letnik 1976 - november. Olševek 9/a, Preddvor 2313 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Sp. Brnik 56, Cerklje 2314 Prodam MOPED APN-4S. Gašpe-rin, Begunje 8_______ 2314 GOLF-J, 78, rumen, dvoja vrata, dobro ohranjen, garažiran, prodam. V račun vzamem 126-P ali diano. Tel. 75-810 2369 V maju ugodno prodam DIANO 6, letnik 1977. Informacije: tel. 88-761, Sluga, Hotel Alpina recepcija 2370 Ugodno prodam odlično ohranjen MOTOR CZ 350, letnik november 1979, in rezervne dele. Bizovičar Franc, Zadobje 13, Gorenja vas 2371 Prodam FORD TAUNUS 1600, letnik 1979, prevoženih 14.500 km. Belehar Anton. Šenčur, Partizanska ul. 22 2372 Prodam 126-P, letnik 1977. Ljubo Hajdinjak, Ovsiše 42, Podnart 2373 Prodam ZASTAVO 101, prva registracija maja 1976. Telefon 77-351 Prodam R-4, letnik 1975, 68.000 km. Udovč, Vrečkova 7, Kranj, telefon 26-854 2375 Prodam dobro ohranjen osebni avto 126-P, letnik 1979. Ogled vsak dan popoldan. Zdenka Pfajfar, Studeno 3, Železniki 2376 Po nizki ceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, prevoženih 77.000 km. Telefon 77-339. Zapuže 23, pri Begunjah 2377 MOPED tomos SCL-15, na pet brzin (nov,- 1000 km), prodam za 20 ceneje. Zakotnik, Kranj, Zlato polje 10, tel. 27-852 2378 Prodam ALFA SUD, letnik 1973. Delno tudi na kredit. Hočevar, Smledniška 120, Kranj - Čirče 35 □ krak) di/kont Bled, Prešernova 68, Bled Prodam motocross motor HUS-QARNA in KTM 250 ccm. Rendulič Duplje, tel. 47-159. Prodam odlično ohranjen FIAT 125 special, letnik 1972, motor 100. KM. 5 prestav. Grenc 24. Skofja Loka 2380 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do februarja 1982. Mirko Zlebir. Dvorje 84, Cerklje Prodam-avto PRIKOLICO. Begunje 39 2316 Prodam DIANO 6 LC, znamke CIMOS - CITROEN, letnik 1979, modre barve 90, platno, prevoženih 29.160 km, v dobrem stanju, tehnično brezhibno, z vsemi štirimi zimskimi gumami in elektronsko anteno ter prevlekami. Interesenti naj se zglase na Golniku, STIPLOŠEK -BIFE 2317 Prodam ZASTAVO 750 SC, staro eno leto ter PRIKOLICO, prevoženih 14.000 km. Janžekovič Alojz, Mrakova 1. Kranj, tel. 24-876 2318 Prodam osebni avto FORD ES-CORT 1100, letnik 1971, in osebni avto RENAULT 8, po ugodni ceni. Mavec, Prebačevo 26, Kranj 2319 Prodam VW 1500 dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku ali po telefonu 40-607 2320 Prodam 126-P, letnik 1978. Hrast-je 71 2321 Prodam osebni avto VVART-BURG, letnik 1977. Informacije po tel. 21-125 popoldan - Kranj 2322 Prodam OPEL 1900 in VW, po delih (cena ugodna). Informacije v soboto po tel. 21-370 2323 Nujno prodam JAVVO, 350 ccm. Kimovec, Cerklje 88 2324 Po solidni ceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, neregistrirano. Ogled v nedeljah na naslov: Vidic Drago, Dvorje 26, Cerklje 2325 Prodam nov 126-P. Informacije po telefonu 061-349-148 (v službi) dopoldan 2326 Prodam VVV-PASAT, letnik 1974. Visoko 77, Šenčur 2327 Prodam 126-P, letnik 1978. Robič, Krnica 29, Zg. Gorje 2328 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1973, prevoženih 70.000 km, registrirano do novembra. Trček Andrej, Nova vas 92, Ziri 2329 Poceni prodam nove AVTOGU-ME za fiat 125-P, stomil, 165 X 13. Telefon 27-508 2330 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, za 25.000 din. Orehovlje 13, Kranj 2331 Prodam »FlCOTA«, celega ali po delih in gradbeno dvigalo. C. na Belo 2/a, Kranj - Kokrica 2332 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 in večjo količino hrastovih DESK. Rant, Podbrezje 20, Duplje Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, celo ali po delih. Črnilec, Naklo 42 2334 Prodam nov FIAT 126-P. Hrastje 39, Kranj 2335 Prodam ALFA SUD, letnik 1976. Telefon 24-737 2336 Prodam ZASTAVO 750 SE, staro 4 mesece, ali zamenjam za ZASTAVO 101 ali 125. Naslov v oglasnem oddelku 2337 Prodam OPEL KADET, starejši letnik, celega ali po delih. Zg. Brnik 60, Cerklje 2338 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Britof 375, Kranj 2339 Prodam malo rabljeno JAVVO 350. Palovšnik, Cankarjeva 23, Radovljica . 2340 Prodam RENAULT R-4 TL special, letnik 1977. Ogled od 16. do 18. ure popoldan, razen sobote in nedelje. Marenčič. Kranj, Ul. Mladinskih brigad 4 2341 Poceni prodam odlično ohranjen FIAT 132 GLS 1800, letnik 1975. Možen je tudi delni kredit za gradbeno opeko. Pretnar, Podbrezje 141, tel.70-187 2342 Prodam karamboliran AUSTIN 1300. Flander Marko. Knape 16, Selca nad Škofjo Loko 2343 Prodam avto DS 20. Grenc 4, Skofja Loka 2344 Prodam R-6 TL. Bled, Kumerde-jeva 19, tel. 78-334 2345 Prodam R-4, letnik 1977 ip ZASTAVO 750. Kokalj .Janko, Ljubno 23, Podnart 2346 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1969, po delih, motor 30.000 km, po generalni. Jereb, Frankovo naselje 74, Skofja Loka, tel. 064-61-880 2347 Prodam ZASTAVO 750. Jegorovo predmestje 10, Skofja Loka 2348 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. Jesenovec, Poljanska 20, Skofja Loka 2349 Prodam FORD TAUNUS 15 M. celega ali po delih. Srnid. Virmaše 34, Skofja Loka 2350 Prodam FIAT 1100. celega ali po delih. Kern. Pšata 2, Cerklje 2351 Prodam VVV. letnik 1965. cena po dogovoru. Ogled v Sr. Bitnjah 51 Poceni prodam ZAPOROZCA. letnik 1976. Vukotić, Planina 5, telefon 25-103 2353 Prodam karamboliran R-4. Telefon 26-708 2354 Prodam NSU 1200 C, v nevoznem stanju. Jesenice, Heroja Verdnika 16 "Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. v dobrem stanju. Tel. 24-493 RENAULT - 12 dacia, letnik 1974, dobro ohranjen, garažiran. prodam. Vse informacije in ogled na Cankarjevi l/a. Jesenice. Koroška Bela, stan. št. 11 vsak dan v popoldanskem času. 2357 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do februarja 1982. Košenina, Sv. Duh 35. Skofja Loka Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 79, Urh Jože. Virmaše 6, Skofja Loka. ŽABO CITROEN DS-21, nujno, poceni prodam; servo-volan in zavore, dobro ohranjen, registriran do julija 1981. Por, Bled, tel. 78-221 popoldan ali 75-372 dopoldan 2359 ■ Prodam italijanski FIAT 500-R, letnik 1972, registriran do februarja 1982. Telefon 75-6:38 popoldan 2360 MZ 250, prodam. Ogled popoldan. Radoha Marjan, Zg. Pirniče 79/b, Medvode 2361 Prodam ŠKODO 120-L, letnik 1977, delno na kredit. Zupančič Jože, Bohinjska Bela 105 2362 Nujno prodam pol leta star 126-P, z dodatno opremo. Telefon 27-390 Prodam LADO 1600, letnik maj 1980. Telefon 60-621 do 14. ure 2364 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, neregistrirano. Zupančič, Pod gozdom 16/a, Jesenice 2365 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977, registriran do marca 1982. Dolenc, Ukova 7, Jesenice, tel. 82-572 2366 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Papič Emil, tel. 75-771 dopoldan 2367 Ugodno prodam 126-P, letnik 1977, in tovorno PRIKOLICO, nosilnost 800 kg. Breg 8, Komenda Prodam ZASTAVO 750, 1967, neregistrirano, v voznem stanju, cena 6.000 din. Mira Zrimšek, Ul. XXXI. divizije 7, tel. 28-719 - Kranj 2455 Zaradi odhoda v JLA, nujno prodam Z-125-PZ, letnik 1974. Ogled v nedeljo. Okiljevič Srebren, Cirilova 9, Kranj - Orehek 2456 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, obnovljeno in registrirano do februarja 1982. Pisek Drago, Oberne 8, Bohinjska Bela 2457 Prodam PONY EXPRESS, znamke tomos. Štenkler Ivan, Zgoša 14, Begunje 2458 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Informacije dopoldan po tel. 50-457, popoldan Bistrica 189, Tržič Prodam FIAT 750, letnik 1973. Korenjak, Predoslje 95, Kranj. Ogled v soboto in nedeljo === STANOVANJA i Mlada družina išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Pismene ponudbe pod šifro: Predplačilo na uredništvo »Glasa« 2033 Oddam SOBO. Retljeva 11, Čirče - Kranj 2459 Mlada družina išče enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2460 Kupim starejše trosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Šifra: Nujno 2461 Na STANOVANJE sprejmem upokojenca, za pomoč na manjši kmetiji. Hrana, stanovanje in ostalo po dogovoru. Fujan, Hraše 5, Smlednik 2462 Najamem SOBO s kuhinjo. Me sečno plačam do 4.000 din. Šifra: Dogovor 2463 Prodam trosobno STANOVANJE v Kranju. Ogled od 16. do 18. ure. C. 1. maja 63/11. Grgorinič 2464 Za dvosobno STANOVANJE zamenjam opremljeno PARCELO v okolici Kranja. Razliko doplačam. Ponudbe pod: Centralna "2465 OPREMLJENO SOBO oddam v najem samskemu moškemu (starejšemu) ali starejši ženski. Naslov v oglasnem oddelku. 2466 V ogrevano SOBO, sprejmem sostanovalca. Informacije po telefonu 28-932 2467 Tričlanska družina najame enosobno ali dvosobno STANOVANJE v okolici Tržiča. Nudimo predplačilo. Telefon 061-552-193 po 16. uri (tov. Koželj) _2468 1 POSESTI \ Kupim manjšo STARO HIŠO na območju Selške doline ali okolici Škofje Loke. Šifra: Obroki 2158 Kupim zazidljivo PARCELO na območju Škofje Loke ali Selške doline. Šifra: Devize 2469 V najem vzamem starejšo HIŠO z vrtom na Gorenjskem. Ponudbe pod: Kjerkoli 2470 Prodam PARCELO, začeto gfad njo, 6 km iz Kranja, 750 k v. m. Po- &m* t v0 organizira PETKOV JAZZ VEČER dne 20. marca 1981 ob 19.30 v Koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju, vhod št. 6. Gostuje mednarodni JAZZ KVARTET TONETA JANŠE. Vstopnice dobite uro pred predstavo in pa na Društvu Modrina, Trg revolucije 3, Kranj, tel. 21-444. nudbe v oglasni oddelek pod šifro: Atrij 2471 HRIBOVSKO KMETIJO, vza-meni v najem. Ponudbe pod: Travnik 2472 Iščem ATELJE v okolici Kranja. Ponudbe pod: Slikar 2473 Pol hektara TRAVNIKA v Bri-tofu oddam v najem za enoletno ali večletno košnjo. Studen, Sebenje 11, Tržič 2474 Prodam večjo zazidljivo PARCELO v BLIŽNJI OKOLICI Škofje Loke, z lepim razgledom. Interesanti naj pustijo naslov v upravi »Glasa« pod šifro: Lep razgled — do 31. marca 1981 2475 Kupim vseljivo GARSONJERO v območju Bled-Lesce-Radovljica po možnosti centralno ogrevanje. Plačam takoj. Naslov v oglasnem oddelku. ZAPOSLITVE I Zaposlim K V ZIDARJA. Zažeije-no vozniško dovoljenje B-kategorije. Dežman Tone, Strahinj 15, Naklo Iščem STRUGARJA. Strojno KLJUČAVNIČARSTVO Valentin Repe, Železniška 9/a, Lesce 2223 Gostilna LAKNER-ANČKA Rup. Takoj zaposlijo ČISTILKO, delo je honorarno v jutranjih urah. 2476 ^OBVESTILA; Popravljam vse vrste HLADIL-NI KOV. Telefon 60-801 2161 KLEPARSKA - STAVBNA DELA, izolacija cevi pri centralnih in drugo, naročite PIRCU in BUTI-NARJU, Jesenice, Medvedova 10, telefon 064-83-613 24/7 GRADITELJI! Krivimo in polagamo armaturo za stanovanjske hiše. Dajemo tudi nasvete. Ponudbe pošljite pod šifro: Strokovno m hitro K 3 2478 IZDELAVA in POPRAVILO avto-cerad in sedežev. AVTOTA-PETNIŠTVO, Rautar Srečko, Lesce. Rožna dolina 12, tel. 74-972 2479 ^PRIREDITVE Folklorna skupina JAVORJE, prireja v soboto, 21. 3. 1981, ob 20. uri VESELICO v kulturnem domu v Poljanah. Igra ansambel RUPAR. VABLJENI! ' 2480 IZGUBLJENO! V petek, 13. 3. 1981, ob 7.30 sem v samopostrežbi Živila Cerklje, pozabila denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov v dokumentih. 2481 Proti Bitnjam nam je ušel PES — pudeljček. Kdor kaj ve o njem naj sporoči na naslov: Bavdkova 24, Stražišče - Kranj 2482 V okolici Kranja sem izgubil OČALA z močno dioptrijo. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi. Tel. 22-221 — int. 25-88 - Zupan Marjan 2483 MOŠKO ROČNO URO - štopa-rico, sem izgubil na Joštu 7. 3. Najditelja prosim, da sporoči po telefonu 22-105 2484 NAJDENO V Tržiču sem našel DENARNICO z ženskim poročnim prstanom ključi in ročno uro. Naslov v oglasnem oddelku 2485 OSTALO Iščem žensko, ki bi naredila 5(X) butar, na domu. Fujan. Hraše 5, Smlednik 2486 Iščemo žensko pomoč v kuhinji. Tel. 45-017. Gostilna BIZJAK, Zg. Bela, Markun 2487 i Iščem občasno VARSTVO v dopoldanskem in popoldanskem času za dojenčka, v Radovljici. Forjanič, Gorenjska 15, Radovljica 2488 Iščem INŠTRUKTORJA za knjigovodstvo na ekonomski srednji šoli. Ponudbe pošljite na naslov: Teran Francka, Begunjska 12 2489 Pomoč za delo na vrtu in v hiši, potrebujem (moški in ženska). Ponudbe pod: Stražišče 2490 ŠIVANJE vzamem na dom. Telefon 27-407 2491 ČESTITKA VERKO! Ob 50-letnici iskrene čestitke - prijatelji iz ČP GLAS Jubilejna in aktualna razstava Vsejugoslovanska razstava Varnost in družbena samozaščita v Sloveniji Ljubljana — V sredo oh IS. uri so V Cankarjevem domu v Ljubljani odprli razstavo Varnost in družbena samozaščita. V Ljubljani bo na ogled vsak dan do konca marca, zatem pa bo od aprila do konca junija in nato se v septembru obiskala vseh enajst pokrajinskih središč v Sloveniji. V Kranju jo pričakujemo po Tudi to je obveščanje - Pravijo, da je navkljub številnim novim tehničnim možnostim lepak na drevesu Sle redno cunesl/i vo sredstvo obveščanja po naših vaseh. Da je temu tako, pričajo polne dvorane, kjer se predstavi jo naši amaterski kulturni delov ci. - fr J evni Brezjani v nedeljo glasujejo BREZJE - V kraj skupnosti Brezje se bodo v nedeljo, 22. marca, na referendumu odločali o uvedbi drugega samoprispevka. Za referendum so se odločili na zboru občanov in delovnih ljudi, tanj pa se je izrekla tudi skupščina krajevne skupnosti. Cilj samoprispevka je tako v interesu vseh delovnih ljudi in občanov Brezi j. Z njim naj bi krajevna skupnost v petih letih odplačala posojila za gradnjo novega doma družbenih organizacij, ki znašajo 2 milijona 633.722 dinarjev. Samoprispevek naj bi prinesel 1.984.000 dinarjev, 649.222 dinarjev pa bo prispevalo Turistično društvo. Nov dom družbenih organizacij je ponos kraja in eden najlepših tovrstnih objektov na Gorenjskem. Gradnja je terjala 7.292.567 dinarjev. S prvim samoprispevkom so krajani s pomočjo Turističnega društva in radovljiške skupščine pokrili 4 milijone 659.235 dinarjev, razliko pa naj bi pokril drugi samoprispevek, za katerega se odločajo v nedeljo, skupaj s prispevkom Turističnega društva. Razlogov za nedeljski »za« je veliko, med drugim tudi ta, da je bila gradnja izjemno varčna. Ze pred zadnjim sneženjem se je na križišču pred Zavarovalnico I nglav v Kranju jašek pogreznil za nekaj centimetrov. Delavci so oviro premostili z dvema zna koma, ki pa ovirata promet in zato bi bilo treba to napako čimprej odpraviti. Foto: M. A poletnem zatišju, od 16. do 23. septembra. V Sloveniji bomo z razstavo proslavili tudi 40-letnico ustanovitve Varnostno-obveščevalne službe (VOS) Osvobodilne fronte in narodne zaščite. Razstava prikazuje razvoj varnostnega sistema nove Jugoslavije in družbene samozaščite, ki je podlaga varnosti in zaščite sistema socialističnega samoupravljanja. To je »potujoča razstava«, ki je doslej obiskala že vse jugoslovanske republike in avtonomni pokrajini. Prvič je bila postavljena leta 1974 ob praznovanju 30. obletnice enotne varnostne in obveščevalne službe (OZNA) nove Jugoslavije. Takrat je razstava nosila ime Tri desetletja varnostne službe, vsebinsko pa je predstavila zgodovinski razvoj organov za notranje zadeve v vseh republikah in pokrajinah, nekatera ključna varnostna vprašanja posameznih obdobij (NOB, obračun z izdajalci in informbiroiem, akcije tujih obveščevalnih služb ipd.) in v manjši meri tudi proces podružblJanja varnosti in družbene samozaščite. Med republikami, pokrajinama in zveznimi organi je bilo zatem dogovorjeno, naj razstava krene iz Beograda po vsej Jugoslaviji. Doslej se je ustavila v 94 krajih, kjer si jo je ogledalo več kot dva milijona občanov ali v povprečju 2300 dnevno. Med obiskovalci je bilo kar 45 odstotkov mladih. Na poti po jugoslovanskih mestih je bila razstava večkrat obnovljena, dopolnjena in aktualizirana; hkrati s spreminjanjem vsebinske zasnove si je nadela tudi ime Varnost in družbena samozaščita. Razstava, ki jo imamo v teh dneh priložnost videti prvič tudi v naši republiki, ohranja vsejugoslovanski značaj, toda hkrati je prilagojena tudi našim razmeram. Poudarila bo vlogo in pomen Varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte in narodne zaščite pri zaščiti slovenskega naroda, korenine samozaščitnega ravnanja v NOB in v povojni graditvi ter tudi današnjo samozaščitno organiziranost in aktivnost. Čeprav je varnostni sistem Jugoslavije enoten, so za Slovenijo značilne nekatere praktične rešitve na področju samozaščitnega delovanja kot so narodna zaščita, sistem tehničnega varovanja, organizacije Sneg povzročil težave KRANJ - Zadnji sneg je povzročil nekatere prometne težave predvsem na mejnih prehodih Jezersko, * Ljubelj in Korensko sedlo. Obvezna je bila zimska oprema, prek Ljubelja pa je bil prepovedan promet za tovorna vozila s prikolicami in vlačilce. Ceste so bile zasnežene, poledenele, vendar posute. Na stalni službi Uprave javne varnosti k . - -1----- javne tvranju so včeraj dopoldne pove Ljubelja S°-0b °.smih..ziutrai osmih zjutraj prek dovolili promet s vlačilci, vendar je zimska oprema še potrebna. spet prikolicami in združenega dela »Varnost« za varovanje družbene lastnine in podobno. Te posebnosti bo skušala razstava še posebej poudariti. Prikazan bo tudi del najsodobnejše tehnične opreme, ki jo uprabljaio organi za notranje zadeve in službe za varovanje družbenega premoženja in ki jo proizvaja naše združeno delo. Z vsemi temi »slovenskimi« dopolnitvami bo razstava imela tako aktualni kot jubilejni značaj. Toda ne kaže je razumeti zgolj kot prikaz razvoja našega varnostnega sistema od narodnoosvobodilne borbe do danes. Izredna je njena izobraževalna vloga. To je nov prispevek k samozaščitnemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov in k razvijanju njihove varnostne kulture. Ogledala naj bi si jo zato predvsem mladina, družbeno aktivni na področju družbene samozaščite in splošnega ljudskega odporat delavci s tega področja, čla*ni upravnih in poslovodnih organov in drugi. C. Zaplotnik ^Steklina dobiva nov zamah Ne drezajte v živi Čeprav se je steklina na Gorenjskem pojavila že januarja 1979. leta in da nanjo lovci, veterinarji in strokovnjaki z zavoda za socialno medicino in higieno neprestano opozarjajo, nevarnost še ni minila. Nasprotno; bolezni ne prenašajo več samo divje živali, zlasti lisice in srne, ampak tudi že domače. Grozi urbana oziroma mestna steklina, ki s toplejšim ozračjem dobiva nov zamah. Od domačih živali so za prenašanje stekline najbolj nevarni psi in mački. Na zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju prihaja vedno več ljudi, ki so jih ugrizli njihovi ljubljenci. Prosijo za cepivo. Tega pa je, žal, zelo malo. Spomladanski izlet za naše naročnike Z Glasom na Koroško Steklina namreč ram brinem delu Evrope, izdelovalci ne dohajaj« Zato na zavoda zarjajo, naj bodo psi zaprti ali privezani, vsakršno dre zanje v k jedi ali celo " saj je to najboljša okužbo. Kajti bolne tihe melanholično«« hitro spremenijo v i Zapori za domače jo morali vsi dosledno ti, se bo, kot kažejo \ ši primeri stekline mestnih naseljih, žiti tudi odstreljevaajt ških psov in mačk, e« varno bolezen resnica« omejiti oziroma odpraviti. Občanom, ki jih bo mladanska narava prit. polja in v gozdove, pa ie i mo, naj s seboj vsaacjc navadno palico. Napadah*' lo žival bodo lahko «r*te»f koli. Če pa bodo nate«*, Je- Tretjo »serijo« naročnikov, ki bodo šli z Glasom na spomladanski izlet na Koroško, je »vlekel« Pavel Tominac, naš naročnik iz Ulice 1. avgusta 3 v Kranju. Poglejmo, kako srečno roko sta imela s sinkom: Jože Ribnika r, Srednja vas 11, Golnik Franc Pogačnik, Nemilje 11, Besnica Jožica Očko, Kamna gorica 39 Janez Mežnar, Dovje 30, Mojstrana Janez Pogačar, Bohinjska Bela 7 Alojz Razbor še k, Brezje 80/a Prezelj, Savska 2/a, Radovljica Vinko Hafner, Grohavjevo naselje 7, Skofja Loka Janez Mohorčič, Stara c. 18, Kranj NESREČE NEPREVIDNO ČEZ CESTO ZIRI - V ponedeljek, 16. marca, ob dveh popoldne se je na regionalni cesti v Zireh pripetila prometna nesreč?, zaradi nenadnega prečkanja ceste. Voznik osebnega avtomobila Jože Kune, star 22 let, iz Zirovskega vrha je peljal od Stare vasi proti Zirem. V bližini gostilne Kavčič je pred Kunčevo vozilo nenadoma skočil 10-letni Džaja-Jurca Anton iz Žirov. Voznik ga je prepozno opazil in zato trčenja ni mogel preprečiti, Poškodovanega otroka so prepeljali v ljubljanski Klinični center. VOŽNJA PO LEVI RADOVLJICA - V nedeljo, 15. marca, nekaj po deveti uri zvečer se je na magistralni cesti pri bencinski črpalki v Radovljici pripetila prometna nesreča zaradi vožnje po levem voznem pasu. Ena oseba je bila v nesreči poškodovana, gmotna škoda pa znaša 50.000 dinarjev. Motorist Marjan Štelcer, star 30 let, iz Brezij, je tega dne vozil od Lesc proti Podvinu. Pri bencinski črpalki je iz neznanega vzroka zapeljal na levi vozni pas v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Mile Miloradovič iz Svetozareva, ki je začasno zaposlen v Švici. Umikal se je desno, vendar čelnega trčenja ni mogel preprečiti. PREHITRA VOŽNJA BLED — Voznik osebnega avtomobila Zdravko Skurnavec, star 25 let, iz Krnice je v sredo, 18. marca, ob osmih zvečer vozil po Ljubljanski cesti. V križišču s Prešernovo cesto je zavijal levo s preveliko hitrostjo. Kljub zaviranju in umikanju je zbil Antonijo Rihtaršič, staro 76 let, in Kati Kvedrič, staro 72 let, obe sta z Bleda, ki sta izven prehoda za pešce prečkali cesto. Ženski sta bili poškodovani, gmotne škode pa ni bilo. jk Jakob Piskernik, Zgornje zersko 80 Zdaj pa hitro poglejte, če imate veljaven potni list, sicer pa takoj na občino . . . mrtvo, priporočamo, prijemajo z golimi rt pak le z gumijastimi roka« ali plastičnimi vrečkaai. * je po uporabi treba »eific H GLASOVA ANKETA Štipendije Nov republiški dogovor o uresničevanju štipendijske politike in samoupravni sporazumi prinašajo nekatere spremembe na področju podeljevanja kadrovskih štipendij. Kandidati lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo, če dohodek na družinskega člana ne presega 85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji. Izjema je mogoča le, če za vključevanje v določene vzgojnoizobraževalne programe ni dovolj kandidatov-. Mogoče pa bo dodatno nagrajevanje za šolanje v poklicih, kjer kadrov izrazito primanjkuje. V usmerjenem izobraževanju tudi ne bo več »vajencev«, učnih pogodb oziroma nagrad. Zamenjale jih bodo kadrovske štipendije in druge oblike povezovanja. V poštev za štipendije iz združenih sredstev pa bodo po novem prišli le tisti kandidati, pri katerih družinski dohodek na člana ne bo prebil 55 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji za leto 1980. Po zadnjem izračunu bo to 4430 dinarjev. Nov samoupravni sporazum o štipendiranju omogoča višje štipendije zlasti učencem, ki bodo bivali zunaj kraja stalnega bivališča in ki se bodo v šolo vozili na daljših razdaljah. Bolj pa zapira možnosti za tiste, ki se izobražujejo v svoji občini. Višina štipendij iz združenih sredstev se torej bolj prilagaja dejanskim stroškom, ki so povezani z izobraževanjem. V tržiški občini so samoupravni sporazum o štipendiranju že sprejeli. Bojazni, da bodo nekateri po novem dobili skromnejše štipendije, ni, saj je obveljalo stališče, da morajo zadržati najmanj sedanjo višino. V razpisu .kadrovskih štipendij pa pogrešajo predvsem več štipendij za študij na višjih in visokih šolah. Bojijo se, da bodo na ta način težko izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih. O svojih pogledih na štipendijsko politiko so spregovorili trije tržiški štipendisti. tisti, ki je mejo prekorači i le za nekaj starih tisočakov se marsikdo po srednji V odloči za delo. saj ga let, kar približno traja visok^ ski študij, težko vzdrhijtii 1 bivam po 1030 dinarjev na^H Od tega dam za karto do Ljrffl ne 415 dinarjev, za trolejfc«>* dinarjev. Za knjige in hraf*^ praktično nič ne ostane K^l bodo štipendije po novem. *1 vem, menim pa, da bi moraH^I večji poudarek dejanskim škom, ki jih ima učenec. -vozač, ne pa osebnim doh«*' staršev.« Franci Spendal ae **t| leto uči za avto mehanik* višino učne nagrade sem po«5 zadovoljen. Dobivam okrt^ dinarjev na mesec, kadar pa tudi več. S tem. da učnih pogodb in nagrad več, nisem seznanjen. Vem p*' obrtnik, pri katerem * i nima obveznosti, da me po čanem šolanju zaposlit Slavka Trstenjak, prvi letnik FSPN v Ljubljani: »Pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev opažam več nepravilnosti. Cenzus je previsok, po drugi strani pa dostikrat dobi višjo štipendijo prosilec z ne tako slabimi socialnimi razmerami kot Jože Pehare, prvi yj VSOD v Kranju: »Nisem*** seznanjen z merili, na osnw»* terih se oblikuje višina Stq*«# Prejemam štipendijo iz ldru*** sredstev, po 1870 dinarjev m/ sec. Mislim, da je to pnV posebno za študente. Ce bi* vozovnico in vsak dan skn*^ malico, mi za druge iadatkr * več ne ostane. Se slabše * r študentom, ki se vozijo v LjiiP no. Novih meril ne poznam f? bi bilo, da bi bili štiperan*1 spremembah obveščeni« H. JeMa* . ....../m