ANNALES - Ser. hist, socio}. • 10 • 2000 - 2 (22) izvirni znanstveni članek U D K 325.2 (497.4 Koper) (=1 31.1)" 1954/1956" prejeto: 2000-07-10 IZSELJEVANJE IZ KOPRA IN OKOLICE V LETIH 1954-1956 Jure GOMBAČ Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 IZVLEČEK Prispevek temelji na računalniški obdelavi dokumentov, ki jo je bilo treba po podpisu Londonskega memoranduma oddati, če je nekdo želel zapustiti Koprski okraj, po novem del Federativne ljudske republike Jugoslavije, ter oditi v Italijo. Popisanih je bilo štiriindvajset kategorij za 1003 ljudi, ki so zase in za svoje družine oddali "prošnjo za izvozno dovoljenje iz jugoslovanske cone STO" in s tem postali nosilci "začasne dovolilnice", s katero jim je bil dovoljen prehod prek meje. Podatki so precej specifične narave in so se včasih uprli pravilom, ki jih je postavljal računalniški program. Zato je pri nekaterih seštevkih prišlo do rahlih odstopanj, vseeno pa rezultati zaradi tega niso izgubili svoje zanimivosti. Med odhajajočimi je bilo 622 ljudi italijanske narodnosti, od tega 172 žensk in 472 moških, in 364 Slovencev, od tega 90 žensk in 256 moških. Skupna povprečna starost je bila 45 let. Socialna slika postane jasnejša s popisom poklicev, ki so jih optanti, če so bili zaposleni, opravljali do odhoda, ter premoženja, ki so ga pustili za sabo ali pa so ga vzeli s seboj. Zanimivo je tudi vedeti, zakaj so si želeli oditi iz države, ki je prav najrevnejšim slojem največ obljubljala, in katerega meseca se jih je največ odločilo za odhod. Ključne besede: emigranti, eksodus, Italijani, Koper, 1954-1956 MIGRATION OF PEOPLE FROM KOPER AND ITS VICINITY DURING 1954-1956 ABSTRACT The article is based on the computer processed documents that people were obliged to lodge after the London Memorandum was signed, if they wished to leave the Koper district (which had recently become part of the Federal People's Republic of Yugoslavia) and set off to Italy. Twenty-four categories were listed for 1003 people, who lodged - for themselves and their families ~ the "Application for the Export Permit, from the Yugoslav Zone of the Free Territory of Trieste" and thus became the bearers of the so-called "Temporary Permit", with which they were allowed to cross the border. The data are more or less of specific nature and have at times apposed the rules set down by the computer programme. This is the reason why some minor deviations have occurred in a few sums, although the results have not lost their point of interest due to it. Amongst those who left, there were 622 Italian nationals (172 women and 472 men) and 364 Slovenes (90 women and 256 men), their overall average age being 45 years. Their social picture becomes clearer with an insight into the business that these opting people (if employed) attended to till their departure, and the property that they left behind or took with them to Italy. Also interesting are the reasons for their departure from the country that had been promising most to the poorest classes, and which was the month during which the majority of them decided to leave. Key words: emigrants, exodus, Italians, Koper, 1954-1956 411 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) jtH? COM8AČ: IZSELIEVANJE 12 KOPRA IN OKOLICE V LETIH 195-1-1956, 411-418 Rdeča nit, ki naj bi nas vodila skozi ta prispevek, so rezultati statistične računalniške obdelave podatkov 1003 prebivalcev mesta Koper in njegove okolice, ki so od 5. oktobra 1954, ko je bil podpisan Londonski me- morandum, najprej na Vojaško upravo jugoslovanske narodne armade, od 26. oktobra istega leta naprej pa na Tajništvo za notranje zadeve okraja Koper, zase in za svoje družine oddajali prošnje za pridobitev začasne dovolilnice, s katero so lahko prešli državno mejo. (Ker so prošnje kljub uradnim obrazcem izpolnjevali na različne načine, je imel računalniški program včasih probleme pri seštevanju. Prišlo je do manjših odstopanj, ki pa na same rezultate bistveno niso vplivala). Vendar pa se le na statistiko ni dobro popolnoma zanesti, saj posameznikova zgodba kaj kmalu utone v poplavi številk, grafov in krivulj, zato bodo kot dodatni vir podatkov uporabni še zapisniki sej Okrajnega komiteja Zveze komunistov Koper, članki iz dveh lokal- nih časnikov Koprskega okraja, "Slovenski Jadran" in "La nostra lotta", in nekatera pričevanja, zbrana tako v literarni kot v znanstveni obliki. * * * Mario Riccobon, Koprčan, stanujoč na ulici Zarotti 4, po poklicu ribič, po narodnosti pa Italijan, je 12. oktobra 1954 pri uličnem prodajalcu kupil časnik "La Nostra Lot- ta", glasilo "Organa zveze socialističnih delavcev". Dru- gače ga ni kupoval, ker se mu je zde! prorežimski, ven- dar mu je zanimanje zanj zbudila pisana naslovna stran, kjer je bilo mogoče prebrati, da je Jugoslavija spet ogromno prispevala k miru in sodelovanju med narodi (NL1). Govor je bi! o sporazumu, ki sta ga v Londonu v začetku tega meseca, pod skrbnim očesom Velike Bri- tanije in ZDA, podpisali Italija in Jugoslavija in je določal razdelitev cone A in cone B Svobodnega tržaškega ozemlja med ti dve državi. Sporazum je bil objavljen v celoti, z vsemi členi Spomenice o sporazumu, tisto pa, kar se je zdelo uredništvu še posebej pomembno za na novo nastalo italijansko manjšino v Koprskem okraju, je bilo poudarjeno s krepkimi črkami. Zraven se je znašel še intervju z Borisom Kraigherjem, predsednikom Narod- ne skupščine Slovenije, ki je zagotovil, da bo Jugoslavija dosledno izpolnjevala vse točke sporazuma, še posebej tiste, ki govorijo o ureditvi življenja Italijanov pri nas. Vsem tistim, ki si niso Želeli zapustiti svojih domov in so na tem ozemlju sklenili ohranjati italijanski jezik in kul- turo, kot jim je bilo to obljubljeno z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije in Posebnim statutom o za- ščiti pravic narodnih manjšin, je članek "Italiani e niente altro" spodbujal, naj skupaj s svojimi slovenskimi in hr- vaškimi brati gradijo socializem v novi domovini (NL2). Vendar Mario tistega dne ni bil povsem prepričan, da vse, kar napišejo časopisi, tudi drži. Njegove negotovosti in tesnobe ni potolažil niti govor predsednika Jugoslavije, Josipa Broza Tita, ki je čez dober mesec na glavnem Koprskem trgu vsem navzočim čestital, ker "so postali državljani socialistične Jugoslavije, graditelji novega socialnega sistema, ki naj bi vsem dal lepšo prihodnost in večje možnosti v državi, ki spoštuje bratstvo med ljudmi in v kateri ni diskriminacije manjšin (NL3). Zdelo se mu je namreč, da je realnost v Kopru in njegovi okolici presli- šala velike besede o enakosti, začinjene z obljubami o boljši prihodnosti. Ko je zvečer zavil v izolsko Taverno in se pogovarjal s svojimi prijatelji, zbranimi z vseh vetrov, so se vsi strinjali, da si spremembe, ki jih uvaja nova država in se z njimi čedalje bolj vmešava v posamez- nikovo življenje, sledijo čedalje hitreje (AS 1). Spominjali so se povojnih let, nacionalizacije in agrarne reforme ter se skupaj s kmeti šalili na račun neuspeha zadrug, s katerimi je skušala oblast pod diktatom Komunistične partije reševati vprašanje kmetov in kolonov v sociali- stični državi. Nato pa so se jim zaskrbljeno nagubala čela, saj se jim je zdelo, da najrazličnejše novice, ki so krožile med mizami, ne obetajo nič dobrega. Prve spremembe je človek lahko opazil, takoj ko je' stopil skozi hišna vrata. Nekaterim ulicam so italijanska imena že zamenjali s siovenskimi, napisi v italijanščini so izginjali, pojavili so se dvojezični, isto pa se je dogajalo tudi z uradnimi obrazci in žigi. Oblastni organi so začeli poslovati v slovenščini, z opcijo poslovanja v italijanskem jeziku in ne obratno, kot je to funkcioniralo: do pred kratkim. Uradnik, ki ni znal slovensko, je moral- na tečaj, sicer je bil premeščen (AS 2). Poleg tega je bilo- na ulicah, trgih, gostilnah, kopališčih in še kje čedalje več Slovencev, ne tistih iz Istre, pač pa onih iz no- tranjosti Slovenije. Okol i 15.000 se jih je preselilo na morje, da bi zapolnili praznino, nastalo za Italijani, ki so odšli v Trst. Ti so se vedli nemogoče (AS 3). Niso znali- italijansko, če pa jih kdo ni razumel, kot se je to zgodilo tisti prodajalki kart v piranskem kinu, ki jim ni prodala- vstopnic, ker so jih zahtevali v slovenščini, je hitro, prišlo do prepira, žalitev in včasih celo do pretepa. Ves čas so poudarjali, da je z ¡talijo v teh krajih konec, da- tudi Svobodnega tržaškega ozemlja ni več in da imajo., zdaj oblast v rokah Slovenci (AS 2). Tudi na delovnem- mestu v tovarnah je prihajalo do sporov, saj slovenski delavci niso hoteli ubogali preddelavcev, ki so govorili' le italijansko in proizvodnja je marsikje zastajala (AS 4). Vsej proizvodnji in novim tovarnam navkljub je v okraju še vedno vladalo pomanjkanje, ki ga ni bilo mo- goče več odpraviti z obiskom pri sorodnikih v Trstu, kjer se je dalo kupiti več in ceneje, saj je bila meja zaprta in močno zastražena (AS 5). Še bolj kot vse to pa je kmete in predvsem obrtnike- zasebnike skrbela nova gospodarska politika, ki jo je vodil Gospodarski svet okraja Koper. Socialistični od- nosi v družbi namreč niso tolerirali obrtnika, ki ves čas le špekulira in ohranja razredno družbo živo. In čeprav naj bi bil davek na dohodek približno za polovico nižji- kot drugod po Sloveniji, je bil davek na obrat precej: višji, v nekaterih obrtnih strokah celo do 100%. Tako 412 ANNALES • Ser. hist. socioi. • 10 • 2000 • 2 (22) tureCOMBAC-. IZSEUEVANIE IZ KOPRA IN OKOLICE V LETIH 1954-1956, 411-418 slovenski kot italijanski obrtniki so ga sicer plačevali, vendar so čedalje pogosteje vračali obrtna dovoljenja in se zaposlovali v državnih podjetjih, ali pa so pobrali svoje orodje in stroje ter odšli. V Kopru je tako število zasebnikov - obrtnikov močno padlo. Leta 1953 je bilo v tem mestu okoli 282 privatnih obratov, konec leta 1954 pa lese 203 (AS 6). Na tem mestu si lahko ogledamo, kateri poklici so prevladovali med tistimi, ki so izpolnili prošnjo za izselitev (PAK, TNZ OLO) . Tako kmetje kot obrtniki so bili zdaj jezni na novo državo, ki jih v tako kratkem času prepoznala kot raz- redne sovražnike in jih zapletla v oster ideološki boj. Na poziv jugoslovanskega Zunanjega ministrstva in Edvarda Kardelja je Koprski okraj sicer popravil svojo ostro gos- podarsko politiko, ki je bila eden glavnih vzrokov za iz- seljevanje Italijanov in Slovencev, a škoda je bila že narejena (AS 6). Poleg vsega tega pa so Maria mučili tudi osebni problemi. Njegov najstarejši sin je dopolnil 18 let in čas je bil, da mu na naboru povedo, v kateri del Jugoslavije ga bodo poslali služit dveletni vojni rok (NL4). Med koprsko mladino, ki je po mnenju komisije Centralnega komiteja ljudske mladine Slovenije vse preveč plesala in kartala, je prevladovalo mnenje, da se marsikdo, ki odide v Bosno ali Makedonijo, od tam ne vrne več (AS 3). In kdo mu bo potem pomagal ribariti? Sicer pa ga tudi ribarjenje ni več veselilo, saj so številni Italijanski/ ribiči odšli in s seboj odpeljali svoje barke, opremo in znanje. Nadomestili so jih ribiči slovenske narodnosti, organizirani v zadrugo, ki so sicer imeli veliko delovne vneme, a so bili skoraj brez ribiških izkušenj. Zares loviti ribe so znali le redki in ulov je bi! pičel, ribe slabe kvalitete, zaslužek pa nikakršen (AS ?). Sledil je torej pogovorom okoli sebe, ki so se med njegovim razmišljanjem razgreli do vrelišča, in ni si mogel kaj, da se ne bi strinjal z stavkom, ki so ga glasno tehtali vsi okoli njega: "Bolje dve klofuti od matere kot ena od mačehe" (AS 8). Ponoči, ko je prižgal radio in ga naravnal na frekvence tržaške radijske postaje, je še enkrat poslušal, kaj vse mu ponuja Italija, če le optira zanjo, in se končno odločil (AS 9). Naslednji dan je odšel na Tajništvo za notranje zade- ve okraja Koper, da bi dvignil obrazce, ki so jih morali iz- polniti vsi tisti, ki so hoteli postati nosilci začasne dovolil- nice za prehod prek meje. Tam je izvedel, da mora izpol- niti dvojezično "prošnjo za izvozno dovoljenje iz jugoslo- vanske cone STO". Ta je bila sestavljena tako, da ga je kar najbolj podrobno izprašala o osebnih podatkih, ki so za- nimali birokrate- Tako so ti poleg njegovega imena lahko zvedeli tudi za imena staršev, napisati pa je bilo treba tudi datum, kraj, okraj in okrožje rojstva. Tudi stan in poklic sta bila važna, zraven trenutne zaposlitve pa se je zapisal še naslov stalnega bivališča. Druga stran obrazca je Maria izprašala o njegovem premoženju, kar je predvsem zani- malo carino. Tako je v posebej oštevilčene prostorčke vstavil vse svoje premičnine, za katere je želel dobiti iz- vozno dovoljenje. Nato je moral napisati, čigavi so ti predmeti, od koga jih je kupil in koliko časa jih ima v lasti, vse to pa je moralo biti potrjeno še s strani dveh prič. Preden pa je vse skupaj podpisal, se je najdlje pomudil pri kratkem vprašanju o vzroku za izselitev. Kot vsak prosilec je imel svoje razloge, vendar je v nasprotju z nekaterimi drugimi, ki so se odločili, da novi oblasti povedo svoje, izbral varnejšo različico, saj človek nikoli ne ve, komu se lahko zameri. Zapisal je, da si želi k sorodnikom v Trsi: POKLiC SKUPAJ SLOVENCI ITAUjANI KMET 330 12.5 203 GOSPOD IN JA 193 60 131 DELAVEC 115 56 55 MIZAR 38 5 32 ŠOFER 29 14 15 RIBiČ 24 0 24 UPOKOJENEC 23 6 M ZiDAR 17 13 4 MEHANIK 15 6 9 KOVAČ M 3 9 TRGOVSKI P O M O Č N I K 1 ] 6 TRGOVEC 10 1 9 BRiVfiC 9 1 8 ČFVi.jAR 8 1 7 NAMEŠČENEC 8 2 6 PLESKAR 8 3 5 MESAR 7 1 6 f.lEKTRiKAR 7 2 5 ŠIVILJA 7 4 3 GOSPOD! NjA-KMETf CA 7 5 2 PEK 7 5 b URADNIK 7 2 5 UČITELJICA 5 0 4 NATAKAR S 2 3 ŠTUDENT fj 3 2 UPOKOJENKA 5 0 5 BOLNIČARKA S 4 1 KLEPAR 4 1 3 GOSTILNIČAR 4 0 4 POMORŠČAK 4 0 4 TAPETNfK 3 0 3 HIŠNA 3 3 0 ČISTI S.KA 3 1 2 Zl JPNiK 3 2 1 COSTiLNIČARKA 3 0 3 TESAR 3 2 1 URAR 2 0 2 MEŽNAR 1 1 1 KROJAČ 2 0 2 KAMNOSEK 2 1 1 .PRODAJALKA 2 1 1 PRFMOGAR 2 0 2 TiPOGRAF 2 0 2 KRESAČ 2 1 1 SLAŠČIČAR 2 0 2 INSTALATER 1 0 ^ 413 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 2000 • 2 (22) JureCOMBAČ: IZSELJEVANJE IZ KOPRA IN OKOLICE V LETIH 1954-5956, 41 1-418 (PAK, T N Z O I O ) . Kako pa so se odločali drugi? RAZLOG ŠTEVILO K S O R O D N I K O M V TRST 191 NA LASTNO ŽEL JO 100 K S I N O V O M V TRST 94 K BRATOM V TRST 68 K O T R O K O M V TRST 67 K HČER! V TRST M K SESTRI V TRST 57 DELO V TRSTU 44 IZSELITEV V AVSTRALI JO 23 K M O Ž U V TRST 23 K STARŠEM V TRST V) K Z A R O Č E N C U V TRST 17 K TETI V TRST 17 P O K O J N I N O PREJEMA V TRSTU 15 IZSELITEV V AMER IKO 15 K MATERI V TRST i i ZDRAVLJENJE V TRSTU 11 ZARADI DRUŽ INSK IH RAZMER 11 K O Č E T U V TRST 10 KER SE IZSELJUJEJO D R U G I 10 ZEMLJA V ITALIJI 9 K STRICU V TRST 9 K ZAROČENKI V TRST 8 BOLEZEN 7 BREZ RAZLOGA 6 K DRUŽ IN I V TRST 6 IMA H IŠO V TRSTU 6 K S V A K O M V TRST 5 EMIGRACI JA 5 BOLEZEN V DRUŽ IN I 3 FANT V TRSTU 3 NADALJEVANJE ŠOLANJA 3 D O M O V V TRST 3 K SVAKINJ! V TRST 3 IZSELITEV V N E Z N A N O 3 HČI SE POROČI V TRST 2 K TASTU V TRST 2 ZAPOSLITEV V TRSTU 2 Z M O Ž E M NE MORE ŽIVETI 2 K STARŠEM V ITALIJO 2 VZELI Z E M L J O ZA LETALIŠČE 2 TU NE BI ŽIVEL 2 PREVEČ L JUDI V DRUŽ IN I 2 K ŽENI V TRST 2 IZSELITEV V K A N A D O 2 NE Z N A JEZIKA 2 UMIRA O D LAKOTE 2 ŠIRITI VERO V M IL JAH j UPANJE NA BOLJŠE ŽIVLJENJE 1 O D ZAUPAN JA SE NE DA ŽIVETI 1 NE P O Z N A VEC N IKOGAR 1 PREDALEČ V ŠOLO 1 ZARADI ŠOLANJA OTROK 1 OTROCI BREZ DELA 1 K BRATU INVAL IDU V TRST 1 V TRST Z OTROK I 1 K SESTRI V AMER IKO 1 JE STAR iN B O L A N 1 POKO JN INA P O M O Ž U V TRSTU 1 VKRCANJE V TRSTU 1 ZNIŽAL I S O PLAČE 1 Nato se je odpravil na Svet za gospodarstvo, kjer je za vse polnoletne člane svoje družine dvignil potrdilo, da kot prosilci nimajo nobenih materialnih obveznosti do ljudske oblasti, in potrdilo o poravnanju vseh davkov v njegovo breme pri Ljudskem odboru. Nato je na Okrajnem sodišču v Kopru prosil za potrdilo, da proti nikomur v njegovi družini ni uveden kazenski postopek, in za dokazilo, da nihče še ni bi! kaznovan. Potem je bil na vrsti Ljudski odbor, ki je izdal potrdilo o bivanju. Matičar je izdal rojstne liste za vse tiste člane dru- žine, ki Še niso bili polnoletni, ter potrdilo o narodnosti in občevalnemu jeziku prosilca. Ko je na koncu dneva pogledal v denarnico, je ugotovil, da je za vsa potrdila zase porabi! okoli 710 dinarjev, za ženo in polnoletnega sina po 530, za preostala dva otroka pa po 100 dinarjev. Ko je vse skupaj seštel, je znesek znašal skoraj 2000 dinarjev (PAK, TNZ OLO) . Na tajništvu je ta šop papirjev oddal in začelo se je nestrpno čakanje. Nekateri prijatelji in sosedi, ki so prošnjo za izselitev vložili že prej, so dobivali začasne- dovolilnice, drugi pa ne, zato so napisali osebno pismo, s katerim so oblasti pojasnili nejasnosti, dopolnili svojo prošnjo ali pa se le pozanimali, zakaj odgovora Še ni. Ta pisma so si bila po sestavi precej podobna in tu verjetno ni šlo za naključje. Avtorji so po navadi v uvodu pisma zapisali, da so razočarani, ker je bila njihova prošnja bodisi zavrnjena. "Sono stato meravigliato di ricevere la Vr. Lettera dove mi viene respinta la dornanda di emigrazione. non posso comprendere tale decisione". (Presenečen sem prejel Vaše pismo, v katerem me obveščate o zavrnitvi moje prošnje za izselitev. Te odločitve žal ne morem razumeti). "Ho rilevato con sorpresa, che mi e stata respinta la mia domanda di emigrazione". (Presenečen sem spo- znal, da mi je bila zavrnjena prošnja po emigraciji). "Se pritožujem proti odločbi št. 9862 z dne 25, 10. 1954 o zavrnitvi izseljevanja v Italijo, in to v Trst-Milje". Ali pa se je postopek preveč zavlekel: "...essendo la mia domanda di emigrazione con- segnata dal giorno 20. 4. 1955 fino a oggi non evasione la mia richiesta, per cio non comprendo il perche chi si lunga attesa". (...že zaradi tega, ker sem prošnjo za izselitev uroči! dne 20. 4. 1955, ne razumem, da ni bila moja prošnja sprejeta, ne razumem tudi, zakaj tako dolgo čakanje). "Pritožujem se naslovu z ozirom na mojo prošnjo za izselitev z dne 28. 3. 1955, ki do danes še ni rešena". "podpisani prosim zgornji naslov, da mi pojasni, zakaj po petih mescih vložitve prošnja za izselitev v Trst se ni rešena". Nato so oblast spomnili, da je Jugoslavija podpisala Londonski memorandum in se s tem zavezala, da ga bo brezpogojno uresničevala: "Sulia decizione che e stata firmata il memorandum a Londra, fra g!i Stati uniti d'America, Cran Bretagna, 414 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) JureGOMBAČ: IZSELJEVANJE !Z KOPRA IN O KOI. ICE V I.ETIH 1954-¡956, i n I B I'Jtalia e Jugoslavia, o il pieno d ¡rito di transferirmi di questa zona". (Glede na odločitev, ki je bila podpisana v memorandumu v Londonu, med Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo, Italijo in Jugoslavijo, imam vso pravico, da se preselim iz te cone). "Sono persuazo che tratasi di un equivoco, per il semplice fatto che ogni persona ha il pieno diritto di transferirsi dove megfio gli conviene". (Prepričan sem, da gre za nesporazum, zaradi preprostega dejstva, da ima vsaka oseba vso pravico, da gre, kamor ji najbolj ustreza). "Ker v Memorando jie Napravliano da vsak Kier ije Roien v Teitoriji Zone Bi lehko gre Kamer mi jio boljše in Kamer čio niegovi". Še posebej je bilo pomembno omeniti, da je njihova vest čista, da nikoli niso sodelovali z okupatorjem, da niso kršili zakonov in da so spoštovali oblast. Nato so še enkrat navedli svoje razloge za izselitev in jih utemeljili z najrazličnejšimi podatki o svoji trenutni situaciji: "Lascio questa zona per andaré a stabilirmi a Trieste preso i miei parent!, dal quale mi anno gia preparato il lavoro". (Zapuščam to cono, da bi se za stalno naselil v Trstu pri sorodnikih, ki so mi že omogočili zaposlitev). "Perche ho propio addeso bisogno di questa operazione che per me poco importante venga fata in ísola o a Trieste ma prima di essere sottoposto a tale vorrei avere un colloquio con i miei 5 figli residenti a Trieste per concigliarmi con loro. Perche l'operazione puo andaré bene o puo andaré anche male... ". (Ker prav sedaj nujno potrebujem to operacijo, za katero ni pomembno, ali jo opravim v Izoli ali v Trstu, ampak pred to operacijo bi se rad pogovoril z mojimi petimi otroki, ki živijo v Trstu, da bi se z njimi spravil. Ker operacija lahko uspe, lahko pa tudi ne...). "Da sem se odločila za izselitev, je to vzrok mladosti in s tem v vezi hrepenenje, da si ogledam svet, delno lahko rečem tudi iz ljubezenskih razlogov". "Razlog za izselitev je nesporazum s starši, in ker ima žena svojo hiSo v Miljah, se še prav nerad moram izseliti". Na koncu pisma je bila največkrat zapisana želja, da bi se njihova prošnja čim hitreje rešila in da bi do- volilnica kar najhitreje našla pot do navedenega naslova (PAK, T N Z OLO) . Družino Riecobon pa je medtem obiskal partijski aktivist, komunist, ki se je želel z njimi še enkrat po- govoriti o njihovi odločitvi. Mario ga je poslušal, kako govori o prednostih novega družbenega sistema, socializma pred kapitaliz- mom, pa o na novo ustanovljenih komunah, lokalnih skupnostih proizvajalcev, ki so povezani z množicami-, se zato zavedajo potreb potrošnikov in jih skušajo čim- bolj zadovoljiti ter se tako izogniti birokratizmu, samo- volji in centralizmu (AS 2). Ko je aktivist končal, ga je Mario vljudno postavil pred vrata in mu prepovedal še kdaj stopiti v njegov dom (AS 1). Čakalo ga je namreč dolgotrajno pakiranje vsega, kar je želel vzeti s seboj čez mejo. Čez dva dni je prispelo obvestilo, da ga na Tajništvu za notranje zadeve čaka začasna dovolilnica za prehod meje. Zdaj je imela njegova družina le še petnajst dni časa, da pospravi in gre. Na tem mestu si lahko ogledamo, v katerih mesecih leta 1955 in 1956 je 622 ljudi italijanske narodnosti in 346 Slovencev zapustilo Koprski okraj (PAK, TNZ OLO) . 60 _EL 1Ü l£I Graf 1: Mesečna dinamika izseljevanja iz koprskega okraja v ietih 1955 in 1956, Gráfico 1: Dinamica emigratoria mensile dal circondario capodistriano negU anni 1955 e 1956. 415 AN NA LES • Ser. hist. sodo!. • 10 • 2000 • 2 (22) Sure GOMBAČ: IZSELJEVANJE IZ KOPRA IN OKOLICE V LETIH (954-1956. 411-418 In kaj vse so optanti jemali s seboj? Začnemo lahko s hišno opremo. Poleg vseh vrst pohištva za spalnice in dnevne sobe, zabojev oblek in obutve ter opreme za kuhinje in kopalnice so se odločali tudi za radioaparate, telefone, ure, klavirje, gramofone, fotografske aparate, kipe, lestence, knjige, slike, razpela, okrasne rože, mu- holovce ter ptice in njihove kletke. Pozabili niso na kitare, violine, trobente, harmonike in bobne, športniki pa so vzeli smuči, sani, drsalke, žoge, boksarske roka- vice, puške za podvodni ribolov ter dirkalna kolesa. Vsi ljudje, ki so odhajali, so s seboj obvezno vzeli tudi orodje poklica, ki so ga opravljali. Ribiči so tako na primer s seboj poleg čolna odpeljali še mreže vseh vrst, vrše, parangale, trnke, jadra, vrvi, kompase, vesla, re- zervne motorje, zaboje za shranjevanje ulova, zalogo nafte in ribiško obleko. Kaj pa hrana? Kmetje so lahko s seboj vzeli enoletno normalno zalogo živil, delavci in uradniki pa zalogo za nekaj tednov. Vendar pa je tu nastal problem. Ker je bila Jugoslavija v hridi gospodarski krizi, je namreč omejila izvoz vseh vrst mesa, maščob, sladkorja alkohola in tobaka. Tako so v praksi optanti s seboj lahko odnesli le 5 kilogramov sladkorja, en cel pršut, dva kilograma šunke, salam ali klobas, okoli dva kilograma govejega ali svinj- skega mesa, deset ribjih konzerv, dvajset jajc, od dvajset do petdeset kilogramov krompirja, 5 do 10 kokoši in pet litrov olja. Zato pa so lahko vzeli toliko več pšenične, koruzne in ajdove moke in makaronov, od zelenjave so jemali čebulo, česen, olive, krompir fižol, grah, bob, otrobe, koruzo in paradižnike, od sadja pa jabolka, hruške, slive, grozdje, mandlje, orehe in lešnike. Za pogasitev žeje so lahko vzeli dva litra žganja, okoli 10 litrov vina, tri litre likerjev, otroci pa so pili kompot in razne sokove. Svojo kadilsko razvado so lahko tešili le z desetimi škatlicami cigaret (PAK, T N Z OLO) . Tudi živih živali ni bilo mogoče izvažati po mili volji, živine se je s seboj lahko odpeljalo največ dve glavi, podobno pa je bilo tudi z delovnimi živalmi, na primer konji, voli, osli in mulami {AS 1). Vse to premoženje je bilo treba nekako prepeljati do meje in nato do Trsta. Najbolj pogosto transportno sredstvo so bili vozovi, vendar pa je Mario veliko stvari naložil tudi na svojo barko "Fortuna11, s katero se je nato mimo Debelega rtiča odpeljal v Trst. Žena in otroci so za vozom odšli na mejni prehod Škofije, kjer jim je zvezni miličnik vzel začasno dovolilnico, nanjo pritisni! žig z datumom 12. julij 1955 in jo poslal nazaj v Koper. Še zdaj jo, dvakrat prepognjeno tn umazano od poti, hranijo v Regionalnem arhivu Koper (PAK, TNZ OLO} . Za konec si lahko ogledamo še starostno sestavo optanfov. Povprečna starost žensk je bila 51 let, moških pa 43. Skupna povprečna starost je bila 45 let, kar je pomenilo, da je bilo največ ljudi rojenih med letoma 1909 in 1911, kar je tudi razvidno iz grafa. Graf 2: Število optantov razdeljenih po rojstnem letu. Grafico 2: Numero degli optanti suddivisiper anno di nascita. 416 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) lurpGOMBAČ: IZSELJEVANJE IZ KOPRA IN OKOLICE V LETIH I 35