256 Naši dopisi. Iz Postojine 3. avgusta. (Izv. dopis.) Dne 30. julija obhajali smo pri nas obletnico bivanja presvitlega ce- sarja v Postojini s primerno slavnostjo. Zvečer 29. julija razsvetlile so se hiše in naša domača godba svirala je koračnice po trgu pred stanovanjem gosp. glavarja Grlobočnika pa cesarsko himno. Druzega dne zjutraj ob 8. uri bila je sv. maša z azistenco, s svežim cvetjem lepo ozaljšani farni cerkvi. Sv. daritve udeležili so se vsi c. kr. uradi, občinski zastop, čitalnica, požarni brambi postojinska in otoška, učiteljstvo se šolsko deco; na šolski zastavi smo pripeli nova trakova črnega in žoltega z napisom: „V spomin bivanja Nj. Veličanstva v Postojini dne 15. julija 1883" — daroval ju je preč. gosp. dekan. Po sv. maši šli smo „in corpore" v šolsko poslopje, kjer se je vršila šolska slavnost v okusno ozaljšani sobani prvega razreda. Vse točke sporeda izvršile so se pohvalno; izlasti dopadala sta se nam slavnostna govora učenca 4. razreda Fr. Sinerdova in učenke dekliške šole Antonije Sterletove, kakor tudi deklamacije: „Pridna deklica"; „Nj. Veličanstvu presvitlemu vladarju Franc Josipu"; tudi petje bilo je vbrano. Popoludne šla je šolska deca iz Postojine k logar-jevi hiši — Rauber-Commando, kjer se je okrepčala z jedjo in pijačo ter na duhu razvedrovala s petjem, telovadbo do večernega mraka. Se svojo pristojnostjo počastile so deco tu najodličnejše osebe postojinske: gg. general Marizki, glavar Globočnik, dekan Hofstetter, sodnik Tomšič, advokata dr. Dev in Pitomic, notar Be-zeljak itd.; v svoje veselje opazili smo med nami tudi notranjska veljaka prezaslužna gg. Obrezo in dr. Ster-benca ter več gg učiteljev postojinskega in logaškega okraja. — Razvidno je, da se sme prištevati šolska ta slavnost najlepšim; na njo z ponosom ozira se šolska deca, nje vrlo vodstvo in krajno šolsko predstojništvo, kateremu načelnik je za šolo izvanredno vneti prečastni gospod dekan. Ta dan odkrila se je v Jami v čarobnem „Belvedere" piramida, katero diči napis: „Am 15. Juli 1883 haben Se. Majestat gelegentlich des Landesfestes der Vereinigung des Landes Krain mit den Erblanden zur jubelnden Freude der Bevolkerung neuerlich die Grotte mit Allerhochst Ihrem Besuche zu beehren geruht". Iz Pivke 2. avg. (Doslednosti) Mi Pivčauje in sploh Notranjci dobro poznamo konsekvenco in doslednost g. dr. Zamika. V tem obziru je on jeklen mož, kateri se od svojih nazorov niti za las premakniti ne da. In ravno zavoljo tega se je uže pred in po županskem shodu (dne 18. maja t. 1.) pričelo premišljevati, kje in kako bi se mesto odstopelega dr. V. Zamika vreden kandidat za nadomestilno volitev v deželni zbor dobil. Ugibalo se je na vse kraje, in slednjič se sklenilo, pismeno se do gosp. državnega poslanca A. Obreze, kateri bil je tačas še pri državno-zborstuh sesijah, naravnost na Dunaj obrniti se, ter ga zaprositi, da bi hotel deželnozborske nadomestilue volitve mandat prevzeti. Pisalcu teh vrstic je positivno znano , da se je bilo to tudi v resnici zgodilo; a gosp. A. Obreza obotavljal se je , tedaj mu pismeno ponujani mandat prevzeti. Kakor hitro bile so sesije državnega zbora zaključene , in je g. A. Obreza na dom se povrnil, šli so od tukaj sosebno do njega, ter so ga osebno in ust-meno prosili, da sprejme mandat nadomestilne volitve, čemur pa ni več naravnost odrekel. Gospod Obreza se je nam Pivčanom posebno o Abendrothovih spletkah prikupil, ker je spravil za nas prevažne in koristne reči na dan , o katerih se nobenemu drugemu niti sanjalo ni. Ker imamo tudi še drugo važno stvar, vodo „Bi-strico-Reko" pred Tržačani braniti, ne imeli bi glede te hranitve v deželnem zboru gotovo nobenega boljšega zastopnika, nego je g. A. Obreza, ali pa. ko bi ta celo mandata prevzeti ne hotel, bil bi g. M. Torkar. Upamo pa še vedno prav trdno, da nam vrli g. A. Obreza našo 257 željo spolni, katere nam zadnjič več naravnost odrekel ni. Bog ga živi to raj, kot našega' prihodnjega deželnega poslanca! Vsi slovenski listi, brez razločka barve, priznavajo nam Notranjcem pravo narodno in politično zavednost; nikjer se ni še čitalo, da bi nam to prevažno in pre-potrebno lastnost odrekali. Ker nas uže sploh kot politično zreli in narodno-zavedni faktor smatrajo , čudno nam se v resnici zdi, kako morejo se slavna uredništva nekaterih slovenskih listov zavoljo naše nadoine-stilne deželnozborske volitve nekaj „časa sem v svojih žurnalih tako neslano lasati. — Se bolj čudno se pa nam zdi, kako more „Slovan" v svoji zadnji številki vzvišeno osebo preblagorodnega gosp. Andreja barona Winklerja z agitatorji za A. Obrezo in proti dr. Zar-niku v eno mavho zmetati. Ni lepo ne, še za priprostim človekom „šnofati", kam je šel on svoj prosti čas razvedrilno preživat in prebivat; a še grše je pa, ako ljudje, kateri hočejo za olikane veljati, tako po ženski jnaniri za visokimi osebami po njihovih družinskih razmerah — stičejo. Le-to pa ni več izobraženo-olikanega človeka dostojno in vredno dejanje! Pred volitvenim pragom bodemo si uže sami vedeli pomesti; naj se toraj zastran nas nikomur sivi lasje ne delajo, a nas pa za drage novce, katere moramo kot naročnino za slovenske liste plačevati, mesto tečnega in koristnega berila ne pasite le z neslanimi prepiri in la-sanjem. Za svoje solde zahtevamo tečne dušne hrane in dostojne pisave po časopisih, ne pa grđega kavsanja in prepirov. Gospodu dr. Zamiku, kot bivšemu našemu poslancu, smo za vse, kar je kedaj sploh za nas dobrega zagovarjal , prav iz srca hvaležni, a njegove doslednosti, katera mu je gotovo sveta stvar, nočemo mu krhati in begati, kajti „pravi mož ostane tudi konsekventni mož". Za opetovanje volitev nimamo niti časa, niti novcev, da bi jih zapravljali. Pivčan. Prem 3. avg. (V prospeli koristne sadjereje. Javna zahvala.) „Iz malega raste veliko", veli stari pregovor. Ravno to veljalo bi tudi in velja o pričetku dejanskega podučevanja sposobne šolske mladine in odraščenih v sadjereji po krajih, v katerih se v tem obziru do sedaj še nič podučevalo ni. Vrli strokovnjak g. R. Dolenec, vodja deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu nam je v svojem članku „Študije o povzdigi našega kranjskega sadjarstva" celo kopico golih resnic in zlatih podukov v „Novicah" podal. Slava mu! Ako bi se enkrat ti njegovi nasveti vsestransko energično in radikalno splošno spolnjevati pričeli, napredovala, razširjevala in povzdigovala bi se prekoristua sadjereja po celi domovini očividno. Iz lastnih skušenj trditi morem pa, da pri priprostemu ljudstvu po deželi dejanski poduk največ izda; primerno število ur dejanskega poduka več koristi nego več tednov trajajoča suha teorija sama na sebi. Se ve, da nekoliko primerne teorije, in to o pravem času, je tudi v tem obziru vselej na svojem mestu; a tej slede naj pa vselej potem tudi dejanske izpeljave, brez katerih bi se teorija sama ob sebi brezkoristno zopet kmalu popolno razkadila in pozabila. Pa, o tem dalje razpravljati ni danes moj namen. Spregovoriti bode naj mi le še par besedic dovoljeno. Dnevi oddiha, dnevi velikih počitnic, kodar niso še, nastanejo tudi po deželi v kratkem za učence in ljudske učitelje. V teh dnevih in ob tem času odpo-čitka morejo tako dobro učitelji, kakor učenci ljudskih šol za prvi pričetek dejanskega poduka v sadjereji veliko koristnega storiti. Tu in tam po domovini bode ludi letos več ali manj raznovrstnega sadja; posebno se pa po nekaterih krajih po gmajnah ali pašnikih in po gr-inovjih nahaja cela množina lesnik in drobnic (divjih peškarjev), kateri navadno slednje leto obilo obrode. Za vsako peško iz takih sadežev je škoda, ako pod zlo (v zgubo) pride. Tu in tam napravlja se iz raznih jabolk, tepk, štelic in drugih raznih drobnic sadno vino ali mošt; v takih stisnjenih prešah, katere se navadno brez vse koristi zavržejo, je na tisoče kaljivih sadnih pesek, ako se prec odbero in se preše vgreti ne puste. Vsak zavedeni učitelj, kateremu je na blagru domovine in naroda svojega resnično tudi kaj ležeče, more za povzdigo sadjereje med počitnicami s svojimi učenci prav veliko koristnega z nabiranjem sadnih pesek storiti. Lepo naj jim ob kratkem opiše vse koristi, katere nam sadjereja donaša, pove in pokaže naj jim, kako se sadne peške nabirajo in shranjujejo, ter naj jim pojasni, da človek z vsako kaljivo peško, ako jo sam poje, ali pa pod zlo priti pusti, požre in vniči eno celo veliko sadno drevo, katero bi ob svojem času obilnega sadu rodilo. Mladina bode se med seboj poskušala, kedo bode med počitnicami na paši in ob drugih prilikah marlji-vejši v nabiranji sadnih pesek in kedo bode ob pričetku novega šolskega leta več in dobro ohranjenih svojemu učitelju v šolo prinesel. (Konec prih.) Iz Ljubljane. {Vabilo k slovesni „besedi" na korist spomenika dr. Janeza viteza Bleiweisa- Trsteniskega) , katero priredi narodna čitalnica v Cerknici dne 10. avgusta v prostorih g. Josipa Milavca. Program: 1. Slavnostni govor g. Fr. Gerbiča. 2. Diirerer: „Domovina", poje možki zbor. 3. Meyerbeer: Pesem pažetova iz opere „Hugenoti", poje gospodična L. Daneševa. 4. Denza: „O, ko bi me ljubila", poje gospa M. Gerbičeva. 5. Gall: „Spomlad in ljubezen", tercet, pojeti gospe E. Lavričeva in M. Gerbičeva, ter gospodična L. Daneševa. 6. Suppe: „Opomnica", poje g. Fr. Gerbič. 7. Arditi: „Marjetice", polka-cantabile, poje gospodična L. Da-niševa. 8. Verdi: Dvospev iz opere „Trovatore", poje gospa E. Lavričeva in g. Fr. Gerbič. 9. Donizetti: Romanca iz opere „Lucrezia Borgia", poje gospa M. Gerbičeva. 10. Donizetti: Cavatina iz opere „Linda di Chamounix", poje g. Fr. Gerbič. 11. Nedved: „Zvezna", poje moški zbor. 12. „Urlaubar", komični prizor s petjem. — Po besedi ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina od osobe 50 kr. — Ker ima dohodek plemeniti namen, vabi k obilni vdeležbi vse čitalniške ude ter vse narodnjake odbor. — {Gospod deželni predsednik baron Winkler) vrnil se je preteklo nedeljo iz Logatca zopet nazaj v Ljubljano in prevzel zopet predsedniško uradovanje. Znano je, da je gospod deželni predsednik čas svojega odpusta porabil v to , izdelati kot izredno skušen veščak načrt onih prememb našega občinskega reda , katerim je soglasno pritrdila prav zato sklicana enketa deželnih poslancev. — Želeli bi bili neumorno delavnemu gospodu predsedniku izdatnejših, za njegovo zdravje potrebnih počitnic. — {Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) zboroval je preteklo nedeljo, in rešil je dolgo vrsto dnevnega reda, o katerih obširno poročamo prihodnjič. Med drugim začela se je obravnava o prenaredbi gospodarstva na društvenem vrtu, katera se bode nadaljevala prihodnjo nedeljo. — {Matičarjem v opomin in pojasnilo.) Podpisani odbor „Matice Slovenske" je določil v svoji 62. seji kot konečni obrok za vplačevanje letošnje udnine dan 1. junija. Ker je tedaj omenjeni obrok uže davno potekel in ker je število onih letnikov, ki so udnino Matici letos uže poslali vkljub temu neprimerno nizko, opozorja odbor vse dosedanje letnike, ki letošnje udnine še niso plačali, naj blagovole to v kratkem storiti, oziroma naj 258 javijo svoj izstop, če jih ni več volja, društveniki biti. Posebno pa poživlja poverjenike, naj bi blagovolili zaostale letnike svojega poverjeniškega okraja opomniti, da udnino skoro vplačajo, ter ob^enem delovati na to, da pristopijo društvu novi udje. Čim rednejše je vplačevanje letnine, tem ložje je tudi odboru zadovoliti dru-štvenike, tem preje lahko dobe društvene knjige. Če društveniki tolikrat povdarjajo , da je, kar odbor sam tudi rad pripoznava, še skrajni čas, da se jainejo društvene knjige redno in pravočasno razpošiljati, naj tudi oni odboru, ki se resno trudi, po svoji moči ustrezati njihovim zahtevam, ne delajo težav in ovir z nerednim vplačevanjem. Več Matičarjev je želelo pojasnila zarad letošnje udnine. Bodi jim povedano, da znaša letošnja udnina, kot za druga leta, 2 gold. Vprašanje povišanja z 2 na 3 gold, se je pač obširno pretresalo v zadnjem času v občnih zborih , odborovih in odsekovih sejah, vendar se je konečno sklenilo, da ostane stvar še pri starem. Sicer bi bilo pa povišanje, če bi bil nasvet tudi obveljal, itak imelo veljavo še le za prihodnje leto odbor. — (Slavnost blagoslovljenja „Gorjanskega dorna".) K sporedu prijavljenem uže v zadnjih „Novicah" dostavljamo še: Zunanji p. n. gostje se pripeljejo v Lesce ob 8V4 uri in gredo lahko naravnost v Gorje, Kamor je dobre 1% ure peš hoda. Po slovesnosti do obeda si lahko ogledajo krasno okolico. Glede obeda je opomniti, da naj se p. n. gostje gotovo oglase do 13. t. m., ker bi se sicer utegnilo zgoditi po reku „sero venientibus ossa", kajti na deželi ni tako lahko 100 ali več ljudem postreči, kakor pa v mestu. Oglasi p. n. gostov bodo tudi merilo pri naročevanji ladij za vožnjo po jezeru. — (/* Gospod Anton Kersnik), pravnik, brat deželnega poslanca, umrl je pretekli ponedeljek popoludne na Brdu po kratki mučni bolezni. — Smrt izredno na-depolnega mladenča izbuja v vseh naših narodnih krogih žalost. — Mi pa bi pri tej priliki opozorili posebno naše mladenče na vseučiliščih, naj sebi, svoji rodbini in narodu našemu na korist nikdar ne pozabijo čuvati in varovati neprecenljivega zdravja. — Prerano umrlemu sinu čislane in spoštovane Kersnikove rodbine pa bodi zemljica lahka! — (Toča,) Dne 31. julija zvečer pobila je toča v bližini Kamnika dne 1. avgusta pa v krški okolici polje in oziroma vinograde.