List 6.
Gospodarske stvari.
0 postavi za plemenske bike.
Zadnji občni zbor družbe kmetijske Kranjske je ukrenil, naj odbor dela na to, da se naredi postava, po kateri se smejo le taki biki (junci) za pleme spuščati, ki so za to dovoljenje (licenco) dobili.
Za žebce je taka postava že davno in po vseh deželah vpeljana, za bike pa — in to je res čudno! — imajo postavo še v malo deželah, pa tudi če jo imajo, kakor, na pr., na Stajarskem in Tirolskem, ostala je dozdaj na papirji. To ni prav, — povsod imela bi biti na velik dobiček govedoreji in se resno izpeljavati.
Na očetu je pri plemenenji živine največ ležeče, da se zaplodi dober zarod; zato, kjer ni lepega (in se v6 da kobilam primernega) žebca, ne more napredovati konjereja; kjer ni dobrega' bika, ne gre govedoreja naprej; kjer ni dobrega ovna, pesa ovčja reja itd.
To je že starodavna skušnja in skrb za dobre bike nahajamo že v ukazu c. k. dvorne kancelije od 14. ja-nuarija 1808. leta, katera je velevala, da se soseske morajo prevideti s pripravnimi biki; da stroški za nakup tacih bikov in njih hrano so se razdelili na sose-ščane po razmeri krav, ki jih je kak gospodar imel; zato pa je bil tak bik lastnina vseh in ni jim bilo od-rajtovati nobenega plačila za uplemenitev. Druga dva c. kr. ukaza od 19. marca 1815. in 17. marca 1817. 1. ukazujeta , naj se taki plemenski biki zanesljivim gospodarjem v občinah dado v rejo, in vsak gospodar, pri katerem je tak bik za pleme, naj na leto in dan dobiva 12 centov dobrega sena" in pa 4 vagane (8 mernikov) ovsa ali pa zimskega ječmena za krmo bikovo. Sem ter tje so tudi soseske kako senožet odločile takemu gospodarju za krmo bikovo; take senožeti so se zato pri nas na Kranjskem bik6vi ne imenovale.
Skoda, da so vsi ti ukazi, vse te navade zaspale! Dokazi in znamenja pa so še, da so naši stari očetje spoznali potrebo skrbeti za pripravne bike in odstraniti pokveke, iz katerih tudi druzega ne pride, ko pokveka, ki nima kot tele prave vrednosti, pa tudi kot krava ne molze, ni kot vol za izpitanje ali za vprego.
In tako je hirala govedoreja od leta do leta bolj, ki bi bila imela biti in bi bila tudi lahko bila lep kapital deželam , ki so po legi in natvori svoji ustvarjene za rejo goved. Ce se je to hiranje že očitno pokazalo v tacih deželah, ki že od nekdaj imajo lepša in bolja go-
-v
veda, kakor v Tirolih, Predarelskem , gorenjem Stajarskem , kaj pa še le v tacih deželah, v katerih že od nekdaj so lepa goveda bele vrane , kakor na doljnem Stajarskem, Kranjskem in  Primorskem!
Vlada sama je že pred 7 leti sprevidela, da gre) govedoreja rakovo pot; začela je tedaj iz državne bla-gajnice podporo deliti deželam za nakup žlahnejsih govednih plemen. In te podpore dobivajo posamezne dežele nekoliko let.
Al studenec državne podpore ne bo zmirom tekel; kmalu utegne vsahniti. Ne zanašajmo se tedaj na ta denar iz državne blagajnice, vsaj ga nazadnje, če prav pomislimo, moramo sami plačati z davki, kijih od-rajtujemo. In koliko soseskam in cel6 takim, ki so bolj oddaljene, se je moglo pomagati s to podporo? Le malokaterim.
Sami tedaj si moramo pomagati in storiti, kar lahko tudi storimo, z lastno močjo. In v to nam gotovo in brez stroškov, če le sami hočemo, pomaga postava, po kateri, kakor pri konjereji, le tak bik sme se za pleme rabiti, ki je bil od dotične komisije preiskovan in za kraje okoličanov pripraven spoznan za pleme ter je dovoljenje (licenco) dobil za to.
Odbor družbe kmetijske je vsled sklepa zborovega, Čeravno ima Stajarsko postavo pred seboj, se obrnil na družbo^ kmetijsko Predarelsko, pa tudi družbo kmetijsko Švicarsko v ZtLrichu s prošnjo , naj jej pošljejo postavo, ki jo ondi imajo pod imenom „Stiergesetz". Ko odbor te postave dobi, bo po zaslišanji naših kmetijskih podružnic osnoval tudi postavo za našo deželo ter njen načrt  predložil deželnemu zboru v obravnavo.
Naj bi se družbi naši posrečilo dognati to za po-vzdigo govedoreje živo potrebno postavo; ko pa jo dobimo, naj bi naši kmetovalci in posebno naše občine na vso moč delale na to, da se postava oživi in v dejanje vpelje. Tlači nas sicer nekak strah, ako pomislimo, da postava istega namena na Stajarskem s papirja ni še stopila v življenje; vendar se nadjamo, da povsod ko-nečno prodre prepričanje, da živina je največe bogastvo kmetovo, da pa se to le doseči more tadaj , ako se a trdno voljo poprimemo tega, kar nas z umnim napredkom pelje do tega, da namesti ubozih kravic in kozličev voličev dobimo brhke krave in krepke vole v svoje hleve.