Dolenjske Novice izbajajo ïSHk Éetťtek ; iiko : : je ta tlaii prazuik, dan poiivej, : :
Ceim jim je celo leto 5 K, Ka pol leta 2-50 k. NaroËoiua za Nenířyo, liosuo in drtigc evropske države zuaSa 5-t>0 K, za Ameriko ()"»0 It. liist ill ogluši se plačujejo tiiipi'ej.
Vse d()i)ÍHe, naroviiiiio iu oxiuiiiila sprejema iiskariiii J, Knijoc iiast.
Fraiijo Neiibftnei':
Majski Kraljici.
Ovénčaiiii z zrezdícami, okrášena s Rvetlicami) Kraljit;a v majski slavi! Na Tebe misel src je slaaí, deli željáin i» nadam rast kot cvetkam ita planjavi.
Vso T cvetju, vse zeleno je, vse Tel)i posvečeno je, vse Tebi se daruje. In ptički vejo vsepovsod, da Ti slaviš najlepši !^od! S Teboj ga vse prazimjc!
Ke diiiam daj, Marija, maj! Kreposti sveži venec naj srcii oltar ovija! Studenec petja vnetega in vir veselja svetega Ti liodi nam, Hlarijal
Sredstva proti plesnobi grozdja.
Oe se lioče kako sredstvo zoper trtne Ijoleziii zaiiealjivo izskiisiti, treba je z njim naplaviti uataiiêen in strokovno pravilen poskns. V zadnjih letih je nam prizacljala zlasti piesnoba na grozdju mnogo škode. Ker ni žvepla, treba je vporabljati druga, v tem lista že priporočeni iiado-uiestila. Da se o njili vrednosti zanesljivo prepričamo, moramo jih pravilno izskusiti. Čim veÊ takili poskusov se izvede, teiu prej se lahko o vrednosti raznih sredstev sklepa. Zato v sledeČein objavljam iiaCrt poskusov, ki se bodo letos vršili v državnih trtnicah. Ako bi se kak vinogradnik rad vdeležil teli poskusov v svojem vino-gl adu in Se ima za natančno izvedbo takih poskusov potrebno zmožnost, dobi lahko manjšo množino pod 1 do 4 navedenih sredstev pri podjjisanen) brezplaino. Zgia-siti se je takoj. Todpisani bo poleg tu na-
vedenih, izskusil v kakem vinogradu, ki je plesnobi posebno podvržen, še 15 raznili drugih, novejših sredstev proti tej bolezni.
Kdor je pripravljen, dati v bližini Novega mesta del svojega vinograda za to brez odškodnine na razpolago, zglasi naj se pri podpisatiem vsaj do 20, majnika.
Poskusi z raznimi sredstvi proti trtni plesnobi ali oidiju ieta 1918 v državnih trtnicah.
ï'oskuse Je izvršiti s sledeÈiuù sredstvi: 1. z navadiiitii žveplenim prahom; 2. s tiosulEatom ali salojidinom; 3. s sivim žveplom ; 4. s tiosnlfatom in sivim žveplom ; 5. s kalcijevim karbidom (kalcijev karbid se hrani v dobio zaprti posodi); 6. s kalijevim liip'ermaiiganatom ; 7. brez sredstev ;
Poskusni oddelki. Za vsak poskus pod Štev. L, 3., 4. in 5., je določiti oddelek najmanj po 50 Irt in sicer 5 vrst po 10 trt z enakimi, proti oidiju občutljivimi vrstami. Za druge poskuse (pod štev. 2., f». in 7.) se določi lahko manjše oddelke in sicer po kakili 30 trt, 5 vrst po šest trt.
1.	Poskus z navadnim žveplom. Prvi oddelek se žvepla štirikrat na lefo z navadnim Žveplom in sicer prvič tik pred cvetjem, drugič takoj po cvetju, tretjič začetkom (5. do 10.) julija, četrtič koncem (20. do 25.) julija ob lepem vremenu. (Glej tiskano navodilo št, 1.)
2.	Poskus s tiosulfaiom ali salojidinom. Oddelek drugi se škropi istočasno s salojidinom, najbolje v zvezi z galiČno-apneno zmesjo, kateri se vsakokrat pridene iVo salojidina v alkalično zmes (1 kilogr. na 100 litrov, oKiroina 10 dg na 10 litrov zmesi,) (Glej tiskano navodilo št. 2.)
3.	Poskus s sivim žveplom. Istočasno kot se žvepla oddelek 1. z navadnim, se Žvepla oddelek 3. s sivim žveplom. (Glej tiskano navodilo št, 3.)
4.	Poskus s tlosulfatom in sivim žveplom. Pi i prvem in drugetii škropljenju z galično apneiio brozgo se škropi kot pri' oddelku 2,, to je galično-apneni Škropilni zmesi so pridene 1 odstotek salojidina.
Pozneje se škiopi s samo galico, žvepla se pa 3, in 4. s sivim žveplom kot pri oddelku 3.
5.	Poskus s kalcijevim karbidom. Vrši se kakor pri poskusu 1. samo da se mesto žvepla pi'aši s kalcijevim karbidom. Aii.0 bi se pa julija meseca opazilo plesnobo na grozdju, se grozdje najprvo poškropi z vodo s pomočjo škropilnice in še mokro grozdje se koj dobro popraši s kalcijevim karbidom. Pri tem je treba paziti, ker zna kalcijev karbid mlade liste nekoliko opaliti. Tudi se uiora paziti, da ne pride prah v oči, najbolje je rabiti varnostne očale.
6.	Poskus s kalijevim hipermanga-natom. Pri vsakem Škropljenju trt se pridene galično-apneni zmesi še 150 g kalijevega hipermanganata, ki se raztopi v zmesi potom, ko se je pridejalo apno.
Ako bi se julija meseca ali pozneje vk^jub tem prikazala plesnoba na grozdju, se grozdje poškropi z raztopino 150 g hipermanganata in 2 kg apna v 100 1 (ozir, 15 g hipermanganata in 200 g uga-Šenega apna v 10 1 vode) in se škropljenje po preteku enega tedna ponovi. »(Glej tiskano navodilo Št. 6.) Ški^ojiljenje trt je treba temeljito izvesti, tako da se vse jagode omočc.
7.	Poskus. Oddelek se škropi samo s Čisto galično apneno zmesjo hrez salojidina ali drugih primesi, ki delujejo proti oidiju.
Opazke: Čas, kdaj se je pričela plesnoba razvijati je ne samo pri tem, temveč tudi pri vseh ostalih oddelkih natančno zabeležiti. Zaznamovati je tudi vreme in natančen dan in potek i'aznega dela v vseb oddelkih (škropljenja, vežnje itd.). O opazovanju razvoja bolezni je tedensko poročati.
C. kr. vinarski nadzornik: B, Skalický,
Lan in konoplje.
Danes smo vsi prepričani, da se ne bo dalo izhajati brez pridelovanja lanu in konopelj. Saj smo prišli že v tako stisko, da manjka pri hiši potrebnih koncev (nitij) za kriianje obleko in perila. Manjka pa tudi vsega drugega, špage, vrvi, stran.
vreč itd. Blago pa, ki se še dobi, je tako drago, da ga navaden človek ne more kupovati. Ko bi Ijndje vedeli, da bo vojska toliko časa trajala in da jih bo spravila v tako stisko, gotovo bi se bili že bolj splošno poprijeli pridelovanja lanu in konopelj.
Za pridelovanje domaČega prediva se ni storilo dosedaj pravzaprav čisto nič od merodajnili strani. SpoJbujalo se je pač k nabiranju kopriv, ki so tudi porabne za prejo. Ali s koprivami, ki se imajo pobirati za plotovi in po mejah, ne pridemo daleč in sami pa nikamor, ker ne poznamo vsega nadaljnega ravnanja. Namesto da bi se začelo zopetno pridelovanje lanu in konopelj smotrno pospeševati in dajati ljudem potrebno seme, se je pa dosedaj še ta pičel pridelek lanu zasegel, jemal in oddajal v tovarne.
Ùe si hočemo pomagati iz nastale stiske, potem ni za nas danes druge pomoči, kakor da se povsod po pripravnih legah impriniemo zopet pridelovanja lanu in konopelj, in da posnemamo v tem oziru naše očete.
Kako močno je padel pridelek prediva v naši državi v zadnjem času, zlasti tekom zadnjega desetletja, nam najbolj povedo sledeče številke:
V vsej Avstriji se je pridelalo leta 190G še 581.236 q [irediva. Razen tega se je vpeljalo iz vnanjih držav veliko prediva, potem pa tudi bombaža in jute. Leta 191G smo imeli samo še 114.322 q domaČega prediva in niČ drugega, ker jo ves uvoz lucnehal. Najbolj zveste v pridelovanju prediva so ostale severne dežele: Češka, Moravska in Šlezija. Izpadek v domaČem predivu se je izravnaval v tem času poglavitno z uvozom prediva iz Rusije in Belgije. L. 1913 se je vpeljalo skupaj 396.772 1] prediva in ker se je doma pi'i-delalo tega leta še 232.(i09 ij, smo imeli pred vojno še 619.386(1 piediva na razpolago. Ker je med vojsko ves uvoz prenehal, smo imeli leta 1916, kakor zgoraj povedano, le še 114.322 ij domačega pridelka in prediva, to je za celih 505.054 q jnanj, kakor 1. 1913. Poleg vsega tega nam je manjkal pa tudi ves bombaž, juta itd
Črnomaljski gospodje.
(Donesek k z^íodoiini Bele Krajine.)
Luopold Podlogar.	(Haljo, i.)
Leta 1330,—1H49. zasledimo v vrsti komeiidatorjev, naieinikov ali oskrbnikov belokranjske komende, t. j. upravitelja posesti nemških križnikov na Belokranjskem, Hern ika Črnonialjskega. TajezaCel 1.1830. pobii'ati cerkvene desetine od belokranjskih cwkvA, katere je do tega leta pobiral za-giebški kapitelj.
Dolgotrajni piepir med redom in zagrebškim kapituloiii (začel so je 1. 1330,, končal še-le 1. 1750.), je zelo zanimiv, pa Še precej nepojasnjen.
Do I, 1330. je zagrebški kapite^ nemoteno pobiral po Belokranjskem cerkveno desetino, S kakšno pravico si je Zagreb 'astil desetine belokranjskih župnij ?
Leta 1228. je oČak Bei'told oi'gani-ziral belokranjske župnije. Cerkve je obdarila z obšii'nimi posestvi njegova svakinja Zoiija Višiifjegorska. Patronat je pridržala
sebi. Po njeni smrti je prešel na Špon-bajmce, postavne dediče; očaku v Ogleju so ostale običajne cerkvene desetine. Leta 1268. je prešel patronat in kar je z njim v zvezi, v last nem. reda po darovnici koroškega vojvoda Ulrika III. Zagreb je pa le pobiral desetine.
V dolgotrajnih pravdah je Zagreb trdil, da so spadale župnije po Beli Krajini pod zagrebškega škofa, tako glede desetin, kakor glede jurisdikcije. Iz prej navedenega vemo, da je bila Bela Krajina last istrskih mejnih grofov, za njimi Špoii-hajnicev, potem goriških grofov, dokler ni prišla v neomejeno last HabsburŽanov,
Že od leta Hll„ ko jc Karol Veliki prekinil razpor med Oglejem in Solno-gradom, je Oglej smatral Belo Krajino kot pod oglejsko veleškufijo spadajočo. Nikjer ne beremo, da bi zagrebška škoiija naslavljala duhovnike, ustanavljala Župnije po Beli Krajini, Pomisliti jia je treba, da se očak za to pokrajino, ob skrajni meji prostrane očakovine, ni mogel brigati. Prepustil je Zagrebu kot najbližnji škofiji skrb
za dušni blagor belokranjskega ljudstva. Kot odškodnino ji je molče odstopil svoje designe. Med tem, ko se je oČak zelo pobrigal za dušno dobro Bele Krajine, n. pr. 1. 1228., ko je preosnoval belokrartjske župnije, o kakem delovanju Zagreba v dušno dobro Belokranjcev ne najdemo nobenega sledu. Zagreb je poznal to pokrajino samo takrat, ko je bilo pobirati desetine. Komen-datorji nemSkega reda do Henrika Črnomaljskega, so pustili desetine Zagrebu. Temn se je še-le zazdelo Čudno, s kakšno pravico si lasti Zagi'eb desetine. Ko je prišlo naročilo iz Zagreba, naj se za leto 1330. poravnajo desetine, se to ni zgodilo. V Zagreb je romalo pi-av ponižno In odkrito vprašanje komendatorja Henrika, od kedaj in zakaj mora Bela Krajina ozir, njene cerkve Kagrebu plačevati de.setine. Odgovor iz Zagreba je bil, da gre cerkvena desetina Zagrebu „ex institutione et ordi-natione antiqua", t. j. stara navada, stara pravica. Henrik je odgovoril, da je že leta 1268., ko so prišle belokranjske ceikve nemškemu redu v last, propadla stara pra-i vica in nehala stara navada. Zagreb se je
pritožil v Oglej, v Rim, na deželne kneze, državne zbore. Pravde so tekle od 1. 1330. do 1750,, torej nad štiristo let. V tem času so nemške križarje v več cerkvah javno izobčili iz cerkve, pa vse ni nič izdalo, Zagreb je prišel ob desetine. Ko je zagrebški kapitelj dobil 1. 1750, od vlade ko-nečno rešitev pritožbe s pristavkom, da se ni treba več'prizadevati za desetine na Belokranjskem, ker so te last reda križnikov, jim arhivar zagrebškega kapitula desetin še tli pi ipoznal. Nasklepnik vseli neštevilnih aktov, dopisov in rešitev je zapisal jere-mijado; „Belokranjsko ljudstvo z duhovščino vred je tako uporno in tako zaničnje višjo cerkveno oblast, da nasproti njim vsi naši dolgoletni napori niso ničesar izdali (processus nibil potiiit operari)."
Ta čas trg Črnomelj ni bil last črno-maljskiligospodov,kakortudimcstoČrnomelj nikdar ni bilo, anqtak je bilo zastavŠčinsko dobro deželnega kneza, zastavljeno goriškim grofom. Črnomaljski gospodje nastopajo v važnih deželnih službah. Nastopajo kot vicedomi ali deželni upravitelji in kot vitezi vojaki.
Nić čudnega tedaj, řSe je nastopila taka stiska za vse kar je iz eno ali di uge preje.
Kar se tiče pridelovanja lanu, je sedaj najbolj važno, da pridemo zoi)et do semena. Pri nas vspeva po ugodnih legali prav dobio zimski lan, ki daje bogato /nije in dosti prediva. Skrbimo tedaj, da pridemo do tega semena, lii ga bo letošnje poletje dobiti iz tistili naših krajev, kjer so ga začeli gospodaiji že zopet sejati, kakor n. pr. v višnjegorskem okraju, v krskeiti okraju nižje dol ob Savi itd. Kodei' se je sejal poletni lan, bo kazalo dobiti seme te vršite laini. Morda si bo mogoče zagotoviti za prihodnjo spomlad seme ruskega laini, ki ga je v prejšnjih letih kmetijska družba priskrbovala svojim řlanom i)od imenom ngajskega lanu.
Kavno tako je treba, da pridemo do konopnega semena. Za koiiopno seme poskrbimo lahko še letos, Če posejeiiio semenske konoplje (seiiienČnicc), v kar ni treba dosti semena. Zadostuje nekaj malega, kei' se prav na redko scjejo po gnojenih okopavinah, pobobovškem korenju ill kroiiipiiju, tako, da stoje rastline po več mef j'ov narazen. Toliko semena se le lehko dobi v semenski kupčiji aH pa pri ciobriij sosedih, ki se i)ečajo s tem pridelkom.
Ukreniino teilaj, kar je potrebno, da bo mogoče pričeti zopet s pi'idelovanjeiii potrebnega prediva.	Kohrmann.
Dogodki ppetečenega tedna.
îVvstrijska notranja politika je zopet motnejša, nego je bila kdaj. Nemci so zopet izsilili od vlade obljubo, da s § 14. razdeli nemški del Češke v okrožja in razen tega ustanovi pomorsko šolo v Trstu. Proti tej nakani so iuii)ovcdali Óehi in Jugoslovani najostrejéi boj. 1.1, tii. se je vršil ministrski svet, ki pa ni prišel do nobenega zaključka, ker je menda ce,to večina ministrov proti Seidlerjevim obljubam Netiiceiii. Nato se je ministrski predsednik opi'ijel misli, da bi se sklicanje parlamenta znova odgodilo in bi on dobil časa za* nadaljnja pogajanja s strankami. Naprosil je zboi'ničnega predsednika dr. Grossa, naj za dan 3. maja skliče konfereneo načelnikov sti'ank. To se je tudi zgoililo. Toda Čehi in Jugoslovani so odklonili udeležbo in izjavili, da nikakor ne mislijo privoliti v nadaljno zavlačevanje parlamenta. Sedaj prihajajo z Dunaja glasovi, da hoče Setdlerjeva vlada poskusiti z absolutizmom. Pripomnimo, da jioteče državni proračun koncem junija; država krvavo }ioti'ebujc novih davčnih postav in nešteto drugih perečih stvari je, ki bi jih moral rešiti parlament. — Na Ogrskem še vedno nimajo nove vlade, ker se ne morejo zediniti glede volilne Teforme. — Na zaupnem sestanku duhovnikov-somišljenikov Slov. Lj. Stranke dne 29. aprila v Ljubljani je bilo navzočih 1G3 duhovJiikov, ki so zastopali še 72 diugili duhovnikov. Z največjim navdušenjem so se izjekli za složno sodelovanje s svojim knezoškoCom in priredili prisrčne ovacije načelniku Slov. Lj. Stranke, prelatu Kalanu. — 1. maj je v Avstriji mirno potekel. — Na Hrvatskem so od 30. aprila, ko je jjotekla indeiiiniteta in tiuančna nagodba z Ogrsko, v brezpravnem stanjii. — V Prusiji se bije boj za splosno in enako volilno pravico. Konservativci, narodni libei'alci in nekaj poslancev centruma je proti, Poljaki, socialni demokrati, napi'cdna ljudska stranka in del katoliških poslancev pa zanjo. V pi'vem branju je enaka volilna pravica z 232 proti 183 giasovojii propadla; sprejet je bil konservativni predlog za [)linalno volilno pi'avico. Vlada s Hertlingom na čelu se je odločno izrekla za enako volilno pi'avico. — V Uumuniji mij' še ni podpisan in osrednji velesili ne zaujmta več mi-nistrskeiMu preilsedtiiku Margliilomann, dinastiji i>a posebno Nemčija že jireje ni. Nadaljnje težave delata Ukrajina in Bol-
garija zaiadi Besarabije, Turčija pa tudi noče ))odpisati rumunsko-bolgarske mirovne pogodbe, dokler ji Bolgarija ne vrne ozemlja pri Odrinu. — V Ukrajini se je izvršil državni preobrat. Zasto])niki kmetov so vrgli rado in dosedanjo vlado in vzeli sami krmilo v roke. Nova vlada je takoj izjavila, da .stoji na stališču brestovske mirovne pogodbe. Sicer ima jia v Ukrajini vso moč v rokaii nemška vojaška uprava, ki je proglasila oblegovalno stanje in prebivalstvo razorožila. Naša država je vsem tem odredbam pi itrdila. — V Kusiji je nastopila j)rottrevoiucija, ki jo vodita meuda generala Aleksejev in Koniilov. Zanesljivih podatkov še ni, ker so pretrgane brzojavne zveze. — Brambno dolžnost za Irsko so odgodili. — Bojišča: Pred Ypernom, kjer so biii vzeli Nemci velevažno goro Kemmel, so uvedli Francozi in Angleži mogočne protisunke, ki so Nemce ustavili in jim iztrgali tudi par kiajev. Hudi boji se vrše med reko Sonuno in potokom Luce, pri Montdidiei'n, Lassignyju in Noyonu. — Na italijanskem bojišču ni bilo posebnih dogodkov. — Na Krimu so Nemci zasedli Feodozijo in Se-bastopol, na Finskem pa poleg drugih krajev tidnjavo Wiborg. — Na Balkanu se vrše krajevni boji ob Vanlarju in Strumi. — Na Kavkazu so Turki zasedli ti'dnjavo Kars. — V Mezopotamiji so Angleži prodrli daleč nad Bagdad, prekoiačili reko Agsu in osvojili mesto Tas Clmrmati, kjer so ujeli 3300 Turkov. — Ob Jordanu v Palestini so začeli Angleži zopet močno napadati, a doslej brez uspeha.
Paša in zelena icrma!
Vsled velike suše, katera je lansko leio splošno vladala, se ni pridelalo zadosti sulie ki'me, sena in slame. JCer traja vojska kar naprej, so bili kmetjo primorani, še večji del svoje krme oddati vojaštvu, kar je sedaj vzrok, da kmetje niso mogli svoje íĚivine Čez zimo pierediti, vsled česar so morali del živine prodati, da shajajo s to krmo, katera jim je ostala.
In še v teh slučajih se je pokazalo, da je marsikateri kmet slabo s -^krmo založen, in da ne bode shajal ž njo. Če še tako varčuje. Posledice vsega tega so, da se živina ni nič redila, če je bila breja je zaradi slabe krme zvrgla, ostala pa ni dala nič užitka. Nasi konji in voU so se za silo preživeli in so tako dočakali pomladi prav oslabljeni, o])ešani za nujna, težavna pomladanska dela.
Piišla je pomlad! Vsakdo se je veseli! Tudi kmet pravi: „Rešen sem skrbi, ki me je celo zimo morila, ker nisem imel s čem napolniti jasli, bodem imel zanaprej vsaj tjavo in deteljo."
To pa še ni prava rešitev njegove živine. Še v mirnih časih smo mogh zelo paziti pri prehodu iz suhe na zeleno krmo, kar je pa še posebno sedaj velike važBbsti, ko itiiamo živino v tako melikužnem in slabem stanju zai'adi preslabe prehrane pozimi.
Taka živina, kakor se dandanes splošno opaža, se mora z veliko spretnostjo začeti pasti ali z zeleno krmo krmiti.
Toda prehoil mora biti razdeljen na kakili 10 do 14 dni, da se Želodec živine, navajen na naporno delovanje pri suhi ki'mi, polagoma privadi na zeleno krmo.
IVve dneve je treba živino doma nakiniiti z nekaj sulie krme in napojiti, ])otetti šele na 2 do 3 ure na dan pustiti na i)ašo in to vsak dan eno uro več in nazadnje se živina lahko pase že od zjutraj do večera.
Uprežni živini, katera se krmi največkrat le v hlevu in gre potem na delo, se mora nakošena zelena trava polagati v tem samem i'azmerju s suho krmo mešana in sicer od začetka Va trave, "/a suhe krme .in to tako dolgo, da pride razmerje potem 10 do 14 dni na do 'Vi zelene in Va
snlie krme. Zakaj je treba take previdnosti pri tem krmljenju V
Mlada trava, katera je zelo lahko juebavljiva, ima v sebi veliko množine kisline (oxalove), katďa zelo draži črevesne sluznice, dalje dobi takoj močno drisko, zaiadi te zelene in bolj vodene krme, vsletl katere bolezni živina posebno v se-danjib časili že tako oslabljena še bolj oslabi, sluijŠa, in kosti, ki so nastale krhke vsled slabe krtiie, se takorekoč loitiijo, niso v stanu nositi teže telesa, žival obleži in na vse zadnje lahko pogine ali jo moramo v sili zaklati.
Prav škodljivo je tudi to, da gonijo nekateri kmetje v začetku svojo živino ob deževnem mrzlem vremenu ven. V takem slučaju se žival prehladi, naje se še mrzle, mokre trave, dobi želodčni katar, ki je hujši kot driska sama.
Na ta način krmljeni živini je treba dajati vsak dan 20 do 30 gramov klajuega apna in ravno toliko soli.
Te soli nujno rabi žival za tvorbo močnih kosti in lažje prebave.
Klajno apno pa obeîiem dobro vpliva na drisko, ker nase veže vse te Škodljive želodčne kisline, katere povzročajo drisko.
Na di'ugi strani vpliva paŠa zelo ugodno na stanje živali.
Živali so lepo na prostem, se dovolj pregibljejo, dihajo sveži zrak, poiščejo si same najbolj slastno krmo, postanejo s Časom bolj krepke, zdrave in utrjene. Zaraditega potem bolj iiiolzejo in tudi lastejo. Da se vsem slabim posledicam izognemo naj si vsak tu omenjeno dobro zapomni, Fr. Malasek, strok, učitelj km. šole na Grnni, sedaj oskrbnik Kranjske deželne pristave v Medvodah.
Siadicor za vinogradniice.
Lansko leto sta bila za kranjsko deželo določena samo dva vagona sladkorja za napravo domaČe pijače ali petijota. Ta množina je bila dosti premajhna. Deželni odbor je napravil z ozirom na priglašena obilna naročila takoj potrebne korake pri deželni vladi in pri uradu za ljudsko prebrano, da bi se dobila večja množina sladkorja. Nakazalo se je potem še pol vagona, tako, da je znašata vsa množina dva in pol vagona, kar je bilo seveda do.sti premalo z ozirom na obilna naročila, ki so zna.šala celili 212.934 kg ali oki'oglo 21 vagonov.
V drugo se je pa odmerjeni sladkor veliko prepozno nakazal, tako, daje bila vsa razdelitev zakasnjena. To je povzročilo veliko in opravičene nevolje. Iz obeh teh vzrokov je treba, da se letos ta akcija o pi avem Času započne in dovoli taka množina sladkorja, da bo obilnim potrebam vsaj deloma ustreženo.
Če primerjamo množine, ki so se dobavile drugim deželam za napravo petijota, s količino, ki se je dala naši deželi, potem vidijuo, da bi morala naša dežela dobiti dosti več sladkoi'ja.
Tirolska dežela, ki izkazuje v zadnjem desetletju (190G —1915) okroglo 25.000 ha vinogradov in 850.500hektolitrov vinskega pridelka, je dobila 87 vagonov sladkorja za napravo petijota. Dalmacija s svojimi 72.000 hektarov vinogradov in 95K.500 hI pridelka je dobila 70 vagonov in Nižje Avstrijska s 35'477 ha in 772.400 hI pridelka celih 32 vagonov. Če bi šlo po tem razmerju dalje, hi morala dobiti naša dežela, ki ima 10.156 hektarov vinogradov in 215.900 hI vinskega pridelka, vsaj 9 vagonov sladkorja, ne pa samo dva, oziroma dva in pol vagona-
Prikrajšani smo bili še bolj zaradi tega, ker je vipavsko vinogradništvo loočno trpelo zaradi bližine vojno fronte in ker so nekateri dolenjski kraji močno trpeli zaradi toče.
Zahteva po večji množini sladkorja je bila o{)raviČcna tudi iz toga stališča, ker so tudi vinogradniki sami izkazali to potrebo s svojimi obilnimi naročili. Naročila so znašala skupaj 212.934 kg sladkorja ali okroglo 21 hi četrt vagonov, tedaj skoro desetkrat toliko, kakor smo ga dobili.
Kakor se vidi, se je urad za ljudsko prehrano držal tudi pri lanski odmeri sladkorja stališča, da ga imajo dobiti le tiste stranke, ki so ga prejemale tudi pred vojno. To stališče pa ne odgovarja današnjim raz-mei'am iii ilanašnjim potrebam. Danes je v splošnem interesu, da se porabijo tropine najprej za petijot in še-le iiotem za krmo, da se na ta način ta gospodarski odpadek po možnosti izkoristi. V interesu vojaškega in civilnega konsuma je pa tudi to, da pi'ide vino v prodaj in da se rabi za delavce in družino domaČa pijača. Tako se danes dejansko tudi dela in zato niso navezani na petijot samo tisti viuogi'adniki, ki so ga pred vojno delali, ampak tudi vsi drugi.
V eni prihodnjih številk bomo povedali, kako se je sladkor na Kranjskem razdelil med vinogradnike in za koliko so prosili posamezni vinorodni okraji.
Zaupni shod duhovniliou-somišljeniliav Slov. Ljud. Stranhe.
Zaupnega sestanka duhovnikov-so-mišljenikov Slov. Lj. Stranke dne 29. aprila se je udeležilo 163 duhovnikov, zastopanih je bilo še drugih 72.
Ko je načelnik SI. Lj. Stranke prelat Kalan navzoče pozdravil ter utemeljil potrebo sestanka in pojasnil njega namen, je prebral dopis, ki ga je prejel od sloven, katol. akademičnega starešinstva:
Velespoštovani gospod načelnik! Ko se je na Vaš poziv zbrala duhovščina, da v velikem trenotku začrta svojo politično smer, smatramo slov. katoliški lajiki za svojo dolžnost, da zbor najprisrčrieje po-zdi'avimo, v zavesti, da je ravno slovenski duhovnik bil tisti, ki je še vselej stal na Čelu narodnostnega in gospodarskega gibanja našega naroda. Zgodovina slovenskega naroda je neločljivo zvezanii z duhovništvom.
Blagovolite, prosim, gospod načelnik, častitemu zboiu tudi sporočiti, da se katoliški akademiki In starešine klanjamo z zaupanjem, spoštovanjem in ljubeznijo na-šeiiui vladiki, presvetlemu gosp. knezu iu škofu dr. A. B. Jegliču, našemu vodniku za visokimi cilji svete katoliške vere. Vse naše delo za narod ima svojo temelje v našem verskem prepričanju, ki ga Ideahii nastop našega duhovnega nadpastirja samo oživlja in krepi.
Sprejmite izraz vdanosti in zvestobe!
Za slov. katol. akad. starešinstvo:
Bogumil Remec, 1. e. predsednik.
Kot prva točka je bila na dnevnem redu razprava o razmerju duhovščine do Škofovih odredb.
Po poročilu, ki ga je sestavil pi'oiesov cerkvenega prava dr. Zorè in po kiepkih besedah kanonika Nadraha, so navzoči soglasno sprejeli naslednje l'csolucije prof. dr. Pečjaka:
Nesloga med duhovniki je nesreča, ki škoduje narodiienni delu in verskemu Življenju; zato iskreno želimo edinosti.
Ne vidimo pa druge poti do nje, kakor da se vsi oklenemo navodil svojega škofa;
1.	njegovo gorečo skrb in požrtvovalno delo za versko življenje poznamo skozi dvajset let in zato vemo, da proti Škofu nihče ne bo mogel voditi slovenskega vernega ljudstva;
2.	njegov nastop za blagor naroda je tako odličen, da je postal Slovencem vzor domoljubja;
3.	ta pot je v duhu cerkvenih zakonov.
Druga točka dnevnega reda je bil
razgovor o K. T. D. Po referatu prof. dr. Grivca so navzoči soglasno sprejeli nu-
slednjo kandidatno listo za volitve v odbor K. T. D.: Arko Miliael, dekan; Ažman dr. Ciril, profesor; Cankar dr. Izidor, iirednik; ĆadeŽ Anton, kateliet; Čekal Ferdinand, kanonik; FinžgarFrančišek, župnik; Grivec dr. Frane, proť. bogosl.; Kalan Aiidr., pj elat; Koblar Aiit., dekan; LavrenćiČ Ivan, dekan; Pečjak dr. Gregor, profesor; Sušnik Ivan, kanonik; Ušeničnik dr. Aleš, prof, bogosl.; Uaeničnik dr. France, profesor bogosl.
Za to listo so se zborovale! odločili zato, ker so se hoteli držati dogovora, razglašenega z znano okrožnico.
Nato jc sledil razgovor o ki'ajevni oiganizaciji stranke.
Ob sklepu 30 zborovalci priredili prisrčno, dolgotrajno ovacijo načelniku stranke prelatu Kalanu. Na predlog, itia se priredi ovacija knezu in škofu dr. Jegliču, so vsi navzoči vstali in niu viharno izražali svojo hvaležnost in vdanost. .
V sklepnih besedah se je predsednik prelat Kalan spominjal sv. očeta in ce-sai'ja, katerima so zborovalci gromovito zaklicali trikraten „živio"! S tem se je shod zaključil.
Na shodu je ves čas vladalo zelo prisrčno in Živahno razpoloženje. Več korporacij in mnogo posameznikov je shod pismeno ali brzojavno pozdravilo,
Tratijo Neubauer:
V soincnem jutru.
Slike iz iiaáe okolico, 1.
Solnčni žar na hosto lega kakor dolg poljub in vroč, hostica pa stidna skriva v senco kras zelen, cvctoč. 2,
P(}tok hiti in hili, valček se valčku umika,
solnce žali in žari, v vodi se bistri svetlika. 3.
Kobilar v rumeno je sukirjo odet, od solnca, od mlade ljubezni razgret, od veje na vejo zletsje. Popeva, da kos mu ni pevec noben, da kosu je kljun od zavisti rutaen, na sitireki moičé se buduje.
Kobilar pa kliče; „Si bil že, si bil V!') Pomisli, pomisli, kako si grešil! Le hitro mi spoved opravi ! Óe ne, te hudobec peklenski bo vzel, k ognjenemu stebru z verigo pripel, v nebeški nikdár ne boš slavi!"
>) Ljudstvo pravi, da [joje kobiiar: «Si ïe bil (laiuroiS pri spovedi), Co ni»j, ti» bo viag vïi;l.»
Gospodarstvo.
' Apno za škrop^jerye trt. Novomeška kmetijska podružnica sprejema še naročila na apno za škropljenje trt. Vinogradniki se s tem opozarjajo, iia takoj naroče, dokler še ni vse apno oddano.
Kruh za pse. V Rinut izdajo v kratkem krušne izkaznice za pse. Dobe j'fi samo policijski psi, dalje psi, ki stražijo linjižnice, muzeje, zbirke umetnin, potem vsi, ki se porabljajo za trgovinske namene •n končno oni, ki vodijo slepce. Kruh, ki se bo razdeljeval na te izkaznice, bo narejen iz močnih odpadkov.
Kulturne izpremembe na vzhodu. Telesno razpadla Rusija je tudi duševno celo onemogla. Od Baltiškega do Črnega morja prevladuje nemški jezik. Poučni jezik na vseučelišču v Dorpatu je nemški i» kmalu bo tudi v Petrogradu, Ves promet je v neiiiško-židovskih jokah. Na Krimu je vse v nemški oblasti. Iz Sebastopolskih trdnjav plapolajo nemške zastave. Tako je
sarmatska nižina prišla zopet v oblast Germanov, koder so v četrtem stoletju po Kristusovem rojstvu že gospodovali vzhodni Gotje. Tako menjava vzhodna Evropa skoro vsako stoletje svoje gospodarje in kulturo. Zdaj so nastale v Rusiji one razmere, katere si je želel Tolstoj. Ta je zasmehoval vsaktei'0 parlamentarno in državno organizacijo; on ni maral za znaiiosli in umetnosti, ker te človeka odvajajo od pravega življenja in narave. Nazaduje je zavrgel vsako pozitivno vero. Rusija je zdaj prav pašalik duševnega anarliizma in nihilizma. Bivša Rusija predstavlja zdaj realizirana načela Tolstojevega blodenja.
DomaČe in tuje novice.
Na rojstni dan naše državne matere Cite bo v četrtek 9. maja v kapiteljski cerkvi v Novem mestu ob 10, uri slovesna pontiiikalna sveta maša. Vdeležimo se te službe božje mnogoštevilno, da pošljemo skupno molitev k Vsemogočnemu kot zahvalo za tako vzorno in ljubezujivo cesarico! Združimo se z našo cesarico Cito v prošnjah k Bogn, da bi kmalu vstavil prelivanje krvi!
Praznik sv. Florjana je ohiiajalo novomeško prostovoljno gasilno društvo s svojim načelnikom v nedeljo 5. inajnika s službo lK)Žjo v tukajšnji frančiškanski cerkvi ob 7. uri.
Nova maša v Kostar\jevici. V nedeljo, 5. t. m. je zapel prvo sv. mašo preč. gosp. Sekula, duhovnik goriške nadškofije. V svoji skronniosti je hotel hi'ati le tiho mašo, ali podvzetnosti njegovih številnih prijateljev se je posrečilo, da je bila nova maša prav slavnostna ob asistenci domačega župnika, kapelana in kateheta Neubauerja, ki mu jc govoril svečanosti primerno pridigo. Ob tej priliki smo čestitali KostaiijcvČanom, da imajo tako izborno oi'ganistko in krasno petje. Hčerka našega vrlega skladatelja g. Ignacija Hladnika, gdćiia uČileljica Mimica, si bo s svojim vnetim delovanjeii! za glasbo in petje postavila v Kostanjevici večen spomenik. — Gospodu novomašniku pa obilo sreče in božjega blagoslova v težavnem delovanju na Goriškem !
Umrl je v Gradcu aprila 1918 gospod Weikavd Gandini, e. kr. vižji sodni svetnik v pok. Blagopokojni je bil plemenit zuaČaj in Živi med Novonieščani v najboljšem spominu vsled svoje izredne Ijubez-njivosti h) prijaznosti. Toden pred smitjo je še obiskal Êil in zdrav s svojo gospo soprogo svojo hčerko gospo Gabr, Gorjaiii na Ruprčvrhu in novomeške znance. Takrat pač ni mislil, da sc poslavlja od svojih ljubih domaČih in prijateljev za vedno. Naj počiva v miru, blagi gospod!
Zborovanje Slomškove zveze za novomeški in črnomaljski okraj. Dne 2. maja se je vršil občni zbor podiužniqp Slomškove zveze v Novenj mestu. Zborovanje je bilo v starem gimnazijskem poslopju. Gosp. nadučitelj Štular pozdravi kot predsednik navzoče in izraža svoje veselje, da je mogel po tolikem času se zopet vde-ležiti zborovanja. Temu je sledilo tajnikovo poročilo in blagajničarke. Nato je sledil razgovoi' o popravi pravil Slomškove zveze. Med tem je bil tudi pomenek o vstanovitvi krajne učiteljske knjižnice. Ta predlog pa ni bil sprejet. Posebno buren je bil i'az-govor o gmotnem stanju uČiteljstva. Gospodje, kakor gospodične, so povdarjale bedo učiteljskega stanu. Marsikatera trpka beseda se je izgovorila tudi proti aprovi-zaciji v posameznih krajih. Sklenilo se je, da se posije prošnja na centralni aprovi-zacijski odbor. Končno je bila volitev novega odbora. Voljeni so bili: gg. Franc Vovko, Župnik; Auton Šmidoviiik, duiiovni svetnik; p. Atanazij Ausser, šolski vodja; Ludovik Koželj, nadučitelj; Maks Kalan, nadučitelj, — in učiteljici Marija Habe in Josipina Primožič. Takoj po zborovanju je imel odbor sejo, pri kateri je bil za pred-
sednika podružnice izvoljen g. p. Atanazij Ausser in za tajnika g. Maks Kalan. Vkljub težavnim razmeram je bilo 48 vdeležencev.
Darovi za slepe vojake ; Neimenovana 10 K; čislana družina Franćičeva iz Dol. Starevasi št. 3, Št. Jernej 50 K; v gostilni pri Dol. železnici v Novem mestu se je nabralo 4. maja 1.1. 35 K. — NajiskrenejŠa zahvala v iiiietni najbolj potrebnih in nesrečnih vojakov!
Prerana smrt. Trgovcu in posestniku g. Jakobu Dereani v Žužemberku je umrla hčeika Cita v nežni starosti Šestih let. Spoštovani in ugledni rodbini naše sožalje.
Iz davčne službe. Za davčne upravitelje v 9. činovneni razredu so imenovani davčni oiicijali; Ivan Hočevar, Jožef Tajnik, Karol Šiška, Alojzij Kreinz, Fran Kratnei', Jurij Kramherger, Anton Dolenc, Ludvik Jelšnik, Auton Adamič, Ivan Gerčar, Viljem Praprotnik, Ivan Rojko, Ivan Piberiiik, Ivan Drobovnik, Ivan Schwarz, Ivan Jan, Jožef Masten in Fran Žagar; za davčne oiicijale v 10. činovnem razredu so imenovani davčni asistenti : Lovrenc Novak, Jožef Badiura, Jožef Kraker, Ernst Kra-niaršič, Feliks Viaclovsky, Stanislav Ribni-kar, Alojzij Jagodic in Robert Ganslmayer.
Tatvine. V vasi Kacenberk pri Dvoru so se oglasili prejšnji teden tatovi. Ukradli so enenm posestniku pol posušenega prašiča, nekaj masti, okoli tri mernike moke, pripeljane pravkar iz malina, par hlebov kruha in še več malenkosti. Denarja niso našli, dasi so vse premeiali po hiši. Prišli so sredi popoldneva, ko so bili domači na polju. Sumi se, da so hili tatovi cigani, štiri moški in štiri ženske, ki so se klatili preje po okolici. Ljudje so hiteli brž za njimi na vse strani. En mož jih je našel, pa si sam ni ničesar upal, zato je Šel po orožnike. Ko so se vsi vrnili, so cigani izginili neziiHiiokam. Za en teden so sedaj dobri; poteni bodo iia zopet kje ulomili. Ko bi nas rešile oblasti vsaj ciganske nadloge!
Želja se mu je izpolnila. Neki urednik se je vrnit iz ujetništva na belo nedeljo. Dolgo časa ni bilo o njem ne duha ne sluha, domači so ga imeli že za nutvega. Ušel je iz Sibiiije. Njegov oČe, onemogel starček, je v slutnji bližnje smrti imel edino željo, da bi še enkrat pred smrtjo videl svojega edinega sina. In starčku se je spolnila njegova vroča želja. Sin se je vrnil iz ujetništva, a ne sam, ampak s svojo ženo Sibirijanko. Gledal je starček sina s solzo v očeh, a čez nekoliko ur po srečni sinovi vrnitvi je unul
Pred odstopom ministra Žoigerja. Dunaj, 5. maja. V parlamentarnih krogih so mnenja, da odstopi minister Žolger že v pondeljek, ker noče biti soodgovoren za absolutistični in protislovanski sistem v Avstriji.
Odgoditev parlamenta In vojaška oprostitev poslancev, — Dunaj, 4. maja. Domobranski minister je obvestil predsed-ništvi obeh zbornic, da ostanejo poslanci gosposke in poslanske zbornice vkljub od-goditvi Še nadalje na dopustu ali oproščeni. Oni člani, ki bi hoteli za časa odgoditve izvrševati svojo vojaško dolžnost, naj se javijo pristojnemu poveljstvu.
Parlament odgoden do 18. junija, Dunaj, 3. maja. Iz parlamentarnih krogov poročajo, da bo parlament odgoden do 18. junija. V junijskem zasedanju pa bo 1'azpravljala zbornica o proračunskem provizoriju in podaljšanju poslaniških mandatov. Vlada predložila proračunsko predlogo do konca 1918. Dunaj, 'A. maja. Na podlagi cesarskega pooblastila z dne 2. t. m. je pi'ed-ložila danes vlada predsednistvu zbornice zakonski načrt glede jiroračunskega provizorija in sicer za dobo od 1, julija do 31. dee. v ustavno rešitev.
Izgubil se je lep plet, temne barve na glavni eesti od Grma do Klemenčičeve (i^egatove) hiše. Najditelj se prosi, da ga vrne proti nagradi pri J, Krajec nasi, v Rudolfové m.
Brzojavke vojnim vjetnikom na Ruskem so dovoljene in sicei' le v nemškem in francoskem jeziku. Pristojbina za eno besedo znaša eno krono, Lahko se plača tudi oilgovor.
Krasti pa znajo! 250 000 kron so ukiadli neznani tatovi iz denarnega pisma, ki ga je poslala podružnica avstro-ogrske banke v Ljubljani na neko vojaško poveljstvo v Trst. Tatvina se je zgodila med potom. Poštno ravnateljstvo razpisuje nagrado, kdor kaj zasledi.
Velik dobrotnik. Milijarder Rockefellei' v Ameriki bo posinovil 100,000 otrok, katerim bodo padli očetje na bojišču. To ga ho stalo na leto 65 milijonov dolarjev.
Okrožnica vlade proti jugoslovanskemu gibanju. (Po Sloven. Narodu.) Z Dunaja nam poročajo: Vlada pripravlja zaupno oki'ožnico na uradništvo in dnliov-ništvo, v kateri ho razpravljala o nepřípustnosti jugoslovanskega gibanja ter ui ad-nikom in duhovnikom zabičala, da morajo delati „pomirjevalno", t. j. v zmislu Šnster-šičeve „slovenske" politike.
bečeK
i/r se sprejme na večje posestvo k goveji živini. Prosta hrana in plača po dogovoru. — Več se izve pri upravništvu „Dolenjskih Novic".
PrispEPfljtB za shlfld 5. L. S.!
Slovensko ljudstvo !
«Eticfii si iie dam vaeti: prostosti, delati /a svoj naiod,»
Dr. Jan. Kv. Krek.
I>i'. Janezu Evanjiclistu Kreku postavljamo spuiuciiik: kuriicuit spouientk iiii ^robii^ spuuicnik iz miirmorjii'V beli Ljubljani, Kuko zelo se VC8 tiarod /iivedii, da je veliki pokoj-iiiii to zushižil, priiiii najbolj dejstvo, du se je v kratkih iiiesei'ili imbralo v Ui namen iiad 100.000 kron.
Ťoda motili bi se, uko bi mislili, da bomo a tema spomenikoma mulostili dr. Krekovemu spominu. Niti od daleii. Ko gledu iiezabiii naS doktor iz vcuuosti naše požetjc, se niim paŽ poln Ijubczid smehlja kakor oČc otrokom pri igri, a z glavo nam odmajuje... Kckaj drugega hoče od uas.
Kdo jc bil dr. Krek? Ou jc bil naS prvi in največji demokrat. Dr, Krek je
1.	oRvobodil na6 kmetski stan iz duševnih in gospodarskih okovov, m« vrnil stanovsko samozavest iu pouos,-mu v politiCucm svetu priboril polno veljavo, mu dal v pravem ponienn besede novo življenje. Naša kmetska gospodarska in iKobraževalna organizacija pričata o njegovem delu za slovenskega kmeta.
2,	l)i'. Krek jc bil oče krsČansko-socialne misli na Slovenskem. Zbral jc v krščanskem taboru slovensko delavstvo in pokazal, da 8C mora socialno delo zlasti tu doli pri mis razvijativznamenjii vse dele naroda obsegajoče ljubezni, ne pa v znamenjii sovraštva sloja do sloja. V znamenju Ijubeziii, ki ne prezre tudi majimega narodnega delca, ki ne pozabi nobenega izmed narodnih otrok in so ji tisti, kuteritii je usoda najmanj mila, najbolj pri srtm; v ziiamcnjn ljubezni, ki jc nc ustavijo ne deželuc, ne državne meje iu ne zadrži niti svetovno morje, ko hiti za ubegliini sinovi in hčerami v tujino: za izseljenci. Tako vseobsegajočo ljubezen do naših delavcev in de-Uivk, do našib izseljencev in v řasu vojno do naših beguncev je imel dr. Krek in Ic liogu je znano, kolik« je zanje mislil, delal in sc trudil. Zapisniki državnega zbora glasno govore o njem,
8. Dr, Krek je z močjo svojega dnlia in svoje apostolske osebnosti jridohil našo mlado inteligenco za krščansko, narodno in demokratično misel ter jo vzgojil za-njo. H tem je omogočil iu zagotovil naš zadnji veliki politični preporod in izšolal naslediiikc za svoje delo.
4, fini jc dr. Krek tako preora! in prekopal narodno njivo od enega konca do drugega in ui pu.stil nikjer ledine, tedaj ko seje jela majati stara Evropa v svojih temeljili, ko sc je ]iripravlj:il silen preobrat v zgodovini Človeštva, tedaj ko je knpa jugi^slovanskega trjiljeiija prekipevala in klicala do neba, tedaj je vstal dr. Krek, dasi íc ves ntriijeii, l^reletet jc za bip pripravljeno njivo, sc pač za bip za-to]iil v gloljoko molitev,- nato pa vzel sejavnico
in Sel sejat, sejat Hvojo zadnjo, iiajvcĚjo misel : o ustanovitvi avoliodtic jii/johIovan-siic države i)oil lialjslmrSkiiii že/Joni. Tit Se enkrat^ kakor že tolikokrat ])i'eje, je [ireliotlil sIorciiMko iu srbsko-lirvalsko zemljo od eiiegn koncil ilo drugega in scjal... In ko je do-seja), je prosil nebo za blaga vremena, legel
ntrnjen, pa vesel — in umrl.
*
Sedaj mu stavimo spomenike. Mlavnim možem se spodolji kamen in bron. Toda dr. Krek mora dobiti med nami še )ofleben spomenik, ki bo po pokojnikovem duiti iii srcu;
V	Ljubljani zgradimo „Krekov iloin", pod cigar streho se bodo stekale vse niti socialnega dela na Slovenskem; v njem naj se snuje in ktije vsakorĚna guiotiia in moralna pomoč Sloveneu in kolikor mogoče tudi Hrvatu in Srbn. Tu naj bi imeli svoje prostore: kmet-sko iji delavsko tajništvo; dobrodelna pisarna in posvetovalnica za invalide, vdove in sirote ter vse mogoče druge pomoči potrebne; Rafaelova družba za izseljenee; posredovalnica za delo in službe; prenočisča in kuliinja za potujoče; brezalkotiolna obedniea; ljudska knjižnica in čitalnica, narodna zborovalnica. Noč iu dan naj v domu valovita življenje in delo, ki ju je pokojnik tako ljubil; kakor Čebelnjak bodi Krekov dom, v katerega in iii katerega uaj vro naSi ljudje kakor jiridiie čebelice. Lep in prostran bodi ta dom, kakor je lepa in prostrana naËa jngoslovanska domovina. Tu bodi vsak na§ človek doma.
V	težki liri je bil nekoč rekel dr. Krek svojemu prijatelju: „Enega si ne dam vzeti: prostosti, delati za svoj narod. Vse drugo naj imajo, meni naj pustć delo. Dokler bom mogel in bo še dib v mojih prsih in glas na mojem jeziku, ne bom miroval." Krekov dom uaj priča: Dr. Krek ne miruje niti po smrti, njegovo delo sc nadaljuje. Urata in tujca naj ob pogledu na ta dom prevzame spoznanje: di'. Krekov duh Živi!
Obračamo se niv celokupno slovensko, pa tudi srbsko-hrvatsko ljudstvo, da nam pomaga zgraditi dr. Kreku ta živi spomenik. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo umelo naĚo zamisel, naS namen ter bo velikodušno, s perisčem prispevalo za uresničitev tega načrta. Krekov dom mora biti častna zadeva naSega ljudstva, da z njim celemu svetu dokaže, da ve dostojno častiti spomin svojega največjega sina in najboljSega prijatelja.
Darove sprejema „Dobrodelna pisarna", Ljubljana, Alojzišěe.
Odbor za „Krekov dom".
Teden dni dopusta.
PiSa Janez Nep, GriiniS. (Dalje. 18.)
Ali razunieti nisem mogel, zakaj ima človek dve nogi.
Tista leva brez opore mi je bila napoti.
V žep je nisem mogel vtakniti.
Bingljala je ob kolesu enkrat „takolele", enkrat „takolaía", kakor da bi ne bila moja.
Ker ine je pa učila izkušnja, da kaia stvar brez potrebne pozornosti odleti, kakor pedal, sem imel svoje oči večinoma na levi nogi.
Jej, zopet tak izraz.
Seveda, kaj bi naredila moja ženka, ko bi ji domov prinesel samo eno nogo. Saj me je vendar svojčas odpeljala od oltarja z obema nogama.
Čutil pa sem le potrebo druge noge.
Po ravnem je šlo še precej povoljno.
Ako je bila cesta tudi le prav malo napeta, nisem mogel naprej, ako je pa malo visela, nie je zagnalo, da sem komaj vstavil.
Menjavalo pa se je zmerom.
Enkrat takolele, enkrat takolala.
Blizu tiste vasi, zaradi katere si bodo psibopatologi še belili svojë glave, me zažene kolo v debelo natrošen gramoz.
Enkrat, dvakrat.
Vrglo me je precej v stran.
Zniagonosno sem vihral naprej, dasi s čudnimi občutki.
Ostati pa ni smelo brez mučnega prizora.
Brezskrbno dirjam navzdol.
Saj nisem bil srečal do zdaj žive duSe.
Velik ovink.
Prikažete se dve konjski glavi prav blizu od nasprotne strani.
ZasliŠim silni vik:
„Holt — holt!"
Voznik drži obe roki, konja pa vse uhlje pokonci.
Že skočita preplašena v stran.
Voznik pade tako rekoč raz voz.
Nevarnost je velika, da se zvrne voz z vsem vinom, ki je bilo na njem.
Kaj pa hočem početi jaz?
Upiral sem se z vsemi telesnimi močmi, da vstavim kolo še pravočasno.
Vse zaman,
Videl sem gotovo smrt pred seboj.
Kakšno smrt?
Kaj pa moja polica, ne lesena, tista papirnata zavarovalna polica!
Saj nisem mogel in tudi ne smel umreti.
Saj še moj dopust ni bil pri koncu.
Nisem še nikdar smrtno ponesrečil.
Lahko mi to verjamete brez častne besede.
Gotovo pa je sicer tudi, da živi vsak človek tako dolgo, da dočaka svojo smrt.
Nekaj časa, seveda samo par sekund, sem bil v dvomili.
Ali se človek more sigurno zanesti na tisto polico?
Dandanes vlada prevara, kamor pogledaš.
Pa smrt!
Pravijo, da je grenka.
Figo!
Tisti, ki jo je pokusil, gotovo ni mogel o tem trobiti v svet.
Kdor je ni pokusil, ta ne ve nič.
Grenkosti pa sploh ne maram pokušati zdaj, ko imam dopust.
Še naprej bi bil filozofiral tako, ali ta preklicana konja sta nestrpno zahtevala konec debate.
Kolo me je zagnalo Že malone med nju.
Naj bo, kar hoČe, smrt gor aH dol.
Edino, kar sem še mogel, sem storil.
Z nezaslišanim pogumom sem se vrgel s kolesom vred pod cesto in sel v trnje.
Voznik, konja in vino in jaz, vse je bilo s tem rešeno.
Há - li - ló, háliló.
Prva moja misel je zadela ob jajca, ki sem jih imel v nahrbtniku.
Za božjo voljo, ako so se mi zdrobila.
Pa glejte, čudež.
Jajca niso bila zavarovana za življenje, kakor jaz, al; tista polica je rešila mene in jajca gotove smrti.
Se vendar še najde poštena zavarovalna družba. —
Na nadaljnjem potu me ni vstavljal noben intermezzo več.
Cesta je šla hitrejše izpod nog, kakor tedaj, ko sem izgubil pedal. —
V mestu sem bil,
Še vstopil nisem, pa je že butnila vojska ob mojo glavo.
Gledal sem ob cesti, po ulicah to, ono, tole-le, tisto-le — ko človek ne sme povedati, kaj — same stvari, ki se jih veselé edinoie vojni dobičkarji.
Ne, to pa ni za me.
Posebno me je dimilo tisto vrvenje tujcev po mestniii ulicah.
Pa naj vrve. Kaj mi mar. Zato so tukaj.
Raznotero.
Največji ogryenik na zemlji. Ognjenik Katmai v deželi Alaski v Severni Ameriki je nekaj posebnega. Pred nekaj leti se ni sc niiesar vedelo o njem. Ko pa je imel silno metanje, so se ziačeli učenjaki zaniiiiati zanj. Raziskovanje nekega znanstvenega poslanstva h Waslnngtona je razkrilo, da je ta ognjenik po svoji velikosti in okolici pravi čudež. OgnjeniŠko ozemlje se razteza v prostoru 250 kvadratnih kilometrov in je posejano z delujočimi Žreli. Glavno Žielo 2 obsegom 15 kilometrov gotovo nima primere, kajti pri Vezuvu naprimer znaša obseg žrela otl metanja 1. 190G. ~ 2200 metrov, doiiini je znašal poprej samo 200 metrov. GloboČina ognjenika Katmai znaša kakih 1000 metrov. Omenjeno znanstveno poslanstvo je napravilo zemljevide o tem ognjeniškeni ozemlju, nabralo je znamenite kamne, pregledalo je vso širno okolico ognjenika in odkrilo tudi reko vročega blata, ki je dolga 25 kilojnetrov.
Prisilne poroke. V mestu Blemington v Ameriki je uradno prepovedano, živeti v samskem stanu. Preiskovalna komisija je ugotovila, da veliko mladih dam, vdov in vdovcev prebiva samotno v veliki hiši, ki bi pa mogli preživljati moža ali Ženo. Ce bi se ti ljudje poročili, bi bilo več prostih stanovanj za prisolnike, tudi bi se prihranilo mnogo kuriva. Kotnisija je bila mnenja, da ima vsaka ženska (iravico — zlasti sedaj, ko smejo tudi voliti — zahtevati moža in je predlagala, naj se noben moški ne sme braniti žene, 6e ima zadosti sredstev za ])reživljanje družine. Zlasti pa sc naj ne sme braniti moški jioi'oke, če ima ženska zadostna sredstva. Oni, ki bi sc zahtevi
ženske vstavljal, naj dobi v hišo tri sirote ali dva stara sirotnaka. Predlog je bil ■sprejet. Toi'ej samci, samice, pozor!
Vso hišo okradli. Zločini so v tej dobi zelo pogosti. Vsak dan se poroča o umorih, vlomih in tatvinah, večinoma posebne vrste. Prav originalna je tatvina, ki se je dogodila pred kratkim v nekem nemškem mestu. Tam so oki'adli tatovi malone vso hišo. Seveda, ne z zidovi. A ne dosti manj. Tatovi so hišo kar lepo po načitu temeljito okradli. Ko je prišel gospodar te enodružinske hiše z bojišča domov na dopust, je naŠel samo žalostne ostanke, namreč samo zidove svoje lepe hiše. Streho, okna, lesene dele, kajpak tmli vso notranjščino so tatovi odnesli.
Čebele in pijanci. Znano je, da velja mravljinska kislina, ki jo čebela pri piku izbrizga, kot najboljši protistrup proti strnponi, ki se tvorijo v organizmu rev-matikov. Nedavno so zdravniki v neki londonski bolnišnici s Čebelnimi piki zdravili med drugimi revmatičnimi loolniki tudi štiri hude pijance. Zdravljenje je imelo nepričakovan, dvojen uspeii: ne le, da so ponebavale revmatične bolečine, marveč vsi Štirje bolniki, ki prej uiso mogli prebiti brez alkoholnih pijač, so zdaj naenkrat dobili velik gnus nad vpijanljivimi pijačami. Sedaj Že več mesecev nobeden izmed njili ni okiL'iil kapljice alkohola. Zdravniki so stvar dalje preiskavah in dosegli enake nspehe v še več drugih slučajih. Ako bi se izkazal čebclni pik res kot zanesljivo nčin-kujoče zdravilo proti pijanstvu, bi to za blagor človeštva pomenjalo neizmerno več nego vse moderne tehnične iznajdbe. Sicer je pa po nekatei'ih francoskih vaseh, kjer se pečajo s čebelorejo, Že dolgo znano, da čchelni piki skoro trenutno iztreznijo Jiajbolj pijanega človeka.
General Foch — veren katoličan. Vrhovni poveljnik angleško-francoskili Čet, gen. Focb, je odločno katoliškega mišljenja, ki ga izi)oveduje in kaže pred svetom. To tudi dobro ve sedanji fraiuasoiiski francoski ministrski predsednik Clemenceau. Ko je bil Clemenceau leta 1907 ministrski predsednik, je generala Focha odločil za ravnatelja vojne akademije. Poklical ga je k sebi ter mu ponudil omenjeno mesto. „Jaz sem vojak", odgovoti Foch, „ter sem vam na razpolago. Toda vi, g. ministrski predsednik, še menda ne veste, da je eden mojih bratov jezuit ter da tudi jaz nikdar nisem prikrival svojega notranjega verskega prepričanja?" — „To nič ne de", odvrne Clemenceau, „ne zahtevam od vas ničesar drugega, kakor da mladi zarod vzgojite v dobre in vrle častnike."
Živi pljuvalnik, V palači le Itnperije, znane rimske lepotice Iťi. stoletja, so bile vse sobe tako sijajno opremljene s pre-]>rogami, slikami, vazami in drugimi dragocenimi predmeti ter s tako izbrano opravo, da je španski poslanec, ko je nekoč obiskal to dajuo, pljunil nekenui služabniku v obraz, ker nI našel za to dejairje slabšega in primernejšega prostora,
Razvedrilo.
Oče naš, daj nam tri četrt kruha vsak dan in nasiti naše otiokc. Odpusti nam naše dolgove in obrestuj jih s sedmimi odstotki vojnega posojila, da tudi mi odpustimo našim vojnim dobičkolovcem. Razsvetli naše oblasti, da spoznajo, kako se kazrmje vojne oderuhe na zemlji in kako hiepeni lačno ljudstvo po moki in krom-piiju in ne pelji nas v skušnjavo obupa, temveč i'eši nas vsega hudega: kuge, lakote in vojske!
V jarmu. A: „Ali verjameš sedaj na dobiodejni upliv zakonskega Življenja?" — B: „Saj moi'am veijeti!"
Predolgo. „Imate pri vas stoletni koledar?" ~ „Kaj pa mislite! Tako dolgo niso spravljeni pri nas koledarji!"
Škoda časa. „Kaj, Etna, sedaj me pa ne mai'ate, ko vas prosim za roko, akoravno sem ti'i leta sanjal le o vas? Presneto je škoda tega dragocenega časa!"
Pri zdravniku. Ziiiavnik: „Torej vi ste nervozni? Pošljite svojo ženo za 14 dni na deželo, pa boste zdi'avi!" — Bolnik: „rlaz in'sem oženjen, imam samo gospodarico!" — Zdravnik: „Potem pa pošljite njo za cel mesec na deželo I"
V knjigarni. Gospa: „Rada bi knjigo, ki bi bila primerna za vzgojiteljico mojih otrok," — Knjigar: „Toiej knjigo za olikano damo?" — Gospa: „Da, da, ko-likoi' se pač zamore govoriti o oliki pri takšni dami!"
H godu. Hišni zdravnik: „Sprejmite moje odkritosrčne čestitke, gospod predstojnik! .Taz pridem danes k vam izjemoma ne kot zdravnik, ampak kot Človek in prijatelj."
Svarilo. „Poročiti se hočete, mladi gospod? Ne storite tega, bodete bi'idko obžalovali. Jaz sem bil štirikrat poročen, pa bi se ne hotel nikdar veČ poročiti!"
Pogovor. A: „Ali ste bili vojak?" — B: „Bil; uril sem vojake na suhem in na vodi." — A: „Tudi na vodi?" — B: „Kajpak, učil sem jih plavati!"
Vojni kruh je težak, kakor življenje! Je rumen, kakor nekaj — grdega! In razpada, kakor državni zbor! Je grenak, kakor vojna! Pa neprebavljiv, kakor ministrski govori ! In drag, kakor vojne skušnje! A Človek nikoli ne ve, če ga ni premalo. A tudi nikoli, če ga ni preveč za uporni želodec. Misliš, da ješ kruh, a uživaš pa žaganje. Ješ, da bi živel, a želodec odpove in pogineš.
Loterijske številke, Trst, 1. maja 42 53 40 5 79
Solshe in druge hnjižnice
lahko pošljejo knjige v vezavo v pol platno, ker jim lahko hitro postrežemo, Tudi molitvenik! se sprejemajo v priprosto prevezavo.
Knjigoveznica J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Zanesljiva huliarica
porabljiva tudi za hišna opravila, se takoj sprejme v dobro službo. Pojasnilo d^e ktijigar Urb, Horvat v Novem mestu.
Zatnetijam : modro (palico za bolo moko, koliiino galicc la. ilvojtio količino moko. I'onudbo; Albin Kosec v Trstu, Rojano 314,
i*" Ajbiš pelin, meliso,
kupi
lekarna J. BERGMANN Rudolfovo.
BARVE
za barvanje volnenega, svilenega in platnenega blaga, se dobijo sledeče: črna, siva, inodra, zelena, rudeča, rujava in liïa v zavitkih po 60 vin. v trgovini
Kari Loibner
pri „zvoncu", Celje. Vsok Si laMo liaroti oblého in platno sam!
Za eno žensko obleko je treba najmarg
7 zavitkov barve, za eno žensko bluzo
3 zavitke, za eden predpasnik 2 zavitka.
Izvršujejo se tudi poštna naročila. — Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo.