GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
EZ.AA/
nas a
i/»
smučina
LETNIK 17
ŠTEVILKA 8
15. SEPTEMBER 1978
Cesta v Drago »Cesta talcev in »Cesta Kokrškega odreda«
Na Dan vstaje slovenskega naroda so se v Dragi /brali bivfti borci, krajani, člani našega kolektiva in drugi udeleženci, kjer so odkrili spominsko ploftčo v spomin ustanovitve Kokrftkega odreda in uradno odprli novo asfaltirano cesto v Drago. Ob tej slovesnosti so jo preimenovali v »Cesto talcev«, od Begunj do Krobiftč talcev in od tam naprej v »Cesto kokrftkega odreda« . To slovesnost je opravil naft glavni direktor Dolfe Vojsk, ki je tudi prere/.al trak in izročil novo cesto svojemu
Na tej proslavi so bili med najvidnejšimi gosti tudi član sveta federacije tov. Miha Marinko in Franc LeskoSek Luka. jredsednik Zveze sindikatov Slovenije tov. Vinko Hafner, občinski in krajevni predstavniki, ('lani ZB in oficirji ter borci KokrSkega odreda. Mnogo je bilo tudi mladine. Ker je bila tako pomembna proslava malo obeležena v sredstvih javnega obveSčan ja in ker je imel F lan pokroviteljstvo nad to prireditvijo, je naSa dolžnost, da ji v naftem listu damo poudarka, da bo ta pomemben dogodek <ntal v spominu tudi naSim zanamcem.
Krajevni odbor Zveze združenja borcev Begunje in aktiv borcev K. O. občine Radovljica, sta to proslavo dolgo prijavljala. Najprej je bilo treba urediti dostojen pristop v Drago z < h novo ceste. To je bil že skrajni fas. sa j mnogo ljudi obiskuje grobišče talcev v Dragi. Tako je Draga dobila asfalt, h kateremu je tudi naS kolektiv poleg drugih
(rimaknil precej sredstev. T o akcijo je vodil do konca prav član naSega kolektiva. predsednik ZB Elan tov. Jože Cvenkelj, seveda ob pomoči drugih sodelavcev, predvsem bivSih borcev, članov ZB. krajevne skupnosti Begunje in drugih.
Na dan proslave se je zbralo na zbornem mestu v Begunjah nekaj tisoč udeležencev. ki so v povorki ob spremljavi godbe na pihala iz Gori j, praporSčaki. gasilci, narodno obrambo in pripadniki JLA odSli v Drago, kjer je bilo že vse pripravljeno za slovesnost. Zbranim so spregovorili predsednik odbora za proslavo Jože C'venkelj in predsednik zveze andikatov Sk»venije Vinko Hafner. Spominsko ploSčo pa je odkril Stane Prezelj. In vAi komandant KokrSkega odreda. Ob tej priložnosti je opisal zgodovino odreda in njegovo vlogo in pomen v času NOB. S častno salvo je vod JLA počastit padle borce, člani ZB |h so ponesli venec na grobiSča talcev v Dragi in graSčinski vrt v Begun jah.
V	drugem delu proslave je bila svečano odprta nova asfaltna cesta v Drago. zbrani pa so se napotili v Krpin. kjer je godba na pihala pripravila kratc»k koncert. Tovariško srečanje se je nadaljevalo ob sodelovanju ansambla Gorenjci Se pozno v noč. Tako je bila ta proslava v Dragi ne le pomemben dogodek za Begunje, temveč za vso slovensko javnost, saj je z novim zgodovinskim obeležjem iz NOV pris|>evala svoj veliki delež k obujanju spominov na tiste težke dni boja za narodno osvoboditev.	K.	S.
Poslovanje v I. polletju 1978
Opazovanje poslovanja ali tako proizvodnjo. Cas šestih gospodarjenja industrijske mesecev, in če ta tudi sovpada proizvodnje in storitvene de- v mrtvi kot s komercialnega javnosti, ki je sezonsko usmer- vidika, je dokaj prekratek, da jena. je dokaj odprto opazova- bi lahko dajali in povzemali Nekdanji komandant Kokrškega odreda tov. Stane Prezelj nje in zahteva poznavanje dolgoročne zaključke, odkriva spominsko ploščo »na Zagi« v Dragi	vseh elementov, ki spremljajo (Nadaljevanje na 2. strani)
Predstavnik pokrovitelja. Klana, glavni direktor Dolfe Vojsk odpira novo asfaltno cesto v Drago
Naša Tatjana pripenja šopek dragemu gostu, tov. Mihi Marinku
Poslovanje v I. polletju 1978
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ce torej želimo spremljati naše poslovanje v preteklih šestih mesecih, moramo imeti pred seboj spoznanje, da naša največja temeljna organizacija smuči nosa pečat sezonskega značaja, le-ta pa se odraža v vseh pokazateljih gospodarjenja. Nekoliko manj je tano orientirana temeljna organiza-
1.==š smuči
2. telovadno orodje
3. ■■plastika
4. nisi trgovina
5. oooinštitut
6. C^delovna skup.
spremljajočih služb
7.» • delovna skup. skupnih
služb
Da smo lahko uspeli realizirati toliko celotnega prihodka, seveda tukaj mislimo na plačani prihodek, t.j. tisti prihodek, ki so nam ga naši kupci tudi plačali, je i)ilo potrebno opraviti nič koliko opravil v proizvodnem ciklusu. Nabavna služba, ki je organizirana na ravni delovne organizacije v delovni skupnosti skupnih služb, je morala oskrbeti vse temeljne organizacije z zadostno količino potrebnih surovin, ki jih lahko kupujemo na domačem in v veliki meri tudi na tujem trgu, da je proizvodnja lahko ustvarila potrebne in željene naše proizvode za tržišče. Za nemoten krogotok so bila potrebna tudi zadostna sredstva, nad katerimi bdi finačna služba, da pa smo prišli do denarnih sredstev, je poskrbela prodajna funkcija naših temeljnih organizacij, ki je blagovna sredstva: smuči, telovadno orodje in čolne ter drugo, prodajala našim kupcem.
Prvo polletje letošnjega leta, nam s stališča ustvarjanja celotnega prihodka in v organski povezavi tudi ostalih sestavin prihodka, dokazuje in opozarja na naslednje:
1) Razumemo veliko &rb pristojnih organov nad gibanjem devizne in plačilne bilance s tujino, vendarle kljub ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, je še vse preveč odvečnih potov in drage papirnate administracije, da pridobimo ob pravem času zadostne količine potrebnih surovin za proizvodnjo;
2) Proizvodnja in storitvena dejavnost v vseh temeljnih organizacijah Elana je sicer izpolnila zadane naloge, v temeljnih organizacijah telovadnega orodja in plastike smo razprodani. Zaloge v telovadnem orodju so predvsem zaradi potrebnega kompletira-
ciia plastika, izven tega pa je telovadno orodje.
Elan kot delovna organizacija je v prvem polletju 1978 izpolnil letni gospodarski načrt celotnega prihodka z33,16 K ali 16 % več kakor v preteklem letu.
Pri ustvarjanju celotnega prihodka so udeležene posamezne temeljne organizacije in delovni skupnosti takole:
nja, v plastiki pa je ostalo nekaj čolnov nižje vrednosti. Kljub začetnim težavam je tudi temeljna organizacija smuči izpolnila zadani program. Moramo na brez skrivanja (K)vedati, da ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto našega dela. Če bi dosledno ovrednotili vso škodo, ki jo utrpimo zaradi takega ravnanja, bi se nemara zgrozili;
3)	Pri oskrbovanju temeljnih organizacij s potrebnimi zadostnimi denarnimi sredstvi imamo od marca meseca nemalo težav. Glavni vzrok takemu stanju je predvsem v nevsklajeni komercialni funkciji nabave in prodaje, so tudi drugi vzroki, vendar je med pogoji, ki jih sprejemamo od upnikov do pogojev, ki jih dajemo kupcem prevelika praznina, ki je nikakor nismo v stanju polniti.
Za tako proizvodnjo, ki realizirana pomeni celotni prihodek vključujoč tudi izredne prihodke, smo porabili oziroma potrošili za 21 K več sredstev kakor lani, le-ta predstavljajo:	surovine in energijo,
proizvodne storitve drugih, zaloge na začetku leta, reklamo in propagando, neproizvodne storitve, dnevnice, amortizacijo po predpisanih stopnjah,	na-
bavno vrednost trgovskega blaga idr. Naj večji porast predstavljajo surovine, najmanj pa neproizvodne storitve, manj kakor lani pa imamo reprezentančnih stroškov.
Dohodek, ki nam služi za naložbe ali financiranje; splošne in skupne porabe, za osebne dohodke in sklade je v primerjavi z gospodarskim načrtom dosežen z 41,39%, napram letu 1977 pa je za 9 % višji. Ce ga sedaj vključimo kot sestavni del celotnega prihodka dobimo naslednjo sliko: 57,83 % celotnega prihodka smo namenili za porabljena sredstva v proizvodnji, za dohodek je ostalo 42,17 K od tega za splošno in skupno porabo 20,05 X. za čisti dohodek tj. za osebne dohodke in sklade pa 22,12 %. Lani smo od celotnega prihodka porabili 55,28 % kot porabljena sredstva, za dohodek je ostalo 44,72 % od tega za splošno in skupno porabo 18,48 % in
za čisti dohodek t.j. osebne dohodke in sklade 26,24 K.
Zaradi popolne podobe porabe dohodka moramo zapisati, da se splošna in skupna poraba v prvem polletju nekoliko bolj usklajeno giblje, kar je posledica naknadno prejetih ukrepov, ki imajo za nalogo brzdati to vrsto porabe. Skupna poraba, ki se financira iz osebnih dohodkov je v primerjavi s preteklim letom porasla za 2 %, tista pa, ki se financira iz dohodka temeljnih organizacij pa je v primerjavi z letom poprej porasla za 26 %, toda moramo dodati naslednje:
Porast pri obremenjevanju osebnih dohodkov gre predvsem na račun letos uvedenega davka na osebne dohodke. Pri rasti obremenitve dohodka temeljnih organizacij pa v na-
Zaradi manjšega celotnega prihodka ima temeljna organizacija smuči v primerjavi z lanskim letom tudi manjši saldo terjatev do kupcev, indeks znaša 59. Nasprotno pa ima visok indeks neplačanih terja-
Temeljna organizacija telovadno orodje za katero lahko trdimo, da nima sezonskega značaja je dosegla za 71 X več celotnega prihodka kakor lani v tem času, pri tem pa je porabila 64,97 K celotnega prihodka za surovine, elek-
CELOTEN PRIHODEK
Zaradi izrednega porasta proizvodnje in prodaje so razumljivo porasle tudi terjatve do kupcev saj izkazujejo indeks 723, neplačani prihodki t.j. prodaja pa izkazuje indeks
šem primeru izkazuje največji skok samoupravno dogovorjena obveznost za financiranje elektrogospodarstva, železnic in luške infrastrukture ter cestnega gospodarstva. Nemalo so porasle tudi obresti za izredno povečane kredite, ki jih imamo najete pri poslovni banki za potrebe izvoza, pripravo blaga za izvoz in sezonske zaloge za domači trg.
Temeljne organizacije so
dosegle naslednje gospodarske rezultate:
Temeljna organizacija smuči je dosegla 56 X lanskoletnega celotnega prihodka, kar gre pripisati sezonskemu značaju, ker bo le-ta letos pričela izvažati šele v drugi polovici leta. Od celotnega prihodka je porabljenih sredstev 31,94 X, dohodka pa 68.06. ki je porabljen za splošno in skupno porabo z 42,63 X in za čisti dohodek t.j. osebne dohodke in sklade z 25,43 H.
narasle obveznosti do dobaviteljev. zaloge nedovršene proizvodnje, ki izkazujejo indeks 208 in zaloge gotovih izdelkov z indeksom 232.
triko in druga goriva, proizvodne storitve, dnevnice^ neproizvodne storitve in amortizacijo, in namenila za dohodek 35,03 ?, od tega za splošno in skupno porabo 14,84 X in za osebne dohodke in sklade 20,19 K.
102, obveznosti do dobaviteljev so porasle za 42 %, zaloge surovin so se povečale za 42 zaloge nedovršene proizvodnje
(Nadaljevanje na 3. strani)
CELOTNI PRIHODEK
Porab-	Splošna	Osebn i
ljena	in skup.	dohodki
sredstva	poraba	in skladi
31,94 y	42,63 V	25,43 X
tev saj znaša 300. Izredno so
Porabljena
sredstva
64,97	X
s m
C 00 >y.	^
° a
3 ^ 00 O tT
“ o.*-«
C T3 -O O
O T3
Elan je bil močno prisoten na državnem prvenstvu v športni gimnastiki 1978 v Prištini
CELOTNI PRIHODEK
Poslovanje v I. polletju 1978
(Nadaljevanje z 2. strani)
in gotovih izdelkov pa so znatno nižje kakor lani, saj prve izkazujejo indeks 75 in druge 73.
Temeljna organizacija plastika izkazuje daleč največji skok v celotnem prihodku, saj ga je podvojila in znaša indeks 217 v primerjavi z let oni poprej. Temu primerno se je
CELOTNI PRIHODEK
povečal tudi dohodek, ki izkazuje indeks 300. Od celotnega prihodka je potrošila za surovine, energijo, storitve, amortizacijo, dnevnice, reklamo in reprezentanco 73,83 9?, ostanek 11,19 % je porabljen za splošno in skupno porabo
14,98	% pa je namenjen za osebne dohodke in sklade.
	CC	
	C	
	a	
Porabljena	C«	-D O JZ
sredstva	C	O
73,83 V	ec C > J. -D O CC^	Osebni c in sklad 14.98 $
	0<Oh ca a-h	
Zaradi povečane proizvodnje in prodaje so porastle terjatve do kupcev za 4,5 X, pa tudi neplačana prodaja izkazuje indeks 138. Zaloge surovin so v primerjavi z letom 1977
Porabljena
sredstva
80,66 K
Kar v trgovini ni pogost primer ima naša trgovina na račun prodaje uporabnikom družbenih sredstev po stanju 30. junija 78. kar precejšen saldo terjatev, indeks v primerjavi z letom 1977 je 273. Obveznosti se niso v primerjavi z letom poprej bistveno povišale. Dokaj pa so skočile zaloge trgovskega blaga, njih
CELOTNI PRIHODEK
n.
3
c S
yj. X O ec
"a o c/3 a
jc
TJ
o
JZ
o
c
tfi
* rM
0-5 —
indeks primerjan z letom 1977 je 236.
Temeljna organizacija inštitut je od celotnega prihodka, ki ga ustvarja izključno med temeljnimi organizacijami Elana porabila 36,43 H za stroške, 25,84 W za splošno in skupno porabo in 37,73 K za osebne dohodke in sklade.
Porabljena sredstva	Splošna in skupna	Osebni dohodki
	poraba	m
36,43 K	25,84 n	skladi 37,73 *
Delovna skupnost spremljajočih služb, ki opravlja vseh vrst storitve za nemoten potek proizvodnje proizvodnih temeljnih organizacij je ustvarila za 18$ več celotnega prihodka kakor lani, od tega je
CELOTNI PRIHODEK
potrošila za surovine in energijo, storitve in amortizacijo, dnevnice in drugo 54,91 "k, za splošno in skupno porabo je odvedla 19,70 celotnega prihodka, za osebne dohodke in sklade pa namenila 25,39 H
Porabljena	Splošna	Osebni dohodki
sredstva	in skupna	in skladi
	poraba	25,39 K
54,91 y		
	19f70 $	
višje za 74 %, zaloge nedovršene proizvodnje so za 48 c/r manjše, zaloge gotovih izdelkov pa izkazujejo indeks 99 v primerjavi z letom poprej.
Delovna skupnost skupnih služb, ki združuje funkcije nabave, splošnih zadev in gospodarjenja je ustvarjen prihodek v svobodni menjavi dela med temeljnimi organizacijami porabila takole:
—	za (»sarniški material,
CELOTNI PRIHODEK
storitve, reprezentanco, dnev-nace, amortizacijo 31,85 K\
— za splošno in skupno porabo 24,30 %\
— za osebne dohodke ter skupno porabo (stanovanjska sredstva in malice) 43,85
Zaključek dela na čolnih v montažni delavnici
Temeljna organizacija trgovina, ki bo letos dobila novo poslovno enoto v Beogradu je povečala prodajo za 68 $ v primerjavi z letom 1977, dohodek ima nekoliko počasnejšo rast saj izkazuje indeks 128. Od celotnega prihodka je po-
Porabljena	Splošna	Osebni
sredstva	in skupna	dohodki.
	poraba	malice
31,85 K		in stanovanja
	24,30 $	43,85 H
Ker so osebni dohodki izredno občutljivo področje
delitve ustvarjenega čistega dohodka jih lx>mo s par vrsticami še posebej obdelali.
Ob 6 % povečanju števila zaposlenih, pri tem velja posebej omeniti, da se število zaposlenih v skupnih službah ni povečalo se je neto masa osebnih dohodkov povečala za 14 %. Kakor smo že omenili so se prispevki iz osebnih dohodkov povečali za 2 %, predvsem na račun letos uvedenega davka na osebne dohodke. Na-
glasiti moramo, da so se nadomestila za čas bolovanja do 30 dni v primerjavi z lanskim letom povečala za 83 9f.
Elan kot celota in posamezne temeljne organizacije ter delovni skupnosti, pri delitvi osebnih dohodkov, skladno s samoupravnim branžnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke, v vsem spoštujejo njegova določila, kakor tudi resolucijo o družbenoekonomskem razvoju republike za leto 1978.
a) CELOTNI PRIHODEK - ELAN DO
rabila za stroške v katerih zavzemajo največ nabavljeni izdelki 80,66 %, za splošno in skupno porabo je od celotnega prihodka odvedeno 7,08%, za osebne dohodke in sklade pa 12,26 K
Porabljena	Splošna	Osebni
sredstva	in skupna	dohodki
	poraba	in skladi
57,83 K	20,05 $	22,12 %
(Nadaljevanje na 10. strani)
NAŠA SMUČINA 3
Investicije in vzdrževanje med rednim dopustom
ALI: KOLEKTIVNI DOPUST Z DRUGE STRANI
Kolektivni dopust je navadno izraz za čas, ki si ga delovni ljudje predstavljamo kot prijetnejfii del leta, povezanega z morjem, planinami, potovanjem in drugim.
Kolektivni dopust pa ima poleg navedene prijetnejše strani tudi drugi resnejši del, ki ga gledamo z aspekta na Sega podjetja in se lahko okarakterizira, kot nujno potrebni del za opravljanje investicijskih del in del investicijskega in rednega vzdrževanja. Letošnji kolektivni dopust je bil za opravljanje navedenih del manj ugoden iz razloga, da je proizvodnja ta čas koristila tudi za izvršitev svojih ciljev in tako z delnim obratovanjem ovirala opravljanje vzdrževalnih del predvsem na energetskih napravah, ki jih ni bilo mogoče izločiti iz obratovanja. Namen tega sestavka je informirati člane
kolektiva, kaj se je med dopustom dogajalo, zato bom skušal v grobem navesti opravljena dela, ki pa so v pretežni večini povezana s funkcijo vzdrževanja.
Na področju investicijske dejavnosti je bila v montaži in modelarni plastike montirana konstrukcija dveh mostnih in enega visečega žerjava, Mostovna iz Ljubljane. Zal dela niso povsem dokončana, ker se je zataknilo pri izdobavi strojne opreme, ki jo citirano podjetje nabavlja v kooperaciji ali trgovski mreži. Opravljena pa so vsa dela va-renja in ostala dela, ki se ne morejo opraviti istočasno s proizvodnjo.
V sklopu izvajanja pripravljalnih del za halo BI, oporni zid ploščadi pred kovinskim obratom in položena nova kanalizacija po trasi izven območja nove hale B 1.
V TOZD Telovadno orodje je bila postavljena nova stru-
žnica v KO in nov čelilnik v TO, lesni del.
PO — avtopark je dobil nov tovornjak v zamenjavo staremu TAM.
Na področju investicijskega vzdrževanja je bilo opravljeno generalno popravilo dvostranskega kopirnega rezkarja v nadaljnji anučarije, generalno popravilo vseh stiskalnic v KO in zamenjava predturišča pri kotlu Omnical.
Vzdrževalna dela na kotlu Omnical so obsegala zamenjavo predturišča, ekranskega dela kotla, ki je bil vsled preobremenitev iz časov premajhnih energetskih kapacitet povsem dotrajan in opravljena potrebna vzporedna šamoter-ska in ključavničarska dela. Pridobitev z opravljenimi deli je v zanesljivosti obratovanja.
Redno vzdrževanje bi bilo zelo obSirno, za kar so bili letos prvič po več letih dani najboljši pogoji vsled manjšega obsega investicijskih del in del investicijskega vzdrževanja, ki je v prejšnjih letih angažiralo vse kapacitete PO,
kar pa se je potem odražalo pretežno na tekočem vzdrževanju.
Opis v detajle ne bi prikazal celote, zato bodo opravila navedena za skupino, sklop ali podobno.
V obratu plastike so bili na vseh prezračevalnih astemih zamenjani vsi ležaji, filtri in preiskušeno delovanje pnevmatike. Kabina Befrog je bila generalno očiSčena, vendar je pri njej nekaj pomanjkljivosti v funkciji, ki pa izvirajo iz nekvalitetnega čiSčenja, nepravilnega posluževanja in ne zadosti skrbnega vzdrževanja.
V obratu smuči so bili večji posegi na sušilnikih, brusilnih strojih in napravah za prezračevanje.
V kovinskem oddelku so bili pregledani vsi stroji, kar lahko Šteje oddelek v dobro smučanji, ki je v prvem tednu še normalno obratovala.
V lesnem oddelku je bilo
pregledanih in urejenih več strojev in naprav.
Tudi v razrezu so bili stroji pregledani in vse opažene pomanjkljivosti odpravljene.
Posebno poglavje v okviru razreza lesa je sušilnica, ki zahteva velik obseg opravil. Pretežni del opravil je bil opravljen, vendar razpoložljiv čas (samo 1 teden) ni zadostoval za obširnejše posege za kar bo verjetno v času obratovanja potrebno plačati ustrezno ceno. V upravni stavbi je bilo zamenjano ca. 200 kv metrov tapisoma in opravljeno kemično čiščenje.
V IE so bili prebeljeni vsi prostori in urejene luči v hodniku.
V obratu družbene prehrane je bila prebeljena kuhinja in vhod.
Ogromno dela je bilo opravljeno na energetskih napravah, od tesnenja ventilov, zamenjave indikatorjev ter aparature, tlaka in drugih, do generalnega popravila kompresorjev.
Potrebno je posebej omeniti vloženi napor pri čiščenju kanalizacije. Čiščenje je trajalo 10 dni in je bila očiščena vsa zunanja in notranja kanalizacija skupaj z regeneracijo jam za nevtralizacijo pri fosfatimi-ku. Za to delo zaslužijo posebno pohvalo komunalni delavci, ki so pri tem sodelovali in gasilci za svoj prispevek pri tem delu.
Vzdrževalna dela so v pretežni večini takšna, da je končni efekt slabo viden, zato naj povem, da je za velik del strojev izdelana dokumentacija o preventivnem vzdrževanju, ki določa kaj, kako in kdaj so potrebni vzdrževalni posegi in da so le-ti skladno z dokumentacijo tudi opravljeni. Ena od končnih ugotovitev po opravljenih vzdrževalnih delih je ta, da naša osnovna sredstva neposredni njihovi oprav-ljalci premalo čistijo in negu-
jejo, preslabo poznajo njihovo delovanje in premalo upoštevajo njihovo vrednost ter tako povzročijo veliko direktnih stroškov vzdrževanja in še več indirektnih stroškov izpada proizvodnje. Ob tej priliki želim pohvaliti prizadevnost, strokovnost in razumevanje pretežne večine delavcev in delovodij PO, ki so ne samo nosilci uspeha vzdrževanja, temveč tudi nosilci uspeha celotne proizvodnje, nasprotno pa želim opozoriti tiste delavce PO, ki te pohvale ne zaslužijo, da je njihov odnos do sodelavcev in celotne družbe nepravilen in je zato njihova eksistenca močno labilna.
ing. Renko Branko
PRIPIS
Ko smo se po dopustu vrnili na delo, sta glavni direktor in vodja vzdrževanja ing. Renko po obratih pregledala opravljeno delo, o katerem govori zgornji prispevek.
Tov. Vojsk je za Našo smučino dal naslednjo izjavo:
»Delavci-vzdrževalci n> v času kolektivnega dopusta, ko smo bili ostali na oddihu na morju, v planinah in drugod, opravili veliko delo in to zelo kvalitetno. Predvsem še zato, ker so v času dopusta posamezni	oddelki,	zlasti
smučarija,	nemoteno	delali
naprej, tako da je bilo delo vzdrževalcev še toliko težje. Z moje strani jim izrekam iskreno zahvalo, saj so s tem omogočili nemoteno delo proizvodnih obratov in izpolnitev planskih nalog, ki nikakor niso majhne.«
Opomba	uredništva:	Prav
bi bilo, da bi jim to priznanje izrekli tudi delavci sami, saj imajo priložnost za to na delovnih skupinah, kjer naj bi podali tudi oceno njihove požrtvovalnosti ob izvršenem delu.
INDUSTRIJSKA IZDELAVA
POVEČANJE INDUSTRIJSKE IZDELAVE V POSAMEZNIH REPUBLIKAH V PRVEM POLLETJU LETOS V PRIMERJAVI S PRVIM POLLETJEM 1977 V ODSTOTKIH.
podatki: ZVEZNI ZAVOD ZA STATISTIKO
KOSOVO
SLOVENIJA
HRVAŠKA
VOJVODINA
02 SRBIJA
ČRNA 60RA
Priprave na gradnjo nove proizvodne hale (B 1) za smuči
Nič nas ne sme presenetiti
POJEM IN VRSTE TAJNOSTI
Tajnost je vse tisto, kar je neznano. So tudi sploftne ta jnosti, ki jih čuva narava. Poleg sploftnih tajnosti obstajajo tudi posebne (relativne) tajnosti, ki so nekaterim znane, medtem ko drugim niso. Glede na pomen in namen podatkov ter glede na to, čigav interes Mirujejo, so tajnosti lahko: državna. vojaSka, uradna, poslovna ipd.
DRŽAVNA TAJNOST obsega tiste podatke, ki so zlasti pomembni za vodenje državne politike, varnosti in obrambe države. Ce bi te tajnosti odkrili nepoklicanim ljudem, bi utegnile nastati najhuiše posledice za svobodo, neodvisnost in družbeno ureditev nafte države.
VOJAŠKO TAJNOST predstavljajo posebni podatki o oboroženih silah, predvsem na fr ti za vojne priprave, vrsta, kolifina in kraj (lokacija) enot, oborožitve, vojaftke opreme, napeljav in objektov. S tem, da bi vojaSko tajnost odkrili nepoklicanemu človeku, bi natopile Škodljive posledice za ljudsko obrambo in za njene oborožene sile.
URADNA TAJNOST se nanafta na posebne podatke, ki so zanimivi za določeno službo. Ti podatki se ne smejo sporočiti nikomur. Id ni v tej službi.
Za POSLOVNO IN OSEBNO TAJNOST imenujemo vse podatke, ki so zlasti zanimivi in pomembni za določene gospodarske panoge, organizacije združenega dela ali za vsakega človeka posebej. Vsi tajni podatki niso enako pomembni, ker v primeru, če bi bili odkriti, ne hi priSlo do enako hudih posledic. Zato jih tudi rangiramo po stopnji tajnosti (strogo zaupni, zaupni itd ). Od tega je odvisen način, kako je treba tajne podatke čuvati in kdo sme vedeti zanje, kot tudi to, kako je treba kaznovati tistega, ki dovoli, da jih sovražnik odkrije. Stopnjo tajnosti določajo za posamezne podatke tiste službe, la so ranje odgovorne, in sicer tako da najprej ocenijo, kakftne posledice bi utegnile nastopiti z odkrivanjem teh podatkov. Cim večje so možne posledice, pod tem strožjo kontrolo je treba čuvati podatke, s tem pa se zmanjSuje tudi krog ljudi, ki smejo hiti seznanjeni z njimi.
Zakaj čuvamo tajnosti
Tajnost čuvamo, da sovražnik ne bi zvedel, kje smo občutljivi, kje slabi, kje pa smo močni. C e bi sovražnik vse to vedel, hi lahko usmeril svoje akcije tako da bi se izognil načim obrambnim silam in izkoristil vse nafte slavnosti. Zato si sovražnik vselej prizadeva, da bi zvedel jb tajnosti ne le v zvezi z obrambo države, temveč tudi tajnosti z njenega političnega, gospodarskega ter vseh drugih področij življenja in dela.
S tajnostjo so miftljeni: listine, ki so lahko pisani, natisnjeni, fotografski in filmski materiali, risbe, skice in načrti; tredstva, ki so lahko bojna in tehnična; dijekti, ki so lahko obrambni, gospo-darski in gradbeni ter ljudje, ki so jim tajni podatki znani in ki ravnajo z njimi.
Te podatke zbirajo na razne načine, najpogosteje pa z delovanjem obveščevalne in izvidniftke službe, ter političnih. ekonomskih, javnih, znanstvenih in
drugih institucij ter posameznikov. Zbrane podatke za to posebej izftolani ljudje (specialisti) sistematično urejajo, primerjajo, preverjajo in na podlagi dobljenih izvidov izvajajo svoja sklepanja. Sovražnik si prizadeva, da bi zvedel čim več podatkov, zato spremlja raS tisk, posluSa radio, gleda televizijce oddaje, prisluškuje telefonskim in drugim razgovorom in iz teh virov zbira zanj zanimive podatke. Nekatere tajnosti se izdajajo sovražniku tako, da tisti, ki jih je izdal, sploh ne ve za to. Za čuvanje tajnosti je najpomembnejše to, da pravilno ocenimo in izberemo podatke, ki jih je treba obravnavati. Tako izbrani podatki se varujejo tako da jih ne morejo zvedeti tisti, katerim niso namenjeni; najpogosteje se čuvajo v jeklenih blagajnah z varnostnimi ključavnicami in alarmnimi napravami. N aj-\ečje in najpomembnejfte tajnosti pa so hkrati tudi v glavah tistih ljudi, ki delajo pri tajnih zadevah, ki so te tajnosti ustvarili in jih izvajajo v življenju. Velike tajnosti se sestojijo iz Številnih majhnih tajnosti (podatkov).
Id so po navadi na razvnih krajih, pri več ljudeh. Zato je treba vse te ljudi iravilno izbrati in na določen način vzgajati, da bi znali tajnost čuvati. Sovražnik lahko s tem. če odkrije nekaj majhnih, na videz nepomembnih podatkov, na njihovi podlagi oceni, zakaj p-e in lahko odkrije glavno tajnost.
Številni podatki so tajni že sami po sebi čeprav tega nihče ni posebej določil niti napisal. Zato mora vsak človek sam oceniti, ali je kakSen podatek, s katerim razpolaga, ali novica, ki jo je izvedel tajne narave ali ne. Odgovor na to vpraSanje bo dobil, ko bo ocenil, kakftne posledice utegnejo nastati, če hi za te podatke zvedel sovražnik ali nepoklican človek.
Kako se izdajajo tajnosti
Tajnosti se lahko izdajajo sovražniku bodisi namenoma (naklepno) ali nehote (iz malomarnosti). Ce je kdo tajnost izdal namenoma — s tem, da je sovražniku sporočil, (izročil tajne podatke, ali da jih je odkril nehote — ker ni ustrezno ukrepal za njihovo varstvo, se za to odgovorna oseba kaznuje po ustreznem zakonu). Toda tudi tedaj, če so bili storjeni vsi ukrepi za neposredno varnost, lahko vseeno pride do odkrit ja tajnosti. Vzroki za to so najpogosteje velika človeška radovednost, tj. lastnost in nagnjenost nekaterih posameznikov, da bi vse zvedeli, ali kar je Se huje, da vse tisto kar vedo, povedo drugim, ne da bi |«zili na to, ali čas, kraj in ljudi, ki jim to pripovedujejo, jamčijo, da tisto, o čemer teče beseda, ne bo priSlo na uSesa sovražniku. Poleg prevelike radovednosti je grda lastnost posameznih ljudi tudi pohlep po denarju. Od pohlepnih ljudi lahko vse kupite, tudi tisto, kar je najsvetejSe, tj. ljubezen do svojega naroda in domovine. Kdor bi kakorkoli izdal sovražniku podatke, ki so pomembni za obrambo in ostale tajne podatke, postane izdajalec svoje-(51 naroda in svoje domovine. Zato čuvanje tajnih podatkov ne smemo zaupati avanturistom, ljudem, ki so nagnjeni k uživanju alkohola in mamil, politično, psihično in moralno labilnim osebam, ker takSni niso primerni za čuvanje tajnih podatkov in za ravnanje z njimi.
Sovražnik pa lahko zve za nekatere raSe tajnosti tudi, če mu nihče ni nepo-H-edno dal takftnih podatkov. To je odkrivanje tajnosti prek odtekanja podatkov. Pravzaprav mi sami. da bi realno ohveftčali domačo in svetovno javnost, objavljamo fttevilne podatke z vseh področij življenja in dela v nafti državi. V skoraj vseh državah imajo posebne strokovnjake, ki stalno spremljajo vse, kar se kakorkoli objavlja. S pazljivim proučevanjem, sortiranjem in primerjanjem podatkov lahko skle* [»jo, kateri podatki niso za objavo.
V	navedenem primeru ni obstajal niti naklep, da bi izdali tajnost, niti malomarnost, temveč so podatki enostavno odtekli. Kljub temu pa odtekanje po-(tatkov ni dovoljen pojav, zatorej je
treba sleherni podatek, ki se javno objavlja pred tem dobro in vestno odmeriti in kontrolirati, da bi preprečili njihovo nezaželeno odtekanje.
Podatke, ki se Štejejo za tajnost, lahko danes snemajo in odkrivajo tudi iz vesolja (kozmično izvidovanje); takftni podatki so: premiki enot oboroženih sil, položaj raket in težke oborožitve, letaiiftč, tovarn itd., ki jih mi Štejemo za tajnost. Na ta način lahko sovražnik pride do nekaterih tajnih podatkov tudi. če mu jih ni nihče odkril in tudi ne omogočil, da bi jih zvedel. Vendar pa sovražnik tudi iz vesolja ne more odkriti tistega, kar je najpomembnejfte, to pa je, kje, kdaj in kako bo vse to uporabljeno; to lahko namreč vselej ohranimo v najstoržji tajnosti.
Milan Stare
Uspeh gasilcev in gasilk IGD Elan
Po uspeAni sezoni v |>reteklem letu, ko so članice in člani IGD Elan osvojili m občinskem prvenstvu med industrijami gasilci prvo mesto je bila letošnja bera Ae večja.
Članice so se udeležile Štirih tekmovanj.
Na tekmovanju v ftaleku so se uvrstile na drugo mesto. V Mariboru so na tekmovanju IGD osvojile 4. mesto. Udeležile so se tudi tekmovanja za pokal POHORSKEGA BATAUONA v Oplotnici, kjer so zasedle 3. mesto. Največji uspeh pa so dosegle na tekmovanju v Ravnah, kjer so v konkurenci ga-rtlk iz vse Slovenije osvojile 1. mesto.
Tudi člani so tekmovali uspeAno.
Kljub manjAim spodrsljajem so v fta-leku osvojili 12. mesto, za pokal POHORSKEGA BATA I JON A so bili 9. Na tekmovanju industrijskih gasilskih druAtev v Mariboru pa so bili četrti.
Svoj prvi nastop v mednarodnem merilu na tekmovanju v Avstriji vTUsten-feldu je Aele potrdil pravo vrednost ekipe. Med gostujočimi ekipami iz osmih
A-žav je bilo tudi 8 ekip iz Slovenije, ekipa Elana pa je zasedla 2.—.1 mesto.
Zmagala je ekipa iz Tirolske, 2.-3. mesto pa je naAa ekipa delila z gasilci Trate iz Škofje Loke.
Za vse te uspehe, ki so jih dosegli ga-rilci in gasilke iz Elana, je bilo potrebno vložiti mnogo truda in dobre volje. Treba je bilo vaditi skozi vse leto in se tudi marsičemu odreči. Večino vaj je bilo po delu, nekaj prostih ur pa nam je bilo odobrenih s strani odbora za medsebojna razmerja, za kar se UO IGI) in tekmovalci zahvaljujemo.
Čeprav je program letoAnjih tekmovanj zaključen, stoji pred naAim #isil-Aim druAtvom Ae dosti nalog, predvsem izvedba programa izobraževanja za vse zaposlene in novo sprejete člane dru-Atva, nadalje Aportno srečanje z IGD BPT Tržič, Teden požarne varnosti in ostale oblike gasilske dejavnosti. Vse te akcije pa so namenjene predvsem za utrjevanje in večanje strokovne usposobljenosti članstva v prid večje požarne varnosti v Elanu. Andrej Resman
S proslave v Dragi
Začetek proslave
Vod pripadnikov JLA: častna salva na grobovih talcev v Dragi
Dolfe Vojsk, glavni direktor Elana, pozdravlja udeležence
»PERO« v nadaljnji metalni je vseskozi zelo navdušen Stenmarkov simpatizer. V zadoščenje je dobil od njega avtograme prav na svojem delovnem mestu.
Med slavnostnim govorom
Stenmark in G. Sven Plex Petersson, švedski novinar in televizijski komentator, v proizvodni hali polnoplastičnih smuči
Častni gostje na slavnostni tribuni na proslavi v Dragi
Stenmark ocenjuje smuči v naši proizvodni hali
STENMARK V ELANU
V.
Aktivnost VSK Elan v letošnji sezoni
V počastitev praznika Dneva borca je lilo na jezeru v Mostah mednarodno tekmovanje v skokih na vodi. Poleg vseh najboljftih Jugoslovanov so nastopili tudi Avstrijci, s svojim najboljšim tekmovalcem VVernerjem Schie-herjem na čelu. Ta je svoj renome tudi potrdil, saj je zmagal s 44 m dolgim ffcokom. Takoj za njim se je uvrstil
Blaž Finžgar z 41,10 m. kar je za naše razmere zelo lep dosežek in nov klubski iekord. Celotno tekmovanje, ki je v organizaciji članov VSK ELEN nemoteno potekalo, pa si je ogledal tudi Inge-mar Stenmark, ki je po tekmovanju podelil pokale in diplome. To je bilo za nastopajoče, posebno najmlajše, še posebno priznanje.	Jože	Dežman
Ingetnar pri nas na obisku
ELfKN
2 1 -08- '978
9fejrviitt Mnog'-’	d«',
\JC\J x	3
Jl/GctflAUlOA ££< TCAM l&fV) I	A	V -'KSTlTvT
O	/	TOw_	—	t	/CvO/tf.i	iprr*. crcdjv
-v-,.	,	uawe-
' MsL
1*9. <$'
Gletscherbahnen Kaprun, 911 — 3029 m
(Land Salzburg)
Idealstas und m Europa hochaigeiegene& Skt/antruni Im Biid oban
Schmiedmger Glelscheilill«
Ingemar v »Kavčkih« podeljuje tekmovalki z vodnimi smučmi Husa ko vi iz Zagreba zasluženo priznanje
forcfeotue
^i/>?d?cw?eiu0
QX2J#?M
<7(<n
*
c-
1 : 1
‘ in ®
-ff
II
3 33
I	S
7ošža'i\ l
‘f < C ‘c/?/(’(-'
tl
P 5	ef/C!
Ibfic
Nr. W 2083
//?£/)&/67K? -SflfOC/Ui
Mm *
M. (yQŠPP74(e
oeozin/e	/
6 VEM Oti______
Tekmovalci v skokih z vodnimi smučmi
Ingemar Stenmark si je v spremstvu zastopnikov tovarne ELAN iz Begunj ogledal tekmovanje v skokih na vodnih smučeh. Na zaključku je podelil najboljšim pokale. (F. F. Crv)
Kje in kako smo letovali
Kolektivni dopuHt je za nami. Mnogo naftih delavcev je ostalo v tovarni, da so opravili tisto, kar med rednim obratovanjem ni bilo mogoče. Toda o njih in njihovem delu bomo pisali posebej.
S tem prispevkom smo želeli vsaj malo povedati o tistih dopustnikih, ki so v tem času letovali v različnih krajih in na svojstven način ter si tako nabrali svežih moči za Atevilne delovne naloge, ki jih čakajo v drugi polovici leta. Ta izbor ni rezultat neke ankete, pač pa skupek vtisov po pripovedovanju posameznikov iz dopisnikovega okolja.
Selca
Tatjana je letos prišla na vrsto v naše hišice. Bilo je čudovito vreme, prebivanje v hišicah prijetno, hrana dobra, le meduze so delale preglavice. Sploh so bile v vsem severnem Jadranu napadalne, tako da je zaščitne ribje masti »Jekoderm« ponekod celo zmanjkalo.
Rudi, Zala in še nekateri so preživeli dopust komfortno v naših novih, odlično opremljenih stanovanjih. Pravijo, da moraš biti motoriziran, sicer je dostop otežkočen in da se pelješ na kopanje drugam, ker obalo šele urejajo. Sploh so pohiteli s stanovanjskim naseljem, infrastruktura pa še daleč zaostaja. Je šele ena, sicer dobro založena trgovina za vse novoporajajoče mesto, kjer je čakanja na pretek. Nekdo je rekel, da je HI dopust v Cervarju preživet v trgovini! Spet drugi trdijo, da jih ne pripraviš na dopust v Červar, ker je to Ljubljana, betonska džungla in kjer ni nič naravnega in s tem dopustniškega. Bivanje je tudi malo drago.
Vrsar
V avtokampu, kjer so 4 Elanove prikolice in kjer še ni sence, sta letovali med drugim tudi Slavka in Majda. Camp je odlično urejen, plaža v redu in velik mir pri kopanju. Tudi s preskrbo in prehrano ni bilo nobenih preglavic. Edinole to je nerodno, ker so sanitarije daleč odmaknjene od prikolic. Posebno to velja za otroke. Tudi sence bo v nekaj letih na pretek, saj mladi borovci hitro doraščajo.
PakoAtane
V velikem avtocampu za ca. 2000 ljudi, ljudi,
je približno polovico tujcev, klima pa je že čisto mediteranska, pravijo Stane, Franci in Jože, ki so letos letovali tam v treh naših prikolicah. Camp ima ugodno lego in je ves v senci borovcev. Edina trgovina v njem ne zadošča potrebam, tako da je treba včasih v 2 km oddaljeno mesto, kjer je trgovin dovolj in so odprte ves dan, tudi ob nedeljah. Sicer včasih zmanjka vode, ki jo pripeljejo v cisternah, je pa zato vina dovolj. Obala je le delno urejena: naše hišice pa imajo vse komoditete bivanja. Obala je pestra s številnimi otočki. Poleg imajo v zakup svoj camp Francozi (Mediteran), ki je izoliran in luksuzno urejen.
Pripominjamo, da je bilo na letovanju sicer vse v redu, vendar je ta camp za 7 dni letovanja predaleč. Vsaj 10 dni bi bilo minimalno potrebno, ker za vožnjo porabiš kar dva dni. Morda bi se v bodoče to dalo urediti z deljenim kolektivnim dopustom, npr. da ga ima TOZD »nuči ločeno od drugih?
Medulin — avtocampVSK
Tam so letovali tudi Vane, Vinko, Tadej in Primož. V glavnem tisti, ki se ukvarjajo z vodnim smučanjem. Sicer pa je tam VSK (vodno smučarski klub) Elan imel ta čas vsakodnevne treninge.
V	campu je bilo blizu 7000 turistov, tako da si bo VSK naslednje leto poiskal primernejše prostore.
Tunis
Tunis je postal vedno bolj iskano afriško letovišče, predvsem zaradi čudovitih peščenih plaž <i) vsej obali. Klima je zelo ugodna in prav res se dopustnikom ni treba bati slabega vremena. Poleg samega kopanja je povsod dosti zabave in rekreaci je. Zlasti jahanje s kamelami.
Posebna atrakcija je tudi mini safari
—	to je organiziran dvodnevni izlet v Saharo, ki pa se mu je Bojan zaradi neznosne vročine in žeje raje odpovedal. Letovanje v Tunisu priporoča vsem tistim, katerim se zdi Jadran predrag.
Španija
Izmed mnogih jugoslovanskih obiskovalcev Španije so bile tudi Mila, Olga. Nuša in Slavica. Pravijo, da so bili poleg Francozov in Holandcev številčno Jugoslovani na 3. mestu, kajti Nemci so se letos Španije zaradi baskovskih nemirov in eksplozij izognili.
Malorca je čudovit otok s prostranimi peščenimi plažami, neznosno vročino pa ublažuje precej močan sredozemski veter, ki piha z morja.
Penzion in pijače so poceni, vendar so Spanci tako iznajdljivi trgovci in fotografi, še zlasti pa te premamijo pečene dobrote z žara, na vsakem vogalu, da vseeno dosti zapraviš.
Ogledale so si njihov narodni ples flamenco ter obiskale velikansko andaluzijsko posestvo nedaleč od Palme, kjer turisti lahko vidijo na desetine dresiranih belih konj, ki zaplešejo ob Španci glasbi.
Zabave je povsod dovolj. Mladim priporočajo aklimatizirane in oikratno opremljene diskoteke, nekoliko manj mladim pa špansko glasbo po vseh lokalih, ki pa nikakor ni umirjena. Španije Irez bikoborbe ni, zatrjuje vsak, toda razen Slavice si je ni nobena ogledala, ker se jim živali smilijo.
Po Jugoslaviji
Vinko pa se je podal na pot po celini, preko Bihača in Jajca na Sut jesko. Cest a je bila dobra in prevozna. Ob njej je mnogo gostišč, tako da ni imel težav s hrano in prenočišči. Videl pa je mnogo zelo zanimivih stvari. Ta pot je bila njegova dolgoletna želja. Vendar, ko se je vračal ob Jadranu, ga je vse minilo, ker ni in ni dobil mesta za prenočevanje, pa jo je kar po hitrem postopku mahnil nazaj na Gorenjsko.
Na planine
se je namenilo več tistih, ki jim morska klima ne prija. Med njimi so bili tudi Jože, Miha in drugi. Pokljuka, Zelenica. Begunjščica, Dobrča in drugi hribi so v glavnem prišli v poštev.
Gobarili
pa so skoraj vsak dan Milan, Slavko in še nekateri, vendar izkupička ni bilo jrida. Jurčki ne rastejo, pač pa lisičke in druge gobe za sproti. Za v skrinjo si niso nabrali zalog. Pa saj je to svojevrsten užitek, ne toliko zaradi gob. pač pa za rekreacijo. Vsak dan skoraj od 10 do 20 km hoje po hosti tudi ni od muh. Pravijo, da je gobarjenje strast.
Gradili, opremljali stanovanje ali kmetovali
so marsikateri od nas v času kolektivnega dopusta. Nekateri letos izjemoma, drugi to počno vsako leto. Veliko se jih odpelje na svoje domove po Sloveni ji ali v druge republike.
Zaključek
To je le trohica doživetij naših delavcev v času kolektivnega dopusta. Kako pestra bi bila lahko ta reportaža, če bi imeli analizo vseh naših dopustnikov!
Čeprav malo pozno, bomo v prihodnji številki to dopolnili, v kolikor nam boste poslali vaše prispevke.
KS.
Novo kopali&če na Jesenicah, prvenstva v skokih v vodo
prizorišče Balkanskega
Uspel skok na zaključku Balkanskega prvenstva v skokih v vodo na Jesenicah — skok v dopust!
Spremenjen pravilnik o potrošniških posojilih
Izvršilni odbor ljubljanske banke — združene banke je na 7. seji predlagal izvršilnim odborom temeljnih fKink. združenih v Ljubljanski banki — združeni banki, naj sprejmejo predlagane spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih za dovoljevanje potrošniških posojil. Predlog pravilnika smo že priobčili v Vestniku Ljubljanske banke, zdaj ko so o njem razpravljali tudi v temeljnih bankah. /xi objavljamo določbe, ki veljajo od 15. julija 197H.
Pravilnik o potrošniških posojilih, ki je bi/ sprejet 20 septembra lani. je posle/ dopolnjen in spremenjen v naslednjem:
• rok vračanja potrošniških posojil za turistična potovanja v domovini se je podaljšal od 10 na 12 mesecev.
• uporabljajo se stopnje udeležbe, ki so predpisane v uredbi zveznega izvršnega ne ta. in sicer:
• 10 odstotkov od višine dovoljenega kredita za nakup pohištva in stavbnega pohištva (vrata, okna) ter drugega industrijskega blaga.
• 15 odstotkov od višine dovoljenega posojila za nakup hladilnikov, zmrzoval nih skrinj, bojlerjev. strojev za pranje in sušenje perila, radijskih sprejemnikov (mono in stereo), televizijskih sprejemnikov (v črnobeli tehniki). za gradbeni mate rial, lite in pločevinaste kadi za kopalnice ter lite in pločevinaste sanitarne naprave.
• .10 odstotkov od višine dovoljenega posojila za nakup televizijskih sprejem nikov. električnih gramofonov, magnetofonov ter strojev za pomivanje in sušenje posode,
• :t5 odstotkov od višine dovoljenega posojila za nakup avtomobila.
s«*!!
Letni tabor Elanovih mladih smučarjev v Italiji
eln\iski
Prof. Janez Šmitek je vodil letošnji letni tabor Elanovih mladih smučarjev v Val Senalesu — Italija
■v
Se o letni konferenci s tujimi kupci
Ingemar — pritrjena kamera na smuči pri treningu — nov fotografski in študijski trik
Kakor vsako leto je bila tudi letos v Elanu letna konferenca s tujimi kupci smuči. V dneh 26., 27. in 28. junija se je v ta namen zbralo 18 predstavnikov naših zastopniških firm iz 13 dežel.
Naši sodelavci so pripravili za vse točke programa ustrezna poročila in gradivo, na osnovi katerih se je vsakič razvila živahna diskusija, poseben poudarek pa je bil na temi povečanja propagandne aktivnosti Elana ter povečanja proizvodnih kapacitet v prihodnjih nekaj letih.
Glede propagandne aktivnosti je bil sprejet sklep, da z 31. 8. 78 preneha delovati organizacija ELAN PROMO-TION, ki je bila zadolžena za izvedbo mednarodnih propagandnih akcij. Naloge s tega področja se prenesejo direktno na Elan, obenem pa so se tudi zastopniki obvezali odigrati aktivnejšo vlogo pri propagiranju naših smuči v njihovih deželah.
Vsi zastopniki so po prvi prodajni sezoni ugodno ocenili našo novo kolekcijo, ki smo jo predstavili pred enim letom,
kar potrjuje pravilnost naše odločitve o nujnosti menjave. Isto kolekcijo smuči bomo z nekaj manjšimi spremembami zadržali tudi v sezoni 1979/80.
Zastopniki so poročali tudi o stanju na posameznih nacionalnih tržiščih. Iz poročil lahko zaključimo, da beležimo v nekaterih deželah ugoden porast prodaje, da pa postaja konkurenčni boj v vseh deželah vse hujši in bomo morali skupaj napeti vse sile za ohranitev, oziroma nadaljnje povečanje deleža prodaje na teh tržiščih.
Navzoče smo seznanili tudi z našimi proizvodnimi možnostmi v prihodnjih letih, ko bomo poleg obstoječih kapacitet tovarne v Begunjah in Kočevju proizvajali smuči tudi v Brnci (Avstrija) ter Heparandi (Švedska) in ki od nas in naših zastopnikov zahtevajo dodatne napore in aktivnost pri prodaji smuči.
V	sklepnem delu konference je tekla beseda še o tekmovalnem servisu, razvoju tehnologije ter propagandni aktivnosti.	MihaŠtefic
Navzočnost Stenmarka med mladimi smučarji na letnem taboru je bila zanje zelo vzpodbudna
Stenmark na Elanovem letnem taboru smučarjev — mladincev v Val Senalesu — Italija: Najboljši učitelj dobrim učencem!
Staro mesto RadoPca (Radovljica)
Ob prazniku občine Radovljica
Oblina Radovljica je praznovala
5.	avgusta »voj občinski praznik v spomin na ta dan 1941 leta, ko so na VodiAki planini na Jelovici ustanovili Cankarjev bataljon.
Ob tej priložnosti je bilo v občini več prireditev. 4. avgusta so se delegati zbrali v novi skladiščni hali 2ITA Lesce, na svečano sejo občinske skupščine.
Melink Gvido, podpredsednik skupščine je v uvodnem govoru pozdravil navzoče delegate, predstavnike pobratenih občin Brus in Svilajnac, družbeno političnih organizacij, sosednih občin in se zahvalil kolektivu fcITA m gostoljubje. Sledil je krajši kulturni program, nato je spregovoril predsednik Skupščine občine Radovljica, Leopold Per-nuš, ki je z zgodovinsko retrospektivo analiziral razvoj naše občine, posebno še dosežke preteklega in tega leta.
»Marsikaj je bilo doslej storjenega, bistveno se je izboljšal družbeni in osebni standard, kar pa nas ne sme niti za hip uspavati. Življenje je nepretrgana borba za nove kvalitete in nikoli ne anemo biti z doseženim v taki meri za-
dovoljni, da ne bi poskušali v lx»doče storiti še več in bolje«, je poudaril.
Na govorniškem odru seje predstavil tudi zastopnik pobratenih občin Brus in Svilajnc, ki je poudaril zgodovinski pomen NOB in medsebojnega sodelovanja ter utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji. Prenesel je prisrčne pozdrave prebivalcev cbeh občin in poklon, »fculpturo v lesu, ki ponazarja skupno borbo vseh narodov in narodnosti in solidarnost, ki so jo prebivalci Brusa in Svilajnca nudili našim družJnam, ki so bile med NOB izgnane v Srbijo.
Sledil je krajši kulturni program ter podelitev občinskih priznanj Siler Artorju, Spiler Alojzu, Cerkovnik Ivanu, Tolar Pavlu, Osterman Elzi, ter javnih priznanj Gorski reševalni službi iz Radovljice, Občinski organizaciji idečega križa Slovenije, Radovljica in hotelsko turističnemu podjetju Bled, TOZD hotel T oplice. Odlikovanja SFRJ pa so fTejeli Vidic Marica. Gorjanc Kornelij. Mali Jože, Mihelič Egon, Tancar Anton, Abrožič Bogdan, Avguštinčič Jože in Pipan Ivan.
Stanovanjska problematika v radovljiški občini
Komite OK ZK Radovljica je po sklepu julijske seje sklical 3. avgusta posvet članov ZK odgovornih nosilcev dolžnosti v občinski skupščini, izvršnem svetu, DPO in SIS m stanovanjsko gospodarstvo, komunalno dejavnost in socialno varstvo.
Beseda je tekla o uresničevanju kongresnih sklepov na stanovanjskem področju s posebnim ozirom na razmere v tej občini.
Dogovorili so se o usklajenih aktivnostih za razčlenitev in uresničitev srednjeročnih planov in ukrepih za izdelavo izhodišč v stanovanjski politiki v letih 1980—1985 in za dolgoročne planske naloge do leta 2(XX).
Zavzeli so se za večjo povezavo planov stanovanjske gradnje TOZD s stanovanjsko skupnostjo zlasti pri načrtovanju izgradnje stanovanjskih sosesk kot prevladujočega načina usmerjene gradnje v občini. Sprejeli so okvirni program nalog, ki jih morajo opraviti do konca 1978. leta. V ta namen so imenovali koordinacijski odbor, ki bo poskrbel za priprave na sklenitev družbenega dogovora o postopnem uvajanju ekonom-rftih stanarin in sistema njihovega subvencioniranja, s katerim bodo zagotovili socialno varnost občanov z najnižjimi dohodki.
EIA/V ELNSI EZ.A/V
Dogovor za izgradnjo Cankarjeve soseske
V sejni dvorani občinske skupščine Radovljica so 31. julija opravili svečano podpisovanje dogovora o pogojih za pripravo in izvedbo usmerjene stanovanjce gradnje v soseski Cankarjevo naselje v Radovljici.
V navzočnosti predsednika radovljiške občinske skupščine ter predstavnikov vseh občinskih družbenopolitičnih crganizacij so dogovor podpisali predsedniki skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, izvršnega sveta občinske skupščine, sveta krajevne skupnosti Radovljica, občinske samoupravne komunalne skupnosti, direktor Temeljne banke Gorenjske — poslovna enota Radovljica, direktor podjetja za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor Alpdom Radovljica in generalni direktor združenih industrijskih gradbenih podjetij IMOS Ljubljana.
Podpisniki so se sporazumeli, da bodo v skladu s svojimi pooblastili in dejavnostjo opravili dogovorjene naloge pri izgradnji stanovanjske soseske Cankarjevo naselje v Radovljici, v kateri je predvideno 250 do 280 stanovanjskih enot z ustreznimi spremljajočimi objekti. Pri tem bodo upoštevali tudi potrebe za gradnjo stanovanj na drugih območjih občine kot na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Kropi, Lescah in Podnartu. Prizadevali si bodo, da bo v vsakem letu od 1980 do 1984 zgrajeno najmanj 50 stanovanj s spremljajočimi objekti.
S podpisom dogovora je sklenjeno večletno prizadevanje krajevnih in občinskih dejavnikov za hitrejšo načrtno stanovanjsko gradnjo v radovljiški občini, ki je bilo značilno po številnih javnih razpravah v krajevnih skupnostih in v združenem delu.
Žepne knjige na pohodu
Celotno gradivo bodo pripravili do konca septembra, nakar bodo organizirane javne razprave v združenem delu in krajevnih skupnostih. Se pred tem bodo uskladili operativni načrt vseh dejavnosti, ki jih morajo opraviti v SZDL, sindikatih in SIS za stanovanjsko gospodarstvo, socialno varstvo in v občinski dtupščini.
Težišče dela bo usmerjeno na utrjevanju in učinkovitosti delegatskih in samoupravnih odnosih v skupščini stanovanjske skupnosti, svobodni menjavi dela, krepitvi stanovanjske samouprave in uveljavljanju stanovanjskih zadrug.
Poskrbeli bodo, da bodo delavci in občani čimbolj podrobno seznanjeni z gradivom, o tej problematiki pa bo razpravljala tudi občinska skupščina v jesenskem obdobju. Posebno so opozorili na naloge skupščinskih organov pri urejanju in nemotenem poteku stanovanjske gradnje v zvezi z odkupi in pridobivanjem stavbnih zemljišč, ki je bilo doslej še vse preveč administrativno, predvsem pa počasno.
Razprave v KS bodo organizirale KO SZDL v delovnih organizacijah pa osnovne sindikalne organizacije, ki bodo dolžne še posebej opozarjati na vlogo tfcupščine, zlasti pa zbora uporabnikov v samoupravni stanovanjski skupnosti ter na dosledno izpeljavo načela solidarnosti.
Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in seveda knjigarnah, čakajo ljubitelje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA. Decembra lani je izšlo v tej zbirki prvih 12 knjig v moderni opremi in vezavi. Hitro so si pridobile številne prijatelje in v tistih trgovinah, kjer jih niso skrili v kak kot, so nekateri najbolj priljubljeni naslovi kmalu pošli.
Letos izhajajo knjige v tej zbirki pokopoma, doslej jih je izšlo osem. tik pred izidom je deveta, VOJNA ZVEZD, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno fantastični film vseh časov
— knjiga bo prišla v prodajo ob istem času, ko se bo v naših kinematografih začel vrteti film.
Pred tem pa so že izšle knjige:
SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov.
ZORMAN: Draga moja Iza — sodobni roman domačega avtorja;
PRIKRIL: Pekel na Pacifiku — boji med mornaricama ZDA in Japonske v cfc-ugi svetovni vojni;
VVERTHEIMER: Kleopatra — kraljica, ljubimka in pustolovka na prestolu egipčanskih faraonov;
SEGAL: Ljubezenska zgodba — svetovni bestseller, predloga znanemu filmu;
KONSALIK: V omami LSD — roman o sužnjih mamil;
CAPOTE: Zajtrk pri Tiffanvju — umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posnet znani film:
KOSlCEK: Ljubezen, spolnost, sreča
— nasveti seksologa in psihologa za življenje v dvoje.
Najcenejše teh knjig so po 30.— din. večinoma se njihove cene gibljejo med 40.— in 60.— dinarji, najobsežnejše pa so po 90.— din. To so cene, ki dosegajo komaj četrtino tiste cene, ki bi jo take knjige imele v normalni trdo vezani izdaji.
Izdajatelji žepne knjige so: Borec. Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Lipa, Mladinska knjiga, Obzorje Maribor. Tehniška založba Slovenije.
Vse o delu
Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje
Flaubert
Ce je moja dolžnost delati, je moja pravica živeti.
Kosovel
Kdor je zamišljen, ni brezdelen. Delo je lahko vidno in nevidno
Hugo
V	premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici
Ljudska modrost
Poslovanje v I. polletju 1978
(Nadaljevanje * 3. strani) Zaključek
Ko beremo to poročilo se že pripravljamo na dve pomembni nalogi: devetmesečni obračun in priprava gospodarskega načrta za prihodnje leto. Devetmesečni obračun mora predvsem popraviti našo iz-vozno-uvozno bilanco, čimmanj naj bo izgubljenega dohodka na račun nekvalitetnega dela. Samo v povezavi z odgovornim in kvalitetnim delom lahko govorimo tudi o več denarnih sredstvih za osebno porabo, ki ima dve obliki:
osebni dohodki in stanovanjska graditev.
Gospodarski načrt za leto 1979, ki je del našega srednjeročnega načrta razvoja, liani bo pogled usmerjal naprej, naj ne bi pozabili vložiti študij in sredstva v razvoj tudi tistih dejavnosti in take proizvodnje. ki nima sezonskega značaja, tudi v tem je eden od odgovorov na vprašanje kako boljše gospodariti. Nekatere številke tejneljnih organizacij telovadnega orodja in plastike o tfem zgovorno govorijo.
Pavel KODER
Elan je bil uradno razglašen kot zmagovalec na 9. Lesa-riadi. Naši športniki pa so preverili rezultate in ugotovili napako ter sporočili v Novo Gorico, da je »MEBLO« prvi, Elan pa drugi. Za to športno gesto so poslali našim športnikom priznanje za »FAIR PLAY«.
Šahisti
na 9. Lesariadi najboljši
Sahistke so od devetih nastopajočih ekip dosegle peto mesto. Za Elan so po deskah v osmih kolih igrale:
1. deska Lidija G omboe	4	točke
Z deska Hlavatv Marija	5	točk
3. deska Brcar Ivanka	2	točki
4. deska Ferk Julka	4,5 točke
Skupa j:	15.5 točke
Moška ekipa je dosegla četrto mesto. Za ekipo Elana so po deskah v sedmih kolih igrali:
1. deska Maks Vrečko	4 točke
2 točki 4,5 točke
6 točk (najboljši)
Q5točke 17 točk
2. deska Zvone Potočnik
3. deska Vinko Jerala
4. deska Milan Dragan rezerva Mirjan Langus
Skupaj:
Vrstni red ženske:
1. Lesna Slovenj Gradec 5. Elan Begunje
Vrstni red moški:
1. TM Slovenj Gradec
27 točk 15,5 točke
točk
točk
Elan Begunje
Obema ekipama za osvojeno četrto in peto mesto iskreno čestitamo.
Klubski dan VSK Elan
Lepa, sončna nedelja — 19. avgusta in topla Sava so bili izredni pogoji za klubsko tekmovanje vseh članov VSK in članov sindikata ELAN, v vseh treh disciplinah vodnega smučanja, ki je bilo prirejeno vTC M ost e.
Tekmovanje je bilo namenjeno predvsem mlajšim članom kluba — pionirjem, ki so se šele letos pričeli resneje ukvarjati s smučanjem. Tako naj bi okusili tekmovalno vzdušje, ko »gre zares« in pa da vodstvo kluba vidi njihov napredek. Tekmovali so seveda tudi sedanji najboljši člani — od državnih reprezentantov do veteranov. Najmlajši so pokazali že precejšnje znanje in smo z njihovim napredkom lahko zadovoljni.
Med dekleti je zaenkrat še nedosegljiva Andreja Porenta, pohvalimo pa se lahko s tem, da so nastopile kar štiri tekmovalke. Toliko aktivnih ne premore noben klub v državi.
Streljanje: Elan odličen drugi
Pred dopustom je bilo v Podnartu občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško, na katerem je nastopilo 121 tekmovalcev iz 32 OOS, od tega 25 iz ELANA. Tekmovalo se je v dveh starostnih razredih, do 40 let in nad 40 let. Vsak tekmovalec je imel na voljo 5 poizkusnih strelov in 20 strelov v konkurenci.
Tekmovanje je bilo dokaj kvalitetno, saj je na njem nastopila skoraj vsa občin-tka elita. Zato je tudi uspeh ELANA toliko večji, ker se je v močni konkurenci uvrstil tako visoko.Lahko pa bi bilo še boljše, če se ne bi ponovila stara ELANOVA (kronična) slabost, ki se vleče iz tekmovanja v tekmovanje. Od prijavljenih 53 tekmovalcev se jih je tekmovanja udeležilo manj kot polovica. To se zelo pozna v višjih starostnih razredih in pa seveda pri ženskah, kjer s povprečnimi rezultati posamezniki prinesejo večje število točk.
Po pravilniku občinskih sindikalnih tekmovanj vsak udeleženec ne glede na uvrstitev prinese točko, tisti, ki pa so uvrščeni med prvih deset v svoji kategoriji.
od 2 do 20 točk, odvisno od mesta, ki ga je zasedel. Zato s tega mesta vabimo vse ELANOVCE, da se množično odzovejo na vabila sekcij, ki pobirajo prijave za tekmovanja. To vabilo predvsem velja za ženske in starejše moške (nad 35 let).katerih udeležba je največ vredna v skupnem seštevku točk. V naslednjih mesecih so na .»fjoredu tekmovanja v plavanju, namiznem tenisu, kegljanju in tudi tu množičnost igra glavno vlogo pri končni uvrstitvi. Udeležite se jih in s svojim nastopom boste pripomogli k boljši uvrstitvi ELANOVE ekipe in morda tudi h končni zmagi ELANA v Sindikalnih športnih igrah za leto 1978.
Množičnost (ne le kvaliteta) naj bo osnovno vodilo sindikalnih športnih iger.
REZULTATI:
Zenske do 40 let:
V članski tekmi pa je Uroš Bogataj z zmago pred B. Finžgarjem in ostalimi le še potrdil, da je trenutno najboljši ELAN-ov vodni smučar.
Obenem s klubskim prvenstvom pa je VSK želel organizirati tudi tekmo ostalih članov ELANA v slalomu, kar je pred leti že lepo uspelo. To pot pa zamisli ni bilo moč izpeljati, ker se pač ni nihče prijavil za tekmovanje.
ELANOVCI, ki so prišli v Moste, so se zadovoljili samo z gledanjem. Neudeležba je dokaj nerazumljiva, saj vemo, da le precejšnje število ELA-NOVCEV obvlada vsaj osnove vodnega smučanja. Zakaj se torej ne bi pomenili tudi o tekmi, ki naj bi imela tudi namen družabnega srečanja, saj se je tekmovanje zaključilo z manjšim piknikom in odbojkarsko tekmo med starimi in mladimi.
ELANOVCI - VABLJENI VSAJ ZA PRIHODNJE LETO!
Jože Dežman
1. Darja Stariha
2 Amalija Podlipec
3 Vera Jesenšek
12. Lidija Gomboc
13. Stanka Kapus (Nastopilo 14 tekmovalk).
Zenske nad 40 let:
1. Vera Odar
2. Silva Ajdič
3. Dora S tu la r (Nastopilo 5 tekmovalk).
Zenske ekipno:
1. Kemična Podnart
2. ELAN Begunje
3. GG Bled
Moški do 40 let:
1. Franc Lotrič
2 Vester Pangerc
3 Stane Bešter 5. Anton Vidic 9. Jože Horvat
14. Andrej Resman 16. Zvone Potočnik
22. Rudi Kokalj
23. Filip Praprotnik
29. Drago Zupan
30. Maks Vrečko
32. Stane Kozamernik 40. Jaka Kocjančič 47. Anton Podobnik 56. Rudi Krmelj
60. Jože Bešter
61. Lado Hegedič 63. Jože Dežman
66. Bogdan Finžgar
67. Milan Debeljak
68. Janez Rozman
(Nastopilo 85 tekmovalcev).
MoAki nad 40 let:
1. Albin Lampe
2 Janko Justin
3 Janez Jakim
7. Florjan Skofic 13. Vinko Jerala (Nastopilo 16 tekmovalcev).
Mofiki ekipno:
1. Veriga Lesce
2. ELAN - Begunje
3. Elmont Bled
Ekipno skupaj:
1. Veriga Lesce
2. ELAN — Begunje
3. Kemična Podnart
Kemična Podnart ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje
Veriga Lesce Kemična Podnart Iskra O toče
Veriga Lesce ELAN — Begunje Iskra Lipnica ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN - Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN - Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje ELAN — Begunje
Veriga Lesce LIP Bled GG Bled
ELAN — Begunje ELAN - Begunje
28 nastopajočih 25 nastopajočih 7 nastopajočih
170 krogov 120 krogov 120 krogov 57 krogov 55 krogov
95 krogov 57 krogov 54 krogov
334 krogov 297 krogov 252 krogov
178 krogov 169 krogov 166 krogov 165 krogov 161 krogov 148 krogov 146 krogov 136 krogov 134 krogov 130 ktogov 130 krogov 129 krogov 121 krogov 112 krogov 105 krogov 101 krog 100 krogov 99 krogov 93 krogov 92 krogov 91 krogov
149 krogov 145 krogov 136 krogov 122 krogov f$ krogov
807 krogov 789 krogov 063 krogov
171 točk 154 točk 104 točke
Trenutni vrstni red v tekmovanju Sindikalnih športnih iger za leto 1978 |w je naslednji (po 6 disciplinah):
ELAN — Begunje VERIGA - Lesce LIP - Bled
668 točk 617 točk 256 točk
Filip Praprotnik
Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju
50 m HRBTNO — moftki do 27 lot: H tekmovalcev. Ir e z Klana Moftki od 27 do 35 let: 9 tekmovalcev
»VERIGA« PRVA, »KLAN« TRETJI
V sklopu SSl 78. je bilo v petek. 11.8. 1978. na kopališču v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju, ki ga je uspešno organiziral plavalni klub Radovljica. Na tekmovanju je sodelovalo 12 KOOS. oz. OOS.
Samo tekmovanje je potekalo z večjimi zastoji, za katere so bili krivi vodje ekip in tisti tekmovalci, ki so se prijavili, a se tekmovanja niso udeležili. Tudi tokrat je ELAN prednjačil v razliki med Številom prijavljenih in nastopajočih. Od fiO prijavljenih se jih je na kopališču pojavilo le 32. od tega samo 2 K lanovki
Na žalost pa smo ravno pri ženskah in pri moških — starostni razred .'i5 — 40 let izgubili tekmo z Verigo, ki je v teh razredih nabrala prednost 1(K> točk in tako sedaj vodi pred K lanom v skupni uvrstitvi SftI 78. za 56 točk.
Kritika pa naj gre tudi na račun Občinskega sveta zveze sindikatov, ki je organi-aral tekmovanje v času. ko imajodelovne organizacije kolektivni dopust.
REZULTATI:
50 m PRSNO — ženske do 27 let: nastopilo 7 tekmovalk. lwez Elana Zenske od 27 do .13 let: f! tekmovalk 4. PRAPROTNIK Helena	ELAN	Begunje
Zenake od 33 do 40 let: 3 tekmovalke, lire/. Elana Zenake nad 40 let: ti tekmovalk. Irez Elana 50 m KRAVL — ženake	do 27 let: H tekmovalk
2. GOMBOC Lidija	ELAN	Begunje
Zenske nad 27 let: 3 tekmovalke, brez Elana Zenske 50 m HRBTNO: 4 tekmovalke 1. GOMBOC Lidija	ELAN	Begunje
ŠTAFETA 4 x 50 m PROSTO — ženske: 4 ekipe, brez Elana 50 m PRSNO — moftki do 27 let: 28 tekmovalcev
10. ZUPAN Tine 12. STROJ Zvone 15. LEGAT Toni
17. HROVAT Brane
18. MULEJ Tine
21. DOLAR Milan
22. STROJ Miloš ■24. IGLIČAR Vinko 25. KRMEIJ Rudi
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
MoAki od 27 do 35 let: 28 tekmovalcev
2 SEKOVANIC Janez fi PRETNAR Miha 12. TOMAN Slavko 14. RESMAN Franc 19. TONEJC’ Jože 21). PODOBNIK Anton 22. VREf'KO Maks 25. MARKEU Simon 2f>. TONEJC Niko 27. GALE Milan
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
ELAN
MoAki od 35 do 40 let: 10 tekmovalcev R GAŠPERIN Janez	ELAN
H. KOZAMERNIK Stane	ELAN
10. DEŽMAN Jože	ELAN
MoAki 40 do45 let: 5 tekmovalcev 2. MKVIJA Brane	ELAN
MoAki nad 45 let: 8 tekmovalcev
2. HROVAT Janez	ELAN
ti ARH Tonček	ELAN
8. ERJAVEC Karel	ELAN
50 m KRAVL — moAki do 27 let: 29 tekmovalcev fi. HRUSTEIJ Vlado	ELAN
14. STROJ Zvone	ELAN
23. CERAR Jani	ELAN
MoAki od 27 do 35 let: 19 tekmovalcev 3 MILATOVIC Ivan	ELAN
K PRETNAR Miha	ELAN
15. RESMAN Franci	ELAN
16. GALE Milan	ELAN
19. TONEJC Niko	ELAN
MoAki od 35 do 40 let: 10 tekmovalcev, brez Elana MoAki nad 40 let: 3 tekmovalci
3. MEVI.JA Brane	ELAN
1:01.(18
4fi.fifi
50.49
3. MILATOVIf' Ivan 5. SEKOVANIC' Janez
MoAki nad 35 let: 9 tekmovalcev
5. HROVAT Janez
fi. KOZAMERNIK Stane
Štafeta 4 x 50 m prosto -
4. ELAN Begunje
EKIPNO SKUPAJ:
1. VERIGA Lesce
2. ISKRA O toče
3. ELAN Begunje Vrstni red vSSl - 1978:
1. VERIGA Lesce
2. ELAN Begunje
3. ISKRA O toče
4. GG Bled
5. VKZKNINK Bled
KLAN
KLAN
KLAN
KLAN
moftki: 4 ekipe
41.72
54.69
54.34
58.26
2:35.37
292 točk 279 točk 179 točk
1013 točk 957 točk 588 točk 340 točk 319 točk Filip Praprotnik
45.06
45.57 48.01 49.31 49..18 51.77 51.83
55.57 55.70
40.64 44.50 48.89 49.84 53.16 53.18 56.71 58.92 59.56 1:00.56
51.44
56.18
1:08.80
47.64
51,86 1 :(K{.48 1:22.98
32.05
.35,07
38.96
31.92
36,37
53,10
54.60
1:09.00
Z
V nogometu Elan
drugič zapored prvi
V juliju je bilo na travnatih igriščih v Radovljici sindikalno občinsko prvenstvo v malem nogometu. Tokmovanja se je udeležilo 17 ekip iz 30 OOS. Tokrat sta KLAN zastopali dve ekipi - KLAN I. v postavi: Debeljak. Gračnar. Tonejc N.. Hanžič. Cerar. Dežman, Bogataj in Ropič ter Legat (Vojv(xla); KLAN II. pa je nastopil v postavi: Kocjančič. Zupan. Potočnik. Kokalj. Tonejc Dolar. Praprotnik. Finžgar. Kozamernik (Gale).
Kkipe so bile z žrebom razdeljene v Sest predtekmovalnih skupin po tri v vsaki .skupini. Zmagovalci teh skupin so se uvrstili v polfinale. KLAN I je bil nosilec skupne na Prevalju in je gladko premagal oba nasprotnika — MKRKUR 12:1 in ALMI RO 8:0. KLAN II. je imel nekoliko težjo skupino v Radovljici in je tako izpadel že v predtekmovanju. Igral je neodločeno 1:1 s PLAMKNOM in izgubil ‘>-4 z VK-RIGOI.
Po žrebanju nasprotnikov v |>olfinalii sta se za uvrstitev v finale pomerila KLAN I. in PLAMKN. Zmagal je KLAN I. z rezultatom 3:1. Poleg naSe prve ekipe tfa se v finale uvrstila Se VKRIGA II. in ZlTO - Triglav - Lesce.
Rezultati finala: VKRIGA II : 7,1 TO - Triglav 2:2 KLAN I. : VKRIGA 11.0:0 ZlTO — Triglav : KLAN 1.0:1
Tako je KLAN z edinim golom, ki ga je v finalu dosegel Ropič. postal občinski sindikalni prvak v malem nogometu za leto 1978.
OIk* KLANOVI ekipi zaslužita pohvalo za borbenost in požrlvovalnost. ki sta jo izkazali v tako težkih pogojih za igro. kajti med tekmovanjem je močno deževalo. Graje pa naj bodo deležni listi posamezniki, ki se kljub obljubam tekmovanja niso udeležili.
Končni rezultati:
1. mesto KLAN — Begun je I.
2 mesto VERIGA Lesce II.
3. mesto7ATO — Triglav Lesce
4. mesto PLAMKN — Kropa 5 mesto ISKRA — Lipnica
12. mesto KLAN — Begunje II.
Sefitevek točk:
KLAN — Begunje VKRIGA — Lesce ŽITO — Triglav — Lesce PLAMKN - Kropa ISKRA - O toče
Trenutni vrstni red vSSl 78 |m> sedmih disciplinah je nasledn ji
1. mesto KLAN — Begunje
2. mesto VKRIGA — Lesce
3. mesto LSKRA O toče
4. mesto GG Bled
5. mesto LIP Bled
1 (K) točk 9) točk 80 točk 70 točk 60 točk 10 točk
110 točk 107 točk 80 točk 70 točk 67 točk
39.30
778 točk 721 točk 309 točk 274 točk 2f>8 točk Filip IVaprotnik
Izzivalec poražen 9:2
m
MoSnje, 22. H. 1978 — Prijateljska nogometna tekma TOZI) Trgovina TOZD InStitut 2:9. IgriSče SD Partizan — MoSnje. gledalcev 50. sodnik Urh Jože (8). Strelci za TOZD Trgovino: Rodman 2-krat. za TOZD InStitut: To-nejc. Kokalj. Finžgar 2-krat. Praprotnik 3-krat.
TOZD Trgovina: Rodman. LeS. Dolar. Cerar. MeSanovič. Blažič.
TOZD InStitut: Kokalj. GaSperSič. Vogelnik. Tonejc. Praprotnik. Kozamernik. Finžgar.
Po končanem poletnem prestopnem loku sta se zopet pomerila dva stara rivala. Trgovina in InStitut na izziv Trgovine. Zato je bil »stadion zaseden do zadnjega mesta«, saj so gledalci vedeli. da bodo imeli kaj videti. In zares niso se uSteli. tekma je bila napeta od
prve do zadnje minute. Na koncu drugega polčasa ni bilo jasno, če bo sploh priSlo do zadnje minute, kajti vroča kri bi kmalu napravila svoje. Igralci Trgovine so že zapuSčali teren in le bučnim gledalcem in igralcem se imamo zahvalit i. da se je tekma nadaljevala in uspeS-no zaključila.
Potek srečanja: prvih 15 minut raztrgana igra InStituta in nekoliko boljSa igra Trgovine, čeprav to delno premoč niso znali v pravi meri izkoristiti.Naslednjih 15 minut premoč InStituta. ki je v kratkem času dosegel nekaj golov. Drugi polčas prvih 5 minut enakovredne igre z več prekrSki na obeh straneh. Nato je priSlo Cerarjevih in Vogelniko-vih 5 minut medsebojnega obračunavanja ( na srečo ne fizičnega), kar bi skoraj privedlo do prekinitve srečanja. Zadnjih 20 minut je potekalo v znamenju korenitih sprememb ekipe Trgovine in premoči InStituta. kar se je pokazalo tildi pri rezultatu. C as po tekmi pa je minil v znamenju hladnega piva. ki je ugodno vplivalo na vročekrvneže in jih pomirilo.	Filip	Praprotnik
Inštitut - Smučarija 7:2
TUDI DRUGI IZZIVALEC PODLEGEL
Nogometna sezona je zopet v polnem zamahu tudi v ELANU. V začetku zelo uspeSna za ekipo I nStituta. ki je iz dveh izzivov dosegel dve čisti zmagi. Tokrat je bil izzivalec stari rival za drugo me-Wo na ELANOVI rang listi (lestvici) najboljših nogometnih ekip — ekipa TOZD Smuči. viceSampion spomladanskega ELANOVEGA sindikalnega prvenstva za leto 1978.
Ekipi sta nastopili v naslednji sestavi:
TOZD Smuči: Zupan T.. O lip B.. Potočnik Z.. Debeljak M.. PravdičL.. Šefic M.. Radevič J. in VreČko M.
TOZD InStitut:	Kokalj R.. Vogel-
nik J.. Tonejc J.. Praprotnik F.. Ko-zine B.. Finžgar P. in Kozamernik S.
Strelci za Smučarijo:	Potočnik.
Vrečko.
Strelci za InStitut: Finžgar - Štirikrat. Kozinc — dvakrat. Praprotnik.
po rezultatu se vidi. da tokrat ekipa Smučanje ni bila dorasla kvalitetno boljSi ekipi InStituta. Istočasno pa lahko pohvalimo igralce Smučanje za izredno fer in Športno igro oz. borbo, kar je pripomoglo k enkratni nogometni predstavi. Zasluge za to pa ima tudi sodnik, ki je tokrat že drugič uspeSno vodil srečanje.
Smučarija je tekmo izgubila v prvem polčasu in v drugi polovici drugega polčasa. medtem ko je bila v prvi polovici drugega polčasa enakovreden ali celo boljSi nasprotnik. Ce bi imela malo več Športne sreče, |>a bi bil rezultat lahko ugodnejši za njih. Resnica pa je, da se imajo vratarju zahvaliti, da niso dobili Se kakSen gol več. Ekipa InStituta je pokazala nekoliko boljSo igro kot proti Trgovini, čeprav je bila brez enega ključnega obrambnega igralca. Slabost obeh ekip pa je slaba kondicijska pripravljenost.	Filip Praprotnik
Obisk delavcev iz »Melodije« Mengeš
Delavci v plastiki uporabljajo zaščitne maske
Švedska Norveška
Najbogatejši na svetu
Kuvajt ^ „ Družbeni bruto produkt
Švica |	1977 V dolarjih
po prebivalcu
ZDA
Danska
Iraka Španija
Italija
Avstrija Japonska
CSSR
Britanija
Kanada
ZR Nemčija
DR Nemčija Saudska Arabija
Belgija 1 Nizozemska
. Franclja
Avstralija
Transport naftih največjih jadrnic
TOZD Športna orodja: Rozmarič Marija se poslavlja od sodelavcev skladišča telovadnega orodja, ob odhodu v pokoj
Kadri - Kadri - Kadri - Kadri - Kadri - Kadri - Kadri - Kadri -
V	mesecih julij in avgust ho bili v delovno razmerje »prejeti nasled-nji delavci:
1. Prešeren Alojz. NK delavec, za nedoločen čas za dela in naloge transportni delavec I, v pomožnem obratu;
2. Šlibar Milan, NK delavec, za nedoločen čas za dela in naloge priučeni kl jučavničar v kovinskem oddelku;
3. Zupan Anton. NK delavec, za nedoločen čas za dela in naloge pomožni mizar v lesnem oddelku;
4. Cvikič Ružiča. KV prodajalka, za določen čas za dela in naloge prodajalec v trgovini Zagreb;
5. Mutak Jadranko, ekonomski tehnik kot pripravnik v trgovini v Zagrebu;
6. Rosič Stipe. KV prodajalec, za nedoločen čas za dela in naloge prodajalec' v trgovini v Zagrebu;
7. Nikolič Gordana. NK delavka, za določen čas za dela in naloge priučeni jočni delavec Dl v obratu smuči;
8. Alagič Nisveta. NK delavka, za določen čas za dela in naloge čistilke v pomožnem obratu;
9. Rodman Roman. KV prodajalec za dela in naloge pomožnega skladiščnika v skladišču gotovih izdelkov za določeno dobo;
10. Klinar Valentin, KV prodajalec, za nedoločen čas. za dela in naloge skladiščnika v skladišču gotovih izdelkov;
11. Culibrk Draginja. NK delavka za določen čas. za dela in naloge priučeni ločni delavec III v obratu mi uči;
12. Rokvič Sonja, ekonomski tehnik kot pripravnik za dela in naloge referenta prodaje v prodaji telovadnega orodja:
13. Mulej Tine. KV orodjar, za nedo-k)čen čas za dela in naloge orodjar II v pomožnem obratu;
14. Kolman Barbara. KV prodajalec, za nedoločen čas za dela in naloge prodajalec v maloprodaji Elan;
15. S mit Vitoslav. strojni tehnik, za nedoločen čas za dela in naloge vodja tehničnega oddelka;
16. Kordež Božo, KV ključavničar, za nedoločen čas za dela in naloge kontrolor panoge smuči v službi kakovosti;
17. Ferjan Dušan, ekonomski tehnik kot pripravnik za dela in naloge refe-re*nt sredstev in predmetov dela v nabavnem sektorju;
18. Pogačnik Emil. KV mizar, za nedoločen čas za dela in naloge mizar II
v	lesnem oddelku;
19. Nerat Jožica, prof. germ.. za določen čas za dela in naloge vodja prodaje »nuči Elan Avstrija;
20. Mikič Lado. PK delavec, za nedoločen čas za dela in naloge priuč. stroj, delavca I v obratu smuči, vrnil iz JLA;
21. Kolman Bojan, strojni tehnik, za nedoločen čas za dela in naloge tehno-k)g v TOZD Plastika, vrnil iz JLA;
22. Sori Ivana, za določeno dobo za dela in naloge administrator evidenti-čar v prodaji telovadnega orodja;
23. Kneževič Marko. NK delavec, za nedoločen čas za dela in naloge vlivalec poliuretana v obratu smuči;
24. Bernard Helena. NK delavka, za določeno dobo za dela in naloge zavijate smuči v obratu smuči;
25. Ališič Rezija. NK delavka, za določen čas za dela in naloge priučeni ročni delavec III v obratu smuči;
26. Pušenjak Olga. NK delavka, za določen čas za dela in naloge zavijalec mi uči v obratu smuči;
27. Valant Franci. KV avtomehanik, za nedoločen čas za dela in naloge ključavničar II v pomožnem obratu, vrnil iz JLA;
28. Pravdič Ljubo. PK delavec, za nedoločen čas za dela in naloge priučeni strojni delavec I v obratu smuči, vrnil iz JLA;
29. Efremova Liljana. NK delavka, za določen čas. za dela in naloge priučeni ročni delavec III v obratu smuči.
Z delom »o v mesecih julij in avgust prenehali naslednji delavci:
1. Sommergegger Marko, strojni tehnik. ki je opravljal dela in naloge v pomožnem obratu;
2. Vukalič Sabine. KV šivilja, ki je opravljala dela in naloge priučenega ločnega delavca III v obratu smuči, bila je sprejeta za določeno dobo;
3. Bugarski Petar, KV mehanik, ki je opravljal dela in naloge prodajalca v trgovini v Zagrebu;
4. Rozmanič Marija. NK delavka, ki je opravljala dela in naloge skladiščnega delavca v skladišču telovadnega (rod ja, upokojitev;
5. Rihtaršič Ivanka, ki je opravljala dela in naloge administratorja v pripra-
vi	lesa. upokojitev;
6. Višnar Mihael, lesni tehnik, ki je (^)ravljal dela mizarja II v lesnem oddelku. odhod v JLA;
7. Renko Jože. elektr. tehnik, ki je opravljal dela in naloge obratnega električarja I. odhod v JLA;
8. Nikolič Gordana. NK delavka, ki je opravljala dela in naloge priučenega točnega delavca III v (bratu smuči, fporazumno;
9. Rakovec Minka. PK delavka, ki je opravljala dela in naloge pleskar II v lesnem oddelku, upokojitev;
10. Pačarič Ana. PK delavka, ki je opravljala dela in naloge priučenega ločnega delavca III. sporazumno;
11. Oražem Ljudmila, admin. tehnik. Id je opravljala dela in naloge administratorja samoupravljanja, sporazumno;
12. Janša Rozalija. KV trg., ki je opravljala dela in naloge referenta odpreme v skladišču govotih izdelkov.
Zala Mavec
Naši novi štipendisti v Elanu pred začetkom šolanja
Francu Rakovcu v slovo
Med državnimi zastavami ob prazniku Borca je žalostno vihrala tudi trna zastava, znanilka tvoje prerane smrti.
18 let si bil med nami v Elanu. To je dolga življenjska in delovna pot. ki si jo posvetil napredku našega podjetja. Življenje ti ni bilo preveč naklonjeno; veliko je bilo trdega in težkega dela. Najtežje posledice ti je pustilo obdobje med NOB. kjer si kot borec za svobodo vseh nas daroval najdražje, to je svoje zdravje. Kljub posledicam, ki ti jih je pustila vojna, si svoje delo v našem kolektivu opravlja! v redu. zavedal si se svojih obveznosti do Elana in sodelavcev. Opravlja! si odgovorno delo kontrolorja v proizvodnji smuči vse do tvoje upokojitve leta 1974.
Dragi Franc! Ko se poslednjič poslavljamo od tebe. nam je težko pri srcu. Izgubili smo dobrega delavca, skrbnega družinskega očeta, tovariša in prijatelja. Spominjamo se vseh tistih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Bili smo navezani drug na drugega, pri skupnem delu in naporih, za naš lepši jutri.
Zahrbtna bolezen, ki je spremljala zadnja leta tvojega življenja, za katero ni bilo zdravila, ti ni dala možnosti, da bi v miru užival sadove tvojega dela. Vsaskozi si veroval, da se boš pozdravil, toda ta želja ti ni bila izpolnjena, zapustil si nas in svojo držino. To je tisto, kar je najdražje in najbolj boleče.
Počivaj v miru. v objemu domačih gora. v bližini tvojega doma in prav v neposredni bližini Elana, ki ti je bil drugi dom.
Svojcem iskreno sožalje!
Sodelavci Elana
Zahvala
Ob nenadni težki izgubi dragega moža
FRANCA RAKOVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno pa sodelavcem telovadnega rrodja. kontrole in lakirnice smučanje za podarjene vence na grob.
Žalujoča žena Minka, sin Franci in hči Z lata z družinami.
Zahvala
Ob izgubi drage mame
KATARINE BEŠTER
se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja. posebno f>a sodelavcem iz TB za venec na grob.
Žalujoči sin J ože z družino
Zahvala
Ob nenadni smrti najinega očeta FRANCA BULOVCA
se lepo zahvaljujeva za izrečena sožalja, posebno pa sodelavcem in sodelavkam iz lakirnice za podarjeni venec Žalujoči hčerki I vanka in Marta
Zahvala
Vsem za izrečena sožalja ob težki izgubi dragega očeta
JOŽETA HOBRA
posebno pa še ožjim sodelavcem in sodelavkam iz kantarije za denarno pomoč namesto venca na grob Žalujoča hči Jožica Kaufman
Zahvala
Ob smrti drage mame
JUSTINE AVSENIK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v oddelku poliuretan za podarjeni venec, sosedom za denarno pomoč, vsem za izrečeno sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Olga Resman z otrokoma!
Zahvala
Ob smrti našega očeta
JANEZA BREZNIKARJA
se zahvaljujem sodelavcem za izrečena sožalja kot za podarjen denar namesto venca.
Slavka Kosmač z družino
UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj