2IVL7EN7E IN SVEI ŠTEV. 2. V LJUBLJANI, 8. JANUARJA 1933. KNJIGA 13. DOLGA NOČ RUDOLF KRESAL NADALJEVANJE Izza ovinka, za, katerim je bil pred dobre pol ure izginil Štefan, so prikorakali trije mladi, _ krepki moški v črnih, zamazanih oblekah in z majhnimi pločevinastimi posodami v rokah. Šli so drug za drugim, vsak zase, neprenehoma predse zroči, v daljavo, daleč v obzorje. Nihče ni govoril. Lojze, Joško in Ciril so se vračali iz jame. Drugi, tretji in četrti sin. Mark Angelo je pomislil: pet nas je bilo. Pet. In zdaj ni nobenega več. Mati je stekla v hišo. V kuhinji je zaropotala posoda. Hiša je oživela. Mati je hitela rezati kruh Obrisala je stole in se skrbno ozrla naokrog, ali ni bila česa pozabila. Potem so prišli drug za drugim, umiti, počesani, v snežnobelih srajcah. Posedli so okrog mize. Vonj svežega perila se je meša' z vonjem kave, svežega kruha in skopanih teles. Tudi on je vstal, najmlajši. O, kako dobro še vidi vse pri mizi, kako je prihajal v kuhinjo med svoje velike brate, jih pozdravil ta sedel v kot tresoč se od mraza, bos, v raztrgani pisani srajci, na vseh koncih zakrpa nih hlačah, ki so mu nerodno segale preko kolen, da so se mu sosedova dekleta smejala in je moral zaradi tega vsaj enkrat na teden jokati. Mati je sedela pri ognjišču in skrivaj gledala zdaj tega zdaj onega. Lojze je imel na desnem licu veliko sinjkasto liso, ki je ni mogel odstraniti. Premogov prah se mu je zaril pod kožo. Joško je imel že nekaj dni levo roko povezano. Ciril pa je mežikal, zmerom je mežikal. Imel je bolne oči in ni nikoli mogel iz njih spraviti prahu. Zdaj si je z obema rokama podpiral glavo in črno gledal v mizo. Zajtrka se ni lotil. Mati ga je skrbeče vprašala: »Zakaj ne ješ, Ciril?« »Oh, pa bom!« je dejal in si naHl v skodelico kave. Ali pil ni. » Dames vas dolgo ni bilo!« je dejala mati. »Pa bomo odslej bolj zgodnji!« je mrko odvrnil Jože in vrgel žlico po mizi. Mati je vztrepetala. »Tako je!« je potrdil Ciril. — »Ne prestrašite se, mati. Lojze in Jože, no, zmenili smo se, da vam jaz povem ...« Mati je vstala in prestrašeno gledala zdaj Lojzeta, zdaj Cirila, zdaj Jožeta. »Kaj pa se je zgodilo?« je vprašala in skušala skriti svoje razburjenje. »Ah, nič posebnega!« je odgovoril Ciril in brezskrbno pogledal skozi okno. »Rudnik ustavlja delo. Odpustili so nas. Štefana bodo tudi. — Cujta, vidva, za Štefana sem tudi opravil.« Mati ga je brezumno gledala. Ciril pa je malomarno nadaljeval: »Da, mati, kriza! — Kaj bi govoril. Naročil ni. Država ima premoga dovolj. Pa tudi obrat na železnicah hoče zmanjšati. Kmalu bodo ustavili tudi tovarne. — Svetovna kriza. — Stvar je taka, da je ves denar že na enem kupu, en sam pa ne more toliko kupiti, kakor en milijon. Da!« »Kaj govoriš? Ne razumem te!« »Saj me ni treba razumeti!« je dejal jezno. »Svetovna kriza je. Ne vem, zakaj so se štiri leta pobijali, če zdaj ne more nihče ničesar kupiti. To moraš ti vedeti, Štefan, ki si bil tam! — Mislili smo, da bodo vse poklali. Zdaj pa spet vpijejo, da je ljudi preveč. Pa kamor greš, vidiš kupe blaga. Gnije. Kar ga ne z gnije ga požgo. Kopali smo, da se je nam kri vlivala sredi dela in brizgala v stene. Priganjali so nas, da so prevpiii trušč kompresorjev. In mi smo kopali, kopali, vrtali, sekali, se znojili, da smo si v znoju noge kopali. Svedri so pokali. Še preden so popokali vsi, smo dobili nove, boljše. Začelo se je pošastno lomljenje. Kmalu smo izkopali še enkrat toliko kakor poprej. Lokomotive so- vozile dolge vrste voz iz rova v rov, do jaška, v svet, se vračale spet prazne, sopihale sem in tja, begale, da smo trepetali pred njihovimi žvižgi, ki so se širili po vseh rovih in ostali v njih, mrtvi in nenehoma se prebujajoči. Odpustili so del knapov. Dobili smo spet nove stroje. In izkopali smo spet. še enkrat toliko, že dvakrat toliko kakor poprej — kakor prej. Paznike so premestili. Prišli so novi. Oni niso bili ljudje. Mi nismo bili ljudje. Delali smo, kakor so hoteli stroji. Kopali smo, ne da bi bili čutili, kdaj nam je skala zdrobila prst na nogi. Postali smo jeklo. V rovih je bobnelo. In spet so odpustili del kna- Bilo je čuti le še enakomerno brnenje strojev. In zdaj je svetovna kriza — zmešnjava. Številke so se zmešale kakor jeziki v Babilonu. Nihče več ne verjame, da dvakrat dve je štiri. Številke lažejo. Človek jih je s človeka prenesel v stroj. Da dvakrat dve je štiri ve samo še stroj. Zdaj pa je treba to, kar smo napravili, pokončati. Jeklo in premog uničiti kar se da resno. Nič smešnega ne sme biti v tem uničenju. Za vsak dan našega trpljenja je treba tisoč smrti. Jaz pa dolgo ne bom govoril. Čez nekaj 4ini bom že v Monte Carlu. Mati! Pojdem v Francijo kopat. Tam svetovne krize še ne vidijo. Nekaj tisoč nas pojde. Moramo jim pošast hitro pokazati. Potem pa se nekoč ustavi vsako srce ! « Ciril se je na glas zasmejal in se z ropotom dvigni). Mati je strmela vanj onemela, z blodnimi očmi, bolna, majhna, drobna, stara, brez krvi. Tedaj je vstal najmlajši. Mark Angelo se vidi po tolikih letih, kakor da je tedanja podoba ostala v zrcalu. pov. In izkopali smo zdaj že trikrat toliko, kakor poprej. Trikrat toliko. Nekega dne je zunaj pričela rasti črna gora. Kar smo izkopali, je šlo na kup. In spet so odpustili del knapov. To pot ni bilo novih strojev. Le preveč je bilo izkopanega. In kopali smo dalje in smo nakopali že petkrat toliko kakor poprej, desetkrat toliko kakor poprej ! Tako je bilo povsod. Tovarne so metale s podesetorjeno salo blago v skladišča. Delavci so zaouščali s podesetoHeno silo dolavnice. človeški glas se je izgubil. V svoji pisani, raztrgani srajci, z za-krpanimi rjavimi hlačami preko kolen, bos, brez krvi, razmršen kakor cigan-ček, hoho, kakšen je bil, ko se je vstopil pred svojega velikega brata in ga zamišljeno pogledal. »No, Tonček, kaj bo pa s tabo?« ga je vprašal Cirdl in mu z roko segel v kodre. Tonček pa je gledal vanj s svojimi velikimi otroškimi očmi in siknil: »Zaka? pa ste delali! — Saj ste bili sami v jamah!« Bratje so se spogledali. Tonček pa jih je mrzlo gledal. Njegovo drobno telesce je od razburjenja trepetalo. Obraz, čudno starikav obraz je kazal hladno odločnost. Mati se je oib njegovem jedkem glasu vadramila. Prišla je k njemu in ga vprašala: »Kaj pa misliš?« »Pustite ga, mati!« je mračno dejal (M. »Da, v jamah, Tonček, smo sami! Ali na soncu, na soncu nismo sami!« In najmlajši se je zasmejal Tako te-nek, giaden je bil njegov smeh, da se ga nihče bratov ni upal pogledali iz strahu, da ga ne bi premagala bolečina. Ali iz Tončkovih otroških, brezkrvnih, trdo stisnjenih usit, iz tega drobnega telesca je planil v brate trpek očitek: »Aili ste zdaj na soncu!« Obrnil se je in krenil iz kuhinje, še preden je dospel do praga, je stekel. — Kakor da ga je bilo sram. Tako majhen je bil. Kako je govoril. Tekel je in se skril. Ves dan ga ni bilo na izpregled. Kmalu po tem so se bratje tiho razšli Štefan in Ciril sta šla v Francijo. Lojze in Josko v Belgijo. Lojzeta je v Belgiji zasul živi pesek, ž njim je izginilo še pet njegovih tovarišev. Nikogar niso mogli izkopati. Živi pesek je tekel v rove, brez prestanka noč im dan. Ni biio stroja, ki bi ga mogel ustaviti. Su- ha reka je zasula vse, zadušila vse. — Štefan je poginil ob eksploziji dinami-ta. Neke noči ga je obšla misel, da so v jamah sami. Spomnil se je najmlajšega. Tako živo se ga je spomnil, da je sredi dela obetal in zamaknjen v pfivid pozabil na kraj in čas. Ali ste zdaj na soncu! so mu zvenele otrokove besede, tenko, od gladu srebrne. Ko so ga tovariši opozorili, da je zapisan, da stoji paznik za njim, se jim je veselo nasmejal. Vprašali so ga, zakaj je vesel. Ou pa jim je v simehu dejal, da bodo kmalu videli. Zmajali so z glavo in udarili spet v roke. Kmalu boste videli! so bile njegove zadnje besede. Več ni mogel govoriti. Ves svet se mu je zazdel en sam neskončen rov. Mislil je le še kako bi se iz njega rešil. In bolan je biOL Zdravnika ni mogel plačati. A za ino-zamca se nihče ni zmenil. Bolezen se je razraščala. Na čelu so se mu pojavili prvi izpuščaji. — Ko je prišla sekunda razatrelbe, se ni geniL Podsul ga je plaz kamenja. Potrgaine ude. Bil je sam — v jami. V tisitem času je mati bila že na smrtni postelji. O Cirilu in Jo-šku ni bilo glasu. Utonila sta v tujim. Najmlajši je ostal sam. Njega je pogoltnilo mesto. DALJE ИДЈбГШЖМ. Ш №Q£t*A£ EROTOLOGIJA ali nauk o ljubavnih stvareh je tehten oddelek folklore, morda edini, ki bi omogočil razbrati biološke, oziroma psihofiziške dominante, da ni napačna sramežljivost 19. stoletja — mrkel in mrzel odpor proti živahnemu 18. stoletju — pregnala iz dobre družbe in celo iz znanosti vseh ljubezenskih misli in dejanj. Le tu pa tam se je pojavil kak poskus nasprotnega delovanja, n. pr. Fr. S. Krauss (Anthropophyteia), Hirsch-feldtove in Havelock-Ellisove publikacije. Vendar pa običajne smotre za folkloristiko zavračajo še danes ljudsko erotologijo ... Ker se opira pogostoma na šege »a navade, znane že v klasični starini, hočem tukaj omeniti celotni ponatisk, ki pa naj bi bil primerjalen (sodelovali so Bourke, Preuss, Ploss in Bartels kakor tudi zdravniki du-hobolnih, osobito freudisti), razprodanega dela, ki ga je jezikoslovec P. K. Forberg 1. 1824 objavil pod naslovom »Priročnik klasičnega ljuboznanstva« : v Italiji tiskano delo prinaša grške in rimske tekste z latinskim komentarjem in uvodom. Avtor, pristaš Fichtejevih naukov, je hotel sestavno urediti spolnost, ali brez pornografije. ч A. van Gennep, Mercure de France 15. X. 32. Schultze-Jaumer : SVETILNIK O GOLŠAVOSTI DR. FRANC CIBER NADALJEVANJE Vzroki golše Kaj naj bi bil vzrok golše? Zakaj golša raste, izgine in zopet raste? Zadovoljivega od-- govora na to ni mogoče podati. Različne teorije si brezuspešno krčijo pot. Do danes je jasno samo to, da je ozdravljenje mogoče samo z do" dajanjem joda hrani ali v obliki zdravil, da pa tudi teorija o pomanjkanju joda v vodi golšavih krajev ne zadovoljuje. Znani so vodnjaki golše v Švici in drugod. Ljudje, ki to vodo pijo, dobijo v kratkem golšo. Kljub temu vzrok še ni znan. Druge teo-rije govore spet o vodi nekih zemeljskih plasti kot vzroku golšavosti. Potem so spet učenjaki, ki trdijo, da je golšavost nalezlji" va bolezen — da so bacili oziroma njih strupi vzročniki golšavosti. Zopet drugi navajajo celo vrsto higienskih vzrokov kot skupen povod golšavosti. Bodimo kratki — vzrok nam je za enkrait še neznan. Zgodovina golše Pred sto leti golše oziroma ščitne žleze še poznali niso, oziroma so jo zamenjavali z bezgavkami. In to je delal ves srednji vek, dočim so v starem veku smatrali golšo za kilo (Bruch) sapnika in so Grki točno* ločili bezgavke na vratu od golše. Tudi je že Hipokrat bil mnenja, da je v vodi iskati vzrok golši in so Rimljani vedeli, da se žleza ščitnica za časa nosečnosti poveča. Ali je p ri nas go lša endemična Odgovor na to je precej težak. Sistematična merjenja in zadevni poizkusi se pri nas, žal, še niso delali, niti se niso dovolj iskali vzroki golšavosti. Znani so le podatki o razširjenosti golše med mladino, kjer je ponekod do 70% visoko razvita. Na drugi strani, pa ne simemo pozabiti velike razlike o razširjenosti golše med Slovenijo in ostalimi deli države. V Sloveniji je mladostna golša, tako zvana pubertefcna golša, neprimerno bolj razvita kot po ostalih delih naše države ш bi lahko iiz tega sklepali na eventuelen endemičen karakter te golše v Sloveniji. Ne sinemo pa pozabiti, da v naših krajih golša do tridesetega leta precej izgine, kar za golišave kraje v pravem pomenu besede ni tako tipično. In tudi za endemično golšave kraje tako izraziti kreteni so pri nas redki. Kretiinizem z razvito golšo ali pa brez nje je doma le v golšavih krajih. Pod imenom »golšavi kraji«, ne razumemo morda celih dežel ali držav, v katerih naj bi bila golšavost razvita; mislimo si pri tem le večji okoliš, v katerem je golše izredno veliko. In tako tudi pri nas ne smemo in ne moremo endemiične golše generalizirati, čeprav imamo par endemično golšavih krajev. Tudi pri nas o vzrokih ni mogoče govoriti, ker tudi niso znani. Naj na tem mestu omenimo tudi ljudi, ki so prišli k nam iz obmorskih krajev: Trsta itd. Pri njih opazujemo lahko čuden pojav. V svoji domovini so bili brez golše ter niso poznali njenih težav, ne mladi, ne stari. Tu pri nas jim je zrastla golša in cele družine kot n. pr. v Mostah pri Ljubljani bolehajo za to boleznijo. Sploh se zdi, da so Moste z golšavostjo obdarjene, kar za druge ljubljanske okraje ne moremo trditi. Vzrok je tu precej očividem. Morsko ozračje in bližnje zaledje obale vsebuje precejšnje količine joda in teh v takem podnebju kot je ljubljansko primanjkuje. Sicer pa prehajamo iz enega nerešenega vprašanja v drugo. Zakaj pa domačini ne dobe golš, čeprav uživajo isti zrak, žive v istih razmerah, pijo isto vodo kolikor ni vodovodna, kot priseljene-? Najnovejša razisikavanja v pogledu etiologije golše se vrše danes v smeri radioaktivnosti zemeljskih plasti. Zadevna merjenja so se delala v južni Bavarski. Dognalo se je, da je v krajih, kjer je mnogo radioaktivnih snovi, tudi več golšavosti. Mogoče se bo v tej smeri razvijalo iskanje vzrokov golšavosti in mogoče se bo v tem našel vzrok. A zdravljenje pri takih mogočnih naravnih silah? Obramba (profilaksa) golšavosti Kaj se je doslej v smislu odprave te benigne golše ukrenilo? Tudi tu velja znano pravilo: skrbi za to, da ne oboliš; kajti lažje je bolezni ubraniti se kakor bolnika ozdraviti, že pri najmlajših — tam kjer je golša šele v početku razvoja — naj se dela na to, da ne zraste naprej. Zadevno prednjači zopet Švica. Profilaktično se tam navadni kuhinjski soli dodaja jod (2.5 do 5 mg na kg soli). Minimalne količine seveda in ravno te najmanjše količine že vplivajo na rast golše pri mlajših ljudeh. Poleg tega se tam v šolah sistematično dajejo jodove tablete. Vsaka tableta vsebuje pol miligrama joda. Na teden dobi vsak šolar dve do štiri tablete. Dobro je tudi, če se voda za pitje prej prekuha — kar velja za ekskvizitno golšave kraje (spomnimo se golšavih vodnjakov!). In pri nas? Pri паз se zadevno ne dela ničesar. Kdor ima golšo ter jo smatra za nepotreben balast, se zdravi, kdor je nima ali čigar otroci je nimajo, ne misli na to. Zdravljenje golše Golša se danes zdravi na dva načina. Prvič zdrayljenje z jodom. Čim mlajši je človek, tem manjše količine joda so potrebne. Vedeti pa moramo, da jod deluje le pri gotovih oblikah golše in običajno pri onih, ki so zmanjšanja najbolj potrebne, odpove. Uporabljajo se tudi različne jod vsebujoče mineralne vode, ki pa imajo zelo male koUčine joda v sebi in je njih delokrog omejen. Z uspehom se odstranjuje golša tudi s prebivanjem ob morju. Vzrok tiči morda v tem, da je morski okoliš bogat na jodu. Drugo zdravljenje je kirurško. V primerih, kjer jod ne pomaga dovolj, ali kjer je golša že prenadležna, je potreben nož, ki nam golšo umetno zmanjša. Ko govorimo o teh lepih lastnostih joda, pa ne smemo pozabiti, da je jod dvorezen meč. Nekomu koristi — drugemu pa škoduje! Naj vsakdo le malo pomisli in se spomni primerov iz svojega življenja: mladenka, ki ji je zrasla nelepa golša, si jo skuša odstraniti z jodovim mazilom — : prične se tresti, oči ji izstopijo, hujša, nato dolgo trajajoča bolezen in — smrt, nastopila je bolezen, imenovana Basedow. Iz tega in takih primerov je razvidno, da jod ni za vsakogar in da naj se zdravi ienje z jodom vrši pod zdravniškim nadzorstvom. M. Basedow Pravkar smo omenili, da nastopa vča-si, po individualno prekomernem uživa- M. Basedow nju joda oziroma vtiranju joda v kožo; Basedow imenovana bolezen. Basedow je bolezen kroničnega značaja in ker se običajno, kljub vsakovrstnemu zdravljenju, razvija nemoteno naprej, tudi težkega značaja. Nje znaki so tako mnogovrstni, da se nam na prvi pogled zdi zveza z golšo malo verjetna. A ven- Miksedem dar — Basedow se prišteva k onim skupinam golše, ki proizvajajo preveč soka, preveč joda — kakor bomo videli drugje, da obstojajo gotove vrste golše, za katere je značilno pomanjkljivo izločevanje soka oziroma joda v krvi. To dokazujejo merjenja joda v krvi, ki ga najdemo pri Basedowu izrazito več. Ni potrebno, da je ravnb uživanje joda povod nastopu Besedowa. Nastane lahko tudi skoraj brez vzroka — : močno razburjenje, bolečine ali prestrašenje so predhodniki izbruha bolezni. Nekateri zdravniki so mnenja, da je morebiti le živčevje vzrok tej bolezni, na vsak način so pa še ostale žleze z notranjo sekre-cijo (kot na primer: priželjc,'nadobist-na žleza itd.) soodločujoče pri bolezenskih znakih. Nagnjenost do Basedowa kažejo pred vsem ženske (razmerje kakor 1:15 nasproti moškim), kar se starosti tiče, obole ljudje najpogosteje v svojem 20. — 40. letu. In kar je zelo važno: ta bolezen je redka tam, kjer je doma endemična golšavost oziroma en- demični kretinizem. Bolnike s to boleznijo spoznamo po bolj ali manj izraziti golši, izbuljenih očeh, srčnih težavah in splošni živčni razdražljivosti ; bolniku se tresejo prav očividno roke, je duševno izredno labilen, razburi ga najmanjša stvar, iz joka prehaja v smeh, njegova koža je stalno vlažna, v kratkem času močno shujša in oslabi. Kdor enkrat vidi takega človeka, spozna drugič tako stanje takoj. Množina joda v krvi je pri takih bolnikih izredno velika. Smatra se, da golša ustvarja preveč soka, ga v sebi ne zadržuje, temveč v celoti oddaja telesu. Pri tej bolezni je skoraj najuspešnejše sredstvo: operativno odstranjen je precejšnjega dela golše. Del žleze, ki ostane, ne more proizvajati onih usodnih količin soka oziroma joda in bolezensko stanje se za krajšo ali daljšo dobo ustavi. Uspešno "vplivajo tudi zdravila in eventualno rontgensko obsevanje. DALJE NA SEVER! DR. BOŽO ŠKERLJ i JEZDEC — LEDMK DO MORJA — NI VEC NOČI — MEGLA — MLADO MESTO LETOVIŠČE — LAPONCI orvik smo dosegli že po sončnem zatonu. Za kratek smo izstopili in si ogledali prvič se- _ verno vas. Različno barvane lesene hišice z velikimi okru, iz katerih gledajo domačini prav tako radovedno na tujce, kakor ti na domačine. Ob prihodu ladje je vsa vas na nogah. V mali lutki se zdi naša »Lofoten« prav velikanska. Se je dovolj swetlo, dasd je že ura 22., ko se odpravimo spet na pot. Mrak je tu neverjetno dolg in jutri — mi pravi prvi krmar —, jutri ne bo več noči, jutri bo le še mrak skozi vso noč, zakaj jutri dopoldne prekoračimo severni tečajni krog! Med otoki smo se po ozkem somdu odpeljali. Ponovila se je svetlobna igra svetilnikov, voda je bila mirna kakor jezero, niti hladno ni bilo. Zdaj vidimo pred seboj med otoki bližajoče se luči — veliko ladjjo. Kakor velik razsvetljen hotél plove parnik mimo nas, stotero luči odseva v mirni vodi, ki je razgibana le po valovih, ki jih brazdita obe HESTMANN0Ï, otok v obliki jezdeca, preko katerega gre severni tečajni krog erečajo® se ladji. Mima je ta severna noč med otoki; tu im tam vam mala lučka pokaže, kje so ribiči na svojem nočnem poslu; vse je tiho, le pritajeno šumenje okrog ladje se prijetno uspavajoče sliši na krov, kjer nas je le še malo potnikov. Pa tudi mi gremo končno v svoje kabine... Po SKARSFJORDU se bližamo visoki planoti SVARTISEN Zbudili srno se že v spremenjeni pokrajini. Spet so se visoke gore približale morju in tudi otoki so štrleli dokaj sitrrno iz morja. Kmalu dopoldne smo pluli preko severnega tečajnega kroga (polarcirkelen). V ozadju se vidi Hestmamnoy (568 m); bizarna oblika otoka spomin j a na jezdeca (hest — konj, mann — mož), čigar dolgi plašč valovi preko konjiškega hrbta. Kmalu vidimo otok Rodoy (Rdeči otok) s hribom Rodoylôven, ki — kakor že pravi ime — spominja na ležečega leva — glava gleda proti zapadu. Na drugi strani proti vzhodu pa se približuje obali visoka planota Svartisen (Črni led), katere strmo skalovje pada naravnost v morje. Vsa ta planota je pokrita z večnim ledom, ki se razproetre tukaj preko 500 km2 na široko. Največji premer tega ogromnega lednega polja je 50 km. Tu pa tam prihajajo iz višine 1200 do 1400 m širok' ledniki nizdol, skoraj do morja. V Skarsfjordu krene ladja proti takemu ledniku. Mraz je tu občuten — le pod vplivom teh ogromnih lednih mas. Ladje se zde tu tako majhne, vse izginja v primeru z lednikom. In te barve! Črne gore in moder, zelen in bel led, na katerem se tu pa tam blešči sonce, kolikor to dopuščaio oblaki. Mrko in hladno je v tem ozkem fjordu, v katerem se ladja komaj obrne. Vtisk grozne, mrzle lepote ostane — smrt v lepih barvah. Kako majhen je človek z vso svojo tehniko nasproti veličastni naravi, ki je na tem koščku zemlje ustvarila z »mrtvim materialom« toliko krasote: skala, voda, led in razdelitev svetlobe — ni to spet motiv za grafika ali fotografa? Le nekaj kilometrov odtod leži majhen zelen otok, kjer pridni in marljivi ribiči v poletnem zelenju veličastne narave pripravljajo svoj plen za konzerve. Tu življenje — preko vrhov v ozadju pozdravlja režeče se bela smrt in nas spominja minljivosti vsega živega. Kaj bi mogle povedati te črne skale? Kaj večni led? Koliko tisoč, koliko milijonov let so videli? Ko še ni bilo zelenih dreves, ko še ni bilo človeka! In kako so prihajali prvi pogumni Vikingi sem gori v malih vitkih jadrnicah, in potem večje ladje in končno parniki... Popoldne je spet posijalo sonce, čuden polotok sega tu daleč v morje: visoka gora, zvezana le s čisto nizkim koščkom zemlje s kopnino. Kaj pomaga — moramo naokoli, dasi vidimo z ladje lahko dobro na drugo stran, vidimo lahko nasproti prihajajoči parnik, M bo moral prav tako okoli tega polotoka kakor naša hitra »Lofoten«. »Lofoten« čudino hitro spreminja svojo smer: zdaj malo bakbord (levo), zdaj styrbord (desno), adaj naravnost — prvi krmar tolmači: tu so nevidne čeri tik pod morsko gladino, ki je danes le slučajno precej mirna. VELIK LEDNIK, ki sega z visoke planote Svartisen skoraj do morja Ko plovemo preko širokega ustja SaJ-tenfjorda, se sonce že bliža morski gladini. Daleč v ozadju, proti vzhodu slutimo le v slabih obrisih visoke gore Su-litjelme, kjer teče že švedska meja. Dosegli smo Bodo, kjer nam prvič udarja v nos prav neprijeten duh po sušenih »torskih« ali polenovkah. Visoke shrambe so ob obali, od koder se šir н. ta smrad. Odslej smo morali v vsakem pristanišču s silo pozabiti na nos, ski je žal prav vestno beležil neprijetne občutke v svoj dnevnik. Bodo spominja s svojimi širokimi ufir caimi m nizkimi lesenimi hišami nekoliko na ameriške farmarske naselbine (vsaj po slikah). Mesto ima preko 5000 prebivalcev in je prvo pravo mesto severno tečajnega kroga. Cerkvica je seveda tudi lesena, toda ne v starem slogu, temveč novejša. In vendar bi rekel, da se je tudi v teh novejših cerkvicah izobličil slog, ki ustreza stavbenemu materialu — lesu. Iz Bodoja odlp&ovemo s potoo paro. Mfeno velikega oboka Landegode zavijemo po eni uri vožnje na široki Vešt-fjord, M loči Lofotisiko otočje od celine. Na jugozapadiu je odprt proti Atlantiku in že zaradi tega je često nemiren. Tudi mi smo doživeli na tej vožnji prvi vihar. Orn dim se v mogočnih oblakih vali ш dimnika naše ladjice, ki se že prav zmatno ziblje na dokaj nemirnem morje. Sonce se začenja skrivati v sopari na zapajchi, M obeta vihar. Morje se preliva v vseh barvah, prevladuje vijoličasta. Valovi udarjajo ob steno in se raz-prše v drobne kapljice. Stojim spredaj. Čutim, da se vozimo hitreje, zakaj če pomolim glavo preko ograje, mi skoraj odpiha čepico. Pred nami зе v meglenih obrisih pojavljajo zdaj pa zdaj visoki vrhovi Lo-fotskega otočja, ki se proti zapadu izgubljajo v sopari. Vihar žvižga v vrveh. O — ta pesem viharja! Kaikâna neufcro-čena saila je v tem! Kako vas neprestano spominja, da ste le na mali lupinici, M jo more morje pogoltniti, kadar se mu zahoče. To pomeni za živce statoo napetost — zdaj še m neprijetno; a»-upam naši »Lofoten«, ki se bliža, kako* hitro more, svojim krstnim botrom. Zdaj se že odločneje riše visok vrh nekega oboka na desno pred nami; adatf tudi že na levo spoznavam določnejše koničaste oblike skalnatih otokov. M zdaj — glej, lučka se blešči pred nami! Svetilnik! Morje je postalo mirnejše^ ker je že pod zaščito visokih siten Lo- fotsfcilh otokov. Vihar pa še poje z nezmanjšano silo svojo čudovito pesem. Ura se bliža deseti, še je mrak; čisto dobro vidim pred seboj ribiški čolmič, M odhaja na delo; tam se spet zabliska svetilnik, tu rdeče, tam zeleno — a pred nami belo — tja moramo, tam je Svol-vaer! Male čeri nas opozarjajo na bližnjo obalo posamezne lučke že spoznavamo v mestecu — edinemu na Lofo-ten (Lofoten je ednina in pomeni v nor-veščimi risja noga; lo (izg. lu) = ris, fot (img. fut) = noga, en je pa privešen člen ednine). Pristajamo v mraku — saj danes ne bo več noči! Izstopim, sam; grem таЛо po mestecu. Toplo se mi zdi, pogledam na termometer, ki kaže ob en četrt na 23 ponoči +15 stopinj Celzija! Takoj za Svolvaerom visoke gore, kakor planinski vrhovi. Zvedel sem, da smo z današnjo vožnjo preko Vestfjorda postavili rekord BÛD0, prvo večje mesto, če prihajate z juga v severno Norveško nasproti drugim ladjam: za 100 km preko odprtega fjorda le tri ure. Le enkrat je »Lofoten« vozila še hitreje, to pot jo je nekoliko oviral vihar, a vendar je tudi danes dokazala, da je najhitrejša obalna ladja, ki je dosegla beli trak. Teh 100 km preko Vestfjorda je namreč dirkalna proga za obalne ladje. »Lofo-ten« vozi praviloma z 13imi norveškimi miljami na uro, a tu je vozila s 16imi (1 milja = 2 km). Navadno traja vožnja iz Bodoja v Svolvaer pet in pol ure, nam je trajala tri in tri četrt! Zgoraj: FINSNES, ljubko letovišče v teh severnih krajih. Spodaj: TRON-DENES. nekdaj najsevernejša krščanska cerkvica na svetu (iz 1. 1250.) Peljali smo se šele po polnoči naprej skozi Raftsund. Toda tega nisem več videl. Zbudil sem se šele v Stokmarkne-su, kjer je bila pokrajina že spet vsa drugačna Mnogn bolj položna in zelena. In gosto naseljena — zdaj smo že v otočju Vesteraalen. Preko jutranje megle se dvigajo alpski vrhovi Lofotske-ga otočja v ozadju Zdaj tudi nas zajame megla. Previdno in počasi vozi »Lo-foten« skozi Sortlandsund. Ob soncu dosežemo mali Ris0yhamn. kjer se mi je posrečilo filmati morske klobuke (meduze) г ladje Neverjetno mnOgo je teh živali tu, v vseh velikostih, v raznih barvah; neusmiljeno jih razsekava ladijski propeler in čudne krpe nekdanjih meduz splavajo na površje. Spet je megleno. Skozi ozek, plitek morski kanai si ladja previdno išče pot med svetilnimi bojami — tu je obala nizka, močvirna, a v ozadju se dvigajo strmo iz nizke ravnine do 600 m visoki skalnati vrhovi. Impozanten je otok Grytoy, ki se dviga strmo iz morja do 1003 m višine. Spodaj na čisto ozkem zelenem nizkem pasu še stanujejo ljudje, a le nekaj metrov više se začenja skalovje, katerega v višjih legah v skritih jarkih pokriva sneg. Malo moramo zaviti na jug, mimo stare kamnite cerkvice Trondenes (iz leta 1250.), najsevernejšega krščanskega svetišča v srednjem veku, da dosežemo mlado industrijsko mesto Harstad, ki šteje danes že skoro 4000 prebivalcev. Tq mesto leži na največjem norveškem otoku, Hinnoy, ki spada v skupino Vesteraalen. Čisto čudna je sprememba od snoči; vse je v zelenju, nizko, položno, prijazno se smehljajoče v severnem soncu, ki je razgrelo živo srebro na preko 20 stopinj v senci! Mirno, kakor jezero leži morje pred nami. Popoldne smo dosegli Finsnes, ki bi mogel prav dobro služiti za letovišče — seveda le za dva meseca; saj je tu poletje kratko. A kakor da bi hotela narava nadomestiti izgubo na času, zeleni tu v tem kratkem času vse tako bujno, da nss spominja južnih krajev. Finsnes leži ob izlivu male rečice v ozki dolinici, prijetno domače žubori potok ob cesti, po kateri smo se za kratek čas sprehajali. Ladja se pelje sedaj stalno med otoki in kopnino. Posebno zanimive so na otoku Kvaloy tako zvane obalne črte, ki kažejo, da je pred kdo vé koliko sto tisoč leti ležal otok globlje v morju, da se je dvignil v več periodah, med katerimi je morje imelo čas, da izobliči obalo in ji za vedno vtisne svoj pečat; danes so te obalne črte do morda 30 m nad vodno gladino, Tudi tu dosegajo posamezni vrhovi preko 1000 m višine; povsod, zlasti na celini, se vidi sneg. Čuden vtisk naredi vse to: ob morju naseljen zelen pas. ki sega morda do 100 m višine, potem gola skala in nekaj 100 m više se začenja večni sneg. Spet se je sklanjalo sonce proti vrhovom na zapadu, ko smo dosegli Trom-S0, največje mesto severno tečajnega kroga; saj ima približno 11.000 prebivalcev. Tu sem prišel na svoj račun tudi kot antropolog; spustili so stopnice, vstopili smo na motorni čoln, se prepeljali preko ozkega Tromsosunda in z avtomobili po slabi cesti dosegli laponsko taborišče! Schreiner, najslavnejši norveški antropolog, razlikuje humorno med »pravimi« Laponci in »Turistlapper«. Zdaj smo šli gledat slednje. V nekaj šotorih se tu naseli všako poletje nekaj nomadskih laponskih rodbin s svojimi čredami severnih jelenov. Razume se, da so Laponci pravi, toda prišli so v tako stalen stik s civilizacijo, da so si popravili svojo originalno nošo že s »rajs-feršlusom«! Tudi sicer so se navzeli evropskih navad: izdelujejo spominske predmete in jih potem prav vsiljivo prodajajo tujcem; zabavljajo, če se jih hoče fotografirati, ne da bi se jim v naprej podarila kakšna norveška krona! Vendar, kakor tudi naredi vse to taborišče vtisk živega muzeja, je tu videti mnogo zanimivega. Laponci, ki si'sami pravijo »Sami«, so majhne postave, mongoloidnega rasnega tipa, vendar danes že močno pomešani. Šotori so precej prostorni, a jako primitivni; v enem teh šotorov nas je sprejela laponska starka, ki je neprestano kadila iz krat-' ke, krasno rezljane pipice, ki mi je od vseh predmetov tu vzbujala največ poželenja. Govorila je slabo več jezikov — saj hodi eem že kdo vé koliko poletij in se pusti ogledovati od tujcev! Najbolj pa nam je imponiral majhen, men- PEIEM OD LISABONE« DR. ALOJZ T U K K Debeljakova objava »Najstaršega slovanskega lotalka« (ž vljenje in svet, knj. 12, št. 26, str. 688—689 z drae 25. decembra 1932) me je spomnila, da hranim med svojimi papirji, priobčeni podobno pesem o katastrofajnem potresu v Lizboni 1. novembra 1755. Našel sem jo pred leti pod streho v Leviônikovi hiši v Železnikih na Gorenjskem. V preprost se Si tek jo je pred »Pefem od fmerti « in »Pefem od fhtajar-fke brambe« s svojo roko iz kake predloge prepisal ali pa morda po napevu zapisal »30 Dan grudna 1839 Martin Kobler«, kakor izpričuje dostavek pod njo. Od t'skanega letaka se ta rokopis z naslovom »Pefem od Lisabone« razlikuje pred vsem v pravoipisni modernizaciji: -eu—zel fveit—fvet, Bug—Bog na vornik varstva ptic. DALJE OBISK V KELMORAJNSKI RADIO POSTAЛ Z_ rj daj je tak čas, da ljudje straš» no mnogo razpravljajo o ras diu, k sreči brez vsakršnega _/j tehničnega znanja. Udrihajo po škandaloznem programu, zabavljaš jo nad plačevanjem naročnine in si be« lijo poslednje lase s problemi uni fors miranja, politiziranja in militariziranja radia. Samo za tehnično plat oddajanja Po srečno prestanih prijavah, desetih stopnicah in tiho drsečih dvigalih, se mu slednjič vendar le posreči prodreti do nekoga, ki ima vpliv, strokovno zna= nje in vobče vse tiste redke lastnosti, ki so ponižnemu poslušalcu že poprej, po mikrofonu tako zelo imponirale. Le nekaj vznemirja obiskovalca, namreč da se doslej še ni zgodilo nič nenavad* Najpopularnejši go< •e nihče ne zanima, dasi se podzavest» no zmerom in zmerom divi iznajdlji vosti postaje. Baš v oddajnih poslopjih lahko vidiš toliko neslutenih zanimivosti, da se kar ne moreš nastrmeti, in da ti vodnik ne more sproti utešiti radovednosti. Pa pri vsem tem ni treba spravljati na dan enciklopedije zapletenih tehniških pro» cesov in pojavov, ker se da tudi brez tega marsikaj o radiu čisto razumljivo povedati. Denimo, da se takle radovednež le» pega dne, ko imajo pri radiu prav nuj* ne posle in so obiskovalci posebno »do» brodošli«, osokoli in jo mahne narav» nost v oddajno poslopje delat napoto. I pri radiu: napovedovalec nega, n*t izrednega, ker bi ob rim skrivnostnega radia najprvo pričako» val. Oddajno poslopje z vsemi števil» nimi dvoranami in hodniki se komaj razlikuje od drugih modernih uradnih palač. In vendar bije tukaj srce vsemo» gočnega radia. Nekaj posebnega so sa» mo napisi po hodnikih: »Mir — Vhod — Izhod — Čakalnica« — da, pa tisti mir in gluha tišina, ki veje od sten. Obiskovalec se spusti svojemu cice* ronu nasproti v mehek naslanjač: »Re» cite no, tale vznemirjajoči mir...?« »O, to je pri nas poglavitna stvar.« Preko debelo obložene mize zveni glas kakor iz zvočnika. »Takle pohleven mikrofonček, je namreč dokaj občut» Ijivejši za zvoke kakor človeško uho in ker je duša radia, se moramo pač ozi« rati nanj. Ce pa se seveda bolj za ro= pot zanimate, pa izvolite obiskati naš »Kaj bi mi lahko postregli z zvono» vi kelmorajnske stolnice?« Še ne mine cela minuta, pa že zdoni iz zvočnika mogočno zvon j en je, kakor p velikih Iz studia se oddaja sluSna igra zvokovni arhiv. Tamkaj imamo ropot m nemir zmerom na zalogi.« »Ropot na zalogi?« »Da, zdaj smo že v stanu v lastni re* žiji loviti lokalno in svetovno kroniko na gramofonske plošče, ki jih potlej praznikih. »Bržčas imate tale v omari vse pomembnejše zvoke in glasove?« »Seveda, od oslovskega riganja, pe« ketanja konjskih kopit, interviewov velikih »kanonov« pa do šumenja vode m besnenja nevihte. Režiserji v radiu Prostor za ojačevalce mikrofonskfli tokov kakor knjige shranjujemo na policah. Danes imamo v arhivu že preko 1000 doma snetih plošč. Poglejte, tule so se* znami, kaj vse imamo...« Trajno potrebujejo vse take reči. Plo« šče so pri nas zvočne kulise. — Dajte mi no, gospodična,*ploščo »Razgrajajo« ča puhlika v športni palači!« Убак me« sec moramo kakih 5000 plošč tudi raz* posoditi.« »Kako se pa prav za prav vrši pre* nos?« »Stvar je precej slična, kakor pri na* vadnem sprejemanju. Če hočemo n. pr. prenašati železniško vožnjo v Drachen* tels in jo hkrati registrirati na gramo* fonskih ploščah, potem si najprvo na* jamemo pri poštni upravi dva telefon« ska voda. Po enem se prevajajo k nam, v Kelmorajn zvoki, ki jih dojema mi* krofon na prizorišču, drugi pa rabi za neposredno sporazumevanje med od* dajnim poslopjem in režiserji pri mi* ker plošče lahko tudi »mešate« med se» boj?« »Da, petje pri procesiji n. pr. lahko lepo podkrepimo s ploščo, na kateri je sneto zvonjenje. Je pa »mešanje« in »skladanje« plošč, tako zvana »tono* montaža« prav težavna reč. — Pa še nekaj: Take plošče so tudi velikega vzgojnega pomena. Denimo, da se ne* ki umetnik' ne pusti zlepa prepričati, kako napačno poje konec poslovilne scene. Njegovo petje snamemo na plo* ščo in zdaj se lahko sam prepriča o lastnem umotvoru.« Sredi razgovora pozvoni telefon. Mo* Aparat za snemanje plošč, na katerih se ohranijo važni dogodki krofonu. Prvemu pravimo programski, drugemu pa signalni vod. Tu imamo na aparatu za snemanje plošč že priprav* Ijeno primerno segreto voščeno ploščo. Ko se program prične, se plošča že vrti in igla pod lečo za stokratno povečavo začne rezati v mehki vosek tiste valo* vite riže, v katerih se hranijo od mikro* fona prihajajoči zvoki. Krožnik, na ka* terem. leži voščena plošča, se vrti točno z normalizirano brzino 78 obratov na minuto. V kratkem je plošča sneta in če program še ni končan, je treba pra* vočasno pripraviti drugo, da se snema* nje ne prekine. Snete voščene plošče ^e lahko takoj »igrajo«, le če gre za pro* gram trajnejše vrednosti, se puste po njih narediti prave, črne gramofonske plošče, ki sç ne izrabijo tako hitro ka* kor voščene.« ■ ; i »Ali se ne dadp s pomočjo plošč ustvarjati prav učinkoviti zvočni vtiski, gočnik v carstvu zvoka se opraviči m se začne pogajati s telefonom zaradi nekih konferenc. »Vidite, pravkar me je poklicala 'e* dakcija za programe. Danes imamo se* jo, na kateri se bo točno določil pro* gram za nekaj tednov naprej. Za toč* no in dobro oddajo je to nujno potreb* no. Spričo socialno in versko tako silno mnogolrčnega poslušalstva je treba kar najtaktnejše postopati in zato se mora program do skrajnosti vestno proučiti. Razen tega je treba najti neko ravno* težje glede na velemestno in industrij* sko prebivalstvo ter širokimi plastmi kmečkega ljudstva. Pri glasbenem in književnem delu sporeda je to laglje kakor pa pri predavanjih. Da bi bolje našli lepo kompromisno sredino, smo razdelili programsko redakcijo na štiri popolnoma samostojne decernate: 1. gospodarsko socialni in pravni odsek, 2. literatura in duhovne vede, (ta od* sek je odgovoren tudi za lahek, zabav» ni program), 3. pedagoški odsek, 4. na* rodopisje in krajepisje. Tudi odsek, ki skrbi za poročila, dela popolnoma sa» mostojno.« »Ali ima vsak odsek tudi lastno upravo?« »Vsi so podrejeni enotni programski upravi. Tu je tudi velika knjižnica z vsemi publikacijami o' radiofonski vedi in bogat arhiv, v katerem se shranjuje» jo kritike naših programov, izišle v vseh važnejših časopisih. Najboljše kri» tike in seveda tudi najkrepkejše »izli» ve« ponatiskujemo v lastnem domačem tedniku, da se sotrudniki lahko česa nauče.« Čeprav je obiskovalec že pošteno preskusil potrpežljivost svojega vodni» ka, si vendar le še želi pogledati še mal» ce za kulise radiofonije. Tudi radio ima namreč svoje kulise. Tudi tukaj pozna» jo naglico in razburjenje pred začet« kom, preden se »zastor dvigne«, po» znajo sitnarenje režiserjev in tisto ti» pično »prcmicrsko ozračje«. Danes se sicer ne obeta nobena »ve«-lika predstava«, pač pa 'obiskovalec lahko prisostvuje skušnji za najnovej» šo slišno igro: Ni mnogo drugače ka» kor v gledališču. Med igralci šviga v vi» hrajočem plašču in z vihrajočo grivo režiser. V roki drži debel sveženj ro» kopisa in zmerom prèkinja in zmerom iznova začenja kakor povsod. Studio, v katerem se vrši skušnja, je velik, toda skromen in obupno prazen; le po vseh kotih verno poslušajo mikrofoni. Ob strani je tesno zaprt režijski prostor, odkoder se vodi vse dejanje s pomoč« jo zvočnika mikrofona in signalnega zvončka. So pa tu še druge sobe: za predava» nja, debate, časovne znake itd. Vse je videti na moč preprosto in pregledno. »Ali ne uporabljate več zaves in zasto» rov po stenah in stropih kakor včasi?« »Ni treba. Zdaj imamo o zvočnosti prostora že dokaj bogatejše izkušnje kakor spočetka, pa dosežemo narav» nejše in učinkovitejše zvočne efekte Zgolj s pravilnim oblikovanjem prosto» rov in z oblaganjem sten s primernim materialom (zlasti s celoteksom). Ra» zen tega uporabljamo zmerom po več mikrofonov hkrati. Kadar igra naš ve» liki orkester, postavimo za vsako sku» pino instrumentov poseben mikrofon. Tamle, za tistim steklenim oknom v steni sedi tehnik s partituro v roki in na mikrofonski mizici po potrebi retu« šira zvoke posameznih instrumentov. Vidite torej, da lahko muziko poljub» no »pdžlahtnimo«. Samo poprej je tre» ba natanko poznati vse zakone akusti» ke.« V tehničnih oddelkih si dado opra« viti s stroji in aparati številni ljudje v belih haljah. Mrtva teorija, ki si jo po» prej mukoma tlačil v glavo, se tukaj spremeni v neposredno doživetje. Zunaj, po hodnikih srečavaš znane obraze gospodov od radia, vmes pa hi» te nervozni profesorji, predavatelji in postavajo igralci -ter umetniki ekspre» sionističnega pogleda. — Ogromen obrat z obilico človeškega materiala, toda — kakor rečeno — povsod mir in tišina... Zunaj oddajnega poslopja se ti začno vtiski počasi urejati v mogočno sliko radiofonije. In si med potjo zračunaš, kako poceni je vsa ta reč: Za dve mar« ki na mesec (25 Din) lahko postaneš naročnik. Za ta denar dobiš dve slabi vstopnici v kino, čisto spredaj, ali pa lahko ves mesec poslušaš radio! Dovolj vzroka za tehten premislek ... KAJ JE MIKROKLIMA? Pod tem novim znanstvenim izrazom razumevamo nekake otoke v splošnem za večia ozemlja veliavnem podnebju. Cesto ima kaka dolina ali kak kraj popolnoma drugo podnebje nego vsa obdajajoča sa okolica- V tem primeru govorimo o mikroklmu ali mal "m podnebju. Znano je, da ima celo vsako mravljišče svoie posebno podnebje in v tem primeru pač lahko z vso pravico govorimo o mikroklimi. To novo področje raziskovanja spada de oma v meteorologijo, deloma pa v medicino in se ga bosta morali v bodoče obe panogi lotiti prav resno, ker obeta celo vrsto novih izsledkov. Monakoveki profesor Geig<»r ie nedavno v svoiem predavanju navedel mnogo zelo nazornih primerov za pompn mi-kroklime: Ako se ob vročem soncu v ležemo na prisojno stran pobočia gore, imamo čisto drugo podnebje nego vlada ieti čas na oso:ni strani iste gore. Kadar se hočemo ogniti močnemu vetru, se nam ie treba vleči med drevje in takoj smo v popolnem brez-vetriiu. Med vreeiem vlada namreč popolnoma druga »mikroklima« brez vsakega vetra. Tudi no nenadni slani lahko naslednje Jutro opazimo posamezna mesta, ki imaio svojo mikroklimo. Nekateri deli vrta so boli opa-lieni, na drugih pa se slana skoroda ni pri-iela rastlin. Take ustvaria prav za prav ravno mikroklima živliesniske pogoje za živali in rastline, v mnogih ozirih pa ie važna tudi za človeka. Slednie ne velia samo za prebivalce podeželja, marveč tudi za meščane, pai je ugotovljeno, da imajo različni deli meste med seboj različne vremenske pogoje. OŽIVI,]!«» V DŽUNGLI FRANK fi» U C K 2. POGLAVJE PACI GRE NA DOLGO IN TEŽAVNO POT Nil iledinjič srno Je vstopili v vlak. ^^^ V tovornem vagonu j'e ostal i «pri Paciju singalešfci deček, —fci sem ga vzôl v službo do Kalkute. Sam sem se vozil spredaj v posebnem vozu, ker v Indiji so mešani vlaki, ki prevažajo potnike in tovor obenem, zelo pogosti. Pacija je hudo premetavalo. Komaj smo se vozili nekaj ur, že je bil do krvi ofotolčen po kolenih in tudi ledja so mu bila podipluta s krvjo. Ko smo dospeli v kraje, kjer radi divjajo monsuni, se je pokazalo, da so se naše težave šele začele. Silne dnd-ske nevihte povzročijo običajno strašno šlkodo. Ko je naš vlak oral preko preplavljene pokrajine, me je neprestano mučila skrb, koliko časa se bomo še vozili, ko ne bo šlo več naprej. Progo so preplavljali potoki, reke in jezera in če bi nevihta trajala le še malo, je vse kazalo, da bomo morali obtičati. Zla vest nas je dohitela 5 milj pred starodavnim mestom Madura, ki je bil prvi važnejši kraj, kjer smo se imeli ustaviti. Voda je izpodlkopala železniški nasip tako. da je bila vsaka nadaljnja vožnja z vlakom nemogoča. Progovno osebje je že dospelo na kraj nesreče. Kmalu je bilo vse urejeno, da se potniki odpeljejo s čolni v Maduro, s tovorom pa ni bilo mogoče ničesar ukreniti. ReWi so mi, da bo trajalo najmani še 12 dni, preden bi železnica mogla odpremiti mojega slona ter zaboje in kletke s pticami, ki sem jiih tudi vozil s seboj v Kalku-to. Tako mi je preostajal samo en izhod, namreč da spravim žival v Maduro sam. Če bi čakal 12 dni, bi si svoje načrte popolnoma pokvaril, ker se mi je silno mudilo v Ameriko z zbirko, ki sem jo imel v vlaku in z veliko množico drugih živali, ki sem jih že zbral y. Kalkuti m Siogaporu. Hitro sem poloviJ nekaj domačinov, ki so kar mrgoleli na- splavih in v enostavnih iz enega kosa debla izdolbenih čolnih okrog vlaka. Sporazumel sem se z enim teh brodarjev, ki se mi je zdel še nekako pošten, da bo odpeljal moje živali v kletkah do onega mesta proti Maduri, do koder bi se moglo veslati. Nato sem najel gručo kulijev ter jim naroČil, naj takoj zlaže močno in široko leseno brv. Sklenil sem namreč, da s Pacijem plavam preko poplavljene pokrajine. Prav za prav edini izhod, ki mi je še ostal, če nisem hotel ostati s svojim živim tovorom skoraj dva tedna prikovan na mestu. Brv pa naj bi mi služila, da spravim slona iz vagona na nasip, ker ni bilo najti nobene deske v vozu samem. Paci, kateremu se je pot iz voza zdela nevarna, je postal zelo neubogljiv in trmast, kar sicer niso bile njegove slabe lastnosti. Neznana in neprijetna okolica sta ga preplašili in bilo je treba mnogo prigovarjanja, preden smo ga polagoma spravili na visečo leseno brv, vendar se nam je stvar slednjič le posrečila. Končno je žival stala na tleh ob vlaku. Naša naslednja naloga je bila, nagnati ga v valovje poplavljenega ozemlja, ki se je na široko razprostiralo pred nami. Tudi to mi je uspelo po celi uri prigovarjanja in psovk, pri čemer sem imel dokaj prav tesnobnih trenutikov. Paci je bil namreč močno prestrašen in slon je sposoben za vse mogoče nevarne podvige, kadar je v oblasti strahu. Najel sem šest čolnov, v katerih so sedeli po trije domačini, ter jim naročil, da počasi veslajo ob plavaio-čem slonu, tako da ga stalno obdrže v pravi smeri. Sam sem sedel v čoin in vodil dela. V začetku smo imeli še srečo in kakih sto metrov se je Paci držal smeri, ki smo mu jo določili. Ne- nadoma pa se je hipoma obrnili in odplaval navzdol. Bil je v nevarnosti, da zaide v močno sitrujo, ki bi ga gotovo odnesla. Z nekaj močnimi sunki se nam je oddaljil in zastaviti smo morali vso moč v vesla, da smo ga dohiteli. Tu nam je nato uspelo obrniti ga s,pet v pravo smer, med tem ko je že po nepotrebnem preplaval četrt milje; obdržali smo ga v tej smeri brez dalljnjiih težav, dokler ni zadel z zveri je namreč prav tako važno, da zna pravilno postopati z domačini, kakor da pozna živali, ki jih zbira. Slednjič smo le dospeli v Madiuro. Svoj tovor sem naložil na mešani vlak, ki so ga v naglici sestavili na postaji, da prevzame potnike in blago, ki so obtičali na progi. Ko so biili moji zaboji in klletike zloženi, sem «tovorS Pacija v železen voz ter mu povezal prve m zadnje noge. Spat je kaaai frank Buek pripravlja svojega Pacija na težavno pot nogami ob kopno, kar je bilo oddaljeno nekaj preko milje od mesta, kder smo ga spustili v vodo. Odtod smo imeli še tri milje boda v Madiuro. Kuliji so vrgli preko rame moje zaboje in kletke, mali singaleški sluga pa je vodil slona. Gotovo ni še nikdar poprej korakala čudovitejša karavana ta žalosten konec poti do kolodvora v Maduri. Polovico poti smo se ngrezali do gležnjev v blato, na nekih mestih smo morali bresti vodo celo preko kolen, pri tem pa neprestano paziti na naš dragocen tovor. Nosači so se večkrat opotekli in neprestano sem jih moral bodriti, da mi niso ušli. Pri občevanju s to čudovito družbo so mi zelo dobro prišie izkušnje z domačini, ki sem se jih nabral v teku dolgih let svojega bivanja v Indiji. Za lovca na divje znake izredno slabe volje, ko med sunki voza ponovno načeli pot ▼ Kalkuto. Sonce je neznosno pripekalo in žival je silno trpela od vročine. Največ, kar sem lahko zanjo napravit, je bilo, da sem ukazal singaleškemu hlapcu, ki je skrbel za slona, naj ga poliva z vodo na vsakem kolodvoru. To mu je sicer malo pomagalo, ni me pa prineslo zadostne olajšave. Ko smo po treh dneh nevzdržne vožnje le prispeli v Kalkuto, sem začutil največje olajšanje, ki sem ga kdaj poznal v življenju. Tam sem poiskal svojega glavnega zastopnika Lail Behudarja. Z njim sva nato pridala moji ceylonski zbirki še zbirko s Kal-kute, katero je Lal nadzoroval in vse skupaj sva potem odpremila v Singa-pore, kamor je dospel moj tovor brez vsake nesreče. To me je tem bolj za- čudijo, ker je bil vmes tudi moj slon Padi, ki je imel smolo, kjer se je le pokazal. Iz Singapora sem nato brzojavno uredil, da se ukrcam na parnik »Pre-•siderot Cleveland« v Hong Kongu. Želel sem se voziti baš s to ladjo, ker je bil njen poveljnik kapitan George Yardley po vsem vzhodu dobro znan .mornar, moj star prijatelj. Poleg njega sem imel še enega dobrega prijatelja na krovu, in sicer Billa Morrisa. Vedel sem, da bosta moj tovor skrbno naložila, poiskala dobro mesto na ladji in tudi drugače v vsakem ozira skrbela zame. Iz Singapora v Hong Kong sem s svojo veliko zbirko odpotoval na par-niku »Lake Falk«, tovorni ladji one vrste, ki jo na vzhodu imenujejo »zbiralec«. Njeno opravilo je. pobirati tovor po mailih lutkah Indskega morja ter ga odipeljati v Hong Kong, kjer ga potem ukrcajo na velike prekomorske poštne in tovorne parnike. namenjene v Ameriko. Lal me je spremljal na poti in požrtvovalno skrbel ves čas za mo.io zbirko. Pri tem mi je počasnost naše ladje zadajala veliike skrbi. Plula je komaj z brzino osmih milj na uro, zaradi česar bi se mi lahko zgodilo, da bi za- mudil parnik »Président Cleveiand«. S tem bi mi spet nastali veliki stroški in nove nevšečnosti. Spojil sem se brezžično s Clevelan-dom in točno povedal kapitanu Jard-leyu mesto, kjer je bila zdaj naša ladja, ter mu istočasno naznačil tudi brzino, s katero plovemo. Yardley je brzojavno odgovoril kapkanu na Fal'ku, naj požene ladjo z največjo brzino, ki jo zmore. Kapitan, ki je moj položaj dobro razumel, je na to tudi blagohotno pristal. Kmalu nato me je Yardley brzojavno obvestil, da bi lahko čakal na mene v Hong Kongu najkasneje do dveh popoldne onega dne, ko bi parnik po urniku moral oditi. Do tedaj so mi manjkali še trije dinevi. Za mene bi zadržal ladjo za celo uro v luki. Naša ladja je zavila v vhod hong-konškega zaliva ob četrt na tri popoldne, torej 15 minut kasneje, kakor mi je bila določena skrajna ura. Stal sem na poveljniškem mostu in z daljnogledom iskal »Presidenta Clevelanda« po luki. Ko se je naš brod približeval obali, sem ga ugledal. Videl sem. kakç so na njem pravkar spuščali vrvi in čul sem piskanje sirene. DAUE (OOPYRJGHT BY KliNG FEATUItES SY-VDICATE) JANUARSKO JUTRO V PARKU RDEČI IN ZELENI SNEG Ce hočemo označiti najčistejšo belino, pravimo, da je bela kot sneg. Belo se leske-čejo v bledem zimskem soncu s snegom pokrita polja in travniki, drevesa in hiše. Tej čisti belini pa je v razni luči sem in tja primešanega nekaj lahnega, modrikastega bleska, in tudi sence, ki se vlečejo po snegu, se izpreminjajo v modro. Ker smatramo sneg za najbolj bel, si pač ne moremo misliti, da bi bil kdaj drugačne barve. In vendar! L. 1760 je veliki alpinski raziskovalec Saussure na najvišjih snežnih poljanah v Alpah nenadoma zadel na živordeče krpe, kakršnih v snegu še ni videl nikoli, čudno se mu je zdelo, da je našel te rdeče madeže samo na mestih, kjer se sneg ni stajal nikoli, torej na tkzv. večnem snegu. Po preiskavi čudne pojave je bil mnenja, da more ta rdeča barva izvirati le od rudninskega prahu. Pozneje se je že prepričal, da je ta prevleka najbrže rastlinskega izvora. Naravoslovec Vogt je bil naziranja, da povzročajo rdečo barvo na snegu prav majhne močelke. Ramond, je našel rdeči sneg (tudi krvavi sneg ali alpinsko rdečico) na lednih in snežnih poljanah v Pirenejih, Martins pa na Grumantih. Na Norveškem ga je opazoval rastlinoslovec Kjellmann. L. 1818 je ta čudna slika presenetila kapitana Rôssa na Gronlandu. Ko je na svoji poti v severno Ameriko objadral rtič York, je videl snežne bregove na obali v ..ivi karmoisinasti rdeči barvi in jih je zato kar imenoval »Crimson Cliffs«, to je karmoisinaste čeri. Kdo je torej ono bitje, ki pobarva belo snežno ploskev do 50mm globoko s čudno rdečo barvo? In zakaj se zmerom pokaže takrat, ko se začne sneg taliti ? To je snežna alga, neznatna in samo z drobnogledom opazna alga. Dokler je sneg trd in pomrzel, počivajo njene celice. Ko pa postanejo sončni žarki v kratkem polarnem ali planinskem poletju toplejši, se oživijo nanovo. Zdaj se širijo in rastejo ter skrbijo, da ne izumrjejo. Profesor Nordenskjold pripisuje tem majhnim organizmom vpliv, da se sneg hitreje tali, in sicer zato, ker sprejemajo mesta, ki so jih alge pobarvale temnejše, več toplotnih žarkov. Alga potrebuje taleči sneg za svoj razvoj, sneg pa se spet zaradi nje hitrejše tali! . Odlkod pa dobiva ta neznatni rastlinski stvor hrano, brez katere pač ne more živeti nobeno živo bitje? Iz snega gotovo ne! Zate skrbi veter, ki prinaša na snežne poljane