PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure
GBD	Koroška i i, ■4000 Kranj tet,: 04 2X0 10 40, 2H0 10 17, 2HO 10 iO faks: 04  2X0 10 12 H K H i;hd. \ 1, hl/o 'O )>b(l. VI Mtrmni • >Wmn<»/ | tmmmM
Gorenjska borzno posredniška druiba d. d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka .< posluhom
S 1 .S.2002 nižje obrestne mere
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 63 - CENA 240 SIT (14 HRK)
Foto: Gorazd Kavčič
Kranj, petek. 16. avgusta 2002
Potrpežljivi Poljanci
V preteklem mesecu dni sta se pri dolgo odlašanem zapiranju nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh zgodila dva pomembna dogodka: minister za okolje in prostor Janez Kopač je podpisal izvajalsko pogodbo za dela pri zapiranju rudnika in dokončni sanaciji rudniških jalovišč, odstavljeni direktor Uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič pa je javnost obvestil o mnenju tega organa, da je prekrivanje jalovišča Boršt na sedanji lokaciji v pogledu dolgoročne varnosti sporno. Pri prvem dejanju si je minister Kopač (zopet) privoščil izjavo, da odškodnin, ki jih sicer določa v državnem zboru sprejeti zakon, ne bo, ker da tudi nevarnega vpliva na okolico ni bilo. drugo dejanje pa je pokazalo na zaskrbljujoče strokovne dileme iz ozadja o tem, kako varno in trajno odpraviti posledice rudarjenja in predelave urana. Pri obeh dogodkih bi pričakovali odziv vsaj Poljancev, če ne celo širše na Škofjeloškem, saj gre zagotovo za pomembna vprašanja. Ko si je minister zadnjič privoščil podobno izjavo, da bodo, ali ne bodo uresničevali zakon (o škodi po suši), so ga Štajerci z interpelacijo 'njihovih' poslancev, podprto z več kot 40 tisoč podpisi, začeli odstavljati, podobno so na vzhodu Slovenije postali občutljivi tudi za strokovna ekološka vprašanja. Že res, da od nekdaj zelo aktivnih Zelenih na Škofjeloškem ni ostalo nič, da pa vprašanja dolgoročne varnosti in zdravja ostanejo brez odmeva tudi med neposredno prizadetimi, pa je kar malce čudno. Na naše vprašanje, zakaj vsaj prizadeta javnost ni bila obveščena, smo dobili od državnega sekretarja Radovana Tavzesa odgovor, daje logično, da niso želeli v javnosti prati svojega perila, v Rudniku Žirovski vrh pa od direktorja Mateja Požuna zagotovilo, da se zavedajo napak iz preteklosti, in da bo poslej odnos do okolice in javnosti drugačen. Tudi o odškodnini je bilo mogoče slišati drugo plat: že jeseni bo država brezplačno prenesla na občino industrijski plato za novo obrtno cono, pa tudi s prebivalci iz neposredne okolice rudnika so se še pripravljeni pogovarjati. So torej Poljanci ob dolgotrajnem odlašanju in praznih obljubah le povsem otopeli? Štefan Žargi
Minister Ivan Bizjak v intenzivni negi
Življenjske funkcije ministra Iva Bizjaka so stabilne.
Ljubljana - Minister za pravosodje Ivo Bizjak okreva po torkovem hudem padcu z gorskim kolesom na Jelovici. Zdravniški konzilij Kliničnega centra v Ljubljani je sporočil, da se je minister poškodoval obraz in obrazne kosti, vendar so ga po opravljenih poškodbah ustrezno oskrbeli, njegove življenjske funkcije pa so stabilne. Konzilij se je odločil, da bodo ministra zaradi nekaterih resnih poškodb obdržali v intenzivni negi. Prav danes pa bodo znova preverili njegovo zdravstveno stanje in se odločili o nadaljnjih postopkih zdravljenja.
Minister Ivo Bizjak seje poškodoval v torek popoldne, ko je s prijatelji kolesaril po Jelovici. Po poročanju policije je okoli 16.30 ure s kolesom padel med vožnjo po makadamski cesti v kraju Mala Bodlajka. Z osebnim avtomobilom so ga takoj odpeljali v Zdravstveni dom Radovljica, od tam pa so ga zaradi hudih poškodb poslali v Klinični center v Ljubljani. Več podrobnosti o ministrovem padcu policija ni razkrila, dodali so le, da dogodek ob-
ravnavajo kot prometno nesrečo. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da njihovo delo poteka nemoteno oziroma skladno z dogovorom kolegija ministra o delu v avgustu. Minister Bizjak je v tem času načrtoval koriščenje letnega dopusta, zato je bilo že predhodno dogovorjeno, da ga v avgustu nadomešča državni sekretar Kari Erjavec.        Simon Šubic
Robert Kranjec tretji v Courchevelu
Kranj - Minulo sredo je bila v francoskem Courchevelu tretja tekma letošnjega poletnega svetovnega pokala v smučarskih skokih. Tudi tokrat je slavil odlični Avstrijec Andreas NVidholzl, dobro pa se je odrezala tudi peterica naših skakalcev. Tako je bil tretji Robert Kranjec, 10. mesto je osvojil Damjan Fras, 11. Igor Medved, 18. Peter Žonta, 29. mesto pa Primož Peterka. Tekmovanja na poletnih skakalnicah se bodo nadaljevala 6. septembra v Lahtiju.
Vilma Stanovnik
Slovesno za največji Marijin praznik
Slovenski škofje so za praznik Marijinega vnebovzetja maševali na Brezjah, v Olimju, na Ptujski gori,
v Gradu, na Sveti Gori in v Strunjanu.
Včeraj se je zbralo na Brezjah nekaj tisoč vernikov.
Kranj - Včeraj, na praznik Marijinega vnebovzetja ali Veliki šmaren, ko je bil razen cerkvenega tudi državni in dela prost dan, je bilo po Sloveniji slovesno. Veliki šmaren je eden najstarejših in največjih Marijinih praznikov. Posvečene so mu Številne od najstarejših Cerkva v Sloveniji, ki so tudi znana romarska središča.
Tako kot pretekla leta so tudi na včerajšnji praznik slovenski škofje maševali v znanih Marijinih svetiščih. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je ma-
ševal v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Ljubljanski pomožni škof msgr. Alojzij Uran je maše-val v Olimju, mariborski nadškof dr. Franc Kramberger pa na Ptujski gori. Mariborski pomožni škof dr. Anton Stres je maševal v Gradu na Goričkem, koprski škof Metod Pirih na Sveti Gori nad Gorico, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak pa je maševal v Strunjanu. Na vsen slovesnostih so obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji. Od posvetitve poteka 10 let.
Mariborski škof dr. Franc Kramberger je v pridigi na Ptujski gori opozoril na pomen spoštovanja človeka, človekovega telesa in človekovih pravic. Kadarkoli je človek izgubil čut do telesa, se mu je narava maščevala. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je na Brezjah dejal, da je Marija zgled vere in ljubezni, kar je aktualno tudi v današnjem času. Spoštovati je treba človekovo življenje od spočetja do smrti in spoštovati človekove pravice. Nadškof se je zavzel za
poštenost v družbi, za solidarnost z brezposelnimi, za pluralnost medijev in za pravice vernih staršev, da svoje otroke vzgajajo skladno s svojim prepričanjem.
Slovesno je bilo tudi v Rimu, kjer je papež Janez Pavel II. nagovoril vernike. Papež odhaja na štiridnevni obisk svoje domovine Poljske.
Jože Košnjek, slika: Gorazd Kavčič
H
O t^9*
I
9770352666025
Vzajemna in Triglav zavračata očitke
Nadzorni svet je v ponedeljek presodil, da je poslovanje Vzajemne skladno z zakoni. Predsednica uprave Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič pa je v sredo dejala,
da ni dobro "menjati konj, ki zmagujejo".
Ljubljana - Zaspano počitniško raspoloženje v Sloveniji so zdramili v zdravstveni zavarovalnici Vzajemna in največji slovenski zavarovalni družbi Triglav, ki so jima med drugimi nepravilnostmi v poslovanju očitali tudi visoke plače vodilnih in visoke nagrade članom nadzornih svetov. V Vzajemni je bila na tapeti 3-milijon-ska plača predsednika uprave dr. Franceta Arharja, v Triglavu pa visoka plača predsednice uprave Nade Klemenčič in domnevne nepravilnosti ter sumi o korupciji. Agencija za zavarovalni nadzor je zahtevala odstavitev Klemenčiče-ve.
Ta teden sta se začeli zgodbi razpletati. Na seji nadzornega sveta Vzajemne, sejo je zahteval njegov član Sandi Bartol, so ugotovili, da je poslovanje Vzajemne skladno z. zakonodajo, začasna skupščina pa legitimna. Krivdo so zvalili tudi na vlado, ki svojih obveznosti ni opravila pravočasno. Kljub temu bo uprava čim prej pripravila in izvedla volitve v redno skupščino. Na seji nadzornega
Dr. France Arhar. V Vzajemni pravijo, da vrhunski strokovnjaki kot je dr. Arhar niso poceni.
sveta so povedali višino plače dr. Franceta Arharja. Njegova osnovna plača je julija znašala 2.323.825 tolarjev bruto oziroma 1.004.382 tolarjev neto. Po indivi-
Ribiči lovijo, policija varuje
Ljubljana - Na sredini Piranskega zaliva se vsak dan ponavlja enaka zgodba: ko slovenski ribiči začnejo loviti sredi zaliva, kije pod nadzorom slovenske policije, jih hrvaški policisti pozivajo, naj se umaknejo, zaščito pa jim nudi slovenski policijski čoln. Ker postaja zgodba vedno bolj nevarna, seje v reševanje konflikta vključila politika.
Daje zaplete treba rešiti, za kar je najprimernejši sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), sta v sredinem enotirnem telefonskem pogovoru menila predsednika obeh vlad dr. Janez Drnovšek in Ivica Račan. Na Otočcu pa je skoraj pet ur za zaprtimi vrati zasedala mešana hrvaško-slovenska komisija za uresničevanje maloobmejnega sporazuma. Dogovorili so se, da mora svoje delo opraviti podkomisija za ribištvo in pripraviti predloge glede izdajanje dovolilnic za ribolov in izvajanja nadzora nad ulovom. Dogovor naj bi bil sklenjen septembra, slovenska stran pa pristaja na nadzor nad ulovom na morju brez pristajanja na hrvaški obali.   J.K.
dualni pogodbi je prejel še dodatek na delovno dobo v višini 150.657 tolarjev neto. Podatek o 3.1 milijona plače, ki je krožil v javnosti, pa je veljala za maj in junij. Na seji nadzornega sveta so obravnavali tudi nagrade in sejnine njegovih članov. Njihovi prejemniki so menili, da ne bremenijo premij zavarovancev. Ali bodo prejemke vrnili ali ne je odločitev vsakega posameznika. Nagrade plačujejo izključno od obresti za naložbe oziroma iz prihodkov finančnega poslovanja. So pa začasno znižali sejnine z 61 na 25.000 tolarjev in za predsednika z. 90 na 40.000 tolarjev. Na seji so podprli visoke plače predsednika in članov uprave. "Počasi se bo treba navaditi, daje menedžiranje sistemov, kot je Vzajemna, draga stvar. Če kdo misli, da je France Arhar kot vrhunski strokovnjak na voljo za nizko ceno, se moti." Dr. France Arhar je v pisni izjavi o svoji plači zapisal: "O svojih prejemkih oziroma plači ne morem in ne smem govoriti. Takšni so pri nas veljavni poslovni običaji. K molčečnosti v zvezi s tem pa me predvsem zavezuje individualna pogodba, ki sem jo sklenil z nadzornim svetom Vzajemne." Zapisal je še, daje objava njegove plače posledica napovedi, da bo kandidiral za predsednika republike.
Škodljiv odvzem dovoljenja
Problematika slovenskih zavarovalnic, še posebej pa največje Zavarovalnice Triglav, je bila glavna točka dnevnega reda sredine seje sveta zavarovalnega združenja. Združenju predseduje predsednica uprave Triglava Nada Klemenčič, ki je pred sejo izrazila upanje, da jo bodo, potem ko bo razložila problematiko, podprli,
Strankarske novice
Stranka ekoloških gibanj (SEG) o medvedih - V stališču do medvedov v Sloveniji in problemov so zapisali, da medvedje vse pogosteje prihajajo do naselij, kar je dokaz, da so se razmnožili in da širijo svoje območje. Prepletajo se pozivi k zmanjšanju števila medvedov in stališča nasprotnikov povečanega odstrela. Stranka ekoloških gibanj poudarja, da so medvedje v slovenskih gozdovih dragocena prvina naše naravne dediščine. Preživeli so, drugje pa so jih izročili. Medvedje so tudi del našega kulturnega izročila. Probleme je treba urediti po naravni poti. Stranka ekoloških gibanj predlaga ukinitev vseh krmišč in mrhovišč. Za ubito drobnico naj se ne izplačuje škoda, v gozdove pa bi morali prepovedati voditi pse. Na avtomobilski cesti med Vrhniko in Uncem je treba zgraditi nadhod. Pristojnost za lov in ribolov naj se z. ministerstva za kmetijstvo prenese na ministrstvo za okolje in prostor.
Nova Slovenija in Zavarovalnica Triglav - Nova Slovenija je zaskrbljena, ker nadzorni svet Zavarovalnice Triglav ni uresničil oziroma je odložil uresničitev odločbe za zavarovalni nadzor, ki je po mnenju uglednih pravnih strokovnjakov dokončna in izvršljiva. To je opomin slovenski družbi, da si majhne skupine ljudi še naprej jemljejo oblast za uresničitev ozkih tranzicijskih interesov, pri Čemer jim za spoštovanje pravnih norm ni mar. Stranka meni, da je nadzorni svet Zavarovalnice Triglav nelegitimni organ, saj zastopa le interese manjšinskega kapitala, ne pa interesov večinskega
nenominiranega družbenega kapitala, ki dosega po ocenah vlade 85 odstotkov. Člani nadzornega sveta prejemajo tudi zelo visoke nagrade. V stranki se bojijo, da poslovni rezultati Zavarovalnice Triglav niso taki kot jih izkazuje njena uprava in potrjuje nadzorni svet.
Slabe rešitve s Hrvaško - Socialdemokratska stranka Slovenije v izjavi za javnost ugotavlja, da je že pred sprejemom maloobmejnega sporazuma s Hrvaško opozarjala, da problemi na morju ne bodo rešeni, dokler ne bo določena meja na morju. Konflikti v Piranskem zalivu kažejo, da notranjepolitične razmere na Hrvaškem po zmagi tranzicijske levice niso nič bolj naklonjene urejanju odnosov s Slovenijo. Prejšnja oblast HDZ je v določenem obdobju kazala več dobre volje, vendar so slovenske vlade pod vodstvom Liberalne demokracije Slovenije zmotno verjele, da bodo stvari lažje urejevale s svojimi somišljeniki. Ti so že nekaj časa na oblasti, razmere pa se zaostrujejo. Manjka idej in pobud za rešitev vprašanj. Slovenija prihaja v položaj, ko bo morala glede vključevanja v Evropsko unijo odprta vprašanja reševali za vsako ceno, so zapisali v Socialdemokratski stranki Slovenije, ki tudi obsoja ravnanje nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav glede zahteve Agencije za zavarovalni nadzor.
Dr. Lev Kreft v Bohinju - Kandidat Združene liste socialnih demokratov na bližnjih volitvah predsednika Republike Slovenije dr. Lev Kreft se bo drevi ob 20.30 udeležil prireditve Glasbeno po-
letje v Bohinju in v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi poslušal igranje Nicolette Sanzin na harfo. Jutri dopoldne pa se bo na Planini pri jezeru udeležil projekta Zdravi v gore.
Jože Košnjek
Slovenija v precepu
To J€ Zbfil l/PPA-V*.
saj ni storila ničesar, kar bi povzročilo tveganje za zavarovance. Dejala je, da zaradi malih stvari ne smemo spregledati pomembnejših. V domače ustanove je namreč treba zaupati. Glede sklepa Agencije za zavarovalni nadzor, ki je zahtevala tudi njen odstop, vendar jo je nadzorni svet zavrnil oziroma preložil odločitev, je
Nada Klemenčič povedala, da ne gre za spor. Agenciji za zavarovalni nadzor so izročili vse zahtevane dokumente. Nadzorni svet se ni odločal z levo roko, ko ni zahteval mojega odstopa. Delo uprave je bilo odločujoče pri odločitvi. Konj, ki zmagujejo, namreč ni dobro menjati, je dejala. Člani sveta so svetovali Zavaro-
valnici Triglav in Agenciji za zavarovalni nadzor, naj skušata najti ustreznejšo rešitev. V razmerah, ko postajajo slovenske zavarovalnice sposobne delovati tudi na tujih trgih, bi bil predlagani odvzem dovoljenja za delovanje Zavarovalnici Triglav škodljiv in tvegan.
Jože Košnjek
Gospodarski program za Evropo
Vlada je sprejela dopolnjen predlog Predpristopnega ekonomskega programa, ki ga bo finančni minister mag. Anton Rop posredoval Evropski komisiji.
Ljubljana - Vlada je na torkovi dopisni seji obravnavala in sprejela predlog dopolnjenega Predpristopnega ekonomskega programa, ki ga bo minister za finance mag. Anton Rop posredoval Evropski komisiji. Prvotni program je potrdila vlada septembra lani, tokrat pa ga je dopolnila. Usklajen je s
strategijo gospodarskega razvoja Republike Slovenije in proračunskim memorandumom za leti 2003 in 2004. Predpristopni ekonomski program podrobneje opredeljuje ključne usmeritve ekonomske in razvojne politike ter glavne strukturne reforme po posameznih resorjih.
Osrednje srednjeročne usmeritve ekonomske politike ostajajo nespremenjene.
Te so postopno zniževanje inflacije, postopno odpravljanje javno-finančnega primanjkljaja, nadaljevanje strukturnih reform in vlaganja v sodobne razvojne dejavnike. Vlada in banka Slovenije si bosta prizadevali, da bo do predvidenega vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 inflacija nižja od 5 odstotkov. Primanjkljaj v javnih financah mora biti "vzdržen", kot je zapisala vlada. Zagotavljala ga bo z večjo učinkovitostjo in racionalnostjo odhodkov, nove finančne obveznosti pa pri-
manjkljaja ne bodo smele povečevati. Konkurenčna sposobnost gospodarstva se bo povečala. Načrtovan je tudi večji delež zasebnih investicij, tako da se bo gospodarska rast srednjeročno gibala letno med 4 in 5 odstotki.
Vlada je med prednostne naloge zapisala, da bo odhodke državnega proračuna prilagajala prihodkom in zmanjševala stroške financiranja javnega dolga, pri čemer bo planirana nižja inflacija odigrala pozitivno vlogo.
Dolg države naj bi se v srednjeročnem obdobju ustalil pri 25 odstotkih bruto domačega proizvoda. Na politiko javnih financ, bodo pomembno vplivali tudi proračunski učinki vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Slovenija pričakuje, da bo v prvih letih članstva neto priliv iz evropskega proračuna znašal 0,3 odstotka bruto domaČega proizvoda.
J.K.
Dr. Janez Drnovšek, mag. Anton Rop in dr. Dimitrij Rupel se bodo morali odločiti, ali podpisati sporazum z ZDA ali čakati, kaj bo storila Evropa.
Ljubljana - Kako se bo odločila Slovenija glede ameriške ponudbe za sporazum p neiz.ročanju ameriških državljanov mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) na ministrstvu za zunanje zadeve še niso mogli povedati. Slovenija je v kočljivem položaju, saj je med prvimi 60 državami, ki so decembra lani ratificirale sporazum, po drugi strani pa so dobri odnosi z Združenimi državami Amerika zunanjepolitična prioriteta. Mednarodno kazensko sodišče je namreč pomemben dosežek mednarodne skupnosti v boju proti genocidu, vojnim zločinom in zločinom proti Človeštvu. Sporazum z. ZDA je doslej podpisala le Romunija, evropska komisija pa je kandidatke za članstvo v Evropski uniji pozvala, naj ne sklepajo takih sporazumov, dokler Evropska unija ne bo imela svojega stališča. Na ministrstvu za zunanje zadeve so povedali, daje za tako odločitev potreben čas za posvetovanje znotraj pristojnih resorjev in stroke. Čudno se jim pa zdi, da Slovenija ni dobila poziva Evropske unije, naj ne sklene tovrstnega sporazuma z. Združenimi državami Amerike. J.K.
Prodaja bank je škandal
Ljubljana - Nova stranka je sporočila, da je 5. avgusta na ustavno sodišče vložila pobude za oceno ustavnosti sklepov vlade in zakonov o proračunu v točkah, ki zadevajo prodajo finančnega premoženja države. Stranka je ustavnemu sodišču predlagala, da zaradi tega zadrži izvrševanje vladnih sklepov in zakona o izvrševanju proračuna. Vladi očitajo samovoljo. V teh primerih je ravnala, v nasprotju s pravili parlamentarne demokracije, le na podlagi vladnih sklepov, odlokov in programov, mimo zakonov in zakonodajalca. Po mnenju predlagatelja pobude za oceno ustavnosti je postopek privatizacije Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor voden v nasprotju z interesi državljank in državljanov, ki so kot davkoplačevalci omogočili sanacijo obeh bank. Ustavno pravne pomanjkljivosti so tolikšne, da morajo biti dosedanji postopki privatizacije razveljavljeni, sicer se bo V Sloveniji zgodil največji politični in ustavni škandal. Zato je stranka 10. avgusta pozvala guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija, naj tokrat svet banke še ne odloča o prodaji deleža Nove Ljubljanske banke tujemu partnerju. J.K.
Se vedno premalo strpnosti
do drugačnih
Urad Republike Slovenije za mladino z akcijo Vsi drugačni in vsi enakopravni že dalj časa opozarja javnost na različne oblike nestrpnosti v naši družbi. Predsodke je potrebno reševati že zgodaj, zato so v letošnjem letu na srednjih šolah pripravili delavnice "Tvoja pot k strpnosti".
Nestrpnost v slovenski družbi je trdno usidrana oblika o drugih in drugačnih. O tem se vedno znova lahko prepričamo. Ob tem naj omenimo zadnji odmeven primer zavračanja drugačnosti v primeru izbora za nastop na Evrovizijski popevki, skupino Sestre, nad katerim smo slišali kritiko in opozorilo tudi s strani Evropske unije. Druga velika skupina, ki na svoji koži že dalj časa čuti brezbrižnost in nestrpnost s strani države so begunci iz bivših jugoslovanskih republik. Nedavno so na shodu nase opozarjali tudi homoseksualci, odklanjanje pa čutijo tudi narkomani, bolniki z, aidsom, pribežni-ki, azilanti in še bi lahko naštevali. V udarnih zloženkah, s katerimi so na srednjih šolah in univerzi opozarjali na pereč problem so zapisali primer človeškega vedenja in razmišljanja: "Vsi mi gredo na jetra: čefurji, pedri, snobi, džanki-ji, panksi, metalci, kriplji, žabarji, šminkerji, lezbe, rejverji. skejterji, debeluhi, blondinci, klošarji, vo-
travmatično zdrami v valovih osebnih kriz: "Zakaj sem tako osamljen, osamljena?" Ponuja pa tudi rešitev za tovrstne osebne stiske in prijaznejši odnos do drugih: odstrani, razveljavi, zradiraj, odplakni, ukini, počisti, odpravi
Trgovina s travestitskimi oblačili.
Kot zanimivost naj navedemo mednarodno pismo prijateljstva, ki že dalj časa kroži po internetu in navaja v razmislek: Če bi vse človeštvo skrčili na vas s sto ljudmi in pri tem upoštevali vsa razmerja vseh obstoječih narodov, bi bila sestavljena takole: 57 Azijcev, 21 Evropejcev, 14 severnih in južnih Američanov, 8 Afričanov, 52 bi bilo žensk, 48 moških, 70 nebelcev, 30 belcev, 70 nekristjanov, 30 kristjanov, 89 heteroseksualcev, 11 homoseksualcev, 6 oseb bi posedovalo 59 odstotkov vsega svetovnega bogastva in vseh 6 bi bilo iz ZDA, 80 bi jih živelo v hišah brez osnovnih pogojev za življenje, 70 bi jih bilo nepismenih, 50 bi jih bilo podhranjenih, 1 bi umiral, 1 bi se rojeval, 1 bi imel
sebni računalnik in samo 1 bi imel univerzitetno diplomo. Če gledamo na svet skozi opcijo teh informacij, postane potreba po razumevanju, sprejemanju, sočutju, solidarnosti in učenju očitna.
že netiti medsebojne spore, vojne in povzročali trpljenje številnih ljudi, ki so živeli ali hoteli živeti svoje življenje po svoje. Drugače od drugih. Tako so čutili in kljub predsodkom so bili pogumni, da so izrazili sami sebe, pa čeprav niso v skladu z. občimi družbenimi merili in dejavniki. Res je včasih težko sprejeli človeka, ki je zaradi določenih lastnosti drugačen od naših predstav, vendar se je potrebno soočiti in sprijazniti z drugačnim mišljenjem, čutenjem, drugačno barvo las, kože, spolne usmeritve, verskega prepričanja, bolezni in težav, ki jih imajo določeni posamezniki, a pri tem bi bilo potrebno opozoriti na strpnost z obeh strani. Obsojanje ne vodi nikamor. Z njim si zapiramo lastno srce in osebno srečo. Ni pomembno za kakšno vrsto nestrpnosti gre, pomembno je le to, da imamo opravka z. nestrpnostjo in si priklicati v zavest, da je drugačnost potrebno sprejeti, pa čeprav se ne sklada z našim osebnim prepričanjem.
Projekt "Vsi drugačni - vsi enakopravni", ki se izvaja v okviru
Begunci na robu Ljubljane.
programa Urada RS za mladino,
je posvečen boju proti vsem oblikam nestrpnosti v naši družbi. Vanja Rcžonja, vodja projekta, ob tem omenja, da so ozaveščanje javnosti o človekovih pravicah in spoštovanju drugačnosti, zmanjševanje prisotne nestrpnosti in soočanje z njo osnovne dejavnosti projekta, ki se spodbujajo preko delavnic, prireditev, natečajev.
zičkarji, penzionisti, šiptarji, mulci, govedarji, špeglarji, anoreksič-ne babe. ta stari, muslimani, skin-hedi..." In potem boleče spoznanje, ki človeka z zaprtim srcem
predsodke! Ljudje se ne zavedajo, da s svojimi predsodki hranijo in krepijo rasizem, nacionalizem, homofobijo, ksenofobijo, antisemitizem, ki so v zgodovini družbe
Homoseksualci
javnih razpisov, sodelovanja z nevladnimi organizacijami in podobno. V letošnjem aprilu je Urad pod njenim vodstvom začel izvajati serijo desetih mladinskih delavnic "Tvoja pot k strpnosti" na temo predsodkov. Delavnice so med šolskim letom potekale na izbranih srednjih šolah po celi Sloveniji, po počitnicah pa bodo z akcijo nadaljevali do novembra. Z njimi želijo dijake predvsem izobraziti ter jim skozi igro in aktivni dialog prikazati neupravičenost predsodkov. Glavni cilj je privesti dijake do soočenja z lastnimi predsodki, saj se ključni koraki pri odpravljanju nestrpnosti začno pri vsakem posamezniku. Deležni so spoznavanja prijetnih plati drugačnosti skozi multikulturne plesne in glasbene dodatke, neprijcl-nOSt nestrpnosti in vlogo žrtve tega pojava pa lahko občutijo in spoznajo tudi skozi igranje vlog. Svoje mnenje o tem. kako smo Slovenci nestrpni, kakšni so naši predsodki izrazijo na plakatih, ki jih bo Urad RS za mladino ob zaključku projekta tudi razstavil. Ob delavnici se dijaki zavzamejo tudi
Vodovod za 15 uporabnikov v vrednosti 71 milijonov
Pred meseci se je Občina Gorenja vas - Poljane potegovala za sredstva iz programa SAPARD, ki jih Evropska unija namenja za projekte na področju kmetijstva. Posledica je začetek del na izgradnji vodovoda v Stari Oselici.
Stara Oselica - Čeprav so bila sredstva s strani programa SAPARD potrjena že pred meseei, pa z deli ni bilo moč začeti pred pozitivnim mnenjem Ministrstva za finance, ki delno tudi sofinancira tovrstne projekte. Pred dobrim tednom se je vendarle začela precej zahtevna izgradnja vodovoda v Stari Oselici, na katerega bo priključenih 15 uporabnikov, ki so do sedaj uporabljali le kapnico.
Družina Buh, po domače Pri Slajkarju, se veseli zanesljive oskrbe s pitno vodo.
Ves vodni sistem je dolg približno pet kilometrov, investicija pa je vredna približno 71 milijonov tolarjev, od katerih največji delež seveda nosijo evropska sredstva pridobljena z razpisom. Gre za 40 milijonov tolarjev, veliko bo prispeva-
la tudi Občina Gorenja vas - Poljane, nekaj pa tudi sami uporabniki vode. Slednji tudi pomagajo pri delu.
Kot nam je povedal tukajšnji župan Jože Bogataj, bodo letos naredili polovico vseh del. Položeni
bodo vsi cevovodi, medtem,ko bodo sami priključki do uporabnikov nared naslednje leto. "V tem delu je zelo apnenčast svet, zato voda izredno hitro pronica v zemljo. Tukajšnji prebivalci so bili zato odvisni od kapnice. Nekateri so si sami, nekaterim pa tudi gasilci, vozili vodo iz. doline. Vsekakor je bil to velik problem in vesel sem, da ga bomo sedaj lahko rešili," nam je povedal župan.
V preteklosti je Občina Gorenja vas - Poljane najbolj ogroženim sofinancirala prevoz, vode. Štirje bodoči uporabniki niso bili zajeti v projektu SAPARD, vendar so se kasneje priključili na črpališče izpod Ermanovca. "Tik pod Erma-novcem smo našli dovolj kvaliteten izvir. Približno 1300 metrov stran sedaj pospešeno gradimo zbiralnik, v katerega bomo črpali vodo z. izvira." je zahtevni gradnji povedal Jože Bogataj. Poleg vode pa bodo v hišo na Slemenu, kjer živi 91-letna Ana Likar, pripeljali tudi elektriko, ki je starejša ženica še nikoli ni imela. Pred dvema dnevoma, ko smo obiskali Staro Oselico, so delavci Topos Hotavlje kopali in polagali cevi, končuje pa se tudi delo na zbiralniku. Vsa glavna dela morajo biti zaradi strogega nadzora
opravljena v zelo kratkem času. po predvidevanjih župana do konca avgusta, kar jim bo ob lepem vre menu uspelo. O delu na terenu nam je več povedal Janez. Oblak, ki dela kot podizvajalec podjetja Topos: "Večino del. ki so predvidena za letos, smo že naredili. Vkopali bomo vse cevovode. Zaradi nekoliko težjega terena gre počasneje kot ponavadi, vendar mislim, da nam bo uspelo dokončati dela v roku." Po zaključku teh del bo vajeti v
Dela na terenu, ki naj bi bila končana do konca avgusta, si je ogledal tudi župan Jože Bogataj.
svoje roke prevzelo podjetje Inšta-laterstvo Krek. ki bo opravilo vsa končna dela. Ker je projekt razdeljen na dve fazi, bo to šele v naslednjem letu. Tega bodo seveda najbolj veseli uporabniki. Obiskali smo domačijo Pri Slajkarju in njenega gospodarja Cirila Buha vprašali, kaj jim novi vodovod pomeni. "Do sedaj smo imeli le kapnico in čeprav nismo bili brez. vode nam neomejene količine vode veliko pomenijo. Imamo 35 glav živine in za njih in našo družino pitno vodo nujno potrebujemo. Želje po vodi so tu že zelo stare, predvsem zadnja tri leta. ko smo začeli o tem več govoriti. Sedaj se nam naši načrti uresničujejo." je zadovoljen povedal gospodar kmetije, ki ni edini vir dohodka, vendar jim kmetijstvo veliko pomeni.
"Zelo smo veseli, da smo lahko tako dobro izkoristili sredstva iz programa SAPARD, žal pa se ob tem kopičijo tudi stroški. Samo za dokumentacijo za pridobitev sredstev smo morali odšteti približno 40 milijonov tolarjev, prav sramotna pa se mi zdi potrebna bančna garancija. Za njo smo morati odšteti več kot 300.000 tolarjev," je za konec povedal župan Jože Bogataj.
Boštjan Bogataj
k lastnemu šolskemu projektu v smeri promocije k strpnosti.
Do sedaj so bile izvedene delavnice na Gimnaziji Ledina in Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani, na Srednji ekonomsko-turistični šoli v Radovljici, na gimnaziji Murska Sobota, v srednješolskem centru v Trbovljah in v Postojni. Idealno bi bilo, da bi delavnice gostovale na vseh slovenskih srednjih šolah, vendar bo zaradi finančne in časovne omejenosti do novembra izvedenih le deset vzorčnih delavnic, ki so regionalno razporejene po srednjih šolah. Ekipa projekta je ob svetovanju strokovnjakov pripravila tudi priročnik, v katerem se nahajajo vsebinska podlaga in natančna navodila za izvedbo delavnice ter jih bodo predstavili tudi ostalim srednjim šolam, saj Želijo krog mladih, ki bi se bili pripravljeni soočati s svojimi predsodki, povečali. Ob zaključku akcije bodo pripravili tudi srečanje sodelujočih in razsta-vo, mogoče bodo posneli tudi kakšen kratek dokumentarni film. Zabavno in poučno je bilo maja ludi na Srednji ekonomsko - turistični šoli v Radovljici, kjer so se dijaki pogumno srečali s svojim razmišljanjem in čutenjem. Skupina pr-vošolcev seje na delavnici srečala z optimističnim in pozitivnim odnosom do problema nestrpnosti, mentorja Admir Baltič in Petra Slaček pa upata, da bodo dijaki in dijakinje znali vloženo pozitivno energijo in odnos prelili V svoj lastni šolski projekt v smeri promocije strpnosti. Porodila se je tudi ideja o razstavi fotografi] na temo drugačnosti in če se jo bodo dijaki namenili uresničiti, jim bo LJrad RS za mladino pri tem rade volje pomagal. Vsem ostalim pa nasvet: Nihče ni popoln. Naučiti se moramo živeti drug z drugim. Le s pozitivnim odnosom lahko zgradimo v družbi medsebojno razumevanje in sodelovanje, naša duša pa bo ostala mirna.
Katja Dolenc, loto: Tina Doki in Katja Dolenc
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic
fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna In storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
IN MEMORIAM
Bogomil Vozel
(1908 - 2002)
V 94. letu starosti je umrl Bogomil Vozel najstarejši elektrotehnik, zadnji iz prve generacije elektrotehnikov, kije diplomiral leta 1929. Bil je organizator predvojne elektrifikacije, energetik, direktor elektrarne Medvode in direktor gorenjske elektrodistrihucije, kronist in elektro publicist, ki seje ob poklicni jakotočni elektriki, ljubiteljsko ukvarjal z elektroniko, radioamaterstvom in konstruktorstvom. Mile, kot so ga poznali stanovski kolegi, je bil elektrotehnik z. dušo in s srcem.
Mile Vozel se je rodil 23. decembra 1908 v Višnji Gori na Dolenjskem in se je ze kot 12-letni fant zaljubil v elektriko, ko je delal poizkuse v elektro statiki. Po nižji gimnaziji se je hotel vpisati na srednjo elektrotehniško Šolo, vendar takrat ta smer še ni obstajala. Najbližja mu je bila srednja tehniška strojna šola v Ljubljani, v drugem letniku pa se je preusmeril na novoustanovljeni elektrotehniški odsek.
Leta 1929 je šolanje zaključil kot eden izmed 16 diplomantov prve generacije novoustanovljenega srednje tehniške šole elektrotehniškega odseka in je danes edini še živeči diplomant. Usoda pa je nanesla, da je po naključju prišel v Kranj.
Kot tehnični uradnik in organizator elektrifikacije na podeželju je pridobljena teoretična znanja najprej uveljavil pri Elektrarni Majdič. Ker je imela elektrarna presežke električne energije je zgradila 1928. leta 35 kilovoltni daljnovod od Kranja do Medvod in z elektriko začela postopno oskrbovati industrijo in 34 krajev v okolici Kranja in Medvod. 'Zadolžen je bil za elektrifikacijo podeželja in omrežje širil v vasi pO desnem bregu Save čez Sorsko polje, mimo Meje, na medvoško območje: Soro, Goričane, Drago do vasi okrog Šmarne gore, Vikrč in Zavrha. Okrog Kranja je luč zasvetila v Stražišču, Orehku in Bitnjah.
Od leta 1948 do leta 1958 je bil Mile Vozel energetik, bremenilec tretjega rajona za Gorenjsko in spadal pod Centralno slovensko dis-pečersko službo DES Ljubljana. To so bili hudi časi za elektrogospodarstvo, ki ni sledilo z naložbami naraščajoči porabi elektrike in je bilo potrebno izvajati neljube omejitve. V času od leta 1953 do 1955 je bit tudi predsednik Upravnega odbora ELES-a.
Leta 1959 je postal direktor Elektrarne Medvode, ki jo je vodil štiri leta. Razmere so narekovale večje povezave in združevanje. Z odločbo je Republiški izvršni svet leta 1963 spojil preje ločena podjetja Elektro Kranj, Elektro Žirovnica in Elektrarna Sava. Nastalo je podjetje Elektro Kranj, Mile Vozel pa prvi direktor združene elektrodistrihucije območja Gorenjske in dolžnost opravljal do upokojitve leta 1969. Njegova prioritetna naloga je bila uskladitev na finančnem področju.
Kot kronist in publicist je sodeloval pri zbiranju gradiva in zapiskov Za knjigi: Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945 (TZS, 1976) in Razvoj elektroenergetike Slovenije od leta 1945 - 1980 (TZS, 1982) in zapisu Kranjskega zbornika "Elektrifikacija v občini Kranj od leta 1940 do leta 1980". Mile Vozel se je udejstvoval v Komisiji za energetiko Elektrotehniške zveze Slovenije, Zvezi radioamaterjev Slovenije in Zvezi organizacij za tehniško kulturo. V občini Kranj je deloval kot član sveta za urbanizem in gradbene zadeve občine Kranj, član sveta za šolstvo občine Kranj in krajevne skupnosti Zlato polje.
Hoby si je našel blizu osnovnega poklica. Kot navdušenega elektrotehnika ga je zanimal šibki tok, zjuto je začel spoznavati to področje. Kot napreden seje z.animal za tehnične in umetnostne vede. Pritegnila ga je fotografija in beležil dogodke in motive, ki so ga privlačili Že v tridesetih letih. Bil je eden prvih, kije imel gramofon in z veseljem poslušal klasično glasbo in obiskoval koncerte. Ta ljubezen ga je med vojno privedla v zapor, ker je bil ovaden, da je poslušal 5. simfonijo ruskega skladatelja Petra Iliča Čajkovskega. Po pol leta zapora v Begunjah so ga izpustili in je delo nadaljeval v Majdičevi elektrarni.
V Kranju se je kot prvi odločal za nakup novih tehničnih izumov od radia do televizijskega sprejemnika, pred katerim se je v tistih zgodnjih letih televizije z zanimanjem zbirala današnja generacija strokovnjakov Elektra Gorenjska.
Mile Vozel je postal radioamater leta 1925 in še isto leto pri 17 letih naredil sam prvi sprejemnik in izdelal baterije. Za konstrukcijo 8-cevnega radijskega sprejemnika je na natečaju amaterskih del na prvem kongresu Ljudske tehnike prejel nagrado, noviteta pa je bila objavljena v slovenščini v glasilu Radioamater. Bil je prizadeven pri povojnem zagonu radioamaterskega kluba v Kranju in ustanavljanju krožkov po tovarnah in šolah. Kot operater YU3EQ in današnji S51FQ je vzpostavil številne zveze z ljudmi po svetu in doma. Povezoval je službo, aktivistično delo in hoby s predavanji na podeželju o elektrifikaciji in radiotehniki. Kot predan elektrotehnik z dušo in srcem je bil Mile Vozel navdušen nad razvojem, ki ga je doživela elektroenergetika od mehanike do teleinformatike. Rad se je zanimal za novosti, kijih je prinašal čas, nova spoznanja in tehnološke posodobitve. Ponosen je bil na svoja dosežena priznanja: medalje za delo in znak častnega člana Elektrotehniške zveze Slovenije.
Mile Vozel je bil velik prijatelj elektroenergetike, strokovnjak, kronist, predvsem pa človek, ki je povezoval generacije. Živel bo v spominih in zapuščini, ki jo je vtkal v vse nas.
Ing. Drago Papler
Gradnja poljanske obvoznice bo potekala tri leta
Poljanska obvoznica bo razbremenila promet na Spodnjem trgu v Škofji Loki, velik pomen pa ima tudi za razvoj
celotne Poljanske doline.
Škofja Loka - Konec julija sta minister za promet Jakob Presečnik in škofjeloški župan Igor Draksler podpisala protokol o izgradnji poljanske obvoznice, kar pomeni začetek uresničevanja načrtov starih več kot 30 let. Po sedanjih predvidevanjih naj bi v prihodnjih dveh letih pridobili vso tehnično dokumentacijo in zemljišča, tako da bi se gradnja izvajala med leti 2004 in 2007.
Kot nam je povedal direktor škofjeloške občinske uprave Jernej Prevc, je bil odločilen premik sprejetje lokacijskega načrta: "Končno smo se Ločani odločili, kje naj trasa poteka. V preteklosti se je ponavadi zataknilo že pri nas, državi pa je zaradi pomanjkanja denarja to odgovarjalo." S pospešenimi deli je občinska uprava začela leta 1992, ko je bila naročena študija več variant. Takrat so sprejeli t.i. modro varianto. Veliko časa so potrebovali za pridobitev raznih soglasij, predvsem za varstvo narave, kulturne dediščine in vodotokov.
Sledila je študija upravičenosti projekta, ki ga je opravila Direkcija RS za ceste. Ta ugotavlja konkretne potrebe po takšni obvoznici. Novo vrednost je poljanska obvoznica pridobila z novo ureditvijo cestnih mrež. Vse večjo veljavo pridobiva povezava Domžale - Je-prca - Škofja Loka - Cerkno - Tolmin, kar pa pomeni, da ne gre več le za klasično obvoznico mimo Škofje Loke. "Menim, da nam je uspelo tudi zaradi našega nenehnega vztrajanja na ministrstvu. Sprejeti protokol ureja medsebojna razmerja pri gradnji obvoznice,
kjer bo naš delež znašal približno četrtino 4,38 milijarde tolarjev vredno investicijo. Ze v letošnjem državnem proračunu je bilo namenjeno nekaj sredstev v ta namen, več pa jih bo v naslednjem letu, še več pa v naslednjih letih," je razložil Prevc.
Gradnja obvoznice naj bi potekala tri leta. Širina vozišča bo 7,10 metra in dolga več kot 3,7 kilometra. Potekala bo od Franko-vega naselja pred Škofjo Loko do Zminca v Poljansko dolino. Grad-
nja bo zahtevna, saj bo poleg trase zgrajenih tudi več objektov:
dva mosta čez Soro, pet manjših mostov, pod Stenom je predviden 585 metrov dolg predor, poleg podvozov, podhodov in propustov pa je predvidenih še šest križišč. Zaradi nove obvoznice bo potrebno porušiti eno hišo, dve gospodarski poslopji in dva kozolca. Na vprašanje kje bo občina pridobila sredstva za gradnjo, ki znašajo prek milijarde tolarjev, je Prevc povedal: "Naš proračun znaša skupno dve milijardi tolarjev. Gradnja bo potekala vsaj 3 leta, tako bo tudi naš vložek razdeljen na tri dele. V tistih letih bo pač moralo biti manj investicij na druga področja, vendar menim da ni Ločana, ki bi bil proti gradnji težko pričakovane obvoznice."
Boštjan Bogataj
Ruski dečki na Bledu in v Adergasu
Deški zbor zborovske šole M.l. Glinka že nekaj let prihaja v Slovenijo. Odlični pevci bodo nastopili v cerkvah sv. Martina na Bledu in Marijinega oznanenja v Adergasu, kjer so lani posneli zgoščenko.
Lom pod Storžičem - Župnik v Lomu pod Storžičem in predsednik Kulturnega društva Lumen dr. Silvo Novak ima največ zaslug, da je sloviti Deški zbor zborovske šole M.l. Glinka iz St. Peters-burga v Rusiji znova v Sloveniji. Zbor prihaja zadnja leta redno v Slovenijo in združuje prijetno s koristnim: počitnice s koncerti. Tudi najnovejšo zgoščenko, ki jo bo mogoče kupiti letos, so lani posneli v cerkvi Marijinega oznanenja v Adergasu.
Letos bodo imeli peterburški dečki v Sloveniji šest koncertov. Vsi bodo v cerkvah, ker je težišče programa ruska pravoslavna in zahodna liturgija in je v njem povezana tradicija obeh Cerkva. Zbor tako preko kulturnega poslanstva širi ekumensko razsežnost, ki je v današnjem trenutku krščanskih Cerkva prednostnega
pomena, je ob tej priložnosti zapisal dr. Silvo Novak. Prvi koncert bo v soboto, 17. avgusta, ob 20,30 v župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu. V nedeljo, 18. avgusta, bo koncert v Tolminu, v sredo, 21. avgusta, oh 20. uri pa v župnijski cerkvi Marijinega oznanenja v Adergasu. Dečki bodo nato prepevali še v Črnomlju, v Ivančni Gorici in v Novi Gorici.
Zbor ima spoštljivo zgodovino. Deški /bor zborovske šole M. I. Glinka je ena najstarejših poklicnih glasbenih skupin v Rusiji in je del Državne oziroma nekdanje Carske akademske pevske kapele. Zbor je bil ustanovljen leta 1479, ko je knez Ivan III. takratni zbor mladih pevcev združil z zborom carskih pojočih menihov, ki je bil ustanovljen tri leta prej. Ker je leta 1703 zbor sodeloval na praz-
Dr. Silvo Novak, organizator gostovanja ruskega zbora v Sloveniji.
novanju ob razglasitvi St. Peters-burga za novo rusko prestolnico,
seje s tem mestom trajno povezal. Zbor so vodila ugledna glasbena imena kot Svečnikov, Bogdanov in Kozlov. Leta 1991 je umetniško vodstvo zbora prevzel Vladimir Beglecov. Kjerkoli nastopa, so poslušalci navdušeni nad glasbeno zrelostjo, bogatim zvokom, domiselno oblikovanim programom in čustvenim nabojem ansambla. Vsi člani deškega zbora se šolajo v zborovski šoli M. I. Glinka. Šola sprejema samo dečke, stare 6 in 7 let. Šolanje traja 11 let in obsega, razen splošnih osnovnošolskih in srednješolskih predmetov, tudi posebne glasbene predmete kot zborovsko petje, dirigiranje, vokalno tehniko, igranje na klavir in učenje še enega instrumenta itd. Učenci, stari od 7. do 18. leta, ki niso iz St. Peters-burga, stanujejo med šolanjem v šolskem internatu. Jože Košnjek
Ob 752-letnici studenec
V Topolah pri Mengšu so tudi letos svečano proslavili poimenovanje kraja.
Topole pri Mengšu - Vreme jim je zares neprijetno ponagajalo
in so zato morali pritrkovalci pod vodstvom častnega občana Meng-
Obnovili so več kot dvesto let star in daleč naokrog izviren studenec v obliki kapelice.
ša Franca Blejca tudi tokrat nastopiti pod šotorom ob gasilskem domu v Topolah. Letošnjo 752-letnico pisnega poimenovanja kraja Topole, za katero je bila tudi tokrat zares zaslužna Mateja Je-mec, za kar so jo bralci Gorenjskega glasa enkrat že nagradili z razglasitvijo Gorenjke meseca, so želeli proslaviti ob novo urejenem studencu pod Plešo. Kraj na robu vasi ob Pšati so zares lepo uredili, vendar je močan naliv svečanost na urejenem kraju onemogočil.
Ko so pred dvema letoma proslavljali 750-letnico, je Mateja poudarila, da bodo vsako leto drugo nedeljo v avgustu skušali obnoviti tudi del njihove krajevne kulturne dediščine. Lani so se tako pogovarjali, da bodo obnovili vaški studenec, za katerega seje ohranilo izročilo, da je star 200 in
več let in da so vaški otroci včasih romarjem, ki so romali k sv. Luciji na Skaručno, tod vodo ponujali v steklenicah. Nemalokrat so jo tudi prodajali in tako zaslužili manjši denar. Po vodo k temu studencu pa so hodili tudi takrat, ko so nočni romarji čez Topole hodili na Brezje k Mariji Pomagaj. Takrat so jim z vodo postregli kar ob glavni poti čez Topole. Izročila pa tudi povedo, daje bila voda zdravilna in da je pomagala k boljšemu vidu.
Za ureditev studenca so letos pripravili kar precej delovnih ur vaščani in še posebej gasilci. Z denarjem pa je pomagala tudi občina Mengeš in župan mag. Tomaž Štebe, ki se vsako leto udeleži svečanosti ob jubileju, je prišel tudi tokrat. Sicer pa je bila osrednja svečanost s pritrkovalci, pevci
Praznična sveta maša je potekala ob spremljavi mengeške godbe pod vodstvom Primoža Kosca.
in mengeškimi godbeniki pod vodstvom Primoža Kosca, ki so glasbeno obogatili sveto mašo, vodil jo je duhovnik, topolski rojak dr. Rudi Koncilija, tudi tokrat kar v gasilskem domu.
Svečanost so letos sklenili z ogledom in ponovno blagoslovit-
vijo studenca. Na družabnem srečanju, ko so topolske gospodinje napekle številne dobrote, so zbirali tudi prispevke za nov gasilki avto. Dogovorili pa so se tudi, da bodo do prihodnjega praznika v studenec postavi i i tudi kip svete Lucije. Andrej Zalar
•••••••
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas.si
Srečni otroci Velikega Duha
in matere Zemlje
V Suši nad Hotavljami že ves teden poteka mednarodni indijanski tabor. V čudoviti naravo pod Blegošem se udeleženci spoznavajo z indijansko kulturo, ki je tesno povezana tudi z našo. Vsi smo božji otroci, ki potrebujemo tesen stik z Zemljo in naravo. To nas osrečuje, umiri, pozdravi, spoji s svojim jedrom in da novih moči. V nedeljo po 13. uri
dan odprtih vrat za vse.
Suša nad Hotavljami - Letošnji indijanski tabor je že tretji po vrsti in drugi v Poljanski dolini na kmetiji pri Golešnik. Organizator Zavod Harmonija iz Medvod se je letos še bolj potrudil in na robu gozda, kjer je urejen hipodrom za konje, napravil pravo indijansko vas s tipiji, odprto kuhinjo s krušno pečjo, indijansko hišo, vračevo kolibo, totemom in ognjiščem, kjer se vsak dan udeleženci srečajo v krogu ob ognju, pokramljajo in se seznanjajo z indijanskimi modrostmi. Mnogi ljudje mislijo,
da gre pri taboru za posnemanje indijancev v smislu iger iz otroštva, da se nekaj "afnajo". Vendar temu ni tako. Vse, tudi obleka, ima svoj smisel. Liki imajo simboliko, rese pa odganjajo zle duhove. Temeljni del indijanske kulture je povezanost z materjo Zemljo in Velikim duhom, vse prisotno božansko navzočnost, ki jo v različnih religijah imenujejo drugače. Spoj z naravo in zemljo ustvari v človeku notranjo harmonijo, zadovoljstvo in srečo, saj človek v prvobitnem in naravnem
Bratje in sestre! Zemlja nas potrebuje. Ljubimo samega sebe in ljubili bomo mati zemljo. Bodimo prijazni in sodelujmo. V sodelovanju je moč. Poglavar Sedeči bik, hovk!
okolju ponovno lahko začuti povezanost s stvarstvom in z vsemi živimi bitji. Je že tako, da se v tem hitrem tempu življenja vse preveč oddaljujemo od svojega vira in izvira. Zato tudi nastopijo napetosti, bolezni, stres in ostale tegobe sodobnega časa. Že ves teden poteka zanimiv in pester program: indijanska savna, izdelovanje indijanskega nakita, srečanje z izurjenimi sokoli, pozdravi materi Zemlji, izdelovanje pipe miru, zvezdni ples, preživetje v naravi, šamanske vaje za zbiranje energije, bivanje z indijancem iz Nava-jo plemena, Richardom Menso-nom, i/. Arizone, ki udeležencem v živo ponuja indijansko izročilo in modrost. Vse to obuja v ljudeh pozabljen spomin na srečno življenje v povezavi z naravo, spoštovanje do stvarstva. Poleg zanimivih ustvarjalnih delavnic in veselih družabnih večerov, na katerih
so do sedaj že gostili igralca Jerneja Kuntnerja, družinsko gledališče Kolenc, Josefa iz Madagaskarja in Srečka Katanca, pa
je v taboru veliko smeha, radosti in sproščenosti. V soboto zvečer
bo tudi ples po žerjavici in igra z ognjem, v nedeljo pa od 13.00 uri dan odprtih vrat z zabavnim programom in gosti: Janez Škof, Irena Vrčkovnik, Sašo Hribar in gostje iz Ligojne, ki bodo pred-
stavili stare obrti: žganjekuho, staro pripravo lana in volne in pletenja. Zanimivo in veselo bo! Ho-kaheja!
Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič in Miro Mohorič
Zupan naj se opraviči
Komaj sklepčen je občinski svet Medvode obravnaval polletno poročilo o letošnjem proračunu, volilne dokumente in se polemično zapletal.
Medvode - Da bo seja občinskega sveta ta teden v torek v Medvodah najbrž težko sklepčna, je bilo zaradi poletnega termina moč pričakovati. Vendar seje župan Stanislav Žagar zaradi nekaterih volilnih materialov moral odločiti za sklic. Vendar pa pičla sklepčnost (13 članov sveta) ni bila edina težava. Prvič se je skoraj zapletlo pri predlagani dopolnitvi dnevnega reda s polletnim poročilom o izvrševanju letošnjega proračuna, ko so jo z glasovanjem uvrstili namesto na koncu na tretjo točko dnevnega reda. To tudi ni ustrezalo Sandiju Bartolu, ki je že pred tem želel prestavitev druge točke (sprejem zapisnika) za vse tako imenovane volilne točke dnevnega reda, ker je imel le eno uro časa za prisotnost na seji.
Obravnava občinskega proračuna je z odgovori Roka Tomšiča iz občinske uprave strokovno in podrobno predstavila ugoden finančni rezultat v proračunu. Za nekatere člane sveta (Kržišnik, Duhovnik, Šušteršič, Bartol) je bila finančna slika celo preveč ugodna, saj (spet pričakovano) nakazuje, da bo precej denarja ostalo in načrtovane investicije ne bodo uresničene. Temu je Rok Tomšič oporekal, hkrati pa potrdil in se obvezal, da bo s poročilom Predstavil vezavo denarja z obrestmi v poslovnih bankah. Med vprašanji so bila tudi: kolikšni so Potni stroški župana, kdo je županu plačal pot na svetovno nogometno prvenstvo, zakaj je porabljena šele četrtina sredstev za investicije, kako je prišlo do izračuna potrebnega denarja za letošnje volitve, zakaj indeksna razlika med plačilom sredstev za TV Medvode in Sotočje in podobna. LV. Jože Duhovnik pa je rekel, da občani Medvod zaslužijo pohvalo, ker so za občinski proračun zbrali toliko denarja. Ob razlagi Roka Tomšiča, da bo slika že konec avgusta drugačna, so sprejeli
sklep, da se pripravi primerjalno poročilo o porabi proračuna do konca avgusta za obravnavo na seji.
Samo vprašanje časa pa je bilo, do kdaj bo predsedujočemu Štefanu Čebašku uspelo obvladovati potek seje ob pičli sklepčnosti. Po odhodu Sandija Bartola je bilo navzočih le še 12 članov sveta in vsak odhod posameznika bi pomenil, nesklepčnost in prekinitev seje. Tega so se očitno zavedali vsi. Iskra zaradi stopnjevane naelektrenosti, ki se je začela že na začetku seje in se stopnjevala med razpravo o proračunu, pa je preskočila takoj v naslednji točki. Dr. Jože Duhovnik je pri predlagani zamenjavi dveh članov občinske volilne komisije menil, da občina deluje že toliko časa, da ni potrebno, da so člani (in predsed-
nica) komisije Ljubljančani. Odgovorila mu je potem Tatjana Ko-mac iz občinske uprave, da očitno zadevo premalo pozna, saj zakonsko traja mandat komisije štiri leta, predhodne spremembe pa prav tako določa zakon. Na podlagi zakona pa je moč zamenjati le dva člana, ne pa vseh članov komisije s predsednico.
Ob pripombah za in proti, ob razlagah in vprašanjih ter pomislekih, ali je ta razlaga res verodostojna, je Tatjana Komac prebrala nazadnje še člen zakona, ki to določa. Dr. Duhovnik se očitno z razlago ni nameraval zadovoljiti, saj je že bil namenjen proti i/ho du iz sejne sobe. Nakazana je bila torej nesklepčnost. To pa je očitno razjezilo župana, da je pokazal nanj, ki da bo povzročil nesklepčnost, nato pa očitno razburjen
zaradi različnih vmesnih pripomb nanj že prej med sejo izrekel nekaj krepkih na račun Duhovnika in Kržišnika. Predsedujoči Čeba-šek je odredil odmor, po njem pa je dr. Duhovnik zahteval, da občinski svet sprejme sklep, da se mora župan njemu in Kržišniku, vsakemu posebej pisno opravičiti, sicer bo zapustil sejo sveta. S poudarkom, da se s takšnim načinom ne strinja, ker pa je pod pritiskom nesklepčnosti, je predsedujoči Čebašek pristal na glasovanje. Pred tem je Peter Militarev zahteval odmor za posvet svetniške skupine, po njem pa so člani sveta z večino glasov izglasovali sklep, da se mora župan dr. Duhovniku in Kržišniku opravičiti. Po tem pa je seja potekala v pomirjenem razpoloženju.
Andrej Žalar
Nova šola in jubilejna Šuštarska nedelja
Kopica prireditev ob vikendih, odprtje šole in 35. Šuštarska nedelja.
Tržič - Letošnje poletje se počasi bliža koncu. Poletne prireditve, kjer je bil in še vedno je, vstop brezplačen, so se v Tržiču začele 19. julija s koncertom Nuše Derende in ansamblom Ju-hu banda, zadnjo soboto v avgustu pa bodo gostili hrvaško pevko Danijelo.
Konec avgusta se bo zaključil za Tržičane "eden izmed projektov stoletja", kakor ga radi sami poimenujejo, v kar sta vključena Cankarjeva cesta in šola. Ker pa gre za jubilejno številko 35 pri Suštarskih nedeljah, so ugotovili, da se je število obiskovalcev Suštarskih nedelj približalo zavidanja vredni številki: milijon tristo tisoč. Na Šuštarsko nedeljo obišče Tržič veliko obiskovalcev tako iz Slovenije, kot tudi iz tujine. Občina Tržič ima bogato čevljarsko tradicijo. Pred več kot sto leti je bila šuštarska delavnica skoraj v vsaki drugi hiši. Danes ima Tržič
Urejanje lokalnih cest v občini Gorenja vas - Poljane
Ta teden so se končala dela, urediti je potrebno še bankine, na cesti Volča - most na Brezovo.
urejajo trije izvajalci, na katerih dela dobro potekajo.
Poljane - Rekonstruirane je bilo nekaj manj kot kilometer lokalne ceste, ki ima danes skoraj pet metrov širine. Za investicijo, vredno skoraj 20 milijonov tolarjev, se je občinska uprava odločila zaradi ugotovitve, da se obstoječega cestišča ne splača več vzdrževati. Odstranili so asfalt, izravnali ovinke in dosuli gramoz, pred dnevi pa so cesto še na novo asfaltirali.
Druge cestne
"Naredili smo nekaj nivojskih izravnav, prav tako je cesta bolj ravna in menim, da bodo po njej vozniki lažje vozili. Na tem odseku smo sanirali tudi dva mosta, medtem ko bo moral most na Brezovici počakati še eno leto," nam je o novem cestišču povedal župan Jože Bogataj. Na drugih odsekih v Občini Gorenja vas - Poljane dela izvajajo tri podjetja: SCT Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana in Primorje.
"Na Sovodnju je letos sicer nekaj manj del na cestah kot prejšnje
leto, vendar bomo toliko več delali na Trebiji," je povedal župan. Na Sovodnju gre predvsem za vzdrževanja in popravila, skupaj v dolžini dveh kilometrov. Na Trebiji bo asfaltiran cestni odsek v Kladje (ne v celoti, op.p.), v Švicarsko grapo in v Staro Oselico. "V Poljanah nas čaka večji zalogaj. Cesta Srednja vas - Gorenje Brdo v dolžini dobrih dveh kilometrov. Svoj delež so dali že uporabniki, svoj delež moramo pa dati tudi sami. Na roko nam gre tudi izvajalec," nam je povedal
poleg moderne tovarne Peko tudi več kot 20 manjših obrtnikov in podjetnikov z vrhunskim znanjem, ki so sposobni izdelati kvalitetno, modno in udobno obutev.
Na letošnjo, 35. jubilejno Šuštarsko nedeljo (1. september 2002), se bo zvrstilo več kot 60 etnografskih, kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Za dobro organizacijo, strokovnost in varnost prireditve bodo poskrbeli Turistično društvo Tržič, različni odbori in drugi izvajalci. V delo na Šuštarsko nedeljo je vključenih več kot 2000 ljudi.
Vsako leto si organizatorji izmislijo kako zanimivost. Letos so do 15. avgusta sprejemali prijave za naj nogo Slovenije, ko je največ ljudi, ki so se prijavljali spraševalo, ali imajo dovolj veliko nogo. Ženske so morale imeti nogo večjo od številke 42, moški od 47.
Resnejši dogodki, ki se bodo zgodili konec avgusta v Tržiču -verjetno najbolj pomembni in vredni omembe - so sledeči: odprtje Cankarjeve ceste, ki je predstavljala kar velik zalogaj za Tržičane, saj je bila potrebna izgradnja celotne infrastrukture; prenavlja se tudi kino dvorana in ko se bo septembra začela šola, bodo osnovnošolci zakorakali v novo zgradbo. Alenka Brun
župan Bogataj. Asfaltirali bodo tudi nekaj drugih, manjših odsekov. Na sliki: dela na cesti Volča -
most na Brezovo so v večji meri končana.        Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
RADI©DME\
90.9, 97.2, 99.5, 1P3.7 MHZ UKV, STEREO, RDS
GORENJSKI GLAS » 6. STRAN_PISMA, KOMENTARJI / JnfO@g-glaS.SJ_Petek, 16. avgusta 2002
GORENJKA - GORENJEC MESECA
JULIJA 2002
Skoraj izenačena
Bled ima šahovsko tradicijo
Šah je kraljevska igra, ki privlači. To so spoznali na Bledu že pred več kot 70 leti. Ne samo, da privlači šahiste, ampak tudi (predvsem) ljubitelje šaha. Zato so postali šahovski turnirji vse bolj popularni.
Miha Zavrl
Štefan Kopač
Kaže, da ste se že številni vrnili /. dopustov, saj sto nam tokrat poslali že skoraj toliko glasov, kot jih dobivamo sicer med letom. Kar zadeva 'navijanje za Miho ali za Štefana pa ste bili tokrat do številke izenačeni. No, res je tudi, da so mnenja o predlaganih kandidatih lahko različna, vendar priložnosti za drugačne predloge bo tudi še dovolj. Kot rečeno, ste bili tokrat pri glasovanju precej izenačeni. Mihu Zavrlu ste dali 65 glasov (prvi krog 43), Štefanu Kopaču 60 glasov (prvi krog 35).
Miha Zavrl je član Mense Slovenije, združenja posameznikov z visokim inteligenčnim količnikom. 18-letni mladenič iz Bitenj pri Kranju angleške knjige bere v izvirniku. Med 251 zlatimi maturanti osme generacije v Sloveniji je edini na Gorenjskem dosegel vseh 34 točk na višji ravni zahtevnosti. Veseli ga študij medicine, predvsem plastične kirurgije, ali pa študij jezikov in prevajalstvo.
Štefan Kopač iz Žirov je eden tistih, ki so zaslužni za razvoj gasilstva na Dobračevi. Član gasilcev je postal 1948. leta. Sodeloval je pri gradnji dveh vodnih bazenov, obnovah starega gasilskega doma in nekdanje delavnice čevljarske zadruge. Dobri dve desetletji, ko so se lotili gradnje novega gasilskega doma. je bil predsednik društva, v katerem so julija praznovali 100-letnico.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info(n)g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenj ko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
V izboru sodelujejo v mesecu avgustu tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Patricija Omers, Ul. Andreja Vavkna 4, 4207 Cerklje. Vrednostna pisma prejmejo: Jožica Šumeč, A. Travna 17, 4270 Jesenice; Marina Galič. 4245 Kropa 3/b in Lojze Albreht, Puštal 140, 4220 Škofja Loka. Šest vstopnic pri blagajni Term Snovik dobijo: Tanja Dovžan, Sp. Duplje 41 B, 4203 Duplje; Anže Pipan, Krožna 25, 4208 Šenčur; Anica Virčič, Praše 17, 4211 Mavčiče; Franc Zupan, Partizanska 26, 4260 Bled; Angelca Štanta, Puštal 92, 4220 Škofja Loka in Darinka Sušnik, Sp. Bela 8, 4205 Preddvor.
DRUŽINA V TOKU ČASA
Brezskrbno življenje ali beda?
Nova družina je verjetno z optimizmom zaplula v vsakdanje življenje. Vendar je postala realnost večkrat drugačna. Družinskega življenja se dotikajo tudi matični listi osnovnošolskih otrok, ki so bili predpisani v začetku 20-ih let 20. stoletja. Učitelji so jih bolj ali manj skrbno izpolnjevali. V njih najdemo tudi naslednje zapise, ki ilustrirajo takratne socialne in gmotne razmere nekaterih kranjskih družin:
- Siromašne razmere, slaba vzgoja. Oče je vdan pijančevanju.
- Dekle je popolnoma nevzgoje-no prepuščeno samo sebi. Mati je pijanka, oče dela v Ljubljani.
- Učenka je sirota. Sorodniki se ne menijo zanjo. Bila je v službi pri več gospodinjah, ker seje vsak brani zaradi šoloobveznosti.
- Žalostne družinske razmere. Oče in mati ne živita skupaj. Mati daje vtis, da podpira deklico v njenih razvadah in napakah.
- Potuhnjena, lažniva, očetu krade denar in ga zapravlja. Ukradla uhane in jih zakopala. Se je poboljšala. Zaupam ji denarne posle. Oče je nadležen, slabo vidi. Je tovarniški delavec. Odrasla sestra je ves dan z doma, ker dela v tiskarni. Deklica je sama sebi prepuščena in jo vzgaja cesta.
- Ima očima, ki jo ne ljubi, kar otrok čuti. Materinska vzgoja je dobra.
- Redna, zanesljiva in odkritosrčna. Mati, vdova živi v revščini, skrbno vzgaja hčerko.
Iz manjšine matičnih listov pa lahko razberemo, da so ugodne socialne razmere ter dobro materialno stanje ugodno vplivali na družinske odnose, kar se je seveda kazalo tudi pri vzgoji otrok:
- Starši žive v ugodnih razmerah in skrbe za vzgojo svojih otrok.
- Redna, lepega vedenja in zanesljiva, odkritosrčna. Oče vdovec, premožen, skrbi za vzgojo otrok.
- Starši žive v dobrih razmerah. Zaradi zaposlenosti vzgoja deloma pomanjkljiva.
Revščina v delavskih družinah je bila velika, še večje bilo prikrite revščine, ki je prihajala do izraza v šoli, ko otroci niso upali povedati, da jim starši ne morejo kupiti vseh šolskih potrebščin. Raje so rekli, da so barvice pozabili doma. Najrevnejši so bili v božičnem času obdarovani z. blagom, čevlji, šolskimi potrebščinami in sladkarijami, ki so jih darovali kranjski obrtniki in trgovci ter socialne ustanove. Zato pa so v družinah trpeli zaradi alkohola. Po prvi svetovni vojni so v šolski program uvedli treznostni dan, kot dan boja proti alkoholizmu. Učenci so obljubljali, da ne bodo nikdar posegli po alkoholu.
Spoštovani Kranjčani in okoličani! Kakšen je bil socialen položaj vaše družine? Kako so vas starši vzgajali? Se z veseljem spominjate svojega otroštva, ali je bilo leto bolj podobno boju za preživetje? Imate morda kakšno fotografijo, predmet, dokument, ki govorijo o vaši in naši skupni preteklosti? Pokličite nas v Gorenjski muzej, na telefonski številki 201-39-57, 201-39-54 ali pišite na naslov: Gorenjski muzej Kranj, Tomšičeva 44, 4000 Kranj, s pripisom "ZA DRUŽINO".
Marjana Žibert, Jelena Justin
Leta 1950 je bil v hotelu Park turnir z veliko argentinsko zasedbo. Skupaj pa je nastopilo 16 igralcev. Tedaj se je povzpel na vrh Mi-guel Najderf, poznejši dolgoletni udeleženec vseh večjih turnirjev z zelo solidnimi rezultati. Tu na Bledu je zmagal ž 10,5 točke, pred rojakom Hermanom Pilnikom z 9 točkami, O'Kellvjem de Galway (Belgija) z 8,5 točke. Pomembno je bilo to srečanje za naše mlajše, zlasti za Andrijo Fudererja, Bora Ivkova, Gerharda Pfeiferja, ki so dosegli četrto oziroma zadnja dva 5. - 6. mesto. Fuderer in Ivkov sta dolgo vedrila v vrhu jugoslovanskega šaha, le da se je Fuderer na voljo svojega poklica odpovedal, kar so mnogi šteli za precejšnjo škodo našemu šahu. Kako močan pa je bil ta turnir, nam kaže plasman nekaterih nekoč slavnih mojstrov - Vasja Pire 11. mesto, Stolz 12. mesto, dr. Tartakevver 15. mesto. Na tem turnirju nista sodelovala niti Gligorič, niti Trifunovič -takrat naša najbolj spoštovana in priznana mojstra. Zaradi utrujenosti po šahovski olimpiadi v Dubrovniku jima ni bilo treba nastopiti - tako sta se izgovorila - nastopil pa je naš velemojster Vasja Pire. In kot sam pripoveduje zopet z neuspehom, češ da mu Bled pač ni prinašal sreče.
Že leta 1959 so se turistični in šahovski delavci na Bledu in Ljubljani dogovorili ponovno za večji podvig - pripravili so kondi-cijski turnir za svetovno prvenstvo. Prišlo je osem igralcev - res pravih šahovskih mojstrov kot Talj, Keres, Gligorič, pojavil pa se je že tudi mladi Fischer. Igrali so v spodnjih prostorih Kazine - res da niso ti najbolj ustrezali, vendar je tudi to veliko srečanje pravih mojstrov dobro izpadlo. Domačini so ob pomoči šahovskih entuzi-astov iz Ljubljane že dobili nekaj potrebnega znanja in prakse - pripravili tudi takšno zahtevno srečanje. Najbolj se je odrezal Talj z 20 točkami, "večno" drugi je bil tudi tokrat Keres z 18, naš "Gli-ga" pa je delil 5. do 6. mesto.
Že takrat pa so kovali načrte, kako pripraviti na Bledu ob 30-letnici prvega velikega turnirja nov veleturnir in zbrati najboljše kar svetovni šah premore. Glavni pobudnik teh smelih načrtov je bil takratni tajnik Šahovske zveze Slovenije in blejski rojak Ernest Kapus. Da, prav njemu se morajo na Bledu zahvaliti, da si je to zastavil kot svojo osnovno nalogo, ki jo je treba uresničiti. Res mu je uspelo. Pa ne samo to. Dal je iniciativo za novo dvorano, saj takšne takrat na Bledu še ni bilo. Pridobil si je zaveznike in začeli so graditi današnjo Festivalno dvorano, ki so jo postavili v rekordnem času. Zamisel zanjo je dal arh. Ivo Špinčič. Turnirje trajal od 2. septembra do 4. oktobra 1961, sodelovalo pa je na njem 20 šahovskih
veličin - lahko rečemo skoraj vse, kar je v šahu v tistem času kaj pomenilo.
Naštejmo le nekatere: Talj, Keres, Petrosjan, Geller, torej najmočnejša sovjetska zasedba, Fischer in Bisguier iz ZDA, Por-tiseh - Madžarska, Pachmann -ČSSR, Olatson - Islandija in bivši predsednik FIDE - Najdorf -Argentina, Donne Nizozemska, Darga ZRN in od naših Gligorič, Germek, Ivkov, Matanovič, Pire ni sodeloval, ker je zameril prirediteljem, saj je že pred vabilom obljubil udeležbo na Dunaju, Tri-
pa so se znašli Gligorič, Trifunovič in Geller. Ob otvoritvi tega drugega največjega turnirja na Bledu je tedanji predsednik Šahovske zveze Slovenije Edo Turn-her na dan 2. septembra med ostalim povedal. "Naj bo po 30 jubilejnih letih, zdaj ko je Bled znova prizorišče tako pomembne šahovske manifestacije, še posebej poudarjena misel prijateljstva med narodi, ki je osnova takih prireditev. Ta turnir naj bo obenem izraz prizadevanja vsega miroljubnega človeštva in naš prispevek za mir in sožitje med narodi vsega sveta.
funovič, Udovčič in Bertok. Glavni sodnik tega velikega šahovskega srečanja pa je bil naš velemojster dr. Milan Vidmar. Priprave so bile zahtevne, saj seje vse več zahtevalo za turnir takšnega obsega - vendar je nova dvorana povsem ustrezala za takratne razmere. Veliko živahnosti je prinesel ta turnir v posezonski september na Bled, saj seje trlo novinarjev, prijateljev šaha, dvorana pa je bila vedno dobro zasedena šahislov vse Gorenjske in Ljubljane. Vsem je še danes v spominu izlet vseh udeležencev in prirediteljev na Vršič, pa kako jo je komaj odnesel Trifunovič, ki je skorajda utonil v Vintgarju. Lahko pa danes rečemo tudi to, da je že vse bolj stopal v ospredje mladi šahovski zanesenjak Robert Fischer, da pa je moral marsikatero grenko okusiti od svojih soigralcev. Res se ni družil z nikomer, ni se kaj rad sprehajal po Bledu ali igral namizni tenis kot vsi ostali - skoraj ves čas je prebil v svoji ozki hotelski sobi. Zasmehovali so ga, če se je skoraj jokal ob izgubljeni partiji ali če je ni mogel povsem izsiliti v svojo korist. Bil pa je vztrajen, vedno borben in mu ni bilo kaj prida mar, če so ga tudi zasmehovali. V tem je bil prav Talj najprizadevnejši.
Tudi ta turnir seje končal z zmago takrat verjetno res najboljšega šahista Talja s 14,5 točke, drugi pa je bil Fischer s 13,5 - mogoče je lahko po vsem tem očital Fischer igralcem iz SZ, da jih pač tako ni moč premagati, na 5. do 7. mestu
Želim, da bi bila to vodilna misel vseh - tako tekmovalcev, kakor tudi tistih, ki bomo spremljali te borbe v dvorani, kakor tistih, ki bodo sledili tej vrhunski manifestaciji plemenite šahovske igre drugod po svetu!" Mogoče je v teh besedah malo več besednih fraz.
V našem tisku pa smo lahko brali za uvod v ta veleturnir tole: "Športna borba na tem drugem blejskem turnirju bo potekala v znaku dveh zanimivih vprašanj: Ali bo Talj uspel ponoviti uspeh, ki mu bo omogočil izzvati Botvi-nika in ali je Boby Fischer že sposoben, da se maščuje Talju za "grenke" trenutke, ki jih je doživljal v prejšnjih srečanjih. In dalje, kaj bo pokazal Gligorič - ali se je že odpočil od silnih turnirjev in ali bo mladi Parma dostojno zastopal svoj pravkar osvojen naslov mladinskega svetovnega prvaka."
Ne smemo trditi, da so na Bledu povsem opustil tradicijo šahovskih prireditev, le da niso več posegali po res vrhunskih prireditvah. Zato ni bilo denarja - takšni turnirji so se preselili v Bugojno in drugam.
Vendar pa so bili na Bledu mednarodni festivali za ženske in moške od leta 1980 dalje, dalje turnir mojstrskih kandidatov v letu 1982, mednarodni turnir za prvenstvo Bleda. Prvo žensko šahovsko prvenstvo Jugoslavije je bilo 1979 na Bledu - to je bilo 32 prvenstvo, na katerem je bila najboljša Milunka Lazarevič z 11 točkami, slede pa ji Stadler z 9,5 in Mačkova z 9 točkami. Zadnji
mojster na Bledu je ostal Rukavina z 7,5 točke pred Vukičem in Baretičem po 7 točk, itd. Posebej pa je potrebno omeniti še V. memorial dr. Milana Vidmarja, ki so ga odigrali v dneh od 2. do 21. junija 1979 na Bledu in v Portorožu. Po zasedbi je bil zanimiv, saj je bila navzoča vrsta mladih, ki so se vse bolj obračali proti šahovskemu vrhu. Najboljši je bil Ti-man z 11 točkami, sledila pa sta mu Larsen - Danska in Ribli -Madžarska s po 10 točkami.
Vasja Pire je ob tem turnirju, na katerem je bil kot gost, večkrat načel misel, zakaj se na Bledu ne bi vrnili k šahu, saj so pogoji za takšne turnirje boljši kot nekoč -seveda pa je mislil na prenovljeno šahovsko dvorano. Šah je priljubljena igra na Gorenjskem imamo pa tudi prizadevne prireditelje, kar smo lahko opazili ob ženskem državnem prvenstvu Jugoslavije. Šahu naj bi namenili več skrbi in več denarja, saj bo to le v korist šahistom Gorenjske, blejskemu turizmu, tudi Ljubljani, predvsem pa kraljevski igri - šahu. Kaj pa nam je še danes ostalo od poznanih šahovskih prireditev na Bledu? Niso pozabili na šah in tako prireja Gorenjska šahovska zveza za Gorenjsko vsako leto šahovski festival - skupaj že 22 po vrsti. Med mojstri, ki nastopajo, so poznani Madžar Saks, Evgenij Smešnikov, Dražen Sermek, Zdenko Kožul, Romašinov, mladinski svetovni prvak Sutovski, prihajala pa je tudi nekdanja svetovna prvakinja Nina Gabrindaš-vili. Leto 2001 je slavil na Bledu Evgenij Smešnikov (7,5) pred Filipovom in ostalimi (7,0).
Med pobudniki tega festivala pa moramo vsa zadnja leta omeniti ing. Vojina Pcroviča, ki se povsem posveča tem prireditvam.
Bledu pa se letos obeta tudi šahovski vrh - šahovska olimpiad-Spomladi leta 1998 so obiskali Bled glavni akterji FIDE - predsednik Kirsan Oljumžinov in častna predsednika Florencija Canpo-menes in Georgius Makropulus. Na Bledu so imeli svojo sejo izvršnega odbora in ob tej priložnosti razpravljali tako na vladi kot občini o možnosti olimpijskih iger na Bledu leta 2002. Bled se je dobro pripravil za promocijo te kandidature - saj mu je že dodobra skakal v hrbet Portorož. Vendar je le za malo zmanjkalo in Bled je prve dni julija dobil organizacijo olimpijskih iger. Seveda pa bo potrebno ne malo iniciative, investicijskih opravil, da jih bo speljal tako, kot se za Bled spodobi. Bled je prejel te igre - vendar jih ni sprejel z neomejenim navdušenjem, kot bi se to spodobilo ali kot bi jih to drugod.
In za konec. Ali bo uspelo pripeljati na Bled ob tej šahovski olimpiadi tudi famoznega Roberta Fischerja? Božo Benedik
PREJELI SMO
Pozdravljeni!
Že večkrat sem v vašem časopisu prebrala obvestila Triglavskega narodnega parka, da je na ogled Pocarjeva domačija v Zgornji Rodovni. Povabila sem skupinico srednješolcev in na dan sv. Lovrenca, 10. avgusta, smo se z avtom odpravili v prelepo dolino Rodovne in Krme.
Že med potjo smo si ogledali nekaj znamenitosti in v zgodnjih popoldanskih urah prispeli do domačije. Prijazno nas je sprejela gospodična iz Grabča in nam med drugim povedala, da je tudi daljna sorodnica Pocarjevih. Ob njenem pripovedovanju in razkazovanju domačije smo se v mislih lahko preselili v čase naših prababic in pradedkov. Polni lepih vtisov in doživetij smo se v dokaj lepem vremenu podali še naprej do Kovinarske koče in Zasipske planine.
Še enkrat hvala gospodični iz Grabče za lepo popoldne, nam pa bo poleg njenega pripovedovanja
ostal v spominu tudi šopek dišečih ciklam na domači mizi. Pa še kdaj nasvidenje!
Vaša bralka Marija Jamnikova iz Žabnice
Zavajanje kupcev
Gorenjski glas, 9. avgusta 2002
V vaši rubriki "Prejeli smo " je bilo objavljeno pismo g. Iva A. Staniča iz Kočevske Reke, na katerega želimo odgovoriti.
Delavci Planet Bara smo bili zelo presenečeni nad vsebino pisma g. Staniča. V lokalu, v katerem je omenjeni gospod naročil sladoled, smo nekaj dni pred njegovim obiskom spremenili cene nekaterim artiklom iz naše ponudbe. Spremenila se je tudi cena kepice sladoleda. Ker smo v času letnih dopustov in počitnic, se prav rado zgodi, da kakšnemu študentu, seveda tudi zaposlenemu, uide iz glave nova cena. Gospodu se je naša delavka vljudno opravičila za informacijo o ceni sladoleda, saj njen namen ni bil zavajati go-
sta. V lokalu je v ta namen za naše obiskovalce na vsaki mizi veljaven cenik pijač, slaščic in prigrizkov. Prav tako se v lokalu, v skladu s predpisi, na vidnem mestu nahaja cenik na steni. S tem smo upravičeno mislili, da je zadeva urejena.
Upamo, da smo s tem razjasnili okoliščine tega dogodka. Z vsemi napori, ki jih vlagamo v kvaliteto ponudbe našega lokala in gostinskih storitev želimo, da bi tudi gost, kot je g. Stanič, skušal z razumevanjem in toleranco gledati na delo naših delavcev. Ti ne želijo zavajati, temveč žal v trenutku slučajne nezbranosti (kdo naj bi znal ves cenik na pamet!?), dajejo možnost za pisanje v podobnih rubrikah.
Hvala g. Stanič, če ste nas razumeli.
za Planet Bar Saša Pire, s.p. Seljakovo naselje 46, Kranj
Prejeli smo
Pred kratkim smo v našem tisku zaznali vest, da bodo na PTT izdali nove znamke in da že nove
pripravljajo še za to jesen. Mogoče se marsikateri filatelist ne bo strinjal z menoj, če trdim, da naše PTT izdaja le malo preveč znank in še te so kar drage.
Povedati je treba, da so naše znamke lepe umetniško dodelane tako, da nas ni treba biti sram pred tujino. Mislim pa, da bi morali biti motivi sistematično zbrani, kar vedno ni primer. Z zanimanjem spremljamo znamke o raz
nih
jubilejih, obletnicah, tudi osebnostih, mestih - najbrž malo prevečkrat o raznih predmetih in podobno. Pogrešamo tudi izdajo znamk o naših mestih, letoviščih nošah in še bi lahko katere navedli, ki nam mogoče niso vedno povšeči - pa čeprav so umetniško izdelane.
Vendar pustimo vse to, moja pr*' pomba sloni le na trditvi, da jj" izdajamo preveč in da s tem »" gubljajo na vrednosti, kot je bif° to že v nekdanji državi, kjer soji" skušali prodajati le za devize.
Zanimivo bi bilo slišati še drugf filateliste, saj ni rečeno, da )e mnenje pravilno in sprejemljivo-Božo Benedik
PETEK, 16. AVGUSTA 2002
7.35 Teletekst TV Slovenija 8.00 Prisluhnimo tišini 8.30 Modro poletje,
španska nadaljevanka 9.00 V znamenju dvojčkov, lutkovna
predstava 9.20 Potujoči škrat 9.45 Dober tek vam želi Antonio iz
Španije , 9.55 Na liniji, oddaja za mlade 10.35 Mitrej pri Rožancu, dok. oddaja 10.50 Dosežki 11.10 Okolje in mi
11.40 0 živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor
12.00 Sytvia, nemška nanizanka
13.00 Poročila, Vreme, Šport
13.20 Nevarni parki Slovenije
13.50 Vsakdanjik in praznik
15.00 Velika imena velikega ekrana
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Mladi virtuozi
17.05 National Geographic, ameriška
dok. serija 18.00 Marko, mavrična risbica, risana
nanizanka 18.10 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme
19.30 TV Dnevnik, šport, vreme
20.00 So leta minila,
angleška nanizanka
20.30 Čudovita si, , angleška nadaljevanka
21.25 Normal, Ohio,
ameriška nanizanka
22.00 Poročila, šport, vreme
22.20 Polnočni klub
23.35 Sedem dni, ameriška nanizanka 0.20 National Geographic, ameriška
dok. serija 1.15 Marv Tyler Moore, ameriška nanizanka
1.40 Dr. Ouinnova, nanizanka 2.25 Virdžina, srbski film 4.00 Vsakdanjik in praznik 5.10 Nemška igra, nemška drama, zadnji del
6.55 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 15.00 TV Prodaja 15.30 Tretji rajh v barvah, nemška dok. serija 16.20 Mary Tvler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Ouinnova, nanizanka 17.40 Seanse, ameriški film 19.10 Video-spotnice 19.55 Zurich: Atletika - Zlata liga, prenos 22.30 Praksa, ameriška nanizanka 23.10 Najstarejši umor, angleška nanizanka 23.40 Slovenski jazz in kluba Gajo 0.30 Videospotnice, ponovitev
KANAL A
10.50 Beverk/ Hills, ameriška nadaljevanka 11.40 TV Prodaja 12.10 Zmikavt, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Be-verlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughleyjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Horor: Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 21.40 Angel, ameriška nanizanka 22.30 Ellen, ameriška nanizanka 23.00 Moške zadeve, ameriška nanizanka 23.50 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 0.40 Rdeče petke, erotična serija
POPTV
9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitve 11.50 Med ljubeznijo in sovraštvom, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Lucy na svojem, angleška nadaljevanka 14.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralski nanizanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Mladi Indiana Jones: Hollywodske norčije, ameriški film 21.45 Privid zločina, ameriška nanizanka 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 V sedlu 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska prodaja 14.20 Inline hokej, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Potovanja z Janinom 17.20 Štiri tačke 17.50 Bonanca, nanizanka 18.50 Pokemoni, ribani film 19.20 Videalisti 20.00 Pod zidano marelo 21.30 Biti ali ne biti... uspešni, ameriška komedija 23.30 Reporter X 0.00 TV Prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Usodni trikotnik, 4. oddaja 10.50 Slovenija in vstopanje v EU - kmetijstvo 11.00 Svetovalno spalni studio 11.05 Slovenija in vstopanje v EU, Institucije 11.15 Kuhajmo skupaj, 5. oddaja 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Info spot GTV 19.10 Gorenjski biseri, Javorniši Rovt 19.50 Iz olimpijskih krogov - OKS 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX - veselo v poletni čas 21.00 UPS party scena, 6. oddaja 21.30 TA Dober
dan predstavlja in nagrajuje 21.40 Portret Andreja Košića 21.55 GTV Priporoča III 22.00 Petkov večer z Mitjo Grmovškom, Večer NZ glasbe, kontaktna oddaja 23.00 Poletne kanonade s P. Rakovcem HHokej 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Praznik češenj - TV Primorka 00.15 Urica erotike na GTV do 1.00 1.00 Videostrani GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer dežela, promo spot 20.03 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Dežela, prebujaš se na te-reneu: Naj viža 21.10 Trobenta poje -Franc Kompare: Ave Marija 21.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 60-letnica ustrelitve talcev na Bistriškem klandu (posnetek Franci Bašelj) 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenj-
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz
6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Deček spoznava svet, otroška nadaljevanka 9.25 Risanka 9.50 Gasilec Samo, risanka 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.20 Izvir, nanizanka 13.10 Halo, Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Štirje fantje pred katerimi je bodočnost, francoski film 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 Potopis 17.30 Hrvaška danes 18.00 Naravne lepote Evrope, dok. serija 18.30 Glasba 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 TV Bingo, kviz 20.50 Naše malo mesto, hrvaška serija 21.45 Koncert resne glasbe 23.00 Meridian 16 23.30 Filmski maraton 23.35 Rosewood, ameriški film 1.50 Elia Kazan Outsider, ameriški film 2.45 Vzhodno od raja, ameriški film 4.25 Mala Odesa, ameriški film
SOBOTA, 17. AVGUSTA 2002
8.00 TV vodnik in panorame hrvaških turističnih središč 15.30 Deček spoznava svet, otroška nadaljevanka 15.55 Risanka 16.20 Gasilec Samo, risanka 16.35 TV koledar 16.45 Poročila za gluhe in naglušne 16.55 Hugo, TV igrica 17.25 Izvir, nadaljevanka 18.15 Mati in sin, nanizanka 18.45 Obalna straža, nanizanka 19.30 Glasbeni album 20.05 Čarovnija, nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Centre Street 100, nadaljevanka 22.00 Hit depo 23.30 Prijatelji, nanizanka 23.55 Urgenca, nanizanka 0.40 Glavno mesto, nanizanka
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program 8.05 Princ z Bel Aira 8.30 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.50 V sedmih nebesih 9.25 Herkul 10.15 Solo za dva 11.45 Otroški program 12.45 Formula 1: prosti trening14.10 nick in Perry 14.30 Rockovo moderno življenje 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkul 16.30 Vsedmih nebesih 17.15 Čarovnica Sabrina 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 Will & Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Hitrost, ameriški film 22.10 Namestnik, ameriški film 0.00 Kubanska naveza, ameriški film 1.30 Na robu 3.20 Namestnik 5.05 Čarovnice 5.55 Rockovo moderno življenje
AVSTRIJA 2
6.15 Aktualni teletekst 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Bogati in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Hčerini zaščitniki, ameriški film 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Štajerski dragulji narave 12.30 Kako vam gre? 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Strela z jasnega 14.50 Naš Čarli, nanizanka 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Stari 21.20 Žarišče 22.10 Čas v sliki 22.35 Moderni časi 23.10 Komisarka, nanizanka 0.00 čas v sliki 0.30 Šport 0.45 Šport 1.15 VVill & Grace 1.35 Črnilo 2.00 Žarišče 2.45 Moderni
časi 3.20 Show Barbare Karlich 4.20 Pogledi s strani 4.25 Dobrodošla Avstrija
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Go-dan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.25 lglatex 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo - GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Go-dan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Veterinar na obisku 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški Cikcak-OOZ Radovljica 17.05 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Dan teric 11.20 Od zrna do kruha 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 (odlomki iz SNOP-a) 18.00 Planinska oddaja 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Radio Pirat 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program »
7.35 Teletekst TV Slovenija
8.00 Modro poletje,
španska nadaljevanka
8.25 Zgodbe iz školjke
9.00 Vesela hišica, lutkovna igrica
9.20 Male sive celice, kviz 10.10 Slovenska ljudska pesem 10.15 Arčibald, risana nanizanka 10.25 Dober tek vam želi Antonio iz
Španije 10.40 Na liniji
11.15 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nadaljevanka
11.40 Radio aktivnosti, kanadska nanizanka
12.05 Kraljestvo planinskega orla, dok. serija
13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Poletni festival 13.55 Mostovi
14.30 Kretenčkovi, ameriški film 16.00 Pipsi, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Alpe-Donava-Jadran 17.20 Ozare
17.2 5 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.50 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija
18.20 Palček David, risana nanizanka 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Poirot: Nevarna zadnja hiša, angleški film
21.40 Stena: Šest velikih plezalskih pustolovščin, angleška dok. serija
22.10 Poročila, šport, vreme
22.40 Moške zadeve, angleška nadaljevanka
23.45 Tiha cona, ameriški film 1.15 Kuhinja do nazga, angleška dok.
serija, ponovitev 1.45 Alpe-Donava-Jadran 2.15 Luknja, tajvanski film 4.05 SP v raftingu, športni film 4.55 Gospodar žoge, športni film 5.45 High five, športni film 6.15 Mavrica, ponovitev
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.25 TV Prodaja 10.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 11.20 Tatovi v noči, nemška nadaljevanka 12.45 Počitnice do zadnjega diha: Mera za mero, dok. nanizanka 13.00 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 13.25 Štafeta mladosti 14.20 TV prodaja 14.50 Atletika - Zlata liga, posnetek iz Zu-richa 17.25 retrospektiva nogometne pravljice 19.15 Videospotnice 20.00 Čez plan-ke: Hrvaška 21.00 Tatovi v noči, nemška nadaljevanka 22.25 Praksa, ameriška nanizanka 23.10 Koncert sobotnih noči 0.55 Videospotnice, ponovitev
10.00 TV prodaja 10.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.10 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.00 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.45 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.35 Vrnitev Rožnatega panterja, angleški film 16.35 Slavne zvezde, dok. serija 17.30 Najbolj šokantni medicinski posnetki na svetu, dok. oddaja 18.20 Simpatije, ameriška nanizanka 19.10 Felicity, ameriška nanizanka 20.00 Pisarniška morilka, ameriški film 21.30 Zadnje poglavje, kanadska nadaljevanka 4/6 22.20 Notranji sovražnik, ameriški film 0.00 Zmikavta, ameriška nanizanka
POP TV
8.00 TV prodaja 8.30 Dragon Bali, risana serija 9.00 Mali helikoper, risana serija 9.10 V deželi igrač, sinhronizirani risani film 10.10 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 11.00 Providence, ameriška nanizanka 11.50 Lepo je biti milijonar, ponovitev sezone 13.00 Formula 1, prenos treninga 14.05 Mladi Indiana Jones: Hollywoodske norčije, ameriški film 15.50 Miss Slovenije, posnetek polfinalnega izbora 16.40 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 17.30 Otrok po naročilu, nemški film 19.15 24 UR 20.00 Vikend med zvezdami: Begunec, ameriški film 22.20 Moj bratranec Vin-ny, ameriški film 0.30 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Mož z železno masko, risani film 10.00 Robin Hood, risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 Čestitke iz domače skrinje 13.30 TV prodaja 14.00 Pod zidano marelo 15.30 Inline hokej 16.00 Auto-mobille, oddaja o avtomobilizmu 16.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža 17.00 SQ Jam 18.00 Spidi in Gogi show 19.00 Risanke 19.30 Wai Lana joga 20.00 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 21.00 Konec vojne, film 23.00 Moč polnega življenja 23.30 TV razglednica 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča 119.00 Infospot GTV 19.10 Svet živali, 2.del 19.35 Rože z mojega vrta -prod. TV Primorka 19.55 GTV priporoča II 20.00 Imago Sloveniae, posnetek koncerta ruskega zbora na Bledu 21.00 Odbojka na mivki - Portorož, 1. oddaja 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Šola jahanja 22.15 Gorenjski športniki - Martina Čufar 22.45 Slovenska tradicija, izd. lesenih cevi 23.00 Film o filmu - Izvirni greh 23.20 Inovativnost in kakovost - film 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Iz sveta glasbe, Mladi korenjaki 00.15 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 Videostrani GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFO-
NU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Deželna televizija Loka je regionalni nekomercialni televizijski program viden z UHF anteno na 51. kanalu oddajnika Lubnik v Škofji Loki in širši okolici Gorenjske, obroblja Ljubljane do Moravč, Litije in Vrhnike. Oddajamo vsak delavnik od 7.51 do 11.00 in od 19.51 do 23.00 ure, ob nedeljah dopoldne od 7.51 do 12.00 in od 19.51 do 23.00 ure. Deželna televizija Loka ima 150.000 potencialnih gledalcev. Povprečno tedensko oddajanje Deželne televizije je 42 ur. Vsakodnevna informativna oddaja Deželne novice ob 8.00, 9.51, 20.00 in 21.51, kjer spremljamo aktualne regionalne in lokalne dogodke. Vsebinski razpon oddaj sega od kulturno-športnih, zabavno - glasbenih, politično-gospodarskih, vzgojno-izo-braževalnih do zdravstvenih, otroških in ekoloških tem. Kontaktne oddaje v živo iz studia. Zanimivosti, reportaže, razvedrilo, produkcija narodnozabavnih in zabavnih glasbenih oddaj in prireditev, športni in ostali prireditveni prenosi, časovno neomejena možnost predstavitve dogodkov - oglasi ob 8.10, 8.45, 20.10 in 21.45 oz. pred zadnjimi Deželnimi novicami - telefon: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokats.si - PD DTV - Video strani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjsko.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.40 TV Koledar 7.50 Otroški program 8.50 Herbie 9.30 Zgodbe 10.00 Poročila 10.05 Pustolovščine v tajni službi, ameriški film 11.35 Risanka 12.00 Poročila 12.15 Govorniški oder 13.05 Prizma 13.35 Humanost pred vsem, dok. oddaja14.00 Hrvaški otroški festival v New Yoku 14.35 Oprah 15.20 Poročila 15.35 Mogambo, ameriški film 17.20 Zlata dekleta, amer. nanizanka 17.30 Lourdes - mesto sprave, dok. film 18.15 Hrvaški glasbeni program 18.45 Pisani svet 19.00 Biblija 19.15 Po-paj 19.30 Dnevnik 20.05 Dolgo, toplo poletje, magazin 21.00 Večerja norcev, francoska komedija 22.20 Poročila 22.30 Kulturna oddaja 23.20 Nočni program
10.15 Hit depo 11.45 Svet mode 12.00 Hišni ljubljenčki 12.50 Herbie, nanizanka 13.30 Hroščosned, risanka 14.00 Dalziel in Pascoe 15.35 Pri Huxtablovih, nanizanka 16.00 Neukroćena Afrika 16.30 Sosedje iz pekla, dok. serija 17.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 17.55 Zlata krila, ameriška nanizanka 18.40 Zvezdne steze -Vovager 19.30 Glasbeni album 20.05 Go-spiško - Senjska škofija, dok. oddaja 20.40 TV razstava 20.50 Poročila 21.00 Chansonfest Šibenik, prenos 22.45 Borec za pravico, francoska nanizanka 0.20 V imenu ljubezni, izraelski film
AVSTRIJA 1
5.05 Čarovnice 5.55 Otroški program 12.00 Povsem mimo, povsem življenjsko 12.45 Formula 1, trening 14.20 Q3 Au-stria top 40 15.10 Nimaš pojma 15.35 Roswell 16.20 Raztresena Ally 17.10 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.30 Streetli-ve 17.55 Asso, italijanska komedija 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Asteriks v Ameriki, ameriški film 21.35 Nenadna smrt, ameriški film 23.20 Bundesliga 0.05 Nemoralna ženska, italijanski film 1.30 Bazen strasti, ameriški film 3.00 Nemoralna ženska, ponovitev filma 4.20 Q3 Austria Top
AVSTRIJA 2
4.20 Pogled od strani 4.25 Dobrodošla, Avstrija 6.25 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Elvis na turneji, dok. film 11.00 Samo, da nisem milijonar, ameriški film 12.30 Popotniške zgodbe, dok. reportaža 13.00 čas v sliki 13.10 Domotožje po St. Pauliju, nemški film 14.50 kaj se dogaja z Vilijem, nemška komedija 16.10 Slikanica Avstrije 16.25 Alpe-Donava-Jadran 16.55 Religie sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.55 Juhnkejev komični klub 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: Norveška, film 21.55 Čas v sliki 22.35 Morano Franze, nemška nanizanka 23.25 Čas v sliki 23.30 Darling Uli, ameriška komedija 1.20 Kandidat, ameriška drama 3.00 Pogled od strani 3.05 Alpe-Donava-Jadran 3.35 Ozri se po deželi
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, 'ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 2002 9.50 EPP 10.10 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.30 Poletje v Kranju 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan, ponovitev 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Aktualno 9.30 Sobotni kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 20.00 Radio jutri 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.55 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za žMjenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program
l O
OCLA9^H)i«r041 682 14«
http:ttracftogooM.sio4.com
M.mtan        d n o  V.ilv.l!,™«-. "t I i .ti|:-
NEDELJA, 18. AVGUSTA 2002
7.40 Teleteskt TV Slovenija
8.00 Živ žav: V deželi palčkov; Krokodil Krištof: Oblaki so ponoreli; Taba-luga; Pravljica o carju Saltanu, otroška oddaja
9.55 22. srečanje tamburaških in man-dolinskih skupin in orkestrov Slovenije 10.25 Med valovi
10.55 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljudnoznanstvena serija 11.25 Ozare
11.30 Naši misijonarji na Slonokoščeni obali
12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Potovanje predaleč, dok. serija
14.05 So leta minila,
angleška nanizanka
14.35 Potovanje v središče zemlje, ameriška nadaljevanka
16.05 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
18.05 Prezrta okolja: golicave in pusto-
te, dok. serija 18.35 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mavrica
21.45 Velika imena malega ekrana: Jože Kloboves
22.40 Poročila, Šport, Vreme
23.15 Zgodbe iz Avstralije: Na vodi in pod njo, dok. serija
23.50 Oče na službeni poti, bosanski film 2.00 Prezrta okolja, dok. serija, ponovitev
2.30 Ushuaia, francoska dok. serija 3.15 Najstrašnejši umor, angleška nanizanka
3.45 Skrivnostni svet Michaela Fryja,
angleška nadaljevanka 4.30 Vsakdanjik in praznik, ponovitev 6.00 Saj so nori, športni film 6.25 Pot k slavi, športni film 6.50 Saj so nori, športni film
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.15 TV Prodaja 10.45 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 11.10 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 12.05 6. Medarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 12.45 TV prodaja 13.15 50 let folklorne skupine Tine Rožanc, posnetek iz Cankarjevega doma 15.35 Retrospektiva nogometne reprezentance 17.20 Ukradena nebesa, angleško-jugoslovanski film 19.15 Videospotnice 20.00 Ushuaia, francoska dok. serija 20.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.10 Homo turisticus 21.35 Skrivnostni svet Michaela Fryja, angleška nadaljevanka 22.20 Dawn upshavv - Intimni sodelavci, portret ameriške sopranistke 23.20 Videospotnice, ponovitev
skih krogov - OKS 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX - veselo v poletni čas 21.00 UPS Party scena, 6. oddaja 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 Portret Andreja Košića 21.55 GTV priporoča III 22.00 Petkov večer z Mitjo Grmovškom, Večer NZ glasbe, kontaktna oddaja 23.00 Poletne kanonade s P. Ra-kovcem 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Praznik češenj - TV Primorka 00.15 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 Videostrani GTV, 24 urTTX
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.03 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Čipkarski dnevi v Železnikih 20.55 Narodnozabavni spot z ansamblom Jevšek 21.00 Deželni utrip: Škofja Loka 21.15 Podpis protokola o pripravah na Poljansko obvoznico 21.25 Oglarski dan na Starem vrhu 21.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.05 32. seja občinskega sveta občine Vodice 22.15 Iz arhiva: Tek na Lubnik 1997 22.30 Moja dežela lepa in gostoljubna 23.05 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45,18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani
KANAL A
10.20 TV prodaja 10.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 15.00 Niagara, ameriški film 16.35 Slavne zvezde, dok. serija 17.30 Adijo, pamet, ameriška nanizanka 18.20 Dvakrat v življenju, ameriška nanizanka 19.10 Jack in Jill, ameriška nanizanka 20.00 Dežurni krivec, ameriški film 21.40 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 22.30 Usoda po meri, kanadsko-ameriški film 0.10 Najbolj smrtonosni roji, dok. serija
8.10 TV Prodaja 8.40 Dragon Bali, risana serija 9.10 Mali helikopter, risana serija 9.20 V deželi igrač, sinhronizirani risani film 10.20 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 11.10 Providence, ameriška nanizanka 12.00 Lepo je biti milijonar, ponovitev sezone 13.30 Formula 1: prenos dirke za VN Madžarske 16.00 Smola pa taka, ameriška nanizanka 16.30 Zahodno krilo, ameiška nanizanka 17.30 Obremenilni dokaz, ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Vikend med zvezdami: Begunec 2, ameriški film 22.20 Kraljica šunda, ameriški film 0.00 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Mož z železno masko, risani film 10.00 Spidi in Gogi show 11.00 Za vas in mesto 12.00 V sedlu 12.30 Iz domače skrinje 14.00 Sijaj 14.30 TV prodaja 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Robin Hood risani film 17.30 TV razglednica 18.00 Štiri tačke 18.30 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 19.30 Risanke 20.00 Reporter X 20.30 Alfi Nipič Show 21.30 Knjiga 22.00 Tvoj problem 22.30 Automobille 23.00 Naš vrt 23.30 Dok. oddaja 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 8.00 Predstavitveni spot GTV 8.05 GTV priporoča I 8.15 Infospot GTV 8.20 Otroški program, Mišja zgodba 8.45 Miha Pavlitia in Kokeršpanjel 9.15 Čarovnik iz Oza, otroška predstava 10.25 Prvi glasek Gorenjske 11.25 Skrbimo za zdravje - poškodbe 12.25 Kuhajmo skupaj, 6. oddaja 12.30 Noč na Plaži, ponovitev 4. oddaje 13.55 Večer z Mitjo Grmovškom - pon. 14.55 Imago Sloveniae, posnetek koncerta 15.55 Panoramska kamera GTV 17.55 Videostrani GTV, panoramska kamera 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Info spot GTV 19.10 Gorenjski biseri, Javorniški Rovt 19.50 Iz olimpij-
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.30 TV koledar 7.40 Otroški program 10.05 Vohunski izpadi, ameriški film 11.40 Športne igre mladih 12.00 Opoldanske novice 12.15 Plodovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 Črno belo v barvah 14.45 Nezemljan v družini 15.10 Note, notice, glasbena oddaja 15.40 Iz sveta razvedrila 16.15 Oprah 17.00 Poročila 17.10 Jack in Jill 18.05 Rojeni med divjimi živalmi 18.30 Zlata dekleta 19.00 Zadnji dan 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Nočna izmena, ameriški film 21.40 Glasba 22.00 Tišina, prosim!, kontaktna oddaja 23.00 Poročila 23.10 Cesar, francoski film 0.40 Zver, francoska erotična grozljivka 2.15 Nočni program
10.30 Biblija 10.45 Portret cerkve in kraja 11.00 Sveta maša 12.05 Otroški program 14.05 Dalziel in Pascoe 15.35 Pri Huxta-blovih, nanizanka 16.00 Neukroćena Afrika 16.40 Sosedje iz pekla dok. serija 17.05 Veter v hrbet, nadaljevanka 17.55 Zlata krila, nanizanka 18.40 Zvezdne steze: Voya-ger 19.30 Note, notice 20.00 Večer z Jo-olsom, angleška dok. oddaja 21.05 Indijanci, dok. serija 22.05 Čas je za jazz
AVSTRIJA 1
5.10 Rosvvell 6.00 Otroški program 9.15 Formula 1, ogrevanje 10.15 Otroški program 12.00 Športni pregled 12.30 Drive! - Motošport 13.00 Formula 1: dirka za VN Madžarske 16.15 Nogomet 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Hitrost 2, ameriški film 22.15 Columbo: Neopazen strup, ameriška kriminalka 23.50 Kraj zločina 1.20 Nenadna smrt, ponovitev ameriškega filma
AVSTRIJA 2
4.20 Samo, da nisem milijonar, ameriški film 5.55 Živalski raj 6.20 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Povsem kulinarično 9.30 Pogovori s Slehernikom 10.30 Teden kulture 11.00 Dopoldanska poletna oddaja s Philippom Miklom 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina,
tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.20 Univerzum 15.05 Tri dame 15.30 Isola Bella, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Domovina 17.55 Igra na srečo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Vrtnice v viharju, nemški film 21.40 Čas v sliki 21.50 Mož za mojo ženo, nemška komedija 23.20 Čas v sliki 23.30 Pianist Franc Mohr 0.10 Sosed, avstrijski film 1.45 Teden kulture 2.15 Domovina 3.00 Pogledi od strani 3.30 Univerzum 4.15 Podoba Avstrije
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi Makler 10.15 Obvestila 10.16 Srečanje mest na Venerini poti 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedelja na Radiu Triglav 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Nedelja na Radiu Triglav 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, Voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedelja na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, daries, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Nedelja na Radiu Triglav 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 18.59 Črna kronika dneva 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 V nedeljo obujamo spomine "19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.50 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program
PONEDELJEK, 19. AVGUSTA 2002
7.05 Teletekst TV Slovenija
7.30 Utrip
7.45 Zrcalo tedna
8.05 Alpe-Donava-Jadran
8.35 Modro poletje,
španska nadaljevanka
9.10 Iz popotne torbe
9.25 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka
9.40 Mala miš, kratki igrani film za otroke
10.05 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljudnoznanstvena serija
10.30 National Geografic, ameriška dok. serija
11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor
11.50 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija
12.20 Zgodbe iz Avstralije: Na vodi in
pod njo, dok. serija 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 O živalih in ljudeh, oddaja TV ma-
ribor
13.50 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria
14.40 Polnočni klub
15.55 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, vreme, šport
16.40 Minute za... Boris Benčič, ponovitev
17.00 Kemija telesa, angleška znanstvena serija
17.50 Otok živali, risana nanizanka 18.15 Radovedni Taček: Taček in smrček 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Manatea, francoska nanizanka 20.50 Ta moja družina, angleška nadaljevanka 21.40 Dok. oddaja
22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme
22.45 Ecco homo, kanadska dok. serija 23.40 Kemija telesa, angleška znanstvena serija
0.35 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka
1.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 1.45 Rada imam svojo družino,
nemški film 3.10 Homo turisticus, ponovitev 3.35 Križarske vojne, angleška dok.
serija
4.30 Black Balloon, posnetek koncerta 5.35 Končnica, ponovitev 6.20 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.00 TV Prodaja 14.30 Koncerti sobotnih noči 16.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 17.30 Počitnice do zadnjega diha: Kaj je novega, dok. nanizanka 17.45 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 18.10 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.15 Videospostnice 20.05 Križarske vojne, angleška dok. serija 21.00 Končnica 21.45 Televizija v času kljukastega križa, nemška dok. serija 22.40 Alica, evropski magazin 23.10 Brane Rončel izza odra 0.35 Videospotnice, ponovitev
10.50 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 11.40 TV prodaja 12.10 Simpatije, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna ■oddaja 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Be-verly Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Super film: Brezno, ameriški film 23.25 Will in Grace, ameriška nanizanka 23.55 Kaj bo z Joan?, ameriška nanizanka 0.25 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 1.10 Raj, erotična serija
POPTV
9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Usodni val, ameriški film 21.50 Škandal med vojaki, ameriška nadaljevanka, 2/3 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, ameriška nanizanka 0.00 24 UR, ponovitev
vvvvw.ribeinvode.com DJQJtcllni tJSK.
*■  Media Art "
www.gorenjskaonlino.com
Modi;]An lin- Detnvskn
Studio
Internet
6.00 Video strani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Moč polnega žMjenja 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Konec vojne, ponovitev filma 18.20 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 Naš vrt 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Nivea Sun Beach Volley, ponovitev 23.45 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Pr1 Vitorjotu - Toni Karjola 11.15 Noč
na plaži, 4. oddaja 12.30 Kuhajmo skupaj, 7. oddaja 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1836 19.10 Gorenjski glas jutri 19.12 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.22 Tradicija čipkarstva 19.55 GTV priporoča II 20.00 Kanonade, Zvone Šeru-ga 20.30 Zeleni vodnik, Sejem flora, 1. del 21.20 S.E.M. oddaja Rudija Klariča 191 21.30 Profil, d.o.o. 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1836 22.00 EU in Slovenija-Kmetijski trgi 22.10 Koncert Marjana Zgonca 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1836 00.15 Urica erotike na GTV 01.15 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.13 Prebujanje cvetoče narave pomladi (produkcija Tone Mlaker) 20.20 Cvetoče drevje proti Bašlju 20.25 Bled, biser Gorenjske 20.40 Protestno zborovanje varčevalcev SHP v Tržiču 21.00 Dosežki podjetij in podjetnikov: Intralighting 21.30 Polaganje temeljnega kamna za nov objekt Območne obrtne zbornice Kranj 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 22.05 Dežela, prebujaš se na terenu: Naj viža 23.05 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV S5SKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.55 Divja Amerika, dok. serija 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Možje in ostali lažnivci, nemška drama 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 5000 km po Mehiki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Mednarodno folklorno srečanje 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 Kitajska - Dežela in ljudje 20.40 Molly, ameriška melodrama 22.15 Sara Bright-man 23.00 16. meridian 23.30 Kaja, ubil te bom, hrvaška drama 0.50 Black Jack, akcijski film 2.25 Nočni program
AVSTRIJA 1
3.05 Formula 1: posnetek dirke za VN Madžarske 5.15 Raztresena Ally 6.00 Otroški program 8.10 Mladi Herkules 8.30 Življenje in jaz 8.55 Jesse 9.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 9.35 Herkules 10.20 Asso, italijanska komedija 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak zakorakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nenavadna življenja, ameriška komedija 21.55 Atletika: Guglov miting, vrhunci 22.25 24 ur v njegovi oblasti, ameriška srhljivka 0.05 Alarm za Kobro 0.50 Mortal Kombat 1.35 Hitrost 2, ameriški film 3.30 24 ur v njegovi oblasti, ponovitev filma
AVSTRIJA 2
4.40 Dober dan, Koroška 5.10 Dober dan, Hrvati 5.40 Domovina, tuja domovina 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Kaj se dogaja z Vilijem?, ponovitev filma 11.40 Pogled od strani 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Z vedrega neba 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Cas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nanaizanka 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Kulturno srečanje 0.00 Čas v sliki 0.30 Vojna - Hiša na drevesu, ameriški film 2.30 Pogled od strani 2.35 Kulturno srečanje, ponovitev
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Mercator center Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bango-vih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec; 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 EPP 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša... 19.40 Oglasi
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja -šport 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC novice 12.15 Pesem dneva 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.15 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Predstavljamo Ženski rokometni klub Škofja Loka 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Uganka 8.55 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 Šport 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Učbeniki 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noc 19.55 Napovednik programa za jut''1 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek &■ Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni P'0' gram
TOREK, 20. AVGUSTA 2002
6.55 Teletekst TV Slovenije
7.20 Kulturna kronika
7.30 Odmevi
8.00 Mostovi
8.30 Modro poletje,
španska nadaljevanka
9.00 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nanizanka
9.10 Radovedni Taček: Taček in smrček
9.25 Srebrnogrivi konjič, risana
nanizanka 9.50 Otok živali, risana nanizanka 10.15 Sanjska dežela, raziskovalno-po-
topisna serija 10.40 Kemija telesa, angleška
znanstvena serija 11.30 Naši misijonarji na Slonokoščeni obali
12.00 Manatea, francoska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.35 Orion
14.55 Zlata šestdeseta - v spomin
Jožetu Privšku 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Indijanci, nemška dok. serija 17.45 Otroci Afrike, angleška dok. serija 18.00 Slovenska ljudska pesem 18.05 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 18.20 Knjiga brez mene 18.40 Risanke 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Gore in ljudje
20.50 Aktualno
22.00 Odmevi, Šport, Vreme
22.45 Dan v življenju, kanadska drama
0.20 Knjiga brez mene
0.45 Indijanci, ponovitev nemške dok. serije
1.45 Otroci Afrike, ponovitev
2.00 Gore in ljudje
2.50 Aktualno, ponovitev
3.50 MaryTyler Moore, ponovitev
4.15 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka
5.00 Dan v življenju, kanadska draTna
6.55 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.00 TV prodaja 14.30 Križarske vojne, angleška dok. serija 15.20 TV prodaja 15.35 Končnica 16.20 Marv Tvlor Moore, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 17.40 Anastazija, ameriški film, 1/2 19.15 Videospotnice 20.00 Boter II, ameriški film 23.15 Praksa, ameriška nanizanka 0.00 Videospotnice, ponovitev
KANAL A
10.50 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 11.40 TV prodaja 12.10 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Kung fu: Novi Karate Kid, ameriški film 22.45 VVill in Grace, ameriška nanizanka 23.15 Kaj bo z Joan?, ameriška nanizanka 23.45 Dosjeji X, ameriška nanizanka 0.30 Raj, erotična serija
POPTV
9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Škandal med vojaki, ameriška nadaljevanka, 2/3 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka i 19.15 24 UR 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: David in Lisa, ameriški film 22.25 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.20 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.50 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor Show report, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska tv prodaja 14.20 Ekskluzivni magazin 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Alfi Nipič Show 17.20 Naj N - nogometni studio 18.20 Naš vrt 18.50 Pokemoni, risani 'ilm 19.20 Videalisti 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV razglednica 21.30 Av-todrom 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Dok. film 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani
••■ 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Prof. dr. D. Petrač na obisku v DU Kranj 11.00 Usodni trikotnik, pon. 4. dela 12.10 Kuhajmo skupaj, 8. oddaja 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1837 19.15 Znani, neznani obrazi-S. Zidar 19.55 GTV priporoča II 20.00 Noč na Plaži, 5. oddaja 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1837 22.00 P'Ože iz mojega vrta - prod. TV Primorka
22.15 Ročk Otočec 23.00 SEM. oddaja R. Klariča, 191. del 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poroččila 1837 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.03 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.10 Moja dežela lepa in gostoljubna 20.40 32. redna seja občinskega sveta občine Vodice 20.50 Celovec v knjigi 21.00 Klepet na kvadrat: Martin Strel 22.00 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.10 D'best 51 na terenu - Za kulisami: Kranjska noč 2002 22.40 Oglarski dan na Starem vrhu 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja -oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.55 Divja Amerika, dok. serija 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Čas sprememb, češki film 15.15 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 5000 km po Mehiki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Imamo, hočemo, vemo, dok. oddaja 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj '19/15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Duh »demokracije, dok. serija 20.40 Veliki plan 21.55 Mestni ritem, glasbena oddaja 22.25 Dok. film 22.40 Glasba 23.00 16. meridian 23.30 Ženski obraz, ameriški film 1.15 Nočni program
15.35 Otroški program 16.35 TV koledar 16.45 Poročila za gluhe 16.55 Hugo 17.25 Izvir, nadaljevanka 18.15 Mati in sin, nanizanka 18.45 Obalna straža, nanizanka 19.30 Glasbeni album 20.05 Čarovnija, italijanksa nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Pari, nanizanka 21.45 Praksa, ameriška nanizanka 22.35 Prijatelji, nanizanka 22.55 Zahodno krilo, nanizanka 23.40 Glavno mesto, nanizanka
AVSTRIJA 1
5.10 Sedma nebesa 6.00 Otroški program 8.00 Varuška 8.30 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.55 Moj partner s hladnim smrčkom, ameriški film 10.30 Asteriks v Ameriki, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Mala laž, velika ljubezen, nemška komedija 21.55 Detektivki iz Hamburga 23.35 Seks v mestu 23.55 CSI 0.40 Sopranovi 1.30 Potovanje z Ani-to, film
AVSTRIJA 2
4.20 Dobrodošla, Avstrija 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.20 Monaco Franze, nanizanka 11.10 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 11.40 Pogled od strani 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Grad v zelenju 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Z vedrega neba 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poletni pogovori 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Cvbill 0.55 V črnilu, nanizanka 1.20 Tema 2.10 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Av-tomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Prosta delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bohinj 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom do 21. ure 22.00 Popevka tedna
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o jeziku 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911/kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe, 1. del 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vrtiljak stare glasbe - II. del 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Učbeniki 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program
SREDA, 21. AVGUSTA 2002
6.55 Teletekst TV Slovenija 7.20 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8.00 Dober dan, Koroška 8.30 Modro poletje,
španska nadaljevanka 8.55 Babar, risana nanizanka • 9.20 Pipsi, risana nanizanka 9.45 Slovenska ljudska pesem 9.50 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 10.05 Knjiga brez mene 10.25 Otroci Afrike, angleška dok. serija 10.40 Indijanci, nemška dok. serija 11.40 Normal, Ohio,
ameriška nanizanka 12.05 Gore in ljudje 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Balbina Battelino - Baranovič:
Germaine in pes, posnetek predstave malega odra SNG Maribor 15.20 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.55 Divja Južna Amerika, angleška
poljudnoznanstvena serija 17.00 Balada o Bajkalskem jezeru, nemška dok. serija 17.45 Pod klobukom 18.35 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Sedmi pečat: Mali mož Tate, ameriški film
22.00 Odmevi, kulturna kronika,
šport, vreme 22.45 Gilles Appa igra Mozarta 23.35 Piši mi, Medana - Piši mi, ljubezen, dok. film 0.25 Balada o Bajkalskem jezeru, nemška dok. serija 1.10 Marv Tvler Moore, ameriška nanizanka
1.35 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 2.20 Smrt ali življenje, ameriški film 3.50 Kvinton, posnetek koncerta 4.55 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.35 TV prodaja 15.05 6. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 15.40 TV prodaja 15.55 Homo Turisticus 16.20 Mary Tvler Moore, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 17.45 Anastazija, ameriški film, 2. zadnji dela 19.15 Videospotnice 20.00 Šport 22.40 Praksa, ameriška nanizanka 23.25 Čista zloba, angleška nadaljevanka 0.10 Videospotnice, ponovitev
KANAL A
10.50 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 11.40 TV prodaja 12.10 Felicity, kanadska nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Ekstra magazin 20.55 Zmikavta, ameriška nanizanka 21.45 Telesni stražarji, angleška nanizanka 22.35 VVill in Grace, amriška nanizanka 23.05 Kaj bo z Joan?, ameriška nanizanka 23.35 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.20 Raj, erotična serija
POP TV
9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.15 Preverjeno 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Nekdo, ki ga je poznala, ameriški film 21.40 Ne izpusti je, ameriška nadaljevanka, 1/2 23.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 0.00 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.30 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avto-drom 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 VVai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.20 Nivea Sun Beach Volley 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Štiri tačke 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.20 Konjenik, ameriški film 18.20 Gradimo 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Bonanca, nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Inline hokej 22.00 Iz domače skrinje 23.15 VVai Lana joga 23.45 TV prodaja 0.15 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Kanonade, ing. Slavko Gorenc 10.45 Večer z Mitjo Grmovškom, ponovitev 11.45 Rože z mojega vrta, ponovitev 12.05 Kuhajmo skupaj, 9. oddaja 12.15 Imago Sloveniae, posnetek koncerta 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1838 19.10 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.25 Gorenjske grče - Franc Guček 19.55 GTV priporoča II 20.00 Zelena Bratovščina, 7. oddaja 21.10 Zgodba o reki - Ljubljanica 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1838 22.00 Paradni sprejem godbe Gorje ob njihovem jubileju 23.20 Dobrotnica leta, Darinka Zu-
pan 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1838 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.03 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Razgledovanja 20.40 Rolkanje v Medvodah (posnetek Franci Bašelj) 21.55 Voda, dokumentarni film (Produkcija: DPapler'S) 21.00 Sredino središče - odprta tema: Nov stanovanjski zakon 22.00 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 Naj viža 23.10 Lahko noč... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica... Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.10 Narava, dok. serija 12.00 Poročila 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Trio, češki film 15.10 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 5000 km po Mehiki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Oblikovanje in želja 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Skrivnostni mit 20.45 Hitre tarče, ameriški film 22.20 Kulturno poletje 22.50 Glasba 23.00 16. meridian 23.30 Cobra verde, nemška drama 1.15 Čas je za jazz 2.15 Sodišče zločina, ameriški film 3.50 Nočni program
15.35 Otroški program 16.35 Poročila za gluhe 16.55 Hugo 17.25 Izvir, nadaljevanka 18.15 Mati in sin, nanizanka 18.45 Obalna straža, nanizanka 19.30 Glasbeni album 20.05 Čarovnija, nadaljevanka 21.00 Poročila 21.10 Planetarni zvok, glasbena oddaja 21.45 Pobeg, angleška nadaljevanka 22.35 Prijatelji, nanizanka 22.55 Zahodno krilo, nanizanka 23.40 Glavno mesto, nanizanka
AVSTRIJA 1
3.10 Detektivki iz Hamburga 4.45 Sedma nebesa 5.30 Korak za korakom 6.00 Otroški program 8.00 Varuška 8.25 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.50 čarovnice 9.30 Superman 10.10 Neopazen strup, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Superman 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet 22.50 Highlander 2: Vrnitev, angleški film 0.25 Umor po načrtu 1.05 Lakota, ameriški film 2.35 Klan, ameriški film
AVSTRIJA 2
3.15 Univerzum 4.00 Po dolgem in počez 4.55 Dobrodošla, Avstrija 6.35 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Isola Bella, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poletni pogovori 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska ■ inšpekcija 14.05 Z vedrega neba 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.22 Europlay 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Zmedeno srce, romantični film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Evropska panorama 23.15 Night-vvatch 0.00 Čas v sliki 0.30 Cvbill 0.55 V črnilu 1.20 Na prizorišču 1.50 Oddaja Barbare Karlich 2.50 Pogledi od strani
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasilo.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 BIO vremenska napoved 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav -Vreme in Robert Bohinc 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 OGLASI 6:50 Vreme 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:40 OGLASI 8:00 Kronika OKC Kranj-zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med. 8:15 Obvestila 8:30 Novice, pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 9:00 Aktualno 9:15 VOŠČILA 9:40 OGLASI 10:00 Olimpijski kotiček 10:30 Včeraj danes jutri 10:40 OGLASI 11:00 Aktualno 11:40 OGLASI 12:00 BBC - novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno 13:30 POGLED v današnji dan 13:40 OGLASI 13:50 Mercator center 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15:00 Aktualno: Sejem učbenikov 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 OSMRTNICE 16:40 OGLASI 17:00 Aktualno 17:30 Včeraj danes jutri 17:40 OGLASI 18:00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18:40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19:05 Misli iz Biblije 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, Jutri na Radiu Triglav 21:15 Zdravnikov nasvet- ponovitev 22.00 Popevka tedna 22.05 Zlata kočija, ponovitev
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Radio danes 11.10 Zakladi slovenskih spominov 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911 18.00 Na planetu glasbe 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 RGLdanes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Beseda opozicije 12.57 Izbranka tedna 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Učbeniki 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utnnki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
ČETRTEK, 22. AVGUSTA 2002
6.55 Teletekst TV Slovenija 7.20 Kulturna kronika 7.30 Odmevi
8.00 Na vrtu, oddaja TV Maribor 8.30 Modro poletje,
španska nadaljevanka 8.55 Gulimišek, oddaja za otroke 9.20 Pod klobukom
10.10 Zgodbe iz školjke
10.45 Risanka
11.00 Alpe-Donava-Jadran
11.30 22. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije
12.00 Ta moja družina, angleška nadaljevanka
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.25 Štanjel - večnost kamnitega trenutka, dok. film
14.15 Mavrica
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, Vreme, Šport
16.55 Ljubljana - Maribor, dok. oddaja
17.10 Dosežki
17.30 Okolje in mi
18.00 Sprehod z zverinami, angleška dok. serija
18.30 Dober tek vam želi Joe iz Libanona
18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Po hčerinskih sledeh, nemška nadaljevanka 22.00 Poročila, šport, vreme 22.35 Kulturno poletje 23.40 Brane Rončel izza odra 1.15 Okolje in mi, ponovitev 1.40 Marv Tvler Moore, ameriška nanizanka
2.05 Hrošči, angleška nanizanka 2.55 Luč me spremlja, švedski dok. film
4.10 Zaklonišče prepeva, posnetek
koncerta 4.55 Juhej in Vuhmepiš,
posnetek koncerta 5.55 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.00 TV prodaja 14.30 Videostrani - vremenska panorama 15.35 TV prodaja 15.50 Ushuaia, francoska dok. oddaja 16.35 Marv Tvler Moore, ameriška nanizanka 17.00 Hrošči, angleška nanizanka 17.55 Anin boj, kanadski film 19.15 Videospotnice 20.00 Akademski komorni orkester Nacionalnega Radia Ukrajine 21.25 Poseben pogled: Mračna plat Hollywooda, ameriški film 22.20 Praksa, ameriška nanizanka 23.05 V senci katedrale, nemška nanizanka 23.55 Videospotnice
10.50 Beverlv Hills, u .oriška nadaljevanka 11.30 TV prodaja 12.10 Jack in Jill, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Popstars 20.50 Columbo: Odklonitev, ameriški film 22.35 X-CITE, reportaža 22.55 VVill in Grace, ameriška nanizanka 23.25 Kaj bo z Joan?, ameriška nanizanka 23.55 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 0.40 Raj, erotična serija
POPTV
9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Ženske za rešetkami, dok. oddaja 14.10 Odpadnik, ameriške nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Romantični film: Sinovo upanje, angleški film 21.40 Lucv na svojem, angleška nadaljevanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.20 Prijatelji, humoristična nanizanka 23v50 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 VVai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Dok. oddaja 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 VVai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Sijaj 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Pod zidano marelo 17.50 SQ Jam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Sam' mal' gledam, ameriška komedija 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Tvoj problem 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 GTV mix - poletna scena 11.00 Predstavljamo vam KS - Hrušica 11.45 Poje vam Marija Ahačič 12.05 Kuhajno skupaj, 10. oddaja 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1839 19.10 Gorenjski glas jutri 19.12 Znani, neznani obrazi, Renata Kodrič 19.45 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 Aljaževi dnevi na Dovjem 20.30 Gorenjske grče - Franjo Potočnik 21.05 Argo-navtski dnevi na Vrhniki 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1839 22.00 PrVitorjoti, 8. oddaja 23.10 Film o
filmu, Kosec, Lavvnomover man 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1839 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 20.00 Dober večer, dežela - promo spot 20.03 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Za kulisami 21.30 Rezervirano za... 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.10 Okarina Bled: Dervish (Irska) 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 10.55 Divja Amerika, dok. serija 12.00 Opoldanska poročila 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Na posestvu, češka drama 15.05 Dok. film 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 Raziskovalec 17.00 5000 km po Mehiki 17.30 Hrvaška danes 18.00 Alpe- Donava-Jadran 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Barve turizma 20.55 Film 22.30 Z vseh strani 22.50 Glasba 23.00 16. Meridian 23.30 Pravi čas 0.40 Nočni program
8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 15.35 Otroški program 16.45 Poročila za gluhe 16.55 Hugo 17.25 Izvir, nadaljevanka 18.15 Mati in sin, nanizanka 18.45 Obalna straža, nanizanka 19.30 Glasbeni album 20.05 Čarovnija, nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Modro kolo, nanizanka 22.05 Svet mode 22.35 Prijatelji 23.00 Zahodno krilo, nanizanka 23.45 Glavno mesto, nanizanka
AVSTRIJA 1
4.35 Umor po načrtu 5.15 Sedma nebesa 6.00 Otroški program 8.00 Varuška 8.25 Sabrina - Najstniška čarovniva 8.50 Čarovnice 9.30 Superman 10.10 Mala laž, velika ljubezen, ponovitev film 1.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Superman 16.30 Sabrina -Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 18.50 Novo v kinu 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Komisar Rex, nanizanka 21.10 Alarm za Kobro 22.00 Kaisermuhlen blues 22.45 Novo v kinu 22.55 Ybbsiade 2002 23.40 Novo v kinu 2.10 Highlander 2: Vrnitev, ponovitev filma 3.40 Ključ v raj, angleška komedija 5.05 Sedma nebesa
AVSTRIJA 2
2.55 Evropska panorama 3.40 Nightvvatch 4.25 Dobrodošla, Avstrija 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Ključ v raj, ponovitev filma 11.40 Pogled od strani 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Tema 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Z vedrega neba 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbae Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Usodni dan 22.00 Čas v sliki 22.30 Evro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Cvbill 0.55 V črnilu 1.20 Univerzum 2.05 Oddaja Barbare Karlich 3.05 Pogledi od strani 3.10 Evro Avstrija
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni-
ka 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.35 Radio Capris 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Trgovanja z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Čez pregrade do Mer-kurjeve nagrade 18.00 Godan 18.05 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 Oglasi - vreme 6.55 Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:30 Danes v Dnevniku 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj: kosmulje 8:15 Obvestila 8:30 Novice - Pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 8:50 Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Jutranja uganka 9:40 Oglasi 10:00 Aktualno 10:40 Oglasi 11:00 Mavrica, oddaja o kulturi 11:40 Oglasi 12:00 BBC-novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: OKS 13:30 Pogled v današnji dan 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15.00 Aktualno 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 17:00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17:40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19:00 Črna kronika dneva 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Zimzeleni četrtek in Drago Ariani 22:00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.30 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vandranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.55 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Učbeniki 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade..... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
KINO
Petek, 16. avgusta
CENTER amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 18., 20. in 22. uri STORŽIČ amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE 2 ob 17. in 19. uri, amer. rom. kom. TO SLADKO BITJE ob 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA vojna drama HARTOVA VOJNA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. SESTRE ob 20.30 uri
Sobota, 17. avgusta__
ob 18.30 uri, vojna drama HARTOVA VOJNA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. SESTRE ob 18.30 uri, rom. kom. BANDITA ob 20.30 uri ŽIRI amer. trii. VSE ZA SINA ob 18. uri, amer. rom. kom. KATE IN LEOPOLD ob 20.30 uri
Ponedeljek. 19. avgusta__
CENTER amer. rom. kom. TO SLADKO BITJE ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE 2 ob 17. uri, amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 19. in 21. uri
CENTER amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE 2 ob 16. in 18. uri, amer. rom. kom. VSE O FANTU ob 20. uri, amer. rom. kom. TO SLADKO BITJE ob 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA vojna drama HARTOVA VOJNA ob 18.30 uri, amer. kom. SESTRE ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA rom. kom. BANDITA ob 18.30 uri, amer. kom. SESTRE ob 20.30 uri ŽIRI amer. tiri. VSE ZA SINA ob 20.30 uri
Nedelja, 18. avgusta_
Torek, 20. avgusta
CENTER amer. rom. kom. TO SLADKO BITJE ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE 2 ob 17. uri, amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 19. in 21. uri
Sreda, 21, avgusta
CENTER amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE 2 ob 16. in 18. uri, amer. rom. kom. VSE O FANTU ob 19.30 uri, amer. rom. kom. TO SLADKO BITJE ob 21.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer kom. SESTRE
CENTER amer. rom. kom. TO SLADKO BITJE ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE 2 ob 17. uri, amer. znan. fant. akcij. kom. MOŽJE V ČRNEM 2 ob 19. in 21. uri
Četrtek, 22. avgusta
Nismo prejeli sporeda!
KUHAJMO Z DANICO DOLENC
Skuhajmo nedeljsko kosilo
Naj bo spet enkrat bolj klasično nedeljsko kosilo: zelenjavna juha iz stročjega fižola in graha, rožma-rinova svinjska pečenka z gobami, za prilogo pa naj bodo široki rezanci ter mešana solata. Za sladico nedeljskega popoldneva pa predlagam rahlo jabolčno pecivo.
Zelenjavna juha s stročjim fižolom
Za 4 osebe potrebujemo: 2 korenčka, 2 krompirja, 3 zeljne ali ohrovtove liste, pol litra na koščke narezanega fižolovega stročja in 1 dl graha, 5 dag masla, 1 čebulica, 1 strok česna (po okusu), list bazilike in vejico timijana, sol, dober liter juhe iz kocke, 2 rumenjaka z žlico kisa ali 2 žlici kisle smetane.
Zelenjavo operemo, odcedimo in zrežemo na tanke in kratke rezance. V posodo damo najprej maslo (ali olje) in na njem svetlo zarumenimo sesekljano čebulo. Dodamo tanko zrezan korenček, na kocke narezan krompir, na rezance narezano zelje, stročji fižol in grah. Dobro prepražimo in zalijemo z vročo juho (ali z vodo), solimo, dodamo strt česen in di-šavnici. In pustimo vreti. Ko je zelenjava kuhana, juhi dodamo rumenjaka, ki smo ju zmešali z žlico kisa in bo naredila juho malce kremasto, lahko pa jo izboljšamo s kislo smetano. Lahko pa tudi z obojim. Po želji lahko po vrhu potresete še malo sesekljanega zelenega peteršilja.
Svinjska pečenka
z rožmarinom in gobicami
Z 4 osebe potrebujemo: 800 gr svinjskega vratu (brez kosti), sol, poper, vejico svežega rožmarina ali čajno žličko zmletega, sok polovice limone, 2 stroka česna, 2 čebuli, 2 žlici olja, 1 dober dl rdečega vina ali instant mesne juhe, 150 g jurčkov ali mešanih gob (lahko tudi šampi-njonov), 1 konzervo olupljenih paradižnikov (pelatov) (ca 500 do 700 g), 1 žlico gustina (ali moke) za zgostitev omake.
Meso operemo in s kuhinjsko krpo ali s papirjem temeljito osušimo, nato pa ga dobro natremo s soljo in strtim poprom. Z vejice svežega rožmarina potrgamo iglice in jih drobno sesekljamo ter damo v skodelico. Nato iglicam dodamo še limonin sok in stisnjen česen. Vse dobro premešamo, nato pa s to mešanico premažemo meso. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V pekač, v katerem bomo pekli meso (najbolj primeren je iz keramike), zlijemo olje za pečenje, dodamo narezani čebuli in nanjo položimo meso. 10 minut ga pečemo na najvišji temperaturi, da skorjica porjavi, naslednjih 30 minut pa ga pečemo
pri 180 do 200 stopinjah C. Če imamo debel kos mesa, ga bomo seveda pekli dlje. Po 10 minutah pečenja prilijemo rdeče vino ali juho.
Gobe na hitro operemo, odcedimo in zrežemo ali raztrgamo na primerne koščke. Paradižnike iz konzerve (pelate) vlijemo na cedilo tako, da sok ujamemo. Odceje-ne paradižnike in gobe naložimo po pekaču okrog pečenke in še 15 do 20 minut pečemo, pri tem pa dolivamo odcejen paradižnikov sok. Ko smo gotovi, da je pečenka pečena in tudi prepečena, jo vzamemo iz pekača in zavijemo v alu folijo, v kateri naj počiva 10 do 15 minut. Tako bo meso ostalo lepo enakomerno sočno. Paradižnike in gobe s penovko vzamemo iz omake, kije nastala v pekaču in damo posebej. Omaki dodamo gustin (ali žlico moke) in dobro premešamo. Zdaj gobe in paradižnike vrnemo v pekač in pekač pokrijemo z alu folijo. Pekač postavimo nazaj v pečico in le-to za dobre 5 do 10 minut močno segre-jemo, nato pa odklopimo in še malo pustimo v pečici. Ob koncu
pečenja omako in zelenjavo po okusu solimo in popramo. Pečenko vzamemo iz folije, zrežemo na lepe rezine, te pa obdamo z gobicami in s paradižnikom ter prelijemo z omako. Ponudimo s širokimi rezanci, ki smo jih skuhali V slani vodi al dente in jih premešali z nekaj kapljami olivnega olja-
Mešana solata
Poglejte, kaj imate pri roki na vrtu: morda bi vam prišla prav en-divija, lepo obarvana z naribanim korenčkom in na kocke zrezano kumarico ali bučko, vse skupaj pa začinjeno z 1 na kolobarje zrezano šalotko ali z 1 strokom strtega česna pa seveda s soljo, kisom in oljem ter s šopkom sesekljanega zelenega peteršilja.
Sladica za nedeljsko popoldne
Anino rahlo jabolčno pecivo
Zelo enostaven recept, vse merimo z jogurtovim lončkom.
1 jogurtov lonček sladkorja, 2 celi jajci, 1 lonček olja, vse to zmešaš, dodaš 1 jogurtov lonček mleka in 2,5 lončka moke ter polovico zavitka pecilnega praška.
Vse dobro premešamo, da ni grudic. Dobimo tekoče testo. Polovico testa vlijemo na pomazan pekač s površino cca 20 x 30 cm ali na peki papir. Pečemo toliko časa, da začne testo rahlo rume-neti (cca 15 minut pri 190 stopinjah C). Medtem olupimo in zrežemo na tanke krhlje 1 kg kislih jabolk in jih do mehkega zdušimo z 2 žlicama vode. Sladkamo po okusu, med dušenjem pa dodamo še cimet, vanilin sladkor in nari-
bano lupinico ene limone. Z dobro odcejenimi jabolki prekrijemo pečeno testo in jih premažemo s preostalim tčstom (enakomerno prelijemo ali pa testo na jabolka nanašamo z žlico). Testo povrhu zravnamo, damo pekač nazaj v p^' čico in pečemo še toliko časa, da pecivo lepo porumeni (cca 25 mi' nut pri 190 stopinjah C).
Ohlajeno jabolčno pecivo razre-žemo na rezine. Postrežemo
lahko
s stepeno sladko smetano, z brus-nično marmelado ali s poljubnim džemom.
Priznati moram, da je pecivo najboljše z obojim skupaj: z brus-nično marmelado in s smetano!
Zbirka Krač man ovi h pravljic
Izjemna pravljična klasika
Pred poletjem je pri založbi Didakta izšla edinstvena zbirka ljudskih pripovedk, ki jih je pred več kot 150 leti zbral jezikoslovec in pesnik Matija Valjavec - Kračmanov (1831 - 1897). Takrat okrnjeno zbirko (iz leta 1858) je še z drugimi njegovimi zapisi v knjigi "Kračmanove pravljice" uredil in objavil llja Popit.
Kranj - Gre za edinstven izbor pripovedk, ki jo je pred skoraj 150 leti zasnoval Matija Valjavec. V samozaložbi jo je nameraval izdati kot trilogijo pripovedk s Kranjske, Štajerske in Varaždina, a je ta zaradi premalo naročil izšla v okrnjenem obsegu. S tokratno izdajo, ki jo je pripravil llja Popit, pravnik po stroki, a kot je zapisala dr. Marija Stanonik in dokazuje njegovo delo, tudi velik poznavalec slovenske kulturne dediščine, je tako na nek način odpravljen dolg do dela tega velikega slovenskega jezikoslovca.
Matija Valjavec - Kračmanov
je bil rojen leta 1831 v Srednji Beli pri Preddvoru in se je uveljavil kot jezikoslovec in v svojem času tudi kot cenjen epski pesnik.
Slovensko zaveden in slovansko zagret profesor slavistike in latinščine, ki pred poldrugim stoletjem za časa Avstrije ni lahko dobil službe v slovenskih krajih, se je
Poskrbimo za Jelovškovi sliki na Bledu
Naš priznani slikarski mojster Franc Jelovšek slavi to leto 300-letni-co svojega rojstva (1700 - 1764). Prištevamo ga v obdobje naše četverice baročnih slikarjev Mctzingerja, Berganta, Cobeja, Jelovška. Ime so večkrat spremenila Ilovšek, Jelovuschegg, Jeloušnik in podobno. Franc Jelovšek je eden naših največjih frekantov, saj je poznanih 36 večjih poslikav - tako v Ljubljani - cerkev sv. Petra Komanda, Kamnik, Celje, Skoručna in še marsikje.
Svoje znanje je pridobil med drugim tudi pri znanem italijanskem freskantu, ki se je uveljavil pri slikanju ljubljanske stolnice Giulia, Gusaglia. Bil je velik pristaš našega baroka inje kljub posnemanju tujih mojstrov ostal slovenski. Kritiki menijo, da je v koloritu presegal celo prej omenjenega italijanskega mojstra.
In zakaj na Bledu pišemo o Jelovšku. Na starem župnišču sta de le malo poznani freski, ki že dalj časa kličeta po obnovi, saj jih že dodobra najeda čas. Najbrž bi bilo prav, da bi tudi nanj opozorili naše umetnostne zgodovinarje in Zavod za kulturno in naravno dediščino v Kranju. V njegovem rojstnem kraju Mengšu so prav v oktobrskih dnevih postavili spominsko obeležje, slavja pa so se udeležili najpomembnejši kulturni delavci Slovenije. Ali ne bi Bled obnovil vsaj njegova dela. Božo Benedik
že kot 23-letni, takrat še pomožni učitelj, odpravil v madžarski del takratne države v Varaždin, kjer si je kasneje tudi ustvaril družino. Ze zgodaj je začel zapisovati naše slovstveno ljudsko izročilo, stroka ga šteje za enega naših največjih pravljičarjev, s precej obsežnega področja od Koroške, preko Gorenjske, do Štajerske, Prck-murja in Medmurja. Zbral je več kot 300 ljudskih pripovedk, ki govore o vilah, rojenicah, volčjem pastirju, o poosebljenem Soncu, Mesecu, Vetru..., zgodb, ki jih je s seboj prineslo ljudsko izročilo bog si ga vedi od kod, zgodb, ki so stoletja burile ljudsko domišljijo. V Varaždinu je zbral tudi precej tovrstnega gradiva iz tamkaj-
šnje okolice in potem, ko je leta 1855 diplomiral, začel razmišljati o trilogiji, v kateri bi objavil pripovedke s Hrvaške, Štajerske in Kranjske. Vendar pa mu zaradi pomanjkanja denarja ni uspelo izdati zbirke v tako velikem obsegu. Kot je sam zapisal v izdaji iz leta 1858, je nameraval: "...dati na svetlo precej več pripovedk, kot jih je v tej knjižici, in to pripovedk s Hrvaške, Štajerske in Kranjske, če bi se prijavilo vsaj toliko pred-naročnikov, kolikor je potrebno, da se poplačajo tiskarski stroški. Ker se to ni zgodilo, pa imate zdaj le pripovedke s Hrvaške in to iz Varaždinske okolice...". Knjige tudi pri ponatisu čez 32 let ni razširil.
Izdaja, ki jo je načrtoval Valjavec, pa je svojo realizacijo doživela v knjigi Kračmanove pravljice, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Didakta. llja Popit je opravil veliko delo in zbral 204 povedke, pravljice in šale, ter s tem udejanil pred skoraj 150 leti izgubljeno priložnost za pridobitev edinstvene trilogije. Poleg tega je poiskal tudi tiste zapise, ki jih je Matija Valjavec /bral na ozemlju današnje Republike Slovenije in jih je objavil v različnih takratnih glasilih. Kot je zapisal Popit, je Valjavec v svojem času zato, da bi resnejše pripovedi ločil od navadnih pravljic, zanje uporabljal izraz pripovedka, po priporočilu etno-
logov pa so se v založbi odločili, da v naslovu knjige uporabijo kar izraz pravljica. Valjavec je pravljice objavil v narečjih. Popit pa jih je "prevedel" v sodobno slovenščino, v knjigi pa v opombah dodal še zanimive razlage posameznih pojmov, besednih zvez... K boljšemu razumevanju posameznih izrazov pa je dodal še besednjak in slovar. Kot je zapisala recenzentka dr. Marija Stanonik, je knjiga Kračmanove pravljice, kar se tiče gradiva, kije zbrano v njem, zagotovo kapitalno delo slovenske folkloristike. K prijaznosti knjižne izdaje pa je s čudovitimi ilustracijami nedvomno pripomogla tudi Daša Abaza.
Igor Kavčič
Prelivanje glasbe, plesa in svetlobe
V ponedeljek se je v Linhartovi dvorani svečano začel jubilejni 20. festival stare glasbe Radovljica. Uvodni koncert angleških umetnikov je bil z igro svetlobe, plesom, igrano pevsko zasedbo in novo glasbo, pomešano
s tradicionalnim, prava paša za oči.
Radovljica - Luči so ugasnile. Za trenutek smo se znašli v temi, prešli čas nekaterih stoletij in se znašli v znanem starem svetu, ki je dišal po angleški tradiciji, a glasba nas je zopet opomnila na sedanjost. Nove in stare skladbe za stara glasbila, stara tradicija za nove čase, spojena s celovito umetniško interpretacijo, v kateri sta nastopila solista Chate-
Ansambel Sonnerie
rine King, mezzosopran in Nicholas Daniel,
oboa, ob spremljavi konsorta viol da gamba zasedbe Fretwork, ki sojo sestavljali Wendy Gillespie, Richard Campbell, Susanna Peli, Julia Hodgson, William Hunt in Richard Bo-othby, in plesalk Maxine Braham in Sarah Fa-hie. Vsi skupaj so na odru pričarali zanimivo posebnost spajanja starega in novega izročila v glasbi, pesmi in gibu, katere naslov je bil Skriti obraz med temo in svetlobo. Vrsta skla-
dateljev 16. in 17. stoletja je našla motiv in izhodišče za komponiranje v plesu. Resnično je videti, da gambisti konsorta Fretvvork uživajo v odkrivanju možnosti, ki jih gibanje ponuja tudi v sodobnih skladbah, napisanih posebej zanje.
Danes, v petek, 16. avgusta, bodo v cerkvi sv. Kancijana v Kranju ob 20.00 nastopili The Fitzvvilliam string quartet i/ Anglije. V programu Sedem zadnjih besed bodo glasbeniki, ki jih odlikuje predano in prepričljivo strastno muziciranje, na dveh violinah, violi in violončelu zaigrali dela Josepha Havdna in Rachel Stott. V soboto, 17. avgusta, bo v radovljiški graščini ob 20.00 nastopila angleška zasedba Sonnerie, ki bo na svojem prvem koncertu v Sloveniji na dveh violinah, violi, basovski violini ter čembalu in klaviorganu izvedla nenavade, zvočno barvit in dramatičen program Nenavadno in dramatično, med kateri bo ob delih starih skladateljev instrumentalne glasbe 17. in zgodnjega 18. stoletja izvedena tudi prva izvedba avtorice Rachel Stott. V ponedeljek, 19. avgusta, pa bo prav tako v radovljiški graščini ob 20.00 koncert francoske zasedbe Le concert Francais z dinamičnim in očarljivim programom angleške in italijanske baročne glasbe za ples in gledališče zgodnjega 17. stoletja, Odsevi plesa in gledališča. Trije glasbeniki so vodilno francoski specialisti za staro glasbo in bodo na kljunasti flavti, violi da gamba in čembalu izvedli tudi glasbe francoskih klasikov glasbe 20. stoletja.
Ob jubilejnem 20 festivalu je pred uvodnim koncertom spregovoril tudi župan Janko S. Stušek, ki je med drugim poudaril posebnost radovljiškega festivala, ki že dalj časa spodbuja nastanek novih skladb za stara glasbila za domače in tuje avtorje. "Lepo je biti župan
S ponedeljkovega otvoritvenega koncerta. i
takšnega mesta, ki se lahko pohvali s projektom, kot je festival Radovljica in je v ponos Linhartovem mestu. Z uvodno besedo je Festival pospremil tudi Vojko Stopar, predstavnik Ministrstva za kulturo, kije festivalu letos prvič namenilo sredstva iz svoje blagajne, kar je po njihovem novem načinu dela, ko pri podobnih prireditvah festivali izpadejo pri sponzoriranju s strani države, dobrodošla poteza.
Katka Dolenc
Mlade flavtistke na Bledu
Bled - V okviru 5. glasbene delavnice flavte "Pikolo", ki jo na Bledu organizira Javni zavod Center za glasbeno vzgojo Koper, so mlade flavtistke tudi letos pripravile dva nastopa na Bledu. Delavnica, ki se je je letos udeležilo 11 učenk in dijakinj glasbenih in srednjih glasbenih šol iz Slovenije, se bo po sredinem nastopu na Blejskem otoku, zaključila danes z nastopom ob 20.30 uri na Gradu Bled. I.K.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Črnogledo pismo z Dunaja
O božiču 1870 je prišel Janko domov na počitnice, po njih seje vrnil na Dunaj in že v začetku 1871 spet preživljal hudo domotožje. V dneh od 10. do 12. februarja t.l. je pisal mami dolgo pismo, ki razkriva njegovo duhovno podobo po vseh spremembah, ki jih je doživel v zanj prelomnem letu 1870. "Ne vem, kako je to, vendar najdem jaz neko posebno tolažbo v tem, da ti vsak večer napišem nekaj vrst, čeprav jih ne odpošljem. Zdi se mi, kot da bi se za teh nekaj minut, ko to delam, preselil na Brdo. Pišem kajpak same prazne stvari, toda kaj naj bi sicer, prav nič boljšega ne vem... Pišeš mi, da šteješ ure do takrat, ko bom spet prikorakal navzgor po brdskih stopnicah, verjemi, da jih tudi jaz. Brž ko prepišem en člen rimskega prava, preneham in se poglobim v koledar. To je zdaj moj molitvenik."
Sledijo močno črnogledi stavki, zapisani v nedeljo Popoldne. "Zdaj je četrt na tri. Župnik verjetno
zmerja s prižnice. Papa leži doma na divanu, ti bereš pri oknu in Tonček se najbrž kepa okrog hiše. In jaz? Da jaz? O Žulaj! - Nad menoj nenehno kraka nepriznani pevski genij: 'Ich vveiss nicht, was soli es be-deuten', okrog mene je vse mirno in tiho, kajti mala Ma-rička spi, toda na dvorišču pod menoj razgrajajo umazani branjevčevi otroci. Kako neprijetno, kako žalostno! In vendar je tukaj v sobi še najbolj prijetno. Meni se pač ne prilega Levstikova pesem: 'Človek je podoben vinski trti', itd. itd. Skoda, da nimam pri sebi dobrega Ovida, šele zdaj bi znal brati in razumeti njegove pesmi Ex Ponto. Naposled bi mogel še sam postati moderni Ovidius Naso, seveda brez Avgusta in njegove lepe, toda zahrbtne hčerke. Tako pa ostanem najbrž, izgubljeni in nepriznani genij in bom nekje na božjih ali hudičevih tleh, zaklet na koščku zemlje, bedno živel
Dr. Janez Burger, graščak na Brdu, Kersnikov praded po materi.
svoje prazno in neplodno življenje, dokler nekoč res ne bo vse nič. Kam naj bi sicer z vsemi lepimi idejami o napredku, umetnosti, civilizaciji, humanizmu, kam naj bi z. vsem navdušenjem za lepo in resnično, če je vse le utopija, če služi zgolj temu, da bosta krona in mitra uničili vse. Isti helij, ki je nekoč s škrlatnimi večernimi žarki obrobljal nadzidke Akropole, isti Helij je osvetljeval krvavo bojišče pri Mantine-ji, isti helij, ki je razlival svojo svetlobo na dela kakega Fidije, Angela, Cellinija, isti je obseval plameneče grmade svete inkvizicije, in isti sončni bog, ki mu je poklonil spoštovanje Goethe, meče žarke na zelene vinograde k tlom upognjene Francije, tja, kjer pruske čete stražijo grob svobode, grob civilizacije. Tak je potek sveta. Čemu se truditi, da bi ga spremenili, čemu žrtvovati življenje in težiti po nedosegljivem idealu."
Tako je s piscem in svetom - je na Kranjskem kaj drugače? "In kako je pri nas? Pri nas gospoduje mitra in vse zavija v temno noč kardinalski plašč. Zlepa ni mogoče tukaj nič spremeniti. Nasilni potresi morajo tu opraviti svoje delo. Kaj pa naj bi sicer z našim ljudstvom? To ni dejavnik, ki bi ga mogli upoštevati; in naša inteligenca? Da, naša inteligenca, ta nasprotuje vsem liberalnim težnjam, uničuje literaturo, ki je vendar edino pričevanje izobrazbe, sposobnosti in duhovne moči naroda. In tako dalje! Glej, ljuba mama. take misli prihajajo nekomu, ki si prizadeva daleč od domovine spoznati sam, kaj je domovina; in tu bi Človek najraje postal filister, se učil, kolikor je treba, da bi dobil službo, se umaknil zatem v ubožno luknjo in gledal, kako človek postaja žival, dokler ne bi prišel sam tako daleč, in bi potem le še čakal, da postane nič. Konec dober, vse dobro!"
Za boljše razumevanje Kersnikovega pisanja, gaje treba postaviti v kontekst tistega časa. Pozornost vse svobodomiselne Evrope je bila takrat usmerjena v Francijo, napadeno od Nemčije. Le par tednov pred citiranim pismom, 28. januarja 1871, je padel Pari/. Dober mesec pozneje, 18. marca, je v mestu izbruhnila ljudska vstaja, znana pod imenom pariška komuna. Sodeč po Kersnikovem razpoloženju, bi seje udeležil, če bi bil takrat v Parizu in ne na Dunaju. Ali pa ne. Njemu seje tožilo predvsem po Gorenjski, po domačih na Brdu.
r•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Igrati za Olimpijo je za mlade vedno izziv
"Žoga in nogomet mi, že od kar pomnim, veliko pomenita. Velik izziv je bil zaigrati v članskem moštvu Olimpije, tako kot vsak športnik pa si želim kdaj zaigrati v kateri od najmočnejših lig na svetu ter seveda postati član slovenske državne reprezentance, čeprav sem lani še kako občutil, da zna biti nogometni kruh še kako trd," pravi 23-letni
Jalen Pokorn iz Svetega Duha, ki je s svojim zadetkom minulo nedeljo prinesel drugo letošnjo zmago Vega Olimpiji.
MOTOCIKLIZEM
Beno Štern odličen v Avstriji
Sveti Duh - Jalen Pokor ima kljub triindvajsetim letom za seboj že kar dolgo nogometno kariero. Kot večina fantičev jo je začel na domačem nogometnem igrišču pri Svetem Duhu in seveda najprej postal član ekipe Poleta.
Iz Poleta k Triglavu
"Nogometno igrišče je bilo praktično moj drugi dom, vse proste ure sem preživel z žogo. Seveda so bili na začetku velika spodbuda
Jalen Pokorn, nogometaš Vega Olimpije iz Svetega Duha.
tudi prijatelji, vendar večina jih je slej ali prej prenehala s treningi, meni pa je že takrat nogomet pomenil več kot zgolj zabavo in odločil sem se, da vztrajam. Pri tri-
najstih letih me je opazil Miran Šubic in me povabil v kranjski Triglav. Že takrat sem vedel, daje to klub, ki veliko in zelo kvalitetno dela z mladimi igralci, jaz pa sem imel ambicije, da uspem. Res so se začeli dobri rezultati, igral sem v vseh Triglavovih ekipah in bili smo zelo dobri. Že pri sedemnajstih letih sem prišel tudi v člansko ekipo in takrat smo se uvrstili v prvo slovensko ligo. Ker smo nato izpadli, moje ambicije pa so bile, da še naprej napredujem, sem se odločil, da sprejmem povabilo iz Olimpije in tako sem iz Kranja odšel v Ljubljano," pravi Jalen Pokorn, ki je ves čas igral tudi za mlade slovenske reprezentance.
"Vse od štirinajstega do dvaindvajsetega leta sem igral za mlade reprezentance Slovenije, sedaj pa sem za te ekipe že prestar, zagotovo pa imam ambicije, da se kdaj uvrstim tudi v člansko reprezentanco. Vem pa, da je za to treba veliko dela in da je konkurenca pač velika," razmišlja Jalen Pokorn, ki je sedaj že dve leti in pol član ekipe Olimpije.
Tudi nogometni kruh je lahko trd
"Prehod iz ekipe Triglava k Olimpiji je zame pomenil veliko spremembo. Triglav je klub, ki slovi po dobri vzgoji mladih igralcev, Olimpija pa je pač od nekdaj "kult" slovenskega nogometa. Zato je igrati v članski ekipi Olimpiji za vsakega mladega igralca velik izziv. Dejstvo pa je, da so
pritiski iz vseh strani veliki, uspeh zahtevajo sponzorji, novinarji, ... in treba je biti kar trden, da vse to preneseš. Kriza v klubu je bila zlasti velika lani, koje sponzor odpovedal sodelovanje in ni bilo denarja. Meni, ki pač še vedno živim pri starših, ni bilo tako zelo hudo, mnogi pa imajo družine in niso bili pripravljeni čakati na boljše čase. Vendar smo se po krizi pobrali, borili smo se celo za naslov prvaka. Spoznal pa sem, daje tudi naš kruh lahko zelo trd in da moraš imeti res veliko ljubezen do igranja, da vztrajaš. Ob tem sem bil še tri mesece poškodovan in bilo je še huje, saj sem si znova moral priboriti mesto v ekipi," razmišlja Jalen, ki pa je uspešno začel novo sezono, ko je Olimpija dobila novega trenerja in pred kratkim tudi dve pomembni okrepitvi, Mladena Rudonjo in Roberta Prosineč-kega.
Naslov prvakov iz Maribora znova v Ljubljano?!
"Brane Oblak je trener, ki daje precej priložnosti mladim igralcem, tistim pač, ki so v določenem trenutku v najboljši formi. Tako sem imel letos že kar veliko minu-taže, saj sem sedel le eno tekmo, dvakrat sem igral po en polčas, enkrat pa celo tekmo. To je zame izziv, da še bolj trdo treniram. Prav tako pa upam, da sem bom marsikaj naučil tudi od obeh naših novih okrepitev, saj sem prepričan, da sta to igralca, ki jih ekipa potrebuje in s katerima nam bo lažje doseči na-
Jalen Pokorn ni edini Gorenjec, ki letos igra v prvoligaški ekipi Vega Olimpije. Poleg njega igrata še Janez Aljančič z Bele in reprezentant Senad Tiganj z Jesenic.
slov prvakov, ki si ga pač vsi želimo iz Maribora prenesti nazaj v Ljubljano," pravi Jalen, ki je v Škotji Loki končal Srednjo strojno šolo, se nato vpisal na Fakulteto za organizacijske vede in ob nogometu nato s študijem popustil. "Če povem po pravici, me strojništvo ne veseli kaj prida, šolo sem pač naredil, da nisem brez izobrazbe. Če bo možnost pa si želim, da bi študiral kaj v zvezi s fizioterapijo in maserstvom, kar me res veseli," razmišlja Jalen, ki ima doma zgled tudi v zdravniških vrstah.
Še bolj kot o svojem bodočem poklicu pa Jalen seveda pri triindvajsetih razmišlja o nogometu in nogometni prihodnosti. "Upam, da se bodo razmere za nogomet, od igrišč do ostalega, v naslednjih letih pri nas izboljšale. Je pa gotovo, da imam kdaj ambicije zaigrati tudi v kateri od močnih tujih lig. Sedaj sem se dogovoril z agencijo TNG šport, da me zastopa pri vseh stvareh in upam, da bom v sodelovanju z njimi kdaj zaigral tudi v tujini. Cilj vsakega športnika je, da igra v močni ligi, čeprav zagotovo o tujini ne razmišljam za vsako ceno," pravi Jalen Pokorn.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Kranj - Kranjčan Beno Štern je minulo nedeljo v Avstriji nastopil na mednarodni dirki v razredu supermoto, ki je štela tudi za tamkajšnje državno prvenstvo. V dveh dirkah, ki štejeta za skupen rezultat je osvojil šesto in sedmo mesto, kar je skupaj pomenilo sedmo v skupni razvrstitvi. Za supermoto, ki je v evropskih državah nova disciplina motociklističnga športa, vlada precejšnje zanimanje, saj je tekmovanje zaradi vožnje delno po asfaltiranih površinah in delno po makadamu zelo atraktivno. Posameznih dirk se udeleži tudi po 100 voznikov, konkurenca je izredno ostra, saj so med sodelujočimi tudi vozniki, ki so se že merili v svetovnem merilu. Beno Štern, kije v to kategorijo prestopil iz cestno hitrostnega motociklizma, ima trenutno še težave s kondicijo in privajanjem na makadamsko stezo, vendar se njegova forma izboljšuje. Prihodnje leto načrtuje nastope na večini dirk za evropsko prvenstvo. M.G.
Vabila, prireditve
Tek okoli Bohinjskega jezera - ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina bo skupaj s ŠD Novice Extreme to nedeljo, 18. avgusta, organizator teka okoli Bohinjskega jezera. Razpisanih je šest moških in pet ženskih kategorij, start teka pa bo ob 10. uri na prireditvenem prostoru Pod Skal-co. Proga je dolga 10 kilometrov, prijave pa bodo sprejemali na dan prireditve med 8. in 9.30 uro. Dodatne informacije dobite po telefonu 041 672 774 (Edi Arh) ali 031 604 854 (Sandra Lešnjak).
5. gorski tek na Krvavec - Naslednjo nedeljo, 25. avgusta, bo Športno društvo Krvavec organizator 5. gorskega teka na Krvavec, ki letos šteje tudi za državno prvenstvo v teku navkreber. Start bo ob 10. uri pri spodnji postaji žičnice, cilj pa na Zvohu. Proga za mlajše in ženske kategorije bo krajša. Dodatne informacije po telefonu 25 25 610 (Jure Bobnar). Zaključek bo ob 14. uri pri hotelu A&S na Krvavcu.
Nogometni spored - V 2. SNL bo ekipa Triglava v nedeljo ob 17. uri gostila Križevce, ekipa Domžal pa bo igrala v Krškem. V 3.SNL -center bo ekipa Alpine gostovala pri Factor Šmartnu, v Kranju bo Za-rica igrala z Elanom 1922, Britof bo gostil ekipo Avtodebevc Doba. Šenčur pa bo gostoval pri Kamniku. Vse jutrišnje tekme bodo ob 17.30 uri. Ekipa Slaščičarne Šmon bo v nedeljo gostovala pri Status Kolpi.
V.S.
Jeseniški hokejisti zaenkrat še na suhem
V Podmežakli naj bi led v dvorani dobili šele 22. avgusta, zato ekipe zaenkrat vadijo na suhem - Trener dokončno Roman Pristov.
Jesenice - Pred kratkim se je končal letošnji avgustovski prestopni rok, ki v naše najboljše hokejske ekipe vendarle ni prinesel toliko sprememb, kot se je obetalo sprva.
Tako sta vlogi za prestop iz jeseniškega kluba k Olimpiji dala Boštjan Groznik in Robert Kristan, iz Podmežakle na Bled pa si želijo Milan Hafner, Senad Kova-čevič in Toni Tišlar. "Medtem ko Toni Tišler lahko prestopi brez odškodnine, pa za ostale seveda najprej pričakujemo odškodnino. Kljub njihovemu odhodu in pričakovanju, da bo iz moštva odšel še kakšen igralec, ki si išče zaslužek v tujini, mi zaenkrat o okrepitvah ne razmišljamo, saj smo se odločili, da bomo igrali z mlado domačo ekipo. Obdržali smo večino lanskih igralcev na čelu z Borisom Pretnarjem, Grego Porom, Dejanom Varlom, Alešem So-djo..., zaenkrat pa z ekipo trenirata tudi Andrej Razinger in Boris
ODBOJKA NA MIVKI
Nekaj sprememb naj bi bilo v novi sezoni tudi v ekipi Bleda, najpomembnejša vest iz tabora državnih prvakov Olimpije pa je, da bo moštvo po vsej verjetnosti v novi sezoni vodil ameriški trener Chris Imes, ki je bil pred leti tudi branilec tivolskega moštva.
Kunčič, ki se še nista odločila glede nadaljevanja oziroma konca kariere. Bolj nas skrbi, da bomo ostali brez vratarja, saj si delo v tujini išče tudi Gaber Glavič. Vršilec dolžnosti direktorja kluba Drago Mlinarec se je sicer pogovarjal že z vsemi igralci, pogodbe za novo sezono pa bodo podpisovali šele konec avgusta, tako da zaenkrat dokončna sestava moštva še ni znana. Lahko pa že potrdim, da je mesto glavnega trenerja prve ekipe dobil Roman Pristov, ki pa z ekipo trenutno tre-
Finale Nivea Sun Beachvollev cupa
Kranj - Danes in jutri se bodo naši najboljši igralci in igralke v odbojki na mivki zbrali na zaključnem supermasters turnirju Nivea Sun beachvollev cup pred halo Tivoli v Ljubljani. Na najbolj atraktivnem prizorišču, za katerega so morali pripeljati 400 ton mivke, pa se bodo našim odbojkarjem in odbojkaricam pridružili tudi nekateri tuji igralci in igralke na čelu s Sergejem Savfolinom in Emanuellom Monduzzijem ter Annaleo Hartman in Sonny Lee Huck.
Danes se bo tekmovanje začelo ob 10. uri, celotna prireditev, ki jo bo spremljala obilica spremljajočih atraktivnih dogodkov (med drugim bo jutri ob 16. uri medijski turnir na mivki), pa se bo končala jutri, ko bo ob 21. uri ženski finale, ob 22. uri pa še moški finale. V.S.
nira zgolj na suhih treningih, saj bo na led, ki smo ga sicer pričakovali že ta teden, treba počakati še do 22. avgusta," pravi tehnični vodja moštva Acroni Jesenic Brane Jeršin.
Sicer pa se zadeve v jeseniškem klubu kot kaže vendarle normalizirajo, čeprav so z izplačili igralcem dva meseca v zaostanku. Klubu kot glavni sponzor ob strani še vedno stoji jeseniški Acroni, pa tudi ostali manjši sponzorji naj bi mu v naslednji sezoni ostali zvesti. Prav tako v klubu upajo, da jim bodo naklonjeni navijači, zato so cene letošnjih vstopnic še ugodnejše kot prejšnja leta. Tako bo treba za sezonsko vstopnico odšteti le petnajst (sedišče) oziroma dvanajst tisoč tolarjev (stojišče), dnevne vstopnice pa bodo 1.000 oziroma 800 tolarjev. Ogled prve tekme med domačima moštvoma Acronija in ekipo HIT Ca-sinoja bo po tradiciji seveda brezplačen, tekmo v Podmežakli pa načrtujejo 31. avgusta.
Vilma Stanovnik
SANKANJE Z ROLKAMI
Gorenjski derbi Britofu
Zaostala tekma šestnajstine finala slovenskega pokala med drugoligašem Triglavom in tretjeligašem Britofom je postregla s številnimi kartoni, priložnostmi in tudi goli. Britofu je napredovanje (2:3) z evrogolom v sodnikovem podaljšku omogočil nekdanji Triglavan Peter Stojnic.
Kranj - Približno 400 gledalcev je na Mestnem stadionu v Kranju spremljalo razburljivo tekmo šestnajstine finala slovenskega pokala. Vratarja sta morala kar petkrat pobrati žogo iz svoje mreže, medtem ko so številne priložnosti na obeh straneh ostale neizkoriščene. Koprski sodnik Roberto Ponis je imel veliko dela, saj je pokazal 11 rumenih kartonov (Dejan Mar-kelj, Triglav, je zaradi dveh kartonov igro zapustil v 74. minuti), za nameček pa na tribune poslal tudi energičnega gostujočega trenerja Borisa Grosa.
Mreža se je prvič zatresla v 15. minuti, ko je kapetan gostov Brane Pavlin z močnim strelom s prostega strela kakšnih 35 metrov od gola žogo poslal mimo postavljenega zidu in vkopanega Andreja Troho. Pobudo na igrišču je nato prevzel Triglav. V 28. minuti je gostujoča obramba v kazenskem prostoru podrla Klemena Konca, Dejan Markelj pa seveda ni izpustil priložnosti in zadel z enajstmetrovke. Le 4 minute kasneje se je kranjski kapetan sam znašel
Sankači Podljubelja uspešni v Italiji
Podljuhelj - Minuli konec tedna seje začela letošnja poletna sezona v sankanju na koleščkih - rolkah. Letošnje prvo tekmovanje so pripravili v Lusnu, udeležili pa so se ga tudi sankači iz ekipe SAK Podljubelj. V kategoriji šolark je zmagala Petra Dragičevič, med deklicami je bila najboljša Nina Bučinel, med dečki pa je Luka Švab osvojil 2. mesto, Matic Dovžan pa je bil 6. Med mladinkami je bila Živa Jane 3., med mladinci pa je Ervin Marn osvojil 2. mesto. V kategoriji članov je bil Boštjan Vizjak 6., med starejšimi člani pa je 3. mesto osvojil Goran Dragičevič, Darko Neme pa je bil 4. V.S.
V borbi za žogo strelca Brane Pavlin (desno) in Dejan Markelj (levo), v ozadju akcijo spremlja mož odločitve Peter Stojnic.
pred britofškimi vrati, a je Matjaž Kobal njegov strel ubranil, nekaj minut kasneje pa je lepo priložnost za domače zapravil še Davor Vodopija, ki je pred tem vstopil v igro. V 42. minuti je Triglav pove-del. Pavlinu se preigravanje v zadnji liniji ni izšlo, kar je izkoristil Vodopija in s strelom po tleh mimo gostujočega vratarja zatresel mrežo. Do konca je imel Britof možnost izenačiti preko Arne-ža in Berre, a je Troha obakrat izšel kot zmagovalec.
Nadaljevanje je postreglo še z lepšo igro. Triglav v prvih 20 minutah ni izkoristil nekaj lepih priložnosti, najlepšo je zamudil rezervist Matej Narat v 64. minuti. Kazen bi kmalu sledila v 65. minuti, ko je bil Troha že premagan, a je pred golovo črto posredovala domača obramba. V 73. minuti je po napaki domače obrambe do
žoge prišel Primož Dolenc in hladnokrvno izenačil. Britof je še naprej pritiskal, kar se mu je obrestovalo v 92. minuti, ko je Peter Stonič s pravim evrogolom z razdalje 40 metrov odločil tekmo.
"Na koncu je pravica prišla do izraza. Dr. Pocrnjiču čestitam za korektno igro, bi pa dodal, da naj se ve, kdo je šef na Gorenjskem-V četrtini finala si želimo Koro-tan," je po tekmi izjavil trener Britofa Boris Gros.
Postavi - Triglav: Troha, ŽugiČ. Nišandžič G., Krupič, MijatoviČ. Božič, Markelj, Božičič (Nišandžič D., 26, Narat, 54), Smolovič, Konc (Vodopija, 37), Čosič; Britof: Kobal, Berra (Murič, 46), Martinovič (Boldin, 46), Šprajcan Silo, Kovačič, Kejžar (Boštar. 60), Stojnic, Arnež, Pavlin, Dolenc. Simon Šubic* foto: Tina Doki
petek, 16. avgusta 2002
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
Za učinkovito prvo pomoč
Ustrezno ukrepanje v prvih minutah nezgode je ključnega pomena za ponesrečence," pravi avtor nove zloženke z navodili za hitro in učinkovito prvo pomoč dr. med. Sebastijan Piberl.
PREJELI SMO
Ljudje navadno počakamo, da ponesrečencu pomaga reševalna služba. Včasih ta pride tudi prepozno... Foto: arhiv
Odlomila se je veja
Kranj - V torek popoldne se je pri obrezovanju sadnega drevja Poškodoval 38-letni J. S. iz Kranja. Policija, ki sije ogledala kraj nezgode, je zapisala, da je med obrezovanjem J. Š. stopil na suho vejo, ki se je pod njegovo težo odlomila, zaradi cesarje J. Š. padel z višine 2 Metrov. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Zdravstveni dom Kranj, od tam pa na urgcnco ljubljanskega Kliničnega centra.     S. Š.
KRIMINAL
Vlomil v skladišče
Kranj - Med 10. in 14. avgustom je neznani storilec vlomil v skladišče podjetja Saming v Kranju in odnesel tri 25-kilogramske yreče Agafina in tri vedre, v katerih je bilo po 8,3 kilograma Uniflexa fc- Po nestrokovni oceni naj bi materialna škoda znašala 90 tisoč tolarjev.
Bo prodajal ribe?
Kranj - V noči na torek je neznani storilec ukradel tovorno vozilo Kljetja Titanic, ki je bil namenjen za prevoz in prodajo rib na terenu. '°Vorno vozilo je rdeče barve, znamke Fiat, tip Fiorino 1,7 D, reg. ,t(-'vilka pa je KR 73-46R, na bočnih straneh sta napisa Titanic. Stožec je podjetje oškodoval za okoli milijon tolarjev.
Kranj - Nedavno je izšla zloženka "Pomagajmo hitro in učinkovito - vaša dejanja rešujejo življenja", ki jo je pripravil dr. med. Sebastijan Piberl, urgentni zdravnik v Prchospitalni enoti v Mariboru, član reševalne službe v Slovenski Bistrici, na letališčih Brnik in Maribor ter aktivni član mariborske gorske reševalne službe.
Zloženka na pregleden način ponuja navodila za nuđenje prve pomoči ob najrazličnejših nesrečah in nezgodah. Izšla je v sto tisoč izvodih in jo je možno kupiti v vseh knjigarnah. Je praktične oblike, zato jo imamo lahko vedno pri roki, v avtomobilu ali v torbici.
Na predstavitvi zloženke je njen avtor dr. Sebastijan Piberl povedal: "Namen nove zloženke
NEZGODE
je naučiti ljudi, kako pravilno nuditi prvo pomoč, hkrati pa je zloženka praktičen pripomoček, ko do nesreče dejansko pride. Pomoč v prvih minutah nezgode je največkrat bistvenega pomena, zato je pomembno, da ustrezno ukrepamo. Na žalost pa je znanje ljudi, ki so prvi v stiku s ponesrečenci, največkrat nezadostno, njihovo ravnanje pa mnogokrat povsem nepravilno."
V zloženki so predstavljene najpogostejše nesreče in bolezenski znaki ter vsi bistveni ukrepi pri nuđenju prve pomoči. Ustrezna pomoč ponesrečencu je prikazana grafično, pregledno in sistematično. Zloženka vsebuje tudi navodila za izvajanje najpomembnejših prijemov, masaž, položajev in potek umetnega dihanja. S. Š.
Denar mu ni bil dovolj
V Domžalah umrl kolesar
Domžale - V sredo okoli 2.30 ure zjutraj se je v Domžalah smrtno ponesrečil 49-letni kolesar. Kot navaja skopo poročilo OKC Generalne policijske uprave, seje 49-letni kolesar vozil po Ljubljanski cesti iz smeri centra mesta proti Prešernovi ulici. Med vožnjo naj bi izgubil ravnotežje, padel po vozišču in z glavo udaril ob tla. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče.
Zaprlo se mu je padalo
Velo po^je - V sredo popoldne se je približno 300 metrov pod domom Planika pod vrhom Triglava hudo poškodoval S.Š. iz. okolice Domžal, ki je v družbi s prijateljem z jadralnim padalom jadral proti Triglavu.
Na približno 2100 metrov nadmorske višine je S. Š. pod Triglavom letel v zavetmi termiki, zato mu je turbolenca v bližini pobočja zaprla dve tretjini padala. Domžalčanu padala ni več uspelo spraviti v normalen let, zato je aktiviral rezervno padalo, ki pa se zaradi nizkega leta ni več pravočasno odprlo. S. Š. je tako s hitrostjo blizu 10 m/s priletel v steno, se prevagal in s padalom nad sabo padel približno 20 metrov globoko. Med padanjem seje padalo v steni zataknilo, tako daje padalec obvisel na vrvicah padala. Hudo poškodovanega so Domžalčana rešili gorski reševalci iz Mojstrane, nakar so ga z vojaškim helikopterjem odpeljali Splošno bolnišnico Jesenice, kjer je ostal na zdravljenju.
Kdo je kriv za tragedijo v Ižakovcih
Dve ugasli življenji, dva ranjena, veliko prizadetih. Morilec ni kršil javnega reda in miru, ni bil pijan, ni zaloten pri prekršku, ni nadaljeval s prekrškom - res je.
Preprosto je nadaljeval z nasiljem, ki ga je že prednodno izvajal in se je tokrat končal z dvojnim umorom. V zadnjih mesecih smo preko sredstev javnega obveščanja seznanjeni še z nekaterimi primeri, kjer se je dolgotrajno nasilje končalo s tragedijo. Pojasnilo policije je nesprejemljivo, nestrokovno in zato tudi žaljivo. Znanja o dinamiki nasilja v družini bi dala več možnosti, da se takšne tragedije preprečijo-
Zakonodaja, če ravno slaba, vendar tudi sedaj dopušča možnosti, da bi se stvari razpletle drugače in bi se nasilje v družini ustavljalo. Sicer pa je ravno policija tista, ki bi lahko glede na to, da vedno sporoča, kako jih Zakonodaja ne omogoča ustreznega ukrepanja, glede na svoje izkušnje in probleme, s katerimi se sooča, vedno v situaciji, da poleg ostalih možnih pobudnikov tudi sama lahko daje pobude za spremembo zakonodaje. Žal pa se dogaja, da tudi pravni teoretiki odločilno vplivajo na sprejem ali potrditev takšnih pobud ali pa tudi ne.
Očitno Država ocenjuje, da je obravnava problema nasilja v družini pri nas zadovoljiva. To, kar spremljamo, nas utrjuje v prepričanju, da problema nasilja nočemo videti, sploh pa ne nasilja v družini.
Ne glede na vse - tovrstnih razlag, kako se nasilje ni moglo ustaviti, je dovolj! Prevečkrat so na dnevnem redu. Od policije upravičeno pričakujemo zaščito žrtev nasilja, resno obravnavo groženj za nasilje in prenehanje z enačenjem žrtev nasilja s storilcem, ki se kaže v "instituciji pomiritve " situacije. Tudi izgovori o zakonodaji niso več sprejemljivi.
Ljudje žal premalo poznajo vse možnosti, ki jih ima policija za ukrepanje in tudi dolžnosti policije, da informirajo žrtev nasilja o njenih možnih odločitvah za ukrepanje, predvsem pa o tem, da nasilje ne preneha samo od sebe, da se nasilnež ne ustavi sam, temveč, da ga je potrebno ustavljati. Saj šele takrat morda začne razmišljati o spremembi svojega vedenja.
Mislimo, da je dosti tolerance in prošnje, da je ustrezno izobraževanje vseh in tudi policije, ki prihajajo v stik z nasilneži osnova za začetek drugačnega pristopa na tem področju.
Bogaboječnost do policije, tudi s strani nevladnih organizacij, tudi pogojuje prepočasen - drugačen pristop do nasilja.
Zavedamo se, da vse ni rešljivo. Prepričani pa smo, in imamo znanja in izkušnje, ki nas utrjujejo v tem, da ne smemo več sprejemati kakršnihkoli razlag, ki pojasnjujejo ali opravičujejo ravnanje kogarkoli in tudi institucij.
V konkretnih primerih se zastavljajo vprašanja, kolikokrat je bil kdo Že obravnavan v zvezi z nasiljem, kolikokrat se je to opredelilo kot prekršek, kolikokrat kot nasilje po členu 299. KŽ, ali so bili podani predlogi za zaščito žrtve tudi z inštitutom prepovedi približevanja Žrtvi, ali je bila žrtev informirana o značilnostih nasilja in ravnanj nasilnežev, koliko so bile v podporo žrtvi angažirane druge institucije in tako dalje.
Preprosto, samo odgovori, da "po izjavah policistov ni kazal znakov pijanosti, med pogovorom se je pomiril, dal je svoje podatke, ki sta jih zahtevala policista in se znova odpeljal" niso več sprejemljivi.
Izključevanje zaradi kritičnega odnosa nas ne bo več ustavljalo! Nismo tu zato, da servilno sprejemamo vse, kar je uradno povedanega, temveč zato, da v korist vseh opozarjamo in pravočasno ter korektno sodelujemo v korist žrtev in s tem tudi preprečevanja takšnih tragedij. Za Združenje proti spolnemu zlorabljanju
Katja Bašič predsednica
Bohinjska Bistrica - Pred dnevi je nekdo vlomil v bife Društva upo-(bjencev v Bohinjski Bistrici. Iz lokala je odnesel 45 tisoč tolarjev go-   IZSlIll prednost
lovine, mobilni telefon eriesson in zaboj črnega vina. Po prvi oceni je s tem povzročil za 66 tisoč tolarjev materialne škode.
Opremil se je za plezanje
Ribčev Laz - V noči na ponedeljek je nekdo vlomil v brunarico na ^ibčevem Lazu, v kateri prodajajo planinsko opremo. Odnesel je večje število tehnične opreme za plezanje, gorniško obutev, oblačila in nahrbtnike. Lastnika je s tem oškodoval za okoli 500 tisoč tolarjev, dokončna višina škode pa bo znana, ko bodo opravili popis blaga.
Zbežal brez plena
Naklo - Nekaj noči nazaj je neznani storilec vlomil v gostinski lokal ^ Naklem in odnesel dve blagajni ter nekaj škatlic cigaret. Ukradeno h'ugo je nato odnesel na drugo stran ceste, pri tem pa sta ga zalotila !um prisotna občana, zato je raje zbežal praznih rok. Kljub temu, navaja policija, je s svojim dejanjem povzročil za okoli 400 tisoč tolarjev Vle. S! Š.
Kranj - V ponedeljek ob 7.50 uri seje na lokalni cesti izven naselja Drulovka zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 62-letni K. L. iz Kranja.
Policijsko poročilo navaja, da seje 36-letni P. T. iz okolice Kranja z osebnim vozilom peljal z Brega ob Savi proti Žabnici. Na križišču z regionalno cesto naj bi prevozil prometni znak Stop in se takoj vključil v promet. V tem trenutku je po regionalki pravilno pripeljal K. L., ki se trečnju ni uspel več izogniti in je s prednjim delom vozila trčil v desni bok avtomobila, ki gaje vozil P. T..
Vdrla se je streha
Tržič - V Tržiču seje v torek popoldne hudo poškodoval 30-letni J. P, ki je pri čiščenju žleba na večstanovanjski hiši padel z višine 4,5 metra. Kot so ugotovili, je J. P. sestopil z lestve na streho prizidka, ki je pokrit z valovitimi salonitkami. Pri tem se mu je streha vdrla. Pri padcu z. velike višine sije J. P. hudo poškodoval glavo in obe roki. Odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljani, kjer je ostal na zdravljenju.
S. Š.
KRIMINAL
Torbičarji na delu
Kranj - Kraje torbic se včasih lotijo tudi dekleta. V torek dopoldne sta tako mlajši dekleti pristopili do oškodovanke, ki se je sprehajala po Tavčarjevi ulici v Kranju. Ena j j je z ramen strgala torbico in stekla, druga pa je ta čas zadrževala oškodovanko, da ta ni mogla slediti njeni kolegici. Čez čas je zbežala tudi druga tatica. Kradljivi dekleti sta med bezanjem iz torbice vzeli 2500 tolarjev, torbico pa odvrgli pri ribarnici, kjer jo je oškodovanka kasneje tudi našla.
V ponedeljek popoldne pa je bil po Kranju "na obhodu" neznani tor-bičar, ki je okradel dve občanki. Najprej je na Likozarjevi ulici s prijateljem na kolesu pripeljal za hrbet 77-letne A. B., ji z. ramena iztrgal torbico, pri čemer je oškodovanka padla. Prikrajšal jo je za okoli 15 tisoč tolarjev.
Kmalu zatem je podobno dejanje storil še na Ulici mladinskih brigad, kjer je s kolesom dohitel 55-letno R. Dž... Tudi njej je z ramena iztrgal torbico in se odpeljal proti Rupi. Tudi tokrat je žrtev oškodoval za 15 tisoč tolarjev. S. Š.
'še Milena Miklavčič
Usodi
mesec brez denarja
Kratka notica na strani v časopisu, ki jo večina palcev najprej prebere, je pisalo samo to, da je bil >klPadalec neznan, da ji je iztrgal torbico z vsemi dokumenti vred in $e denar, ki ga je imela povsem Očajno pri sebi.
Mti besedice pa ni bilo omenjeno, kako se je us-'^Šila, kakšne nočne more je trpela več mesecev, uko jo je bilo strah dvigovati telefone, saj ji je jjj*#fcin moški glas na drugi strani večkrat grozil, e Pa to ne, ji je govoril opolzkosti. Judita je zaradi nepomembne kraje trpela več kot lV(J leti. Sed'aj je na neljubi dogodek malo pozabi-2' 'ako da se upa iti sama na pokopališče ali k ^[ši, ne da bi j0 skrbelo, kdaj se bo izza vogala ^kazala senca in jo ponovno udarila po glavi.
Z možem živiva sama, edini sin se je že pred leti P°ročil v Mursko Soboto, tako da ga bolj malokrat v'diva. Mož je invalid, priklenjen na voziček in oba s uPaj imava komajda dovolj denarja za spodobno ^'jenje. Ne bom pozabila, da sem takrat, ko mije s,i lopov ukradel torbico, hotela kupiti nov pralni \t()i- ker se mi je stari pokvaril in sem se vsakič ^r°'i bala, da ne bo prišlo do vnovične poplave v Qnovanju. Bila sem na banki, kjer sem dvignila
<l<-
nil>\ da bi stroj šla plačat v trgovino. In potem se
je zgodilo. Še danes ne vem, kako. Pa sem držala torbico lepo v roki, nič nisem mahala z njo, še manj pa, da bi jo kje odložila ali kaj podobnega. Tisti fant me je samo butnil s kolesom, me zbil na tla in prej, preden sem od šoka sploh lahko zakričala, ga Že ni bilo nikjer več. Mislila sem, da se mi bo zmešalo. Vse, kar nama je uspelo z. možem prihraniti, je izginilo....."
Pralni stroj pa je Judita potrebovala celo bolj kot štedilnik. Hrano, če bi bila sila, bi lahko skuhala tudi na "koharčku". Možu pa je bilo potrebno vsako jutro menjati vse: od pižame, spodnjega perila, velikokrat tudi rjuhe. Že tako je komaj hodila po stopnicah, ker so jo bolele noge. Da bi pa morala na roke prati...'/! Ne, tega si pa sploh ni mogla predstavljati....
"In prav to se je zgodilo, " nadaljuje Judita in večkrat si obriše solze, ki so ji silile v oči.
"Z možem sva ostala brez denarja. Nekaj malenkosti sem imela doma, ampak ne več kot za mleko in kruh. In bil je šele začetek meseca... Jaz sem se ulegla, nič ni bilo z. menoj, tako da nama je morala priskočiti na pomoč patronažna sestra, ki je tisti mesec bolj pogosto hodila, k možu in istočasno še meni preganjala strah in mi vlivala upanje, da bo bolje. Saj sem se ji tako zahvaljevala, pa še ne vem, če sem se ji dovolj. Včasih kdo šimfa čez dohtarje in tudi medicinske sestre, toda meni se zdi, da naredijo to, kar je v njihovi moči. Od doma nama je prinesla še celo kakšen paradižnik in solato, ker nisem imela denarja, da bi kupila. Tako hudo nama je bilo. Položnice za elektriko in stanovanje pa so morale počakati do naslednjega
meseca, ker nisem imela denarja, da bi jih plačala..."
Poleg tega pa je bil Juditin mož zaradi bolezni še malo bolj občutljiv in ji je včasih, ko je bil slabe volje, celo očital, da je sama "izzivala " nesrečo. To se je zdelo Juditi zelo krivično in se je še bolj sekirala.
"Nekaj tisočakov nama je posodil sin, veliko, revež, ni mogel, ker sije ravno urejal stanovanje pa je bil tudi sam brez denarja. Tisti, ki so že kdaj bili v moji koži bodo razumeli, kako dolg je lahko mesec, če ni nič v denarnici. To se ne da povedat, to je potrebno doživeti!
Po drugi strani pa sem se bala iti ven, celo na stopnišče se sama nisem upala, ker sem vedela, da je imel tisti lopov v torbici moje dokumente in da je vedel, kje stanujem. Kako bi me drugače lahko klical po telefonu in mi grozil?!"
Pravzaprav ni bilo z druge strani telefona slišati drugega kot to, da jo bo ubil, če bo komurkoli povedala, kaj se ji je zgodilo. Pa saj tega ji niti ni bilo treba, saj so očividci poklicali policijo, ki so jo spraševali vse mogoče, ona pa še zase ni vedela.
"To je strašen občutek in kot mi pripovedujejo, je takih tatvin vedno več, " nadaljuje Judita.
"Krivdo " za taka dejanja vidi predvsem v tem, da so mladi brez dela in da bi radi na čim lažji način prišli do denarja. Včasih ji soseda pove kaj o tem, kar je slišala od drugih in iz teh govoric Judita sklepa, da se mladi generaciji nič dobrega ne piše.
"Mi, starejši jih vzgajamo za lopove in barabe," je odločna in niti možu ne dovoli, da bi ji ugovarjal.
"Človek mora biti res brez srca, če se loti takega, kot sem jaz. Kar poglej me, moje zatekle noge, krivo hrbtenico, vsaj deset let sem videti starejša, kot sem v resnici. Ko sem bila še v šoku, nisem po cele noči nič spala, samo sanjalo se mi je, da mi je napadalec sledil in me še enkrat napadel. Sanje so bile velikokrat tako žive, da sem se zjutraj prebudila vsa mokra in še bolj trda od strahu. Patronažna je rekla, da bo minilo... saj je minilo... ampak šele čez dve leti...."
Judita in njen mož živita v skromnem stanovanju, v katerem ni niti centralne kurjave. Zimo preživita v kuhinji, kjer je še najbolj toplo. Prej, ko je doma stanoval še sin z ženo in enim otrokom, je bilo hudo, saj se je na dobrih 50 ni2 drenjalo preveč ljudi. Pa še mož, kije zaradi bolezni zelo živčen, ni prenesel otroškega joka.
"Ko sem bila mlada, sem dala skozi veliko hudega. Trinajst let mije bilo, ko sem se že zaposlila, pa še osnovne šole nisem imela narejene. Delala sem na tri šihte, vmes pa še teti pomagala na kmetiji, kjer sem imela zastonj hrano zaradi tega. Mislila sem, da bo kaj bolje, ko se bom poročila, pa ni bilo kaj prida. Mož je mislil, da sem jalova in me je zaradi tega postrani gledal. Cele noči sem jokala, ker mije bilo tako hudo. Potem, po več kot 15 letih zakona, se mi je želja le uresničila in dobila sva sina. Toda nisva bila dolgo srečna, ko je mož hudo zbolel in sem čez noč morala postati še bolniška strežnica. Mož je bil navajen, da je vse po njegovem in se ni mogel sprijazniti, da sem zaradi njegove bolezni jaz morala o vsem odločati.....
(konec prihodnjič)
Beno Fekonja, Štajerc v Kranju. Tisti Štajerc, ki organizira tudi Kranjsko noč.
Kučanov "cimer" iz študenta
Še to se nam manjka, da bodo Štajerci delali našo Kranjsko noč? "To je tako, kot da bi danes Kranjsko noč organizirali črnci, pa bi rekli, kaj pa imajo sedaj črnci
veze s tem. Mogoče imamo Kranj še bolj radi, kot ga imajo Kranjčani."
Kranj - S Štajerci imam kar nekaj izkušenj. Na fakulteti so bili zagotovo najbolj pametni na svetu Štajerci, ambiciozni, grebatorji, visokonoseči... Je pa tudi res, da moj najboljši prijatelj iz tega časa prihaja s Ptuja. Tudi Beno Fekonja je Štajerc. Ne v Ljubijani, ampak v Kranju. Spoznal sem ga pred dobrim letom, ko je Zavod mladim, katerega "komandant" je, prvič organiziral Kranjsko noč. Pred dnevi smo se poslovili od druge, ki jo je pripravila njegova ekipa. Slišati je, da je bila uspešna. Z Benom, 31-letnim lastnikom dveh diplom, dvakratnim očetom in po zakonih evolucije bodočim predsednikom Republike Slovenije, sva za mizo sedla šele v znameniti Katri, gostilni ob študentskem naselju v Rožni dolini (štiri gostilne pred to so bile zaprte zaradi dopustov).
Kakšno povezavo imata s Kučanom?
"Z gospodom predsednikom sva si delila študijsko sobico v študentskem naselju v Rožni dolini v Ljubljani, blok IV., soba 136. Seveda je on bival v njej kar nekaj let prej kot jaz. Srečala sva se leta 1991 ob otvoritvi študijskega leta. Takrat sem bil, zelen bruc, prvi dan v Ljubljani in g. Milan Kučan si je prišel pogledati svoje študijske spomine. Dobro, da me ni ujel v sobi čez nekaj let, kot prekaljenega študenta, saj ga ne bi odpravil le s kozarcem soka in bi mu šel kasneje govor na otvoritvi študijskega leta še lažje iz ust. Tako ne bi potreboval napisanega diktata."
So se tudi vam pogosto dogajala zaprta vrata, ko ste pomladi iskali pokrovitelje za Kranjsko noč?
"Že lani, ko smo se prvič lotili organizacije Kranjske noči, tega nismo počeli zgolj zato, da bi samemu sebi dokazali, da zmoremo realizirati tudi tako zahtevne projekte, ampak smo v prvi vrsti ljudem hoteli predstaviti naše, nekoliko drugačno videnje na celoten koncept te prireditve. Z malo denarja smo uspeli narediti kar precej, predvsem pa smo pri ljudeh pridobili potrebno zaupanje. Tako pri tistih, ki so nam projekt zaupali, kot pri podjetjih in organizacijah, ki so ga dodatno podprli. Pri pripravah na letošnjo Kranjsko noč smo tako že prišli do točke, ko so določena podjetja pokazala željo po stalnem sodelovanju tudi v prihodnjih letih. Zavedati se moramo, da smo komaj na začetku poti. Na začetku, če govorimo o Kranjski noči, kot o festivalu, ki naj bi se razvil v mednarodni kulturni dogodek, pomemben tako za mesto Kranj kot celotno Gorenjsko. Za to je kakopak potreben tudi denar. V dveh, treh podjetjih že delajo načrte za prihodnje leto, tako da se bomo na njihovo povabilo že konec avgusta aktivno vključili v njihovo načrtovanje."
Sodeč po prvih odmevih v javnosti, je letošnja Kranjska noč uspela. Kaj praviš?
"Mislim, da je Kranjska noč letos uspela, tako s stališča obiskovalcev kot lokalne skupnosti, hkrati pa je upravičila pričakovanja podjetij, ki so nas podprla. Pri vsem tem seveda ni razloga, da ne bi bili zadovoljni tudi mi, organizatorji. Uspelo nam je "spraviti pod streho" vse, kar smo načrtovali, zagodlo bi nam ga lahko edi-
saj nimajo kompleksa pred okoljem, hkrati pa niso vajeni ustaljenih in tradicionalnih praks, ampak v svoje delo vnašajo nove ideje."
Kako velika je bila ekipa za Kranjsko noč?
"Nas je bilo kakih 20, če pa bi šteli vse gostince, varnostnike..., nas je bilo zagotovo več kot 300. Najbrž bi ob otvoritvi kar sami lahko pripravili povorko."
postal Kranjčan. Sam sem sicer Mariborčan, partnerka Mojca pa Črnomaljka. Čez teden sem večinoma v Kranju, preko vikenda pa doma. Zaenkrat to usklajevanje med družino in službo kar dobro poteka. Ko sem doma, sem zares doma, ko pa sem v službi, se lahko v polni meri posvetim le poslom. Tako je že tri leta.
Maribor, Črnomelj, Slovenske Konjice..., praviš, da mogoče nekoč v prihodnosti celo Kranj. Kje pa je tvoj lokalpatriotizem?
"Pred leti sva dobila kredit za mlade pare, in ker sva že takrat razmišljala o bodoči družini, sva si želela imeti vsaj trisobno stanovanje. V Kranju veš, kakšne so cene, v Mariboru tudi ni ravno poceni, nakar se je ponudila ugodna priložnost v Slovenskih Konjicah... Zdaj sva tam. Žena je pravnica in dela na davčni upravi v Mariboru, trenutno pa je na porodniškem ob 17-mesečnem Roku in 3-mesečni Moji."
Kje sta se spoznala, oba iz povsem drugih koncev Slovenije?
"V Kranju seveda. Jaz sem vodil klub v Študentskem domu in smo
krat naprej do danes pravzaprav vsak dan po malem dežuje."
Predvidevam, da so si sodelavci iz vrst Zavoda Mladim končno lahko privoščili počitnice?
"Polovica jjh je na počitnicah, druga polovica pa že pripravlja nove projekte. Pred nami je nova študijska sezona, v okviru katere bo potrebno pripravit kup različnih prireditev. Sicer pa dejavnost našega zavoda delimo na tri dele. Prvi je mladinsko - študentski del, v drugem se prijavljamo na razpise oziroma organiziramo prireditve za naročnike, tretji del pa so vsakoletne tradicionalne prireditve, kot novoletna praznovanja, pustovanja... Z oktobrom znova na fakultete prihaja življenje, skupaj z Oktoberfejstom, ki smo ga uveljavili lani, je tu še Gorenjsko brucovanje, vmes bo potrebno pripraviti sprejem za diplomante fakultete, konec leta nas čaka organizacija Veselega decembra v Kranju..."
Kdo so tvoji ožji sodelavci? Predvsem Štajerci, študentje in študentke Fakultete za organizacijske vede?
"Sodelavci prihajajo z vseh koncev Slovenije, celo nekaj Gorenjcev je zraven... Ko se pojavijo potrebe po novih sodelavcih, sam team začne iskat nove ljudi med svojimi znanci, sošolci... Selekcija kasneje poteka sama od sebe. Kdor uživa v našem delu, ostane, komur pa ne diši dejstvo, da je pogosto v službi potrebno ostati dlje kot 8 ur, sam zapusti našo ekipo. Trenutno je slednja na neki način zaokrožena, Mateja skrbi za odnose z javnostmi in marketing, pri slednjem ji pomaga Igor, Danica in Barbara skrbita za info točko, Srečo in Samir sta zadolžena za prireditve, tu so še Jožica, fotograf  Damjan, oblikovalec
Na Kranjski noči z gosti "mednarodne vasi".
V delovnem okolju Zavoda mladim.
no slabo vreme. Na srečo se nam je izšlo vse po načrtih, skoraj do minute natančno. Ko smo v nedeljo s kranjskih ulic čistili še zadnje smeti, seje pošteno ulilo in od ta-
Matic, odgovorni urednik Časopisa študentov Gorenjske Peter Wolf in še en kup občasnih sodelavcev in dopisnikov... To, da so z vseh vetrov, vidim kot prednost,
Kaj te je iz Maribora pripeljalo v Kranj, prepričan sem, da študij?
"Tako je. Najprej sem v Ljubljani diplomiral fizioterapijo..."
Fizioterapijo? Kje pa so potem močne kosmate roke, ki so značilne za maserje in še bolj za ginekologe?
"Ha, ha, sem fizioterapevt pod krinko. Undercover! Zadeva je bila preprosta. Ko sem končal študij v Ljubljani, se mi še ni šlo v službo, pa sem si rekel, kaj če bi vpisal še kakšno fakulteto. Ena od možnosti je bila tudi FOV v Kranju. Tu sem se počasi "zapletel" v dejavnosti študentske organizacije, najprej v klubu v študentskem domu, potem so me povabili v ŠO FOV, kjer sem skrbel za področje kulture. Trije prijatelji smo potem začeli organizirati različne prireditve."
Nikoli nisi bil zaposlen kot fizioterapevt?
"Veliko izkušenj sem si na tem področju nabral še kot študent, bil na izobraževanju v tujini, na Nizozemskem, v Rusiji..., nikoli pa se nisem zaposlil kot fizioterapevt."
Začel te je torej zanimati me-nediment?
"Na neki način ja. Problem je namreč v tem, da oba moja študija, glede na sistem, ki velja zdravstvu, nekako nista združljiva. Tako so bile organizacijske vode tiste, ki so nekako prevladale."
In si pozabil na fizioterapijo?
"No, kakšno pa še znam kdaj pobožat."
Opaiam, da ob pozdravu vsako žensko poljubiš na lice, je to kakšna štajerska lastnost, za katero ne vem?
"Ne, ne, to sem prinesel iz Južne Amerike. Tam se vsi poljubljajo. Zelo malo je žensk, ki se ne pustijo poljubiti ob pozdravu."
Pravzaprav si skoraj že postal Kranjčan, pa vendar, tvoja družina, partnerka in otroka živijo v Slovenskih Konjicah...
"Trenutno z družino živim v Slovenskih Konjicah, kar pa ni ovira, da na primer jutri ne bi
za novo leto organizirali zabavo. Mojca je prišla s kolegicami iz Maribora."
Seveda, si bil že malo šef...
"Takrat sem imel še do riti dolge lase. Bil sem še filozof, igral sem kitaro..."
Pravo nasprotje od Bena v obleki in kravati na Kranjski noči... Mar tudi na FOV učijo, da se posel dela z lepo obleko?
"To je stvar občutka, kako v nekem trenutku oceniš dano situacijo. Sam zelo redko oblečem kravato. V nekaterih primerih lahko dolgi lasje celo pridejo prav. Prepričan pa sem, daje pri določenih poslovnih zadevah primerneje, sploh kadar po firmah iščeš denar, da si bolj urejen."
Mar prvi vtis pri poslu odloča?
"Velikokrat. Čeprav je težko prepričati že prepričanega."
Pustiš in greš?
"Odvisno. Ponavadi se dogovarjamo za drugo priložnost. Vedeti je treba, da moraš pokrovitelje negovati, gojiti, moraš jih božati... To ne pomeni, da bi se jim prilizoval, nasprotno, gre le za pošten in fer odnos. Če ti nekdo nekaj nudi, mu moraš na neki način vrniti. Znati moraš reči prosim in hvala, znati pokazati, da si vesel, da sodelujeta. Ko imajo enkrat tvoji projekti že svoje mesto v določenem prostoru in te nekdo vpraša, koliko pa stane, da bi Kranjska noč izgledala v barvi mojega podjetja..., ops, to pa pomeni, da je projekt zrel za tržišče. Takrat lahko postaviš ceno, ki je realna."
Kakšni se ti zdimo Gorenjci, ali velja stereotip o "škrtosti"?
"Ne."
Malo pa...
"Ne vem, nimam občutka. Mogoče se niti ne gibljem v krogu takih ljudi, če ti že obstajajo."
Kako torej gledaš na nas?
"Gorenjci imate radi temperament..."
Temperament drugega, ne svojega...
"Radi imate temperament, zabavljače, radi imate ljudi, ki nekaj
storijo za vas. hkrati pa se znate vživeti, ko ste postavljeni v neko sredino. Kar se tiče gospodarstva, ste Gorenjci v najbolj varnem zavetju. Sicer so pretresi v čevljarski industriji, mogoče še kje, ampak vedno imate še zagotovljeno neko varnost... Slaba stran tega je, da se ne znate boriti za obstanek. V primerjavi z nami Štajerci, ki smo že imeli večje gospodarske šoke..., mi iz vsake moke znamo delati kruh. Ljudje si najdejo delo na črno, gredo v Avstrijo, na Madžarsko... Res pa je vaša prednost v tem, da imate toliko politične moči, da znate zadržati to sredino, v kateri nekako greste naprej. Res pa je, če mi Gorenjci ne bi bili všeč, ne bi bil tukaj. Sam imam kar nekaj dobrih prijateljev in znancev v Kranju..."
Si celo član Društva ljubiteljev Laškega piva Kranj. Je za Štajerce Laško obvezno?
"Ni nujno, je pa vljudno... sicer pa imam rad tudi dobro vino in dobro hrano."
No, Gorenjci vina nimamo...
"Čar je v tem, da ga spoštujete. Človek najbolj spoštuje tisto, česar nima. Najbolj boli, ko vidiš, da nekdo vino zliva proč. To se na Gorenjskem ne dogaja."
Dopust?
"Malo bomo dopustovali v Beli krajini na Mojčinem vikendu. Tam imamo tudi vinograd, trenutno je še kakih 200 litrov vina v sodih."
Si ga sam pridelal?
"Seveda."
Kako si se naučil?
"V življenju se človek vsega nauči."
Znaš obrezovat, škropit trte... ?
"Poleg imajo vinograd Mojčini strici in skupaj delamo. Veliko so me že naučili."
Je torej to, kar delaš sedaj, tisto, o čemer si razmišljal, ko si pred tremi, štirimi leti začel?
"Že na začetku, ko smo bili še trije, poleg mene še Matjaž in Rok, smo imeli nekakšne vizionarske sestanke. Od opeke do hiše smo razmišljali in sam v bistvu še danes kontinuirano delam na tem. Eno so projekti, ki jih delamo za mlade, za širšo okolico, največji projekt, ki ga na neki način peljemo v ozadju, pa je izgradnja mladinskega centra na Zlatem polju. Na Mestni občini smo že dali predlog za uvrstitev v zazidalni načrt, idejni projekt je v izdelavi, do konca leta upam, da bo na voljo tudi že prva maketa... Potem
naj bi iz programov povezovanja z gospodarstvom poskušali direktorje in predsednike uprav prepričati, da tudi njihovi otroci potrebujejo nekaj takega, kot je kulturni center. Celotna investicija bi bila vredna okrog 400 milijonov tolarjev, saj naj bi na približno 3000 kvadratnih metrov površine imeli tudi večnamensko dvorano, zunanji amfiteater..."
Ali Kranjska noč prihodnje leto bo?
"Seveda bo. Še boljša. Letos smo dali največ poudarka programu in promociji. Kar se slednje tiče, računamo, da bomo v prihodnjem letu lahko ostali na istem nivoju, pa bo ta že dosegi3 dvakratni efekt letošnje. To pome' ni, da bomo povečali število obiskovalcev za 10.000 do 20.000, namreč tudi v sredo in četrtek želimo napolniti Kranj. Po drug1 strani pa bomo razširili program-Nekatera prizorišča bodo zadrži shemo, ki jo imaju, v nekatera p'J bomo dodatno vlagali. Ustvariti želimo velik oder s tribuno, katerem bodo pomembnejši na~ stopi, od glasbenih koncertov d° folklornih predstav, gledališki!1 predstav...
Tudi drugo leto skupaj z G°' renjskim glasom?
"Mi smo za. Gorenjski glas si zasluži vso pohvalo, da se je Že letos vključil v ta velik projekt-In moraš biti res velik, da spozna projekt, ki ima še velike potencia-le in razvojne možnosti in se odločiš, da boš od začetka zraven-Prav tako vsa čast Fakulteti za organizacijske vede in njenem^ ožjemu vodstvu načelu z dekanom prof. dr. Jožetom FlorjanČi; čem, saj bi sodelovanje med nam1 in fakulteto lahko bilo zgled za ostale fakultete in univerz' po Sloveniji. Moram reči, da j6 tudi MO Kranj in župan g. Mohof Bogataj znala prisluhniti našim predlogom in zahtevam, hkrati pa smo se tudi mi usmerjali p° njihovih zmožnostih in željah. Za naslednje leto bomo pripravi'1 novo razvojno stopnjo in bom0 poskušali doseči, da bodo tudi onj zmogli finančno projekt podpret' v takšni meri, kot bi mi želeli. Se' veda bo vsa stvar šla samo nav; zgor. Po drugi strani pa je tukaj nekaj partnerskih organizacij. kl vidijo povezavo s tem projektom-Posebej so se izkazali Radi(1 Kranj, Boksarski klub Kranj, G»' silsko reševalna postaja Kranj' Policija, Motoristi Gorenjske, p1' halna godba Mestne občine Kranj in še kdo. Tu so še določeni posa' mezniki, ki živijo s Kranjem, k°f so Nada, Mirko, Dušan in tud' ljudje, ki so nas oblekli in obu» Vseh niti ne morem omeniti. a smo jim iz srca hvaležni. Vse se enkrat vrne."
Naj se vrnem na začetek, kdfl boš potem kandidiral za predse**' nika države?
"Ha, ha. Sem rad med ljudmi, JJ diši pa mi preveč, da bi vso moj0 zasebnost delil še z vesoljno Sl°' venijo. Je še veliko drugih polo?-*' jev in delovnih mest, kjer lahk^ mirneje opravljaš svoje delo- y življenje bo še prineslo svoje 1 nikoli ne veš..."
Igor Kavcjf' foto: Gorazd Kav*'1
Dojenje - darilo otroku in materi
Dojeni otroci so bolj zdravi, bolje rastejo in se psihosocialno razvijajo. Letošnji svetovni dan dojenja je potekal pod geslom Zdrava mati - zdrav otrok. V Škofji Loki in na
Jesenicah delujeta skupini za podporo dojenju.
Podjelovo Brdo - Ireno Rupar bi z vprašanjem, ali je svoje otroke dojila, zagotovo presenetili, saj si prihoda novega družinskega člana brez tega najbolj naravnega in prvobitnega dejanja ne predstavlja. V njenem domu vrvi od otroškega smeha in vesolja. Kipi življenje. Je mati štirih zdravih, veselih, zadovoljnih in radoživih otrok. Devetletne Katarine, sedemletnega Jakoba, štiriletnega Janeza in dveletne Urške. Pravi, da z dojenjem mati in otrok tketa vez, ki hrani in bogati oba.
Dojenje otroku ne prinaša le hrane za preživetje, ampak se vanj pretakata tudi občutka nežnosti in zaželenosti. Mati med dojenjem vzpostavi poseben stik z otrokom, materino mleko je zanj najbolj zdrava hrana in se po kakovosti ne more primerjati s kravjim ter z Umetnimi različicami. Dojenje ima številne prednosti za otroka in za mater. Je naravno nadaljevanje procesa, ki se začne s spočetjem ter nadaljuje z nosečnostjo in porodom, ko novorojenček varno 'pristane' v materinem naročju ob prsih, ki zanj pripravljajo najkakovostnejšo hrano. Raziskave potrjujejo, da vsebuje materino mleko vse hranilne in druge, za otrokovo zdravje, rast in razvoj, potrebne snovi v ravno pravem razmerju. Umetno, v laboratorijih izdelano mleko, se po lastnostih ne more približati tej enkratni tekočini, ki vsebuje številne biološke sestavine (protitelesca, encime, bele krvničke). Dojenje je otrokovo prvo cepivo, je lahko prebavljivo, ne povzroča zaprtja, dojen otrok ima manj trebušnih krčev, materino mleko varuje pred okužbami prebavil, vnetji ušes, driskami, boleznimi dihalnih poti, raziskave kažejo, da so dojeni otroci tudi pozneje v otroštvu in odraslosti odpornejši proti boleznim, manj je rakastih obolenj, rnanj težav s holesterolom in bolezensko debelostjo, dojenje je
^di najboljša zaščita proti alergijam, otrokovo sesanje pa vpliva na pravilnejSi razvoj čeljusti, ustnih mišic in ličnih kosti.
Dojenje je nevidna popkovina, ki po rojstvu spet poveže mater in otroka, dojeni otroci naj bi bili po mnenju strokovnjakov tudi manj jokavi, imajo mehkejšo kožo, prijetnejši vonj, zanemarljiv pa ni niti praktični vidik dojenja, saj je hrana za otroka vedno, povsod in takoj pri roki. Dojenje pa ni koristno le za otroka, ampak tudi za mater, saj je naravno nadaljevanje reproduktivnega ciklusa, maternica se intenzivneje krči, ženske hitreje izgubijo odvečne kilograme, ki so se nabrali med nosečnostjo, ženska, ki prve mesece po porodu polno doji, ima 98-odstotno verjetnost, da ne bo zanosila in pri ženskah, ki so dojile, je manjša verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojke ali rodil, za osteoporo-
Irena Rupar s Katarino, Jakobom, Janezom in Urško.
zo (po končanem dojenju se zelo poveča absorpcija kalcija v telesu), hormoni, ki se sproščajo ob dojenju, pa na matere delujejo pomirjujoče. "Mnenja o tem, kako dolgo naj ženska doji svojega otroka, so zelo različna. Sama menim, da čim dlje, oziroma toliko časa, dokler čutimo otrokovo potrebo po dojenju. Velikokrat ženske z vrnitvijo v službo prenehajo dojiti, vendar tudi v tem primeru še ni vse izgubljeno, kajti mati še vedno lahko vsaj dvakrat dnevno (pred odhodom na delo in po vrnitvi domov) podoji otroka in s tem ohrani zelo intimen stik z njim. Zavedati se moramo, da 12-mesečni otrok še zelo potrebuje mamo. Dojenje ni žrtev matere, ampak darilo zanjo, sama bi bila zelo prikrajšana, če svojih štirih otrok ne bi dojila. Materino mleko je nenadomestljivo!," je dejala Ruparjeva, svetovalka La Leche League Slovenije (Mednarodne zveze za dojenje) in vodja škofjeloške skupine za podporo dojenju.
V prvih tednih otrokovega življenja matere otroka v enem dnevu dojijo od 10 do 12-krat, s starostjo pa se število dojenj zmanjšuje. Ruparjeva pravi, da pravila ni, saj se otroci in njihove potrebe zelo razlikujejo. Velja pravilo 'ponudbe in povpraševanja', količina mleka je odvisna od pogostosti in učinkovitosti praznjenja dojk. In tudi navdušenje žensk nad dojenjem je različno; nekaterim je dojenje samoumevno in jih ne moti, če traja daljše obdobje, druge dojijo le nekaj mesecev, včasih pa dojenje materam povzroča tudi težave. Takrat je še posebej pomembno, da ženska ve, kje lahko dobi strokovno pomoč in nasvet. V kranjski in jeseniški porodnišnici imajo redne tečaje o dojenju in sicer v Kranju vsak četrtek ob 10.30, na Jesenicah vsak prvi in tretji četrtek v me-
secu ob 10.30, v Sloveniji pa že več kot tri leta v okviru Mednarodne zveze za dojenje delujejo tudi skupine mater za pomoč in podporo doječim materam, v svetu je ,takih skupin okoli 3000.
Škofjeloško skupino vodi Irena Rupar (tel. 04 510 80 01), srečujejo se vsak prvi torek v mesecu ob 16.30, v prostorih škofjeloškega Zdravstvenega doma, septembrsko in oktobrsko sre-
čanje bo izjemoma v prostorih škofjeloške gasilske zveze na Trati, jeseniško pa vodi Darja Noč (tel. 04 586 83 21) in se srečujejo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri, v prostorih vrtca pri Osnovni šoli Tone Čufar.
Pred dobrim stoletjem ženske še pomislile niso, da bi otroke hranile drugače kot s svojim mlekom, sedemdeseta in osemdeseta leta dojenju niso bila naklonjena, zadnja leta pa se vedenje O pomenu dojenja in o njegovih številnih koristnih učinkih na otrokovo zdravje spet krepi in vse več žensk se zaveda neprecenljive vrednosti dojenja in njegovega globljega pomena za otroka. In kot pravi Irena Rupar, se z otrokom vnovič rodi tudi mati, ki naj sledi potrebam svojega otroka in naj sama oblikuje pot svojega materinstva.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Legionele povzročajo pljučnico
Kranj - Dvomov o pojavu legionarske bolezni v Sloveniji ni več. Z legionelo se je okužilo sedem nemških turistov, eden je umrl. Po vsej verjetnosti so se okužili v koprskem hotelu Koper, kjer je ljubljanski Inštitut za varovanje zdravja RS potrdil prisotnost legionele.
Legionele so majhni bacili, ki jih najdemo v vodi, dobro prenašajo temperaturo od 0 do 63 stopinj Celzija in so odporne proti kloriranju. Do okužbe pride zaradi vdihavanja vodnega aerosola, okuženega z legionelami, ki nastaja v hladnih stolpih, tuših, pipah, opremi za respiratorno terapijo, sobnih vlažilcih zraka in klimatskih napravah. Pogosteje zbolevajo osebe starejše od 50. let, predvsem kronični pljučni in kirurški bolniki, bolniki z aidsom in okvarjenim imunskim sistemom, kadilci, alkoholiki in novorojenčki. Legionele povzročajo pljučnico (legionarsko bolezen) in pontiaško vročico. Inkubacijska doba za pontiaško vročico je 1 do 2 dni, bolezen je'podobna gripi in traja 2 do 7 dni. Inkuba-
cijska doba za pljučnico je 2 do 10 dni, bolezen se začne utrujenostjo, glavobolom, povišano temperaturo, izgubo teka in z. bolečinami v mišicah. Pri zdravih ljudeh je smrtnost 10-odstotna. pri bolnikih z okvarjenim imunskim sistemom pa 30 do 50-odstotna. Bolezen zdravijo z antibiotiki 10 do 14 dni. V zadnjih desetih letih je Zavod za zdravstveno varstvo Kranj na Gorenjskem zabeležil 10 primerov legionarske bolezni, že lani pa so na omenjenem zavodu pripravili priporočila za preprečevanje okužb z legionelami preko toplovodnih sistemov in jih posredovali vsem organizacijam in ustanovam na Gorenjskem (hoteli, bolnišnice). Ukrepi za preprečevanje legioneloz so: topla voda na pipah mora imeti temperaturo 50 do 60 stopinj Celzija, tnrzla voda mora biti ves čas mrzla, mrežice pri tuših in pipe je treba redno čistiti, enkrat letno je treba očistiti kotle za toplo vodo, pri vsakem popravilu toplovodne napeljave pa je treba očistiti in razkužiti vodovodno omrežje. R. Š.
Razdelili pomoč šolskim otrokom
Kranj - Rdeči križ iz Kranja je povsem samostojno zbral sredstva za nakup šolskih potrebščin za 100 otrok iz socialno šibkih družin. Zaradi nedavne afere Rdečega križa Slovenije, ki je prav tako prispeval manjši del, je na Gorenjskem vse težje dobiti donator je.
Devetna Lea je dobila stopniščni vzpenjalec
V sredo, 7. in v petek, 9. avgusta, je Rdeči križ iz Kranja v svojem skladišču razdelil 140 otrokom šolske potrebščine za prihajajoče šolsko leto. V skupni vrednosti 270.000,00 tolarjev so iz lastnih sredstev za sto otrok so kupili zvezke, vodene, tempera, suhe in voščene barvice, floma-stre, šestila in ravnila, za ostale otroke pa s pomočjo donatorjev. Otrokom so razdelili tudi 54 nahrbtnikov: 30 so jih poklonili do-natorji, 24 pa so jih kupili iz lastnih sredstev. Rdeči križ Slovenije je prispeval šolske torbe in peres-nice za 46 otrok. Vsaka družina je Prejela tudi knjigo Moja prva basen, v kateri so zbrane najboljše basni, ki so jih osnovnošolci poslali na 1. literarni natečaj za mlade pisatelje. Ob tej priložnosti, se Rdeči križ Kranj iskreno zahva-
ljuje vsem donatorjem, ki so v kakršni koli obliki prispevali k boljšim pogojem učnih in študijskih let velikemu številu otrok. Dona-torji so bili: Elan Trade, d.o.o., iz Begunj, Mercator Gorenjska, d. d., Zavarovalnica Triglav, d.d., iz Kranja, Ingrid Peinckicher iz Radovljice, Pivovarna Union, d. d. iz Ljubljane, Sava d. d., Kranj, Ka-run, d.o.o., iz Kranja in Zavarovalnica Adriatic, d.d., poslovna enota Kranj. Člani Rdečega križa Kranj, pa so pri svojem iskanju sponzorjev naleteli tudi na nezaupanje posameznikov in podjetij, saj v njihovem spominu še odzvanja nedavna afera Rdečega križa Slovenije. Zato bi radi javnost obvestili, da deluje Rdeči križ Kranj tudi povsem samostojno in da zagotavljajo verodostojnost svojega dela. Katja Dolenc
Šolske potrebščine za 4.141 otrok
Ljubljana - Rdeči križ Slovenije je v ponedeljek, 12. avgusta, zaključil z razvozom šolskih potrebščin. Območna združenja RK so Prejela šolske torbice, zvezke, barvice, svinčnike, flomastre, peres-nice, nalivnike in ravnila za otroke iz socialno ogroženih družin.
Informativna služba Rdečega  gotoviti osnovnih šolskih potreb-
križa Slovenije sporoča, da bodo v letošnjem letu olajšali vstop v Prve šolske dni enkrat večjemu |tevilu otrok kot v preteklem letu. Šolske potrebščine za 4.141 otrok, v skupni vrednosti nekaj več kot 5 bilijonov in pol, bo nacionalno društvo RKS razdelilo na podlagi Seznamov prosilcev iz območnih *druženj RK. Prejeli jih bodo pro-s,lci, ki so ob pripravi pomoči ?adostili naslednjim pogojem: so-Clalno ogrožena družina z enim oziroma obema brezposelnima ^aršema, socialno ogrožena družna z. dvema ali več šoloobveznima otrokoma, ki jim ne more za-
ščin. Območna združenja RK bodo šolske torbice, zvezke in ostale potrebščine prejemnikom razdelila pred začetkom novega šolskega leta. S to akcijo se RK Slovenije vključuje v reševanje vedno večjih socialnih stisk, ki na žalost prizadenejo tudi naše najmlajše. K. D.
Pogumno v svet zdravih
Kar 236 darovalcev - med največjimi so bili Banka Domžale, Občina Domžale, območno združenje in krajevni odbor Rdečega križa in podjetje Lek - je prispevalo donatorska sredstva za akcijo, v kateri je Humanitarni zavod VID iz Kranja zbiral denar za nakup približno 1,5 milijona vrednega stopniščnega vzpenjalca za deklico, ki se je pred dvema letoma hudo poškodovala pri padcu z gospodarskega poslopja.
"Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ker ste nam s svojo nesebično pomočjo pomagali pri nakupu stopniščnega vzpenjalca za Leo," se je v ponedeljek vsem, ki so prišli k Ložarjevi m v Malo Loko pri Domžalah, zahvalila Leina mama. Direktorica Humanitarnega zavoda VID Marija Oštir Pajestka jim je namreč po približno pol leta trajajoči akciji izročila stopniščni vzpenjalec, poseben pripomoček, s katerim je mogoče deklico voziti tudi po stopnicah.
Lea je stara devet let in pol. Ravno prvošolka bi morala postati, koje med igro padla več kot pet metrov globoko. Pisali smo že, kako sta huda poškodba glave in zlom hrbtenice živahni in veseli deklici in njeni družini za vedno spremenili življenje. Najprej je bila dva meseca v komi, še nadaljnja dva je ostala v bolnišnični oskrbi. V začetku leta 2000 je za pol leta skupaj z mamo odšla na Inštitut za rehabilitacijo, kjer sojo ponovno učili najosnovnejših življenjskih funkcij. Sedaj, skoraj tri leta po poškodbi, je še vedno po-
Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822.
polnoma odvisna od pomoči drugih. Ne hodi, ne govori, ne je in ne pije sama. Dopoldneve preživlja v ljubljanskem zavodu za rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja. Obraz seji vsakokrat, koji mama omeni ime voznika kombija, ki jo zjutraj prihaja iskat, razširi v širok nasmeh. Rada gre tja, pravi mama, veliko prijateljev ima, mnogo novega se je že naučila. Učenje vsega, kar je bilo pred nesrečo povsem samoumevno, izpolnjuje tudi popoldneve Ložar-jevih. Deklica pa raste. V začetku jo je, drobno in mirno, mama še brez večjih težav nosila po števil-
mM
Na novem stopniščnem vzpenjalcu.
Z mamo prvič po stopnicah.
nih stopnicah, ki vodijo do stanovanjskih prostorov njihove hiše v Mali Loki. Toda Lea raste, zdaj je že kar veliko dekle, in starši niso več zmogli vsakodnevnega dvigovanja deklice z invalidskim vozičkom vred.
Ker so pripomočki, kakršen je stopniščni vzpenjalec, izjemno dragi, so se starši obrnili na Humanitarni zavod VID, da jim s pomočjo donatorjev pomaga zbrati potrebna sredstva zanj. "Ložarje-vim želim, da jim stopniščni vzpenjalec dobro služi," je dejala direktorica Humanitarnega zavoda VID Marija Oštir Pajestka. "Prepričana sem, da si tega najbolj želijo vsi tisti številni darovalci, ki so s svojimi prispevki omogočili nakup tako dragega, a nujnega pripomočka. Tako Ložarjevi kot mi smo bili veseli vsakega prispevka zanj. Zaradi vseh otrok, ki še čakajo na našo pomoč, pa sem posebej vesela ob misli, daje med
nami še veliko ljudi, ki so pripravljeni pomagati. "
Družin, ki čakajo na pomoč drugih, pa je veliko. Samo zavod VID ta čas vodi tri velike akcije za nakup pripomočkov otrokom s posebnimi potrebami: zbirajo sredstva za elektronsko povečevalo za slabovidno Saro iz Žužemberka, za hišno dvigalo družini iz okolice Maribora, kjer sina prav tako kot Ložarjevi že leta /. vozičkom vred prenašajo po stopnicah, in še za številne učne in terapevtske pripomočke, ki jih potrebujejo otroci iz. oddelkov vzgoje in izobraževanja v Velenju. Zaenkrat, pravijo na Vidu, so zadovoljni, da so spet lahko še eno življenje obrnili na bolje. Za Lo-žarjeve namreč stopniščni vzpenjalec pomeni marsikatero oviro manj. marši kakšna odprta vrata več in predvsem korak naprej v vključevanje njihove deklice običajno življenje.
Pri Ivanu Cankarju, Gorenjcu
v deželi finski
Finska je za naše pojme daleč na severu, v nekem drugem svetu. A ko prideš tja, vidiš, da so res drugi kraji in drugače govoreči ljudje, ki pa skupaj z nami sodijo v eno, evropsko kulturno tradicijo. Posebno vez med obema narodoma predstavljajo tudi redki Slovenci, ki tam živijo. Eden takih je Ivan Cankar...
Drugih sedem od dvanajst finskih dni
Enkraten jc bil šesti dan, ki sva ga v celoti namenila poti v estonsko glavno mesto Talin. Da je to lep kraj. nama je povedal že Ivan, ki ga je spoznal v začetku 90-tih, koje finska podružnica IBM prevzela nalogo računalniškega opismenjevanja pribaltskih narodov. Ko so ti po razpadu SZ ponovno dobili svoje države - postali "nacije", bi rekel dr. Tine Hribar. Novi Utrip se mestu pozna že na prvi pogled; medtem koje zunanji del ves prekopan od gradbišč, je staro srednjeveško jedro zlikano kot nevestina poročna obleka. Pravi užitek se je sprehajati po gubah njenih ulic, pogledovati v notranjost številnih cerkva, si privoščiti kosilo v eni od restavracij, ki so bistveno cenejše od helsinških; enako velja za knjigarno Apollo, ki po velikosti helsinški Akademski knjigarni ne sega niti do kolen, vendar so v njej številne evropske in ruske knjige cenejše kot na severni strani Finskega zaliva. Tisto, v čemer Talin presega le 50 kilometrov oddaljene Helsinke, je prav njegov srednjeveški šarm. Helsinki so večji, arhitekturno modernejši, bogatejši, a srednjeveškega čara pač ne morejo imeti, saj so se začeli zares razvijati šele po letu 1809. koje Finska postala velika kneževina ruskega carstva, Helsinki pa 1812 njeno glavno mesto. So mesto 19. in 20. stoletja, zaznamovani »pečatom cele vrste velikih arhitektov.
Prvi je seveda Nemec Carl Lud-wig Engel (1778-1840), ki mu je ruski car Nikolaj I. naročil, naj tu postavi Sankt Peterburg v malem, on pa jc nalogo uresničil na Senatnem trgu in v stavbah, ki kraljujejo nad njim. Drugi jc morda Finec Eliel Saarinen (1873-1950), ki je pred I. svetovno vojno skupaj s kolegoma Gesseliusom in Lindgrcnom načrtoval historično zaznamovano stavbo Finskega nacionalnega muzeja in je avtor med
Ob jezercu v nacionalnem parku Nuuksio.
vojno /grajene helsinške železniške postaje. Njegov sin Eero (1910-61) si je pridobil svetovno slavo z. deli, ki so jih po njegovih načrtih postavili v Ameriki. "Tretji" (po našem vrstnem redu, sicer pa verjetno prvi nad vsemi) naj bo Aalvar Altu (1898-1976), eden svetovnih prvakov v arhitekturi 20. stoletja. Ko sem se vsak dan vozil mimo palače Finlandia Hali, me je vedno znova spominjala na ljubljanski Cankarjev dom. A da bi Aalto "kopiral" Ravnikarja, jc malo verjetno, saj je bila Finlandia zgrajena v letih 1967-71, torej pred CD.
Po tej načelni pripombi o arhitekturi se vrnimo v kraje, ki se v njej omenjajo oziroma na velikanski katamaran Autoexprcss 2 družbe Tallink, s katerim se vračamo v Helsinke. Na njem je še vedno odprta brezcarinska proda-
Ruska cerkev in ki
>nskem Talinu.
jalna in glede na finske astronomske cene alkoholnih pijač, zlasti žganih in vina, se obisk v njej vsekakor splača. Že v Talinu sem gledal finske potnike, kako so na trajekt tovorih cele pakete estonskega in finskega piva v pločevinkah, v ladijskem "djutifriju" pa tega začuda niso prodajali. A glej ga šmenta. Deset minut pred izkrcanjem so odprli vrata nekega stranskega prostora v velikem potniškem salonu in za njimi seje prikazala cela gora pivskih kartonov. Ljudje so se postavili v vrsto, v rokah so imeli potrdila, da so pivsko radost na blagajni že plačali ter prevzemali po dva paketa na osebo, večina je zraven kupila še poceni zložljivi voziček. In potem se je zgodilo, da je vrsta izstopajočih iz velike ladje spominjala na pivsko karavano. Skoraj ga ni bilo, ki ne bi vlekel ali nosil svoje zaloge piva. Priznam, da sem bil med nosilci tega težkega, a sladkega tovora tudi podpisani.
To ni asfalt, to je naravna steza na granitu.
Sedmi dan ni bil namenjen počitku. Nasprotno: ogledala sva si dva muzeja, eno razstavo in šla na "izlet v finske gozdove in jezera", v Nuuksio, enega od številnih nacionalnih parkov. Helsinški Athe-neum hrani veliko zbirko finskega slikarstva zadnjih dveh stoletij.
Ko si jo ogleduješ, te prestavi v nek drug, skoraj sanjski svet in ko se vrneš v mestni hrup, si kar malo zmeden. V galeriji Valkoi-nen sali na že omenjenem Senatnem trgu pa je na ogled razstava, ki je prejšnji pravo nasprotje: Socialistični realizem - Velika utopija. Pripeljali sojo iz Rusije, ji dali zahodnjaški naslov Back to the USSR (po istoimenski skladbi ansambla The Beatles) in je pravi bum. Zdi se, da imajo Rusi in Srbi neko podobno vrlino: da i/, obdobij svoje zgodovine, ki so v svojem bistvu tragična, post festum naredijo vrhunsko umetniško manifestacijo in prestižni izvozni artikel. Srbi in drugi balkanski bratje v filmih (Ko to tamo peva, Lepa sela lepo gore ali Ničija zemlja), Rusi z imenovano razstavo, ki je res vredna ogleda, tako za pristaše kot /a žrtve sovjetskega komunizma. Prve navda z nostalgijo, druge najbrž s precejšnjo mero ogorčenja, nikakor pa jih ne more pustiti neprizadetih. Ce bi imel jaz, ki sem bil sam privrženec "rdečega projekta", kaj besede v razstavni politiki slovenskih galerij, bi to razstavo povabil k nam. Ali pa bi - zakaj ne - podobno naredil iz. domače umetniške produkcije. Sem prepričan, da bi bila tudi ta prava uspešnica, saj bi "temno stran meseca" ponovno pokazala kot najsvetlejšo utopijo. Pri Fincih občudujem, kako znajo pokazati tisto, kar imajo - ob prestižnih tudi čisto vsakdanje reči. Pri nas se veliko govori o turizmu, vendar jc to dostikrat res le utopija. Oni pa te naložijo na avtobus, te odpeljejo v bližnji gozd, sprehodijo mimo jezera, kažejo na breze, borovce, smreke in lišaje, borovnice, brusnice in gobe - kot bi bilo to kako svetovno naravno čudo. In zdi se, da turisti, ki prihajajo z vsega sveta, to gozdno in vodno preproščino dejansko doživljajo kot nekaj posebnega. Ko sem se soočil s tem dejstvom, si hkrati nekako nisem mogel predstavljati, kako bi lahko turiste zapeljali tudi v gozdove Žirovskega vrha (denimo), jim tam razkazovali vse prej našteto (razen jezer,
ki bi jih lahko zastopalo le miniaturno Račevsko), pa še objekte Rupnikove linije za povrh. A povejte mi recept, kdo in kako naj tujce pripravi do tega. Če to zmorejo Finci, zakaj ne bi mi!?
Osmi dan je bil pravi muzejski šiht. Prirodoslovni muzej je bil za ogrevanje, Finski zgodovinski muzej pa pravi kratki kurs le-te. Temeljitejši ogled teh dveh muzejev je v bistvu isto, kot če bi popo-toval širom po Finski ter si ogledoval njene naravne in zgodovinske znamenitosti, ki so tu zbrane na enem samem kraju, v stavbi, ki je zgrajena iz granita, prevladujoče finske kamnine, in po arhitekturi spominja na grad iz kake romantične pripovedi. Popoldanski počitek v parku ob palači Finlandia in sprehod po mestni četrti na polotoku Katajanokka, sta bila zdravilo proti prekomerni muzejski dozi. Podobno je bilo deveti dan, ki je bil že najina druga sobota v finskem glavnem mestu. V Muzeju kultur sva si ogledala veliko razstavo o Sibiriji, o življenju v bližnjem prostranstvu nad polarnim krogom. Ko so ga v carskem času odkrivali in osvajali, so imeli Finci pri tem veliko vlogo. V Arhitekturnem muzeju pa je na ogled razstava Aaltovih nerealiziranih projektov. Arhitekt je zapisal, da so kakor risbe v pesku, preden jih zbriše veter. Zapisal je, da je tudi on pisal pesmi - prav te načrte - sanje, ki so bile narisane, a neuresničene.
Popoldne sva šla še zadnjič na morje, čeprav le do bližnjega otočja Suomenlinna. Kar pomeni: Finska utrdba. Gre za šest otokov, na katerih je pet ločenih utrdb na površini okoli 60 ha. Tu mimo vodi edina dovolj globoka plovna pot do luke: kdor se utrdi na otoku, ima ključe do mesta. Prav to so storili že Švedi, ko so 1747 za-
sko kosilo se jc po tem naporu res prileglo. Pa ne le zaradi lakote, tudi zato, ker je Satu odlična kuharica, ki zna iz vseh mogočih, tudi iz čisto navadnih živil narediti prava kuharska čuda. Riba s krompirjem in drugo zelenjavo -to na papirju ne ponuja nič posebnega, na krožniku je bilo pa prava slast. Po kosilu seje prilegel počitek, sprehod v bližnjo okolico in zvečer spet savna, po njej ohladitev s pivom in solato ... Na moč preprosta in vendar prav lepa nedelja.
Enajsti dan je bil predzadnji in zato nadvse garaški. V uradu, kje kreirajo helsinški turizem, so se namenili turiste zaposliti na poseben način. V prospektu ti narišejo in opišejo šest različnih pohodni-ških ogledov, dolgih od 3 do 7 kilometrov. Smer je označena na zemljevidu, ob njej so vrisane številke postankov in v besedilu kratke razlage znamenitosti, kijih označujejo. Najina šestkilometr-ska in skoraj šesturna pot seje začela pri znameniti, v živem granitu zgrajeni cerkvi Temppeliaukio (1969), vodila mimo mestnih po-
tramvajem sva se vrnila v pristanišče in se vzpela do bližnje pravoslavne katedrale Uspenskega, da si ogledava še njeno notranjost. Kako prijazne so bogato okrašene, z ikonami in tiho glasbo napolnjene pravoslavne cerkve v primerjavi s špartansko notranjostjo protestantskih! Iz zavetja duhovnosti sva stopila še v bližnji hram posvetne učenosti, v veličastno poslopje Englove Helsinške univerzitetne knjižnice, finske NUK, od vse te posvečenosti pa še do veleblagovnice Stockmann, kjer sva opravila par zadnjih nakupov. Ves čas sem nameraval, da si kupim batovce znamke Nokia, prav lepi so, prelepi za na gnoj, a kaj ko stanejo v najbolj navadni izvedbi 50, v boljši pa čez 100 EUR. Dan smo kot vsakega sklenili v domu Cankarjevih, to pot z zadnjo večerjo.
In potem je prišel zadnji, dvanajsti dan, dan slovesa in odhoda. Od Satu in Miha, ki je bil čez vikend v Petrogradu, kjer čez poletje dela njegovo dekle, sva se poslovila že v ponedeljek zvečer. Od Ivana pa šele na letališču, kamor
Tako velikega mravljišča pri nas še nisem videl.
V helsinškem pristanišču, nad njim katedrala sv. Nikolaja.
čeli z utrjevanjem. Rusi so to obrambno podjetje nadaljevali in skozi poldrugo stoletje je tu nastala ena največjih obmorskih utrdb na svetu, ki pa - žal ali k sreči - ni nikoli zares služila svojemu namenu. Zdaj je cela reč en velik muzej, sprejet tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Nekdanje trdnjave in velikanski topovi gostijo množice turistov in domačinov, ki prihajajo sem na oglede, sprphodc, *poležavat, popivat, se ljubit...
Deseti dan je bila spet nedelja, če ne dan za ljubezen, pa vsaj za počitek. Osrednji dogodek je bil zelo preprost, a lep. Peljala sva se s kolesi okoli bližnjega jezera Tu-usulanjaervi, tistega, ki smo ga prejšnjo nedeljo obvozili z avtom. To pot se nisva ustavljala v hišah umetnikov, ampak le naključno in v naravi. Vožnja je brez. posebno dolgih postankov trajala dobre tri ure. Okoli jezera je ob glavni cesti speljana še posebna steza za pešce, rolkarje in kolesarje, ki jih tu ne manjka. Pri nas jc kolo spet v modi v zadnjih letih, pri Fincih iz mode ni nikoli prišlo. Nedelj-
kopališč do spomenika Sibeliusu in arhitekturno zanimivih bolnišnic skozi parke ob obali v zahodnem delu mesta do otoka Seurasa-ari, na katerem je helsinški skan-sen, muzej na prostem po zgledu tistega v Stockholmu. Širom po Finskem so razgradili stara in zanimiva poslopja, od kmečkih do gosposkih, jih pripeljali sem, tu na novo postavili in ohranili. S
naju je tudi to pot zapeljal s svojim avtom in za nekaj ur prekinil svojo službo. Ravno v tistih dneh je bil ves na trnih, prevzemal je nov projekt. IBM in finska letalska družba Finnair sta ustanovila mešano družbo oziroma cel tcam strokovnjakov, ki bo letalce na novo opremil z vso računalniško podporo, od hardvera do softvera. Ivan je vodja tega podjetja. Kdaj pride spet domov, ni vedel, letos mu ne kaže. Iz Helsinkov sva odletela ob 15.00 (po naše uro prej), v Celovcu po hitrem presedanju na Dunaju pristala ob 18. in bila malo po 20. uri spet doma na gorenjskem jugu. Dobri stari clio je čakanje na celovškem letališču dobro prestal, le čakalnina je bila precej draga, kar 68 EUR. Na domačem vrtu je medtem vse ponorelo, prvi avgustovski tedni bodo polni zelenjave, za začetek je bila pa juha iz blitve. S to preprosto jedjo sklepam dnevnik finskega potovanja, čeprav tudi dan po njem še ni bil povsem slovenski-Vsaj v glavi ne, vtisi so bili premočni. Kak ducat naj jih ostane v tem pisanju.
Miha Naglic
Finska idila - hišica ob jezeru.
Petek, 16. avgusta 2002
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Stanovanjskih varčevalcev je veliko,
gradbeniki pa o recesiji
Vse bolj očitno postaja, da bo na stanovanjskem trgu čez dve leti, ko bodo prvi varčevalci po nacionalni varčevalni shemi želeli kupiti stanovanja, ponudba znatno manjša od
povpraševanja. Tudi v SGP Tehnik Škofja Loka razmišljajo o stabilizaciji, zmanjševanju stroškov in usmeritvi k večji kakovosti.
Škofja Loka - Nezadostno, kampanjsko urejanje prostora le po kratkoročnih potrebah in nerazumno visoke cene zemljišč, so poglavitni vzroki za to, da gradnja stanovanj že danes mnogo kje zaostaja za potrebami, bistveno pa se bo ta razkorak povečal, ko se bo leta 2004 zaključil prvi krog varčevanja po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Še bolj zaskrbljujoča posledica takega stanja pa je, da ni najdragocenejšega: novih delovnih mest, omejene možnosti gradenj pa lahko celo ogrozijo obstoječa. O poslovanju Splošnega gradbenega podjetja Tehnik in razmerah v gradbeništvu smo se pogovarjali z direktorjem tega podjetja Jožetom Kumrom.
Za konec tega meseca ste sklicali skupščino družbe. Kaj jim boste lahko poročali o lanskih rezultatih?
"Kljub razmeroma neugodnim razmeram, je lani naša družba poslovala z dobičkom, ki ga je bilo za 80 milijonov tolarjev. Delničarjem predlagamo, da se dobiček ne deli v obliki dividend, pač pa v skladu z letošnjo poslovno politiko nameni kot vložek v pripravo gradnje za trg. Ta trenutek imamo v gradnji tri objekte za trg, to pa zahteva večja finančna sredstva." Kakšna pa je lastninska struktura družbe SGP Tehnik?
"Še vedno imajo večinski delež, notranji delničarji, tu sta še oba sklada - kapitalski in odškodninski, manjše deleže pa imajo tudi nekateri strateški partnerji. Ta struktura se seveda nekoliko spreminja in se bo ustalila verjetno šele čez nekaj let. Naša želja je seveda, da se to čim hitreje stabilizira, pri čemer si želimo, da se ohrani notranja večina in strateške povezave."
Omenjate tri objekte v gradnji za trg. Kateri so in koliko obseg
takšne gradnje predstavlja V celoti tehnikove dejavnosti?
"Po naši sedanji poslovni politiki, želimo pa si, da tako ostane tudi v prihodnje, predstavlja gradnja za trg 20 do 30 odstotkov naše dejavnosti. Trenutno gradimo poslovno-stanovanjski center v Gorenji vasi, nadstandardni več-stanovanjski objekt ob Poljanski cesti v Skofji Loki, imenovan 'Atelje', in večstanovanjski objekt v Šenčurju. To pa pomeni precejšnja vlaganja v zemljišča, opremo zemljišč, pripravo gradnje, samo gradnjo in prodajo. Takšno usmeritev imamo v Tehniku že dalj časa, problem pa so razpoložljiva zemljišča in priprava projektov. Podobno načrtujemo tudi v naslednjem letu: stanovanjsko gradnjo na zemljišču Gorenjca na Bledu, pripravlja se dograditev poslovnega centra v Podlubniku, kupujemo še nekatera druga zemljišča. Tudi v letos naj bi bila naša realizacija okoli 4,5 milijarde tolarjev, kolikor smo je dosegli lani." Enaka realizacija pomeni stagnacijo. Ste se odločili morda za kakšne druge premike?
"Zavestno smo se odločili, da realizacije ne povečujemo, pač pa
stabiliziramo podjetje z zmanjševanjem stroškov brez. povečevanja števila zaposlenih. Trenutno dela v SGP Tehnik 387 delavcev in 65 v podjetju Gorenje Radovljica, kjer smo večinski lastnik. Ker konjunktura v gradbeništvu pada, je naša usmeritev v kvaliteto našega dela, trg zahteva stabilizacijo na stroškovnem principu. Razmere na trgu kažejo na to, da bo potrebno ohraniti lanske cene, to pa zahteva veliko notranjih naporov za to, da bomo še naprej poslovali z dobičkom. Tudi tega načrtujemo na lanski ravni, to pa bo precej težje doseči."
Omenjate stagnacijo trga in cen, vendar so zainteresirani prepričani, da stanovanj primanjkuje in da cene stanovanj rastejo 'v
Jože Kumer
ne ho'. Kako razložiti tako velike razlike v pogledih?
"Na gradbeni trg vpliva mnogo dejavnikov in dejstvo je, da sedanji obseg gradenj ne zagotavlja polne zaposlenosti slovenskega gradbeništva. Na eni strani lahko ugotavljamo pomanjkanje gradbenih delavcev, na drugi strani pa sedanji obseg gradenj ne zagotavlja finančne stabilnosti slovenskih gradbenih podjetij. Veliko podjetij v naši panogi ima težave, dosti je prisilnih poravnav in neplačevanja svojih obveznosti. Kljub temu se konkurenca povečuje, dosežena cena na trgu pa ne omogoča oblikovanje kadrovskih potencialov za dolgoročni razvoj. Prilivov novih kadrov ni, mladi se ne odločajo za gradbeniške poklice, povprečna starost, tudi v Tehniku, se povečuje. Gradbeništvo bo moralo doseči drugačen status, boljše vrednotenje svojega dela."
Danes dosegajo cene stanovanj 1200 do celo 1500 evrov za kvadratni meter, kar je celo nad evropskim povprečjem. Kje vidite možnosti za boljše vrednotenje dela gradbenikov?
Sprejet dopolnjen predpristopni program
Ljubljana - V ponedeljek je slovenska vlada na dopisni seji obravnavala in sprejela predlog dopolnjenega predpristopnega ekonomskega programa po metodologiji ESA 95. Tega je vlada Evropski komisiji poslala aprila, predstavlja pripravo Slovenije na multilateralni nadzor in koordinacijo ekonomskih politik, kijih bo morala Slovenija upoštevati po vstopu v EU, so sporočili z ministrstva za finance. Sprejeti predlog predstavlja dopolnitev osnovnega, ki ga je vlada potrdila septembra lani, v svojih usmeritvah pa izhaja iz. sprejete Strategije gospodarskega razvoja naše države ter je vsebinsko, finančno in projekcijsko usklajen s proračunskim memorandum za leti 2003 in 2004. Pri tem vlada podrobneje opredeljuje ključne usmeritve ekonomske in razvojne politike ter glavne strukturne reforme po posameznih področjih in se zavezuje k njihovemu izvrševanju. Program sestavljajo glavne usmeritve ekonomske politike in makroekonomski scenarij - gre predvsem za postopno zniževanje inflacije, postopno odpravljanje javnofi-nančnega primanjkljaja in nadaljevanje strukturnih reform in vlaganja v sodobne razvojne dejavnike, glavne usmeritve javnofinančne politike in makrofiskalni scenarij ter načrtovane strukturne reforme. S. Ž.
Slovensko gospodarstvo je 93. v svetu
Po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj se slovensko gospodarstvo uvršča med 100 največjih na svetu.
Pred dnevi je Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) objavila rezultate svoje raziskave o največjih gospodarskih subjektih na svetu, pri čemer so upoštevali tako države, kot tudi podjetja. Pri razvrščanju držav so upoštevali BDP posamezne države, pri podjetjih pa dodano vrednost, kjer so bili upoštevani dobiček pred obdavčitvijo, plače, amortizacija in nihanje vrednosti podjetij v letu 2000. Po BDP so bile leta 2000 daleč v ospredju ZDA z 98I0 milijardami dolarjev, sledi Japonska (4765 milijard dolarjev), Nemčija (1866 milijard dolarjev). Velika Britanija (1427 milijard dolarjev), Francija (1294 milijard dolarjev). Kitajska (1080 milijard dolarjev), Italija (1074 milijard dolarjev), Kanada (701 milijarda dolarjev), Brazilija (595 milijard dolarjev) in Mehika (575 milijard dolarjev). Med državami kandidatkami za vstop v EU se je z 51 milijardami dolarjev BDP najbolje odrezala Češka, ki je zasedla 51. mesto, sledi Madžarska (54.
"Cene, ki jih omenjate so res dokaj visoke, vendar so take cene predvsem posledica cene zemljišč in njihovega urejanja. Stroški gradnje so že dokaj optimalizira-ni, premiki bodo potrebni pri stroških priprave gradnje in njenega financiranja, če želimo, da se s cenami približamo zmožnostim kupcev."
Znano je, da se je zelo veliko Slovencev odločilo za stanovanjsko varčevanje po nacionalni stanovanjski shemi, kar utegne čez dve leti povzročiti izredno veliko povpraševanje. Bo to pomenilo ponovni dvig cen, ali pa se na to gradbeniki le pripravljate?
"Bojim se, da leta 2004 ne bo takšne ponudbe, kot jo pričakujejo varčevalci, ki jih omenjate. Problem je predvsem v pomanjkanju urbanistično in komunalno urejenih zemljišč, ki bi omogočala primerno ceneno gradnjo. Ob tem, da lahko danes govorimo o gradbeni recesiji, pričakujem, da bo čez dve leti prišlo do velikega razkoraka med ponudbo in povpraševanjem."
Za gradbeno dejavnost v preteklosti je bilo značilna delitev terena, lokalno zapiranje. Koliko tega je prisotnega še danes?
"O zapiranju lokalnega trga v gradbeništvu danes ni mogoče več govoriti, saj se vsa gradnja oddaja po javnih razpisih, na katerih sodeluje po pet do deset podjetij. To seveda pomeni zelo trdo dokazovanje konkurenčnosti in edina konkurenčna prednost je lokalna infrastruktura in logistika. Radius te prednosti je med 30 in 40 kilometri. To pomeni, da lahko Tehnik 'seže' nekako do Ljubljane in Kamnika, za Gorenjcem pa tudi na gornjo Gorenjsko." Kot najhujši problem omenjate urejanje gradbenih zemljišč. Kako tako stanje po vašem mnenju preseči npr. na Škofjeloškem, kjer največ delate?
"Po mojem mnenju je koren težav urbanističnega urejanja v razvojni strategiji občine. Če ima občina dorečeno razvojno strategijo, potem je urejanje prostora lahko del, ali posledica tega. Prav takšen pristop tudidaje najbolj racionalne rešitve. Žal so pri tem skoraj vse občine zelo šibke, zato je
mesto; 46 milijard dolarjev), Romunija (61. mesto; 37 milijard dolarjev) in Slovaška (86. mesto; 19. milijard dolarjev). Slovaška jc za mesto prehitela sosednjo Hrvaško, ki je leta 2000 prav tako ustvarila BDP v višini 19 milijard dolarjev oz. za milijardo več kot Slovenija. Med podjetji je z 63 milijardami dolarjev dodane vrednosti najvišje posegla naftna družba Exxon Mobil, ki je zaostala eno mesto za Čilom (71 milijard dolarjev), prehitela pa je Peru (53 milijard dolarjev), med prvih 60. pa so se uvrstili še giganti kot so General Motors (47. mesto; 63 milijard dolarjev), Ford (55. mesto; 44 milijard dolarjev), Daimler Chrvsler (56. mesto; 42 milijard dolarjev). General Electric (58. mesto; 39 milijard dolarjev) in Tovota (59. mesto; 38 milijard dolarjev). Slovenija je predlani ustvarila tolikšen BDP kot ga je imel skoraj 17-milijonski Kazahstan, oz. kolikor so po raziskavi UNCTAD znašale dodane vrednosti družb Itochu, Honda, Nissan in Eni. Š. Ž.
urejanje prostora kampanjsko, preveč le na osnovi posameznih potreb in ne na osnovi razvojne vizije. Kapitala seveda vse to ne zanima: zahteva, daje vse to urejeno, naložba hitra, učinkovita, da se vložek čim hitreje povrne. Naše podjetje v Skofji Loki pogreša takšne možnosti, tako na področju stanovanjske gradnje, kot tudi glede potreb trgovine, industrije, pa tudi družbenih dejavnosti. Škofja Loka tako izgublja nekatere prilike, kapital in s tem odpiranje novih delovnih mest se preusmerja drugam. Tu bo moralo priti do sprememb, kar bi hkrati tudi pomenilo odpiranje dolgoročnejše perspektive našemu podjetju."
Nesistematično urejanje prostora in s tem pomanjkanje zazidljivih površin pa je le ena plat zgodbe. Kaj pa cena zemljišč?
"Cena zemljišč je resnično drug, prav tako zelo pereč problem. Danes se prodajajo kmetijska zemljišča po cenah kakršna naj bi
selitev ljudi drugam, kjer znajo to drugače urejati."
Je mogoče biti bolj konkreten? Znane so možnosti gradnje še na Kamnitniku, pripravlja se nova vasica pod Sv. Duhom, gradnja nad Plev no.
"SGP Tehnik bo vsekakor storil vse, da bi bile naštete možnosti izkoriščene. Naša želja je, da bi preselili naš samski dom in nadaljevali stanovanjsko gradnjo na Kamnitniku, rešiti pa bo potrebno komunalno opremo zemljišč, zlasti prometno infrastrukturo. Načrtujemo gradnjo še dveh večstano-vanjskih objektov s 40 do 50 stanovanji, tudi zaradi povpraševanja varčevalcev v letu 2004. Gradnja nad Plevno pomeni individualno gradnjo, podobno tudi v bližini Sv. Duha, kjer želimo sodelovati predvsem pri opremljanju zemljišč."
Poleg stanovanjske gradnje pa seveda gradite in prav v tem času zaključujete nekatere pomembne družbene objekte?
imela opremljena gradbena zemljišča. V Skofji Loki imamo nekaj urbaniziranih površin, kjer gradnja zaradi cene teh zemljišč ni mogoča. V končni fazi prav kupec odloča, kaj je še sprejemljivo in kupna moč ne narašča, prej celo upada. Naložba v stanovanje ali hišo je običajno enkratna življenjska naložba in človek seveda temeljito razmisli ob tem. Pomanjkanje zazidljivih površin in njihova previsoka cena utegne povzročiti ne samo pomanjkanje novih delovnih mest, pač pa tudi
"Res je. V prihodnjem mesecu bosta predani namenu dve športni dvorani: v Cerkljah in Železnikih, ki sta nedvomno veliki, dolgo pričakovani in zaželeni pridobitvi za omenjena kraja. Od javnih objektov je v gradnji dograditev Osnovne šole Ivana Groharja v Skofji Loki in adaptacija podružnične šole v Bukovščici, Gorenje pa začenja urejevanje Linhartovega trga v Radovljici. To urejevanje bi bilo lahko za vzgled tudi na Mestnem trgu za občino Škofja Loka." Štefan Žargi, foto: Tina Doki
Iiil m       ™     Bite bP^T^B	HiperakV^'' čez vikend
	
BRESK0V SOK (199,00 SIT	
	&     <5VFŽF        v sobo,°-IIBIpe     17. AVGUSTA, L          v*»*>KJ   od g d014 ure.
Fructal. 1 I SLADOLED LEONE (799,00 SIT gozdni sadeži, 2 I TOPLJENI SIR ZDENKA 279,00 SIT	PLESKAVICE Meso Kamnik MELONE  . 3fJ 0/o KUMARE
180 g SVEŽE HRENOVKE 999,00 SIT Celjske mesnine, v naravnem ovo|u, 1 kg TOALETNI PAPIR CARLINA (244,00 SIT) Paloma. roza, 10/1	
V petek, 16. in V toboto, 17. avgusta je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPER-MARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERfvlARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mmes 4 v Tržiču.	HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič 2IVILA KRANJ, d. d, Cesta na Okroglo 3, 4202 NaKlo
^■k mu m*. ..... a.
FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas si
Dražje avtomobilsko zavarovanje
Slovenske zavarovalnice so za približno 20 odstotkov zvišale premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje.
Prva je zavarovanja podražila Zavarovalnica Maribor.
Ljubljana - Značilnost letošnjega poletja so tudi podražitve. Po naftnih derivatih, električni energiji in storitvah mobilnega omrežja so se za dvig cen odločile tudi slovenske zavarovalnice, ki so ta teden za 20 odstotkov zvišale premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje.
Prva je minuli ponedeljek cene zvišala Zavarovalnica Maribor. Obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) in zavarovanje voznika zaradi telesnih poškodb (AO plus) sta dražji za 19 odstotkov. Za približno enak odstotek naj bi zavarovalne premije zvišale tudi zavarovalnice Triglav, Adriatic in Slovenica, za višje, premije pa bodo poskrbeli tudi v zavarovalnicah Tilia in Generali. V slovenskih zavarovalnicah pravijo, daje podražitev posledica novele zakona o obveznih zavarovanjih, ki je začel veljati minuli teden in predvideva precej višje minimal-
ne zavarovalne vsote, ki jih morajo zavarovalnice plačati oškodovancem, poleg tega so zavarovalnice pri zvišanju cen upoštevale tudi inflacijo in vse večje odškodninske zahtevke zavarovancev.
V Zavarovalnici Maribor jc bila zadnja podražitev pred dobrim letom, enako velja za Zavarovalnico Triglav, ko so se zavarovalne premije zvišale za 9,2 odstotka, za toliko so se povečale cene AO in AO plus zavarovanj. Po novem je v mariborski zavarovalnici za vozila z močjo motorja do 30 kVV treba namesto 44.321 to-
Interbrevv predlaga dokapitalizacijo
Ljubljana - Pivovarna Union je pred dnevi objavila oglas, da na dnevni red skupščine, ki bo 2. septembra, uvršča tudi zahtevo belgijskega Interbrevva po dokapitalizaciji Uniona z okoli 7,6 milijarde tolarjev, kar je v Pivovarni Laško povzročilo val ogorčenja. Se minuli teden so bili v omenjeni pivovarni pripravljeni prisluhniti predlogu belgijskega pivovarja, po njegovi najnovejši nameri pa so iz Pivovarne Laško sporočili, da prekinjajo vse stike s podjetjem Interbrevv.
V Pivovarni Laško menijo, da uprava Pivovarne Union z razširjanjem dnevnega reda skupščine krši zakone in tudi ravnanje Interbrevva se jim zdi nezakonito ter zelo čudno, saj ima Interbrevv javno ponudbo za odkup vseh Unio-novih delnic, ki je še v teku. Pivovarna Laško bo zato vložila nasprotni predlog, Union pa naj bi po njihovem mnenju z namernim kršenjem zakonov preprečil imenovanje revizorja, ki ga predlagajo Laščani. Vodstvo Pivovarne Laško je v izjavi za javnost izrazilo tudi sum, da imata uprava Pivovarne Union in drugi največji lastnik te pivovarne dogovor s posameznimi državnimi institucijami, s pomočjo katerih bi lahko v prihodnje na različne načine omejevali Pivovarno Laško in ji vzeli glasovalne pravice. "To se je že zgodilo pred zadnjo skupščino delničarjev Pivovarne Union. Takrat je Pivovarna Laško vložila protest in kljub temu, daje že imela v lasti 46 odstotkov lastništva Pivovarne Union, dobila le 24 odstotkov glasovalnih pravic," so v sporočilu za javnost zapisali v Pivovarni Laško ter dodali, da bi tako uprava Uniona ob pomoči državnih organov dokapitalizirala družbo v korist tujega delničarja.
Pivovarna Union namerava izdati 85.000 novih delnic z nominal-
no vrednostjo 10.000 tolarjev, po ceni 90.000 tolarjev, kolikor je v svoji zadnji ponudbi ponudil Interbrevv. S tem bi Interbrevv dokapila-liziral Union s 7,6 milijarde tolarjev, obstoječim delničarjem pa bi s tem odvzeli prednostno pravico do nakupa delnic. V Unionu so k vplačilu novih delnic povabili le Interbrevv, z nameravanim odkupom pa bi se delež Interbrevva s sedanjih 40 odstotkov povečal na dobrih 50 odstotkov, delež Pivovarne Laško pa bi se s sedanjih 46,2 odstotka zmanjšal na dobrih 30 odstotkov. Z dokapitalizacijo bi Laško izgubilo tudi glasovalno pravico in s tem dalo prosto pot Intcrbrevvu, kajti v nasprotnem primeru bi Interbrevv zelo težko dobil potrebno tričetrtinsko večino navzočega kapitala. V Intcrbrevvu so zanikali namigovanja iz Laškega, da bi imeli kakršnekoli dogovore z Uradom za varstvo konkurence in so se še vedno pripravljeni pogovarjati z Laščani. V Pivovarni Union podpirajo namero Interbrevva, saj menijo, da slednji želi z dokapitalizacijo okrepiti finančni položaj njihove pivovarne in slediti njenim srednjeročnim strateškim ciljem, s katerimi naj bi krepili proizvodnjo na domačem trgu in licenčno proizvodnjo Unio-novih pijač na trgih jugovzhodne Evrope. Renata Škrjanc
Prodaja Slovenice in Adriatica
Ljubljana - KD Holding, finančna družba, d.d., je z revizijsko in svetovalno družbo Deloitte & Touche podpisala pogodbo o začetku postopka prodaje zavarovalnice Slovenica, ki je z omenjeno svetovalno družbo podpisala ločeno pogodbo o začetku postopka prodaje celotnega deleža v Zavarovalnici Adriatic. Svetovalna družba Deloitte & Touche je že začela postopek za omenjeni prodaji, prodaji zavarovalnic Slovenica in Adriatic pa sta lahko sočasni ali ločeni. R. Š.
KOMPAS HOTELI, d.d., Borovška 100, Kranjska Gora
išče
VODJO KADROVSKE SLUŽBE
Od kandidatov pričakujemo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe; ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, nekajletne izkušnje na podobnih delih, aktivno znanje enega tujega jezika ter poznavanje dela na računalniku.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami na kadrovskem področju, ki so komunikativni, samoiniciativni ter pripravljeni na dodatno izobraževanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s poskusno dobo treh mesecev ter z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z življenjepisom ter opisom dosedanjih izkušenj pričakujemo v roku 8 dni na naslov: KOMPAS HOTELI, d.d., Borovška 100, 4280 Kranjska Gora.
Obvezno avtomobilsko zavarovanje od tega tedna dražje.
larjev plačati 52.742 tolarjev, za vozila nad 30 do 40 kW je po novem treba odšteti 58.602 tolarjev (prej 49.246 tolarjev), za vozila z močjo nad 40 do 50 kW je nova premija 61.532 tolarjev (51.708 tolarjev), za vozila nad 80 do 100 kVV je od ponedeljka treba odšteti 96.694 tolarjev (81.255 tolarjev), nad 100 do 130 kW pa 125.995 tolarjev (105.676 tolarjev). Slovenske zavarovalnice so podražitve napovedovali že dalj časa, saj so po njihove mnenju premije avtomobilskih zavarovanj prenizke in niso usklajene s cenami življenjskih potrebščin.
Obvezno avtomobilsko zavarovanje je po številu in obsegu zavarovanj takoj za zdravstvenim in življenjskim zavarovanjem, vo-
dilna med slovenskimi zavarovalnicami je Zavarovalnica Triglav, saj ima kar četrtino vseh zavarovanj, kar pomeni, da letno zbere za okoli 20 milijard tolarjev premij za AO zavarovanja. Zakonsko določena zavarovalna vsota za osebno škodo zaradi smrti, telesnih poškodb in prizadetega zdravja po podražitvi pri osebnih vozilih namesto dosedanjih 34 milijonov tolarjev, znaša 110 milijonov tolarjev, pri čemer naj bi šlo za uskladitev minimalnih zavarovalnih vsot z zakonodajo Evropske unije. Nespremenjena pa ostaja zavarovalna vsota za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari (22,9 milijona tolarjev). Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Plače Vzajemne (pre)visoke?
Ljubljana - Poslovanje Vzajemne je bilo zadnje dni deležno velike pozornosti, temperaturo pregretemu ozračju pa je še dodatno dvignila objava plače predsednika uprave Franceta Arharja, ki naj bi junija znašala kar 3,1 milijona tolarjev bruto. Ponedeljkova seja nadzornega sveta Vzajemne je bila maratonska, saj je trajala več kot devet ur.
Seje so se udeležili tudi člani uprave Vzajemne, člani njenega nadzornega sveta pa so na seji med drugim razpravljali o legitimnosti sklepov, sprejetih na zadnji seji začasne skupščine, o legitimnosti organov družbe in o visokih plačah članov uprave. Po večurni razpravi je nadzorni svet soglasno sklenil, daje poslovanje Vzajemne zakonito, ovrgel je tudi dvom o legitimnosti začasne skupščine ter upravi priporočil, naj čimprej izpelje volitve v redno skupščino, ki bo imenovala redni nadzorni svet in upravo Vzajemne. Nadzorni svet je prejel tudi polno odgovornost za delo Vzajemne in potrdil podatek o plačah predsednika uprave Vzajemne Franceta Arharja, kije maja in junija prejel 3,1 milijona tolarjev bruto, julija okoli 2,7 milijona
tolarjev bruto, saj omenjeni mesec ni prejel 400.000 tolarjev nagrade za dobro delo, njegova osnovna plača minuli mesec pa je bila 2.323.825 tolarjev bruto. Predsednik nadzornega sveta Vzajemne Franc Košir je ob tem dejal, da so kriteriji, po katerih so bile oblikovane plače, v skladu z zakonodajo in da se bo treba sprijazniti z me-nedžerskimi plačami, Arhar pa je po njegovem mnenju s svojim vrhunskim znanjem in sposobnostmi ter dobrim poslovanjem dokazal, da si tako plačo zasluži. Na seji so zavrnili tudi očitke o kartelnem dogovarjanju za povišanje premij, člani nadzornega sveta pa so na koncu sprejeli stališče, da s poslovanjem Vzajemne in delovanjem njenih organov ni nič narobe.
R. Š.
Zavod zaZdravotveno Varstvo
K H A N J
Gosposvetska ul. 12, Kranj
zaposli sodelavca(ko) za delovno mesto
REFERENT STATISTIK II
v oddelku za socialno medicino, analitiko in promocijo zdravja
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
- končana visoka strokovna ali višja šola zdravstvene smeri
- znanje programskih orodij za delo z računalnikom (Word for win-dows, Excell,...)
- znanje angleškega jezika
- znanje slovenskega jezika
- vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Možnost zaposlitve imajo tudi pripravniki.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ul. 12, 4000 Kranj.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR			- 16. 8. 2002	
	nakupni/prodajni		nakupni/prodajni	nakupni/prodajni
MENJALNICA	1 CHF		1 USD	1 EUR
HRANILNICA LON, d.d. Kranj	155,00	156,00	230,00 232,00	227,40 228,00
HIDA - tržnica Ljubljana	155,90	156,30	232,00 232,50	227,55 227,80
ILIRIKA Jesenice	155,50	156,70	231,50 232,90	227,40 228,00
ILIRIKA Kranj	155,50	156,70	231,50 232,90	227,40 228,00
INVEST Škofja Loka	156,00	156,90	231,00 233,00	227,00 227,90
KREKOVA BANKAKrani.sk. Loka	155,46	157,32	231,17 233,94	226,64 227,87
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	155,70	156,90	231,70 233,30	227,20 228,00
ŠUM Kranj			236 26 00	
VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d,to.	155.49	157,30	231,22 233,65	226,68 227,99
PBS D.D. (na vseh poštah)	155,48	156,89	231,21 233,53	226,67 228,00
TALON Škofja Loka	155,50	156,50	231,00 232,90	227,20 227.95
VVILFAN Jesenice supermarket Union			586 26 06	
VVILFAN Kranj			236 02 60	
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor		530 40 40 (8.h- 13.h, 13.45h		- 18h)
VVILFAN Tržič			506 38 16	
povprečni tečaj	155,55	156,75	231,23 233,06	227,11 227,95
Gorenjska banka prenavlja poslovalnico na Bleivveisovi
Kranj - Gorenjska banka jc začela prenavljati svojo poslovalnico na Bleivveisovi cesti 1 (v prostorih poslovne stavbe Gorenjske banke), ki bo zaradi obsežnih del zaprta od danes do konca oktobra.
Dokumentacijo komitentov so iz omenjene poslovalnice preselili v svojo poslovalnico na Bleivveisovi 4. kjer bodo komitenti lahko opravili vse storitve tekočega računa, dvige gotovine pa v vseh ostalih sedemindvajsetih poslovalnicah Gorenjske banke in na vseh bančnih avtomatih. Med prenovo bo spremenjen delovni čas poslovalnic na Bleivveisovi 4, na Prešernovi ulici 6 in na Koroški cesti 2, ki bodo ob delavnikih odprte od 8. do 18. ure, na dan izplačila pokojnin od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Prenovo so načrtovali že dalj časa, kajti dosedanja oprema poslovalnica je po dvaindvajsetih letih dotrajana in ni prilagojena sedanjim potrebam bančnega poslovanja. V prenovljeni poslovalnici, dela bodo končali oktobra, bo ločeno gotovinsko in negotovinsko poslovanje, komitenti bodo storitve lahko opravljali v ločenih prostorih s pomočjo bančnega svetovalca in najemali posojila, kar je bilo dosedaj mogoče le v poslovalnici na Bleivveisovi 4. R. Š.
Novi Merkurjev center v Zagrebu
Kranj - Danes je delniška družba Merkur odprla na Slavonski aveniji v Zagrebu svoj novi trgovski center (TC) Merkur. V njem je na voljo več kot 25.000 izdelkov različnih blagovnih znamk za dom, vrt in delavnico. V novem TC je 6000 kvadratnih metrov klimatiziranih prodajnih površin, prodajni program pa so razdelili v dve skupini; Merkur-Dom z izdelki za dom in prosti čas (mali gospodinjski aparati, svetila, akustika, bela tehnika, zeleni program...) in MerkurProfi, ki je hrvaška različica slovenskih prodajaln MerkurMojster s ponudbo lesnega programa, barv, elektro in vodovodnih instalacij, orodja in ostale opreme ter izdelkov. Merkur prvič na HrvaŠkem uvaja tudi svojo Knjigo zelja mladoporočencev ter akcije za pospeševanje prodaje: Merkurjeve vroče cene, nagradna žrebanja in posebne ponudbe. Novi center v Zagrebu jc odprlo Merkurjevo hrvaško podjetje Merkur International Zagreb. Merkur je na hrvaškem trgu prisoten že četrt stoletja, najprej kot predstavništvo, pred desetimi leti pa je ustanovil samostojno podjetje, v katerem delujejo trgovski centri v Zagrebu, Križevcih in v Sisku ter franšizne prodajalne v Džakovu, Splitu in v Umagu. R. Š.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA Oddelek za okolje in prostor Gorenjska c. 18 telefon: (04) 537-16-00
Upravna enota Radovljica, Oddelek za okolje in prostor, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za adaptacijo in rekonstrukcijo proizvodnega objekta za izdelavo, servisiranje in vzdrževanje jadralnih letal na zemljišču, na pare. št. 598/8, 598/9, k.o. Begunje uvedenem na zahtevo investitorjev Albastar d.o.o., Zgornje Gorje, Podhom 61, Kikelj Radivoja, Pintarjeva 3, Kranj in Torkar Milana, Otto s.p., Spodnje Gorje 4a, Zgornje Gorje
OBJAVLJA
1. da je dne 14.08.2002 z odločbo št. 351-118/01 izdala lokacijsko dovoljenje za adaptacijo in rekonstrukcijo proizvodnega objekta za izdelavo, servisiranje in vzdrževanje jadralnih letal na zemljišču, na pare. št. 598/8, 598/9, k.o. Begunje;
2. da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja izdano oko-Ijevarstveno soglasje št. 35405-81/2002 z dne 02.08.2002 Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje, pod naslednjimi pogoji:
- Pri pripravi projektne dokumentacije, pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila navedena v "Celovitem poročilu o vplivih na okolje", št. P-132/1, ki ga je v septembru 2001 izdelalo podjetje Tepos d.o.o., tehnično poslovno in okoljsko svetovanje, Žiganja vas 42, Križe.
- V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je potrebno določiti čas poskusnega obratovanja, v času njegovega trajanja pa je potrebno izvesti prve meritve emisij snovi v zrak ter emisije hrupa skladno z veljavnimi predpisi. V primeru ugotovitve čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega obratovanja je potrebno določiti in izvesti dodatne okoljevarstvene ukrepe.
3. da med javno predstavitvijo in javno obravnavo z zaslišanjem investitorjev ni bilo nobenih pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavanega posega na okolje.
mag. Irena JAN NAČELNICA
Petek, 16. avgusta 2002
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Selitev obrtne zbornice čez pol leta
Poslovna stavba bo pod streho prihodnji mesec, odprli pa naj bi jo februarja prihodnje leto. Septembra ugodna posojila za zaposlene pri obrtnikih in samostojnih podjetnikih.
Kranj - Novogradnja na Primskovem dobiva svojo končno podobo, saj bo poslovna stavba pod streho v začetku prihodnjega meseca. Gradbinec GIP je začel graditi konec januarja, konec aprila pa so s položitvijo temeljnega kamna uradno obeležili začetek gradnje. Nosilec projekta je Območna obrtna zbornica Kranj, z novogradnjo pa želi na enem mestu zbrati institucije, ki se ukvarjajo z malim gospodarstvom.
V novi poslovni stavbi bodo poleg zbornice tudi BSC Poslovno podporni center Kranj, Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih, Stanovanjska ustanova delavcev v obrti, lekarna, zlatarna, banka in kavarna. Gospodarska zbornica Slovenije -območna zbornica za Gorenjsko pa je Od nakupa odstopila. "Za novogradnjo smo se odločili vsaj iz dveh razlogov; prostori, kjer smo sedaj, so premajhni in povsem neustrezni, poleg tega smo želeli pod isto streho združiti čim več institucij, ki se ukvarjajo /. malim gospodarstvom. Del prostorov naj bi odkupila tudi gospodarska zbornica, vendar so nakup med gradnjo odpovedali, kar pomeni, da bodo podjetniki, veliko je članov tako obrtne kot tudi gospodarske zbornice, še vedno vezani na dve lokaciji. Vsi ostali
Spodbudni rezultati
Medvode - Lani so v Donit Tesnilu Medvode dokončno ukinili azbestno proizvodnjo. Kar 40 odstotkov proizvodnje so nadomestili z brezazbestnimi in dopolnilnimi programi. Ker pa so azbest nadomeščali s kevlerjem, grafitom, celulozo oziroma s steklenimi vlakninami, te surovine pa so se v Začetku minulega leta podražile za dvajset odstotkov, so kupci njihovih izdelkov še pred proizvodnjo brezazbestnih izdelkov povečali naročila. Tako je bila proizvodnja v prvem polletju povečana, v drugem polletju lani pa zaradi zasičenosti trga prevelika. Vendar pa se zaradi tega Donit Tesnim niso odločili /a odpuščanje delavcev, saj so letos spet pričakovali povečanje proizvodnji. In res so poslovni kazalci za prvo polletje spodbudni, saj se je prodaja količinsko in vrednostno po večala za nekaj odstotkov.
prostori so prodani, za 244 kvadratnih metrov v prvem nadstrop ju. ki naj bi jih kupila omenjena zbornica, pa želimo, da bi jih zapolnili z dejavnostmi, ki ne po> zročajo hrupa in so povezane l malim gospodarstvom npr. knjigovodski, računalniški servis, grafična, odvetniška, notarska in podobne mirne dejavnosti," je povedala Daniela Žagar, sekretarka Območne obrtne zbornice Kranj.
V novi stavbi, opremljena bo z dvigalom, bo tudi večnamenska dvorana s stotimi sedeži, za njeno avdio in računalniško opremo pa bo poskrbelo podjetje Gradbinec GIP, ki je podpisalo donatorsko pogodbo za 5.2 milijona tolarjev.
V poslovni stavbi. / garažami bo merila 3900 kvadratnih metrov, bo tudi garažna hiša /a 50 vozil, prav toliko zunanjih parkirišč pa bodo uredili ob stavbi. Projektna dokumentacija je stala 15 milijonov tolarjev, komunalna oprema zemljišča 18 milijonov tolarjev, sprememba fasade pa bo gradnjo, ki naj bi stala S50 milijonov tolarjev, nekoliko podražila. "Gradnja poteka po načrtih, objekt bo v za-
Poslovna stavba bo pod streho v začetku septembra, končana pa bo februarja 2003.
čet k u septembra pod streho, selili pa se bomo marca prihodnje leto. Veliko notranjih obrtniških del bodo opravili obrtniki, ki so člani naše zbornice. Sedanji prostori na I ikozaijevi. na voljo imamo le 120 kvadratnih metrov, že dolgo ne zadoščajo več našim potrebam, zato težko čakamo na selitev, omenjeni prostori pa bodo ostali
A.Z.   V garažni hiši bo 50 parkirišč in enako število zunanjih še ob stavbi.
Podjetništvo na 18 tisoč kvadratih
Med Žejami v občini Komenda in Vodicami je načrtovana ena od treh osrednjih poslovno obrtnih con v Sloveniji.
Komenda - Julija meseca pred dvema letoma so v občini Komenda v okviru dolgoročnega prostorskega plana prvič obravnavali za občino nadvse pomemben dokument. Komenda je že sicer poznana po podjetništvu in obrtništvu, od nekdaj pa po tradicionalnem lončarstvu, v novi mladi občini pa so interesi za različne dejavnosti vsak dan večji. Zato so v občinskem svetu, ko so pred dvema letoma v tako imenovanem prvem branju obravnavali opredelitev poslovno obrtne cone v bližini Žej ob cesti proti Vodicam, za zanimanjem in zadovoljstvom pozdravili zamisel, da bi na tem delu bila v prihodnje ena od treh osrednjih poslovno obrtnih con v Sloveniji. Na občino Komenda bi v njej odpadlo okrog 18 tisoč kvadratih metrov.
V tej osrednji coni, ki naj bi se razvijala tudi ob podpori Phare. bi občina Komenda, kot rečeno, imela lahko kar pomemben delež za program poslovno obrtne dejavnosti. V razpravi občani pred dvema letoma niso imeli posebnih pripomb na to prostorsko opredelitev, čeprav je bilo slišali □idi pripombe na račun zmanjšanja kmetijskih površin. Vendar prav zaradi manj kvalitetnega gozda v tem delu občine tudi po tako imenovanem drugem branju pred dobrim letom, pričakujejo, da bo vlada Republike Slovenije dala zeleno luč za poslovno obrtno cono na tem delu med občino
Komenda in občino Vodice. Po neuradnih podatkih je menda le še Ministrstvo za kmetijstvo tisto, ki naj bi se strinjalo s to prostorsko opredelitvijo in dalo soglasje zanjo. Potem pa bi lahko vlada UgO-
tej osrednji coni. Direktor občinske uprave v občini Komenda Slavko Poglajen je pred dnevi povedal, da so v občini zainteresirani za načrtovani program, ki ga vodi OIKOS. Ocenjuje tudi, da
		
	1	
		
Med Žejami, v občini Komenda, in Vodicami, kjer je manj kakovostni gozd, naj bi nastala ena od treh osrednjih poslovno obrtnih con v Sloveniji.
tovila medresorsko uskladitev in ne bi bilo več zadržkov /a začetek uresničevanja tega pomembnega programa. Zanimanje za nastanek te velike podjetniške cone je danes že precejšnje tako v občini Komenda kot drugje. Kompleks bo namreč omogočal tudi razvoj v sosednji občini Vodice in nenazadnje uresničitev programskih vsebin« ki jih bodo na podlagi programa Phare proučili in razvijali v
najbrž ne bo posebnih zadržkov in da bodo v občinskem svetu o tem programu lahko rekli zadnjo in končno besedo še v tem mandatu, torej v prihodnjih dveh, treh mesecih. Če ho v prihodnje vse potekalo normalno, potem bi poslovno obrtno cono v tem delu med Komendo oziroma Žejami in Vodicami lahko začeli uresničevati že v letu 2004.
Andrej Žalar
Društvu obrtnikov Kranj. Z novimi prostori pa nameravamo našo dejavnost širiti tudi na področje izobraževanja, radi bi ustanovili izobraževalni center, in poskrbeli
za knjigovodski servis," je dejala Žagat jeva.
Ob stečaju Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj je kranjska obrtna zbornica svojim članom, v
SHP naj bi imelo prihranke vsaj 400 njenih članov, poslala sporo čilo s podatki, kako. kje in do kdaj morajo prijavili svoje terjatve, pri odvetnici Mariji Murnik jim je na voljo tudi brezplačno svetovanje, za morebitne denarne pomoči podjetnikom, ki so izgubili večino prihrankov, pa zbornica po besedah Žagarjeve nima tlo volj denarja, SVOjini članom denarno pomoč nudi le v primerih naravnih nesreč, požarov, smrti.
Dvakrat letno zbornica razpiše tudi ugodne kredite za zaposlene pri obrtnikih in za obrtnike po obrestni meri TOM + 1% , z odplačilno dobo deset let. ki so namenjeni nakupu stanovanj, adaptaciji in novogradnji. Letos je na voljo 80 milijonov tolarjev, novi razpis za zaposlene pri podjetnikih, ki so člani kranjske obrtne zbornice, DO septembra, ko bodo razpisali 35 milijonov tolarjev. Najvišje posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja je v višini 6,5 milijona tolarjev in z odplačilno dobo 20 let, za deset let pa lahko prosilci dobijo največ 3,5 milijona tolarjev. Prijave bodo sprejemali od 4. do 18. septembra.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Uvajanje kreditnega sistema študija
Zaradi evropskega trenda oblikovanja visokošolskega prostora se v skladu z Bolonjskim procesom v evropske države in tudi pri nas uvaja kreditni sistem študija, ki bo omogočil večjo mobilnost študentov in zadovoljil potrebe po ljudeh
s specifičnim znanjem.
Ob koncu študijskega leta je Studentska organizacija Univerze v Ljubljani opozorila javnost na uvajanje nabirno izbirnega kreditnega sistema studiranja -ECTS (European Credit Transfer Svstem) v Sloveniji. ŠOU je v ta namen ustanovil projekt ECTS, preko katerega ozaveščajo Studente in jim poizkušajo predstavi ti prednosti tega sistema, ter jih informirati o razvojni dinamiki uveljavljanja sistema v slovenske študijske programe. Matej Ban-delj, sekretar Rasorja za študijsko problematiko, je pojasnil, da je osnova ECTS sistema ovrednotenje študijskih obveznosti s kreditnimi točkami, ki omogočajo večjo izbirnost med predmeti in hkrati lažjo prehodnost med univerzami in programi. Študent mora do diplome zbrati vnaprej določeno število kreditnih točk, ob tem pa mora obvezno opraviti določene predmete. Za določeno število kreditnih točk si lahko sam izbere študijske predmete.
Od začetne ideje o uvedbi I'GTS na Univerzi v Ljubljani so minila že štiri leta. Do danes se v večini študijskih programov podiplomskega študija sistem že uporablja, medtem ko je na dodiplomskem. razen nekaterih izjem, napredek počasnejši. Posamezne članice Univerze v Ljubljani so pri tem uvajanju na različnih stopnjah.
Večina članic ima programe sicer že ovrednotene pO ECTS sistemu, ki pa se razen v redkih primerih v
praksi ne uporablja niti ne zagotavlja izbirnosti in interdisciplinarnosti. Korak naprej so naredile Medicinska fakulteta. Fakulteta za strojništvo. Fakulteta za arhitekturo, Ekonomska fakulteta in Fakulteta za računalništvo in matematiko. Na pravni fakulteti za ta sistem ni pravega zanimanja, po
zgledu ECTS je bilo letos sprejeto tudi v Nacionalni program vi sokega šolstva RS. Ti imajo čas za uvedbo sistema do leta 2010, vendar se stvari premikajo počasi. SOU v Ljubljani se zato skladno z evropskimi trendi in obstoječo zakonodajo zavzema za čim hitrejšo uvedbo sistema, ki bi Omogočil večjo mednarodno mobilnost študentov, zagotovljeno večjo izbirnost in interdisciplinarnost zno-
Bodo v prihodnosti študenti prišli do kredita s kreditnimi točkami.
časi se Odvija tUdI na akademijah in v isokih šolah. Poglavitni razlog
je v strahu pred spreminjanjem utečenih procesov in pred pomanjkanjem finančnih sredstev. Uvajanje kreditnega sistema po
t raj visokošolskega sistema. Prepričani so, da bi to vplivalo na izboljšanje kvalitete študija, kar je v interesu tako študentov kot univerze in delodajalcev. Katja Dolenc, foto: Tina Doki
e'javitvijo sprejetega akta o u spreieteg.i na skupščin jesonske programs
RAZPIS
stanovitvi medija DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
družbenikov 26 6 2002 in ob uvedbi <e sheme vabimo k sodelovanju
- AVTORJE ie izdanih dokumentarnih filmov
- SNEMALCE IN MONTAZERJE z lastno SVHS ali digitalno opremo
INFORMACIJE NA TEL   031' 325 13fi
■ TRZNIKE oglasov in reklam
- VODITELJE - STROKOVNJAKE
tematskih, gospodarskih izobraževalnih in športnih oddaj
NEKOMERCIALNI
REGIONALNI
PROGRAM
DEŽELNA TELEVIZI)^ LOKA
Kapucinski trg 8 p. p. 114
4220 Škofja Loka tel   fax: 04/ 513 47 70 e-pošta: dtv@lokatv.si
OBMOČJE VIDNOSTI
g
.•A9K t
\
Dan teric se odvija na naši kmetiji
V soboto in nedeljo bo v Davči, na kmetiji Andreja Kejžarja, po domače Pri Vrhovcu, potekala že 17. etnografska
prireditev Dan teric.
V Gornji Radgoni skoraj 1500 razstavljavcev
Gornja Radgona - Na jubilejnem 40. Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni (24. - 31. avgust) bodo potekale številne spremljevalne prireditve. Srečala se bosta tudi slovenski in srbski kmetijski minister Franc But in Dragan Veselinov.
Davča - Nekdaj se je tej kmetiji po domače reklo Pri Jezerc, gospodar Kejžar pa si to razlaga z močvirnatim svetom, ki je v preteklosti obkrožal zemljišče pred hišo in gospodarskim poslopjem. Ob naselitvi Davče so namreč na močvirnato zemljišče navozili veliko lesa, še danes pa se čuti prisotnost vode.
Kmetija Pri Vrhovcu danes šteje pet članov: gospodar Andrej Kejžar, njegova žena Zdenka, ki je poleg dela na kmetiji še zaposlena, in njuni otroci Dejan, Saša in Miha. Prvi obiskuje šolo v Davči, slednja dva pa vrtec v Železnikih. Tu živi tudi Andrej brat. V največji meri se ukvarjajo s poljedelstvom in gozdarstvom, v zimskem času pa Kejžar dela tudi v Smučarskem centru Cerkno. Na Poreznu je pred časom uredil čredin-ke, kjer pase 20 glav živine, še štiri pa ima privezane v hlevu.
Med glavne probleme, ki tarejo prebivalce Davče, šteje Kejžar še vedno ceste: "Telefonija in elektrika sta dobro urejena. Davča je na nekaj več kot 1000 metrov nadmorske višine in če so zime hude, smo lahko tudi odrezani od sveta. \#*3rečo zadnje zime vse poteka normalno. Ob neurjih, kot so nas pestili v minulih dneh, se radi trgajo plazovi. Tudi tu smo letos imeli srečo, saj je zaenkrat vse v redu, res pa je, da smo bili nekaj
Srečanje društva Ajda
Žirovnica - Na posestvu Zavodnik na Bregu je v torek potekalo srečanje društva Ajda Gorenjske s krajani Žirovnice, na katerem je podpredsednica Zveze društev Ajda - Demcter Meta Vrhunc spregovorila o temeljih biodina-mike. Biodinamična metoda pridelave hrane zavrača uporabo umetnih gnojil in kemičnih sredstev v kmetijstvu, zagotavlja zdravo hrano in ohranja ekološko ravnovesje. Pridelki so energetsko bogati. Biodinamična metoda je bila prvič predstavljena že leta 1924, v Sloveniji pa se je prvič pojavila pred 17 leti, ko jo je k nam prinesla Meta Vrhunc. S. Š.
časa brez elektrike. Naša največja želja pa je asfaltiranje ceste, saj nas od popravljanja že bolijo roke!" Med večje obremenitve šteje gospodar tudi pomanjkanje vrtca v Davči. Medtem ko šola z. 20 učenci normalno deluje, pa vrtca v Davči ni. Tako se mora vsak dan odpraviti po njih v Železnike, to pa je zamudna pot.
Davča je bila že v preteklosti poznana po pridelavi lana za obleko in vrvi. Fine niti so se uporabljale tudi za poročne obleke, sicer pa za posteljnino, grobo tkani lan pa za vrvi, najmočnejše tudi za privez ladij. Leta 1969 je na kmetiji Pri Vrhovcu prvič potekala etnografska prireditev Dan teric. Nato je bila ponovitev na vsaki dve leti, leta 1979 pa je bila zadnja in so jo opustili. Leta 1997 jo je ponovno obudil takratni predsednik Krajevne skupnosti
Davča Lojze Jelene, leta 1999 pa jo je prvič organiziralo novoustanovljeno Turistično društvo Davča, ki sedaj vsakoletno pripravlja prireditev.
"S pomočjo pri organizaciji in odstopom zemljišča sta začela že moja starša pred 33 leti. Najprej so izbrali tri lokacije in na koncu je obveljalo, da se prireditev odvija na naši domačiji," nam je razložil Kejžar in dodal, da mu prireditev osebno veliko pomeni, saj se odvija pri njih doma. "Vložiti je potrebno tudi veliko dela in skrbi." Za letošnjo prireditev, ki bo to soboto in nedeljo, je Turistično društvo Davča obnovilo kurišče lanene jame s sušilnico. Obnova je bila nujno potrebna, saj je v preteklih letih ni nihče uporabljal in jo je žal načel zob časa. Letošnja novost so tudi popolnoma nove visoke statve, ki so popolna kopija takšnih, ki so jih uporabljali pred 100 leti. Naredil jih je mojster Tine Kejžar, po domače Krivcev, iz Davče. Z drugimi orodji v društvu nimajo težav, veliko jih imajo shranjenih v njihovem skladišču, saj je tradicija predelave lanu v Davči zelo močna. Domačini so na Dan teric ponosni in vsakdo je prinesel vsaj eno od orodij za predelavo lanu od doma, sedaj pa so ostale društvu. Ta tako lahko pokaže njihovo tradicijo tudi drugim ter mlajšim. Med letošnje novosti spada tudi prikaz beljenja lanu, prav tako pa
Andrej Kejžar, gospodar kmetije Pri Vrhovcu
so letos prvič tudi sejali lan - na prireditvi pa ga bodo prvič pulili. Glede na povedano smo lahko sklepali, da se gospodar nekoliko spogleduje tudi s turizmom. "Zaenkrat se s turizmom še ne ukvarjamo, vendar o tem že zelo resno razmišljam. Naša domačija in tudi Davča sama je na izvrstni legi. Pozimi je tu v bližini smučišče, poleti pa je Davča odlična izhodiščna točka za planinske ture na Porezen, Črni vrh, Blegoš in druge. Opažam tudi, da gre veliko turistov skozi Davčo, vendar jih zaenkrat ne znamo ustaviti. Davška cesta je namreč najkrajša pot, ki povezuje Bled s Tolminom - zgornjo Gorenjsko in zgornjo Primorsko," nam je o načrtih povedal sogovornik ter s tem potrdil namige o turističnem prebujenju v Davči. Ne le kmetije Pri Vrhovcu, ampak tudi drugih - nekateri na tem področju že aktivno delajo.
Boštjan Bogataj
Med 24. in 31. avgustom bo v Gornji Radgoni potekal jubilejni 40. Mednarodni kmetijsko - živilski sejem, na katerem se bo predstavilo 1480 razstavljavcev iz 21 držav. Poleg slovenskih razstavljavcev se bodo na sejmu med drugimi predstavila tudi gospodarstva Nemčije, avstrijske Gradiščanske, belgijske dežele Valo-nije in Medžimurske županije iz Hrvaške. Na sejmu se bodo znova predstavila tudi podjetja iz Makedonije in Srbije, organizator - Pomurski sejem pa napoveduje tudi obisk srbskega ministra za kmetijstvo Dragana Veselinova, ki se bo na sejmu sestal s slovenskim kmetijskim ministrom Francem Butom.
Na sejmu bo sicer zastopana vsa pomembna mesno predelovalna in mlečno predelovalna industrija, podjetja s kmetijsko mehanizacijo, stroji in opremo za živilsko predelovalno industrijo in kmetijsko gradnjo. Na sejmu bodo predstavili tudi semena in sadike, sredstva za prehrano in varstvo rastlin in živali ter drugo blago široke potrošnje.
Utrip radgonskega sejma bodo že po tradiciji obogatile številne
spremljevalne prireditve. Tako bodo pripravili razstavo drobnice, prašičev, perutnine, govedi, konj, kuncev, rib, plazilcev, malih živali in ptic, organizirana pa bo tudi čebelarska razstava. Sejem bo tudi priložnost za srečanja kmetijskih strokovnjakov, organizacij, interesnih združenj in ustanov, saj bodo posamezni dnevi namenjeni mladim v kmetijstvu, čebelarjem, konjerejcem, vinogradnikom, veterinarjem, lovcem...
Zadnji dan sejma bodo posvetili prikazu kmečkih opravil in običajev, kjer bo sodelovalo okoli 600 udeležencev, v Času sejma pa bodo prikazali tudi tradicionalno kovačnico - izdelavo podkev in podkovanje konj. V okviru sejma bo potekalo tudi tekmovanje v oranju.
Se preden pa je jubilejni sejem v Gornji Radgoni oživel, pa je v njegovem okviru že potekalo mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač in seveda ocenjevanje vina. Med samim sejmom bo sledilo še ocenjevanje na sejmu razstavljene kmetijske mehanizacije in živine. S. Š.
Znova kmetijska tržnica
Gorenja vas, Železniki - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vabi jutri, v soboto, 17. avgusta, na Tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki bo med 8. in 12. uro v Gorenji vasi pred Domom Partizan in pred pošto v Železnikih. Kmetije škofjeloškega območja bodo ponudile izdelke blagovnih znamk Dedek .laka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov. Na stojnicah bodo izvrstni pekovski i/delki od kruha iz krušne peči in potic do piškotov, mlečni izdelki, izdelki iz sadja, alkoholne pijače in izdelki domače obrti. Člani Društva Resje bodo poskrbeli tudi za družabnost prireditve. J.K.
Uresničena obveznost: Priznanje tudi na Korošici
Pretekp teden smo priznanje Gorenjskega glasa za "naj planino" izročili tudi na tretjeuvrščeni Korošici. To je planina, na katero
se ljudje radi vračajo.
Kranj - Ker predstavnikov planine Korošice ni bilo na zaključku akcije za "naj planino s planšari-jo", ki je bila na planini Pungrat, je bilo treba vzeti pot pod noge in se povzpeti na planino. Korošica je bila namreč tretja najbolj priljubljena planina v akciji Gorenjskega glasa, v kateri je sodelovalo nad 4000 naročnikov in bralcev. To je storil organizator izbora
Aifljtf
AZMAN,
Mednarodne špedicije, transport, trgovine, gostinstvo
razpisuje zaradi odprtja novih poslovnih prostorov servisne dejavnosti prosta delovna mesta:
1. AVTOMEHANIK osebnih vozil
2. AVTOMEHANIK gospodarskih vozil
3. AVTOELEKTRIKAR
4. PRODAJALEC PNEVMATIK
5. POMOŽNI DELAVEC v vulkanizerstvu
6. VOZNIK v mednarodnem transportu
Pogoji:
- Pod točko 1., 2., 3.: najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri
- Pod točko 4.: najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe, poznavanje osnovnega dela z računalnikom
- Pod točko5.: najmanj končana osnovna šola
- Pod točko 6.: najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, vozniški izpit C in E kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 mesecev. Prednost pri izbiri imajo kandidati z izkušnjami s področja vzdrževanja vozil.
Pisne prijave z dokazili pošljite do vključno 23. 8. 2002 na naslov: Ažman, d.o.o., Lesce, Tržaška 1, 4248 Lesce.
"naj planine" Andrej Mali in priznanje izročil pastirskemu paru Mariji in Mirku Kavarju iz Podljubelja. Kavarjevi pasejo na Korošici že od leta 1993 dalje. Planina se razteza na 119 hektarih, od katerih jih je 65 primernih za pašo. Zadnja leta se na planini pase goved in konji, skupaj običajno okrog 50. Marija in Mirko sta povedala, da bi bilo na paši lahko še več živine. Včasih jo je bilo okrog 100. Planino Korošico s kočo 1554 metrov visoko pod Ljubeljsko Babo ali samo Babo se splača obiskati, saj v planšariji vedno diši po dobrotah, posebej po masovneku, domačih klobasah in žgancih, h katerim postrežejo kislo mleko. Drugo mesto v akciji "naj planina" so osvojile Kofce. Priznanje je prejela najzaslužnejša za uspeh Tončka Ahačič, ki je
Tončka Ahačič (levo) s planine na Kofcah s priznanjem za drugo mesto, ki ga ji je podelila direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak.
med planinci zelo priljubljena. Na zaključni prireditvi na planini Pungrat je bila nagrajena s prisrč-
nim aplavzom. Med veselo družbo na Pungratu je bila tudi 75-let-na Rozalija Bence iz Doline, ki
je na planinah služila nad 60 let, od tega 30 let na Pungratu. Pastirsko palico je postavila v kot, vendar ji duša ne da, da bi ostala v dolini. Ko je bila stara 15 let, sta odšle z mamo pasti na planino Te-gošče. Ker je bila akcija izbiranja "naj planine" zelo odmevna, jo
Rozalija Bence iz Doline
bomo prihodnje leto nadaljevali. V njej je še naprej pripravljena sodelovati tudi občina Tržič, je povedal njen predstavnik, vodja urada za gospodarstvo Lado Sreč-nik.
foto:
Jože Košnjek, Gorazd Kavčič
Andrej Mali izroča priznanje Mariji in Mirku Kavarju.
Vaški semenj v Seničnem
Senično - V Seničnem pri Golniku bo v nedeljo, 18. avgusta, 5. vaški semenj, ki ga ljubiteljsko organizira skupina krajanov pod vodstvom Marjane Zupan. Ob 10. uri bo v cerkvi sv. Jerneja maša, ob 11. uri pa bodo s polja pripeljali ročno požet oves, ki ga bodo nato v starem vaškem okolju obdelali za mletje. Uporabili bodo staro orodje, ki ga bodo lahko uporabili tudi obiskovalci in preverili svoje znanje in spretnost. Za glasbo bo poskrbel harmonikar Lojze, žejo in lakoto bodo tešili v etnološki gostilni, predstavili pa bodo stare obrti in panjske končnice. J.K.
Kolesarjenje je posebno doživetje
Gorenjska je z razgibano naravo idealna za spoznavanje narave na kolesu. Potepanje po urejenih kolesarskih poteh v programih ponujajo tudi Lokalne turistične organizacije.
Označenih in urejenih kolesarskih poti je na Gorenjskem za skoraj 1000 kilometrov. Turistični delavci opozarjajo, da se radovedni kolesarji lahko podajo tudi izven označenih poti, vendar ve^ja le eno pravilo: kolesarji spoštujejo pravilo, da ostanemo na gozdnih cestah in kolovozih, saj so pešpoti za pohodnike, brezpotja pa prebivalcem narave.
Loška kolesarska pot
Lokalna turistična organizacija -Zavod za pospeševanje turizma, ki zajema občine Gorenja vas -Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, je pred časom pripravil 300 kilometrov dolgo Loško kolesarsko pot. Speljana je po najlepših razglednih poteh in skritih točkah narave. Razdeljena je na 12 krožnih, krajših etap, ki pa se skupaj povezujejo v transverzalo.
Posamezne etape Loške kolesarske poti so poimenovane po krajih, skozi katere je speljana: Sv. Ožbolt nad Škotjo Loko, po stari Blegoški cesti, v Vinharje, Žirovski krog in podobno. Kot krona celotnega projekta jc bila junija izdana karta kolesarskih poti, ki je obenem tudi vodnik. Pripravljena je v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Na njej so opisane posamezne etape. Tudi ob poti kolesarje usmerjajo usmerjevalne table, poskrbljeno je tudi za kontrolne točke z žigi, ki jim je namenjen poseben kartonček. Vsakdo, ki ga zapolni, bo na koncu prejel posebno nagrado.
Kolesarski izleti po Kranjski Gori
Na kolesarskem zemljevidu Kranjske Gore najdemo več kot 150 kilometrov označenih kolesarskih poti. Vsakdo se lahko odloči ali za lenobna potepanja po dolini do Rateč, Jesenic ali pa za bolj zahtevne izlete v osrčje alpskih dolin do Vrat, Kota, Krma, Tamarja, Radovne. Med posebej zanimive šteje LTO - Zavod za turizem Kranjska Gora tudi kolesarsko pot treh dežel. Ta se začne na tromeji in teče do vasi Gozd Martuljek.
Kot krono kolesarskega doživetja opisujejo vzpon na najvišji slovenski prelaz - 1611 metrov visoki Vršič. Tudi tu si boste lahko privoščili kolesarsko karto Zgornje-
savske doline, ki opozarja na spomenike in znamenitosti ter ponuja temeljit in morda najlepši način spoznavanja narave v tem koncu Slovenije.
Bohinj na kolesu
V LTO Bohinj že dolgo vedo, da je gorsko kolesarjenje postalo množičen šport. Nekateri ga imajo radi za odkrivanje narave, drugi - zahtevnejši - za aktivno gorsko kolesarjenje. V ta namen so izdali Kolesarski vodnik Bohinj, avtorja Matjaža Žmitka, ki opisuje kolesarske poti po lastnih izkušnjah. Vodnik predstavlja kolesarske ture po Bohinjski dolini, Jelovici in Pokljuki, dolžino etap, zahtevnost in višinsko razliko. Skupaj kar 15 kolesarskih etap. Vodniku je priložen tudi zemljevid, na katerem so označene vse poti.
V naravi so poskrbeli tudi za primerne označbe z usmerjevalnimi tablami. Prav tako pa LTO pripravlja tudi ureditev kolesarske poti po Spodnji bohinjski dolini, ki bo potekala po levem bregu Save Bohinjke - od Stare Fužine do Bohinjske Bistrice. V okviru Joker programa 2002 se odvijajo tudi kolesarske ture. V nedeljo kolesarski izlet, v torek celodnevni športni dan - tudi gorsko kolesarjenje in v četrtek kolesarski izlet z minibusom iz Mosta na Soči, po Goriških Brdih mimo Solkana do Bohinja.
Blejske kolesarske ture
Bled je za gorsko kolesarjenje idealno izhodišče. Tu najdemo izhodišča za vse vrste etap - tudi takšne, ki so primerne našim sposobnostim: od nezahtevnih voženj po asfaltnih in makadamskih cestah do tehnično zahtevnih vzponov in spustov. V blejskem LTO so kolesarske ture razdelili na šti-
SIK Fest Bled 2002
Prireditev naj bi konec tedna popestrila turistično dogajanje na Bledu.
Cilj prireditve, ki jo organizira Klub študentov Bled je ponuditi mladim ter obiskovalcem Bleda in okolice več družabnega življenja, več energičnosti. Energičnost Bled kot turistični kraj še kako pogreša, saj je samo mesto kljub številnim gostom na trenutke precej mrtvo. S ŠIK Festom želijo mladi prevzeti pobudo za športno in zabavno oživitev Bleda.
Mladim in mladim po srcu bodo v okviru Festa ponudili celo vrsto prireditev, ki se bodo zvrstile v dveh dneh: 17. in 18. avgusta.
Sobotni dan se bo začel športno in sicer s streetball turnirjem Go-renjka, ki ga bo popestrilo tekmovanje v metanju trojk. Zvečer se bodo obiskovalcem predstavili mladi modni kreatorji in barmani v klasičnem in atraktivnem mešanju pijač. V znamenju športa za vse bo tudi nedelja, saj bodo obiskovalci lahko pomerili svoje moči v Funballu in v spretnostni vožnji z rolerji ali skirojem. Tudi najmlajši bodo prišli na svoj račun v nedeljo, ko si bodo lahko ogledali Čarovnika Silvana in nastop otroške folklorne skupine Kresničke. Kasneje pa se bodo lahko poučili Se o varnosti v cestnem prometu ter zaplesali z Blejskim plesnim studiem v plesni delavnici.
Izbrani termin prireditve predstavlja obenem zaključek poletja in že nakazuje skorajšnji začetek šolskega leta, zato bodo tudi šolarji lahko prodali in kupili rabljene šolske učbenike.
Osnovnošolska in srednješolska mladina bo lahko kreativno risala in ustvarjala z naravnimi materiali, nato pa preizkusila svoje znanje angleščine v pogovorih z "na-tive speakerji". Mladi, ki se ukvarjajo s slikanjem, fotografiranjem in oblikovanjem, pa bodo na blejski promenadi predstavljali svoja dela. Najbolj pogumni si bodo lahko polepšali svoje telo celo s tatujem.
Za zabavo bodo v soboto zvečer poskrbele glasbene skupine Effect, Alcohollica, Lady's first in Cali-fornia, ŠIK Fest Bled 2002 pa se bo zaključil v nedeljo z nastopom znane skupine The Stroj. A.B.
Slovenija na turistični borzi
Ljubljana - V ponedeljek se v Kolnu začenja tridnevna poslovna borza avtobusnega turizma RDA, ki se po pomenu za slovenski turizem na nemškem trgu uvršča celo pred berlinsko borzo ITB. Ker je kolnska borza namenjena izključno ponudnikom in posrednikom turistične industrije in spremljajočih dejavnosti, je kot takšna izrednega Pomena za sklepanje poslov in pogodb za naslednje leto.
ri dele. Prvega so poimenovali Mali blejski krog. To je nezahtevna, 30-kilometrska, etapa, kjer lahko spoznavamo Bled in okolico, predvsem dele kamor turistični vrvež ne seže. Pot se začne v Berjeh, nato kolesarji prečkajo Rečico in se odpravijo proti Zasipu. Kmalu se zavije proti soteski Vintgar, mimo gostilne Fortuna. Skozi Višelnico in Mevkuž pot vodi v Zgornje Gorje, nato pa se spusti v Zako mimo kampa do Pristave.
Drugo so imenovali Dolina Radovne in Triglavske doline, ki je namenjena zahtevnim in kondicij-sko dobro pripravljenim kolesarjem. Vsebuje veliko strmih klancev v dolini Vrat in vzpone iz Mojstrane na Kosmačevo sedlo. Dolžina etap je od 42 do 66 kilometrov. Tretja kolesarska pot vodi na Mežaklo. To jc zahtevna tura, predvsem zaradi višinske razlike, ki znaša kar 1100 metrov, dolžina ture pa je 424 kilometrov. Tretja pot vodi na Pokljuko oziroma na Pokljuški krog. To je nezahtevna, 25-kilometrska tura, z. malo višinske razlike.
Iz Prešernovega mesta v naravo
Kolesarske poti in steze se vije-jo tudi po območju LTO Kokra, ki
obsega delovanje občin Šenčur, mezni Turistično informativni Preddvor, Jezersko in Kranj. V centri, ki ponujajo vrsto koristnih omenjenih občinah delujejo posa-   informacij - tudi o kolesarskih po-
teh. Predvsem pa tu kolesarji najdejo povezave kamorkoli si želijo, saj je urejenih poti za kolesarjenje zares veliko. Nekatere etape so že označene, še več pa jih bo zaživelo jeseni.
Izhodišče kar treh etap je na Gorenji Savi. Prva bo peljala v Zg. Besnico, Podblico in nato v Draž-goše, kjer se poveže s Škofjeloško kolesarko potjo oziroma na drugi strani v Radovljico. Druga pelje na Šmarjetno goro, nazaj v Stra-žišče in navzgor na Sv. Jošt ali pa Čepulje in naprej v Planico. Tretja pa čez Orehek, po desni strani reke Save do Zbilj in nazaj po levi strani Save vse do športnega parka Stanka Mlakarja. Nadebudni kolesarji bodo šli iz Čirč prek Vokla do Velesova in se povezali na Cerkljansko kolesarsko pot ali pa nadaljujejo proti Preddvoru in naprej na Gorice in v Senično. Tudi Jezerske kolesarske poti je potrebno le oživiti. Iz Zg. Jezerska do Planšarskega jezera, kmetije Ancelj mimo Stularja vse do Smrečja in nazaj.
Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
Marko in Grega spet doma
Tržič, Ljubelj - 31. junija sta se dva študenta, Marko Florjanič in Grega Kreus iz Tržiča s kolesi vkrcala na letalo za Helsinke, odkoder sta odkolesarila vse do najsevernejše točke Evrope, Nord-capa, potem sta po Norveški kolesarila do Osla, nakar sta se z letalom peljala do Prage, od koder sta potem preko Avstrije priko-lesarila v Slovenijo. Na mejnem prehodu Ljubelj pa ju je čakalo presenečenje.
Prvotni plan je bil malce drugačen: vrniti bi se morala preko Nemčije in potem z letalom pristati na Brniku, vendar šele nekje sredi, konce avgusta. Tako pa sta se po sili razmer in poplav v Nemčiji znašla na mejnem prehodu Ljubelj, kjer soju v kar lepem številu pričakali sorodniki in znanci. Pripravili so jima bučen sprejem. Tisti, najbolj navdušeni, so jima naredili celo plakat, drugi so bili veseli, da sta srečno prispela in so ju zasuli z vprašanji, nekdo pa je celo s seboj prinesel slovensko zastavo, ki jo je potem tudi s pridom uporabil.
Bila je glasba, čestitke, pil seje šampanjec, pa mame so potočile
kako solzico, saj sta se sinova srečno vrnila. Morda, malce shuj-
šana in predvsem lačna, vendar srečnih obrazov ter resnično vesela, da jima je uspelo "ujeti" pogled na Skandinavijo skozi oči kolesarja.
O njuni poti, doživetjih in vtisih pa bomo pisali v eni od naslednjih številk.
Alenka Brun, foto: Doki Tina
Vredno ogleda ali obiska
Bohinj - Športno društvo Srednja vas prireja danes tradicionalni "Veseli večer pod lipo" v srednji vasi. Prireditev se bo začela ob 16. uri s tekmovanjem v gorskem kolesarjenju iz Srednje vasi do Uskovnicc za vse kategorije. Prijave sprejemajo uro pred tekmovanjem pri Sirarni. Ob 18.00 bo razglasitev rezultatov in ob 19. uri potem začetek veselice z zabavnimi igrami in bogatim srečelovom. V nedeljo pa Športno društvo August Gašperin in SD Novice Extrem prirejata Tek okoli Bohinjskega jezera. Start in cilj bosta na prireditvenem prostoru Pod Skalco.
Bled - V soboto je vreden obisk koncerta Sanktpetcrsburških dečkov - Glinka (Rusija).
Tržič - Poletne prireditve v Tržiču se odvijajo predvsem konec tedna. Ta vikend bodo v Tržiču, v atriju Občine Tržič danes ob 20. uri gostili skupino Rok Weber Trio s pevcem Radom Tihljem, jutri, v soboto pa ob desetih zjutraj stalno Pikino sobotno matinejo. Tokrat se bo predstavil Karate Klub Shotokan. A.B.
Ponovitev javnega razpisa
Slovenska turistična organizacija (STO) bo septembra ponovila javni razpis za razvoj slovenskega turističnega informacijskega portala.
Ljubljana - Potem ko je 26. julija tega leta državna revizijska komisija razveljavila postopek oddaje javnega naročila naročnika Slovenske turistične organizacije za "Razvoj in vzpostavitev slovenskega turističnega informacijskega portala", se je STO po proučitvi vseh možnosti glede nadaljevanja postopkov za izvedbo projekta odločila, da razpis ponovi. Objava omenjenega razpisa bo predvidoma v drugi polovici septembra.
Postopek oddaje javnega naročila za prvega izmed dveh sklopov javnega razpisa - za "Razvoj in vzpostavitev slovenskega turističnega informacijskega portala" je bil razveljavljen zaradi ugotovitve Državne revizijske komisije, da ena od tehničnih zahtev razpisane dokumentacije (to je bila zahteva po požarnem zidu) ni v zadovoljivi meri ustrezala načelu transparentnosti Zakona o javnih naročilih, medtem koje bil za drugi sklop "Vzdrževanje lokalnega turističnega informacijskega sistema ter najem ustrezne opreme" kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Comland, d.o.o. A.B.
Ena gasilska.
270.000 tolarjev, ki vam jih ni treba plačati!
Pri nas skrbimo za prijetna presenečenja. Ta čas razveseljuje Golf. Ob gotovinskem nakupu vam ostane kar 270.000 tolarjev. Ali pa se odločite za ugoden kredit, brez plačevanja enoletnih obresti in z nižjimi obrestmi za naslednja leta. Tako je vaš prihranek lahko še večji I
Golf
Število vozil in modelov je omejeno.
AVTOHISA VRTAČ Kranj, Delavska 4, Stražišče pri Kranju, telefon: 04/27 00 200
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si	VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel.: 202-55-22, 19. 8., ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel.: 530-0-530, 19. 8., ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel.: 583-64-00, 19. 8., ob 9.00 uri in 26.8. ob 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel.: 515-70-00, 19. 8. ob 9.00 in ob 16.00 uri
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87	Trst 4.9.; Madžarske toplice od 7.9. do 13.9. in od 14.9. do17.9.2002; Lenti 31.8.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 26.8.; Medžugorje od 6.9. do 8.9.; Zdravilne točke ob Bukovniškem jezeru 1.9.; Prevoz: možnost plačila na čeke.
HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/596-38-76 04/595-77-57	Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota), Celovec 1. torek v mesecu, Gardaland in ostali prevozi (izleti, prireditve, dopusti) po dogovoru. 041 734 140
AVTOBUSNI PREVOZI AMBROŽIČ, s.p.	Letovanje v Španiji od 19.9. do 27.9.; Aqualand - nočni Gardaland 31.8.2002 tel.: 572-54-27, 031/723-823
METEOR, CERKLJE Stara cesta 1 4207 Cerklje	Nakupovalni izlet v Lenti tel.: 04/25 28 300, 041/660 658
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H
PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 20. do 21. ure večerno rekreacijsko plavanje. Cene vstopnic: celodnevna odrasli: 700 SIT, mladina do 14. leta 250 SIT, popoldanske odrasli: 550 SIT, mladina do 14. leta: 450 SIT, večerno rekreacijsko plavanje: 350 SIT.
Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel.: 04/53 15 770.
G) ^ d P d SLOVENIJA
NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svoice. ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem?
Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec?
Oglasite se na društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6,
tel:04/2 3-62-610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04/583-
62-00
BORZA ZNANJA
Tivolska 30 -1000 Ljubljana Tel/faks: (01) 42 66 197
Sporočamo vam nekaj še vedno aktualnih povpraševanj in ponudb z ljubljanske Borze znanja: članica ponuja znanje opremljanja lokalov in svetovanje pri notranji opremi nasploh, domači govorec ponuja znanje konverzacije v španskem jeziku, naš član vas lahko nauči starih te"hnik izdelovanja keramičnih izdelkov, naša članica vam je pripravljena svetovati s področja avto-moto športa, po drugi strani pa naš član išče koga, ki zna uporabljati pirograf, stroj za žganje vzorcev na lesene izdelke, članica bi se rada naučila igrati na afriške bobne, neka gospa išče koga, ki bi jo naučil plesti in izdelovati makrameje, eden od članov bi rad vedel, kako doma variti pivo, članica pa išče znanje vedeževanja.
Če ste ugotovili, da bi katerega od ponujenih znanj radi pridobili tudi vi, ali bi se radi morda česa novega naučili, pa ne veste, kje, nas pokličite. Poskusili vam bomo pomagati.
Za podrobnejše informacije o vsem tem smo vam na voljo: na telefonski številki (01) 42 66 197, če nas obiščete v prostorih Delavske knjižnice na Tivolski c. 30, kjer je doma Borza znanja. Tu nas boste dobili vsak delavnik med 9. in 15. uro, ob sredah pa do 17h. Lahko nam tudi pišete na elektronski naslov: ljubljana@borzaznanja.mss.edus.si.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Prireditve na Bledu
Bled - Danes, v petek, 16. avgusta, od 10. do 22. ure, bo na Mini golf igrišču potekal turnir v mini golfu - 8. Handicap turnir. Ob 20.30 uri bo na Blejskem gradu koncert udeleženk glasbene delavnice Pikolo. Jutri, v soboto, 17. avgusta, od 10. ure dalje, bo v Zdraviliškem parku sejem domače in umetnostne obrti. Ob 20.30 uri bo na terasi hotela Golf Jazz večer - igral bo ansambel Sambo-ja. Pravtako ob 20.30 uri pa bo v cerkvi sv. Martina koncert Sankt-petersburških dečkov. V nedeljo, 18. avgusta, se po 10. uri lahko udeležite sejma domače in umetnostne obrti, ki bo v Zdraviliškem parku. Ob 17. uri bo začetek otroškega programa v Zdraviliškem parku, kjer bo nastop otroške folklorne skupine Kresničke iz Radovljice in čarovnika Graga. V ponedeljek, 19. avgsuta, ob 20.30 uri pa bo v kavarni hotela Park Večer gorenjske folklore. V soboto, 24. avgusta, od 10. ure dalje bo v Zdraviliškem parku potekal sejem domače in umetnostne obrti. Na terasi hotela Golg, ob 20.30 uri bo Jazz večer - ansambel Samboja. Golfski turnir: Slovenija - Andaluzija bo v nedeljo, 25. avgusta v Golf in Country clubu
Bled. V Zdraviliškem parku bo ob 10. ure dalje sejem domače in umetnostne obrti v Zdraviliškem parku. Pravtako v Zdraviliškem parku bo ob 17. uri začetek otroškega programa: Lutkovna skupina Iš - Kužek in muca. V ponedeljek, 26. avgusta, ob 20.30 uri pa bo v kavarni hotela Park večer gorenjske folklore.
Sv. maša na Storžiču
Storžič - Jutri, v soboto, 17. avgusta, ob 11. uri bo na Storžiču sveta maša, ki jo bodo vodili letošnji novomašniki. V ta namen bodo na vrh Storžiča prinesli tudi zvonove, na katere bodo pritrkovali.
Vabilo v Stari Log
Stari Log - Občina Kočevje in Odbor za izvedbo spominske slovesnosti ob 60-letnici tragičnih dogodkov v Roški ofenzivi, za obnovitev pokopališča ter postavitev spominske plošče v Rogu vabijo na spominsko slovesnost, ki bo jutri, v soboto, 17. avgusta, v Starem Logu. Ob 10. uri bo na pokopališču v Starem Logu odkritje spomenika pesniku Mitanu Jarcu in obnovljenega pokopališča padlim borcem, ob 11. uri pa bo na prostoru ob Žagi Stari Log osrednja prireditev. Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec.
Dan teric
Davča - Turistično društvo Davča organizira tradicionalno etnografsko prireditev Dan teric, ki bo pri Vrhovcu v Davči, in sicer v soboto,
17. in v nedeljo, 18. avgusta. Jutri, v soboto, 17. avgusta, ob 13. uri bo otvoritev novo asfaliranega cestnega odseka v Spodnji Davči; ob 18. uri bo gledališka predstava v izvedbi Mini oder zaklonišče iz KUD Cerkno; ob 20. uri bo prikaz diapozitivov iz Dneva teric leta 2001 - g. Drago Kuralt. V nedeljo,
18. avgusta, ob 9. uri bo okrogla miza na temo Trajnostni razvoj gorskega območja Porezna; ob 11. uri bo nastop ansambla Pore-zen; ob 13. uri pa slovesna otvoritev Dneva teric. V kulturnem programu se bodo predstavili pihalna godba Alples, vokalna skupina Lira, prikaz predelave lanu od bilke do platna, izdelava lesenih cevi, zabava z ansamblom Veseli planšarji.
Krajevni praznik Blejska Dobrava 2002
Blejska Dobrava - V okviru krajevnega praznika Blejska Dobrava
Krnilo
Belvi
tirani 9B.3MMx
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072
Radio Betvl rt o o šmaijeliu 6,4000 Kuni
ste vabljeni na osrednjo prireditev v počastitev praznika, ki bo na igrišču za dvorano kulturnega in gasilskega doma na Blejski Dobravi v soboto, 24. avgusta, ob
16. uri. Krajevna skupnost Blejska Dobrava pripravlja sledeči program: ob 16. uri promenadni nastop pihalnega orkestra občin Jesenice in Kranjska Gora in ob
17. uri osrednja prireditev: KD Vintgar MPZ, pozdravni nagovor gostom, podelitev priznanj krajevne skupnosti, MPZ Vintgar. Ostale prireditve: ob 16.30 uri položitev venčkov na spomenike obeležja 00 ZB Blejska Dobrava; ob 15. uri nogometna tekma na igrišču na Lipicah, balinarski turnir na balinišču Pri Jurčku in demonstracija gasilske tehnike; ob 16. uri promenadni koncert godbe na pihala; ob 17. uri osrednja prireditev ter ob 18. uri zabava z ansamblom Krila in sre-čelov.
Srečanje z odseljenci
Javorje - Turistično društvo Javorje prireja v nedeljo, 18. avgusta, ob 16. uri tradicionalno srečanje z odseljenci. V kulturnem programu bodo sodelovali citrarka Barbara Dolenec, družina Štibelj z ljudskimi pesmimi, folklorna skupina Javorje in harmonikar Janko Justin. Program bo povezoval lutkovni animator in pravljičar g. Boris Ko-nenko, ki bo od 17. do 21. ure, zabaval tudi otroke s posebnim programom namenjenim prav njim. Ob vsem tem pa bo tudi pestra ponudba domačih jedi in bogat srečelov. Za glasbo in ples bodo poskrbeli Mladi Dolenci. Rajanje pa se bo pričelo že v jutri, v soboto, 17. avgusta, ob 21. uri na vrtni veselici z Zapeljivkami.
5. Vaški semenj
Senično - V nedeljo, 18. avgusta, bo v Seničnem potekal 5. Vaški semenj. Naravnost iz polja bodo ob 11. uri pripeljali ročno požet oves in ga nato v starem vaškem okolju obdelali za mletje. Uporabili bodo stara orodja. Obiskovalci bodo lahko preverili svoje znanje in spretnosti. Ob 10. uri bo sv. maša v cerkvi sv. Jerneja. Za glasbo bo poskrbel Lojze z igranjem na harmoniko. Stare obrti bodo prestavili mojsti za lončarstvo, panjske končnice, sedlarstvo, volno in čebelarstvo. V etnološki gostilni pa bodo poskrbeli za žejo in lakoto.
Veseli večer pod lipo
Bohinj - Športno društvo Srednja vas v Bohinju vas vabi na prireditev Veseli večer pod lipo, ki bo danes, v petek, 16. avgusta, ob 18. uri v Srednji vasi v Bohinju. Pripravili so kolesarsko tekmo na planino Uskovnica s startom ob 16. uri. Prijave zbirajo ob 15. uri. Za najboljši čas pa najboljši dobi tudi denarno nagrado. Sodelovali boste lahko v zabavnih igrah, in sicer v streljanju s fračo in žaganje z žago amerikanko (bogate nagrade). Nastopila bo tudi folklorna skupina KUD Srednja vas, sledila bo podoknica kvarteta Polž ter zabavni večer z ansamblom Vagabundi.
Žegnanje na Krvavcu
Krvavec - V nedeljo, 18. avgusta, bo žegnanje oziroma semenj na Krvavcu. Sveta maša bo ob 10. uri v kapelici Marije Snežne, zgrajena pred 72 leti po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Na Krvavec se lahko peljete z žičnico, ki vozi ob koncu tedna, ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure vsako polno uro.
Prireditve v Bohinju
Bohinj - Danes, v petek, 16. avgusta, ob 20.30 uri bo 6. koncert Glasbenega poletja Bohinj 2002 v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi. Nastopila bosta Nicoletta Sanzin -harfa in Godalni kvartet Didakta. Športno društvo Srednja vas prireja tradicionalni "Veseli večer pod lipo" v Srednji vasi. Prireditev se bo začela ob 16. uri s tekmovanjem v gorskem kolesarjenju iz Srednje vasi do Uskovnice za vse kategorije (denarna nagrada za
najboljši dosežen čas - prijave ob
15. ure dalje pri Sirarni). Ob 18. uri bo razglasitev rezultatov pod vaško lipo in ob 9. uri začetek veselice z zabavnimi igrami in bogatim srečelovom. Na prireditvi bo nastopila Folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi in Kvartet Polž. Za zabavo bo igral ansambel Vagabundi. Posebnost: streljanje s fračo za nagrado, žaganje z žago amerikanko - bogata nagrada. Med 16. in 22. uro bo sejem domače in umetne obrti v parku med hotelom Jezero in prireditvenim prostorom Pod Skal-co. Ob 20. uri se lahko udeležite vožnje z izletniškim čolnom Bohinj do Ukanca, večerje domačih bohinjskih dobrot v hotelu Zlatorog in prevoz nazaj do Ribčevega Laza. Ob 20.30 uri bo v kampu Danica nastop Otroške folklorne skupine Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Na ranču Mrcina bo ob 21. uri Dia večer ob tabornem ognju. Simon Strnad vam bo predstavil Toskano. Jutri, v soboto, 17. avgusta, med 16. in 22. uro, bo sejem domače in umetne obrti v parku med hotelom Jezero in prireditvenim prostorom Pod Skal-co. V nedeljo, 18. avgusta, pa Športno društvo Avgust Gašper-lin in ŠD Novice Extrem prirejata tek okoli Bohinjskega jezera. Start in cilj bosta na prireditvenem prostoru Pod Skalco, razglasitev pa na istem mestu ob 13. uri. Informacije: 041/672-774 ali 031/604-854. Na terasi hotela Jezero pa vsak dan med 18. in 22. uro igra One man Band Bojan. V torek, 20. avgusta se lahko z izletniškim čolnom Bohinj odpeljete po jezeru na koncert v cerkev sv. Duha. V četrtek, 22. avgusta, ob 20.30 uri bo v hotelu Zlatorog nastop folklorne skupine.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v petek, 16. avgusta, ob 20. uri bo koncert skupine Rok VVeber trio s pevcem Radom Tihijem. V atriju Občine Tržič bodo nastopili trije glasbeniki, z njim pa prepeva tudi Rado Tihelj: Rob VVeber - klaviature, Hugo VVeber - kontrabas in Zenon Umi-astowski - bobni. Jutri, v soboto, 17. avgusta, ob 10. uri bodo Piki-ne sobotne otroše matineje: demonstracija karate kluba Shoto-kan. V atriju Občine Tržič se bodo predstavili člani katare kluba, ki deluje pod okriljem Splošnega društva Tržič. Ob 20. uri bo v atriju Občine Tržič koncert ročk skupine The end. Gre za skupino mladih glasbenikov, ki že štiri leta igrajo pretežno ročk glasbo v najširšem pomenu. V nedeljo, 18. avgusta, ob 9. uri bo v Seničnem 5. vaški semenj, z začetkom ob 9. uri. Na semenju se bodo predstavili mojstri stare obrti, kot je lončarstvo, panjske končnice, sedlarstvo, volnarstvo in čebelarstvo. Lahko si boste ogledali tudi predstavitev mlatenja žita, z uporabo starega orodja. Do petka,
16. avgusta med 10. in 12. uro v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču potekajo poletne počitniške delavnice, ki jih v tem tednu vodi mentorica Joži Peteh, pod naslovom Tečejo, tečejo nitke.
Srečanje na Poreznu
Kranj - Planinsko društvo Cerkno, Združenje borcev NOV Cerkno, borci brigade Srečka Kosovela, Borci Ing. bataljona XXXI. divizije in borci Gorenjskega vojnega področja vabijo na letno strečanje planincev, borcev in mladine, ki bo v nedeljo, 18. avgusta, ob 11. uri na Poreznu. Pri grobnici bo prižig žare in položitev vencev v spomin na padle borce v zadnji sovražnikovi ofenzivi 24. in 25. marca 1945. Pohod na Porezen je mogoč iz sledečih smeri: Cerknega, po poti Kosovelove brigade; Železnikov, preko Davče, po poti enot Gorenjskega področja; Jesenice, po dolgi poti Podbrdo in Petrovo brdo - pot je markirana. Na pohodu upoštevajte navodila planicev in gorske reševalne službe. Prva pomoč je na Poreznu. Koča na Poreznu je oskrbovana, priporočajo vremenu primerno obutev in obleko.
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Železniki in Gorenja vas - Poljane - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vas jutri, v soboto, 17. avgusta, vabita na prireditev Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov. Prireditev bo potekala sočasno v Gorenji vasi pred domom Partizan in v Železnikih pred pošto, od 8. do 12. ure. Na tržnici vam bodo kmetije z območja škofjeloške regije ponudile izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov v okviru katerih lahko najdete izvrstne pekovske izdelke, se pravi kruh iz krušne peči, potice, piškote,..., mlečne izdelke, izdelke iz sadja, alkoholne pijače ter izdelke domače obrti. Poleg tega bodo člani Društva Resje poskrbeli tudi za popestritev prireditve.
Juhuhu - Poletje je tu
Kranj - Združenje staršev in otrok Kranj vabi na poletne ustvarjalne delavnice Juhuhu - Poletje je tu, ki bo pred Prešernovim gledališčem v Kranju, in sicer jutri, v soboto,
17. avgusta, od 10. do 12. ure, kjer bo potekala likovna delavnica na temo Žaba v mlako je skočila -slikanje s tempera barvami. Vabljeni otroci in starši.
Delavnica
v kočevskih gozdovih
Jama - Člani društva Svetlin in drugi prijatelji narave ste vabljeni na enodnevno sodelovanje na delavnici Marka Pogačnika v kočevskih gozdovih (organizaror Društvo Vitaaa iz Ljubljane), ki bo v soboto, 24. avgusta. Inforacije in prijave (do zasedbe mest v avtobusu) po tel.: 040/569-012, lahko pa tudi osebno ob torkih od
18. do 19.30 ure v Svetlinovi stojnici na ekološki tržnici v Naklem.
Prireditve v Kranju
Kranj - Danes, v petek, 16. avgusta, Ob 21. uri bo v gradu Khislste-in koncert - Skartizani. V gradu Khislstein bo jutri, v soboto, 17. avgusta, ob 21. uri koncert - acid jazz - Manufactur iz Švice. Koncert - šansoni v poljanskem narečju (Uršula Ramoveš) bo ob 21 • uri na Maistrovem trgu. V četrtek, 22. avgusta, ob 17. uri bo na otroškem igrišču Gibi - Gib likovna delavnica, ki jo bo vodil Zmago Puhar. Ob 18. uri bo v gradu Khislstein otroška predstava Metuljček in metuljčica, v izvedbi Lutkovnega gledališča Labirint. Ob 20.30 vas Domen Langerholc vabi na potopisno predavanjeo Novi Zelandiji. Primož Pirnat in Miha Nemec pa vabita na gledališko predstavo Moške fantazije od pornografije do poezije, ki bo v gradu Khislstein ob 21. uri.
DU Preddvor vabi na piknik Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na piknik, ki bo v soboto, 24. avgusta, pri družini Rakovec v Bašlju, z začetkom ob 15. uri. Prijave zbirajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v torek, 20. avgusta, ob 9. uri.
Planinski izlet Mojstrovka - Travnik Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na planinski izlet Mojstrovka - Travnik v soboto, 24-avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Vzpon na Mojstrovko bo potekal v dveh variantah. Po običajnem pristopu čez južna pobočja in čez severno steno po Hanzovi poti. Hoje bo skupaj za 7 do 8 ur. Prijave z vplačil1 sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj do četrtka, 22. avgusta, tel.: 23-67-850.
Nadaljevanje na 24. stran1
www. ribeinvode.com
■  Med i a Art
www.gorenjskaonline.corn
GLOSA
Gobarji
"A gledaš dnevnik?" je ostra moja znanka po telefonu. "Gledam."
"A vidiš, kaj dela pravna država, a ti samo to vidiš!" Vidim, seveda vidim: prodajo bank tujcem, neizprosni boj za Zavarovalnico Triglav, vidim Vzajemno in 3 milijone plače in nagrade. Vidim, vidim pravno državo.
"Ne to," zavrisne znanka. "Ne to! A ti vidiš, kaj delajo inšpektorji na Pokljuki! Preganjajo gobarje! Preganjajo in kaznujejo ata pa mamo, ki sta z otroki in s stoenko in vrečko prišla po nekaj gob. Da jih ni sram! Da jih globoko v dušo in ne vem kam ni sram. Na eni strani 3 milijone plače nekomu, ki zavarovalnici še dober dan ni rekel, pa je Že imel milijon in še več zavarovancev pod kapo, na drugi strani pa taista država kaznuje posameznike, ki nabirajo gobe zase in ne za PREPRODAJO! Le zakaj se taisti slavni inšpektorji ne spravijo na Italijane, ki v kombijih gobe sušijo in konzervirajo? A si ne upajo, kaj? Ali ne znajo italijansko, a? A ne vedo, po kakšnem predpisu bi kaznovali?
Samo lop po posamezniku in družini, ustrahovat do kraja slovenske reveže... Veš,
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77 fc%
ALEMARS s.p,252,10 SIT/min
poznam dve mami, ki gobe nabirata zato, ker sta brezposelni in ki vsaj tako zaslužita za šolske zvezke in knjige. Ko nanju pomislim in na tiste prizore nadutega inšpektorskega napihovanja na Pokljuki, bi me skoraj kap! Sram, ampak res sram naj jih bo!"
Kaj reči na tako oster glas ljudstva, ki je inšpektorski nadzor nad posamezniki dojel povsem socialno in emocionalno? Trenutek, v katerem so se spravili nad izletnike v pokljuških gozdovih in mahali z mandatnimi kaznimi, je bil glede na odmevne afere in že korupcijske zadeve res povsem neustrezen! 50 tisoč kazni za enega reveža, ki nabere deset kil gob! Pa naj jih, če jih je toliko! Seveda se ne sme - zakon pravi, da samo dva kilograma. Oh - kaj vse še pravi zakon in kaj vse se ne sme, pa ga kršijo od zakonodajalcev naprej prav vsi!
Komu bo pa padla krona z glave, če v gob-je bogati sezoni dopusti malo več gobarjev, ne glede na to, kako da lomastijo po gozdu in je vse poteptano in pohojeno. Vse se zara-se in nobenega pretiravanja in lažne zaščite narave ni treba. Zaščite v tem smislu, da zaščitimo sami sebe in poveličujemo svoj kšeft!
Kaj, ko bi inšpektorji zdaj napravili eno fino in odmevno oddajico o tem, kako da so lovili in polovili Italijane, ki "fungi" oziroma gobe konzervirajo kar na licu mesta, kajti svežih ne smejo prepeljati čez mejo? Ali bomo to dočakali? Ne bomo, ker zanesljivo ni predpisa, na katerega bi se lahko skli-
cevali. Še domačih veletrgovcev z gobami ne morejo kaznovati, bodo pa tuje!
Kar domači inšpektorji zamolčijo, povedo republiški tržni inšpektorji: ne ve se namreč, ali veliki nabiralci gob sploh potrebujejo potrdilo o dopolnilni dejavnosti? Gobe po pravilniku sodijo med gozdne sadeže, medtem ko standardna klasifikacija dejavnost nabiranje gob uvršča med pridobivanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik, nabiranje jagod, lešnikov in drugih gozdnih sadežev pa med sadjarstvo. Torej? Nič ni jasno. Tržni inšpektorji odgovor že dolgo pričakujejo od ministrstva za delo, a odgovora ni in ni..
Če ni treba potrdila o dopolnilni dejavnosti, potem ni nič. Trgovina na debelo brez inšpektorskih nosov in njihovih kazni in mimo države in njenih dajatev lahko cveti in buhti, za šest kilogramov gob, ki jih v dobri sezoni nabere vsak laik in negobar, pa mastna kazen!
In tako je res, kar pravi znanka: medtem ko na Mrzlem studencu pravna država čaka, kako bo medijsko odmevno vsa nabuhla in napuhla od pomembnosti kaznovala reveže, ji po drugi strani v kombijih ropajo gozdove Italijani, v katere se sploh ne upa vtakniti. Že leta in leta se ne upa vtakniti - da ne bo pomote! Na eni strani se državi pred nosom preko meje odpelje na tone in tone gob, na drugi strani pa taista država čepi in čemi v zasedi, da plane na reveža, kije nabral tri kile gob!
Darinka Sedej
t*
Oven (21.3. - 21.4.)
Usoda vam bo v prihajajočih dneh več kot naklonjena. Mirno se prepustite dopustniškim dnem, saj na vas ne bo prežala nobena nevarnost. Res, kljub vsemu si boste delali neutemeljene skrbi, a ne toliko zaradi sebe kot drugih.
Bik (22.4. - 20.5.) I^J    Zadnje utrinke dopusta boste posvetili tistim, ki jih imate radi, saj vam je zadnje čase ravno za njih (čeprav so najpomembnejši) vedno zmanjkalo časa. Tudi svojim že pozabljenim hobijem se boste posvetili in si s tem polepšali vsakdan.
Dvojčka (21.5. - 21.6.)
Ne tratite svoje energije tam, kjer to sploh ni potrebno in pri ljudeh, ki si tega ne zaslužij .Uresničilo se vam bo veliko prijetnih pričakovanj - tudi ob darilu vam bo vzelo sapo še bolj pa oseba, ki vam ga bo poklonila.
Rak (22.6.- 22.7.)
Začele se vam bodo dogajati prijetne stvari in kar zadovoljni boste z življenjem. V družbi boste s prijateljem iz pozabljene preteklosti. Tudi za še nekaj dni dopusta boste imeli možnost. Ne oklevajte!
Lev (23.7. - 23.8.)
Na vidiku imate večji denar, s tem pa bo tudi splošno počutje veliko boljše. Ker preveč premišljujete ■ razčlenjujete, gre mimo vas veliko priložnosti, ki bi vam precej spremenile življenje. Bodite pozorni in odprite oči.
Devica (24.8. -23.9.)
Sami pri sebi boste razmislili - kaj je sploh tisto, česar si želite. Naslednji korak pa je uresničitev le-tega. Poguma vam ne bo primanjkovalo, saj bodo želje večje od samega strahu. Obiska boste veseli.
Tehtnica (24.9. -23.10.)
Tudi če se boste še tako branili, se avanturi ne boste mogli izogniti. Možnost, da zraste v trajno zvezo, bo, odvisno pa bo le od vas. In zakaj ne? Priznali si boste, da ste tudi vi ranljivi in ljubezni še kako potrebni.
Škorpijon (24.10. - 22.11.)
Pri financah bodite te dni še posebno pazljivi - saj veste, pri za-pravljivosti nimate prave mere, saj se vam takrat čas ustavi. Težave, ki vam že nekaj časa ne dajo spati, se vam pozitivno rešijo. Novice!
Strelec (23.11. - 21.12.)
Nakopičene težave boste začeli reševati z nasmehom in dobro voljo. Neverjetno, a vse se bo rešilo bolje, kot si mislite. Včasih že dobra pozitivna misel dela čudeže. Dopust boste dobro izkoristili in ne bo vam žal denarja v ta namen.
Kozorog (22.12.-20.1.)
V zadnjem trenutku boste ujeli svojo največjo priložnost. Obljube? Seveda obljuba dela dolg in nekdo še vedno čaka ...Ker porazov ne prenašate najbolje, se potrudite in pohitite, saj veste - priložnost zamujena ne vrne se nobena.
Vodnar (21.1. - 19.2.)
V tem tednu boste izkoristili ves svoj šarm. Zadovoljstvo, ki sledi, bo nepopisno in življenje boste začeli postavljati na pravi tir. Tudi pri financah boste ponovno občutili varnost, posledica tega bo večji nakup.
Ribi (20.2. - 20.3.)
Srečo imate na dosegu roke, ki pa je ne upate stegniti. Strah pred neznanim? Morda. A če ne boste poizkusili, nikdar ne boste vedeli... Telefonski klic vas bo presenetil in vam vlil moči.
te
JODLGATOR
Nuša je pa iz Artič
To smo namreč izvedeli iz prve roke, kar pomeni, da smo podatek dobili iz Zasavja oziroma Posav-ja. Seveda so veljali tudi odgovori tipa Brežice, ki so tam blizu pa tudi Posavje... Saj smo vprašanje zastavili dovolj široko. Tako Nuša, je po televotingu zmagala tudi na letošnji Slovenski popevki, kar mi je bilo jasno, že takoj, koje stopila na oder. Občinstvo jo ima za svojo, kar je tudi razumljivo, saj je res dobra. O.K. ne bom več dodajal dodatnih besedic in vrstic, saj je poletje, ko je vsesplošna suša (če je že vreme bolj mokro) z dogajanji. Šc požrebaj-mo: Jernej Dragan, Trg svobode 25, 4290 Tržič. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po lepo nagradi-co...
Novosti
Tuje: Tiziano Ferro - Rosso Rel-ativo, Kenny Garret - Happy Peo-ple, Fun Lovin' Criminals - Bag of hits (uspešnice), Cornershop -Handcream for a generation, Pri-mal Scream - Evil Heat; SLO:
Laibach - Rekapitulacija (1980 -1984), Uspavanke za dojenčke (klasični skladatelji, narodne in tradicionalne pesmi); Ex Yu: Naslednji teden pričakujemo novo ploščo skupine Colonia (punca se vrne iz kolonije)
TOP 3
1. Tabu - Male nore ideje
2. Povver Mix 18 - V/A
3. Linkin Park - Reanimation
Koncerti inu vstopnice
Sploh nič.
In še nagradno vprašanje 498:
Kakšne ideje imajo že Tabuji? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 21. avgusta, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1,4000 Kranj. Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Se to: naša najljubša domača Stranje www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator@siol.net.
Poletje v Žižoli
Piran - Kot najbrž veste ima od letošnje pomladi naprej igralec Matjaž Javšnik, "tevedoberdanski" Izi skupaj s solastnikom Bojanom Salamonom na Tartinijevem trgu v Piranu prav prijetno gostilno "Kantina Žižola". V brk izjavam, da staro mestno jedro Pirana umira, sta se podjetna gostinca čez poletje dobro "založila" z dodatno ponudbo lokala. V njem namreč že čez vse poletje poteka zanimiv kulturno zabavni program (glasba, ples, gledališke in lutkovne predstave, literarni večeri...). In kaj nas v Žižoli čaka v prihodnjih dneh? Jutri, v soboto, 17. avgusta, bo na ogled lutkovna groteska za odrasle Kdo je Jodlu nastavil zanko?, v nedeljo bo sledila črna komedija Pitje po Evropi z Matjažem Javšnikom in Valterjem Draganom, med tednom pa bo družbo zabaval kitarist Peter. Naslednji konec tedna bodo navduševale Idrijske Putrovke, v nedeljo pa bo Javšnik nastopil z impro-vokatorji... Vse prireditve so brezplačne, začnejo se ob 20. uri in trajajo..., da trajajo. Več o programu na spletni strani www.sloven.sko-morje.net/zizola.htm. I.K.
41	\0	!0.
	■od	DAJ A
RADIO OGNJIŠČE
PRIJATELJI
P. 0
ADIA GNJIŠCE
HALA TIVOLI | LJUBLJANA NEDELJA   22. SEPTEMBER OB 18. URI
Andraž Kalamar
Na Gorenjskem pred 100 leti
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 4. do 18. avgusta 1902
Železniški minister na Gorenjskem
Škofja Loka, 9. avgusta 1902
Železniški minister ekscclcnca gospod vite/. Wittek je z Dunaja prišel na ogled gradnje bohinjskega železniškega predora, ki je trenutno ena najpomembnejših gradenj v državi. Gospod minister je izstopil z vlaka na železniški postaji v Skofji Loki, kjer ga je pričakala delegacija mesta z županom Lovrom Sušnikom in poslancem Cirilom Pireom na čelu. Županje seznanil gosta z željo domačinov in prebivalcev obeh dolin o prestavitvi železniške postaje bliže mesta, ali pa vsaj izgradnjo novega tira do Kamnitnika, saj bi bila to velika spodbuda za razvoj vse regije. Minister seje strinjal o koristnosti projekta inje delegaciji obljubil da se bo osebno zavzel za koristi Škofje Loke na Dunaju. Nato se je ministrova delegacija s spremljevalci odpeljala skozi mesto, po Selški dolini in čez. Zali log proti Podbrdu, na ogled gradnje predora. Dela v predoru so gospoda železniškega ministra zelo navdušila, še posebej seje zanimal za postopek razstreljevanja hriba. Za raz-streljevanje namreč uporabljajo ogromne količine smodnika, tudi 1300 kilogramov naenkrat.
Otvoritev vodovoda v Skofji Loki
Škotja Loka, 16. avgusta 1902
Včeraj so v Škotji Loki prvikrat preizkusili novozgrajeni vodovod in občani so nad rezultatom zelo zadovoljni, saj vodovod odlično deluje. Ker se veliko meščanov zanima /a napeljavo vodovoda, so sklicali občni zbor vseh zainteresiranih, ki bo 17. avgusta na Štemarjih v Skofji Loki.
Pomanjkanje vode v Kranju
Kranj, 9. avgusta 1902
V nasprotju s Škofjo Loko, kjer imajo vode na pretek, pa v Kranju že nekaj poletij primanjkuje pitne vode. Na žalost pa se gradnja nujno potrebnega vodovoda še dolgo ne bo začela. Ker je bil sedanji deželni zbor razpuščen, ne more potrditi deželnega zakona, da se bo vodovod gradil kot deželno podjetje, brez tega pa ne moremo dobiti nujno potrebne državne podpore. Samo mesto pa zaenkrat nima dovolj lastnih sredstev za tako velik projekt.
Vojaški premiki
Tržič, 5. avgusta 1902
Preko Ljubelja in Podkorenskega sedla se v teh dneh premikajo kolone vojaštva, 9. topniški polk se namreč vrača z vojaških vaj pri Krškem nazaj v vojašnice v Celovcu. Za vojake je pot čez gore naporen podvig, še posebej če/. 1370 metrov visoki Ljubelj. Moštvo mora namreč svoje topove samo zvleči na vrh, skoraj brez pomoči konj. Zato se vojaki pritožujejo da zvečer ne dobe dodatne hrane, za razliko od konj, ki vsak večer dobe dovolj dobrega rumenega ovsa.
Velik obisk tujcev na zgornjem Gorenjskem
Radovljica, 16. avgusta 1902
V radovljiškem okraju letos opažajo velik porast tujih gostov, še posebej na Bledu, kamor je do 15. avgusta pripotovalo kar 1763 tujcev in so skoraj vsi hoteli in sobe polni. Povečan obisk pa beležijo tudi v Bohinju, Lescah, Begunjah in Kranjski Gori. Med tujimi gostije največ Čehov, ki zelo radi prihajajo v naše planine. Zal pa je vreme letošnje poletje nenavadno slabo in če bi nam bilo bolj naklonjeno bi bilo tujcev pri nas verjetno še več.
Teniški turnir na Bledu
Bled, 9. avgusta 1902
Teniški turnir na travi, ki seje včeraj začel v prostorih zdraviliškega doma na Bledu, poteka zelo uspešno. Poleg domačih igralcev na turnirju sodeluje kar 66 tujih igralcev, med katerimi je nekaj najboljših te-nisačev Evrope. Favoriti v moški kategoriji pa st) domači avstrijski igralci Kinzl, Bertrant in Wessely ter Grka Kephalinas in Marsello. Prireditve kakor je teniški turnir so /a naš počitniški kraj zelo pomembne, saj prispevajo k prepoznavnosti Bleda v tujini in s tem tudi privabljajo nove tujce k nam na oddih.
Preživel padec v kanjon Kokre
Kranj, 5. avgusta 1902
Čevljar Martin Gorjanc s Primskovega, v kranjskih gostilnah znan kot ljubitelj žgane pijače seje v petek ponoči popolnoma pijan vračal iz Kranja proti Primskovemu. Na poli domov je omagal in zaspal na robu kokrškega kanjona. Med spanjem seje možakar prevrnil če/ rob brega in padel kar 30 metrov globoko in po čudežu preživel padec v globino samo z lažjimi poškodbami. Pravijo, da se je Martin zaklel, da žganja niti poskusil ne bo več.
Rabljeni časopisi naprodaj
Kranj, 8. avgusta 1902
V kavarni Adolfa Kreu/.bergerja v Kranju imajo novo ponudbo za vse, ki bi bili radi na tekočem z novicami, pa nimajo dovolj denarja /a nakup časopisov. V kavarni imajo namreč /a tretjino redne cene naprodaj veliko rabljenih časopisov. Vedno imajo na zalogi slovenske časopise kot so; Slovenski narod, Slovenec in Slovenski list, prav tako pa nemške: Laibacher Zeitung, Presse, Neue freie Presse. Der Flah, Ju-gend in šc mnoge druge.
Rešitev proti neumni ženski modi
Kakor po celi Evropi se je tudi pri nas razširila neumna in nezdrava moda vlečk pri damskih oblekah. Ljudje pa nad to modo niso navdušeni, saj se to podaljšano krilo vleče po tleh in pri tem v/.diguje prah in raznaša bacile. Rešitev proti tej čudni modi pa je našel potepuški pes jazbečar v Zagrebu, zadržuje se namreč na javnih promenadah in takoj, ko zagleda, daje za kako damo podaljšano krilo, ves besen skoči na vlečko, na glas laja in vleče obleko. Na vlečki se pusti prevažati toliko časa, dokler je nesrečna lastnica ne vzdigne v zrak. Vsi razen dam s podobnimi krili pa se pri tem neznansko zabavajo.
Če se torej naše dame zaradi higienskih in estetskih razlogov ne bodo odpovedale tej čudni modi, bomo tudi pri nas /dresirali nekaj takih živalic, da se bomo vsaj dobro zabavali na promenadah.
VIR: Gorenc in Slovenski narod (avgust 1902)
REZERVACIJE VSTOPNIC
pon - pet: 7.00 -14.00 na tel.: 01/512-11-26
GLASOV KAŽIPOT
Pohod na Montaž
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v soboto, 24. avgusta, organiziralo planinski pohod na Montaž (2.753 m). Odhod avtobusa bo ob 5. uri zjutraj z avtobusne postaje na Koroški Beli (pri trgovini). Udeleženci morajo imeti s seboj veljavno listino za prehod državne meje. Izlet je primeren za vse udeležence. Tisti, ki se ne bodo povzpeli na vrh, bodo lahko odšli do planinske postojanke in si ogledali planino Pekol. Pohodniki, ki se bodo povzpeli na vrh, pa morajo biti primerno opremljeni (čelada, plezalni pas, pomožne vrvice, vponke ali samovarovalni komplet), ker je pot zelo zahtevna. Skupne hoje bo za 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 22. avgusta, do 12. ure. V primeru slabega vremena bo izlet odpadel.
Pohod na Stol
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela organizira v soboto, 17. in nedeljo, 18. avgusta, dvodnevni pohod na Stol. Odhod bo ob 6. uri izpred Turista. Dodatne informacije in obvezne prijave po tel.: 040/730-000, Brane.
Na planinski izlet z DU Kranj
Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi ljubitelje planin in naravnih lepot na čudovit izlet: Dom pod Storžičem - Mala Poljana - Tr-stenik. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 22. avgusta, ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 21. avgusta, do 12. ure oziroma do zasedbe avtobusa.
Kopanje v termah Topolšica
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila za enodnevni kopalni izlet v termah Topolšica, ki bo v petek, 20. septembra. Vplačila sprejemajo vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure v pisarni društva na Begunjski 10. Obveščajo pa tudi, da bo pisarna društva od 2. do 12. septembra zaprta.
Kopalni izlet na Debeli rtič
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na Debeli rtič, ki bo v petek, 23. avgusta, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijavite se v društveni pisarni, na Tomšičevi 4.
Kolesarski izlet po Poljanski dolini
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kolesarski izlet po Poljanski dolini, ki bo jutri, v soboto, 17. avgusta. Zbirno mesto bo pred Občino Škofja Loka ob 8. uri. Peljali se boste do Gorenje vasi - Todraž, kjer boste pustili kolesa in se peš podali v Vin-harje do turistične gostilne Ljubica. Hoje do Vinharjev je približno 40 minut. V primeru slabega vremena bo izlet preložen. Prijave zbirajo v pisarni društva.
Družinski pohod na Toško čelo
Kokrica - Turistično društvo Kokri-ca vabi vse ljubitelje narave na družinski pohod v nedeljo, 18. avgusta. Zbrali se boste na parkirišču pri trgovini Storžič na Kokrici in se z avtomobili odpeljali proti Ljubljani. Od parkirišča pri bivšem SKIP-u se bodo odpravili proti Lovskemu domu na Toškemu čelu. Hoje bo približno za dve uri v eno smer. Primerna obutev in pohodne palice ne bodo odveč. V primeru slabega vremena pohod odpade.
Pohod na Sv. Jakoba
Preddvor - Turistično društvo Preddvor organizira že 14. tradicionalni družinski pohod na Sv. Jakoba, ki bo v nedeljo, 18. avgusta. Start bo ob 7. uri v Podaku, maša ob 10.30 uri, ob 12. uri pa podelitev nagrad izžrebanim pohodni-kom. Turistični delavci so pripravili pester program in lepe nagrade.
Feratanje v okolici Marmolade
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira izlet - feratanje v okolici Marmolade (Dolomiti), ki je namenjen udeležencem z zelo dobro kondicijo in ustrezno samo-varovalno opremo. Odhod s posebnim miniavtobusom izpreh hotela Creina bo 2. septembra, ob 1. uri, povratek pa 4. septembra. Ture so zelo zahtevne (na nevrto-glave in kondicijsko izredno dobro pripravljene udeležence). Potrebna oprema: samovarovalna popkovina s ploščico in z dvema vponkama, čelada, samovarovalna vrvica 1.2 m 7 mm, dobri profilirani pohodni čevlji, obleka za visokogorje. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je vključno do ponedeljka, 19. avgusta, z obveznim plačilom oz. do popolnitve skupine (12 udeležencev).
Dachstein
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira še en zelo zahteven izlet na Dachstein 2997 m (Avstrija), ki je namenjen udeležencem z zelo dobro kondicijo in ustrezno samovarovalno opremo. Izlet bo v soboto, 7. septembra, odhod posebnega miniavtobusa bo ob 4. uri izpred hotela Creina. Potrebna oprema je enaka kot pri prejšnjem izletu. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.; 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je do vključno do ponedeljka, 26. avgusta, z obveznim vplačilom -12 udeležencev.
Na Goli otok
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vas vabi na otok hudega trpljenja naših ljudi - Goli otok. Izlet bo v torek, 24. septembra, z odhodom ob 4. uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva, pri čemer vas prosijo, da se prijavite čimprej.
Kopalni izlet v Pineto
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane in druge, da v letošnjem letu ujamejo še enkratno kopanje v morju in to v Pineti - Novigradu, ki bo v četrtek, 22. avgusta, z odhodom ob 6. uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva.
Srečanje upokojencev Gorenjske
Kranj - Tudi letos Društvo upokojencev Kranj organizira prevoz na tradicionalno 12. srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 5. septembra v Komendi na hipodromu. Posebni avtobus bo odpeljal ob 8.30 uri izpred hotela Creina v Kranju, v četrtek, 5. septembra. Uradni del srečanja se prične ob 10.30 uri. Nadaljevalo pa se bo s kulturnim programom in zabavnim delom, ko vas bosta zabavala ansambel Nagelj in ansambel DU Komenda. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni. Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev, ki bo v četrtek, 5. septembra, na Hipodromu Komenda in ob vsakem vremenu, ker bo srečanje pod šotorom. Prijave z vplačilom polovične cene za avtobusni prevoz prejemajo vsi poverjeniki društva.
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 5. septembra, v Komendi. Odhod avtobusa z Bele bo ob 7. uri in s Preddvora ob 7.15 uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa 20. avgusta, ob 9. uri. Vabijo vas na prijetno druženje z gorenjskimi upokojenci. Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 5. septembra na hipodromu v Komendi. Za avtobusni prevoz je poskrbljeno. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri. Prijave zbirajo poverjenice.
Srečanje upokojencev v Pliberku
Pliberk - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 31. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, sz začetkom ob 10. uri. Preostanek dneva boste lahko izkoristili za ogled sejma, ki bo brezplačen. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4.
Kopanje v Šmarjeških toplicah
Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi na kopalni izlet v Šmarješke toplice (v zunanjem bazenu). Izlet bo v sredo, 21. avgusta, odhod iz avtobusne postaje pa ob 7. uri. Vpisovanje je v društveni pisarni do zasedbe avtobusa.
Haloški zakladi
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na izlet po območju Haloških zakladov. Odhod bo v torek, 20. avgusta, ob 6. uri izpred Globusa. Potepali se boste med Haloškimi goricami in prisluhnili znamenito-
stim teh krajev. Dodatne informacije ter prijave z vplačili v društveni pisarni.
Letovanje na Lošinju
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje v 78. letu starosti umrla naša draga mama in stara mama
JULIJANA KOS
iz Kranja
Od nje se bomo poslovili v družinskem krogu na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: hči Eka z družino in sin Uroš z ženo Kranj, 14. avgusta 2002
Obvestila
Kozmična življenjska šola
Kranj - Prakristjani v Univerzalnem življenju vabijo vse iskalce Boga v Kozmično življenjsko šolo, ki je vsako nedeljo dopoldan ob 10. uri in vsak torek ob 19.30 uri v gradu Khislstein, Tomšičeva 44, Kranj.
Prešernova rojstna hiša zaprta
Vrba - Gornjesavski muzej Jesenice obvešča, da je Prešernova rojstna hiša zaradi obnovitvenih del zaprta do predvidoma 15. septembra. Finžgarjeva in Čopova rojstna hiša sta odprti po uniku. Informacije po tel.: 583-35-00 -uprava ali 580-15-03 - Čopova rojstna hiša.
Triglavski narodni park obvešča
Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljeh od 10. do 17. ure. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka.
Osrednja knjižnica
Kranj obvešča
Kranj - Osrednja knjižnica Kranj
obvešča vse svoje člane in uporabnike, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelek odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, torek od 11. do 19. ure, ob sobotah pa so zaprti.
Šola hujšanja
in zdrave prehrane
Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19. uri je v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane.
Razstave na Bledu
Bled - V 1. nadstropju Občine Bled je na ogled razstava slovenskega karikaturista Boža Kosa z naslovom "A še rišete". V hotelu Park je na ogled razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo "Motivi iz Kamne Gorice in okolice". Kavarna hotel-a Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki av-
torice Nade Kobentar. Kavarna hotela Astoria: razstava Fotokluba TNP Lanaf (Italija) do 27. avgusta. Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz steklarne Rogaške. Trg Bled: likovna razstava slikarja Ivana Prešerna - Žana. Galerija Vila Nana: prodajna razstava v hotelu Jelovica in hotela Kompas ter TD Bled. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20. stoletja iz beneške grafične delavnice Fallani iz Benetk. Galerija Deva Puri (levo ob vhodu v Casi-no): stalna slikarska razstava. Knjižnica B. Kumerdeja Bled: Otroška ilustracija meseca - do
30. septembra je na ogled razstava originalne ilustracije in knjig ilustratorja Alojza - Zormana - Fojža.
Spomini s festivalov 1997 - 2001
Radovljica - Festival Radovljica ob XX. Festivalu Radovljica 2002 v sodelovanju z Društvom ljubiteljev stare glasbe Radovljica vabi v prostore Gorenjske banke, poslovna enota Radovljica, Kranjska c. 16 na razstavo barvnih fotografij Spomini s festivalov 1997 -2001. Avtor fotografije je Matej Rupel. Razstava je na ogled do
31. avgusta, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Čudovite energije bivanja
Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora in Gornjesavski muzej Jesenice - enota Kranjska Gora vabita v galerijskih prostorih Liznjekove domačije na Borovški cesti 63 v Kranjski Gori na ogled razstave slik diplomirane slikarke Mojce Vi-lar - Čudovite energije bivanja. Razstava bo na ogled do 15. septembra.
Slikarska razstava Leje Jazbec
Tržič - V gostišču Smuk Retnje so odprli zanimivo slikarsko razstavo mlade, tržiške umetnice Leje Jazbec. To je njena druga samostojna razstava, ki ima naslov Zodiak skozi akt. Leja je slikarski samouk. Razstava bo na ogled v avgustu.
Razstava članov LANAF
Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij članov združenja LANAF iz Italije. Razstava bo na ogled v hotelu Astoria do 28. avgusta.
Narava
Ljubljana - V Foto Tivoli - prodajalna Atrij, Slovenska cesta 58 je na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Narava avtorja Mirka Bijukiča, člana Foto kluba Nova Gorica. Razstavo si lahko ogledate do 22. avgusta.
6. kolonija Iveta Šubica
Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja je do 25. avgusta na ogled likovna razstava v okviru 6. kolonije Iveta Šubica. Galerija je odprta vse dni, razen ponedeljka, med 9. in 18. uro.
Izseljenec
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju.
Tehnika Transcendentalne meditacije
Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM prireja vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11 v Kranju. Učitelj tehnike TM, Rajko Jerama, vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje.
Koncert Deškega zbora
Bled - KD Lumen vas vabi na koncert Deškega zbora zborovske šole M.l. GLINKA iz St. Petersbur-ga, ki bo jutri, v soboto, 17. avgusta, ob 20.30 uri v cerkvi sv. Martina na Bledu. Prodaja koncertnih listov bo uro in pol pred cerkvijo.
KPZ Osti jarej
Kranj - KPZ Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če bi radi (in lepo) pojete in bi se nam želeli pridružiti, pokličete po tel.: 041 /946-886 - Katja ali 041/647-426 - Aleš, kjer boste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce.
Gorenjke In Gorenjci Posiušamo
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
ranju
organizator: Center mladih soorganizator: Klub študentov Kranj
MKKTNA UBflNA K BAN.
20:30 Maistrov trg
Ulično gledališče
Senzonm: Neprekosljivo nemogoče
21:00 Grad Khislstein
Koncert - ipr*mlj«v»tni program dovvnhlll-a
Backstage, Gwynnap Nudd
21:00 Pungert
Jazz koncert
Jazzo Supersonics
8:00
Glavni trg
Avgustovski semenj
O-
9:00   Glavni trg
Predstavitev Dijaškega in študentskega doma Kranj
10:30 Pungert
Lutke za otroke LG Jesenice:
Miškolin
25
avgust
26
avgust
ponedeljek
27
avgust
torek
29
avgust
četrtek
21:00 Maistrov trg
Koncert - akustični ročk Jernej Zoran_
21:00 Grad Khislstein
Koncert - reagge
Rasta Movement
10:00 Sv. Jošt pri Kranju
j" Dovvnhill
13:00 Spustimo se za naše malčke
16:00 Atrij Pavšlarjeve hiše
Pogovori o starem Kranju Studio GTV v živo
17:00 Otroško igrišče GIBI GIB
Lutkovna igrica
GUD • Kranjski komedijant _Rastko Tepina_
16:00 Atrij Pavšlarjeve hiše
Pogovori o starem Kranju Studio GTV v živo
18:00  Grad Khislstein
Otroške lutkovne ustvarjalnice
20:30 Bar Potepuh
Potopisno predavanje Brane Čeak: Indija
21:00  Grad Khislstein
Koncert in ples -etno Zbor poljskih kozakov iz Rostova ob Donu
^ www.poletjevkranju.com
SKUPiMAsam
Za aktualen program pošlji SMS z vsebino cmok poletje na Številko 2929__|
Ali je Arnold Rikli nasledil Boštjana Kneippa?
O Švicarju Arnoldu Rikliju je bilo pri nas že veliko napisanega, tako o njegovi metodi zdravljenja, 0 vabljenju gostov in s tem tudi o njegovih prizadevanjih za razvoj turizma na Bledu. Mnogi ga uvrščajo med pobudnike organiziranega turizma na našem Bledu. Oglejmo pa si čas pred Riklijem!
Podobne metode zaznamo že prej, da več let pred tem. Tako so se Spartanci že 1100 let pred Kristusom zdravili in krepčali z vodo, sončnimi žarki. Prvi zdravnik, ki je zdravil z mrzlo vodo, naj bi bil Hipokrat, kije umrl 460 let pred Kristusom. Postal je slaven zdravnik v tedanjem Rimu, njemu pa so sledili Balen, Anglež Flover, italijanski menih Bernard, dr. Ivan Žiga Hahn, Krištof Hufe-land in še bi jih lahko naštevali, le
da so manj poznani in o njih ne vemo kaj prida.
V času pred Riklijem pa že zasledimo Vinka Prisnica (1799 -1851) iz Grafenberga na Avstrijskem. In kako je prišel na misel, da naj bi mu voda pomagala kot zdravilo.
Ko je nekega dne pasel živino, je opazoval, ko je lovec ustrelil srno, da seje ta zatekla k studencu z obstreljeno nogo in jo namakala v vodi. To je ponavljala kar nekaj dni, dokler ni zopet shodila. In pozneje je to lahko opazil na sebi. Povozil ga je voznik in mu polomil nekaj reber. Zdravnik mu je svetoval, da pije tekočo mast in mirno leži. Tedaj pa se Prisnic zamisli, češ če mrzla voda pomaga živali, zakaj ne bi tudi človeku. Vzel je rjuho, jo zložil
in namočil v mrzli vodi. Takšno jo ovil okoli telesa, obenem pa opravljal svoje delo. Res kmalu je ozdravel in zdravnika ni več potreboval. Tako je spoznal, da jc mrzla voda zdravilo tako za ljudi, kot živino. Začel je vabiti bolnike, ki so v vse večjem številu zahajali k njemu.
Zanimivo, daje tudi Rikli preizkusil svojo metodo zdravljenja na sebi. Glas o čudežnem zdravniku Prisnicu se jc hitro širil, prišel je celo do Dunaju. Poslali so svoje strokovnjake na oglede. Ti so se kaj pohvalno izrazili o njegovi metodi in Prisnic je dobil dovoljenje za zdravljenje. Takšno dovoljenje mu je prišlo prav, saj so zdravniki nastopili proti njemu, ga preganjali. Tudi tu je podobnost z Riklijem!
Število bolnikov je naraščalo z dneva v dan in to iz vseh delov tedanje Evrope, zaradi prezaposlenosti, bilo mu je nad 50 let, je že umrl. Za njim pa je ostal "Prisni-cov ovitek", ki so ga uporabljali v času vojn za zlomljene kosti. Njegovo delo sta zatem nadaljevala zdravnika Schrott in Rausse, vendar z manj uspeha.
Pojavil pa se je nov "zdravnik" Sebastijan - Boštjan Kneipp (1821-1897) iz Štefansrida na Bavarskem. Doma so bili revni kmetje in mladi Boštjan je moral pasti živino, pozneje pa pomagati očetu pri tkanju. Ker pa mu to ni bilo kaj prida všeč, je šel po svetu. Delal je kot dninar, hlapec, zaslužek pridno hranil. Pri 19 letih se je vrnil domov in zopet začel tkati. Vsak goldinar pa je
V hribe z rokami v žepu ... in očmi na podplatih
K rudarjem z Robleka
na žgance
Kamnite zidove v dolini Drage in njene planine pod Begunjščico so že zdavnaj zapustili plemeniti vitezi ter rudarji, med pašniki, gorami in soteskami pa odmevajo ponarodeli napevi in vabijo...
Malo jc poti na Gorenjskem, ki bi bile tako lepo ''pokrite" z /nanimi napevi, pravimi ponaro-delimi vizami, kot je krožna pot skozi dolino Drage, na planino Prevalo in do Robleka, pa nazaj preko planin Poljska in Planinca,
Opuščen rudnik mangana na okrog 1500 metrih.
do Drage ter Avsenikovih Begunj.
Najprej vas na poti skozi Begunje proti izhodišču pričakata graščina Kazenstein, kjer so bili pred 60 leti zloglasni zapori, ob začetku doline pa grobovi in spomenik njihovim žrtvam. Seveda je tukaj še grad Kamen, ki si ga "prišparate" za po vrnitvi. Po Dragi se podate v še tesnejši del soteske Begunjščicc, Luknjo; na potoku je nekaj manjših slapičev, ki pa svojo pravo moč pokažejo šele ob obilnejšem deževju.
Možnosti sta dve: na levo na Roblek, a če greste tja po desni čez Prevalo, bo še lepše. Zlasti "b poletni vročini je srednje strma pot do planine prava odločitev, v vsakem primeru pa vam ne uide poldruga ura hoje. Tu je včasih šel del tovorne "ceste" z Gorenjskega na Koroško, a so jo podobno kot"starejšo pohodniško Pot sile narave tako zdelale, daju skoraj ni za prepoznati. No, od slednje je v ozkem skalnem prehodu še opazite nekaj v steno zabitih klinov, le da so zdaj že kake dva metra nad vami.
'z strmine se nazadnje prebijete na široko travnato polico pod
grebenom Begunjščicc, kjer leži planina Prevala ter ponuja žgance, masovnek, kislo mleko... Kar nekaj časa vam je lepo, ko občudujete travnata pobočja proti Be-gunjščici, postojite ali pomolite pri križu, kjer so občasno tudi maše.
Nato vas smerokazi pošljejo dalje čez Rož, proti Roblekovemu domu. Razgled in sama pot na travnatem robu pobočja sta pravi užitek, vzpenjanja skoraj ni več, in lahko se predate sončenju ter pogledu na Deželo, Dobrčo (I634m), Smokuč, ob malo boljšem razgledu v daljavi tudi na Julijce.
Že bliže Robleku, človek ne bi verjel, pridete do vhoda v pravi, pravcati rudnik. Seveda že zdavnaj opuščenega. Podobnih majhnih rudnikov mangana je bilo v Karavankah kar nekaj, in taje bil med večjimi. Koje drugi polovici 19. stoletja rastoče fužinarstvo oz. železarstvo v Javornikih potrebovalo surovine, so po načrtih Pantza, tehničnega ravnatelja Kranjske industrijske družbe, uvedli izboljšave za večji izkop. Predvsem pa so izdelali žičnico, kar je nadomestilo tovorjenje rude s samotežnimi ročnimi sanmi.
Po slabi uri in potem ko se nič-kolikokrat z zavidanjem ozrete
Grad Kamen pred stoletji dom neustrašnega viteza Gašperja.
njegovo skupino - po naključju je najlepši razgled na stezici proti straniščni uti - in le zadovoljno žvižgate: "Tam gori bom ostal, bom kravce pasti gnal..."
In zdaj vas spet zamika Begunj-ščica ... Kar nekaj poti vodi na enega najbolj znanih gorskih ciljev v Karavankah; najvišji Veliki vrh jc 2060 metrov visoko. Njen greben jc zaščiten rezervat gorske flore, in če običajno pri-
pridno hranil. Njegova želja pa je bila, le da bi šel v šole. Doma o tem niso imeli posluha, zato je obiskoval v okolici duhovnike, da bi mu pomagali. Vendar brez uspeha. Pri tem pa je zadela nesreča njegov dom, pogorela je hiša in obenem vsi njegovi prihranki. Moral je doma pomagati pri zidanju, zatem pa se je odločil, da pobegne v svet. V sosednji župniji je le našel kaplana Mer-kla. Ta mu je pomagal in ga učil. Na občini pa so mu zagotovili hrano in stanovanje. Želel si je priti v latinsko šolo, le da ni šlo vse tako lahko. Ni mu bilo lahko, saj se je moral učiti vse dneve in noči, da le nebi zaostal. Tako sije nakopal jedko in hiral je vse bolj, da so zdravniki že obupali nad njegovim zdravjem. Ko pa se je nekega dne sprehajal po mestu, je zagledal v izložbi knjigo dr. Žiga Hahna: Poduk o zdravilni moči mrzle vode za ljudi, posebno za bolnike. Knjiga je nosila letnico 1747, stala pa je 6 krajcerjev. Ali nas tudi to ne spominja na Rilki-ja! In Kneipp se loti zdravljenja po metodi, ki jo je posnel v knjigi. Najprej se je le umival, nato dnevno kopal v Donavi. Težav pa se ni manjkalo, saj je bil v semenišču, kjer mu niso dovolili kopanja v Donavi. Znašel seje in nato kopal v vodnjaku. Ko mu je bilo
S poti med Prevalo in Roblekom.
na sopohodnike, ki se podajajo više proti Begunjščici, dobre volje prispete do Roblekovega doma (1657m). Čas je za uživanje, žgance in kislo mleko.... Za-zrete se na drugo stran, v Stol in
segate na "nižje višave", je tuje lepa priložnost, da se dvignete preko 2000 metrov. Na teh višinah je res že (skoraj) vse dovoljeno, a zna biti pot zaradi črnice pogosto "mastna", zato je dobra
obutev nujna. Z Roblekovega doma se ni potrebno vrniti po isti poti nazaj, ampak kar takoj navzdol, proti Dragi. Po nekaj minutah spusta srečate še en odcep in smerokaz za Prevalo, a "prava" pot je desna. Tako nekaj sto metrov nižje pridete najprej do planine Poljska, že kmalu zatem pa do planine Planinca. Obe sta lepi in ponujata kar nekaj dobrot, le pri zadnji se komu hecno zazdi, da ob koči, umetnini lesene obrti, stoji plastičen tobogan. Pa verjetno tudi sredi planin otrokom nista več dovolj le svež zrak, zvončkljanje simpatičnih krave' in kislo mleko.
Vsi, otroci po letih ali le v srcu, ob vrnitvi v Dragi zopet pridete do svojega gradu iz "otroških sanj", gradu Kamen. Iz osamljenega stolpa v 12. stoletju je v štirih stoletjih zrastel v enega najmogočnejših gradov na Slovenskem. Celo ko je v 18. stoletju začel propadati, je bilo propadanje veličastno; tukajšnji vaščani so menda sestavili človeško verigo od gradu do osrednje begunjske cerkve sv. Urha, da so si podajali grajske strešnike, s katerimi so prekrili cerkveno streho. Še danes v svoji porušenosti, na nek način pa prav zaradi tega, kaže vso svojo mogočnost in pomembnost.
Kot je bil imeniten njegov izgled, so bili imenitni tudi njegovi nekdanji lastniki: Ortenburža-ni, grofje Celjski, Lambergi.... Za Celjske nesrečen kraj, tu seje ubil Herman II., iz slednje družine pa je prišel Gašper Lamberg, pravi pravcati viteški kavalir. Tak, ki ga je mogočen in ponosen grad Kamen seveda moral imeti, in je v svoji karieri slavil celo 86 zmag v viteških dvobojih. Prav on je eden od junakov balade o Pegamu in Lambcrgar-ju, Lambergi pa so si poleg pesniške slave znotraj obzidja zgradili še zanimive terasaste vrtove.
In preden, podobno kot plemeniti Gašper pred stoletji v hrup bojev, "oddrvite" nazaj v civilizacijo, ste spet srečni; brez. ljudi s planinskih koč ter planin ali zavzetega oskrbnika gradu Kamen, bi o vaših pohodniških užitkih lahko poslušali le dedko-ve spomine.
Uroš Brankovič
31 let, je bral novo mašo, nato služboval v svoji okolici in začel z zdravljenjem ljudi - v začetku največ duhovnikov.
Ko pa je spisal knjigo "Moje zdravljenje" se glas o njemu in njegovi zdravstveni metodi hitro razširil. Bolnikov je bilo vse več -tudi do 15.000 na leto. Izdal je še več knjig v nemškem jeziku, pozneje pa so jih prestavili na 19 jezikov. Omenimo knjige: "Tako naj bi živeli" in "Moj testament", "Kodicil". Izdajali je začel svoj časopis in to kar v 40.000 izvodih.
Kneippovo ime je zaslovelo po svetu - iskali so ga doma, vabili pa so ga tudi v tujino in mesta. Seveda ni užival priljubljenosti pri zdravnikih, čeprav je ta metoda osupnila marsikaterega zdravnika, predvsem pa uspehi te metode. Njegovi oboževalci se letno zbirajo v Bad VVoerichhofnu, kjer ustvarjajo na milijone nočitev združujejo pa ta srečanja s klasično godbo. In tja naj bi zahajal tudi naš znani Ivo Pogorelič. Omenimo še to, da je Kneippova šola priredila v dneh 2. - 10. novembra 1974 v Hotelu Toplice na Bledu zborovanje svojih pristašev, kjer so njegovi učenci pripovedovali o zdravljenju po tej metodi in doseženih uspehih.
Božo Benedik
VRTIMO GLOBUS
Britnev Spears je utrujena
Dvajsetletna princesa pop glasbe Britnev Spears se je odločila, da se bo /a nekaj časa umaknila iz javnega življenja. Njena predstavnica /a javnost Lisa Kasteler je Reutersu povedala, da pevka po neprekinjenem napornem delu potrebuje počitek, zato se bo vrnila v rodno Louisiano, kjer bo preživljala čas v družbi prijateljev in družine. Odmor bo izkoristila tudi za branje scenarijev, pisanje glasbe in potovanja. Britnev, ki se je na odru prvič pojavila pred štirimi leti kot ljubka nedolžna najstnica je v leni času postala svetovno znana pop ikona, poleg treh uspešnih albumov je zaigrala tudi v filmu. Zanikala je govorice, daje izčrpana in nesrečna, čeprav je pred dnevi škandalozno zaključila svetovno turnejo, poleg tega se je marca letos razšla s Justinom Timberlake, pevcem skupine 'Nsync.
Jason Priestlev hudo ranjen
Ameriški igralec Jason Priestlev, ki ga po/ namo kot Brandona VValsha iz priljubljene nanizanke Beverlv Hills 90210, se je med pripravami na cestne dirke v nedeljo hudo poškodoval. Dvaintridesetletni igralec kanadskega rodu je na dirkališču v Kentuckvju v enem od ovinkov izgubil nadzor nad vozilom in s hitrostjo skoraj 290 kilometrov na uro trčil v zid. Prepeljali so ga v bolnišnico v Lexing-tonu v ameriški zvezni državi Kentuckv, od koder poročajo, da ima hude poškodbe hrbtenice in glave ter zlomljeni obe nogi.
Alkohol je glavni krivec za bolezni jeter
Raziskave britanskih zdravnikov so pokazale, da zaradi uživanja alkohola narašča število bolezni jeter. Ugotavljajo, da se poraba alkohola v /ad njih desetih letih v povprečju ni bistveno povečala, zaskrbljujoče pa je, da nekateri posamezniki spijejo ogromne količine alkoholnih pijač. Študije so pokazale, da se je število smrti zaradi bolezni jeter v zadnjih letih povečalo kar za trikrat. Zdravniki iz pokrajine West Midlands v Angliji priporočajo, da bi na embalažo alkoholnih pijač natisnili opozorilo o škodljivih učinkih prekomernega pitja alkohola na zdravje, podobno kot to velja za cigarete.
Popolna prepoved kajenja v barih in restavracijah
Nevvvorški župan Michael Bloomberg jc meste-mu svetu poslal predlog /a spremembo /akona o kajenju v barih in restavracijah in zahteval popolno prepoved kajenja. Čeprav ima mesto New York že sedaj strog /akon o kajenju, pa Bloomberga skrbi za zdravje natakarjev in drugega osebja v barih in restavracijah, saj zaposleni vdihujejo z nikotinom onesnažen /rak. Dodal je, da v ZDA vsako leto zaradi kajenja umre 350.000 ljudi in da morajo biti ljudje resnično prismuknjeni, če kadijo.
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
•••••••
ZANIMIVOSTI / andrej.zalar@g-glas.si
Petek, 16. avgusta 2002
Jutri povabljeni v Terme Snovik
Snovik - Glasbeni piknik z ansambli in bralci Gorenjskega glasa ter vsemi, ki so vam gorenjske toplice v Snoviku všeč.
zaigrali tudi kakšno priložnostno skladbo, bo še toliko lepše. Ozvočenje bo pripravil naš stalni spremljevalec in sodelavec na priredit-
Bohinjska pravljica darilo obiskovalcem
Na tradicionalni Kresni noči v Bohinju se je v sredo zvečer ob jezeru in Pod Skalco zbralo več kot deset
tisoč turistov in obiskovalcev iz različnih krajev.
Jutri bomo skupaj s Termami Snovik pripravili za vse, ki so vam toplice v Snoviku všeč, glasbeni piknik. V Gorenjskem glasu smo se zanj odločili pravzaprav že po končanih prireditvah letos spomladi pod naslovom Veselo v pomlad. In ker s termami sodelujemo tako rekoč že od njihovega nastajanja, vsak teden pa /daj izžrebamo v izboru Gorenjke ali Gorenjca meseca srečne dobitnike kopanja v Termah, smo se odločili, da srečanje na glasbenem poletnem pikniku / bralci Gorenjskega glasa in poznanimi ter priljubljenimi ansambli, ki so nastopali na naših prireditvah, pripravimo v Snoviku. V Termah Snovik oziroma gorenjskih toplicah, kot smo jih poimenovali ob odprtju, so ta mesec bogatejše za solarij. Sicer pa so v teh muhastih poletnih dneh med tednom in ob vikendih terme v Snoviku priljubljen kraj za ljubitelje termalne vode in nekajurni oddih med dopustom ali po dopoldanskem delu.
Vsak dan dopoldne med tednom imajo v termah telovadbo v vodi (od 10. do 10.30, med 11. in 15. uro pa različne igre za obiskovalce in kopalce vseh starosti.)
Ta konec pa bo še posebno prijetno. Naj še enkrat velja, da vabimo vse ansamble, skupine in posameznike, ki so kadarkoli sodelovali na naših prireditvah. Veseli bomo če boste prišli, če pa boste še
vah Gorenjskega glasa Vili Piskač. Obljubljamo, da ne bo dolgčas, saj imajo v termah v Snoviku bazene s toplo in zdravilno vodo, imajo nogometni bazen, dobro gostinsko ponudbo. Mi pa bomo poskrbeli, da bomo s kopanjem in različnimi igrami naredili zanimivo in prijetno popoldne. Vabimo torej bralce Gorenjskega glasa, ansamble, glasbene in druge skupine in posameznike in vse, ki so vam Terme v Snoviku všeč, ali pa jih sploh še ne poznate, da se nam jutri, 17. avgusta, od 13. ure naprej pridružite za nekaj v sobotnem popoldnevu na pikniku. Kar zadeva ansamble, pa še enkrat povejmo, da igranje ni obvezno, veseli pa bomo, če boste prišli z. inštrumenti in nam kakšno zaigrali. Sicer pa se bomo dogovorili za naša prihodnja srečanja jeseni, pozimi in spomladi.
Naj naštejemo nekaj imen, da spomnimo, kdo vse so med drugim že bili z nami na prireditvah. Vabimo ansamble: KRILA, Boh-pomagej, Slamnik, Tihojla, Zarja, Jevšek, Kifelčarji, Matjaža Koka-lja, Razpotnik, Svežina, Vrisk,
Tjaša Križnar, Tulipan, Obvezna smer, Kristina Pahor. Valentin Antonijo, Storžič, Countrv Holics, Tropico, Alpski kvintet, Kranjski muzikanti, Gregorji, Duo nota in številni drugi. Pridite, da se skupaj poveselimo z Gorenjskim glasom.
Andrej Zalar
Bohinj - "Veliko napako bi naredili, če se minuli konec tedna ne bi odločili in za soboto napovedano Kresno noč prestavili zaradi slabega vremena na danes, sredo zvečer. To nam potrjuje nocojšnji obisk. Več kot deset tisoč turistov in obiskovalcev iz različnih krajev je prišlo na prireditev ob jezeru," je razmišljal v sredo pred zares veličastnim ognjemetom tajnik TD Marjan Malej.
Kresna noč je v poletni turistični sezoni tudi tokrat potrdila, daje ena od osrednjih turističnih prireditev Bohinj.
Kakorkoli, ognjemet ni ravno poceni stvar, saj v nekaj minutah
uživalo in ploskalo mu je večp kot deset tisoč gledalcev.
Kresna noč pa se je začela po ustaljenem scenariju. Pod Skalco je najprej nastopila otroška folklorna skupina, pod spomenikom štirih srčnih mož. pa godbi Gorje in Glasbenega društva Bohinj. Pod Skalco pa sta nastopili tudi Folklorni skupini iz Bohinjske Bistrice in KUD Triglav iz Bohinjske Srednje vasi. Za razpoloženje pa je po ognjemetu in nastopu gorjanske godbe Pod Skalco igral ansambel Zasavci.
Bohinjska pravljica pa se je odvijala dobro uro na jezeru. Šest tisoč jajčnih lupin z lučkami SO spustili po jezeru. Zagorele so bakle na jezeru in čolni z lampi-jončki so bogatili podobo. Na obali je zagorel velik kres, mo-žnarji pa so ob poldesetih zvečer naznanili ognjemet. Kresna noč je bila tokrat prava bohinjska pravljica za turiste in številne obiskovalce.
Andrej Žalar
Še enkrat Zbiljska noč z ognjemetom
Zbilje - Pred tednom dni napovedana Zbiljska noč, ki jo vsako leto prireja Turistično društvo Zbilje, je zaradi slabega vremena odpadla. Zato so se v Turističnem društvu Zbilje, ki bo prihodnje leto praznovalo zlati jubilej in hkrati 50-letnico, odkar je nastalo priljubljeno in poznano Zbiljsko jezero, odločili, da bodo 49. Zbiljsko noč pripravili jutri, 17. avgusta. Poznana in priljubljena prireditev vsako leto k čolnarni v Zbilje k jezeru privabi številne obiskovalce in ljubitelje glasbe. Jutrišnja Zbiljska noč, za katero si vsi želijo, da je ne bi spet zmotilo vreme, pa bo za-
dnjič na prostoru ob čolnarni. Pripravili so srečelov, igral bo ansambel Avia band, opolnoči pa bo z jezera velik ognjemet.
"Prihodnje leto," je povedal predsednik Turističnega društva Zbilje Iztok Pipan, "bo Zbiljska noč s praznovanjem zlatega jubileja Turističnega društva že na novem prostoru, ki ga urejamo in smo ga poimenovali Zbiljska Dobrava. Ob čiščenju jezera pred leti je nastal del nove obale in na tem delu smo uredili rekreacijske površine."
Jutrišnja 49. Zbiljska noč ob čolnarni v Zbihah se bo začela ob 20. uri. A.Ž.
z njim pokuriš milijon ali še več. Zaradi tega je marsikje kar preveč ošaben prestiž. V Bohinju, kjer ga prireditelji hvaležno namenijo gostom med sezono, pa je zares lepo doživetje. "Nekaj pa gostom iz. različnih dežel najbrž moramo dati," pravi Marjan Malej, izvajalec ognjemeta podjetje Ham pa, da je ognjemet v Bohinju zares lep, saj v tej ozki dolini z jezerom lahko pričara pravljično podobo in razpoloženje. In takšen je bil tudi tokrat.   Občudovalo   in glasno
Ponudba v presežnikih.
Kozmetični studio Ksenija Vam
ne tudi za plitev žep
predpraznično presenečenje
SOLARIJ ■ Ergoline do 20 min
>ecr^990.- sit
- Ličenje
- Oblikovanje obrvi
- Barvanje trepalnic in obrvi
- Depilacija brk in brade
Nega mlade kože in iontoforeza ^J&rtf- 3.900.- SIT
Pomlajevalna nega obraza z AHA sadnimi kislinami a-oerT- 5.900.- sit
Hujšanje ■ Body vvrapping £J3erj" 3.900.- SIT
OPERACIJE DEBELOSTI NISO ZA VSAKOGAR IN TUDI NE ZA VEČINO LJUDI, KI SE SPOPADAJO Z ODVEČNIMI KILOGRAMI
ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO
IN BREZ NAPORA! KONEC Z MASCOBNIMI BLAZINICAMI!
B0DY WRAPPING JE METODA, KI DAJE PRAVE REZULTATE! POIZKUSITE IN SE PREPRIČAJTE!
Hujšanje jc enostavno in ncutrudljivo, rezultati so vidni prav kmalu, brez mučnega odrekanja in brez zdravil. V KOZMETIČNEM STUDIU KSENIJA vam z metodo BODY VVRAPPING ponujajo naslednje rezultate:
- boh' napeta in prožna koža
- manjši obseg stegen
- manjši obseg okrog bokov
- manjši obseg okoli trebuha in pasu Vendar to še ni vse!
Posebna proteinska snov v kremi naredi kožo gladko in odstrani zanke celulitisa. Torej globinsko rešuje ta neprijetni problem kože.
POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO SE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI!
Pomladimo se v Kozmetičnem studiu KSENJA
Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 04/ 2352-570
Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija poklanja presenečenje BODV VVRAPPING
%fi9f. • 3.900.-sit V mesecu juliju se dodatni, 10%, popust pri obisku solarija, strokovni pedikuri in
negi obraza za zrelo in mlado koio.
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Cesta maršala Tita 78, 4270 JESENICE Telefon: (04) 5869-244, telefax: (04) 5869-261
Številka: 351-504/2002 Datum: 12. 08. 2002
Upravna enota Jesenice objavlja na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št 32/93 in 1/96)
JAVNO NAZNANILO
1. Investitor SZ Acroni, d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, Jesenice, namerava podaljšati prekritje potoka Bela z ureditvijo izliva v reko Savo Dolinko. Posledično se dodatno nasuje globel nad prekritim delom potoka v nivo proizvodnega dvorišča v jeklarni. Ob posegu se prestavi dostopna pot za vzdrževanje izliva in brezine od prvotno načrtovane proti vzhodu.
2. Javna predstavitev spremembe osnutka lokacijskega dovoljenja za prekritje potoka Bela - prizi-dava, podaljšanje obstoječega, na zemljišču s parcelno št. 437/1, 439/4, 439/3, 439/2, 438/1, 715/1, 487/1 vse k.o. Koroška Bela, celovitega poročila o vplivih na okolje za dodatno podaljšanje prekritja potoka Bela, št. 81/1-2002 z dne 28. 06. 2002, ki ga je izdelal Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s.p., Koritno 46 a, Bled in spremembe lokacijske dokumentacije št. JI/2839-1/00 A z dne 05. 07. 2002, ki jo je izdelal Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice, d.o.o., Pod gozdom 2, Jesenice, bo v prostorih Upravne enote Jesenice, Titova 78, Jesenice, od 19. 08. 2002 do 03. 09. 2002, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 7.30 in 14.30 uro, ob sredah med 7.30 in 16.30 uro in petkih med 7.30 in 12.30 uro.
3. Vsi krajani in interesenti lahko mnenja in pripombe v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na Upravni enoti Jesenice, Oddelku za okolje in prostor. Pripombe se lahko Upravni enoti Jesenice posredujejo tud pisno do 03. 09. 2002 ali podajo na zapisnik na javni obravnavi.
4. Javna obravnava z zaslišanjem nosilca posega v okolje, na katero so vabljeni vsi prizadeti krajani bo v sredo, 04. 09. 2002, ob 12.00 uri v konferenčni sobi Občine Jesenice (1. nadstropje).
5. Povzetek poročila o vplivih na okolje: Emisije snovi v zrak se bodo pojavljale le zaradi motornega prometa in prašenja pri vnašanju predelane žlindre v tla. Zaradi relativno majhne frekvence prometa in vlaženja žlindre zaradi preprečevanja prašenja bo vpliv načrtovanega posega na zrak neznaten. Vpliv na površinske vode, tla in talno vodo bo neznaten, ker bo prašenje žlindre med vnašanjem v tla preprečeno z vlaženjem. Odpadki žlindre, ki jih bodo uporabljali za vnašanje v tla, bodo le zastekljeni predelani inertni odpadki, ki se minimalno izlužujejo. Erozija in splazitev novozgrajenih brežin bo preprečena s takojšnjo zatravitvijo, zasaditvijo avtohtonih dreves in grmovja, ureditvijo brežin v ustreznem naklonu z muldami za odvod padavinskih vod ter ustreznim komprimiranjem novih slojev žlindre na obstoječe brežine. Vpliv na tla v smislu erozije in splazitve bo zato neznaten. Vpliv načrtovanega posega na nastajanje odpadkov bo minimalen, saj pri obratovanju obravnavanega posega ne bodo nastajali nevarni odpadki, ampak samo odpadki iz čiščenja rečnih naplavin iz izlivnega dela potoka Bela v reko Savo Dolinko, ki pa se bo izvajalo le občasno. Oddaljenost najbližjih stanovanjskih objektov od mesta načrtovanega posega in ravni hrupa na izvoru zagotavljajo, da načrtovani poseg ne bo vplival na dvig obstoječe ravni hrupa v okolici najbližjih stanovanjskih objektov in bo zato vpliv obravnavanega posega na obstoječe ravni hrupa nepomemben. Vpliv na rastlinstvo in njihove habi-tate bo v času gradnje hud, saj bo šlo za popolno odstranitev obstoječega rastlinja na mestu gradnje, vendar bo po zaključku gradnje vzpostavljeno prvotno stanje z zasaditvijo avtohtonih dreves in grmovja v skladu z opravljenim florističnim popisom, s čimer se bo negativni vpliv v času gradnje zmanjšal in stanje se bo v krajšem obdobju po končanju del povrnilo v prvotno stanje. Vpliv na vodni svet v potoku Bela bo zmeren, ker je potok že sedaj opolnoma kanaliziran in degradiran ter tako ne predstavlja ugodnega življenjskega prostora za vodni živelj. Pomembni vplivi na reko Savo Dolinko se bodo pojavljali le v času čiščenja izlivnega dela potoka Bela. Ker bodo ti posegi redki, ocenjujemo ta vpliv kot zmeren. Vpliv na krajino bo v času gradnje sicer hud, vendar bo po končanju del in vzpostavitvi prvotnega stanja obodnih logov in vrbovja pozitiven, saj se bo z načrtovanim posegom saniral degradiran del brežin potoka Bela, s posegom pa se bodo pridobile tudi nove uporabne površine, ki sedaj zaradi strmih in neurejenih brežin potoka niso bile uporabne.
Sklepna ocena sprejemljivosti nameravanega posega: po proučitvi vseh možnih vplivov na okolje, ki jih bo imelo načrtovano dodatno podaljšanje prekritja potoka Bela in vnašanje predelane odpadne inertne žlindre kot polnila pri zasipanju globeli nad podaljšanim delom potoka ter ob upoštevanju vseh v poročilu predlaganih omilitvenih ukrepov In ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih posegov v prostor, se pri izvedbi in obratovanju načrtovanega posega ne pričakuje preseganja dovoljenih mejnih vrednosti oziroma dopustne stopnje obremenjevanja okolja.
Upravna enota Jesenice
MALI OGLASI
«201-42-47 «201-42-48
«201-42-49
fax:201-42-13_
APARTMA -PRIKOLICE
PORTOROŽ oddamo NOV APARTMA s pogledom na morje. tr 041/75-75-50
10453
POREČ - luksuzni APARTMAJI po POSE-ZONSKIH CENAH! rt 031/811-534 losor
Še je čas, da izkoristite svoje proste dni v Izolski okolici, 2 km od morja, v kamp prikolici z možnostjo kuhanja ali v šotorih, tr 031/95-00-68 10813
Ugodno prodam odlično ohranjeno BRAKO PRIKOLICO z ojačanim podvozjem. »031/323-843 . tosoi
APARATI STROJI
Prodam ali menjam močenjši CIRKULAR za manjšega ter vlečno prikolico. rt 5963-353
10642
TROSILEC hlevskega gnoja 5 ton s ka-sonom za silažo, prodam, rt 25-11-670
10771
Prodam MIZARSKI STROJ Hoby Elektbr Becum 260. rt 25-21-585, zvečer 10777
E P R E M I C
N I N E I
d.o.oV
2026-172
Prodam SEKULAR, moč motorja 3 KW, cena po dogovoru. TT 070/220-701 10783
Nerabljen ŠIVALNI STROJ Bagat, omarica, prodam za 12 000 SIT. tr 574-46-59 10796
Prodam 80 I električni BOJLER, lepo ohranjen, malo rabljen. rt 041/548-415
10800
Ugodno prodam TRAKTOR Zetor 35-11 z viličarjem, odlično ohranjen, rt 031/801-
131 10802
Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO. tt 531-80-88_'0818
CISTERNO PVC 12001, primerno za vodo, novo in ČRPALKO enolamelno Elektrokov-ina, prodam, rt 031/583-740_10822
Prodam PLETILNI STROJ Singer na kartice in mikrovalovno pečico, rt 574-37-41, zvečer 10831
OZVOČENJE 600 W DASCAL - Dina kord, elektro motorje, reduktorje, vodno črpalko, verižno dvigalo 1 t, prodam poceni. tr 031/858-886_ loase
MEŠALEC ZA BETON, skoraj nov, prodam za 35000 SIT. P 040/510-453 10839
Prodam SILOKOMBAJN Mengele 220, PUHALNIK za seno. Dorfarje 31, 041/356-
157 10847
Prodam manjšo količino lesa za izdelavo OPAŽEV za betoniranje, ugodno. rt 031/209-238 108I8
Prodam hrastove PLOHE ter DESKE in MEŠANA DRVA. rt 5181-392, 041/508-
800 10828
Prodam suh, smrekov, žagan LES, mizarske kvalitete ogb.2,5 in 5 cm. rt 040/235-761 10834
Prodam dobro ohranjena vhodna, starinska, dvokrilna macesnova VRATA, dim. 135x215 in suhe smrekove ter borove DESKE. Cena po dogovoru. IT 234-16-70
Prodam suhe DESKE in PLOHE ter MEŠANA DRVA. tr 031 /330-425     i 0864
Hrastov LAMELNI PARKET 16x16 17 m2, tapison pod 19 m2. "B 040/327-968 lossa
Prodam 50 vreč APNA in SMOLO za kuhanje, rt 040/607-015 10889
Prodam zračno SUHE BUKOVE PLOHE, debelina 50 mm. 1T 031/271-151 10894
Zelo ugodno prodam OKNO Jelovica, z roleto, dim. 140 x 120. rt 2331-199 10945
Po ugodni ceni prodam nova VHODNA VRATA. V 2310-020 10955
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 .10124
Kupim starejšo HIŠO na Gorenjskem. Možna menjava za dva stanovanja, rt 040/831-251       ' 10364
HIŠE ODDAMO
V najem oddam opremljeno ENODRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO. Inf. na rt 041/331-436, po 15. uri 10904
HIŠE PRODAMO
HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samosto-jno, lahko dvostanovanjsko hišo na parcel 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo samostojno hišo na parceli 495 m2 6,5x7,4 m, K+P+M, 32 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena 66 mio SIT oz. dogovor, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10122
LESCE: Oddamo opremljeno garsonjero v I. nadst. V izmeri 20 m2. ENA: 41.000 SIT+str. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
Prodam velik kotni AKVARIJ 250 I, primeren tudi za terarij z vso opremo, n 031/325-65 4 10780
^REMICN/^
tel.: 583-65-00, 041/703-806
Prodam TRAKTOR Zetor 7011. Trnje 3, Škofja Loka 10852
Poceni prodam NOV MLIN ZA SADJE, leseno ogrodje, na motor. tr 2041-483
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, rt 041 /878-494 10881
Prodam ŠTEDILNIK Corona, vgradni, lepo ohranjen, star 7 let. tr 031/223-610 10893
Prodam JERMENICO za motor, dolžina 10 m, širina 10 cm. tr 594-90-41 i0898
Prodam STROJ za lepljenje robov ivernih plošč. V 250-35-05_ 10B97
Prodam MLIN za jabolka. "B 040/389-518
10933
ROBNO BRUSILKO z ostilacijo in MIZARSKO TRAČNO ŽAGO, 40 kolesa, prodam, rt 041/720-359 10958
GARAŽE
Prodam GARAŽO v garažni hiši v Bistrici pri Tržiču. Inf na tt 041 /845-792 9989
ODDAM GARAŽO na Planini (Gogalova ul.), pozneje možen odkup. rt 031/743-170, 2323-912 10735
GR. MATERIAL
~ MARMORNE ELEKTRIČNE RADIATORJE ugodno prodamo in montiramo. EL-TERM, Sarajevska ul. 5/a, Maribor, 02/480-11-17, 041/639-146_10419
Prodam SMREKOV OPAŽ, II. kvalitete, širine 80mm, deb. 16 mm. rt 031/624-518
Zelo ugodno prodam 1800 kosov rabljenih STREŠNIKOV Novoteks. tr 232-68-45
Prodam VRATNA KRILA hrastov furnir, Lip Bled, rabljena, ugodno, tr 2561-074 1079?
Leseni GRADBENI ODER, prodam, tr 031/613-619 losos
novogradnja, IV. gr. faza, prodam tel.: 040 413 281
HIŠE PRODAMO: TRŽIČ okolica pod Do-brčo starejšo, delno obnovljeno, enonad-stropno hišo, cca 11x6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj, TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 uporabne površine, 465 m2 vrta, lasten vhod, 15,5 mio SIT, PODUUBEU zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansar-da, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. dogovor. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10123
HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica samostojno, starejšo, vis. prtilično hišo na parceli 726 m2, 190 m2 uporabne površine, CK trda goriva, cena 24 mio SIT, KRANJ Čirče prodamo gospodarsko poslopje in del vrta ob hiši, na parceli cca 350 m2, cena 11,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 10542
MEDVODE okolica, prodam 1 /2 dvojčka v 4.gr, fazi, sodoben, 140 m2 b. pov., TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
rucpneMiCruiivE		
	Irnrui Jtareb.^	
	OodeM83,	
	4220 Škofe loka	
	Tel.; 04 813 78 M	
	OSMi 041 000 »30	
	www.tridanepremicnine-ij.si	
Tominčeva 2, 4000 Kran| - Stražišče ■pl: 04/2315-600, lax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662
NEPREMIČNINE
PIANOVA
POSR€DOVRNJ€, ZASTOPRNJC, PftODFUP.
RADOVLJICA: Na zanimivi lokaciji oddamo poslovni prostor v izmeri 41 m2. Nahaja se v pritličju in je primeren za pisarniško dejavnost. K. R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
Prodam visokopritlično HIŠO 12.7 x 9.6, 5 km izven Kranja, 4. GF, parcela 640 m2, cena 136 000 EUR. tr 233-26-13 10863
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA, priprave na izpite, instrukcije Enačba - izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991, 25-
31-145 9954
NEMŠČINA - KAKOVOSTNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE (TUDI ZA FIRME), INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NA-TIVE SPEAKERJEM. ŠVICARSKA ŠOLA Kranj, Pot v Bitnje 16, rt 23-12-520 - i0540
Prodam nekaj KNJIG in DZ za 1. in 2. letnik Gimnazije in Ekonom, gimnazije. Ugod-no! tT 041/230-597, Andreja_10793
Prodam UČBENIKE za Gimnazijo, tr 5195-130 10820
KOLESA
Prodam otroško KOLO BMX za 2-4 letnega otroka, cena po dogovoru, rt 040/651-200
10842
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVI-NO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, rt 530-65-55, 041/680-925
ODKUPUJEMO HLODOVINO in CELULOZNI LES SMREKE IN JELKE. KGZ.z.o.o. Fužinska ul. 1, Šk. LOka, tr 51-60-341, dopoldan 10340
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. PLAČILO TAKOJ. AVTO ŽAGAR d.o.o., tr 512-84-84, 041/644-207 10541
Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO, tudi lubadarice. Žaga Verea.d.o.o., IT 25-51-209,041/665-360 io?87
Oddam prostor za STANOVANJE in kupim GOLF diesel od I. 86-90. rt 031/206-064
10875
OTAVO v oglatih balah, kupim, tr 041/617-107 10910
Kupim SMREKOV LES, SUH, mizarske kvalitete, rt 252-20-89 ali 031/648-611
LOKAL ODDAM
ODDAM POSLOVNI PROSTOR v bivši to-varni Sukno Zapuže, 402 m2, trenutno še brez dovoljenj, tr 530-52-40 10496
ZBIUE, prodam 2 druž.hišo na večji parceli.skrbno vzdrževana, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ZBILJSKI GAJ, prodam novo hišo, nadstan-dardna, 400 m2, parcela 1100 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
KRANJ bližina, prodam 2 druž.hišo, prenovljeno, 340 m2 biv. pov. parcela 1400 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
NAKLO, prodam dvodruž. hišo, urejeno naselje, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
POLJŠICA PRI GORJAH: Na zelo mirni lokaciji prodamo starejšo hišo na parceli v izmeri cca. 700 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
LESCE: Prodamo trisobno stanovanje v I. nadstropju v izmeri 81 m2. Velik balkon, vsi priključki, nadstrešnica za avto.K .R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_
LESCE-HRAŠE: Oddamo garsonjero v pritličju v izmeri 20 m2 z lastnim vhodom, no-letno predplačilo. CENA: 35.000+str. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
Na Planini II v Kranju pri pošti in lekarni
ODDAM
samopostrežno trgovino LIPA. Informacije: 041/911-561
LESCE, oddamo v najem gost. lokal, ugodna lokacija. J&T; 04-531 44 24, 031-322 246.
LOKAL PRODAMO
KRANJ bližina, prodam posl. stan. objekt za gostinsko dejavnost, možnost turističnih sob, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ bližina AP, prodam več pisarn različnih izmer, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
KRANJ, bližina zdr.doma, prodam posl. prostor, 42 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJSKA GORA, prodam poslovni prostor 35 m2, 4.g.faza, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
RADOVLJICA okolica, prodam proizv. halo 300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
MOTORNA KOLESA
Prodam TOMOS CTX 80, letnik 88, brezhiben, registriran, tr 041/874-410
Prodam dobro ohranjen TOMOS AV-TOMATIK, registriran, tr 031/263-723
Prodamo MOTOR TDi, 109 KM, MENJALNIK in TURBINO za PEUGEOT BOXER. AV-TOHIŠA KAVČIČ, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju tr 275-93-93 10944
OTR. OPREMA
Prodam otroško STAJICO in TRICIKEL. rt 031/716-539 10791
POSTELJICO z jogijem in baldahinom, nahrbtnik, stolček, vozek Inglesina, ohranjeno, tr 041/499-218 10827
OSTALO
PRIDELKI
Prodam 1 ha SILANZNE KORUZE. Kranj tr 031/336-321 10480
Prodam ZEUE V GLAVAH Varaždinsko, tr 2521-671 losos
Prodam drobni KROMPIR. 031/223-772
Lahovče,
10810
FR&ST
d.0.0. Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-40-80, 041/734-198
V okolici Cerkelj prodam SILAŽNO KORUZO 0,5 ha. rt 041/55-66-37 ios4b
Prodam SILAŽNO KORUZO. Strahinj 123, tr 2571-829 10856
Prodam rdeči KORENČEK in jedilni KROMPIR, rdeči in beli. tr 259-15-05
Prodam KRMILNI KROMPIR. Pšenična polica 14, Cerklje 10866
Ugodno prodam BELO VINO. rt 041 /849-733 10906
Prodam hojev MED. Kranj in okolica, dostava na dom. tr 031/360-467 10908
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH'
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078_8125
Prodam okovane GAJBICE za krompir, tr 533-15-49 10545
PODARIM
ODDAM 2 meseca stare KUZKE MEŠANČKE, nizke rasti, ljubiteljem živali, tr 031/375-267_10442
ODDAM 2 mlada KUŽKA. rt 252-31-41
Podarim PSIČKO MEŠAN KO čb, 4 mesece. IT 5958-389 10624
Podarim lepo, mlado, belo MUCKO z rjavo rumenimi lisami, rt 5743-295 10645
Podarim KUŽKE mešančke, stare 4 mesece, dobrim ljudem, tr 234-10-30
ODDAMO MEŠANČKA (oče labradorec, mati zlata prinašalka), star 8 tednov, dobrim družini, rt 041/350-126_10776
ODDAM ŠTEDILNIK, tr 232-46-12 10826
Podarim el. motor 3 faze z 90 obr/min. in kovinski zajčnik z napajalniki, tr 5725-312
Oddamo 2 majhna KUŽKA, stara 4 mesece, srednje rasti, tr 2325-790 10851
Prodam TRAVNIK, GOZD in HIŠO v gradnji v Begunjah, rt 041/647-553 10892
Prodam urejeno, nezazidljivo PARCELO cca 350 m2 na relaciji Britof-Šenčur. rt 031/832-826 10921
POSLOVNI STIKI
Posojilnica GORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. tr 040633-903, 04/531-56-64 int. 284. 9907
POZNANSTVA
48-letna iščem simpatičnega moškega nad 48 let za prijetna srečanja ali resno zvezo. Šifra: RESEN IN BREZ OBVEZNOSTI 10849
Ali si tudi vi želite spoznati nekoga in si polepšati življenje? Pokličite Afrodito tr 5961-245 in vabljeni na ples v soboto, 17.8. v hotel Transturist, Škofja Loka 10917
RAZNO PRODAM
Prodam 50 I PREŠO, lojtrnik, konjsko prikolico, enoosni voz, komat, ojnice. rt 031/442-038 10784
Stare nabožne KNJIGE in REVIJE ugodno prodam, tr 5744-659 10797
Suha bukova in mešana DRVA prodam. Možnost dostave in žaganja, rt 5141-207
10804
Prodam suha BUKOVA DRVA, debelo ce-pljena, cena 6000 SIT, rt 51-22-654 iosos
Prodamo LESNE BRIKETE za kurjavo. IT 5331-648,040/56-11-79 10809
ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje 10.000 SIT in MED, prodam, rt 040/80-13-20
10815
Prodam 3801 SKRINJO novo! 100 kg tehtnico, špirovce 10x12 in tramove, tr 031/378-946 1083/
Iščem v najem GARSONJERO v bližini Radovljice ali Kranjske gore. IT 53-18-652
10794
POSESTI
PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka: lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli, elektrika zraven. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 ione
PARCELE PRODAMO: RETNJE pri Tržiču zaz.parcelo, delno v hribu, dostop urejen, el. in voda zraven, 769 m2, BRITOF Voge zaz.parcelo na robu naselja, 486 m2, 10 mio SIT, POD DOBRĆO zaz.parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2, CERKLJE okolica manjšo, zaz. parcelo ob cesti, 477 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10117
PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVUICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 iona
	olpdom	*
■	lin	S * 3 O
m	4« 1 ■ ii Ik • #>• 1 •>■ NEPREMIČNINSKO	Rade karje
S?	POSLOVANJE	< 2 0 S.
	i	
v 0 H U.		O
Prodam KONJSKO SEDLO in 35 m2 umetnega KAMNA in SILOREZNICO. tr 514-10-
15 10895
Prodam 15 m suhih mešanih DRVA. tr 041/220-856 10008
Prodam suha bukova DRVA, razžagam in pripeljem na dom. Sp. Bela 11 10922
MAKLER BLED d.o.o.
PRODAJA NEPREMIČNIN?
4260 Bled, ljubljanska cesta '\ tel.: 5767-6M, 041/647-974
^ŽŽZZ^.  NEPREMIČNINE-/CTifVp   REAL ESTATE S Ur I    Enota Kranj, Vr V I* ■    Nazorjeva ul. 12,
— 4000 Kranj, tel.: 04/2811 - 000, fax.: 04/2026 - 459 www.svet-re.si e-mail: info@svet-re.si
JEZERSKO, prodam zazidlj. parcelo, 1300 m2, sončna in odprta, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
JEZERSKO, prodam vikend, zidan, vsi priklj., parcela 460 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ŠENTURŠKA GORA, prodam zazidlj. parcelo 800 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ZMINEC, prodam zazidlj.parcelo 900 m2 s priklj. in vso dokumentacijo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
PRODAMO več stanovanjskih hiš: Bled, Lesce, Radovljica, St. Fužina, Kamna Gorica različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
HLEBCE, stavbno zemljišče 980 m2, priključki na parceli, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
RAKITNA, prodamo gostinsko-turistični objekt netp površine 840 m2, 8 apartmajev, bližina jezera. Atraktivna lokacija. J&T, 04-531 44 24, 031-322-246.
V okolici Preddvora kupim KMETIJSKO ZEMUIŠČE. tT 040/633-702 10559
DOMŽALE VIR prodam zazidljivo, komunalno urejeno, sončno parcelo 537 m2. tr 031/460-060 iosos
3 km od Šmarjeških toplic prodamo gradbeno parcelo za vikend. Voda, elek., asfalt na parceli lep sončni razgled, cena zelo ugodna. tT 031 /308-540_ioan .
Prodam zazidljivo parcelo v Sp. gorjah. tr 031/561-707 ,0833
Na relaciji Bobovek - Tatinec prodam TRAVNIK 3700 m2. Naslov v oglasnem oddelku. 10854
V najem ODDAM 1,5 ss v Radovljice. IT 041/928-409
okolici
10846
STAN. OPREMA
Prodam sestavljiv REGAL (dnevna), računalniško MIZO, 2 pisarniška STOLA, tr 5864-062,031/451-173 10816
Prodam novejši TROSED iz zelenega pliša. raztegljiv v 2 ležišča, rt 040/507-600 iose^
Prodam suha mešana DRVA. tr 533-84-
46 10926
Prodeam OKNO Termopan 100 x 140 in rezervne dele za R 4. tT 040/666-806
10941
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 74 m2/IU.. delno opremljeno, klasično ogrevanje, 58000 SIT/mes, 3 mes.predplačilo, varščina, KRANJ Planina II, lepo 2 ss, 68 m2/ll, opremljeno, 68000 SIT/mes, 4 mes. predplačilo, 2 mes. varščina, HRANJ Huje meščansko 4 ss, 120 m2/l., etažna CK olje, 700 m2 vrta, 135.000 SIT/mes oz dogovor, KRANJ Planina I garsonjera 27 m2/V., opremljena (ni pralnega stroja), 46500 SIT/mes, 2 mes. varščina, KRANJ Planinal, 4 ss, neopremljeno, 68000 SIT/mes, 3 mes. predpl, varščina, MILJE nova garsonjera v hiši, cca 30 m2/PR, CK, lasten vhod, nova oprema, souporaba vrta, 45000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10125
STANOVANJA ODDAMO Orehovlje oddamo 2 ss v hiši, cca 60 m2, ogrevanje klasično, delno opremljeno, cena 34000 SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 10544
V najem ODDAM GARSONJERO samski ženski. tT 2326-898_10899
Na Planini III oddam 1.5 ss, 52 m2. tr 2331-882,041/544-667 10903
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10121
RADOVLJICA kupim 2 ss, Cankarjeva, Prešernova ul, plačilo 100 % takoj. tT 031/277-146 10840
STANOVANJA NAJAMEMO
KRANJ s širšo okolico- urejena gospa, nekadilka, najamem sobo s kopalnico, po možnosti z ločenim vhodom. Najmanj za eno leto, redno sprotno plačilo, tr 040/856-
543 10739
(1?)
RAPI&PMEV
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14
GSM: 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
' v Kraniu. Šorlijevo naselje prodamo trosobno stanovanie v III nadstropni, izmere 74,00 m2;
' v Kraniu blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hći 00-novtieno trosobno stanovanie v I nadstropiu, etažno centralno ogrevanje v izmen 97.00 m2:
■ na Planini I v Kraniu prodamo 2 ♦ 2 kabineta stanovanie v vi nadstropiu, izmere 91 m2;
' v Kraniu, Savska loka, prodamo obnovlieno trosobno stanovanie s centralnim ogrevaniem v I. nadstropju, izmere 85,60 m2, ' v Kraniu blizu avtobusne postaje prodamo lepo ohranieno štin-sobno stanovanje v VIII nadstropju izmere 87 m2: ' na Planmi I v Kraniu prodamo 2*2 kabineta stanovanie (prenovljeno), v 10 nadstropju, v izmen 88,8 m2; ' na Bstnci pn Tržću prodamo obnovlieno dvosobno stanovanje v IV nadstropju, izmere 61 m2,
' v Kranju - Šorliievo naselje prodamo obnovlieno dvosobno *
kabinet stanovanje v pritličju, izmere 67,6 m2:
' v Savski loki v Kraniu prodamo starejše dvosobno stanovanje v
mansardi, brez centralnega ogrevania, v izmeri 51,7 m2;
' V Kraniu na Savski cesti prodamo dvosobno stanovanje v pri-
tSciu v rzmen 55 m2,
' v Kranju na Planmi I prodamo 3-sobritt2 kabineta stanovanj, III nadstropje, v izmen 103,7 m2: ' v Kraniu na Planini I prodamo dvosobno ♦ 2 kabineta stanovanie v IV nadstropiu, izmere 88,6 m2; ' v Kraniu - Zlato polje - prodamo lepo ohranieno trosobno stanovanie, brez CK, v III nadstropju, izmere 61,7 m2: STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: ' na Planini II v Kraniu oddamo v naiem dvosobno stanovanie v II nadstropiu, izmere 68 m2,
' v Kraniu na Planmi III oddamo v naiem dvosobno stanovanje v mansardi. izmere 70 m2.
' v Kraniu na Planini III oddamo v najem enosobno t kabinet stanovanie, vil nadstropiu. izmere 52 m2i ' v Kraniu, Šorliievo naselje oddamo v najem dvosobno stanovanie v pritličju, izmere 70 m2, HIŠE • PRODAMO
' v Stražsču pn Kraniu prodamo amisko nšo na parceli vekkosti 454 m2: '
' na Golniku prodamo zec lepo atrijsko hso na parček, velikost' cca 550 m2 - ugodna cena,
' blizu Beguni na Gorenjskem prodamo staro meščansko vilo s cca 400 m2 stanovanjske površine na parceli velikosti 2600 m2;
' v Ćirćah pn Kraniu prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom; ' Kranj - bližnja okolca, prodamo družinsko enonadstropno hiso s 345 m2 bivalne površine m kletjo na parceli velikosti 1400 m2 thsa ie prenovljena),
' v Podbrezjah prodamo vsokopntlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svoiim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2
' v Cerkljah na Gorenjskem prodamo pritlično htšo, tlorisa 12 x
II m2, na parceli velikosti 572 m2.
' v Radovlitci prodamo pnttčie enonadstropne stanovanjske hee m prizidek z garažo za dva avtomobila na parček velikosti 980
m2,
' v Podbrezjah prodamo starejšo hšo na parceli, vekkosti 430
m2,
' v Zbiljah prodamo novo stanovanrsko htšo s 450 m2 bivalne površine na parceli velikosti 1100m2, ' v Kranju, v centru mesta, prodamo na tepi lokaci|i staretso hiso, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacij, ki omogoča nov poslovnc-stanovanjski objekt, POSLOVNI PROSTOR - prodamo ' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, pnmerne za psame, v II. nadstropiu. v izmeri 307 m2, ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmen cca 450 m2 - lahko tudi po delih,
• na Planini III v Kraniu prodamo gostinski obiekt, delno opre-mlien velikosti 78 m2;
' v Kraniu blizu avtobusne postaie prodamo poslovne prostore v
III nadstropiu, v izmeri cca 135 m2, primerno za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur);
• v Kranrski Gon prodamo poslovni prostor v IV gradbeni lazi, pn-tlčie, v izmen 136 m2,
' v bkžim Kranja prodamo dve hak po 400 m2 (pnmemozaskla-deče ali trgovino) in zazidljivo parcelo v velikosti 860 m2 za poslovni obiekt;
' v Kraniu na Pnmskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmen cca 150 m2;
' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju v izmen 42 m2,
' v Kraniu, v bližini avtobusne postaie prodamo poslovni prostor pnmeren za trgovino, banko ali podobno deiavnost, v skupni izmeri 552 m2;
' v Kranpki gon prodamo poslovni prostor v izmeri 125 m2 v 1.
etaži stanovanjsko preskrbovalnega centra.
POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem
'v Ć«cah pri Kraniu oddamo v najem pisarniške prostore v izme-
n80m2,
' v Centru mesta Kranp oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti vi m II. nadstropiu ' v Naklem na Gorenjskem oddamo v naiem tn psame v I nadstropiu, v skupni izmen 48 m2;
' na Planini I v Kraniu oddamo v najem poslovni prostor v izmen
cca 55 m2;
" v Kraniu na Pnmskovem oddamo v najem poslovni prostor v pn-tličiu, izmere cca 32 m2 - samostojni vhod " v Kraniu na Pnmskovem (Jezerska cesta) oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere 44 m2 - samostoini vhod; PARCELA-PRODAMO:
' v Kranjski gon - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmen
2 500 m2;
' v Zmmcu pri Školji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovolieniem v izmeri 980 m2,
' na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m,
' v Šenčunu prodamo zazidljivo parcelo velikosti cca 3600 m2
za poslovili ati poslovno stanovanjski obiek!
' na Zg Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1300
m2:
' iščemo interesente za nakup petih parcel v Šenčunu, VIKEND PRODAMO
' na Doleniskem prodamo vikend tiso na zelo lepi parceli velikosti 1176 m2;
' na Zgomiem Jezerskem prodamo manjši vikend na parcek ve-kkosti 460 m2: VIKEND PARCELA
' pod Jostom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmen 1166 m2;
' v Apno na šenturški gon prodamo vikend parcelo z vsemi priključki v izmeri 432 m2 VIKEND - ODDAMO V NAJEM: ' na Sveti Barban nad Škotjo Loko oddamo v najem manjši vikend - brunarico, tlorisu 16 m2.
KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE ODGOVORNOST IN STROKOVNOST
ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
•••••ww
REPORTAŽA, MALI OGLASI/ gorazd.sinik@g-glas.si
Petek, 16. avgusta 2002
Gorazd Šinik
Dež, poplave, nesreče, tragedije,... Tukaj, na tem mestu ne bomo govorili o slabih stvareh. Čeprav so tudi slabše stvari del življenja. In se dogajajo!
Brane Tičar - Gašper
Prav prijetno je bilo pred dnevi srečati Braneta. Skozi Kranj se je počasi sprehodil, še na berglah, da vidi, kaj je novega. Končno, sem si mislil, ko sem ga zagledal. Da ga vidim, in da ga lahko kar sam kaj vprašam. Saj ga poznate. Brane Tičar - za znance in glasbene navdušence, Gašper. Harmonikar, duša in motor narodnozabavne skupine Gašper. Skupine, ki jo je pred časom pod svoje okrilje vzel Slavko Avsenik. Takrat so s svojo glasbo in mladostjo še bolj postali opazni. Uspešna glasbena pot jih je zanesla tudi v tujino, predvsem v Nemčijo. Prav na eni izmed poti v Nemčiji se je Branetu zgodilo najhuje. Zelo huda avtomobilska nesreča. Dobrih deset dni v komi in več kot tri mesece v bolnišnici. Govorilo seje marsikaj. Zdaj je Brane doma, še bolj natančno, na rehabilitacijskem okrevanju v toplicah. Pravi, da se mu nikamor ne mudi, da zelo dobro okreva, in da bo zanesljivo še viden in slišan s svojo
harmoniko. Medtem njegovi Gašperji poigravajo sami in navijajo za Braneta, da čim prej okreva.
Tudi Ani je glasbenica. Predvsem pa mati in poslovna ženska. Kot mnoge, bi lahko dejali. Pa ni čisto tako. Ani, včasih Skodlar, je doma iz Britofa pri Kranju. Pred leti, ko je bila še dijakinja, je z našim Jožetom Košnjekom naredila prvi pogovor za Gorenjski glas. Pri občinski konferenci je bila Ani predsednica kluba OZN. Mednarodni praznik OZN, 24. oktobra je botroval prvemu intervjuju. Vmes je napisala nekaj prispevkov za mladinski časopis Naprej, ki ga je urejal Zoran Klemenčič, sedanji mož Ani in oče njunih treh otrok.
Ani Klemenčič
Jan ima 12, Nina 9 in Anja 6 let. Akademski pevski zbor France Prešeren je Ani Klemenčič v svoje vrste zvabil že pred skoraj 20 leti. In še vedno je zelo zraven. Lansko leto je zbor prvič odšel na turnejo preko luže, v Mehiko. V začetku septembra pa zbor Franceta Prejema potuje v Španijo. Pred petimi leti seje Ani spopadla z izzivom življenja. Skoraj tako bi lahko rekli odločitvi, da s svojo partnerko, ustanovita svojo borzno posredniško družbo. Zdaj bi taka odločitev bila manj tvegana, ker se
je trg papirjev zelo dobro razživel. Takrat, čeprav samo pet let nazaj, so bile stvari precej drugačne. Ani Klemenčič in njena GBD, so že nekajkrat opozorili nase in svoje poslovne poteze. V bolj "navadnih" krogih je največ debate povzročil nakup kranjskega hotela Creina. Ani Klemenčič pravi, da je bil pač to nakup kot mnogo drugih. Da lahko opravlja stresno in naporno kariero ter skrbi še za družino, potrebuje obilo kondicije. Pred dnevi sem jo tako športno srečal, ko seje pred dežjem vračala s kolesarskega treninga. Dež je kasneje res padal. Nič novega. Vmes je posijala lepa mavrica. Nekaj lepšega ob vremenu, ki nas letos spremlja. Ker se je Ani pohvalila, da ima ravno novo kolo, tudi videti je tako, ji želimo še veliko kolesarske volje in prijetnih kilometrov. O možu Zoranu pa kdaj drugič v Nominatorju.
Pravijo, da uspešna ženska naredi moškega. Ali pa tisto, saj veste, da podpira tri vogle v hiši. In še kup podobnih pregovorov. Zato še o eni Ani.
Takole sproščeno sem pred dnevi srečal mlado družino Vizovišek. Medtem ko sta mami Ana in očka Jure pila kavo in kramljala s prija-
mm
Družina Vizovišek - Ana, Jure in sin Val.
telji, so pri sosedovem frizerju njunega Vala obarvali. Smeha, da te kap.
Ana je PR-ovka. Bolj natančno, skrbi in svetuje na področju stika z javnostmi. Po končanem šolanju je poslovno kariero pričela v Iskrae-mecu, kjer se je z nekaj odmevnimi projekti dodobra obrusila. Poleg vseh obveznih poslovnih poro-
čil in tiskovnih konferenc, je bilo odprtje novega dela Emeca zagotovo velik projekt, v katerem je sodelovala Ana Grm. Vmes se je poročila, zato je zdaj Vizovišek in zato tudi sin Val. Poslovni izzivi so Ano vlekli naprej in jo povlekli v Ljubljano. Škoda. Toliko "kranjcev" je v Ljubljani. Zdaj je svetovalka za stike z javnostmi pri predsedniku Gospodarske zbornice Jožku Čuku. Pravi, daje naporno a zanimivo. Z družino so že dopustovali. Predsednik zbornice in Anin šef, Jožko Čuk, pa trenutno še dopu-stuje. Kljub vsemu na zbornici pripravljajo nekaj zanimivih dogodkov. In iz enega v prihodnjem tednu vam zagotovo kaj napišemo. Ana bo poskrbela, da bom imel informacij več kot dovolj. Predvsem tistih, zanimivih.
Na dopustu so tudi nekateri poslanci in ministri.
pomembni. Ne samo zaradi hitrosti in vestnosti pri dostavi Glasa na vaše naslove. Znajo nam povedati, kdaj je časopis dober in kdaj malo manj. Kako ga vi bralci sprejemate in kaj porečete o vsebini. Vse to in še marsikaj drugega mi je Vojko zaupal iz območja, ki ga pokriva. Z vsemi izkušnjami, ki si jih je pridobil skozi leta. Še posebej sem bil vesel kritike "iz terena" o Gorenjskem nominatorju. Tudi tako lahko nastajajo boljše stvari. Vojku se med tem dopust že izteka, minister Bizjak ga je pred dnevi šele nastopil. Dokaj nesrečno. S prijateljem iz Zgornje Bele, kjer minister do-muje, sta se s kolesom odpravila na Jelovico. Kolesarit in pogledat za gobami. Tura se je končala nesrečno. Pri spustu v dolino se je Ivo poškodoval. Slab začetek dopusta. Tako zanj kot njegovo družino. Po uspešno opravljeni operaciji mini-
Poštar Vojko in minister Ivo Bizjak.
Takole hribovsko razpoloženega sem pred dnevi srečal ministra Iva Bizjaka. In kdo mu dela družbo? Sošolec iz najmlajših dni, sovaščan in eden izmed najpomembnejših poštarjev v Preddvoru, Vojko Smolej. Oba velika športna navdušenca. Planinca, gornika, kolesarja. In, povem vam, zelo dobro jo gresta. No, Vojko ima malo več kolesarskih kilometrov. Verjetno zaradi drugačne službe. Pa nič zajedljivo. Poštarji so za naš časopis še kako
ster Bizjak zdaj že okreva. Pravijo, da se nam obeta "vroča" jesen. Tako bosta poštar Vojko in minister Ivo rekreativno sezono lahko še podaljšala.
V teh dneh se dopust izteka tudi Roku Kosirniku, kariernemu diplomatu iz Kranja. Z družino, ženo Katjo in sinom Nejcem se je Rok za nekaj dni ustavil pri domačih. Dopustovali so na Hvaru in bili ob povratku malce nejevoljni zaradi previsokih cen.
Katja, Nejc in Rok Kosirnik
Rok Kosirnik je po gimnaziji doštudiral ekonomijo. Zaposlil se je v slovenski vojski in bil kot prvi Slovenec poslan na študij v Ameriko na generalštabno fakulteto kopenske vojske. Po vrnitvi je Rok s činom podpolkovnika preko slovenske vojske dobil možnost zaposliti se v poveljstvu Nata v Brus-H,u. Spet kot prvi iz Slovenije. Po dobrin dveh letih v Natu, je Rok avgusta 2000 pričel s službo v misiji Republike Slovenije pri Natu, oktobra 2001 pa je "stekel" vojaško uniformo in postal svetovalec za vojaške zadeve pri vodji misije, veleposlaniku Matjažu Šinkovcu. Še vedno v Bruslju. Vmes se je Katji in Roku rodil sin Nejc. Zdaj je še bolj zabavno in tudi malce bolj naporno, pravi Rok, ki kot ka-rierni diplomat z družino ostaja na tujem vsaj še nekaj let. Služba v Bruslju je naporna. Daje življenje prijetneje in lažje se z ženo Katjo veliko rekreirala. Igrata tenis in veliko tečeta. In družina Kosirnik je pred vrnitvijo v Bruselj /gledala prav imenitno.
Konec tega tedna bodo igrali tenis tudi v Velenju. Letos že 15 - tiČ na VIP turnirju . O turnirju in zanimivostih iz Velenja v naslednjem Nominatorju.
Ugodno prodam postavljeno in nerabljeno, lepo dnevno sobo, kavč za 2 osebi, s pripadajočimi omarami, fotelji, tepihom in novo predsobno steno, tr 202-60-33 10877
Prodam novo, strojeno TELEČJO KOŽO, rjavo bele barve, tr 5801-706 iosbs
Ugodno prodam NOVO JEDILNO MIZO. tT 202-83-73 10901
ŠPORT
Prodam NOVE ROLERJE Roces tip Monte Carlo št. 42 za 15000 SIT. tr 2511-057, 040/810-494 10843
Prodam 1 x nošene PLEZALNE ČEVLJE Ročk Pillars št. 41 in PLEZALNI PAS. tr 25-31-673 10888
STORITVE
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, tr 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik
/ \ *ZT 04/2316-800 /riN/tt\ 041/323-823
DOM , d.o.o,, Sutna 93, Žabnica
STROJNI ISTIMI, MUMNJI PARKETA IN PVC TLAKOV
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust!
SELITVE, AVTOVLEKA, PREVOZI DOMA IN V TUJINI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, PRENOS KLAVIRJEV, TREZORJEV, HITRO IN UGODNO. MATEJ, 041/35-80-55 Tadej, 041/737-245_85ei_
ČIŠČENJE talnih oblog s premazi, sedežnih garnitur in objektov, tr 041/503-158, Borak Stane s.p., Zoisova 9, Kranj
ŠKORC vodovodne instalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih instalalacij, adaptiranje kopalnic, vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. tr 041/941-067, 595-83-60, Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, Križe
10027
Ctan
Tj
STROJNI ESTBIHI
TEL; O4/233-0H2, fiSM: 041/688-244 DJAKOViČ STANKO s.p., J.
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarpt, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič&Comp.,d.n.o., Jelovška 10, Kamnik 10254
STROJNO IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632 047
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov- hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, Za-kal 15, Stahovica 10449
Izvajamo VSA GRADBENA DELA, od temelja do strehe, notranje omete, adaptacije, omet fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, tr 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj 10455
PREVZAMEMO VSA GRADBENA DELA Z MATERIALOM ALI BREZ. Kolgeci Nuha s.p., Struževo 3 a, Kranj tr 031/442-779, 031/830-416 10468
STROJNI OMETI
HITRO-KVAIITETNO-UGODNO
-d.0.0.-
Britof 152, Kranj Tel.: 040/633 702
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI KNAUF, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE, STANOVANJ. JB Splošna zakl. dela, Zlato polje 3 c, Kranj, 031/379-256,23-81-900 10563
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU: DETELJICA - pro-damo 2 sobno STANOVANJE, 64m2, 8.nadstropje, lep razgled, cena 12,5 mio SIT. Inf. tr 041/845-792 9988
Prodam GARSONJERO v starejši hiši v centru Tržiča, prenovljena, lepa, 3. nadstr., cca 22 m2, souporaba sanitarij. tT 031/782-386_9990
BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 2. nadstr. nizkega bloka na Kovorski c, 39 m2, prodam, Cena 9,5 mio SIT. TT 040/831-251
9991
HRUŠICA, spod. del stanovanjske hiše primeren za poslovno ali stanovanjsko namembnost, 108 m2, cena 84 000,00 SIT/m2. J&T, 04-531 44 24, 031 322 246.
RADOVLJICA, prodamo 2 1/2 ss v Grad-nikovi, 61 m2. Ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
NEPREMIČNINE
1T5745-444, IILKI) 1'KKŠKKNOVA 50
KAMNA GORICA, stanovanje 120 m2 v stan. hiši, zelo lepo, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
JESENICE, dvosobno stanovanje zelo lepo prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246._
LESCE, enosobno stanovanje, opremljena kuhinja-nadstandardna, pritličje, 2 balkona. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246,
KRANJ, prodam lepo 4 ss, 88 m2,10.nad.,2 balkona,zelo ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
ŠKOFJA LOKA - Podlubnlk: prodamo dvoinpolsobno STANOVANJE, 51,82 m2, 10. nadstropje. RŽV d.o.o., tr 04/51-59-
320 10051
STANOVANJA PRODAMO: Tržič Bistrica 1 ss, 48 m2/l., klasično ogrevanje, 8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ predmestje 1 ss, 37,42 m2/pr, vsi priklj. obnovljeno, 7 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss+k, 41,40 m2/lll, delno obnovljeno, plin do vrat, 11,1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55m2/PR, vsi priklj., ni balkona, 12,4 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas, 2 ss, 54,13 m2/IV, vsi priklj., 15 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68,30 m2, vsi priklj. nizek blok, 16,7 mlo SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10119
STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m27IX, vsi priklj., 12,88 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 90 m2/l, etažna CK olje, obnovljeno, 15,6 mlo SI, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj., 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 10120
LESCE GARSONJERO, 21 M2/II, vsi priključki, balkon, 5,3 mio SIT, LESCE GARSONJERO, 28,4 m2/IV., vsi priključki, balkon, nadstrešek za avto, 8 mio SIT oz. po dogovoru, GOLNIK 2 ss, 56,10 m2/lll, vsi priključki, 11 mlo SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, vsi priklj. lega S,V,J, 16 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 15,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 10543
RADOVLJICA center ugodno prodamo STANOVANJE v I. nad. 74,74m2. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537-19-00 in 041/715-649_10666
ŠKOFJA LOKA, Partizanska c, nižje nad., prodamo 2 ss, 61 m2, KTV, tel., zastekljen balkon, obnovljena kopalnica, delno opremljeno, vseljivo maja 2003. Cena 17 mio SIT. Šifra: ŠKOFJA LOKA 10720
Prodam 3 ss, v izmeri 90 m2, garažo 25 m2, z lastnima parkirnima prostoroma. Stanovanje je zelo lepo, v celoti adaptirano z bivalno kuhinjo. Cena super ugodna, tr 202-47-77, 070/780-008, 031/804-385
10789
LESCE alpski bloki prodam popolnoma opremljeno GARSONJERO z nadstreškom za avto. tr 031 /401 -501 10824
VOZILA DELI
"CITROEN" AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni delu. Odkup avtomobilov, tr 50-50-
500 10628
Prodam 12,13,14,15,16 eolske GUME, nove in rabljene s platišči aH brez. tr 01/3641-021 10811
Prodam R 5, R TRAFIC IN FORD ORION za dele. tr 5333-494, 041 /978-931 10812
Prodam LETNE GUME PIRELLI 205x55 16 col 91 W, nove, cena 60.000 SIT. tr 041/737-240 10821
Ugodno prodam nove LETNE GUME 185/65/15 in ZIMSKE 185/60/14. tT 041/582-829 iobbo
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO z A testom. Šturm, Gozd 5, Križe 10872
Prodam MOTOR menjalnik in zadnji diferencial za kombi TAM T 80. tT 041/214-500
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP POŠKODOVANIH AIN CELIH VOZIL od I.90 dalje. Avto Jaksa, Orehovlje 15a, Kranj, tr 204-11-68 ali 041/730-939 9044
KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. PLAČAM TAKOJ. Uredim prepis in odvoz, tr 031/770-833 10732
Kupim BMW 316 i, dobro ohranjen od I. 98, dalje, kupljen v Sloveniji, tr 2312-101
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tr 5134-148, 041/632-577 9005
SEAT CORDOBA 1.6 SIGNO VARIO, I. 2000, 1. lastnica, reg. do 2/03, prevoženo 58000 km, servisna knjiga, veliko opreme, prodam, tr 031/652-634 10539
GOLF IV 1.4 EDITION, I. 01/03, srebrn, 5 vrat, 17000 km, cena 2.840.000 SIT, prodam. tT 031/225-870, po 12. uri 10558
Prodam SEAT INCA 1.9 diesel, 5 sedežev, bele barve, avtoradlo, I. 99, prva reg. junij 2000. tT 2316-110, 041/615-066 10662
JUGO 45, letnik 1989, 110.000 km, registriran do novembra, prodam, tr 040/357-
71 5 10722
Prodam MITSUBISHI COLT, 1.90, 70.000 km, garažiran, zelo dobro ohranjen, najboljšemu ponudniku. Tt 512-51-46 10775
Prodam CLIO 1.2 BEBOP, lepo ohranjen, prevoženih 52000 km, redno servisiran, tr 031/77-55-83_lo/ja
TEMPRA I. 96, 850,000 SIT, reg. do 4/03. Ogled po dogovoru. V 574-35-64, 031/517-276_i078i_
Prodam FORD ESCORT 1.3 CLX, I. 92. tr 5310-221 10825
OAD
NEPREMIČNINE
Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246,041/703-839
Prodam CHRYSLER VOYAGER 2,5 TDI, I. 93, 220.000 km, vsa dodatna oprema, razen klime. Ohranjen, ugodno, tr 041/713-110_10830
Prdam TOYOTO YARIS 1.3, letnik 2000/12, 400.000 SIT ceneje, tr 041 /824-826_ios38
Ugodno prodam VOZNO LADO NIVO, 1.87. tT 031/690-958_iob6i_
Prodam GOLF CL 1.6 B, I. 90, 5 vrat, 5 prestav. tT 031/544-730_iob73
Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GX, I. 96. V 510-34-20_10874
Prodam Yugo 55, letnik 89, sivo modre barve. Informacije po 16. uri na tel.: 031/520-008__
FIAT BRAVO 1,2, LETNIK 1999, SREBRNE BARVE, SERVO VOLAN, CZ, ES, 2X AIR BAG, 44.000 KM. LEPO OHRANJEN. CENA 1.580.000,00 SIT. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR POD-BORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.: 04/20 19 308___
HYUNDAI ELANTRA 1,6 TOP CAR, LETNIK 2001, SREBRNE BARVE, VSA OPREMA, 33.000KM, REG.DO 6/2003. CENA: 2.230.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE! AVTO MLAKAR POD-BORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL: 04/20 19 308_
ALFA ROMEO 147 2.0TS, LETNIK 2001, 2.000KM, METALIK ZELENE BARVE, VSA OPREMA + USNJE. CENA: 3.990.000,00 KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ TEL: 04/20 19 308
Petek, 16. avgusta 2002
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.450.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CjO, KRANJ TEL.: 04/20 19 308
FIAT DOBLO 1,9 JTD, LETNIK 2002, 9-000KM, SREBRNE BARVE, KLIMA, DVIŽNA ZADNJA VRATA, 2X DRSNA VRATA, pOT. RAČUNALNIK, DCZ, ES. CENA: 2.990.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE! AVTO MLAKAR PODGORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, BL: 04/20 19 308_
Prodam R MEGAN 1.4, letnik 1996, vsa dodatna oprema, razen klime, cena po dogovoru. B 041/414-702 10882
KERN
NEPREMIČNINE
fel 2021-353 Maistrov itg 12 3X2022-566_4000 Kranj
Prodam osebni avto BMW 316 I. 85, registriran do 6/03, cena po dogovoru ali zamenjam! Nujno! 041/376-248 10884
Clio 1,2 bebop 1.96, 770.000 SIT ASP j-esce 53 53 535_
CITROEN,XANTIA 2,0 HDI KARAVAN, L.2000, BELA, EL.OPREMA, AVT.KLIMA, ABS, OHRANJEN,2.790.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O.JEL; 04-5319-118_
MAREA 2.0 HLX,LET 99, MET SIVA, AVT KUMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, 1.860.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL; 04-5319-118
VSE ZA VAŠO STREHO, ŠKRILJ KRITINA S STOLETNO TRADICIJO, TONDACH, CRE-ATON, BRAMAC, STROKOVNA MONTAŽA IZDELKOV VELUX
SONJA BLED, d.o.o., Jamova 14, BLED, tel. 04 57 66 130, mob.: 041 662 127, e-mail: sonja.bled@siol.net
TONDACH - ZAREZNI BOBROVEC AKCIJSKI POPUST 18 %
jeep cherokee 4.0 limited, let 1991, vsa operma, usnje,790.000 sit avto lesce d.o.o, tel: 04-5319-118
passat 1.9 tdi karavan, let 2000, Rdeč, klima, 4Xair bag, ar, sani, esp, 3-090.000 sit, avto lesce d.o.o., tel:
24-5319-118_
Wv,PASSAT 1.9 TDI 4 MOTION KARAVAN, LET.1999, MET MODER, HIGHLINE OPRE-V   SERVISNA   KNJ.,   REG.6/2003,
^750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL; ^4-5319-118_
peugeot,405. let.1992, ohranjen, Bel, 390.000 sit, avto lesce d.o.o,
TEL 04-5319-118
r^GflNTflR
M. Cl Bratov pMprotnik 10, NAKLO
■«1bbbw»_j i,
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BtAŽILCEV¥MOHROE.¥
lanos 1.5,let 98, met zelen, 4v, Servisna, klima, reg 2/03,980.000 sit, avto lesce d.o.o., tel 04-5319-
118 _
MONDEO 1.8,LET 93, MET SIV, KLIMA, ^EG 6/03, 750.000 SIT, AVTO LESCE ^O-O., TEL: 04-5319-118_
^EGANE 1.6, LET 96, MET RDEČ, 5V, AIR BAG, EL OPREMA, 1.190.000 SIT.AVTO j^SCE D.O.O., TEL.:04-5319-118 _
°MEGA 2.0 16V LIMUZINA,LET 98, MET JELENA, KUMA, 4X AIR BAG, ALU, ZELO °HRANJENA, 1.880.000 SIT, AVTO j^SCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
pORD,GALAXY 2.3 LET 98, SREBRN, AVT KLIMA, 2X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 7 SEDEŽEV.ZELO OHRANJEN, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
°PEL, VECTRA 1.6 16V KARAVAN.LET °9. MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR °AG, LES, OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AyjO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FORD, MONDEO 1.8 TDI KARAVAN ^HlA.LET 99, MET SREBRN.AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG,LES, 2.190.000 SIT, ^TO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4.1.8 TURBO AVANT 180 KM,LET 98, ^ET MODER, 87.000 KM, AVT KUMA, 4X P BAG, ALU, LES, KOT NOV, EL OPREMA. 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.,
rEL: 04-5319-118
nepremičnine!		
tel; 2c 2iL_L	,65	r - Kranj -360,2365-361 _____________________________...........
BRAVO 1.6.LET99, MET MODER, KLIMA, 1.LASTNIK, SERVISNA, EL OPREMA, ALU, 1.680.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL,: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM ,SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O, TEL. 04-5319-118
PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.JEL: 04-5319-118
Laguna Grandtour 1.6 16v 1.01, m.modra, 7.800km, xenon,usnje, klima ASP Lesce 53 53 535
Laguna 1.6 16v 1.01, 21.000km, 3.310.000 SIT, klima, radio, ASP Lesce 53 53 535
li) A NEPREMIČNINE
tel.:.04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 tax.: 04-2361-881 4000 Kranj        GSM: 041-331-886
Kia Carens 1.00, 1.lastnik, garancija ASP Lesce 53 53 535
Kangoo 1.4 RT 1.99, srebrna, 1.lastnik, Kangoo 1,4 RN 1.98 in Kangoo 1,2 16vl.02 vsi z garancijo ASP Lesce 53 53 535
Espace 2.2 dCi, 1.2002, testno vozilo ASP Lesce 53 53 535
Škoda Octavia 1,6 SLX 1.97, 89.000km, 1.550.000 SIT ASP Lesce 53 53 535
Golf 1,8 1.96, bela, ASP Lesce 53 53 535
Scenic 1,6 RXE Alize 1.2000, 1.lastnik, avt. klima, alu, radio, garancija ASP Jesenice 58 33 330
Scenic 1.6 16vfairway 1.02, avt. klima, alu, radioCD, ABS, 6xair, zelo ugodno ASP Jesenice 58 33 330
Laguna 1,6 16v 1.01, klima, usnje, radio, 3.300.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
Golf 1.8 europa 1.94, alu, m.črna, strešno okno, 890.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
Šafrane 2,5 1.97, usnje, 1.lastnik, servisna 2.600.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
Clio 1,2 dynamique 1.02, Clio 1,2 16v ex-presion 1.01, Clio 1,2 autentique 1.01, Clio 1,4 16v 1.00, Clio 1,2 1.98 vsi z garancijo ASP Jesenice 58 33 330
Megane coupe 1,6 1.99, 1.740.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
WWW.ASP.SI - oglejte si vso zalogo vozil, plačilo tudi s položnicami
BMW 316, lepo ohranjen, brezhiben, registriran do avgusta 2003, ugodno prodam. » 51-20-636 10886
ODKUP, PRODAJA IN PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ.d.o.o., Savska c. 34, tr 201-14-13
Prodam OPELVECTRO, I. 91, registrirano do aprila 2003. Čirče 24, 040/399-778
CITROEN ZX 1.4, I. 95, prodam. V 041/380-725 10928
R 5 1.4, I. 94, MAZDA 626 diesel, I. 90, KIA PRIDE WAGON 1.98, prodam, tr 041/468-897_10930
MX 5 1,6 EMOTION, 1.2002. "B 204-22-
77 10934
NISSAN ALMERA 1,4 GX, 3 V, 1.98, servo volan, el. paket, 45 000 km, 1. lastnik. V 204-22-77 10935
NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, 5 vrat, 1.99, klima, ABS, 2 x air bag, el. paket, meglenke, 1. lastnik, reg. do 03/2003. P 204-22-77
MAZDA 626 2.0 DITD TE, 1.2002, 4 x air bag, avt. klima, ABS, pot. računalnik, el. oprema, meglenke, garancija 3 leta. UGODNO. V 204-22-77 10937
OPEL ASTRA 1.6 i GL, 4 vrata, 1.93, av-toradio, CZ, deljiva klop. "B 204-22-77
MAZDA 323 1,5 SEDAN, 1.97, 2 x air bag, klima, ABS, el. oprema, meglenke, 1. lastnik, 45 000 km. B 204-22-77 10939
UGODNO PRODAMO: TRAFIC FURGON 1.98, CLIO 1,5 DCI EXP3V, 1.2001, LAGUNA AUT 1,76,1.2001, FIAT BRAVA 1.6 SLX, 5 V, 1.97, FORD FIESDTA FUN 5 V, 1.96, SUZUKI BALENO 1.3, 4 V, 1.97, CUO 1.2 RL, 3 V, I.95, CUO 1,4 COMFORT 3 V, 1.97, MEGANE 1,4 RL, 5 V, 1.98, DAEWOO NEX-IA GL, 4 V, 1.97, ŠKODA FELICIA 1.3 i, 1.2000. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije na B 278-0011 ALI 278-0012 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 10940
PEUGEOT 206 CC 2.0, 16 V, 136 KM, I. april 2002, 3600 km, avt. klima, črne barve, črno rdeče usnje, vsa dodatna oprema, nikoli poškodovan... Cena 3.560.000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju tr 275-93-00 10942
NISSAN MICRA 1.0 LX, 1.93, reg. do 3/03, 5 vrat, rdeče barve, lepo ohranjen, 150 000 km, cena 350 000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju tr 275-93-93 10943
ZAPOSLIM
Redno ali honorarno zaposlimo fanta ali dekle za delo v strežbi. Delovne izkušnje zaželjene. Gostilna Štern, C. na Rupo 16, Kranj, V 041/771-656 10251
Zaposlimo DISPONENTA v mednarodnem transportu, z nasl. pogoji: znanje tujih jezikov, obvezno nemški in angleški jezik, ostali zaželjeni, najmanj 1 leto del. izkušenj, starost do 30 let. Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom na TRAMIN Naklo,d.o.o., Ul. Bratov Praprotnik 21, Naklo pošljite v 14-dneh. 10590
r
Trg Svoboda 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300
primo.tniciftaiol net, http //agencijo-primo.si
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
4.0.0
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16-180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
ZAPOSLIMO
PRODAJALKO(CA) ZA DELO V TRGOVINI, "DEALER FASHION JEANS STORE" V STARI
POŠTI V KRANJU.POGOJI: NAJMANJ DOKONČANA TRGOVSKA ŠOLA STAROST OD 20 DO 35 LET PRIJAVE POŠLJITE DO ČETRTKA, 22. 8. 2002, NA NASLOV: KIP TRADE, D.0.0..VIRMAŠE 100, 4220 ŠKOFJA LOKA. PRIPIŠITE TELEFON, KJER STE OOSEGLJIVI.
Delo dobi dekle za pomoč v šanku, plačilo po dogovoru. B 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 ios64
Zaposlim DEKLE za delo v dnevnem lokalu. tT 041/570-937 Brišnik Bojan s.p., Klanec 38, Komenda ioas2
DELAVCA za delo na stružnih avtomatik iz okolice Kranja, zaposlim. "B 041/719-097, Brenkuš Matjaž,s.p., Zasavska c 31 b, Kranj 10721
. Zaposlim samostojnega SITOTISKARJA. lroplast,d.o.o.,Glavna c. 42, Naklo, B od 8.-11. ure 04/25-76-111 10779
nepremičnine
Kranj, Stritarjeva A
04 202 33 OO ©4 1 333 222
Picopeka za peko pic v krušni peči honorarno zaposli picerija v Medvodah. "B 041/675-505 ali 01/361-50-50 IGMA PLUS d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana 10795
Iščem izvajalca STROJNEGA IZKOPA z odvozom materiala, rok september 02. B 5725-500 10798
Na Jesenicah za določen čas zaposlim simpatično ter komunikativno dekle za delo v strežbi, tr 041/639-545, Klair d.o.o., c. M. Tita 95, Jesenice 10801
Takoj zaposlimo KUHARJA-PICOPEKA. Informacije po 11. uri tT 2311-836, Savant.d.o.o., Pševska 41, Kranj iosso
Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VIDEOSTRANI in vsakvoior GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajamo zanimlv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v TV studiu, v Va8i občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma
telefon urednIMvo: 04 ; 233 11 59 telefon komerciala: 04 / 233 11 SS telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56 fax marketing: 04 / 232 45 50 fax poročil« DESK: 04 / 233 12 31 •-mali: grv@tele-tv.sj INTERNET: http://www.tele-iv.si
Zato nas pokličite in naročite !
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM*
Naš DIGITALNI STUOIO zrnom va» II!
Našli nas bosta v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija. Niko!« Tesla 2, p.p. 181, 4001 KRANJ
Prodam ODOJKE za nadaljno rejo. Jo-vanovič, Škofjeloška c, 92, Stražišče - Kranj
ŽIVALI KUPIM
Odkupujem mlado pitano GOVEDO, krave, ovce, jagneta. tr 041/650-975 9690
Kupim več BIKCEV simentalcev, težkih do 100 kg. tT 580-19-15_10504
Kupim vosko brejo TEUCO, tr 25-22-626
10772
Kupim ali menjam ZAJCA nemški lisec, prodam tudi ZAJKLE. tr 031/298-339
10823
Kupim brejo TELICO in BIKCA težkega od 200-500 kg. tT 040/61111-22 10916
Kupim bikca simentalca, starega 10 dni. tr 533-07-55 10929
Zaposlimo NATAKARJA-ICO za delo v strežbi, tr 041/52-42-52, Vila Bella.d.o.o., Sr. Bela 41 a, Preddvor 10915
ZAPOSLITEV IŠČE
KV PEK išče delo. tr 2027-129, 031/772-705,040/651-231 10714
Iščem zaposlitev igranje na ohcetih in obletnicah duo ali trio Bonsaj, iščemo pevca, tr 25-21-498, 031/595-163 10719
Iščem delo - pomoč starejšim, prevoz in spremstvo. Tf 040/765-552 10828
ELEKTROTEHNIK išče delo, primerno izobrazbi, instrukcije, prevajanje angleščine. B 2045-275 10890
Iščem delo - pomoč v gospodinjstvu, šivanje. tT 031/668-993 10918
V Šenčurju iščem delo (pomoč pospravljanje, likanje). "B 040/773-226 10919
Prodam 60 kg težkega BIKCA sim. za 42 000 SIT. IT 572-13-35 10905
Prodam 6 tednov starega BIKCA simental-ca. tr 572-16-78_10909
Prodam dva BIKCA čb, stara 10 dni. tr 041/692-722 10911
PRAŠIČE od 25-150 kg prodam in pripeljem na domu. tT 041 /730-990 10923
ŽIVALI
Prodam dva 6 tednov stara PERZIJSKA MUCKA, vajena stanovanja (15000 SIT), tr 5961-241, od 14.-17. ure loeso
RJAVE JARKICE dobite po 20. avgustu, zbiramo naročila. Oman, Zminec 12, tr 512-78-78 10689
Prodam KOZO in KOZLIČKA, tr 533-13-
31 10773
Prodam BIKCA simentalca, starega 7 dni. B 25-01-287_10786
Prodam 2 plemenska OVNA. tr 512-29-
56 10788
RJAVE JARKICE pred nesnostjo, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, 518-55-46 10790
Prodam KOZO, ki dnevno daje mleka 1,5-2 litra. IT 2310-330 10799
Prodam TELIČKO, staro 14 dni, simental-ka. B 231-22-95 10641
BIKCA simentalca 170 kg težkega, prodam Kupim pa do 20 dni bikca simentalca. tr 25-22-610_10844
Prodam teden starega črnega BIKCA. IT 2560-223 10848
Prodajamo RJAVE JARKICE, stare 18 tednov, cena 950.000. Beleharjeva 49, Šenčur, 2511-875 10855
Prodam TELICO simentalko, v 8 mesecu brejosti. Cena po dogovoru, tr 514-65-58
10858
Prodam dva BIKCA sim., stara 8 dni in TELIČKO sim., staro 10 dni. tr 580-20-95
10869
Prodam PIŠČANCE za dopitanje. tr 041/515-867_10870
Prodam PAVE, samce in samice, tr 252-16-85 10871
Prodam BIKCA simentalca, star 10 dni. tr 572-35-54 10876
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče
MAROCCO BAR Kokrica zaposli simpatično dekle z izkušnjami za delo v strežbi. Inf. na tr 041/652-653 Kamazi d.o.o., Ret-nje 49, Tržič 10859
Iščemo FRIZERKO - PRIPRAVNICO, tr 25-26-111 Boštic Janez s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje 10865
Gradbeni delavec dobi delo takoj. Taber d.o.o. Tel.: 040/633-702
Honorarno delo dobi ženska za pomoč v kuhinji, tr 01/361-12-42 Belšak Dušan s.p., Golo brdo, Medvode ioee7
Vabimo k sodelovanju mladega fanta (do 25 let), pečarja, zidarja ali druge gradbene stroke (8 urni delovnik). IT 041/643-512, Gradbeništvo Tempo, Senično 60, Križe
10912
Zaposlimo KV MIZARJA, mlajšega delavca za pomožna dela in delavca za delo v lakirnici. Prijave samo osebno na naslov: Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, Informacije med 8-18 uro na tr 595-88-02 ali 041/619-302 10913
Prodam brejo SVINJO na polovici in eno po prašičih ter BIKONE od 100-130 kg. tr 01 /3645-360_iostb
Prodam 2 mladi srnasti KOZICI, tr 533-
66-16 10879
KRAVO simentalko (izbira), silokombajn SK 40 in trosilec Vikon, prodam, tr 041/608-
765 10885
Prodam TELIČKO simentalko, stara 14 dni. C. Janeza Bobnarja 7, Cerklje, tr 25-21-348 10900
Prodam teleta simentalca, težkega 130 kg. tT 040/374-817 10902
ITD+nepremičnine
S/ovefisk/ trg 8,4000 Kron/
Mtoc 2366-670,2366-677 GSM:041/755-296 E-MAJL'itd,nepremicnfne@ siol.net
PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO.
■ IIVI III Iv
-iui
Kadio
Belvi
Kranj   98.3 mhz
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072
Rade Bervi. doc. Sma/jetm 6,4000 Kian
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
r^ferfflft     041 944 944
941
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
Internet: www.radiotop.net
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel.: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561, fax: 28-11-392
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur.
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041 /648-963
041 /357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Pri opremljanju in obnavljanju stanovanja je izbira talnih, stenskih in stropnih oblog zelo pomembna za sam končni izgled stanovanja. V trgovini LES 3 Vam je na voljo velika izbira oblog, ki vam bodo služile dolga leta.
Stenske in stropne obloge so lahko izdelane iz mediapana, iverke, masivne ali pa iz plastike. Pri oblogah iz mediapana in iverke je izbira barv res velika - od dekorjev lesa, pa do barvnih: modra, zelena... Masivne obloge so različnih debelin in širin, lahko so naravne ali pa že končno lakirane. Plastične obloge pa so še posebej primerne za vlažne prostore.
Talne obloge se prilagajajo namenu prostora. Laminati so pri opremljanju stanovanja postali skoraj nepogrešljivi. Od spalnic in
otroških sob pa do hodnikov in kuhinje - z laminatom primerne kvalitete dobimo pod, ki bo hitro položen, cenovno ugoden in trajen.
Nekateri pa prisegajo na tople pode. Velika izbira, ugodne cene in strokoven nasvet prodajalca vam bodo olajšali nakup.
Za prave ljubitelje lesa so na voljo parketi: lamelni, klasični, gotovi (panelni) in lam.
Pluta kot naraven material ponovno pridobiva na veljavi. Plastifi-cirana pluta se je skozi leta izkazala kot izredno trpežen pod tudi za najbolj obremenjene stanovanjske prostore. Ne smemo pa pozabiti tudi na lakirano in stensko pluto, katerih izgled ustvari občutek topline.
Okrasni kamni in opeke dajo prostorom poseben čar - od rustikalnega izgleda belgijskega in francoskega kamna, do opek različnih barv in velikosti.
Pri zaključevanju oblog pa Vam bo velika izbira letev olajšala delo.
Poleg samih materialov boste pri nas dobili tudi strokoven nasvet, saj je ravno pravilna izbira obloge pogoj za dolgoletno uporabo.
Nagrade:
1. nagrada:
nakup v vrednosti 10.000 sit
2. nagrada:
nakup v vrednosti 7.000 sit
3. nagrada:
nakup v vrednosti 5.000 sit
Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede 28. avgusta 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
Rezultati žrebanja nagradne križanke VENUS, Konfekcija & Perilo
Med pravilnimi rešitvami nagradne križanke je komisija izžrebala sledeče nagrajence:
1. nagrado:
nakup v naših prodajalnah v vrednosti 10.000,- sit prejme ANDREJ ERŽEN, Pod Gozdom 6, Zg. Besnica
2. nagrado:
nakup v naših prodajalnah v vrednosti 5.000,- sit prejme ROZA BREZAR - GRBAVAC,
Moste 63a, Žirovnica
3. nagrado:
nakup v naših prodajalnah v vrednosti 3.000,- sit prejme DAMJANA AŽMAN, Brda 2a, Radovljica
Tri nagrade, ki jih prispeva Gorenjski glas, pa prejmejo: BREDA PEHANI, Neubergerjeva 12, Ljubljana; IVAN REKAR, Predoslje 100, Kranj in URBAN KAVČIČ, Kamna Gorica 59d, Kamna Gorica.
Nagrajencem čestitamo!
vnetje mandeljnov in žrela
marjan dermota
namakalna naprava
naš pevec (m.r.)
imenitna ženska
začimba zapico
etiopski knez
879 km dolga reka v litvi
lojze rozman
prevozno sredstvo
telesna strast
ariman d iti ram b eksegeza
0b0l0s
tokovni posredniki
kraj pri opatiji
estonec
reka v angliji
egipt. politik (anvar al)
Trgovina LES 3 se nahaja v Kranju na Primskovem,
Šuceva 23. Tel.: 04/ 20 42 714
tanja ribic
razlaganje nauka
ep (knjižno)
m0ćnata jed z jajci
alfi nipič
potnik
noju podoben izumrl ptič
nsvoj i na tovarna vceuu
skupina
igralec danson
10
pripadnica obrov
Delovni čas: pon.-pet. 7.30-12.00 sobota 8.00-13.00
14.00-19.00
uslužbenec, ki
skrbi za kadre
redko   , visok žensko gorski ime vrh
18
sanja doležal
vodilni uslužbenec
reka med
bosno in VHZwna^ena hrvaško hvalnica
irska republ. armada
stvar, predmet
država v indokini
tekočina v žilah
pritr-dilnica
kraj v dalmaciji
perje pri repi
tugomir (krajše)
azorsko otočje (original)
--
poras1"
kraj ob     laična „ reki skupnost idrijci vernikov
nord. božanstva
vodna
žival s kleščami
V SPOMIN
Včeraj, 15. avgusta 2002, je minilo deset let, odkar meje zapustil moj dragi oče
VIKTOR ARHAR
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Hčerka Nataša z družino
ZAHVALA
V 93. letu je mirno zaspala naša mama, stara mama, babica, sestra, teta in prijateljica
ANA MARIJA JANHUBA
Od nje smo se poslovili na pokopališču Blejska Dobrava. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so izrazili sožalje in sočustvovanje z nami, podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Polakovi in osebju Bolnišnice Golnik, Domu starejših občanov Preddvor, g. župniku Jožetu Milčinoviču in pevcem bratov Zupan.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu našega dragega očeta, deda, pradeda in tasta
FRANCETA SITARJA st.
iz Rupe pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot k vnuku in ženi, izrekli sožalje, darovali cvetje in darove za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Mariji Gašperlin-Kuralt, sestri Mariji, bolnišnici Golnik odd. 500 in 200. Zahvaljujemo se gospodu župniku Francu Grahku iz Dupelj, pevcem iz Nakla ter pogrebni službi Navček. Hvala tudi vsem imenovanim in neimenovanim, ki sle karkoli storili za njegovo dobro.
Žalujoči: sin Franci in hčerka Marica z družinama, vnuka in pravnuka
ZAHVALA
V 39. letu nas je nenadoma zapustila draga mami, hčerka, sestra, teta
JOŽI JEREB
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala sodelavcem Mercator KZK-ja, Domplana, Save in sindikatu KZK-ja. Hvala tudi g. Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Navček.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
V neizmerni žalosti vsi njeni Šenčur, Kranj, Zgornji Brnik, Cerkve, Novo mesto, Bathurach
ZAHVALA
V 68. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
STANISLAV ČERNILEC
iz Podbrezij
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili bolečino. Zahvala tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darovane maše. Posebej pa se zahvaljujemo gospodom župnikom, gasilcem, pevcem iz Predoselj ter pogrebnemu podjetju Navček. Lepa hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Kako je prazen dom, dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 66. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric, bratranec, tast in prijatelj
JANEZ SVETELJ
iz Šenčurja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Cestnega podjetja Kranj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala pogrebni službi Navček ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi Šenčur, avgust 2002
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in tašča
FRANCKA MARČUN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem žalujočih in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se dr. Pirihovi za ohiske na domu, Mateji Grčar za večletno pomoč, gospodu župniku Romanu Mihorju, pevcem, nosačem ter pogrebni službi Akris.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat, iskrena hvala.
VSI NJENI
ZAHVALA
Globoko pretreseni z neizmerno bolečino v srcih smo se 8. avgusta po hudi bolezni poslovili od naše žene, mame, stare mame in tete
ŠTEFANIJE SLABE
p.d. Orlove mame iz Kopačnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem podjetja Jelovica iz Gorenje vasi za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Perdanovi, dr. Šubicevi ter patronažni službi iz zdravstvenega doma Gorenja vas ter dr. Ratki Tomšič iz
Onkološkega Inštituta v Ljubljani za večletno zdravljenje. Hvala gospodu župniku Janku Kosmaču za lep poslovilni obred in cerkvenim pevcem. Hvala Andreji in Damjani za ganljive besede ob slovesu. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim za nesebično
pomoč v teh težkih dneh.
Žalujoči: mož Franc, sin Slavko in hči Marinka z družinama, sestri Mici z družino in Pepa
Kopačnica, 8. avgusta 2002
Tisto, česar se morate bati,
ni konec življenja, ampak to,
da bi se življenje nikdar ne začelo.
(Grace Hansen)
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša draga mama
TEREZIJA PINTAR
s Češnjice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarne darove. Hvala njenim nečakinjam in nečakom, g. župniku Likarju za lep pogrebni obred in pogrebni službi Akris. Hvala dr. Košitju /a zdravljenje in ge. Lidiji za nego na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo obiskovali, pospremili na njeni zadnji poti in seje boste spominjali.
Sinova z družinama Češnjica, 13, avgusta 2002
Mama,
težko pot si prehodila,
zdaj tiho se od nas si poslovila
in boleč spomin nam vsem si
zapustila.
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, praprababica, sestra, tašča in teta
ANGELA LUSKOVEC
roj. Terbe
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala dr. Vavken in patronažni sestri Francki.
Zahvaljujemo se g. župniku Cirilu Isteniču za pogrebni obred, hvala pevcem za zapete žalostinke, nosačem in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim, hvala.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
Vročega avgusta lani, prav na današnji dan zadnjič zaprl je oči, najdražji nam
ZDRAVKO KORENČAN
16.12.1922 - 16.08.2001
Spomin nanj v srcih naših je še Vedno živ, kot bi bilo včeraj, boleč in nenadomestljiv. Pogled njegov še vedno spremlja nas povsod, kot bi bil z nami, še vedno navzoč. Ostala so dejanja njegovih pridnih rok, nadaljuje poslanstvo njegovih se otrok. Mnogo solza in žalosti ni pregnalo bolečine, niti tolažba, da čas izbriše vse, da vse mine. Iskrena hvala vsem, ki spomnite se nanj, vsem, ki postojite ob njem, prižgete lučko zanj. Naj encijan in planika na grobu vas spomnita na to, da v gorah, v tišini mu je bilo najbolj lepo.
'Hvaležni za vsako lepo misel in spomin nanj.
Žena Janka, hčerki Jelka in Olga ter sinova Zdravko in Vojko z družinami Naklo, 16. avgusta 2002
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
PETEK	SOBOTA	NEDELJA
	A	
od 12 °C do 25 UC	od 13 "C do 23 °C	od 13 °C do 24 °C
Danes, v petek, bo delno jasno, popoldne se bo od vzhoda zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 13, najvišje dnevne pa od 23 do 25 stopinj C. Jutri, v soboto, bo zmerno do pretežno oblačno, tu in tam bo kakšna krajša ploha. V nedeljo bo že nekoliko manj oblačnosti in večinoma suho bo.
V hribe z rokami v žepu ... in očmi na podplatih
Med peklom in nebom Cerkljanskega
Ob sprehodu po zahodnem delu Cerkljanskega hribovja boste morda začutili, zakaj sta bili Kojca in Zakojca pisateljski navdih Franceta Bevka,
in zakaj se je zaradi orehovske babe ubil sam hudič.
Prvi del poti do Cerkljanskega, bolj ali manj hribovitega in odmak njenega dela zahodne Slovenije, ni nobena orientacijska pustolovščina. Iz Škofje Loke gre cesta skozi Tavčarjevo Poljansko dolino in čez prelaz Kladje do "glavnega mesta" pokrajine, Cerknega. Od tu se pripeljete naprej proti Ra/kri/.u, na razpotju pa proti vasi Jesenica. V Jesenici, že na 700 metrih višine, ste prav v središču gozdnatega sveta hribov in vmesnih globokih grap, kjer se v majhnih vaseh in samotnih kmetijah stiska vse manj ljudi.
Da spoznate ta čudovit svet, se povzpnete na "streho" Cerkljan-
naklonjeno, boste skozi meglice videli velik del visoke Slovenije: Cerkljansko in Idrijsko hribovje, Škofjeloško hribovje, pa vse do Trnovskega gozda. Na drugi strani se boste skoraj dotaknili Porezna in ogrlice Spodnjih bohinjskih gora, v ozadju pa Julijskih Alp. Knjiga obiskov poleg oskubljene kope na vrhu je polna navdušenih
vo brezno, se še sam vrgel vanj ter se ubil.
Morda bi bilo tukajšnje težko življenje lažje, če ne bi nerazumevanje in zavist pregnala Divjega moža in njegove lepe hčere. O njiju ljudski glas pove, da sta živela v votlini pod goro. Čeprav se je Divji mož le redko pokazal med ljudmi, pa jim vsako leto umno
stran, v vas Zakojco. Prav tisto Zakojco, kjer se je rodil in preživel otroštvo pisatelj, dramatik in veliki primorski domoljub France Bevk (1890 - 1970), in ki je bila skupaj /. njegovo Kojco navdih za Grivarjeve in druge pripovedi.
Mimogrede, če po dobrih dveh urah slučajno "zamudite" odcep proti Zakojci, boste prišli do Bu-
Na Kojci je vse divje.
... in hudičevo.
skega, 1303 metrov visoko Zakojco. Najboljše kar iz Jesenice, čeprav vas čakata dve uri precej strmega, pa dobro označenega vzpona. Občasno se odpre razgled, in kar se same pojavijo besede: gra-parji..., bajtarji..., rovte..., samotarji..., odmaknjenost... in spet samota in samota. Na žalost ljudi vse bolj izriva gozd, in izgineva raznolikost pokrajine, za katero so se trudile generacije.
Obse/en travnat vrh ponuja pravi) zabavo za oči. Celo če vam tukajšnje muhasto vreme ni povsem
Tradicionalen cerkljanski senik.
besed o razgledu s njenega položnega in travnatega vrha.
Na Kojci in pod njo je vse "divje in hudičevo". Pripoved govori, da je zelo huda baba iz. Orehka, vasi poleg Jesenice, ugnala celo hudiča. V zameno za njeno dušo ji je ta obljubil služiti eno leto. Prav na zadnji dan pa mu je naložila, da do opoldneva na vrh Koj-ce privleče velikansko skalo, in do enajstih mu je že skoraj uspelo. Baba pa, premetena, kot je bila, skoči na orehovski turn, in začne zvoniti poldne. Misleč, da je izgubil, je hudič zagnal skalo proti dolini, daje nastalo Hudiče-
svetoval, kdaj in kje posejati, ter kateri les uporabiti za plug na trdi hribovski zemlji. Na koncu se je fant iz Orehka celo poročil z njegovo prelepo hčerjo. Sreče, blaginje in otrok ni manjkalo, a kaj ko jo je zavist v fantovi družini in vasi na koncu pregnala. Nihče je ni nikoli več videl, ostala je le obljuba, da se za blaginjo in srečo ni
kovega, odkoder je treha štiri kilometre nazaj po asfaltni cesti. Brez skrbi, pot ne bo zaman; pogled si boste na široko odstrli v Še en lep, a zamirajoč konec Slovenije, Ba-ško grapo. Saj se še spomnite, kako je Bert Sotlar v filmu Na naši zemlji ob pogledu nanjo zadovoljno pripomnil: ,,Lej jo, našo grapo, Baško grapo. "
i FRA**
bi:
Jesenica z Kojco.
Od tu je izšel velik primorski "sin".
bati, dokler bo v teh krajih živel njen rod. V njun "spomin" je na Kojci ostal Divji rob.
S Kojce se čisto mirno lahko vrnete nazaj v Jesenico, pa je veliko zanimiveje spustiti se na drugo
Bevkova Zakojca je vse starejša in vse manj naseljena, in le gostje v poletnih mesecih poživljajo življenje v vasi in na širokih travnikih nad njo. Zato pa boste na travniku nad potjo ob začetku vasi
Vrla "fanta" iz Zakojce.
srečali krepkega in dobrovoljne Zakojčana, ki je vedno pripravljen na štos ter še kosi travo, čeprav bo zdaj zdaj dopolnil 90 let.
Vredno se je sprehoditi med domovi tega razloženega naselja in spoznati, kako so živeli tu pred desetletji. Bevkova domačija je odmaknjena - če je tu sploh lahko kaj, kar ni odmaknjeno, a dobro označena. Hiša in notranjost sta ostali preprosti in skromni, kot da bi Zakojčani s samoto želeli izraziti svojo naklonjenost do Bevka, velikega borca za slovenstvo in Slovence. Ti kraji tudi sicer ne skrivajo, da so in še dihajo za partizanstvo. Spomeniki in goreče besede o narodnoosvobodilnem boju so prisotne povsod, tudi v vaseh, ki jih življenje počasi že zapušča.
Od Zakojce se sprehodite nazaj do Jesenice. Od konca vasi po kolovozu v breg, mimo raztresenih kmetij, in po slabi uri boste spet tam, kjer ste bili. Na neki kmetiji nad Jesenico, kot tudi v bližnjih Počah, je bilo pred nekaj leti neznansko popularno gojenje vrtnih polžev. Prave polžje farme, ki so že po prvem letu obljubljale obilne "letine". Zdaj se domačinom na vprašanje o tem prikrade smeh: „Ja, ja bili so ... pa so zbežali". Na vprašanje, ali so zbeža-
li farmarji ali polži, se le še enkrat široko zasmejijo.
Preden se zadovoljno utrujeni in morda zamišljeni vrnete v Cerkno, ter naprej na Gorenjsko, mogoče najdete čas za še zadnji ogled na Cerkljanskem. Če je Kojca kraj, na katerem se dvignete najbližje nebu, potem se v Ravnah lahko spustite najbližje peklu. V aragonitno Ravensko jamo, ki leži čisto na začetku vasi, kar ob hišnem pragu. Ozek vhodni rov pelje v 352 metrov dolg splet rovov v treh nivojih. V njej najdemo krhke, snežno bele aragonitne kristalne prevleke v obliki stalaktitov in stalagmitov, sig ter različno oblikovanih iglic. Najimenitnejši so skupki tudi čez 10 centimetrov dolgih iglic v obliki ježkov, ki predstavljajo cvet okrasja Ravenske jame. Že leta 1832 jo je po naključju odkril domačin Martin Čelik,« je v veri, daje za točo, ki je uničila Ravnjanom pridelek v letu 1832 in 1833, krivo odprtje jame, vhod v jamo zazidal.
In ko se sprehajate po Bevkovi deželi, ali pa vsaj ob koncu, ne pozabite biti "dobri" obiskovalci. Pustite v teh hribih poleg zvoka avtomobila in vzklikov občudovanja še kaj bolj oprijemljivega-
Uroš Brankovi*