Stev. 43. V Ljubljani, v sredo 24. oktobra 1917J Leto IV.; S kavkaškega bojišča: Naše topničarstvo na pohodu po gorski cesti. Dr. Janez Krek na zadnji poti. že dolga leta ni videla Ljubljana pogrebne slovesnosti, kakršna je bila sobotna 13. t. m. Spomnili smo se onega žalostnega popoldneva, ko smo spremljali našega Aškerca k večnemu počitku. Vsa Jugoslavija je šla za Krekovo krsto. Žalost je združila Srbe, Slovence in Hrvate, stanove in stranke, žalost za možem, ki je bil vodnik na poti v srečno bodočno t. Narod se je v soboto klanjal osebi umrlega, klanjal se je ideji. Tako je postal Krekov pogreb manifestacija za našo jugoslovansko stvar. „Ta pogreb nikakor ni bil žalna procesija ljudi ... bil je slavnostni sprevod za vojskovodjem, ki je zmagal, ko je padel," je zapisal te dni Iv. Cankar. „Nikoli se še niso vsi, ki resnično ljubijo slovenski narod in zaupajo v njegovo prihbdnjost, tako tesno strnili v eno vrsto ..." Nepozaben ostane onim tisočem, ki so spremili pokojnika na pokopališče, pretresljivi nagrobni govor voditelja naše državnozborske delegacije dr. Koroščca. Množica je plakala, pa zopet so oči, plavajoče še v solzah, se iskrile, sklonjene glave so se dvigale, ko nam je voditelj naših narodnih zastopnikov klical: Dvignite glave, ker se približuje vaše odrešenje! Napravilo je velik vtis, ko je knezoškof dr. Jeglič po končanem govoru s pritrjevalno gesto segel v roko govorniku, ki je oznanil neomajni boj za našo jugoslovansko stvar ter prisegal ljubljenemu pokojniku, da hočemo v tem boju ostati složni in neizprosni. Z globokim ginjenjem je poslušala množica tudi prisrčne besede pred sednika »Češkega Svaza", posl. Staneka. Ko so padale prve grude v grob, je pričelo deževati. Zaplakalo je nebo in mrak je legal na zemljo ... Na obrazih onih ti-sočev pa, ki so se vračali v mesto, si sicer videl žalost, a videl si tudi tisto nezlomljivo odločnost, ki ne odneha in ne zapušča poti, na katero smo se podali. Od Krekovega groba nas vodi ta pot naprej proti jasnim ciljem! Pogreb so natančno že popisali dnevniki in na kratko smo ga opisali tudi že v „Ted. Slikah". Danes naj navedemo le še glavne točke nagrobnih govornikov. Predsednik jugoslovanskega kluba, dr. A. Korošec je dejal po vvodnih stavkih: V svoji veliki ljubezni si se obrnil tudi do najrevnejšega med revnimi, do svojega milega, ljubega slovenskega naroda. Videl si, kako ta naš narod trpi, čutil si žnjim in zato si ga še bolj iskreno ljubil. Videl si njegovo uboštvo, zato si mu skrbel za kruh; videl si njegovo zanemarjenojt, zato si mu skrbel za prosveto in omiko. Še več! Videl si, da je ta tvoj narod vkovan v verige, da je tlačen, da ni prost med drugimi prostimi narodi. Posebno si to videl in spoznal v ne- davno minulem času, ko se je postavil ves svet proti nam, ko so nas nedolžne zapirali, ko so nas z bajoneti gonili skozi podivjano druhal, ki je pljuvala na nas, nas psovala in suvala, ko so naši najboljši možje gine-vali v ječah. Takrat si isprevidel, kaj je trpljenje, pod tujim jarmom! In v teh težkih, v teh žalostnih časih ti je vstala misel za osvoboditev našega ubogega naroda. Jasna in lepa je bila tvoja misel. Videl si, da je naš jugoslovanski narod, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci vtem velikem splošnem krvavljenju postali zreli da se osamosvojimo, da si ustvarimo svojo lastno, neodvisno državo, daotresemossebetujijarem. In ko si to spozual, si vrgel vse strankarske okove raz sebe ter si poiskal vezi, ki vežejo celokupni jugoslovanski narod. Hitro si začel delati, hitro, da uresničiš to svojo veliko idejo. Mi, ki smo bili s teboj, vemo, kako si gorel za uresničenje te m sli, kako si neutrudno pridobival prijatelje, kako si vedno širil naš krog in kako si vedel razpršiti vse predsodke. Tvoja ideja je rasla med nami in se širila. Polni zaupanja smo zrli v bodočnost, da se uresniči naša osvoboditev. Pa kaj si nam storil! Takrat, ko smo te najbolj potrebovali, ko so se nam postavile nasproti največje težave in ovire, sedaj, ko hočejo tujci navaliti na nas novo trpljenje, greš in nas zapustiš! Tvoja smrt bo nam rodila nove neprijatelje, ki skrito rujejo proti nam in nam stavijo ovire, da bi se nam ne uresničila tvoja velika ideja. Zato vzdihujemo ob tvojem grobu, ker si nas ravno sedaj, ko te najbolj potrebujemo, zapustil ravno ti, v katerega smo najbolj zaupali. Toda bratje in sestre, na grobu dr Kreka ne smemo vzdihovati! Iz groba slišim glas: Levate capita vestra, ecce enim appropinquat redemptio vestra! — Dvignite glave,, ker glejte, že se približuje vaše odrešenje! Roko v roki hočemo stopati svojo pot naprej, da dosežemo zjedinjenje jugoslovanskega naroda. Bodite složni, odločni, dosledni, da dose-žete veliko idejo svojega naroda. To velja za nas vse, to velja posebno pa tudi za nas, ki smo narodu odgovorni za svoje delo. Mi slišimo glas iz groba in sprejmemo tukaj pred celim narodom tvojo oporoko. Predvsem mi, najožji tvoji prijatelji iz Jugoslov. kluba, hočemo zastaviti vse svoje sile, da se uresniči tvoja ideja jugoslovanske države. Srbi, Hrvati in Slovenci se hočemo skupno bojevati za to veliko idejo. Prijatelj 1 Bog ti daj pokoj in mir, večna luč naj ti sveti, prijatelj! Z Bogom! Stran 502 TEDENSKE SLIKE štev. 43 Cesar Karel opazuje iz častniškega skrovišča v kraških skalah potek bojev ob Soči. Najvišji poveljnik soške armade, nadvojvoda Evgen s svojim štabom na soški fronti. Nadvojvoda Evgen je v Ljubljani osebno znan, ker je prebival večkrat v tukajšnjem samostanu. V imenu „Českega svaza" je govoril nato predsednik poslanec Fr. Stanek: Bratski jugoslovanski narodi Našega tovariša dr. Kreka ni več med nami. Britka žalost je zadela srce slovenskega naroda in z njim ves jugoslovanski narod. On, ki je bil pripravljen žrtvovati vse za čast in boljšo bodočnost jugoslovanskega naroda, nas je zapustil. A on ni delal samo za vas, njegovo delo je veljalo vsem Slovanom v tej državi, zato je z njegovo smrtjo počila ena struna tudi pri nas Čehih. Jugoslovani in Čehi smo delovali skupno za eden in isti končni cilj. Zato bosta oba naroda kruto pogrešala preminulega, ki je bil nam češkim poslancem mil in drag tovariš V težkih in groznih dneh so utripala vaša in naša srca enako in tako mora ostati tudi v bodoče, dasiravno dr. Kreka ni več med nami. Ljubezen mei slovanskimi narodi je bila njegova ideja in zaupanje v boljšo bodočnost vseh Slovanov mu je bilavodilna misel. Iste cilje imamo tudi mi Čehi, zato moramo delovati skupno in složno roko v roki od severa do juga. Zato se moramo boriti skupaj proti istemu sovragu, da si ohranimo svojo bodočnost. Jugoslovanski narod je izgubil v dr. Kreku vrlega človeka in izbor-nega politika. Z jugoslovanskim narodom žalujemo tudi mi Čehi ob tem preranem grobu. Omagali ne bomo. On lahko spi mirno z zavestjo, da bomo nadaljevali njegovo delo ter bomo dokazali, da smo zreli za dosego onih ciljev, za katerimi je stremil njegov duh. Večen mu spomin! Hrvat poslanec Ante Dulibič je govoril kot zadnji govornik: Tužna gospoda! Danes spuščamo v grob očeta domovine dr. Kreka. Mi v Dalmaciji, ki jo je pokojni tako zelo ljubil, smo vzdrhteli ob žalostni vesti o njegovi smrti. Da se je zgodilo to v tem strašnem času, našo žalost še poveča. Kakor neka tajna moč je gnala dr. Kreka še zadnje dni pred njegovo smrtjo v ljubljeno Dalmacijo, morda, ker je čutil, kako zelo smo potrebni njegove ljubezni in njegovega dela. Prišel je dr. Krek med nas, da nam osnuje Zadružno zvezo, da nam osnuje gospodarsko organizacijo. In ko je bil zadnjič v Dalmaciji, je prišel na skupščino Zadružnega saveza, da nas okrepi in vzpodbuja, da nas uči, kako veže skupna vez vse Jugoslovane in kako moramo ljubiti svojo domovino. To njegovo delovanje med našim ljudstvom še povečuje našo žalost ob njegovi prerani smrti. Zapustil nam je sijajen vzgled neumornega dela, požrtvovalnosti, nesebičnosti in značajnosti, učil nas je složnosti ter nam pokazal pot do odrešitve, vstajenja in sreče. Izročam ti, prijatelj, naš zadnji pozdrav kot cvetko našega polja. Bodi ti lahka črna zemlja, a narod tvoj, večno hvaležen, ti ohrani večen spomin. Čast in slava ti, prijatelj dr. Krek! Zadnjič so zadoneli glasovi žalostinke »Blagor mu" čez grob pod večerno nebo. Grude so se vsipavale na krsto in lahen dež je začel rositi z neba. Le počasi se je razhajalo občinstvo in vračalo v resne misii zatopljeno v mesto. V grob so položili truplo dr. Kreka, a v srcu so prinesli s seboj nazaj utrjeno vero v našo jugoslovansko bodočnost. Odprite jim srca vsem tem tisočem, vi, ki še nočete verjeti, da stopamo v nov čas, v vseh teh srcih boste našli le eno-misel, eno željo, eno zahtevo — Jugoslo-vanstvo I E. G. Brat: Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 13. nadaljevanje, »Alister, vi hočete mojega moža uničiti!'« je kričala in krčila pesti. »Uničiti, ne pa rešiti, kakor ste mi obetali!« Zato pa vam ne zaupam več ter ne pojdem z vami nikamor več. Pojdite, kamor hočete, jaz pa ostanem v Newyorku. Če bom le mogla, bom delovala odslej celo proti vam ter pomagala svojemu soprogu, da vam tem bolj gotovo uide.« Zelo je bila jezna in energično je cepetala z obema petama ob tla. Dodd je bil obupan in očaran. Razkačena Polly je bila krasna, in njegova simpatija je zato le naraščala. Toda na »Maureta-niji« je bil najel že dve kabini, da bi bil na njej dva dni poprej v Liverpoolu, kakor »Pennsylvanija« v Plymonthu. >Mrs. Bell,« jo je rotil, »zakaj mi ne zaupate ?!« »Zaradi vaše tiralniee! Nalagali ste me!« je odgovorila brez okolišev. »Zato ostanem tu. Če ga ne najdem tukaj, se odpeljem v Hamburg ter od ondi na Nemško. Tam ima Jack sorodnike, strica, ki mu je bil drugi oče.« »Kaj v€ste, kje živi njegov stric?« je pozvedoval Dodd z nedolžnim obrazom. »Kako se tistemu mestu reče, sem pozabila,« je odgovorila Polly, »toda to vem, da je majhno, prijazno mestece. Tam je hodil Jack nekaj let na gimnazijo . . . tudi imen profesorjev, o katerih mi je večkrat pripovedoval, se sedajle ne domislim . . . ampak počasi se že vsega spomnim.« »Mrs. Bell, predlagam vam nekaj,« je dejal Dodd odkritosrčno, »iz česar izprevidite, da imam pošteno voljo ustreči vam resnično popolnoma. Priznavam: brez policije ne opravim štev. 43 TEDENSKE SLIKE Stran 503 Cesar Karel s svojim spremstvom opazuje s Krasa (na desni spredaj sede) potek boja za hrib sv. Gabrijela. Ostanek ogromne laške granate, ki je padla na goriško fronto. ničesar. Toda policija brez tiralniee z Jackovo sliko tudi ne opravi ničesar. Dobiti pa ga morava! Predlagam vam torej, da ga popolnoma zatajite, kadar ga nama policija predstavi. Trdite odločno, da ni pravi Jack Bell, da ga ne poznate, ter da ga še niste nikoli videla! Nato ga zopet izpuste . . . midva pa pojdeva lepo mirno in skrivaj za njim ter uredimo vso reč po domače med nami. V sanatorij pa mora seveda na vsak način.« Polly je strmeča gledala v detektiva: kako je mogoče, da je uganil njen najtajnejši sklep? Prav tole, kar ji Je sedajle predlagal, je ona že davno sklenila storiti! »Ne bo vam torej treba delovati proti meni,« je dostavil Dodd. »Bog ve, če ne!« je odgovorila osorno. »Jaz vem, da ne,« je ugovarjal Dodd mirno. »Moja najvrelejša želja je, da mi zaupate, kajti vaša simpatija je zame najdragocenejša!« »Zakaj neki?« »Zato, ker sem resnično zaljubljen v vas!« je vskliknil z vso resnobo. »Mr. Dodd!« se je zasmejala Polly. »Vi ste komičen patron!« >Že mogoče!« je odgovoril Dodd resno. »Toda upam, da se polagoma že uverite, da je moja ljubezen resna, moška, globoka . . . Mr. Bell je za vas na vsak način izgubljen, in končno vam ne preostane nič drugega, kakor da se — ločita.« »Nikoli!« je vzkipela. »Prepričate se sami!« je vztrajal Dodd. »Jaz dotlej mirno počakam.« »Nikdar vas ne bom ljubila!« je še zaklicala in jokaje omahnila na stol. »Tega sedajle še ne morete vedeti,« je dejal Dodd mehko. »Časi se izpreminjajo, in mi se izpreminjamo ž njimi. Za sedaj vas prosim le tega: sprejmite moj predlog in me spremljajte na Angleško! Kaj bo potem, se že izkaže sčasoma. Gotovo je le eno: dokažem vam, da sem gentleman. Če je Jack Bell paralitik, pride v sanatorij ali v blaznico; če pa ni blazen, pride y ječo. V obeh slučajih se boste morali od njega ločiti. In potem, mrs Bell, pridem jaz ... vi pa me tedaj ne zavrnete.« »Ne, ne, to vse je nemogoče!« je zdi-hovala Polly zbegana. »Jack ni niti zločinec, niti blaznik . . . samo trenotno je bolan, a jaz ga ozdravim ... ljubezen zmore vse... vse !« V tem hipu so prinesli Doddu brezžično brzojavko, da Jacka na »Pensjivaniji« ni več ter da ga ni najti nikjer. »Niti dve uri ga niso iskali« se je to-gotil Dodd. »Ampak na krovu je vendarle!« »Naslednjaga jutra sta se Dodd in Polly že vozila na «Mauretaniji« proti Liverpoolu. Prve dni sta imeli ladji brezžično zvezo med seboj, in Dodd je naprosil kapitana Siemsa znova, naj iščejo tatu, ker je prav gotovo še vedno na >Pensylvaniji«. Toda odgovora ni bilo več. Kapitanu je bilo Doddovega nadlegovanja že preveč. Franku Murrelu je bilo v kajuti prve tri dni prav všeč. Steward mu je prinašal skrivaj dovolj jedi in pijač, a tudi Jack Bell je skrbel, da se je komedijantu godilo izvrstno v vsakem oziru. Prinašal mu je tudi sam smodk in cigaret ter različnih likerjev in žganja. Toda nenadoma se je lotila Murrela tako huda morska bolezen, da je bilo nemogoče ostati pri njem ter se je moral Jack zato s pomočjo stevvardovo ponoči preseliti v sosednjo kabino, ki je bila prazna. Šele šestega dne se je obrnilo komedijantu na bolje, toda le telesno. Duševno je ostal Murrel potrt. Ves dan je sedel in tiščal svojo glavo med pestmi. Neprestano prebivanje v kabini mu je postajalo pač vedno neznosneje. Jack mu je torej svetoval, naj hodi ponoči na izprehod, toda komedijant je bil prebojazljiv. Rajši je tičal nadalje v kabini, kakor da bi ga zasačili, da je pomagal milijonskemu tatu ter ga zato še zaprli. Potem bi izgubil svoj angažma in po vrhu še z Jackom dogovorjeno nagrado. Odklanjal je torej Jackov nasvet, naj bi se vsak večer dobro prezračil na krovu; Jack pa mu tudi ni prigovarjal preveč, saj je moralo biti vožnje itak kmalu konec. »Pennsylvanija« se je že bližala angleškim vodam. Jack Bell pa je živel na krovu popolnoma svobodno. Ker je marsikaj doživel, je znal družbo izvrstno zabavati s svojim pripovedovanjem. Poznal je toliko različnih svetov, ljudstev, šeg in navad, da ga je vse rado poslušalo. Vsi pa so ga seveda smatrali za Franka Murrela, komedijanta, ki je že bil križem božjega sveta. Vrhu tega je znal Jack izborno lagati ter je igral komedijantovo ulogo tako, da ni mogel nihče dvomiti. Veseljaka in neutrudnega zabavnika so imeli torej na krovu vsi radi, nekaterim naivnim goskam pa se je zdel Jack naravnost »nebeško srčkan človek,« Zadnjega večera, pred dohodom v pristan je priredil kapitan za slovo pojedino. V veliki obednici je bila zbrana gospoda. Jack Bell je govoril v imenu vseh sijajno napitnico na vrlega kapitana Siemsa; govoril jo je gladko v angleškem, francoskem, nemškem in hrvaškem jeziku, da ga je vse občudovalo. »Mr. Murrel!« je kričal kapitan, ki je navdušeno pil. »Vi ste famozen človek! Odkod pa znate tako dobro nemški?« »He, moja mati je bila Hamburžanka!« je lagal Jack. »Odkuda znate tako dobro hrvatski?« ga je vprašala debela Hrvatica s celim muzejem demantnih prstanov na vseh deseterih prstih. »Kako ne bi znao, kad sam Hrvat dušom i tielom!« je odvrnil Jack. stran 504 TEDENSKE SLIKE štev. 43 Z goriške fronte: Središče sedanjih bojev. Planina Banjšica, za katero se zdaj zaman bore Lahi. Z goriške fronte: Naša straža s čelado in masko proti plinom. In očaral je vsakogar, ker zatrjeval je smelo vsakomur, da je njegov rojak, pa bodisi Francoz, Anglež, Američan ali Španec. Družba je bila prav zidane volje, ko je počila — bomba. Ta bomba pa je bil Frank Murrel, ki mu je počila potrpežljivost ter so mu odnehali živci. Izgubil je vsakršno razsodnost. Iz kabine je moral, sicer bi bil zblaznel. Skozi okence bi se bil strmoglavil v morje, če bi bile duri zaklenjene. Ker pa so bile odprte, je pridrl iz kabine besen in obupan naravnost v obednico. Mogoče je tudi, da ga je deloma zavedel njegov večno lačni in žejni želodec, ki je slutil sladkosti, ki so jih bili deležni vsi drugi, le on ne v svojem prostovoljnem zaporu. Tako je prikolovratil v zbrano družbo, ki je kar okamenela, ko je zagledala nenadoma — dva Murrela drug tik drugega. »Slepar!« je siknil Murrel ter dvignil svojo pest. Gospoda je skočila s stolov, pobledela in zadrževala sapo. Jack je stopil korak nazaj, se ozrl po najvišjem stewardu ter dejal z ledeno mirnostjo: »Primite tega moža! On je Jack Bell, tat milijonov iz Chicage!« »Lopov!« je zatulil komedijant. »Tisam si tat!« »Taka je torej vaša hvaležnost?!« seje čudil Jack z izrazom najgloblje užaljenosti. »Dolgo sem vas skrival, mister Bell. Toda tudi tatovi morajo imeti čast in ponos. Dovolj je komedije: primite ga! — On je Jack Bell!« Tedaj je pristopil tudi kapitan, ter si ogledoval tekmeca. Bila sta si čudovito podobna, dasi sta bila vendarle različna. Majal je glavo: kateri je pravi? kateri je slepar? kateri poštenjak?« »Tukaj so moji papirji!« je zavpil pravi Murrel, tresoč se od togote in ogorčenosti, ter je potegnil iz žepa nekaj listov. »Ha !« je vzkriknil Jack še glasneje in iztrgal v istem hipu Murrelu papirje, »tudi moje dokumente si mi torej ukradel! Tu se že vse neha!« »Moje pogodbe!« je divjal Murrel in silil v Jacka. »Lažeš! Pogodbe so moje — ti tat vseh tatov!« je izjavil Jack in stopil za kapitanov hrbet. »Pojdita oba z menoj!« je dejal kapitan. »Kar hitro doženemo resnico. Dajte tistele papirje semkaj!« »Gospod kapitan, kaj morete še dvomiti o moji identiteti?« se je čudil Jack, ko so stopili v kapitanovo kajuto. »Kajpak še!« ga je potolažil kapitan. »Nič ne dvomim. Ampak tegale lopova moram razkrinkati« In pokazal je na Franka Murrela. »Gospod, jaz sem — umetnik!« je vzkipel komedijant ter se vzpel kakor razžaljen grški bog v vsej svoji dolžini. »Umetnik, gospod kapitan!« »Da, vem — umetnik v tatvini!« ga je zavrnil kapitan ostro ter se nasmehnil. Obenem je pogledal v papirje in začel izpraše-vati Murrela o tem in onem, kar je bilo v listinah zapisano. In Murrel je odgovoril na vsako vprašanje gladko in točno. »Kaj pravite k temu?« se je čudil kapitan. Lopov se je v svoji premetenosti mojih dokumentov ne le polastil, nego se jih je naučil tudi na izust!< je odgovoril Jack. »Neverjetna pretkanost!« je pritrdil kapitan. »Torej mi res še vedno ne verjamete, da sem Frank Murrel, žongler in čarodejnik, — tale gospod pa Jack Bell, milijonski tat?« je vprašal Murrel ves bled in trepetajoč od besne ogorčenosti. »Nikakor ne,« je odvrnil kapitan, »ker tegale gospoda poznam dobro že vso pot od Newyorka — vas pa sem zagledal šele-pravkar na prav sumljiv način!« »Kaj pa tole?« je vprašal Murrel, se hipoma okrenil, zgrabil na kapitanovi mizi ležeč težak pepelnjak iz litega stekla, škatljico vžigalic in smotko ter začel ž njimi žonglirati. Potem je začel metati v zrak še ravnilo, bronast obtežilnik in prazno steklenico kisle vode. In vse te stvari so plesale .po zraku gor in dol v čudovitem kolobarju, ne-da bi padla katerakoli na tla. »Gromska strela!« je vzkliknil kapitan. »Zdaj me pa imajo!« je mislil Jack,. toda držal se je, kakor da mu Murrelovo početje prav nič mar. »Ali znate vi to tudi tako dobro?« je vprašal kapitan Jacka, ko je prenehal Murrel žonglirati ter si brisal svoje potno čelo. »Seveda znam, samo še bolje. Ampak jaz žongliram le po varijetejih za vstopnino, ne pa na ladji pred lopovi!« Kapitan se je osupel umaknil dva koraka nazaj, kakor bi dobil pravkar hud udarec po svojem okroglem trebuščku. Murrel se je le še zaničljivo zarezal, rekel pa ni nobene besede. »To je sumljiv odgovor!« je dejal zato kapitan, pograbil papirje, pogledal vanje in vprašal Jacka: »Povejte mi, kje je bila rojena vaša mati?« Jack si je zapomnil Murrelov prejšnji odgovor, zato je ponovil, da je bila njegova mati rojena v Denverju v Koloradu. »Meni ste vendar rekli, da je Hambur- zanka!« se je razjezil kapitan. »Zdaj trdite, da je vaša mati rojena prav ondi, kjer tegale gospoda. Meni se zdi, da je komedije dovolj. Ali se udaste?« Jack je molče prikimal. (Dalje prihodnjič.) štev. 43 TEDENSKE SLIKE Stran 505 Z goriške fronte: Kegljišče v vojaški bolnici v Gradiškuti. Razrušena grobnica na Devinskem gradu, kjer so pokopani člani knezov Turn in Taxls. Humoreske in satire. Teffi: Dvojniki. Ni se vam li še pripetilo, da vas je naenkrat pozdravil na ulici povsem neznan človek? — Ali da se je začel z vami celo razgovarjati, nazivaje vas dragim Nikolajem Ivanovičem, ko se vendar za vse svoje življenje in za vse ljudi na svetu imenujete Peter Nikolajevič? In se vam li še ni primerilo, da vam je kdo nenadoma dejal: „Včerai sem vas videl v cirkusu", .ko ste vendar prebili večer najdostojneje na predavanju? To vse se zdi čudno le na prvi pogled. V resnici pa se to vse razlaga čisto priprosto z dejstvom, da ima vsak človek na svetu svojega dvojnika. Zagledati tega dvojnika lice v lice se vam ne posreči nikdar. Za to se torej niti ne trudite! Toda slišite lehko o njem prav čestokrat in, žal, skoraj vselej stvari, ki mu ne delajo ravno velike časti. Vsaj meni se doslej še nikoli ni zgodilo, da bi bila zvedela kaj laskavega o kakem dvojniku. Maki spoštovan zdravnik ima dvojnika, ki je v Odesi slovit — slepar. Celo Tolstoj je imel svojega dvojnika — nekega premetenega mužika, ki je znal s svojo zunanostjo dobro špekulirati. Skoraj vsaka naša znamenitost ima dvojnika, ki počenja bedarije na račun svojega vzora - principala ter ga spravlja cesto v malo zavidan položaj. Koliko dram, koliko rodbinskih nesreč je že vzniklo zaradi takih dvojnikov slabega slovesa! Človeka je strah le pomisliti na to. O tem vsem govorim smelo in odkrito, ker prav sedajle sem izven nevarnosti: moj lastni dvojnik je zaradi neke grde histerije odpotoval za vselej v Rmeriko. Ali je bil primoran odpotovati v Ameriko? Ta dvojnik me je trapil sistematično že nekaj let ter mi ni privoščil niti trenotka oddiha. Osvetila sem se mu, kakor sem mogla in znala, toda ne vem, sem li dosegla svoj cilj. Sedaj, ko je že vse za mano, mi je prijetno spominjati se minolega trpljenja, saj vem, da se več ne povrne . . . Z azijskega bojišča: Preko Tigrida spravljajo teške avtomobile s plavi. Zadaj zasilen most. Prvič, ko sem zvedela, da živi moj dvojnik, sem se vedla napram temu dejstvu zelo veselo in lahkomiselno. Rekli so mi: „Ali vam je bilo sinoči v cirkusu všeč?" „V cirkusu? Saj sem presedela ves večer doma! Zakaj mislite, da sem bila v cirkusu?" Vprašalec se je nekam začudil, bil je v zadregi ter dejal: „Tako? No, pa oprostite, gotovo sem se zmotil . . . Govoriva torej o čem drugem!" Vsi so se name sumljivo ozirali, in vprašalec, ko je odhajal, mi je pošepetal: „Ne bodite hudi! Toda videl sem vas na lastne oči." Nekaj dni smo se smejali tej histeriji in povsod smo jo pripovedovali ... Dva tedna nato so me videli trije znanci na neki sumljivi maškeradi, čemur se že nisem smejala več, dasi sem jim prav hitro dokazala njih zmoto, nego me je spravilo to v prav slabo voljo. Prosila sem mnogotere: „Pokažite mi že vendar tega mojega dvojnika! stran 506 TEDENSKE SLIKE štev. 43 Z azijskega bojišča: Vojaški transport v puščavi na počitku zvečer. V zarji zahajajočega soinca se rišejo na jasnem obzorju samo temni obrisi šotorov in karavane. X. Z azijskega bojišča: Naše topništvo na pohodu po dolini Tigrida. — Perzijski kralj Kserkses se je tod vrgel na Grke; med potjo je dal bičati nepokorno morje. Tudi čete Aleksandra Vel. so šle tod. Dvojnika pa ni bilo možno zasačiti in vedel se je zelo nelepo. Mato je nekaj časa miroval, dokler me ni neka znana dama strme izpraševala, kaj mi je prišlo na misel, da se dajem fotografirati z nekim častnikom v — poročni obleki 1 Videla je na lastne oči mojo sliko v izložbi nekega malega fotografa, a kje je to bilo, si ni mogla več domisliti. Tako sem zvedela, da se je moj dvojnik omožil, in veselilo me je to. Morda se poslej malo potrudi za svojd reputacijo. Toda moje nade se niso izpolnile. Niti dva meseca nista minila, ko so me zopet začeli znanci srečavati, ko sem prihajala baš iz separiranih sob v restavrantu, ko sem igrala na dirkah, na stavah. In ne le to — skoraj vsako noč so me videli v kakšnem klubu, kjer sem do rana igrala s kartami ali v lotto. Moj položaj je bil obupen! Skoro vsak nov znanec je začenjal svoj pogovor z mano z besedami: „lmel sem že čast videti vas — tam pa tam ... Nekaj dni sem že razmišljala, naj li vstopim v samostan. R premislila sem se, ker bi tega itak nihče ne verjel, kajti potem šele bi ga mogel moj dvojnik lomiti in igrati! Končno se mi je usoda vendarle nasmehnila v podobi starke, ki je lezla s tramvaja. Vrnila sem usodi njen usmev ter obstala, čakaje, kaj se zgodi. Starka me je radovedno ogledovala in mi stiskala roko. „Povejte mi no, draga moja", me je vprašala, — „je li res, da vas je zapodil?" Takoj sem razumela, da me smatra za mojega dvojnika in odločila sem se, da ne izpustim te prilike, ko se morem svojemu sovražniku osvetlti. „No, kajpak, zapodil me je!" sem ji odgovorila v najdrznejšem tonu, ki sem si ga znala predstavljati. „Zapodil! Kako vam je to všeč? — Kaj pravite k temu?" „Ali, dragica vi ste vendar tega sama kriva! Kako je le mogoče tako se vesti?" „0, glejte, ta je pa lepa! Pa ste res dobra ženska." „Ali saj je on vendar vaš mož!" Zadeva se je jasnila. „Eh, kaj! Kakšen mož neki! To vse je laž. Saj nisva bila nikoli poročena, če hočete vedeti resnico." „Ljuba moja!" je zaječala starka, „kaj pa pripovedujete! Saj je bil vendar Serjožu za tovariša na svatbi?! Gospodine —!" „To ni prav nič čudnega! Neki slepar naju je poročil. Dala sva _mu sto rubljev napitnine — pa je bilo. Če bi se hotela vzeti, bi bila morala oba v kriminal. Jaz sem že itak presedela tri leta v ječi, to zadošča." „Vi?! V ječi . . . ftli kaj pa govorite? Toda zakaj neki?" „Kako to, zakaj? Zaradi dvomoštva in že zaradi takih malenkosti. No, ampak zdaj moram iti." Toda starka se ni hotela ločiti kar tako. Zgrabila me je za rokav. „Dušica moja! In Sergjej Ivanovič ni o vsem tem vedel ničesar?" „Kaj pa še, tak bedak! No, prosim, zdaj pa moram res že iti." Stežka sem se ji iztrgala. štev. 43 TEDENSKE SLIKE 'Stran 507 Iz Assura: Izkopine evropskih arheologov. Zidovje je bilo za 3 vozove široko, stolpi v trdnjavskem ozidju so biti 60 tn visoki ter jih je bilo več tisoč. Iz Mezopotamije: Kravanseraj (gostilna za karavane) v Mosulu, po Bagdadu največjem mestu v Mezopotamiji. V pisani mešanici se srečavajo tukaj Turki, Arabci, Kurdi, Kaldejci, Armenci itd. Mosul je važna trgovinska točka med Bagdadom, ki ga imajo zdaj v rokah Angleži, in Sirijo. Z azijskega bojišča; Avstro ogrska saniteta v Bir-es-Sebje v Palestini, kjer se turška in evropska kultura čudno mešata. Na eni strani šotori in turšKa mošeja z vitkim minaretom, na drugi pa moderna hiša, brzojavni drogovi in avtomobil. Čudno pobratimstvo zahoda z vzhodom! „Samo, pazite, da tega nikomur ne poveste!" sem rotila starko. „Vse to veste vi edina na vsem svetu!" Dva meseca nato, na kolodvoru, kamor sem spremljala svoje znance, se je ustavil pred mano nekako začuden gospod ter tlesknil v roke: „Dunječka! Odkod ste se vzeli?!" „flha!" sem pomislila. „Takoj zvemo, kam je izginila Dunječka." „ln kje, mislite, bi imela biti? Kaj?" „Kako to, kje? Saj ste vendar po tisti historiji s polkovnikom utekla v Ameriko? Kdaj ste se pa vrnila?" „Včeraj. Veste, tudi odondot so me izgnali. Samo, prosim vas, ne pripovedujte tega nikomur! Vi edini veste o tem na vsem svetu." Položil si je roko na srce in se priporočil. Četrt ure nato sem ga zagledala v kopi ljudi. Kazal me je nekemo gospodu, mu goreče nekaj pripovedoval ter mu šepetal v ušesa. In dotičnik se je radovedno oziral name ter se očividno zgražal. Uboga Dunječka! Maščevala sem se. Kosziuszko—junak poljske svobode. (Regenti poljske kraljevine. Glej str. 510.) Dne 15. oktobra t. 1. je minilo 100 let, odkar ]e umrl Tadej Kozciuszko, nesmrtni poljski narodni junak. Rojen 1. 1746, kot sin malo bogate litvanske plemiške rodbine, je užival vojaško izobrazbo v Varšavi. Kot inženjer v razredu polkovnika se je boril v Ameriki pod Waschingtonom 9 let za svobodo Zjedinjenih držav, najprej v armadi generala Gata, nato generala Gieena ter se je odlikoval s toliko hrabrostjo, da je dobil naslov brigadnega generala. L. 1786 se je vrnil na Poljsko, že bogat na slavi in vplivu. Ko pa so hotele Rusija, Prusija in Avstrija poljsko kraljestvo tretjič deliti, se je postavil Kozciuszko, ki je moral medtem živeti kot begunec v Upskem, na čelo poljskih prostovoljcev. Na trgu v Krakovem je narodu prisegel, da ne spravi svojega meča več v nožnico, dokler ne bo Poljska zopet zedinjena in svobodna. Nato se je začela 1. 1794 krvava vojna proti nasilni ruski armadi. Pri Raclavicah so poljski prostovoljci, oboroženi večinoma s kosami, bati in cepini, sijajno porazili Ruse. Dan 4. aprila 1794 je bil triumf za Koszi-uszka in vse Poljake. Varšava je bila svobodna. Zmagalec je postal diktator. Toda že-6. junija so ga pri Szkoczynu premagali združeni Rusi in Prusi. Kosziuszko se je umaknil v Varšavo ter zbiral novo vojsko. Ko je imel zopet jedva 10000 mož, se je upal znova proti Rusom, loda pogum je bil presmel, sreča ga je varala. Pri Maciejo-vicah je bil 10. oktobra 1794 zopet premagan in težko ranjen ujet. Rusi so ga zaprli v Kijevu ter je ostal dve leti v ječi. Po smrti carice Katarine II. ga je car Vavel (1. 1796) pomilostil. Kosziuszko je živel do !. 1814 mirno in tiho na Francoskem, nato se je preselil v Solothurn v Švici. Tam je 15. okt. 1817 padel s konja in se ubil. Da bi bil Kosziuszko zaklical: „Finis Poloniae!" (Konec Poljske!), je zgodovinska laž. Dasi premagan in ruski ujetnik, ni nehal nikdar trdno verovati, da bo Poljska končno vendarle še svobodna kraljevina. Konec Poljske je bil že gotov, ko je diktator Kosziusko začel obupni boj z veliko Rusijo in Prusijo; toda ta konec je bil obenem tudi začetek bodočih neprestanih bojev Poljske za svobodo. Zadnji poljski general-diktator je bil obenem prvi poljski rebel zasužnjenega naroda poljskega, — svet simbol svobodne misli slovanstva. Ki je bil tudi v Evropi prvi demokrat, ki je osvobodil poljske kmete ter dal s tem vzgled, ki mu je n. pr. Avstrija sledila šele 1. 1849. Njegove svobodomiselne, demokratične ideje so živele doslej ter postajajo prav danes resnica v Rusiji, pri nas pa zahteva vseh slovanskih narodov. V Lublinu so bile 15. oktobra povodom lOOletnice Kosziuszka vse hiše okrašene z zastavami. Dopoldne je bila v katedrali slovesna služba božja, nato se je vršil velik slavnostni izprehod po mestu. Središče slav-nosti dneva pa je bila slovesna proglasitev, da je po generalnem guvernerju upostavljen regentski svet. Generalni guverner je imel nagovor, v katerem je prečital cesarjevo lastnoročno pismo fn nadaljeval! Častiti gospodje! Celemu poljskemu narodu srčno častitam povodom tega dalekosežnega zgodovinskega akta. Želim poljskemu nafodu, da bi duh Kosziuszka, tega velikega Poljaka, duh prave ljubezni do domovine, ki vse podreja blaginji domovine, duh obnovitve, ne pa uničenja, duh pozitivnega dela, ne pa zanikavanja, složni, združeni poljski narod privedel do prerojenja pod vodstvom ngjvišje poljske vladne oblasti, visokega regentskega sveta, katerega ubogati je dolžan vsak pravi Poljak. Živela Poljska, živel njen visoki regentski svet! Navzoči so z velikim navdušenjem sprejeli ta govor, godba pa je zaigrala poljsko narodno himno. Naš cesar je 14. t. m. poslal c in kr. generalnemu guvernerju v Lublinu grofu Szeptyckemu naslednje lastnoročno pismo: Ljubi grof Szeptycki! V soglasju z mojim prevzvišenim zaveznikom, nemškim cesarjem, imenujem v smislu člena I. patenta z dne 12. septembra 1917, zadevajoč državno oblast v kraljevini Poljski, nadškofa metro-polita v Varšavi Aleksandra pl. Kakow-skega, mestnega prezidenta v Varšavi kneza Zdislava Lubomirskega in veleposestnika v Maluszynu Jožefa pl. Ostrovvskegazačlaneregentskega sveta v kraljevini Poljski in Vas s tem pooblaščam, da to skupno s cesarskim nemškim generalnim guvernerjem v Varšavi izvršite. Kari 1. r. Enako lastnoročno pismo je poslal nemški cesar Viljem II. nemškemu generalnemu guvernerju v Varšavi. Tako je Kosziuszko zopet — zmagal: njegova domovina je svobodna! XIV. slovenska umetniška razstava. (Konec.) Kiparji so to pot še dokaj dobro zastopani. Nova sta mi Povirek Ivan in Vahtar Drago. Poslednji bo delal čast umetni obrti. Oba kažeta prav lep talent. — A kaj naj povem, o našem Dolinarju? Mojster je, ki mu ga v Slovencih ni para. Rojen kipar-portretist. Vglobiti se zna v človeško dušo in mu jo izraziti v obrazu. Portret Jakopičev ni več mrtva masa, življenje je v njej, govori, sliši, vidi in — misli. Da je mogel vstvariti tak portret, mora temeljito poznati Jakopiča, poznati ga mora celo bolje, nego se pozna Stran 508 TEDENSKE SLIKE Štev. 43 Niti mrtvi nimajo več miru! Granata je ©pustošila lepo grobišče v Vogerskem na Goriškem. S soške fronte: Cerkev v Gorjanskem, ki ji je odnesla laška granata vrh stolpa. V na težjih trenotkih: Vojni kurat tolaži, spo-veduje in obhaja težko ranjene naše vojake za fronto in skuša olajšati njih hudo duševno trpljenje. Jakopič samega sebe. Ko gledam to glavo, zaželim si velikega monumentalnega dela izpod dleta tega umetnika na najlepšem trgu ljubljanskem. Dolinar zasluži vsekakor več pozornosti. Tudi njegov lastni portret je dober; skratka: vsako njegovo delce, četudi samo kiparska igračica, je — umotvor. Povedal bi s tem vse, kar sem občutil ob svojem obisku sedanje umetniške razstaife, da ni v razstavi še malega kabineta, posvečenega Smrekarjevemu peresu.Zakaj baš ta kabinet, poln duhovite, rezke satire omenjam nazadnje, utemeljujem s tem, ker pri-,poročam tudi drugim obiskovalcem, da se pomude, predno zapuste umetniški hram, vsaj nekaj minut v tem kabinetu, ako hočejo zapustiti razstavo s kolikortoliko ugodnim vtisom in veselega razpoloženja. Smrekar je razposajen, brezobziren satirik. Njegovi hudomušnosti ni nihče sakrosankten; žaljenega pa se vendar nihče ne more čutiti, če ni prenapet v samoljublju. Njegove satire niso samo satire, umetnine so, kajti Smrekar je virtuoz v risanju in najtežje poziture figur obvladuje igraje, brez prisiljenosti. V tehniki sedaj razstavljenih njegovih risb ni več opaziti onega mučnega drobiža, ki utruja oko, a ni na korist risbi. »Blodne duše" so risarski umotvor, kakoršnih nismo vajeni videti na naših razstavah. Priznajem mu med našimi umetniki prvenstvo v kompoziciji. Povedati bi imel še to in ono o sedanji razstavi, toda dovolj besed. Niti prireditelji sami niso posebno uvaževali te priredbe; dve tri suhe notice v naših časnikih, en lepak, pritrjen na kostanju Lattermannovega drevoreda in eden na pročelju paviljona — oba »vriskajoča" umotvora domačega umetnika, (zadnje dni sta se pokazala še dva lepaka v izložbenih oknih dveh tukajšnih trgovin,) to je bilo vse, s čimer so opozarjali občinstvo na ta redki pojav naše umetnosti. Eden izmed dveh orjakov poleg vhoda v paviljon, na katerih sc v lepših časih ponosno plapolale zastave, leži strt na zemlji in čaka »vstajenja", njegov drug pa čaka stoječ, a oskubljen, da se zgrudi poleg svojega druga. Vse to nudi žalosten pogled, obenem pa bi bil hvaležen objekt Smrekarjevemu peresu. Naj si bo še tako skromna, majhna naša umetnost, takega omalovaženja vendar ne zasluži. Majhni ljudje si nabijajo visoke podpetnike, da so videti večji; našo umetnost pa tišče nje reprezentantje sami s svojo brezbrižnostjo k tlom, da je videti še manjša. S samim kovanjem načrtov še ni ničesar opravljeno; nekoliko več agilnosti bi bilo vsekakor na mestu, zlasti sedaj, ko nismo več sami med seboj, sedaj „ob preseljevanju narodov", sicer bodo dobili tujci, ki hodijo tod mimo, jako žalostne pojme o naši jugoslovanski kulturi. Srečko Magolič. Razne vesti. Kakšno zimo bomo Imeli. Poročevalec osrednjega odbora za vremenske izpre-membe na Dunaju, docent dr. Defaut, pravi da nas čaka huda zima. Od I. 1908 ni bilo tako lepe jeseni po enako lepem poletju. Da, že 30 let ni bilo sploh tako krasne jeseni, kakor letos. To je posledica razmeroma znatnega zračnega tlaka nad srednjo in vzhodno Evropo. Ta razdelitev zračnega tlaka ostane kakor uči dosedanja izkušnja. In to bi pomenilo, da bo čez zimo jako nizka temperatura. Po vsem je pričakovati asnih, brezveternih, jako hladnih dni, zato e po visokih krajih posebno v gorah razmeroma mirno vreme. Zima nastopi kmalu, noči bodo še posebno mrzle. V takih zimah je običajno dosti snega. Draginja. Dunajski delavci zahtevajo povišanje mezde ter so predložili delodajalcem spomenico, v kateri med drugim navajajo povišanje cen živilom: junija 1914 sept. 1916 kron 1 kg govedine 180 11-— 1 „ svinjine 2-60 8-60 1 „ masti 1-80 960 1 „ kruha —•29 —•57 1 „ moke —•38 120 1 „ riža —•44 4 — 1 „ krompirja „ čebule — 12 -•50 1 —•26 —•80 1 „ masla 3 80 960 1 „ kave 410 12 — 1 „ ječmenove kave —•48 1-40 1 „ figove kave —•72 3 — 1 „ sode — 12 —•48 50 „ premoga 190 3 — 1 kos pralnega mila —•14 190 1 jajce —•08 -'30 1 liter petroleja —•30 —•44 1 „ žgalnega špirita —•50 118 1 „ mleka -•28 —•46 skupaj . 20 11 7003 Letos so cene še višje ter se mnogo živil niti ne dobi več. Beda med ljudstvom je čim dalje večja. štev. 43 TEDENSKE SLIKE Stran 509 Moderna iznajdba v vojni: Aparat, ki daje zraka kopalcem rovov pri njih težavnem podzemeljskem delu. Mnogokrat se naberejo strupeni plini v rovih, ki kopalce zadušijo. Na trebuhu imajo torej posodo s kisikom, ki ga potom cevi vdihavajo in na obrazu imajo masko proti strupenim plinom. S tirolske fronte: Naši vojaki odnašajo iz rova na zrak tovariša, ki so ga omamili jamski plini. Moštvo je opremljeno z maskami in s kisiko-vimi aparati proti strupenim plinom. S tirolske fronte: Iz podzemeljskih rovov pumpajo strupene pline in dovajajo svež zrak, da morejo drugi vojaki rov kopati in polagati razstrelivo. Stran 510 TEDENSKE SLIKE štev. 43 STAVCE sprejme D. Hribarjeva (fl. Pesek) tiskarnavLjubljani.Dunajska c.9. Nova vlada poljske države: varšavski nadškof pl. Kakowski, — knez Lubomirski, — grof Josip Ostrowski, načelnik poljske realistične stranke. — Nadškof Aleksander Kakowski je bil rojen leta 1862. v Dembinih pri Pultusku. V duhovnika je bil posvečen 1886. Varšavski nadškof je postal 1913. — Knez Zdislav Lubomirski je bil rojen 4. aprila 1865 v Nižjem Nowgorodn kot sin znanega poljskega zgodovinarja Tadeja Lubomirskega. Politično je knez Lubomirski deloval od iela 1909. Leta 1915 je bil imenovan za mestnega prezidentav Varšavi — Josip pl. Ostrovski rojen 1860, je študiral pravo v Varšavi, nato v Nemčiji. Leta 1906 je bil izvoljen v rusko dumo. Bil je predsednik poljskega kluba ruske dume. JAKOB JANEŽ edini oblastveno koncesijonirani VODNJAŠICI MOJSTER, Ljubljana, Hradeckega vas 32. — Izvršujem vsa vodnjaška dela na moderni podlagi. V kratkem izide v založbi »Umetniške propagande" v Ljubljani :::: STENSKA SLIKA «« Slovenska Madona po orig. znanega umetnika Fr. Klemen-čiča. Umetniško v barvah, na karton izvršena reprodukcija meri brez okvirja 65X78 in velja ža naročnike, ki se priglasijo do konca tega meseca 20 K, v bogato pozlačenem okvirju 50 K. Poizidu slike bo znašala cena brez okvirja 25 K, z okvirjem 60 K. Zaboj in ovoj-. nina za pošiljatev po pošti (železnici) se zaračuna po lastni ceni ali pa vzame nazaj.. Zahtevajte prospekte in pojasnila v salonu »Umetniške propagande' v Ljubljani, Sodna ulica šlev. 5. IVAN DAX in SIN Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svoio bosato zalogo Šivalnih strojev. Icoles, pisalnih strojev in :: strojev za pletenje (Strickmaschinen) :: Brezplačen gp ^ Zahtevajte pouk v ve- >^^A jkffrn^ cenik, ki gai zenju dobite Tovarna v i^^^^^m^^^j brezplačno Lincu usta- >n poštnine novlj. 1867. ^sstt^ ^^iima^ prosto. Za begunsko taborišče se rabi in kupi dobro ohranjene ŠIVALNE STROJE! Ponudbe z naslovom in ceno sprejema po dopisnici ali osebno tvrdka IGNAC VOK, LJUBLJANA, specljalna trgovina šivalnih strojev in koles, :::: SODNA ULICA ŠTEV. 7. : : : Papirnati briketi. Ker primankuje goriva, si delajo brikete iz papirja. Papir se dolgo mečka, da postane popolnoma mehak. Nato se ga namaka 24 ur. Končno se ga stiska v stiskalnici v velikih kepah, dobro izsuši in potem uporablja. Baje gori počasi in zadostno greje. Seveda, kjer nimajo prav mnogo papirja, si tudi s tem ne morejo pomagati. Izšel je velezanimiv „•„;, roman : Š ' .,SNAHA" ki opisuje usodo pogumne lrlIKO< uro SUITNER I KO vsak občuduje in zaželi, kajti, ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam I Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velilceni l(rasnem ceniliu, katerega zaJitevajte zastonj in poštnine prosTo. :: Vse ure so natančne preizkušene :: Lastna znamka .IKO" svetovnoznana. Št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura..............K 1240 št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova........• • • K 18*60 št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16*20 št. 99865 Kovinasta verižica K reo št. 99645 Uhani amerikanski double zlato.............K 3-40 št. 99022 Srebr. rožni venec K 9*50 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner t Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Vsaka gospa naj čita niojo zanimivo navodilo o modernem itegovaniu prsi. Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! - Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg (Ogrsko) Schanzstrasse 2, Abt. 95. — Ne stane nič. Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam Slamnate čevlje (solne) in slamnate podplate za v čevlje katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsakdo poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ LJUBLJANA. Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zra--stejo najlepše lase. Steklenica po 4 In 5 K. Pošilja se tUdI po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za gotovost se Jamči. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago. LJUBLJHNSKH KREDITNA BflNKH V LJUBLJANI » Delniška glavnica 8,000.000 kron. » STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: V* leta K 3-80, '/2 leta K 750, celo leto K 15-—; za Nemčijo: V* leta K 5-—, 1/2 leta K lO—celo leto K 20—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 24—. Za ameriko letno 5 dolarjev. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, l.nadstropje. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar (Anton Pesek) v Ljubljani.