Poštnina plačana v gotovini. CEIBEllfllR GLASILO ČEBELARSKEGA DRIMVA 1A SLOVBNUO Članarino (naročnina) znaša letno 40 Din 08 Ur. 5'50 šilingov). Vsebina: Poročilo o letnem občnem zboru .... 97 Opazovalne postaje .«•,... .... 107 Minula čebelarska letina v Celjski okolici . 99 Vprašanja in odgovori..... .... 109 Misli o ropanju . . . . . 100 Društvene vesti....... .... 109 Med kot hranilo . . . . . 102 Vesti iz podružnic...... .... 110 Mesečna navodila . 104 Drobiž .......... .... 110 Mala borza za med, vosek in čebele.* Prodam 130 kg finega akacijevega medu po 16 Din kg. Matevž Virlar, Raka h. št. 8. Dolenjsko. Čebelarska podružnica v Stopercah ima na prodaj 10 A.-Ž. panjev čebel. Cena po dogovoru. * Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov. Ponudba sme obsegati samo naslov, predmet in ceno. Brezplačna je samo prva ponudba. Objava vodstva blagovnega oddelka. Prosimo vse čebelarje, naj podpirajo naše društvo z nakupom prvovrstnih čebelarskih potrebščin in zajamčeno pristnih satnic, ki jih dobe po konkurenčnih cenah le pri Blagovnemu oddelku v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4, odnosno pri njegovih podružnicah v Mariboru (pri čebelarski podružnici za Maribor in okolico) v poslovnih prostorih tamošnje podružnice Kmetijske družbe na Meljski cesti št. 12, ter v Celju v skladišču družbe in v Dolnji Lendavi pri tamošnji čebelarski podružnici. V kratkem damo v promet nova, brezhibno delujoča gonila za točila. Čebelarji, vedno pomnite, da je Blagovni oddelek Čebelarskega društva last vseh društvenih članov! Zatorej svoji k svojim! GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na »Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". Naslov ^a blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4 V Ljubljani, dne 1. julija 1931. / Številka 7. Letnik XXXIV. Poročilo o rednem letnem občnem zboru Čebelarskega društva za Slovenijo, ki se je vršil dne 22. marca v Ljubljani. (Konec.) Delegat g. Drago Bitenc iz Leskovca je prosil pojasnila glede časopisov, ki niso prinašali naših člankov o medu. Tajnik je povedal, kateri listi so članke objavljali in kateri ne. Dodal je potem še kratko poročilo, kako so bili izvršeni sklepi lanskega občnega zbora. G. predsednik je še poročal o trošarini na med in vosek, ki ga pobira mestna občina ljubljanska. Delegat g. Drago Bitenc prosi pojasnila glede 10% popusta za člane pri naročilih potrebščin pri blagovnem oddelku. G, ravnatelj Arko je kot njegov vodja pojasnil razmere blagovnega oddelka, ki še ne dopuščajo, da bi se popust dovoljeval članom. Pač pa dobe popust podružnice pri skupnem naročilu, in sicer po 5%. Delegat g. Drago Bitenc prosi, da bi se popust dovoljeval tudi pri osebnem skupnem naročilu. To so zahtevali tudi nekateri drugi delegati. Po kratki debati med gg. Verbičem, Arkom in Bitencem se je sklenilo: »Podružnice dobe pri skupnem naročilu 5% popust, bodisi da naroče čebelarske potrebščine pri blagovnem oddelku po pošti, bodisi da jih člani osebno naroče in vzamejo za podružnico. Ti člani pa morajo imeti tozadevno podružnično pooblastilo. Pri tem pa ni vpoštevana zamenjava voska za satnice.« G. Okorn je podal še nekatera pojasnila glede vlaganja prošenj na bansko upravo. Prošnje je treba vložiti na bansko upravo po podružnici in srezkem načelstvu. Člani dobe le A.-Ž. panje, podružnice pa orodje. V prošnji je treba zato navesti tudi ceno orodja, ki si ga želi podružnica nabaviti. S tem je zbor odobril in sprejel tajnikovo poročilo in njegov dodatek v celoti, III. Blagajnik je prebral za tem poročilo upravnega oddelka, ki je bilo objavljeno v 3. štev. letošnjega »Slov. Čebelarja«. K debati o blagajnikovem poročilu se je oglasil g. Mihler in vprašal, zakaj ni sklad za Čebelarski dom naložen na tekočem računu kot vezana vloga. Delegat g. Šega je priporočal, naj bi odbor v prihodnje vsa taka poročila dal natisniti in nato razdelil vsem delegatom, ker se z branjem izgubi mnogo časa. Delegat g. De Gleria prosi nekaj pojasnil glede odpisa in pripisa inventarja. Vsem je dal blagajnik upravnega oddelka potrebna pojasnila. G. Arko je podal nato blagajniško poročilo blagovnega oddelka. Računi so bili objavljeni v 2. štev. »SI. Č.«. Ko sta podala na koncu tega poročila revizijsko poročilo še oba gg. revizorja, je občni zbor na njun predlog odobril še dva sklepa, ki ju je odbor izvršil med letom, in sicer: 1. Obrestna mera za izposojeni fond Čebelarskega doma blagovnemu oddelku se zniža od 8% na 6H%. 2. Odobri se mesečni honorar vodji blagovnega oddelka v znesku 600 Din. Na predlog revizorjev je občni zbor nato obe blagajniški poročili odobril in dal blagajnikoma in odboru razrešnico. IV. Tajnik je prebral osnutek proračuna za 1. 1931, ki ima naslednje postavke: Dohodki: Vloga v P. H. v Ljubljani ... Din 8.567.96 Članarina od 2000 članov............72.500.— Subvencija Saveza za predavanje . „ 15.000.— Neplačana članarina iz preteki, leta „ 11.800,— Subvencija Saveza za predavanja za 1931......... , „ 15.000.— Skupaj Din 122.867.96 Stroški; Skupni stroški za tisk ..... Din 64.000,— Urednikova nagrada...... 6.000,— Tajnikova in blagajnikova nagrada 7.200,— Za tajnikove potrebščine .... 3.000,— Potnine in sejnine....... 3.000,— Razne tiskovine....... 1.500,— Tuji časopisi......... 300,— Vezava knjig za knjižnico .... 800,— Za časopisno reklamo...... 500,— Opazovalne postaje ...... 3,500,— Upniki za leto 1930 ...... „ 42,295.40 Tečaji in predavanja...... „ 15.000,— Razno........... 5.000,— Delegat g. Mihelič iz Ribnice je poročal, da bi zadruga morala imeti za smoter, da bi prodala ves pridelek slov. čebelarjev. Primerjal je zadrugo s trgovci in se izjavil proti zadrugi. Skupaj Din 152.095.40 Primanjkljaj v znesku Din 29.227.44 bo odbor kril s podporami. Delegat g. Ivo Verbič zahteva, da se mora izkazati izravnan proračun. Postavke morajo biti realne in primanjkljaj krit. Blagajnik je pojasnil, da bo treba pač iskati potrebne podpore, da bo društvo primanjkljaj moglo kriti. Proračun je bil nato v celoti odobren. V. Občni zbor je prešel na volitve. Delegat g. Ivan Šega je predlagal, naj ostane ves stari odbor v veljavi tudi prihodnje leto, ker se je v delo vživel. Delegat g. Ribič je predlagal, naj se voli stari odbor soglasno. Delegat g. Mihler je predlagal, naj se da Ribičev predlog na glasovanje. G. predsednik Verbič je predlagal, naj se izvoli za predsednika kaka druga oseba. Tega predloga pa občni zbor ni sprejel. Ker se za volitev po listkih ni nihče oglasil, je občni zbor izvolil ves stari odbor izpopolnjen z g. Adolfom Arkom in g. Antonom 2nideršičem, z istima namestnikoma in istima revizorjema. Po izvršeni volitvi je odbornik g. Močnik s kratkim nagovorom predlagal, naj zbor izvoli za častna člana gg. Ivana Juraniča in Antona Znideršiča. Občni zbor je predlog soglasno sprejel. Zaslug teh dveh gospodov za čebelarstvo pač ni treba navajati, ker so itak predobro znane vsem čebelarjem. Oba gospoda sta se za izvolitev zahvalila. VI. Občni zbor je nato obravnaval zadevo skupnega lista. Z ozirom na to, da so podružnice podale pismeno svoje izjave glede skupnega lista, ki so sedaj po tajnikovem poročilu znane vsem, je predlagal delegat g. Puš iz Novega mesta, da odobri občni zbor stališče podružnic in sklene, naj ostane vse pri starem. Občni zbor je predlog soglasno sprejel. VII. Na vrsto je prišla najvažnejša točka občnega zbora, to je ustanovitev čebelarske zadruge. Predsednik g. Verbič je na kratko pojasnil položaj in podal besedo glavnemu poročevalcu g. Pušu. Po tem poročilu je poročal g. prof. Raič kot proti govornik. Ko so delegati slišali obe strani zadružne zadeve, se je vnela splošna debata. Predsednik g. Verbič je ovrgel nekaj očitkov g. Puša in pojasnjeval stališče odbora napram zadrugi. Obenem je pojasnil tudi, kako je prišlo do svoječasnega sklepa zaradi preosnove blagovnega oddelka v zadrugo. Hetu, Častni član našega društva, gosp. A. Z. (Anton Žnideršič). Delegat g. Podgoršek je omenil, da bi morali imeti za zadrugo najprvo 2 milijona Din, ker le s splošnim pokupovanjem medu bi moglo zadrugo uspešno voditi. S samimi deleži pa se ne bo nikamor prišlo. Urednik g, Bukovec je zavračal podtikanje, češ, da je odbor proti zadrugi, Taka zadruga, kot si jo je zamislil g. Puš, ne bo mogla uspevati. Žalostno pa je, da se očita odbornikom sebičnost. Odločno odklanja zato »škarje«, ki jih je podtikal g, Puš nekim članom. Delegat g. Mayer ugotavlja, da je treba našega čebelarja v prvi vrsti vzgojiti. Kategorije, ki jih je iz članka g. Bukovca navedel g, Puš, so resnične. Čebelarji prve kategorije so že itak vzgojeni. Toda popolne vzgoje so potrebni čebelarji IV. kategorije. Blagovni oddelek pa naj nikar ne dela špekulacij z zadrugo. Delegat iz Zagorja je izvajal, da je poročilo g. Puša precej dobro utemeljeno, vendar pogreša potrebne značajnosti v čebelarjih samih. Prepričan je, da je odbor na pravi poti. Blagovni oddelek naj s svojo prodajo medu bo skromen začetek zadruge. Delegat g. Bitenc iz Leskovca je enako konsta-tiral, da je odbor na pravi poti in stališču ter v složnem delu, vendar malodušja o zadrugi ni treba vzbujati. Odbornik g. Juranič je predlagal, naj bi zadrugo ustanovil g, Puš sam. Delegat iz Ormoža je predlagal, naj dobi društvo najprvo svoj dom, potem pa začnimo misliti na zadrugo. Nadaljnih debat so se udeležili še delegati iz Središča ob Dravi, Št. Janža in Mežice. Po končani debati je stavil g. Puš sledeči predlog: »Ustanovi naj se Čebelarska zadruga, ki prevzame Blagovni oddelek Čebelarskega društva z vsemi aktivi in pasivi. Namen zadruge naj bo vnovčevanje medu na debelo in drobno in dobava čebelarskih potrebščin. Za osnovo naj se vzamejo izdelana pravila o zadrugi Osrednjega društva in pravilnik novomeške podružnice. Izvoli se pripravljalni odbor, ki bo v dveh nitsecih vse pripravil za ustanovni občni zbor in ga tudi sklical.« Glasovali so: 2 glasova za predlog, vsi drugi proti predlogu. S tem je bila čebelarska zadruga za sedaj odklonjena. Predsednik g. Verbič je nato podal občnemu zboru podrobno poročilo in navodilo o delu odbora za tekoče leto. VIII. Zadnja točka sporeda so bile slučajnosti. Stavljeni so bili predlogi: 1. Na predlog vodje blagovnega oddelka g. Arka je občni zbor dovolil, da se izplača obema uslužbencema blagovnega oddelka 13. plačo kot novoletno darilo. 2. Predlog odbora glede letne članarine v znesku Din 40.— za leto 1931 je bil sprejet, 3. Predlog odbora, naj se oživi zopet akcija za nabiranje prispevkov za Čebelarski dom je bil sprejet. 4. Predlog odbora, da smejo podružnice v skupnih društvenih zadevah pošiljati okrožnice drugim podružnicam le s privoljenjem glavnega odbora, je bil sprejet. 5. Predlog delegata g. Podgorška, naj se satnice prodajajo čebelarjem ceneje, je bil na predlog g. Arka za letos še odklonjen. 6. Predlog podružnice Ribnice, naj blagovni oddelek nabavlja vse svoje potrebščine konkurenčnim potom, je bil sprejet. 7. Delegat podružnice v Št. Rupertu, g. Kurent je predlagal, naj se cene panjem znižajo, ker jih mizarji na deželi delajo ceneje. To bo blagovni oddelek vpošteval po svoji možnosti. 8. Delegat podružnice v Št. Janžu na Dravskem polju je predlagal, naj se vendar že urede pašne razmere na štajerskih poljih. Vpoštevajo naj se želje domačih čebelarjev in pripeljane čebele postavijo proč od domačih naselbin. Odbor je poročal, da bo zadeva z naredbo, ki je že predložena banski upravi v odobrenje, urejena. 9. Delegat g. Leskovec iz Dol. Lendave je predlagal, naj bi vsak čebelar prispeval letno po Din 1.— za podporni fond. To bi bila nekaka »Samopomoč« za čebelarje. Odbor bo zadevo proučaval in jo skušal uveljaviti. Po nepretrganem 4 urnem zborovanju je g. predsednik zaključil s primernim govorom in zahvalo vsem delegatom lepo uspelo zborovanje. Dne 5. aprila 1931 je dobilo društvo iz kabinetne pisarne Nj. Vel. kralja Aleksandra pismeno zahvalo za vdanostno brzojavko, ki jo je društvo poslalo z občnega zborovanja. Minula čebelarska letina v Celjski okolici. H. Peternel. ačetek januarja je mnogo obetal. Bilo je pravo zimsko vreme za čebele, noči dokaj hladne, opoldne pa so se čebele trebile. Tega smo bili veseli, a ni se zgodilo, kar smo želeli, zime ni hotelo biti več, postajalo je vedno topleje, tako, da smo lezli že februarja močno v pomlad. Starejši čebelarji niso bili nič veseli pomladi sredi zime, a ker sta bila še marec in april lepa, smo se tolažili, da zime ne bo več. Družine so bile krasno razvite že v aprilu in po 20. aprilu so čebelarji že začeli prestavljati v A-Ž. panjih. Bilo je v njih poleg polovice zimske zaloge že mnogo novega medu in obnožine. Kakor smo pričakovali starejši čebelarji, je prišlo. Kar sta bila marec in april pretopla, je bil maj prehladen. Ponoči je bila temperatura blizu ničle, podnevi pa v senci komaj 10°, tako, da je sicer bilo vse v cvetu, a medniki niso izločevali medu. V panjih se je kopičila obnožina, med je kopnel, kjer ga je kaj bilo, kjer ga pa ni bilo, so čebele odgnale trote in končno iz-metale še čebelno zalego. Marsikateri čebelar je aprila s trudom iztrcal lanski med, da bi napravil prostor novemu, pa ga je tudi s trudom moral vrniti v maju. Okoli 20. maja se je obrnilo na bolje. Čebele so začele nanašati med, in čez nekoliko dni so začele staviti novo satje. Vsi čebelarji, ki so ob običajnem roku prestavljali (prevešali), t. j. 15. maja, so primeroma še dobro opravili. V večjih čebe-larstvih so družine, ki so bile prestavljene radi šibkosti šele sredi maja, kmalu prekosile izredno močne družine, ki so spomladi mnogo obetale. Z eno besedo: čebelarji so trdno sklenili, da se prihodnjič ne bodo prenaglili s prestavljanjem. Žal se je dobra pomladna paša kmalu končala in čebelarji niso bili z uspehom zadovoljni. Zaradi pomanjkanja paše v začetku maja meseca, so bili roji v minulem letu v našem okolišču redka prikazen. Trajno lepo, toplo vreme v začetku junija meseca je ponekod povzročilo mede-nje smrekovega gozda. Ako bi bila smreka povsod medila, bi bili imeli izvrstno čebe- larsko letino, toda smreka je medila samo v nekaterih legah. Kolikor sem mogel dognati, je bilo središče tega blagoslova Celjska koča. Čim bliže so bile čebele tej točki, tem več so nanesle. Povprečni donos 20 kg na panj ni pretirano cenjen, posebno ako vpoštevamo, da je medenje smreke nehalo šele avgusta meseca. Čebelarji, ki niso bili deležni gozdnega blagoslova, so slabše opravili. Akacija ni dala mnogo, ker je zaradi silne vročine in vetra kmalu odcvetla, travniki so pa trpeli zaradi suše, Celo pravi kostanj je zaradi suše le malo časa medil. Mnogo nad so gojili čebelarji z rumeno deteljo v otavi. Tudi v tej paši so bili donosi zelo različni. Rumena detelja je zadovoljivo medila le po vlažnih travnikih, drugod je uničila suša z otavo vred tudi ta up čebelarjev. Na srečo za čebele in čebelarje je letos ajda v Celjski okolici tako obilo medila, da so čebele nanesle skoraj povsod zimsko zalogo in še nekaj več tudi tistim čebelarjem, ki jih niso prepeljali v ajdovo pašo. Ker ni bilo skoraj nič rojev, bi bilo število družin jeseni zelo padlo, ako ne bi bili čebelarji dobili v daljni okolici suhih čebel in si s tem preskrbeli nekaj plemenja-kov za prihodnje leto. Mehko jesensko vreme je omogočilo vsem čebelarjem temeljit pregled družin pred zimo in le ne-marneži so zazimili brezmatične ali premalo založene družine. Celje in okolica sta kot konsumenta Misli o Pirnat Josip in rokodelske novice« zanimivi spis: »Od ro-odlomek^iz knjige »Če- tedaj izšla že v drugi izdaji. Priobčitev tega spisa utemeljuje uredništvo s tem, da medu v Sloveniji na 3. mestu (na prvem je Ljubljana, na drugem Maribor), Zanimalo bo čebelarje, kako se tu prodaja med. Že pred vojno je bil med vpoštevan kot zdravilo in tudi kot hranilo. V letih 1924 do 1927 je zanimanje za med zelo pojemalo, ker ni bilo domačega, vnanji pa je bil zelo slab, tako rekoč naravnost neužiten. V poslednjih letih je bilo dovolj pristnega domačega, in popraševanje po njem je stalno naraščalo. Posebno velika poraba je bila preteklo leto. Kaj pa cena? Kakor povsod je tudi v Celju in okolici veliko pomanjkanje denarja. To je imelo v letošnjem letu za posledico, da so nekateri neorganizirani čebelarji začeli ponujati svoj med po zelo nizki ceni od hiše do hiše. Pridružili so se jim čebelarji iz daljne okolice in cene so se kmalu zenačile z mariborskimi. Kljub vsem temu je bilo mogoče organiziranim čebelarjem vnovčevati med do oktobra po cenah, ki jih je določilo Čebelarsko društvo v Ljubljani. V zadnjem času pa se tu uvaja nadrobna prodaja medu iz Prekmurja po takih cenah, ki si jih v »Slov. Čebelarju« niti navesti ne upam, da kdo ne obupa nad bodočnostjo domačega čebelarstva. Saj vemo vsi, da se čebelarstvo še vedno izplača, ako so cene medu vsaj tolike (po kakovosti malo nižje in malo višje) kakor cene sladkorju, ako pa padejo znatno pod ceno sladkorja, postane čebelarstvo šport, in sicer v slabih letinah prav drag šport. ropanju. v Št. Jerneju. je od več strani prejelo prošnje »de bi ,Novice' povedale, kako se ima zoper ropar ce ravnati«. In ker je zanimivi Jorakejev spis mnogim čebelarjem neznan in je tudi njegova knjiga »Čebelarčik« bela vrana na našem književnem trgu, zato hočem naj-prvo navesti iz nje nekoliko besed iz poglavja o roparicah in končno dodati še nekaj svojih misli in izkušenj. Roparice niso posebno pleme ali vrsta čebel, ampak so dostikrat iz domačega, največkrat pa iz tujega čebelnjaka doma, samo malo bolj črne so kot druge, kar je odtod, ker se hitro kot tatovi v medene piskrce tujih panjev plazijo, si dlako na zadnjem životu ogulijo in se s medom omažejo.« Da zasledimo roparice, odkod prihajajo, je dobro uporabljati lesni pepel, ki ga vržemo na čebele, zbrane na bradi panjev, in potem opazujemo, kam se bodo vračale. Razen pepela v to svrho lahko uporabljamo tudi belo moko, zdrobljeno kredo in sploh vsako neškodljivo sredstvo, ki stori čebele bolj vidne. In če so kak panj roparice premagale, mu zamašimo žrelo in polijemo čebele, ki hočejo vanj, z mrzlo vodo, da jih tako ustrašimo. Nato odprimo izletnico in po-livajmo izletajoče čebele zopet z mrzlo vodo tako dolgo, dokler vse ne odidejo iz panja. Ko se to zgodi, ga zamašimo in odnesemo v kak oddaljen kraj, odkoder šele zvečer prinesemo in združimo čebele s kako drugo družino. Če pa imajo še »maternico«, odnesimo za nekaj dni vse skupaj pol ure daleč, da ropne čebele na ropanje pozabijo in tako rešimo napadeno družino. Za odvrnitev in preprečitev ropanja pa nasvetuje Jonke to, kar je še danes edino dobro, namreč: imeti moramo zdrave, močne družine z mladimi, rodovitnimi maticami, ker le take družine moremo za-braniti tujkam vstop v svoje skrivnostno kraljestvo! Tako župnik Jonke! — Vse je še danes v veljavi, le polivanje z mrzlo vodo se mi ne zdi potrebno, temveč je najbolje, da napadeni panj takoj zapremo in odnesemo na kak hladen in zaprt prostor. Kar se pa posivanja s pepelom tiče, je tudi malo nerodno, ker se roparice navadno tako dolgo mude pred žrelom napadenega panja, da se jim pepel že sesuje raz telesa in zato niso več zadosti vidne, da bi jih človek mogel slediti, kam se vračajo. Meni so v lanskem brezpašnem poletju tudi precej nagajale tatice, pa nisem mo- gel zatrdno spoznati, odkod prihajajo, ali so domačinke ali tujke. Posul sem jih z belo moko, pa so jo kmalu stresle raz sebe in niso bile dovolj vidne moji močem. Pa sem vzel prav mehko, živo rdečo kredo, vstopil k panju, ki se mi je zdel najbolj, napaden, in sem na lahno potegnil s kredo po hrbtih najbolj črnih čebel in glej! — kmalu so se porazgubile po domačih panjih. To mi je bilo v znak, da so tatice domačinke. Rdečke so bile zelo razločno vidne in so barvo obdržale tako dolgo, da sem se lahko razločno prepričal, odkod prihajajo. Sredstev proti ropanju pa — žal — ni, kajti kadar se je čebelam strast razvnela, je ne pomiri nobena reč in ne mirujejo prej, da napadeni panj uničijo. Seveda ako v malem napadajo kak panj, ki je založen s hrano, je živalen in ima dobro matico, potem že odženemo neprijetne tatice. V ta namen so razni čebelarji priporočali in nasvetovali že več sredstev. Nekdo je imenoval tudi čebulo, ki se pa meni po mogih poskusih ni prav nič obnesla in so se čebele malo zmenile za njen neprijetni vonj. Pri nekem čebelarju sem celo opazil, da maže brade tistim panjem, v katere silijo tujke, s karbolinejem in polaga tudi cunje, namočene v tej neprijetno dišeči tekočini, spredaj na končnice. Neprijetni vonj karbolineja uniči zapeljivi vonj medu, ki prihaja iz panjev, in tako odstrani nevarnost, da bi vzplamtela čebelam ona strast, ki je večkrat usodna za marsikatero družino. Seveda taka »homeopatiška« sredstva pa pomagajo le dotlej, dokler se ropanje še ni pričelo, kajti potem, ko čebele že odnašajo med svojih sosedov, je brezusepšno rabiti taka sredstva, ker je že prepozno. Kako vpliva karbolinej na ropajoče čebele, nisem še preskusil, kajti doslej so se mi še najbolje obnesle, ozke deščice, s katerimi sem zasenčil izletnice onim panjem, ki so bili napadeni. Pri vsem tem pa moram seveda tudi širino žrela primerno zožiti. To stori previden čebelar že tedaj, ko ponehuje paša in je zato pričakovati, da bodo čebele silile za medom pri sosedih in s tem povzročile neprijetno ropanje in klanje. Omenjeni način za zabranjevanje ropanja mi vedno pomaga, le v lanskem poletju, ko sem vpeljal v čebelarstvu drugo, bolj k ropanju nagnjeno čebelno pleme in sem zamudil v pravem času zožiti žrela, se mi sladkosnedne sivke kar niso hotele pomiriti, da sem bil v resnih skrbeh. Poskusil sem več sredstev, pa vse zastonj! Po mnogih brezplodnih poskusih sem vzel v roke kozarček kolinske vode in sem z njo namazal panjem brade. In čudo! — čebele so se polagoma pomirile, vrnile na svoje domove in ropanje je bilo brez zlih posledic končano. Spominjam se nadalje, da je moj rajni oče često pomazal brade napadenim panjem tudi z nikotinom, ki se je nabral na dnu pipe, in to je tudi vselej pomagalo. Poleg naštetih uporabljajo razni čebelarji še razna druga ostro dišeča sredstva, da umetno zakrijejo vnanjim čebelam vonj medu, ki prihaja iz panjev, in tako odvrnejo pozornost roparic. Pa vse to je nepotrebno, kajti močne, zdrave družine se navadno same zadosti krepko stavijo v bran in srdito odženo vse, kar ne prihaja z dobrim namenom. Skrbimo torej za red, enakost in svoboden razvoj čebelnih družin pa bodo tekla naša čebelarska leta v miru in zadovolj-nosti in nepotrebno zlo ropanja bo izginilo iz naših čebelnjakov. Med kol hranilo. Dr. Vidmar — Ljubljani,a. eto 1929. je bilo zelo rodovitno. Tudi medenega pridelka je bilo kot malokdaj. So pa ljudje, ki vprašujejo, kam z njim. Tem naj nekoliko razložim, kaj je prav za prav med in kakšna je njegova hranilna vrednost. Potem bodo sami lahko presodili, ali je cena upravičena ali ne in ali je njegova uporaba preobilna aH pomanjkljiva. Vsako dobro delo je vredno plačila. To mi je načelo o upravičenosti cene. Čebele letajo od cvetke do cvetke. Da naberejo 1 kg medu, morajo obleteti morda 100.000 do 200.000 cvetov, kakršni so pač cveti glede na medenje. Torej velikansko delo in vztrajna marljivost! Glede porabe medu kot hranila ugotavljam, da je zelo majhna, to pa najbrž radi tega, ker ne poznamo njegove hranilne vrednosti in prednosti proti navadnemu sladkorju. Zato bom obširneje glede njegove hranilne vrednosti razpravljal. Že takoj v začetku naj povem, da je med le zmes različnih sladkorjev, in ko bom govoril o tem ali onem sladkorju, naj ve čitatelj, da mislim pri tem na med, ki sestoji v glavnem iz sledečih ogljikovih hidratov: iz 70% grozdnega in sadnega sladkorja, približno iz 9% trsnega sladkorja, iz dekstrina, organskih kislin ter približno iz 20% vode. Poleg tega vsebuje še različne vitamine, in sicer antirahitič-nega, antinevritičnega, antiskorbutičnega. Poglejmo najprej najvažnejše sestavine prirodnega nektarja ter njih vpliv na človeški organizem, na različne sladkorje. Grozdni sladkor (glykoza, glukoza, deks-trosa, kakor se imenujejo v znanstvu) je že po naravi v majhnih množinah v človeškem telesu, n. pr. v krvi, jetrih, mišicah in kot izloček v seči. Ako ga je v seči velike množine, je eden izmed glavnih znakov sladkorne bolezni (diabetes mellitus). Grozdni sladkor nastaja tudi potom inver-toze (to je potom fermenta) iz trsnega sladkorja, mlečnega sladkorja,, dekstrina, škroba, glikogena, V rastlinstvu je v sladkih sokovih sadežev ter cvetov. Tu ga nabirajo čebele. Drugi glavni sestavni del medu je sadni sladkor (fructosa, laevulosa), ki ga imajo vsi sadeži. Tretji del pa je trsni sladkor (saccharosa). Ta nam je najbolj znan, ker ga vsak dan uživamo v kavi, čaju itd., je pa v sladkornem trsu, sladkorni pesi ter v mnogih drugih rastlinah. To so tri glavne sestavine medu, po vrednosti neprecenljive. — Zakaj sem jih nazval neprecenljive, hočem pojasniti, da more vsak sam presoditi ter čislati pridelek čebelic. Kako prebavljamo sladkor oziroma med, ki je samo zmes različnih sladkorjev? Ko denemo sladkor v usta, se nam cede sline, ki so nujno potrebne za prebavo, ker vsebujejo poleg drugih snovi (mucina, rodan-kalija, chlornatrija, chlorkalija, fosforno-kislih alkalij itd.) tudi ptialin, to je hidro-litični ferment. Ferment je neka snov, ki napravlja velike kemične izpremembe že v neskončno majhni množini. Brez nje se sploh ne izvrše določene kemične reakcije, kot n. pr.: razkrajanje škroba v organizmu na manjše delce (t. j. na sladkorje, kot sta trsni, sadni sladkor), ki povzroča prebavo ogljikovih hidratov in pretvarja polisaharide naše hrane, n. pr. škrob v krompirju, ki so sami po sebi netopljivi, v manjše molekule. Pa ne vsebuje le slina tega fermenta, ampak tudi žolčno črevo, kamor se izločajo žolč (vpliv na prebavo masti), produkti trebušne slinavke, fer-ment steapsin (za mast), tripsin (za beljakovine) ter ptialino za ogljikove hidrate. Nadalje sta še dva fermenta: diastasa, ki tvori maltoso, ter maltasa, ki pretvarja maltoso v dextroso ali grozdni sladkor. Leta dva sladkorja prehajata v kri in iz krvi v jetra, v jetrne celice, kjer ostajata kot glikogen, ki je nekaka zaloga za čas stradanja. Pa ne samo v jetrih je glikogen, ampak tudi v mišicah, ki ga nujno potrebujejo za delovanje. Pri dobro ohranjenem človeku je okoli 400 g glikogena nakopičenega v mišicah. Ko jim tega zmanjka, priponudijo jetra svojo zalogo. Torej le maltosa ter grozdni sladkor lahko prehajata v kri. Pri vseh drugih sladkorjih, sadnem ter trsnem, mora delovati omenjeni ptialin — torej organizem mora še nekoliko potrpeti z lakoto, da gospod kuhar — ferment ptial — napravi iz škroba, ki je v krompirju, kruhu, žgancih, za mišice potrebni grozdni sladkor. Zato lahko spoznamo, koliko prednost ima med proti navdnemu sladkorju, ker sestoji iz 70% grozdnega sladkorja in le-ta poleg maltose more preiti v kri in po tako zvani veni portae v jetra, kjer je v obliki glikogena spravljen za dobo sedmih suhih krav. Človek pa ne more živeti samo ob sladkorju, ki daje le energijo. Telo potrebuje tudi beljakovin. Te je treba nujno nadomeščati z beljakovinami, n. pr. z mesom, z jajci. Poraba beljakovin je pa zelo majhna, dnevno približno 56—70 gr, dočim znaša dnevna potreba maščobe 100 gr, ogljikovih hidratov pa 400—500 gr. Že te številke nam kažejo, kako nujno potrebuje organizem ogljikovih hidratov, ki dajejo energijo, zlasti toploto, beljakovine pa nadomeščajo izgubljeno beljakovino. Ako primerjamo kalorno vrednost ogljikovih hidratov, beljakovin ter maščobe, vidimo, da ima 100 gr beljakovin 410 kal., 100 gr maščobe 930 kal., 100 gr ogljikovih hidratov 410 kal. Pa poreče kdo, ko prebere to, da je vseeno, kaj jemo, beljakovine ali ogljikove hidrate. V resnici pa ni tako, ker imajo beljakovine to slabo lastnost, da so težko prebavne. Vsak ve iz svoje izkušnje, da so kuhana jajca, torej beljakovine, težka in da ga tišče v želodcu. In res je tako, kajti beljakovine delujejo specifično, dinamično krepkeje nego sladkor, ali z drugimi besedami, želodec, ali bolje rečeno črevo, iz črevesa prihaja namreč hrana v telo, ne iz želodca, mora opraviti večje delo za prebavo beljakovin, nego za prebavo enake množine oglj. hidratov. Vzemimo popolnoma praktičen zgled. Človek potrebuje na dan okrog 2500 kalorij, če popolnoma miruje. Ako bi hotel to množino kalorij pridobiti n. pr. z mesom, bi moral snesti okrog dva kilograma govedine, 100 gr mesa je približno 150 kal. Želodec tega ne bi prenesel. Z uživanjem ogljikovih hidratov pa ne nadomestimo samo izgubljene energije, ampak celo redimo se. 100 gr medu ima 325 kalorij, torej več nego še enkrat toliko mesa. Kaka razlika v učinku in tudi v ceni! Poleg tega so ogljikovi hidrati veliko laže prebavni. Edina nesreča, če jih preveč uživamo, je, da jih več izločimo, deloma s sečjo, deloma z blatom. Pri zaprtju pa lahko izrabljamo to lastnost medu, ker odvaja. To je važno zlasti za črevesne katarje, ki jih ima skoro vsak drugi človek. Vendar ne smemo segati predaleč ter misliti, da je vsak črevesni katar navaden, vsakdanji, marveč je lahko le znak kake hujše bolezni in takega moramo seveda zdraviti ■na popolnoma drug način. Na podlagi tega razmotrivanja lahko razvidimo, kako pomemben je med kot hranilo. Ako primerjamo različna hranila, vidimo, da je med na prvem mestu, kajti 100 gr meda — 325 kal., 100 gr krompirja = 96 kal., 100 gr mleka = 65 kal., 100 gr ženskega mleka = 67 kal., 100 gr mesa = 155 kal., 100 gr kruha = 260 kal. Ako bi naše matere, ki tožijo, da otroci nič ne jedo, ampak le hujšajo, pregledale to tabelo, bi kmalu spoznale, da bi se dalo izbirčnim otrokom kmalu odpomoči. — Kruh in med — koliko bi otroci pridobili in prav nič bi se ne kujali zaradi te zares dobre ter zdrave hrane. Imeli bi dvojno korist: 1. bi se redili, in 2. če bi se malo preveč najedli, bi jih malo črvilo po želodcu. To bi provzročilo temeljito izpraznitev črevesa, odprava katarja ter nato tudi dober apetit za druge stvari, za krompir, špinačo itd. Otroci bi rasli in uspevali; njih kosti bi bile močne, saj vsebuje med, ki je produkt narave, in ta je naš najboljši proizvajalec vitaminov, protirahitičen vitamin proti angleški bolezni. Zatorej vpoštevajmo ta dejstva ter dajmo proizvodu čebelic res dostojno mesto med hranili. Uporabljajmo ga in uspeh nam bo zagotovljen, kajti besede le mičejo, zgledi pa vlečejo še vedno po starem rimskem pravilu. Mesečna navodila. Fr, D. Jug — Brezje. Avgust. zaleže vsako izpraznjeno celico, nanašajo med tudi v medišče. Nasprotno pa, ako je slaba paša, znosijo še nepokriti med iz me-dišča v plodišče. Čebelar mora že v tem času misliti, katere panje bo zazimil in katere jeseni podrl. Tistim panjem, katere mislimo pustiti za pleme, moramo že sedaj posvetiti večjo pozornost, da bodo v ajdovi paši čim močnejši, da nabero zadostno zimsko zalogo (in še kaj za potice) ter izpodredijo obil- o rojilni dobi, t. j. koncem julija meseca in v začetku avgusta, ko so čebele že pregnale iz panjev trote, se prično že pripravljati za zimo, dasi smo še sredi vro-____čega poletja. Odslej odlagajo med in obnožino le v plodišču nad zalego in v stranske sate. Le ob izredno dobri paši, ko matica v plodišču še sproti no mladega naraščaja, da nam bo mogoče zazimiti le zelo živalne panje. Da to dosežemo, je potrebno dvoje: 1. da imamo že pred ajdovo pašo močne panje; 2. da imamo v vseh panjih le prvovrstne matice. Zaradi tega izločimo- že sedaj vse slabiče in take panje, ki ne kažejo kaj prida napredka. S temi lahko ojačimo druge pleme-njake, od katerih pričakujemo boljšega uspeha. Ne kaže, da bi slabe družine združevali jeseni po ajdovi paši, boljše je, da to storimo že sedaj. Marsikdo se bo pni tem mojem nasvetu popraskal za ušesa, češ, kaj sedaj priporoča združevanje, saj si panji v ajdovi paši opomorejo. Stvar pa ni tako enostavna. Ako so imele čebele še julija meseca dobro bero, da je bila zalega v plodiščih ves čas dobro zastavljena, tedaj imamo pred ajdovo pašo že močne panje. V tem primeru je združevanje avgusta meseca nepotrebno, le kakega zaostalega plemenjaka ojačimo s kakim slabičem. Drugače je pa, ako so panji zaradi slabe letine ali iz drugih vzrokov postali lahki, maloživalni ali pa, če družine sploh niso bile močne zaradi slabega satja. Tudi kaka bolezen in napačno ravnanje, n. pr., da smo v rojilni dobi sprejeli preveč rojev, da se potem niso mogli opomoči, je včasih vzrok, da smo prisiljeni panje v tem času združevati. V združenih panjih je večja moč ter več mladih čebel in zalege. Od te si panji opomorejo do ajdove paše, ki jo lahko s pridom izrabijo. Matice v močnih panjih tudi med ajdovo pašo obilno zalegajo, ker imajo dosti dojilk. Panji si izpodredijo za zimo mnogo mladic. To je zelo važno, ker prebijejo zimo le tiste čebele, ki se izvale v drugi polovici meseca avgusta in septembra. Združevanje in ojačevanje plemenjakov v začetku avgusta meseca je še posebno važno za tiste čebelarje, ki prevažajo čebele drugam v ajdovo pašo, kajti za prevažanje so sposobni le močni panji, ker le od teh se nam je nadejati uspeha. Veliko žrtev mora čebelar doprinesti, ako mu potreba nanese, da mora ravno pred ajdovo pašo kak panj izprazniti za- radi združitve. A škoda je le navidezna, kajti ako zazimimo močne plemenjake, dosežemo s tem lepši uspeh, ker spomladi lahko izpraznjeni panj zopet obljudimo z rojem. Sicer pa ni napačno, ako imamo posebne panje, n. pr. eksportovce, za pridelovanje satja, da vsako jesen nekaj panjev izpraznimo ter jih spomladi zopet obljudimo z naravnimi roji na celih satnicah, da s tem dobimo lepo satje za izmenjavo starega. Plemenjakom, ki jih mislimo prezimiti, odstranimo iz plodišča že pred ajdovo pašo staro in neporabno satje, in sicer na ta način, da zamenjamo take sate z lepšimi iz medišča. Tedaj čebele zanesejo zimsko zalogo v plodišče v že urejeno satje ter si uredijo zimsko gnezdo, ne da bi ga bilo treba jeseni kaj izpreminjati. Čebelarji, ki čebelarijo v A. Ž. panjih, a jih ne prevažajo drugam v ajdove paše, ter prezimljajo družine v mediščih, odstranijo lahko že sedaj matične rešetke iz panjev. Plodišče moramo prestaviti v neiz-premenjenem redu v medišče. Satje, ki je bilo v medišču, zložimo v plodišče, matica ne čuti nobene izpremembe, zalega dalje v istem redu kakor poprej, ter se ne zgodi izlepa, da bi se ločila od gnezda in šla za-legat doli. Čebele pa odslej še rajši dona-šajo bero v medišče, ker je v njem gnezdo, ki ga založijo z medom in obnožino za zimo. Namesto matične rešetke denemo v panj ločilno desko, ki mora biti solidno izdelana in imeti isto širino in debelino kakor matična rešetka, samo 10 cm krajša mora biti. Namreč za toliko mora biti odmaknjena od prednje panjeve stene. Skozi to odprtino imajo čebele dohod od spodnjega žrela v gnezdo. Čebelarji, ki prevažajo A. Ž. panje drugam v ajdovo pašo, a želijo čebele prezimiti v mediščih, morajo to prestavljenje izvršiti šele, ko pripeljejo panje iz paše. Omenil sem to le mimogrede zaradi tega, da naj odstrani, kdor hoče uspešno prezim-ljati čebele v medišču, iz panjev čez zimo kovinaste matične rešetke in naj si nabavi predpisane ločilne deske. Prezimljanje če- bel v mediščih priporočam za tiste kraje, kjer stoje čebelnjaki na odprtem in vetrovnem svetu, posebno v krajih, kjer pozimi solnce prezgodaj izvablja čebele iz panjev. Končno pregledamo pred ajdovo pašo še enkrat vsa plodišča, če matice v redu za-legajo. Ako najdemo kako gnezdo preveč ob kraju, ga predenemo bolj v sredino plodišča, da čebele pravilno zanosijo zimsko zalogo. Ako ima kateri plemenjak slabo ali že več kot dve leti staro matico, mu jo izmenjamo z boljšo ali mlajšo. Vzamemo jo lahko iz matičnjaka ali pa iz kakega takega panja, ki ga nameravamo podreti. Za izmenjavo matic priporočajo čebelarji razne načine. Težko je razsoditi, kateri je najboljši in najbolj praktičen. Zaradi tega opišem le način, kakršnega jaz v svojem čebelarstvu z uspehom uporabljam. Ako je panj že brez matice ter sem prepričan, da si jo sam ne more več izpod-rediti, mu jo dam v matičnici med dva sata. Drugi dan med 8. in 12. uro prav mirno odmaknem okence in matičnico z matico vzamem iz panja ter opazujem, kako se čebele na matičnici vedejo. Ako so mirne in krepolijo s krili, so matico potrdile. Tedaj ometem čebele z matičnice, jo odma-šim ter jo držim prav med tiste sate, kjer je bila poprej vložena. Ko matica v moji navzočnosti zleze sama iz matičnice na sat, prislonim okence in panj zaprem. Čez eno uro še enkrat prisluškujem pri okencu. Ako je v panju vse mirno, da ni kakega izrednega šumenja, so čebele matico gotovo sprejele. Odslej pustim panj vsaj teden dni popolnoma v miru. V nasprotnem primeru pa, ako se čebele na matičnici vedejo sovražno, da z zadkom in rilčkom srdito silijo skozi mrežo k matici, je še ne izpustim, ker ni gotovo, da bi jo čebele sprejele. V tem primeru pregledam še enkrat panj, če ima mogoče že katero drugo matico ali matičnik. Če kaj sličnega najdem, odpravim oviro, potem pa izpustim matico šele čez 24 ur. Pri izmenjavi starih ali slabih matic pa postopam takole. Plemenjaku vzamem matico ter jo dam v matičnici kakemu drugemu panju začasno za okence, to pa zato, da je takoj ne uničim. Nato pustim pleme-njaka 3—4 ure brez matice, da se v tem času zave brezmatičnosti. Tedaj mu šele dam drugo matico na ta način, ki sem ga zgoraj opisal. Prejšnjo matico uničim šele potem, ko sem prepričan, da je plemenjak drugo sprejel, ali jo pa začasno porabim kje drugje. Vsako zamenjavo matice si zabeležim v posebno beležnioo, da vem, iz katerega panja sem jo vzel, in kdaj je bila oprašena. Čebelar mora vedeti za vsak panj, koliko je matica stara in koliko je vredna, vendar se pa to pri večjem številu panjev ne da dognati brez zapisnika, ki si ga lahko vsak čebelar sam zase po svoje priredi. Čebelarje, ki nimajo doma jesenske paše, čaka v avgustu mesecu še težka naloga, da prepeljejo čebele drugam v ajdovo pašo. Še posebno naj skrbe, da jih tako vzrede in pripravijo, kakor je bilo povedano. Poleg tega naj pazijo še na to, da čebel ne vozijo na tuje pašišče brez hrane. Vsak panj mora imeti za silo vsaj 2—3 kg zaloge, da so čebele za slabo vreme na pašišču za prve dni preskrbljene, Lahko se pripeti, da imamo škodo, ako lačne izmečejo iz celic zalego. Prevažanje v pašo je v čebelarstvu gotovo eno izmed najbolj napornih opravil, ki je združeno z raznimi težkočami, stroški in z nezanesljivostjo v uspehu, kajti zgodi se, da včasih pripeljejo čebelarji iz paše lažje panje, kot so jih vanjo postavili. Vendar, kdor redno vsako leto prevaža, se mu le včasih posreči, da pokrije stroške slabejših letin. Začetnikom in čebelarjem z majhnim številom panjev se zaradi velikih stroškov ne izplača voziti v oddaljena pašišča. Bolje je, da se pridružijo kakemu sosednjemu čebelarju, da jih skupno prepeljejo v določeni kraj. Opazovalne postaje. Jos. Verbič, Ljubljana. Mesečna poročilo za maj 1931, Letos so se vse naše najizdatnejše proizvajalke nektarja uveljavile šele v maju. Po vrtovih je obilno cvetlo sadno drevje, po polju rdeča detelja in ogrščica, po travnikih kadulja, po gozdovih pa so izločevale sladke sokove borovnice, leske, smreke in hrasti. Proti koncu meseca se je po mejah, nasipih in drugih manj rodovitnih krajih odela z gostimi, belimi cveti ro-binija (akacije). Čebele so se trudile in z vso vnemo praznile medene čaše, a uspeh ni bil tak, kakršnega so pričakovali čebelarji. V prvi mesečni tretjini je čebele pri delu oviralo deževno in hladno vreme, proti mesečnemu koncu pa je posebno v vzhodnih krajih pritisnila suša. Donos medu je bil povsod, vendar v ljubljanski okolici zelo neznaten, v Št. Vidu nad Ljubljano celo nezadosten. Boljše je bilo na Gorenjskem, Notranjskem in na nekdanjem Štajerskem, najboljše na Dolenjskem. Zalego smo prestavljali ves mesec. Rojev nismo pogrešali. Vič pri Ljubljani, Panji so v preteklem mesecu glede živalnosti zelo opešali. Razlagam si ta pojav takole: V aprilu so čebele prenehale z zaleganjem in v maju je stara žival odmrla brez zadostnega nasledstva. — Povpraševanje po medu je bilo veliko, a pri naših čebelarjih ga ni več dobiti. Št, Vid nad Ljubljano. S prestavljanjem sem pričel 26. maja. — Lanskega medu je že zdavno zmanjkalo. Tacen pod Šmarno goro. Borovnice, češnje in jablane niso dale popolnoma nič. Od češmina, ki ga je pa vedno manj, in od hrušk smo pa dobili nekaj medu. Školja Loka. Borovnice so dobro medile, travniške rastline pa slabše. Na smreki ni bilo bere. Virmaše pri Škof ji Loki. V prvi tretjini meseca so čebele nabrale na češnji precej obnožine in se dobro zalegle. Proti koncu meseca so brale rdečo deteljo in kaduljo. Prestavljal sem v času od 10. do 19. maja. Prvi roj sem imel 23. maja. Blejska Dobrava. Prvi roj sem ogrebel 25. maja. Bohinjska Bistrica. 12. maja sem nastavil deloma prazno, deloma pa medeno satje v medišča, 24. sem ga zmenjal z zale-ženim. Dob. Kljub hladnemu aprilu so bili panji v maju dobro razviti in zelo živalni. Tehtancu sem nastavil satje 9, maja, drugim panjem pa že prej. Prvi roj sem imel 14. maja. — Vročina konec meseca je odprla medene vire na jelki. Rova na Gorenjskem. Pašo smo imeli na borovnicah, rdeči detelji, zadnje dni pa tudi smreki. — 15. maja sem dobil v nekem panju dve matici. Starejša je zalegala trotjo zalego, mlajša pa čebelno. Sv, Gregor pri Ortneku. Pri nas so šele sredi meseca začele cvesti češnje in borovnice in so nudile dobro pašo. Krka. V zadnji tretjini meseca je polnila panje mana s hrastov in leske. Vavčja vas pri Semiču. Prestavljal sem v medišče takoj prve dni, ker je bilo skoraj povsod vseh devet satov zaleženih. — Izdatna paša je nastopila proti koncu meseca na rdeči detelji in drugem cvetju. V tem času smo dobili tudi prve roje iz kra-njičev. Leskovec pri Krškem. Čebelarji so nastavljali že 2. in 3. maja. Dobro pašo nam je zadnje dni prinesla robinija. Medila je prve dopoldanske in zadnje popoldanske ure. Prve roje smo imeli sredi maja. Lokove pri Mozirju. Druga leta smo prestavljali ob koncu aprila, letos pa sredi maja, pa še tedaj ne v vseh panjih. — Moja Mesečni pregled za maj 1931. Kraj Višina nad 1 morjem m 'Panj je teže Zračna toplina Dni ie bilo pridobil v izgubil v v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja srednja mesečna izletnih deževnih snežnih oblačnih JS a •0 ca "o a M C j. _ Ljubljana .... 305 65 75 160 5 25 270 — 30 25 +30 - 5 + 17-2 29 10 — 7 11 13 14 Vič pri Ljubljani . 298 35 45 220 40 20 — 240 — 40 26 +30 - 6 +17-1 29 11 4 423 13 Št. Vid n. Ljubljano 314 30 35 30 70 35 60 , — 70 20 10 + 29 — 1 —14-8 31 14 3 10.18 20 Tacen pod Šmarno goro ..... 314 65 240 275 65 80 30 405 — 70 11 + 30 — 4 + 17-0 30 7 — 7 8 16 5 Škofja Loka . . . 349 15710 255 60 95 90 735 — 150 15 +26 — 5 + 15-8 26 11 - 6 12 13 22 Virmaše pri Škofji Loki..... 361 — 660 625 170 120 50 945 — 150 29 +27 — 7 + 12-0 31 12 — 6 11 14 30 Blejska Dobrava . 577 — 90 225 85 35 20 175 — 60 23 +28 — 4 + - 24 3 _ 7 10 14 2 Bohinjska Bistrica 540 60 65 410 65 70 10 390 — 75 30 +28 — 2 + 150 27 13 5 15 11 27 Dob....... 305 130 220 910 80 50 — 1130 — 190 29 +31 — 2 +18'1 28 4 9 3 19 18 Rova na Gor. . . 350 145 170 360 45 60 30 540 — 75 10 +29 — 2 +157 30 12 5 9 17 7 Breg-Križe .... 483 20^190 50 20 20 20 200 — 40 17 +27 — 1 — 10'1 27 9 — 7 5 19 1 Cerknica .... 575 90 295 280 25 45 70 565 — 100 23 +25 — 3 + 13-7 31 11 — 5 8 18 17 Sv. Gregor pri Ort- 13 1« +13-0 31 neku..... 736 40610 590 54 26 — 1168 — 120 + 28 — 7 11 — 4 7 20 21 Krka...... 300 30285 1130 25 35 5 1380 — 175 23 +27 — 3 +15'3 29 7 — 6 9 16 9 Vavčja vas pri Se- miču ..... 280 115 130 1015 15 10 — 1235 — 190 28 + 27 — 8 +17-2 31 8 — 1 12 18 20 Novo mesto . . . 180 105 215 1610 55 20 — 1855 — 265 14 +35 — 2 +17'7 31 9 — 6 15 10 13 Leskovec p.Krškem 186 — — — — — — — — — — +30 — 8 +20 4 30 5 — 1 15 15 8 L o k o v e pri Mo- zirju ..... 465 65 295 370 30 40 60 600 — 95 23 +27 — 4 + 12-4 31 13 — 1 17 13 25 Sp. Ložnica pri Žalcu..... 252 165 290 510 80 15 35 835 — 105 28 + 22 — 4 — 12-6 31 11 — — 19 12 31 Orehova vas pri Mariboru . . . 270 Sv. Duh na Ostrem vrhu..... 536 75 155 400 25 — — 605 — 130 30 + 27 — 3 — 14-9 31 7 — 3 9 19 13 Vržej p. Ljutomeru 176 — — — — — — — — — — — -- — — — — — — - — — Cezanjevci .... 182 60 110 1720 70 70 80 1670 — 440 29 30 — 7 + 17-1 30 — 3 11 17 25 Guštanj..... 398 — — — — — — — — 29 — 2 + 149 27 10 — 7 11 14 15 Jarenina..... 262 20 90 120 20 70 — 140 — 120 28 +27 — 8 + 16-7 31 4 — 2 15 16 24 Nedeljica pri Tur- 26 nišču..... 170 75 100 345 40 35 35 410 — 80 24 +30 ~3 +16-5 30 3 — 1 3 27 "Vsi panji so A.-Ž. sestava! žival je bila gotovo bolna. V letošnji pomladi se kar ni hotela množiti. V aprilu so bile čebele talke, da sem bil žalosten, kadar sem jih gledal. Novo mesto. V močnejših panjih smo prestavljali v prvi tretjini meseca. V drugi tretjini se je pričela glavna paša na rdeči detelji, divjem kostanju in travniškem cvetju, v zadnji pa na akacije. Okoliški čebelarji so hvalili tudi hrast in cer. Bera je bila dobra. Zadnje dni jo je omejevala suša, — Čebele so imele precejšnji nagon za rojenje. Sp. Ložnica p. Ž, Do maja nikjer cvetja, v maju povsod. Paša je bila dobra. Tudi na smreki je bilo nekaj. Cezanjevci. Odkar čebelarim, ni bilo tako dobre paše na robiniji in travniških cvetlicah kot letos konec meseca. Druga leta so čebele v tem času komaj zase dovolj dobile ali pa sem moral še pomagati. Guštanj. 24. maja sem dobil prvi roj iz A. Ž. panja. V medišča sem začel prestavljati konec meseca. — Sosednji čebelarji s kranjiči so imeli slabe čebele in malo rojev. Nedeljica. Družine so se slaibo razvijale. Pašo je preprečevala velika suša. Cvetje od robinije je bilo, kakor da ga je kdo po-smodil. Bučka. Če bi bilo proti koncu meseca nekoliko bolj mokro, bi bili prav zadovoljni. — Rojil mi je A. Ž. panj, ki sem mu pustil ob prestavljanju samo en sat zalege v plodišču. Velika Dolina. Prvi roji iz kranjičev so bili 5. maja. Do konca meseca je nad polovica teh panjev rojila. Predanovci. Paša na rdeči detelji in ro-biniji je bila zaradi suše neznatna. Tudi roji so bili redki. Muta ob Dravju, Vabeča rumena ogršči-ca je čebelam prinesla večjo škodo kakor korist. Nanjo so letele kakor na ajdo, vračala pa se jih je komaj polovica. — Panji še niso dospeli na tako višino, da bi v njih prestavljal. Koprivnik p, K. Zadnje dni maja je začela nagajati suša. — Prestavljati smo začeli 5. Prve roje smo ogrebali 25. maja. Vprašanja in odgovori. Vprašanje. Čebele sem hotel pripraviti do rojenja. Zato jih nisem prestavil, oziroma jim nisem odprl medišč. Zakaj ne rojijo navzlic tem ukrepom? Odgovor, Dragi moj prijatelj, rojenje ni odvisno zgolj od prestavljanja, marveč od drugih činiteljev: od vremena in paše ter od množine čebelne družine. Čebele rade rojijo, ako je pomlad tako ugodna, da se zalega naglo in neprestano množi in da jih mrzle sape ne poberejo preveč zunaj na paši. Vse to je odvisno od milega vremena in primerne paše, ki mora biti tako izdatna, da jih sili k množitvi zalega. Ako je pa pomlad hladna in paša slaba, se zalega ne množi in čebelar naj ne pričakuje rojev. Pripeti se tudi, da so panji maja meseca nabito polni ter godni za rojenje, pa nastopi izvrstna paša in konec je nad za roje. Čebele sproti zalijejo z medom sleherno prazno ce- lico, zalege je čimdalje manj in nagon do rojenja tako rekoč utone v medu. Zakaj Vaše čebele ne rojijo, boste sedaj lahko sami presodili. Vprašanje. Rad bi vedel za kemično sestavo medu. Odgovor. Pravzaprav je vsake vrste med različne kemične sestavine, kajti niti dve vrsti nista enaki. Celo iste vrste med ni vsako leto enak. Povprečno je v cvetličnem medu 20% vode, 70—80% invertnega (sadnega in grozdnega) sladkorja, do 5% trsnega, 5% pa suhe snovi (brez sladkorja). Od te pripada 0.1—0.2% na organsko kislino, 0.3% na dušikove spojine, 0.1—0.35% pa na pepel (Spatho-va analiza). V 100 g pepela so ugotovili 59 do 126 mg fosforove kisline, 0.35 mg železa, 0.31 do 17.11 mg klora, 9 do 40 mg apna in majhne množine magnana. Društvene vesti. Čebelarski izlet. V soboto dne 11. julija t. 1. popoldne priredi Čebelarsko društvo izlet v Škoijo Loko, da si ogledamo' vzorno čebelno prašiilno postajo gosp. Okorna. Odhod iz Ljubljane z glavnega kolodvora ob 11.35 uri, povratek z večernim vlakom, Takih postaj potrebujemo nujno še več. Zato vabi odbor vse društvene člane, da se izleta udeleže. S tem se bodo najbrže seznanili z vsemi pripravami, ki so potrebne za tako postajo. Tečaj za vzrejo matic. Dne 13. in 14. julija t. 1. bo v Škoifji Loki pri čebelnjaku g. Okorna tečaj za vzrejo matic. Začetek ob 9 dopoldne. Ta vrsta čebelarske prakse je pri nas zelo zanemarjena, dasi je za ohranitev in zboljšanje vrlin čebelne pasme zelo potrebna. Društvo nudi s tem tečajem svojim članom najlepšo priliko, da se seznanijo z vsemi pripravami in opravili, ki so pri dobičkonosni vzreji plemenskih živali potrebna. Manj premožnim članom bo društvo poizkušalo doseči podporo banske uprave, ki se bo izplačala naknadno. Tečaj se bo vršil le, če bo zadosti pri-javljencev. Priglasiti se je pri odboru Čebelarskega društva v Ljubljani do 8. julija. — Priglašence bo odbor o sprejemu pismeno obvestil. Tečaj za izobrazbo čebelarskih strokovnjakov. Društvu manjka strokovnjakov za čebelarska predavanja, za kontrolo medu, za organizacijo prodaje medu in za vodstvo morebitnih čebelarskih zadrug. Če bi bilo zadosti oseb, ki bi se zanimale in imele veselje za navedene posle, bi društvo priredilo zanje poseben tečaj, ki bo trajal približno 14 dni. Pogoji za sprejem v tak tečaj bi bila dovršena srednja ali tej enako vredna šola in najmanj triletno samostojno čebelarenje. — Priglase sprejema odbor do 1. avgusta t. 1. Napoved dohodkov od čebelarstva. Vsi čebelarji, ki ne vrše čebelarstva kot obrta, naj se, če davčna oblast zahteva od njih napoved dohodka od čebelarstva, obrnejo za navodila do društva. Razstava medu na ljubljanskem velesejmu v času od 30. avgusta do 10. septembra t. 1. Razstave so najboljša reklama in najučinkovitejše sredstvo za razpečavanje lepega blaga. Zato bo Čebelarsko društvo na letošnjem jesenskem velesejmu razstavilo med, vosek in čebelarske potrebščine, Vabi pa tudi čebelarje, da se udeleže razstave s svojimi pridelki. Prostor in njegova oprema, bosta brezplačna. Isto velja za posredovanje pri prodaji blaga. Društveni člani, ki želijo svoje pridelke na velesejmu razstaviti ali jih celo sami prodajati, naj se prijavijo odboru Čebelarskega društva do 25. julija. Na poznejše priglase se ne bomo mogli ozirati. Članarina, Mislil sem, da letos ne bo treba terjati članarine. Toda nekateri čebelarji ne plačajo prej, dokler jih ne terjamo. Zato prosim vse zamudnike, da pošljejo zaostalo članarino. Ne pustite društva v stiskah, V kratkem bomo poslali vsem opomine, za katere bo treba plačati še poštnino. Torej, prosim pošljite članarino takoj! — Tajnik. Stari letniki, V zalogi imamo še mnogo starih letnikov. Vabimo vse čebelarje in knjižnice, da si jih naroče. Kompletni letniki po 20 Din, posamezne številke po 2 Din. (Glej seznam v 6. štev. SI, Č.). Postavljanje čebelnjakov na železniškem svetu. Ravnateljstvo državnih železnic je izdalo sledečo odredbo: »Odslej smejo železniški uslužbenci na železniškem svet« postavljati stalne oziroma začasne čebelnjake, n. pr, ob času paše, le s predhodnim dovoljenjem pristojne progovne sekcije. Če se pa hoče postaviti čebelnjak v bližini postaje, je treba še posebnega dovoljenja šefa postaje. V vsakem primeru mora biti izletišče obrnjeno tako, da čebele ne nadlegujejo strank in potnikov. Ako bi hotela kaka privatna oseba postaviti čebele na železniškem svetu, je istotako potrebno, da si priskrbi dovoljenje za to. Prošnjo je vložiti pri ravnateljstvu drž. železnic aH pa pri progovni sekciji ter ji priložiti situacijsko skico. Pri postavljanju čebelnjakov je gledati na to, da se ne kvari estetska stran dotičnega kraja.« S tem opozarjamo vse čebelarje, ki imajo namen postaviti na železniški svet, da si prej preskrbijo dovoljenje za to. Vesti iz podružnic. Ljubljanska podružnica bo imela prihodnjo od-borovo sejo v torek 7. julija ob 8 zvečer pri »Nacetu«. Podružnica za Velenje. 26. aprila t. 1. je tretjikrat prišel med nas predavatelj g. Josip Kosi iz Celja. Udeležba je bila razveseljiva, kajti prišli so tudi drugi ljubitelji čebelarstva, med njimi tudi pet učencev osnovne šole. G. Kosi je izredno zanimivo govoril o pomenu čebel za sadjarstvo. Poudarjal je, da največ pripomorejo k ugodni sadni letini. Nazorno nam je pokazal, kako se vrši oploditev cvetja po čebeli. Nadalje je temeljito razlagal zdravilnost medu, kako proizvaja čebela vosek, kako naj ravnamo z njo in o naravnih in narejenih rojih. — Iskreno se zahvaljujemo »Zvezi« za predavatelja in želimo, da kmalu zopet prihiti v našo sredo. — Predsednik Mlinšek je zanimivo govoril o kuhanju voska in dopolnil svoj pouk z nazori-lom. — Po predavanjih so člani posetili bližnji čebelnjak, kjer je g. predavatelj razkazoval notranjost panja in pojasnjeval razne skrivnosti čebel. Bratkovič Anton, tajnik. Podružnica za Maribor in okolico menda ni po številu članov (32) ena najmočnejših, pač pa je zelo marljiva v svojem delovanju. Podružnični odbor, v katerem so izvečine učitelji, se briga, da povsem zadovoljuje svoje članstvo. Letos je imela podružnica svoj prvi sestanek dne 14, maja v Bistrici nad Mariborom pri izkušenem čebelarju g, Šiški, Videli smo res vzorno in umno čebelarjenje. Povsem so bili zadovoljni tudi oni, ki najdejo povsod kako napako ali pa hočejo uveljaviti kake »novosti«. G. Šiška je pokazal, kako se prestavlja in kako vlivajo satnice. Razveseljivo je bilo dejstvo, da so se udeležili sestanka tudi mnogi mlajši čebelarji. Zadovoljni smo se postavili ob čebelnjaku, kjer nas je fotograf čebelar Dšura pritisnil na ploščo. G. urednik! Evo Vam naše slike, če je prostora zanjo v »Čebelarju«. Luknar Franjo, tajnik. Drobiž. •j1 Aleksander Toman, sobojevnik kralja Petra v bosanski vstaji 1. 1875., je umrl dne 14. maja t. 1. v Ljubljani. Toman je živel mnogo let v Ameriki kjer je marljivo deloval kot slovenski novinar in organizator slovenskih izseljencev. Ustanovil je znano ameriško »Slovensko narodno enoto«, ki šteje danes okrog 60.000 članov, in slovenski list »Glas svobode«. Vrnivši se 1. 1910. v domovino, se je udej-stvoval pri »Kmetijski družbi« kot propaga-tor kranjske čebele. Zasnoval je velikopotezno akcijo za povečanje izvoza naše čebele, zlasti matic, ki naj bi jih izvažali posebno v Ameriko. Spisal je v angleščini reklamno brošuro o naši čebeli in poslovenil ameriško knjigo o vzreji matic, da bi slovenske čebelarje seznanil z modernim načinom o njih vzreji. Njegovo delovanje na čebelarskem torišču je prekinila vojna. Po prevratu je postal so-trudnik »Slov. Čebelarja«, ki ga je zalagal zlasti s prevodi iz »American Bee Journala«, obenem je bil pa tudi sotrudnik tega ameriškega čebelarskega lista, ki je objavljal njegove članke o slovenskem čebelarstvu. Pokojnik je bil tudi zelo spreten risar. Za naše društvo je napravil mnogo anatomskih slik o čebeli, ki pričajo, kako izredno nadarjeno roko je imel za peresne risbe. Zvestega narodnega borca in delavca na čebelarskem torišču ohranijo tudi čebelarji v častnem spominu. Gospod Henrik Peternel, predsednik celjske zveze čebelarskih podružnic in odlični sotrudnik «S1, Č.«, se je nedavno moral podvreči hudi operaciji na zagrebški kliniki. Operacijo je srečno prestal in je sedaj že doma. Želimo mu, da skoraj popolnoma okreva. Davčna oblast in čebelarji. Kakor smo se nadejali, tako se je zgodilo: davčna uprava ni obdavčila niti enega izmed tistih 39 čebelarjev, proti katerim je prvotno uvedla davčno postopanje, oziroma jih pozvala na prijavo pridobnine. Izkazalo se je, da med ovajenimi čebelarji ni niti enega, ki bi čebelaril obrto-ma, zato je vse zadevne spise vrgla v koš. Nedavno je finančno ministrstvo poslalo ljubljanski davčni upravi odlok, ki točno določa, kateri čebelarji so dolžni plačevati pridobni-no. Odlok je jasen in pravičen, ker so z njim oproščeni davka vsi tisti čebelarji, ki ne če-belarijo obrtoma. Železničarske čebelarske zadruge so začeli snovati v Jugoslaviji. Kolikor smo poučeni, sta se doslej ustanovili taki zadrugi v Zagrebu in v Sarajevu. Naravno je, da obstoječa čebelarska društva s skrbjo motre ta pokret, ki utegne oslabiti število članov obstoječih čebelarskih organizacij. Nove ugotovitve o čebelah trotovkah. Prof. Sima Grozdanič, vodja postaje za proučevanje čebel v Sremskih Karlovcih, je objavil v letošnji 6. št. dunajskega listi »Bienen Vater« razpravo o svojih preiskavah lažimatic. Na podlagi vestnih opazovanj zaključuje, da izgubi vsaka čebela, ki začne jajčeca nesti to tvornost že po dveh dneh. Vsaka lažimatica pa se lahko med leženjem jajčec vede tako, kakor navadna čebela. Ko se pojavijo laži-matice, je v posamezni celici le po eno jajčece, pozneje pa jih je vedno več. Ta jajčeca izvirajo od mnogih lažimatic, ki druga za dru- go nastopajo. Za določene primere bi lahko rekli, da ise morejo v brezmatičnih panjih lažimatice postopoma pojaviti in začeti z za-leganjem potem, ko druge nehajo zalegati. Celo petmesečne čebele postanejo lahko lažimatice. Nozemo v Cerkniški dolini je ugotovil ljubljanski bakteriološki zavod. Omenjamo to le kot kronisti, kajti spričo sedanjih razmer, zlasti spričo pomanjkanja volje in sredstev za pobijanje kužnih bolezni ter pomanjkanja zakonite podlage, nimamo nikakega upanja, da bi oblasti kaj ukrenile, da se bolezen ne raz-pase. Velikansko propagando za porabo medu razvijata Nemčija in Avstrija. Za to imajo na razpolago znatna denarna sredstva in nešteto vnetih čebelarjev, ki so prostovoljno v službi propagande. Akcijo krepko podpira vlada, zlasti pa časopisje, ki tekmuje, kako bi najbolj pomagalo domačemu čebelarstvu do uspeha. Največ si obetajo od popularizacije papirnatih posodic po 3 dkg medu. Vse pa kaže, da se bodo posodice resnično uveljavile šele potem, ko bo kupec dobil s posodico tudi žli-čico, da ne bodo otroci s prstom jedli medu. Akacija v Prekmurju je letos dobro medila. Nekateri čebelarji so pridelali mnogo krasnega medu. Žal, da so nekateri zopet prezgodaj točili, zato je njih med preveč voden, to pa je kritično zlasti pri akacijevcu, ki je celo popolnoma goden precej redek. Vsak si lahko misli kakšen je šele negoden. Solnčni talilnik za vosek je le pripomoček za silo. V voščinah ostane še vedno precej voska. Zato jih moramo skrbno zbirati, jih stiskati v kepe in ob priliki skuhati. Napačno ravna, kdor zavrže voščine, ki jih solnce ne izlušči. Stiskajte voščine v kepe, ako jih mislite ubraniti pred veščami čez poletje! Ako tega ne storite, bodo satje naglo napadle, da ne bo od voščin ne duha ne sluha. Ako pa jih na solncu dobro segrejete in jih potem stisnete v kepe, ki morajo biti kar najbolj trde, se ni bati, da bi jih vešča napadla, zlasti ako imamo zaprte v kaki skrinji, ki stoji na hladnem. Take kepe ohranimo pred veščo na leta. Ako opazimo, da se jih je kljub temu lotila, pa hajdi z njimi v vodo, da pogine mrčes. Nekateri spravljajo voščine v posodi, ki je napolnjena z vodo, voščine pa obtežijo, da so vedno pod vodo. Vodo pa moramo vsakih 14 dni premenjati, da se ne usmrade. Vosek iz takih voščin neznosno smrdi (kakor potne noge) in tega smradu ni mogoče odpraviti iz njega nikoli več. Arsenske preparate za zatiranje sadnih škodljivcev so začeli uporabljati tudi v Sloveniji. Uporaba je sedaj še majhna, utegne pa postati sčasoma splošna, ker preparate živahno priporočajo. Seveda se čebelarji te propagande ne vesele, ker jim je znano, kako veliko škodo povzroča arsen čebelam, ki berejo po cvetju, katero je bilo s tem sredstvom zavarovano proti škodljivcem. Mislim, da je našim vodilnim sadjarjem strokovnjakom znan ogromni pomen čebelarstva za sadjarstvo. Zato pričakujemo od njih, da ne bodo vraga preganjali z belcebubom in priporočali sredstva, ki bi ponekod zadala hud udarec čebelarstvu. Dve vrsti zadelavine (propolis) uporabljajo čebele v panju. Eno nabirajo po drevju (na popkih), drugo pa izločujejo iz obnožine. Za-delavina, ki jo nastrgamo po panjih, kaže pod drobnogledom popolnoma drugačno sliko kakor zadelavina, ki jo prinašajo čebele v košku na nogah. Zadelavina iz obnožine je pravi pe-lodni balzam. Čebele se ne lotijo satnic, ako ni v panju razpoloženja za to. Lani so mnogi čebelarji tožili, da so ostale satnice v panjih na mesece nedotaknjene. Nekateri panji so jih celo razjedali. Vzrok za to je iskati v skrajno slabi paši. Čebele naberejo komaj toliko, da same eebe preživljajo, nikar da bi stavile satje. Čemu? Zalega se ne množi, medu ni. Ker niso v zadregi za prazno satje, ga ne grade. Letos so pa čebele satnice skoraj povsod naglo »prijele«. Močni prestavljeni panji so začeli celice daljšati že prvo noč po prestavljanju. V panjih je bil zelo razvit nagon za stavbo satja, pa je šlo kakor namazano z izdelovanjem satnic. Tudi obgrizovale jih niso, ker so same proizvajale dovolj voska za po-krovce od zalege in ga jim ni bilo treba »krasti« s satnic. Učimo se iz tega in ne zahtevaj-mo od čebel, da bi takrat, ko so v veliki borbi za obstanek, še satje izdelovale — čebelarjem na ljubo. Trgovina z medom v Trstu. Da bodo čebelarji imeli nekaj pojma o trgovini z medom, priobčujemo nekoliko podatkov za leto 1929. s tržaškega trga. Tega leta je prišlo v Trst 1627 stotov medu, in sicer 1282 stotov po morju, 345 stotov pa po suhem. Od omenjene količine je bilo 400 stotov iz Italije, 492 pa iz Rusije, skoro ves ostali med pa iz Amerike. Ves med pa ni bil porabljen v Trstu. Trst je namreč važna luka, v katero pripeljejo mnogo blaga za Avstrijo, Jugoslavijo, Ogrsko, Češko in Nemčijo. Skozi Trst gre tudi mnogo blaga, ki je namenjeno notranjim pokrajinam italijanske države. Lansko leto je šlo iz Trsta v Avstrijo 289 stotov medu, malenkost tudi na Poljsko in v Jugoslavijo. V Trstu ga je ostalo 1334 stotov, ki je bil prodan v Trstu samem ali v notranjosti kraljestva. Ameriškega medu je prišlo lansko leto v Trst nad 700 stotov. Razlikovati moramo predvsem kalifornijski med, ki je večinoma de-teljni. Prodajajo ga največ pod imenom »alfal-fa«. To je neka ameriška detelja, ki je zelo podobna naši lucerni ali večni detelji. Med »alfalfa« je bel in zelo sladek. Prodajajo ga v zabojih z dvema kantama po 25 in pol kg. Cena mu je brez carine 350 do 400 lir. Poleg kalifornijskega medu so uvozili lansko leto v Trst tudi med s Havajskih otokov, iz Mehike, s srednjeameriških otokov (Haiti, Kuba) in iz Južne Amerike, zlasti pa iz Čile. Cene tega medu so bile različne. Med z otokov Haiti in Kube se je dobil po 150 do 250 lir, a ta med ni namizni. Najdražji ameriški med je stal 400 do 500 lir. Glavni trg za ameriški med je London, za njim pa Hamburg. V Trst je začel prihajati 1. 1925., največ pa ga je prišlo 1. 1928. Trenutno je v tržaški prosti luki okoli 500 stotov ameriškega medu. Ruski med. Med ie star znanec Slovanov, ki so posebno v prejšnjih časih radi srkali medico. Tudi boljševiki se zanimajo za čebelarstvo. Lani so izkrcali v Trstu 492 stotov medu, ki je lep in dober, večinoma lipov. Prodajo je posredoval ruski konzul v Trstu, ki je od začetka zahteval 800 lir za q, končno pa je prodal ves med v Milan po 200 do 300 lir q. Torej so se Rusi tudi tu poslužili »dumpinga«, to je trgovine za vsako ceno, kot delajo z lesom, žitom in mnogimi drugimi predmeti. Taka je trgovina z medom v Trstu. Inozemski med je poceni, četudi je obremenjen s 110 lirami carine na q. Po taki ceni naj potem naš čebelar proda svoj med, da bi mu krila stroške? Skoraj izključeno ije, da bi mogel naš med na inozemske trge, ker je predrag in ne more konkurirati z inozemskim, ki preplavlja vse države, kjer ga mnogo uži- va'°" Inž. Jos. Rustja, Gorica. Gospodam sotrudnikom se priporočamo za prispevke za list. Uredništvo. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Cenili čebelarskega orodja in potrebščin, blagovnega oddelka »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani«, Vošnjakova ulica 4, nasproti vrta gostilne pri Novem svetu, veljaven od 1. aprila 1931 za društvene člane. Predmet Cena Din 1 la 2 3 4 5 6 6a 7 7a 8 8a 9 9a 10 11 12 12a 13 13a 14 15 16 17 18 19 20 20a 21 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 33a 38 39 40 41 42 43 44 45 45a 46 Matična Matična Matična rešetka, Matična rešetka, A. Panj in njega deli. A.-Ž. panj na 9 satnikov in z verando, najsolidneje izdelan.......... A.-Ž, panj na 10 satnikov in z verando, najsolidneje izdelan........ Panji so opremljeni z mrežo na vratih, čelna stran je popleskana z barvo, vse druge zunanje strani so pa namočene s firnežem. Kovinski deli za A.-Ž. panj: Falica, napol jeklena,pocinkana, 38 ali 40 cm (za 9 ali 10 satnikov) ..... Nosilec za matično rešetko..................... • Tečaj (pant) za vrata, desni ali levi................... Sklepna spona (šarnir) za brado, 1 par................. Mreža, žična, pocinkana, za 1 okence.................. Mreža, pocinkana, m2......................... Zapah za okence, 1 par (desni in levi).................. Vijak s polokroglo glavico, za zapah za okence.............. Polzaporica, velika, za vrata..................... Polzaporica, manjša, za zaklopnico in deščico pri okencu........... Blazinica za polzaporico, iz žice.................... Blazinica za polzaporico, iz železne pločevine............... Vijak, lesni, za šarnirje in pločevinaste blazinice.............. Rinčica z vijakom, Ia, zelo močna, za okence ............... Matična rešetka nemškega fabrikata RT za 1 panj............ rešetka nemškega fabrikata RT m2............... rešetka, izredno fina in močna, RM, za 1 panj.......... izredno fina in močna, RM, m2.......*...... sestavljena iz kovinskih palčic, »Tiger« 24 X 13 cm...... Matična rešetka, sestavljena iz lesenih palčic, za en panj.......... Kvačice, pocinkane, 1 kg ... ................... Razstojišče iz pločevine namesto kvačic, za 9 ali 10 satnikov........ Satnik za A.-Ž. panj, nezbit..................... Zapah za žrelo, lesen, s peresom (sistem »Trink«)............. Zapah za žrelo, kovinski, iz enega kosa, za pritrditev z babicami, št. 21 ... . Zapah za žrelo, kovinski, v ležišču dvostransko premičen.......... Babica (vijak za montiranje zapaha za žrelo št, 20 na panj)......... Kovinski deli za A.-Ž. panj so: 6 kom. št. 2; 2 kom. št. 3; 2 kom. št. 4; dva para št. 5 (ako je brada pri medišču nepremična, potem le en par št. 5); 2 kom. št. 6; dva para št. 7; 4 kom. št. 7 a; 1 kom. št. 8; 4 kom. št. 8 a; 3 kom. št. 9 ali 9 a (1 za vrata in 2 za zaklopnico pri verandi) potrebno število št. 10; 2 kom. št. 11; 1 kom. št. 12, ali št. 13, ali št. 15, ali 2 kom. št. 14; % kg št. 16 ali 8 kom. št. 17. B. Pripomočki za pomirjenje čebel, oziroma za varstvo proti piku. Brizgalna za roje, izredno močna................. Razpršilnik za vodo, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo.......... Čebelarsko pokrivalo (kapa) iz žične mreže, s tkanino........... Čebelarsko pokrivalo (kapa) z žimnatim vložkom ............. Pajčolan z žimnatim vložkom ... ......a........... Čebelarske rokavice iz gumija, vrhnji del iz tkanine............ Čebelarske rokavice cele iz gumija ............. .... Čebelarska pipa (Dathejeva)..................... Kadilnik na meh »Smocker«............,..,,.... Samokadilnik »Vulkan«....................... Euskol, kadilo za čebele, navaden, zavojček 9 kosov............ Euskol, kadilo za čebele, nemški fabrikat, zavojček 9 kosov...... . . C. Satnice in potrebščine za žičenje. Deščica za pritrjevanje satnic ..................... Kolesce za utiranje žice . ...................... Luknjač (strojček) za napravo liiknjic v satnike .............. Šilo za vrtanje luknjic ............... ........ Svetiljka za zalivanje satnic in gretje kolesca (»Gratze«).......... Svetiljka za gretje kolesca...................... Topilnik za vosek s svetiljko za zalivanje satnic (brez cevke)........ Cevka za zalivanje satnic...................... Garnitura za zalivanje satnic (1 kom. št. 44 in 1 kom. št. 45)......... Žica, fina, domačega izvora, 1 vreteno ................ 1 8 88 14 140 10 10 16 2 1 1 2 3 120 28 37 37 39 60 70 55 63 140 6 9 6 18 49 3 45 9 24 6 30 4 275 — 290 1 1 1 1 4 34 1 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 65 66 67 68 69 70 71 73 74 75 76 77 81 82 83 83a 84 84a 85 86 8'ia 87 87a 88 b 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 101 102 107 107a 107b 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 Žica, najfinejša, originalen pločevinasti zvitek........ Satnice, 1 kg . . .................. Satnice v zameno za vosek, 1 kg, odštevši kalo........ Žvepljalnik a satie ..... D. Pripomočki za delo v panju in izven njega. Klešče za A.-Ž. panj.................. Klešče za prečno satje................. Zaklopna kožica za odlaganje satov............ Sipalnik »Ideal« (»Stojkovič«) za A.-Ž. panj......... Sipalnik, lesen za A.-Ž. panj, na 9 ali 10 satov........ Strgulja za snaženje A.-Ž. panja.............. Omelce za čebele................... E. Potrebščine za pitanje. Pitalnik za A.-Ž, panj iz bele pločevine...... .......... Balon (»Gerstung«) za 1 1, za pitanje v medišču............. Podstavek, odprt, za »Gerstungov« balon................ Podstavek, zaprt, za »Gerstungov« balon................ Cevka za pitanje........................„ . Nož (rezilo) za izrezanje odprtine v slamnici za Gerstungov podstavek..... Zamašek za odprtino v slamnici za Gerstungov podstavek.......... F. Matica. Barva za označevanje matic (garnitura štiri barve)............. Kletka za matico pri označevanju................... Matičnica (kletka) raznih vrst, Din 5-— do ............... MatiČnica (kletka) ra razpošiljanje po pošti............... Pinceta (kleščice) za prijem matice................... G. Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska. Stojalo s podstavkom za odkrivanje satja ................ Vilice za odkrivanje satja...................... Nož za odkrivanje satja...................... . Lopatica za zajemanje strjenega medu, pocinjena............. Nož za izpodrezavanje satja v kranjičih................. Nož za izpodrezavanje prizidkov nad satniki v A.-Ž. panju........ Točilo najnovejšega sistema za 3 sate................. Čistilnik za med z dvojnim sitom, 12 1 . ................ Čistilnik za med z dvojnim sitom, 16 1................. Čistilnik za med za večji obrat, najnovejšega sistema........... . Sito enostavni (redko) za čišcenie medu . . . ... Sito, dvojno, za čiščenje medu, 17 cm.................. Sito, dvoj o, za čiš enje medu, 22 cm ...... . . .... Ploščica iz celuloida za posnemanje medu........ ..... Steklenička za pošiljanje medu kot vzorec................ Posoda za med, pločevinasta, za kg Iza pošiljanje po pošti)....... . Posoda za med, pločevinasta, za 1 kg (za pošiljanje po p .šti)........ Posoda za med, pločevinasta, za 2 kg (za pošiljanje po pošti)........ Posoda za med, pločevinasta, za 25 kg................. Posoda za med, pločevinasta, za 25 kg, znotraj vernirana.......... Posoda za med, »Slovenija« iz pozlačene pločevine, za kg......... Posoda za med, »Slovenija«, iz pozlačene pločevine, za 1 kg......... Posoda za med, »Slovenija«, iz pozlačene pločevine, za 5 kg (za pošiljanje po pošti) Kozarec za med, brez pokrova, za K kg........... .... Lonček iz prepariranega papirja za 6 dikig medu ............. Lonček iz prepariranega papirja za yK kg medu............. Etiketa, večja, enobarvna, 5 komadov................. Etiketa, manjša, enobarvna, za razne vrste medu, 7 komadov......... Etiketa, dvobarvna, za razne vrste medu, 5 komadov............ H. Razno. Gonilo za točilo, najnovejšega sistema (tip Gratze)............ Železo, povprečno, za gonilo (tip Gratze) ................ Štula, odtočna.......................... Odvijač za vijake, navaden Din 3.—, boljši............... Šablona za zabijanje kvačic.................. ... Zabijač za kvačice......................... Tehtnica za opazovalni panj............•.,....,., Stiskalnica za satnice ....................... Načrt za Pavlinovo stiskalnico......."............. Pitalnik za dunajski panj...................... Čebelarski znak (pozlačena čebelica).................. Past za trote........................... Knjiga Anton Žnideršič »Naš panj«.................. Beležnica za panj........ ................. 6 65 10 20 28 25 40 110 25 10 8 16 8 10 3 12 5 22 8 10 6 20 135 24 !0 25 10 10 9 M l 75 100 350 25 35 50 3 3 3 4 6 38 40 4 5 12 3 1 1 1 1 200 30 60 5 12 | 12 748 950 35 j 35 I 5 I 45 ! 38 ;