"P K O LETAKE C" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Offiriul Organ Vugoslav Federation, S. P.--Clu»il<> Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO — P K O S V E T N I: MATICE J. S. Z.
IT. - NO. 1449.	"»UrN M	Mllrt. I>ere«ber «. IMT, •« (k* »«•' •ff|«<
__ ** '	ummvr idr Ari »( ( uugrru mt Marrli Ir4. Ih—.
CHCAGO, ILL., 19. JUNIJA (June 19), 1935.

('Hlillabeti nrrhi| at SHX» VV. U«tli «t.
LETO — VOL. XXX.
MILICA SE VEDNO SLUZI STAREMU NAMENU
"obravnav1 na ameriskihsodisčih
■MU' BBl^H SLEPflRSTVO S
V KORIST ADVOKATSKE KASTE
DELAVCI ŽANJEJO SADOVE SVOJE ZASLEPLJENOSTI V POLITIKI
Ljudje, ki se bore za boljši kos kruha, brez pro-tekcije. — Nove ofenzive proti unijam
VFRFFPORTU, 111., ae je Stover Manufacturing & Ma-chine Co. odločila, da zlomi stavko svojih delavcev po šestih tednih njihovega piketiranja za vsako ceno. Najela je profesionalnih skebov, jih oborožila, šerif pa je zaprisegel kopo gangsterjev, da so jih protektirali. S svojih truckov so v stavkarje izpuščali plinske bombe in ob enem brutalno pretepli vsakega, ki se je osmelil iz zaledja. Šerif Lee Auran 1 je nato telefoniral governerju v Springfield, da potrebuje za pr >-tektiranie skebov pomoč milice. Sicer ni rabil teh bese i, ampak1 v tem smislu: "Stavkarji in njih mm	^^ ¥T^T
NEVARNOST LJUDEM IN HIŠAM
somišljeniki ogražajo delavcem. ki hočejo iti na svoj posel, pot v tovarno, tako da si niso svesti svojega življenja. Tudi avojina družbe je v nevarnosti pred napadi nemirnih delavcev in njihovih nahujskanih prijateljev. Jaz sem storil kolikor je bilo v moji moči, da vzdržim red in mir ter varujem zakon,
so zastavkali delavci ulične železnice. Kompanije so se sklicevale na ustavno pravo, da jim ne sme nihče ovirati obratovanja. Policijski šef je zaprisegel kopo dvomljivih karakterjev, ki so pričeli z ofenzivo proti stavkarjem dne 14. junija. V spopadih tega dne je bil eden ubit in 42 ranjenih, med
toda bojim se, da proti tolikšni nJimi triJe policaji. Policijski drhali moje čete deputijev niso šef Robert Heller je naročil
zadostne, pa je potrebno, da mi pošljete nemudoma na pomoč nekaj čet milice.
Governerja Homerja ni bilo T Springfiel^u, zato je apel »prejel in se mu radevolje odzval Homerjev pooblaščenec Donovan, ki je proti 200 stavkarjem poslal 4 čete državnega vojaštva.
Skebi so dobili protekcijo. atavkarji, ki so vprašali za zvišanje zdaj sramotno nizke plače, so označeni za "nelojalne-že", "nemiren element" in za "žrtve zunanjih agitatorjev".
Stavkarji v Freeportu so za-
Slovesne mase v zahvalo za konec vojne
svojim deputijem in policajem,] Na t,iki i* •»»*» Z«on Cityj»., lil., n« katero j« p,del aeropUn. Le. da naj streljajo v drhal kadar j jjjj^* pri p*dett * *trehe uifa,°- Pi,ot i*	potniki pa .o bili po-
koli je to potrebno. Na gover- * ° cvar1, nerja države Nebraske je apeliral za pomoč milice.
Odzval se je in tako je Omaha, ki je največje mesto v Ne-braski, dobilo prošlo soboto obsedno stanje. Poveljnik vojaštva je ukazal, da morajo vsi plačani organizatorji (unije) nehati s svojim delom. Governerja obeh teh drav sta demokrata.
Vojna za džunglo "El Gran Chaco" med republikama Pa-raguay in Bolivia, ki je trajala nepretrgoma tri leta in stala nad 100,000 življenj, je bila končana s premirjem dne 14. junija. Za mir so posredovale Argentina, Brazilija, Čile, Peru in pa dva poslanika Zed. držav. Po premirju so se brale v vseh cerkvah Paraguaya in Bolivije, istotako v Argentini in v jdrug' h deželah ju/ne Amerike. aTovcsne male v zahvalo za lo i seže ni mir. Kako to, da tako katoliške dežele niso mogle že | prej doseči sporazuma, to čas-i niške vesti ne tolmačijo.
Sto tisoč življenj je bilo žrt-vovanih interesom, ki tekmujejo za posest naravnih zakladov v tej tropični džungli. Ljudstvo je moralo garati in plačevati v prid vojne skozi šest let. Ni čudno, da je bilo med prebivalstvom veselje tolikšno, da so drug drugega jokaje objemali. Ampak spor s premirjem še z daleč ni rešen.
Kompromisna vloga "levog99 krila na milivauški konvenciji H. B. Z.
"Levo krilo" je separatna or-| io. Komunistom je pač vseeno, veka. kakor je Fišer, pa če svo-ganizacija v HBZ. Ima svoje, kajti tudi med niimi so taki, ki jo tožbo še tako upravičuje. da
o
je bil primoran iti v obrambo sobne časti na "buržva-
glasilo 'Borbeni Zajedničar' |n'skakali preko plotov in svoj 'glavni odbor*. Cilj te atru- b!lj zdaj to' Zf,8J kaJ <in>*W*. svoje ose Ker so dStavci v Zed. drža-ji* Je pridobitev kontrole nad ™ "natrali. da jim "bolje zni sud". vah smatrani za drhal vselej, HBZ- <Glci članek v Proletar- a 0 '	Načelno ni na tej konvenciji
kadar se organizirajo v unijo cu z ^nc junija na 2. strani S pomočjo teh nečednih zvez med levim in takozvanim "na-htevaji 20 odstotkov zvišanja: in vpraša jo za izboljšanje svo- I)0(1 naslovom "HBZ in pro- so komunisti na konvenciji rodnim" blokom" nikake razli-plače, kolikor jim je bila zniža- j jega položaja, sme oblast va- gram levega krila".)	HBZ, ki ie pričela dne 10. ju- ke, razen v oportunizmu. Ko
na od leta 1933, in priznanje nje streljati ne da bi se ji bilo Zaradi egoističnega in opor- nija.v Milwaukeeju, dosegli si- munisti so namreč na vsaki
tunističnejra smotra je "levo cer impozantno število glasov, konvenciji Zajednice bolj in krilo", ki je pod vodstvom ko- ne da bi Proir]i v konvenčne bolj švigašvage. Na tej so se
odbore niti z enim svoiim kan- med drugim zvezali tudi z Don
unije. Po prihodu milice je bi- treba bati posledic. Kajti pola stavka "poravnana" s 5 od- sledic sploh ni — razen pona-stotki zvišanja mezde, kar je še vadi izgubljena stavka, vedno 15% manj kakor pred Tako postopajo z delavci ti-letom, unija pa seveda ni bilajsti, katerim delavci s svojimi
priznana.
— V Omahi in South Omahi
Niko Grškovičem, da bi jim igral lobista. To je isti Grš-
glasovi poverjajo politično oblast.
»VE DIKTATURI V SKICIPMII
Mussoliniju gre radi njegove beda?te invazije v Afriko čez-dalje bolj trda. Postal je tolilco vznemirjen, da je v Italiji prepovedal newyorski dnevnik Times, ki velja za enega najbolj zanesljivih v Zed. državah, ob enem pa je izgnal iz Italije poročevalca čikaške Tribune Davida Darraha. Darrah je bil poročevalec Tribune v Rimu sedem let. Bil je izgnan iz dežele v 24. urah, ker so njegova poročila "neprijazna režimu in resnici". Pred njim so bili pro-šle mesece izgnani štirje drugi poročevalci tujih listov.,
Hitler si daje korajžo z odvzemanjem nemškega državljanstva ljudem, ki so se po nacijskih tolmačenjih izkazali za nevredne tretjega raj h a. Dne 12. junija je vlada v Berlinu "razdržavljanila" nekaj ducatov Židov, socialista Hil-ferdinga, ki je bil pred leti v republikanski Nemčiji finančni minister, Karla Hoeltermanna, ki je načeljeval socialističnim telovadcem, Viktorja Schiffa, ki je bil član uredniškega štaba slovitega socialdemokratskega dnevnika v Berlinu Vorwarts, dramatiata in poeta Bertolta Brechta, hči pisatelja Thomasa Manna Erieo Mann, komunista Walter Mehringa in mnogo drugih.
Ernest Torgler, ki je bil do prihoda Hitlerja vodja nemške
komunistične stranke in dva- skih tovarnah blizu VVittenber-krat njen kan li dat za predsed- ga. Vladna cenzura je priznala, nika Nemčije, je bil končno iz- da je bilo ubitih nad 50 de!av-
puščen iz zapora. Bil je obtožen sokrivde požiga državno-rfborske palače v Berlinu. Vest [z Berlina pravi, da bo Torgler
munistov, ponujalo sporazum in ga taktično sklenilo z mno- atom'
gimi, ki nimajo nt moralne in Njihovo nezrelost je očitova
nikake druge pravice, da se bi lo tudi dejstvo, da so poslali za	kovid, ki je bil med vojno vodi-družili z delavsko organrzaci- svojega glavnega poročevalca ' kraljevaškega gibanja med
------------..---------—---- in glavarja na konvencijo Leo|	ameriškimi Hrvati in Srbi in ki
Fišer j a, bivšega svojega glav- na konvenciji Zajednice leta
nega urednika in zdaj tajnika	1018 v dvorani Bohemian Ame-|
njihovih arpsko-hrvatakih rad-	rican v Ghicagu klical narod-;
ničkih klubova, ki toži 1IBZ za	nfakom :-Sčeaa se bojite (v bo-(
petdeset tisoč dolarjev odškod-	iu Proti radikalcem)? Javno
nine, oziroma za $75,000, ka-1	mnenje jc na vaši strani...
kor trdijo nekateri listi. Narav-	Vlada J« na vaši strani..." Naši
no, da so ga vsled tega morali	takratni levoknlaši, ki so bili
zatajiti celo njegovi lastni pri-	na to ustanovitelji hrvatske ko
staši, kajti samo 25 jih je gla-l	munistične sekcije, pa so mol-sova 1 o, da naj ostane v dvorani. na galeriji in na floru kon-
drugi so molčali, in velika ve-	vencije ko grob. Ko jih je po-
čina je glasovala proti. Izgon	ročevalcc Proletarca tedaj
Fišer j a je bil za komuniste naj-	vprašajf kako to, so odgovorili, bolj žalosten dogodek na tej konvenciji. Ako bi bili resnično strategi, bi morali vedeti, da konvenci ja ne bo tolerir.ala člo-
cev in več sto ranjenih, dočim so neuradne vesti zatrjevale,da je izgubilo življenje nad tisoč moških in žensk, da je ran jenih
živel kakih 30 milj od Berlina	par tisoč, in da so vsa poslopja
in da se ne bo umešaval v poli-	v obližju eksplozije porušena,
tiko. Star je 44 let. V ječi je bil	Poročevalci tujih listov niso!
od marca 1933.	smeli na kraj nesreče več dni,
Očividni dokaz histeričnega	(,a *a Je ob,ast za si,° *Pet oboroževanja Nemčije je bila v red in pokopala
silovita eksplozija v munisij-	ubite.
da r.e bi nič zaleglo, Če se oglasijo, ker je v dvorani preveč (Nadaljevanje na 4. strani.)
Inaulli oproščeni vaake krivde. — Milijon za advokate. — Sweitzer zahteva povrnitev službe
TO ali ono posestvo bankrotira. Sodnik mu določi upravitelja (receiverja), čigar naloga je, da varuje koristi upnikov in lastnika. V resnici sodniki v Zed. državah take službe dele v "nagrado". To pomeni, da si naj receiver "nabere" kolikor si pač more vzeti, toda toliko oprezno, da mu zakon ne more do živega. Neštetokrat se taki sodni upravitelji spozabijo in vzamejo vse, kar je dohodkov, gulijo upnike in ob enem črpajo vrednost vloženega kapitala s pretiranimi računi za popravila itd. Včasi se dogodi—samo včasi—da ae-tu in tam kak upnik, ali sk upina upnikov zateče v obrambo svojih vlo/b na sodišče. Ce ima dovolj denarja, si lahko najame odvetnika, ki doseže vsaj toliko, da sodnik izreče receiverju ukor in v izredno kočljivih slučajih, ko je krivda le preočitna, določi drugega —-po navadi spet le svojega prijatelja, ki gre na novo delo z enako mislijo — "vzemi kolikor moreš!" Glavno načelo v tej skemi je opreznost, kar se pravi, jemlji tako, da ti ne more nihče ničesar.
Taka je procedura v ameriških "receivershipih".
• * •
Ko so bankrotirala podvzetja, ki jih je vodil Samuel Insull, je zvezni sodnik imenoval poleg par drugih tudi njega za "receiverja". Časopisi pa so oznanjali: "Ogibajte se bojazni, kajti ta upravni odbor, imenovan od sodnika, bo kos nalogi in vse se bo dobro izteklo. Izgub koncem konca ne bo, ali pa le prav neznatne, kar pa je v teh težkih časih pač pričakovati."
Samuel Insull je careval nad ogromnim omrežjem elektrarni, plinaren, električnih železnic in sličnih javnih podvzetij v treh ali štirih ''-žavah osrednjega zapada. Mnoga so imela milijone dolarjev vodenega kapitala, ki je v tej krizi splahnel, kakor luža v suši. Krrze ni hotelo biti konec in tedaj je tudi sodnik moral priznati, da se iz os"ušene goibe ne iztisne ničesar. "Izgube" so znašale več sto milijonov dolarjev. Starčki, vdove, upokojeni farmarji in mali trgovci, ki so imeli svoje prihranke v teh vodeno upravljanih podvzetjih, so obupavali. Samomori med njimi so postali vsakdanjost. Tedaj so Samuelu Insullu namignili, da je najboljše, ako preneha biti sodni upravitelj, za izgovor pa naj navede, da mora zaradi zdravja v inozemstvo. Sodnik je v ta tajni načrt privolil. Brata Samuel in Martin Insull sta si dobila skrivoma potne liste — in vsi kapitalistični časopisi, ki imajo vpogled v take tajnosti — so molčali, nato pa je po nekaj tednih "izbruhnilo". "Velikanski švindel", so poročali li^ti. "Ljudje izgubili nad sto milijonov dolarjev. Oba Insulla odtis v inozemstvo."
Nato se je začel famozni lov za njima v Kanadi, Franciji, Grčiji, Turčiji in po morjih, ki je stal budno vlac'o Zc J. držav nad milijon dolarjev.
Ta igra je trajala par let. Dne 14. junija je bil Samuel In-ull po svoji tretji in zadnji obravnavi na priporočilo federalnega sodnika oproščen vsake krivde, istotako njegov brat, njegov sin in drugi sokrivci.
Ne samo zvezno in državno vlado ter okrajno oblast, ampak tudi Insulle, njihove sorodnike in "kompaniste" .so advokati žulili do skrajnih "legalnih meja" in zaslužili vsi skupaj par milijonov dolarjev. Točne številke seveda ne bodo nikdar do-gnane.
Samuel Insull je po tej končni oprostitvi izjavil, da jc ne-popisl jivo vesel, ker je opran madeža kriminalstva. "Sem brez imovine", jc pristavil, "toda moja čast je oprana".
Kljub temu ni nobena tajnost, da je imel v Parizu v uotelu sobe, ki so ga stale 40 dolarjev na dan, da je v Grčiji in kjerkoli na svojem begunskem potovanju živel v najrask >šnejših hotelih, da si je končno najel za svoj beg iz Grčije posebno ladjo, in da je po prihodu v Zed. države živel spet po aristokratsko in si najel za načelnika svojim zagovornikom enega na jdražjih odvetnikov v Illinoisu.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
NEKOLIKO SLIKE AMERIKANIZMA V U. S. A
James J. Braddock je na polju boksarske spretnosti novi "heavyweight champion of the world". Ugnal je prejšnjega "šampjona" Max Bcarja. 35,-000 ljudi jc bilo v areni v Lonj Island Cityju, N. Y., ki so plačali $200,000 vstopnine, ne-vkljuČivši stav, ki so istotako znašale stotisočake": •
Ta prize-fight je bil predmet senzacionalnih naslovov na prvih straneh vsega ameriškega dnevnega časopfsja. Ponavljani so bili skozi več ko en dan v vseh izdajah.
Dva profesionalna boksarska pretepača sta torej bila v stanju dobiti celo več posetnikov kakor pa na svoje shode "fa-
ther Coughlin, ki .se "boksa" za socialno pravico, vrhutega pa sta dobila tudi veliko več tiso-j čakov, kakor jih more na posameznem shodu nakolektati detroitski pridigar.
To dvojf^pojasni, čemu ni v tej deželi vzlic raznim "deklaracijam" še ni kakih znakov, da hoče ljudstvo resničen preobrat iz starega v novi sistem. Vse,| kar pričakuje, so stari dobri časi. Tisti socialisti, ki nad tem dejstvom obupava jo, delajo! svoji stvari slabo uslugo. Treba jc med ljudstvo z argumenti, z nauki in s klicem, ki ga bo privabil v naše giban je.
— Na konferenci v Atlantic Cityjuse je American Medical
association znova izrekla proti zakonom, ki bi določali podpore in zdravniško oskrbo v s u-čajih bolezni. Kakor ameriška advokatska kasta, tako tu ii zdravniki, z Iruženi v omenjeni asociaciji, slepo slede tistim, ki miže pred dejstvi In pozabljajo, je zastareli, nepraktični zdravstveni sistem zažrl farnega sebe. Velika večina lju l-j stva pri sedanjih sv >jih dohodkih nima sredstev, da bi mogla plačevati v slučajih bolezni v družinah drage zdravnikove obiske, visoke cene za zdravila in še višje cene za bolnišnice.I Takozvane okraine bolnišnice, namenjene ubožnim, v teh o-kolščinah tudi nc odgovarjajoi
potrebi in v mnogih krajih se jih ljudje boje kakor živina klavnic. Vse, kar so ti zdravniki pripravljeni dovoliti, je privatno zavarovanje v področju insurance kompanij in pa podpornih organizacij.
— Demokratska stranka je v prvi polovici tega leta nabrala v svoj centralni fond par sto tisoč dolarjev. Dolga ima šc blizu pol milijona dolarjev, a upa, da bo kmalu poravnan, nato pa začne zbirati nov fond za prihodnji volilni boj. Junija je največ prispeval čikaški demokratski vodja Pat A. Nash, namreč $15,000. Nabral jih je med delavci.
ritOVOKATIVM <\STMKI V IIISKI VOJM SiA
y r
Klic podadmirala na vojno zoper sov j. Unijo
Sr nc tako do1<rr» trgu prrd kongresno komisijo, ki jo preiskovala munic«islco industrijo,, spravili Roo*eve?tovo administracijo v zadrego razni ofic*r-ji s »vojim brb^anrem o vojnih pripravah te dežele za »lučaj konflikta z Anglijo, Francijo ali Kanado.
Se veliko bolj aroganten in nepreviden je podadmiral Ya« tes Stirling, ki je v članku v VVashington Heraldu in drugih Hearstovih listih propagiral zvezo kanitalistidnih držav proti "rdeckarstvu". Namen Stirlingove sugestije ie v res-n:ci zveza kapitalističnih sil za vojno zoper Rusijo.
Kon^rrmik Vito Marcanto-nio iz New Yorka je v zbornici od vlade zahteval, da naj izjavi, kaj ona misli o hujskanju svojih vifokih častnikov, in dalje, koliko je Washing'lon Herald Stirlingu plačal za njegov senzacionalni žolčni članek.
Vlada »c je v vsi stvari napravila kolikor največ mogoče brezbrižno, det, naj pojasni mornaridni tajnik 5wanson, če je sploh treba kakega pojasnila.
Mnoge delavske in pacifistične organizacije fo poslale vladi rcsolucijo z zahtevo, da svojega provokativnega podadmirala odstavi iz službe.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
PROSILI DEŽJA, DOBILI POVODENJ
IZHAJA VSAKO SREDO.
I*d«j« Jugoslovanska Dalavska Tiskov*« Drušba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za
četrt leta $1.00. Inozemstvo: za eelo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vil rokopisi in ofrtasl morajo hiti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priol>čitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Publlshed every Wednesday bjr tha Vuirodav Workmen'i Puhlishin« Co., Inc.
Estafelished 1900.
Editor................................Frank Zaitz.
Business Manager..."..............Charles Pogorelec.
Assistant llusineaa Manager.............John Rak Jr.
SUBSCIUPTION RATKS; United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Thr*e Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
3639 WEST 26TH STREET
Telephone: ROČKWELL 2864.
CHICAGO, ILL.
"Radnik" izbrisal "Jugoslovane"
Hrvatski komunisti v Ameriki so izbrisali naziv "Jugosla-venstvo" in ga v imenih svojih organizacij nadomestili s "hrvatskem" i "srpskim". Dne 28. maja t. 1. je Radnik prio>bčil uvodnik "Odbacimo naziv jugoslavenstvo". Tako je nesrečno kolo zgodovine na Balkanu pn okn nil — ampak kam?
Komunisti hrvatska narodnosti so 1. HM<1-20 v Ameriki zatrjevali, da so "gradjani čitavog svijeta". Zdaj so samo Se nacionalni Hrvati, katerih glavni smoter je borba za "nacionalno oslobodjenje Hrvata ispod veliko-srpske hegemonije".
Glavna zahteva hrvatskih komunistov na tekoči konvenciji HBZ v Milwaukeeju je bila "enotna fronta v boju za osvoboditev Hrvatov izpod srbske nadvlade".
Kar se tiče Jugoslavije, pravijo "Radnikovci", je to naziv države, v kateri ni nobenega takozvanega jugoslovanskega naroda. Zato ni več daleč čas, ko bo razpadla in tedaj nastane osvobojena, svobodna, "nezavisna Hrvatska".
Tako demagogirajo ljudje, ki pravijo, da so marksisti, a v isti sapi delujejo to, kar hoče italijanski fašrzem na vladi v Rimu in madžarski. Ali je režim v Beogradu v čem slabši in bolj krvav, kakor je Mussolinijev ali Hortyjev? Ne komunisti in nihče drugi na svetu ne verjame, da more postati mala Hrvatska "nezavisna država". Saj celo veliko večja Jugoslavija ni v mednarodnem svetu upoštevana niti toliko, kot bi bilo vsled njenegi geografičnega položaja pričakovati. Kako naj igra vlogo "ne-zavisnosti" deželica, ki ne more postati drugega kakor k večjemu mostič bodisi madžarskih ali italijanskih imperialistov!
Radikalno delavstvo ima dovolj vzroka za boj zoper režim v Beogradu. Toda "jugoslovanski", zdaj hrvatski komunisti, se ne bore proti njemu zaradi socialnih krivic, ampak deloma vsled svojega oportunizma, ki sliči Že skrajni demoralizaciji njihovih načel, in pa vsled vnanje politike sovjetske Unije.
Jugoslavija je z ozirom na odnošaje z Rusijo skrajno ibeda-sta, ker je Beograd več ali manj še vedno pod vplivom poraženih carskih belogardistov, ki so se po porazih v civilni vojni naselili v Jugoslaviji, če pa se vlada v Beogradu nekega dne predrami in stori to, kar njena zaveznica Čehoslovaška, da stopi v obrambni sporazum s sovjetsko Unijo, tedaj bodo hrvatski "komunisti" v Ameriki, ki so zavrgli na^iv "jugoslovanstvo" kakor zavrže brivec umazano brisačo, postali spet navdušeni "Juigoslovani", kakor so zdaj navdušeni "Hrvati", ker jim bo to spremembo narekovala vnanja politika Moskve.
To vetrovno skakanje "Radnika" z veje na vejo ne ugaja niti vsem hrvatskim komunistom, kajti oni še niso pozabili, kako so jih učili, da so "gradjani čitavog svijeta". Kar naenkrat pa se naj spremene v hrvatske nacionaliste s komunistično žnamko!
Komunist J. Mamic vprašuje "Radnfka" med drugim: "Mar delite vi Jugoslovane po veri? Npr., jaz sem rojen v Dalmaciji od staršev katoliške vere, a moj sosed od staršev pravoslavne vere. Ali vi smatrate, da sem Hrvat samo vsled te razlike v veri, in on pa Srb vsled enakega vzroka? Ako pritrdite, sem prepričan, da vi narodnosti v tem slučaju delite po veri."
Slično argumentira komunist B. Vuksanovič, kateremu tudi ne ugaja slepomišenje s hrvatskim nacionalizmom.
In kako "Radnik" tolmači "nacionalno pitanje" v Jugoslaviji?
Mamicu odgovarja, da ako bi bil "prečital dva govora druga Stalina o nacionalnem pitanju v Jugoslaviji", pa ne bi vpraševal tako bedasto.
In v argumentiranju z Vuksanovičem pa pravi: "Linija, ki jo zastopa uredništvo Radnika v pogledu zanikavanja naziva jugoslovanstvo, ni linija Radnika, pač pa je to stališče komunistične internacionale ..."
To je pri-znanje, ki v bistvu pove vse. Ampak da zakrije svoj oportunizem — kajti tudi hrvatskim komunistom v Ameriki ni mogoče skriti, kaj je Radnik pisal lani in prej, in kaj piše danes o "jugoslovanstvu" — se je zatekel še pod peroti Lenina. Marksa in Stalina — češ, mi se ravnamo točno po njihovih naukih, in oni nikjer ne uče o kakem "jugoslovanskem narodu".
Vprašanju, ako komunisti dele zdaj Hrvate in Srbe po veri _kajti po jeziku jih ne morejo, se "Radnik" izmika z izgovarjanjem " na dva govora druga Stalina o nacionalnem pitanju v Jugoslaviji".
a* _	et . v
Simon Kavac:
POGLED SKOZI PROŠLOST
V San Pedro Actoparu v Mehiki j« bila suia to pomlad tolikšna, da so ljudje trumoma polnili cerkev in prosili Stvarnika, naj jim pošlje deija. Ko so tako nedavno napolnili cerkev, se je saoblačilo, utula se Je ploha ma ploho, nastala je povodenj, in nad tri sto ljudi v
cerkvi je utonilo, ker jim je val vode taprl pot ▼ rešitev. Samo sedem vernikov se je otelo. Na sliki so sorodniki utopljenih, ki so priili po odteku vode v isto cerkev, moliti sa duše pokojnih. Krivdo sa katastrofo so duhovniki svalili na bresboice.
Seymour Stedman oproščen
Ameriška legija podpornica militarizma
Največja hiba Ameriške legije je, da neguje militarizem, proti kateremu se bi morali baš njeni člani najbolj bojevati. Ampak ljudje, ki jo kontrolirajo, pač niso bili izpostavljeni ognju na fronti, niti ne bodo v slučaju nove vojne. Vladajo jo krogi, ki hočejo za svoje koristi v tujih deželah protekcijo močne armade in ob enem pa je Ameriška legija privatna armada, ki služi za pobijanje notranjih sovražnikov ("rdečkarjev"). V svojih vrstah ne trpi niti duhovnikov, če so pacifisti. V pričetku junija je izključila zaradi "pacifističnih aktivnosti" Rev. R. H. Satterfielda. Edin njegov pregrešek je, da ajjTitira za odpravo vojne in v ta namen za odpravo militarizma.
Ubrani se "prijateljev", drugo bo lahko
Delavci, nikoli ne pozabite reka, ki je resničen in ostane resničen, neglede kdo iga je izrekel: O Bog, varuj me prijateljev, sovražnikov se bom že sam ubranil.
Vsi se laskajo delavstvu. Vsi listi, posebno med tujerodnim delavstvom, so "delavski". Vsi kandidatje v vse urade so prijatelji delavstva. Delavec, poskušaj se ubraniti svojih "prijateljev" in potem boš sovražnike lahko premagal.
L. 1931 je politična perseku-cija posegla v zadeve City State banke v Chicagu, v katere direktoriju je bil tudi Seymour Stedman, pravnik po poklicu in dolgo let eden izmed vodilnih socialistov v deželi. L. 1920 je bil socialistični kandidat za podpredsednika Zed. držav. Ker je bil Debs, katerega so socialisti nominirali za predsedniškega kandidata, v ječi, je padla vsa kampanjska tura na sodruga Stedmana. Med vojno je uspešno zagovarjal mnogotere socialiste in poznejše komuniste, ki so prišli v navzkrižje z izjemnimi zakoni.
O Stedmanovi zadevi piše milwauškj župan D. W. Hoan med drugim:
"Marsikomu izmed Čitate-ljev je znano, da je velika porota čikaškega okraja meseca aprila 1931 obtožila in potem
SftVMOUR STEDMAN
sodila mnogo uradnikov City State banke, med njimi tudi Seymour Stedmana, ki je bil člpn njeneiga direktorija in podpredsednik banke. Tehnična obdolžitev je bila, da je banka sprejela za vlogo vsoto sto pet dolarjev v času, ko so uradniki vedeli, da je nesol-ventna, namreč istega dne, ko jo je državni avditor zaprl.
"Že ko smo čitali prve vesti o obtožbi, v kateri je bilo nagla-šano še posebno ime Seymour Stedmana, smo vsi socialisti, ki Stedmana poznamo, vedeli, da ie gre /a politično persekucijo.
"Na obravnavi j<> bil med drugimi obsojen tudi Seymour Stedman, češ, da je kot odbornik enako odgovoren za ta prestopek kakor vsakdo drugi.
"Stedman je vložil priziv na apelatno sodišče, kateremu je dokazal, da ga je federalno sodišče imenovalo za zaupnika v kooperativni zvezi, katera je bila tedaj v težkočah, in skozi to kooperativno družbo je bil avtomatično izvoljen tudi v di-rektorij omenjene banke. Njegova naloga kakor naloga drugih je bila, da jo postavi na čimsolidnejšo podlago. Na sodišču je bilo dokazano, da je
bila banka solventna, ker je imela več vrednosti kakor pa obligacij, toda drž. pravniku se je Šlo za uničenje političnih jnasprotnkov in je s svojimi intrigami zrahljal med vlagatelji zaupanje vnnjo, pa je naravno, da ni mogla zadostiti vsem, ki so takoj zahtevali gotovino za svoje vloge. Ako bi | prosc kutor in njegovi pomoFni-ki držali svoje nosove proč, ne bi prišlo do takega konca. Kriv je torej politični p rose kutor, ki ni pomislil na škodo, ampak je imel v vidu le cilj, kako se Čimbolj maščevati nad političnimi protivniki. Chicago ima še posebno velike take golazni, ki pod kapitali$tičriim sistemom lahko omadežuje karakter še tako poštenega človeka.
"Zelo me veseli, da je višja instanca ugotovila, da Stedman ni storil nič zagrešenega, še manj pa kriminalnega, kajti njegovi poštenosti so dali popolno priznanje."
K temu Hoanovemu komentarju lahko še dodamo, da so obsodbo, ki je bila izrečena proti Stedmanu na nižjem sodišču, komunistični listi pogosto ponatiskavali in se dušali proti "socialističnemu kruku", neglede, da so vse okolščine pričale za Stedmana. Niti niso hoteli komunisti upoštevati, da je dal v dobi medvojne histerije Stedman radikalcem vseh vrst na razpola:go svoj čas in talent in jih branil na sodiščih in se boril za osvoboditev obsojencev, neglede kateri radikalni struji so pripadali.
Stedman je eden izmed se živečih pionirjev v ameriškem delavskem gibanju. Kakor župana Hoana in druge ameriške socialiste, tako tudi nas veseli, da mu je sodišče izbrisalo pečat kriminalca, katerega so politični prosekutorji z zločinskimi nameni pritisnili nanj.
V soboto in nedeljo 13. in 14, julija v Moon Run
Slavje 30-letnice Proletarca, ki se prične v naselbini Moon Run, P«., v Portman\s Grove, v soboto 13. julij« in se konča v nedeljo 14. julija pozno zvečer, bo sestanek vseh čitateljev Proletarca in drugih prijateljev delavskega tiska v zapadni Pennsylvanij'i. Ob tej priliki pridejo gosti res od blizu in daleč, kakor se ponavadi čita v poročilih in vabilih. Kot čuje-mo, tudi Chicago ne bo brez zastopstva, ker imata namen priti v te kraje na obisk Joseph in Kristina Turpin, oba aktivna v klubu št. 1 in v delavskem gibanju vobče. Nadejamo se seveda tudi mnogih drugih "od daleč". Iz naselbin v teh krajih Pennsylvanije pa pričakujemo velikih množic.
"Proletarec" ima za razvoj naših naselbin večji pomen kot katerikoli drugi časopis, in "Proletarec" je že čestokrat naglašal, da je zapadna Penna njegovo najboljše zaledje.
Demonstriraj mo ob tej priliki vsa ta zgodovinska dejstva in se zavzemimo, da bomo pomlajeni delovalfza naše glasila in naše klube, kakor se Proletarec pomlaja v svojem boju za delavske in človeške pravice ter za odpravo sedanjega sistema.
Plesalcem bo igral orkester Rergantovih hčera iz Lisbon, O. Kdo bodo govorniki in kakšne bodo športne ter druge tekme, bo sporočano. Nedvomno bo pripravljalni odbor storil vse v svoji moči, da bo ta prilika čimboljae in vsestransko u-porabljena za agitacijo, zabavo in delavski šport.
Poročevalec.
(Nadaljevanje.)
. Eden ismed zagovornikov j I ideje za ustanovitev sam ostoj-; nega socialističnega lista za slovensko delavstvo je bil Ivan šolar, ki ga je podsulo v tunelu v Seattlu, VVash., 8. februarja 1910.
V svojih spominih bom <j'>i-vil tudi nekaj njegovih pisem in podatkov, kolikor jih vem o njemu sam, in kolikor so jih objavili drugi.
Tega agilnega sodruga je pogosto omenjal tudi Fred Pe-Uche, enako tudi v sledečem pismu, katero ima za našo zgodovino precej informacij:
Chicago, II!., dne 4. decembra 1005.
Drag Kavčič!
Izvod (Jlasi Svobode, v katerem s! bil napaden od vladajoče k ike SNPJ, mi je nekdo vzel, oa/brž ker je bil v njemu tudi zapsriTk II. glavnega zborovanja. Sku.ial Ti bodem preskrbeti drujf izvod.
Po.- iljam ti posebej več iztisov Glasa Sv< '»o:Ie, katerih gradi v6 te bo gotovo zanimalo. Da K ti dal komintar k n>ih **abiai, ni potrtim«.
Z j lite ve /.a u tanovitev novega social "*tičnega lista prihajajo iz dosti zunanj h krajev, kakor mi sodro*1 pripovedujejo. Medtem ko sem bil ja* v Cai'k>ndaki, se je p banje za nov list zelo ojaeilo. Včeraj se je vrnila s<ja slovenskega socialističnega kliAa y Chica-jfUnoki se je pridružil vnarvji zahtevi za nov 1 st. Zaključeno je, da v kratkem izide nov mesečnik, Proletarec. Prvi dan se je zanj nabralo $65. Ta li«t je nakmu delavstvu nujno potreben.
Ceh k' socialisti so Kondata na cesto posadili, zato, ker ne zma>fruje /tvojih «troFŠkov za tr kanje (Jla-m Svoo »d?, pa pravijo sodrugi, čemu bi ri*kira!' *voje delo in denar za tak list.
Vi ti'! bol v p »slanih rztisih veliko tki -*ov proti socialistom. Vedi, da niso pristni ampak skoro vsi pri Konda-tu skovani.
Frank Petrich je odšel v Minneapolis, Minn., kamor je bil poslan na delo v mlin za nv ko. Plačali mu b >d » po $25 na teden.
Na sestanku so sklepa M tudi glede uredniškega dela pri novem mesečniku Pro-Ietarcu. Ta naloga je dana Jožetu Zavertniku, k bo li*t brezplačno urejeval, čečki socialisti jra bodo pa stavili in tiskali za ceno, kolikor bo stalo njih v njihovi tiskarni. Dali nam bodo tudi "off ee" brezplačno.
Zavertnikova družina (žt-na in sest otrok) je a^a njim na potu v Ameriko.
To so za enkrat v«*e novice,, katerih sem se spomnil. Prosim, pošlji mi tudi pravi naslov s. Šolarja, da mu brm pisal. On je res razumen in odlačen ter velik prijatelj vsega, kar se poraja dobrega v alisti^nem ffitSanju. Je tudi jako naklonjen ideji za naš novi list in je obljubil mu dati vsestransko pomoč.
(Ko bo.' pca!ane izvode Cla s Sv-v bode prečrtal, proiim, vrr.j mi jih.)
Ti«»j za soe:t!l;cm, Fr J 1* Jt r
- Trditev, da so češki clalati posta Vi h Martina Kondo na co-sto, je Petsche izražal tu Ii na sejah in potem v nevoiz Jlem Itetu. Konda je nato odgovorih da mu niso češki socialisti st v-rill drug( /a kot mu sporočili, da mu urada v p nlopju svoje tiskarne ne morejo več dati radi tesnobe, niso pa mu odpovedali tiska.
Ta boj med Slovenci cehom ni bil ljub in se niso odprto nagibali ne k tej ne k oni struji, dokler ni socialistična stranka na končni obravnavi proti Kon-di slednjega proglasila ne socialistom in njegovo delovanje za kvarno delavskemi) pokretu.
(Dalje prihodnjič).
Minneapolis spet v delavskih rokah
V torek 11. junija je bil izvoljen za župana mesta Minneapolis Thomas E. Latimer, ki je bil mnogo let tajnik socialistične stranke v Minncsoti. Socialističnemu gibanju se je pridružil že v rani mladosti, ko je študiral pravo.
Izvoljen je bil pod okriljem Farmer-Labor stranke in z njim vred vsi drugi kandidati te stranke, izmed katerih so nekateri že dolgo let aktivni socialisti. Minneapolis je največje minnesotako mesto. Delavsko in socialistično upravo je imelo že večkrat prej. Zdaj si jo je delavska politična organizacija znova osvojila.
Naročite knjige iz Proletar-čeve knjigarna.
Iz kluba brezposelnih
Chicago, III. — Slovenski klub brezposelnih št. 61 W. C. U. je imel v soboto 8. junija svoj prvi moonlight piknik. Vršil se je pri Keglu v Willow Sprinrrsu. Udeležba je bila velika posebno s strani članstva društva Pioneer SNPJ. Bilo je mnogo tudi drugih.
Pripravljalni odbor je po prireditvi ugotovil, da se je naša blagajna spet nekoliko opomogla, kar je bilo potrebno vsled raznih izdatkov, ki jih imamo z agitacijo in drugimi posli, ka-tefe vrši ta organizacija.
V četrtek 20. junija ob 8. zvečer ima naš klub brezposelnih svojo polmescčno sejo na 1904 W. Cermak Rd., na kateri bo sprejetih tudi več novih članov. Imeli h^omo predavatelja v angleškem jeziku in nato bo zabava. Pridite vsi in privedite znance in prijatelje.
J. Oblak.
Blaginja na Ogrskem
Dne 15. junija si je v Budimpešti skušalo končati življenje 13 moških in 15 Žensk. Vse so oteli.
Socialisti in njih delo v unijah
Chicago, III. — V pondeKek večer 10. junija se je vršil v prostorih unije klobučarskih delavcev in delavk v "down-townu" sestanek članov socialistične ptranke. ki so organizirani tudi v unijah svojih poklicev. Predsedoval |e Sam U> df rman, vodja unije Pocket-book VVorkers.
Tajnik okrajne organizacije Arthur McDowell je čital imena vseh sodrugov in so«lružie, ki so včlanjeni v unijah. Izmed članov J?7j so se udeležili sestanka edino Anton GaHcn in Frank ter Angela Zaitz. Poročila so bila živahna in razprava o njih zelo konstruktivna. Socialistična stranka ne bo dobila svoje prave veljave, dokler ne postane faktor v unijah. In unije pa potrebujejo delovanja socialističnih članov kakor suha zemlja dežja. Želeti je, da se takih sestankov v bodoče u-deleži več članov JSZ. Na tega so bili povabljeni vsi s cirku-larnimi pismi. — Poročevalec.
Izgon iz domov
V East Rochesteru, N. H., je kompanija obvestila stavku joče tkalniške delavce, da morajo iz stanovanj, ki so družbena posest.
Tudi sovjetska Itn tnja v*roke za proteaie
Ev ropske kapitalistične de-'vila Bolgariji dne 7. junija o-žele in džingoti v Zed. državah ptro noto, v kateri protestira protestirajo proti sovjetski proti delovanju belogardistov v Uniji trikrat na dan, ker se u- Bolgariji, ki rujejo na vse mo-
mešava v njih notranje zadeve in podpira stranke (komunistične), katerih cilj je vreči obstoječe vlade.
Kar je dovoljeno drugim, je tudi nam, ao si mislili v Moskvi. Tako je sovjetska vlada naslo-
goče načine zoper sovjetsko Unijo. Moskva zahteva, da se naj temu stori koncc. Bolgarija seveda ni edina, kjer se splet-kari zoper Stalinov režim in tako ima vlada v Moskvi veliko prilike za nadaljne proteste.
SLEPARSTVO S PREGANJANJEM V KORIST ADVOKATSKE KASTE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
'Kadar torej Insull pravi, da je brez imovine, misli na stotine milijonov dolarjev, ki jih je kontroliral, toda dohodkov ima od kjerkoli še vedno toliko, da je skozi vse to hinavsko perse-kutiranje potrošil veliko več kakor pa more zaslužiti v enem letu na podlagi "prevladajočih" plač par tisoč družinskih očetov. Insulli so torej oprani. Ravno tako tisti, ki so mu zaupali
prihranke in stoteri izmed njih skoro vse izgubili.
• * • ^
Demokratski politični vodja Robert M. Sweitzer v Chica/u, ki je pobral v svoj žep na podlagi najnovejših ugotovitev v uradu okrajnega klerka nad pol milijona dolarjev, je bil od-
stavlj
en od blagajniške služlbe čikaškega okraja. Zdaj je vložil tožbo zanjo, češ, da mu je bil mandat vzet ne-postavm. In sodišče je vzlic njegovi krivdi vzelo stvar popolnoma resno in
sprejelo priziv. Spet nova žetev za odvetnike na obeh straneh.
• * •
Ameriški justični department s svojimi sodišči navsezadnje ni tako zelo neokreten kakor izgleda iz njegovih persekucij(?) graftarskih politikov, milijonarskih švindlerjev ter tatinskih velebankirjev.
Kadar se pripeti, da zlikovci ugrabijo koga izmed članov te ali one bogataške družine, plane na prežo za storilci ves policijski in sodni aparat vseh oblasti v tej deželi in v pomoč mu na vse pretege vpije tudi kapitalistično časopisje. Tuli ako stane pol milijona, milijon dolarjev in več — zasledovanje ne preneha, dokler niso krivci pod ključem. Za trgrabljene ali ubite stavkarje pa se nihče ne briga.
Taka je kapitalistična justica in ne bo predrugačena. dokler bodo na krmilu demokrati in republikanci — oboji steber graftarjev in zločinstev, kakršna so svojstvo kapitalistične uredbe.
*
ANDREAS LATZKO:
SIIHJI Ill\|
ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ.
k j,
•v*
NOVA DOMOVANJA FARMARJEV
i £

r
PREGLED 2E OBJAVLJENE VSEBINE
• Hmtvirko prigovarjanje justi*ne*>a »vetnika Walde-mara RiHe ni moglo omehčati »vojoga avaka zdravnika dr. Lami®"«, da b« v»aj gveti večer f^rdbil s avojim omotom, mogočnimi bankirjem, kateremu je brlo srr^heitvo glavni amoter na avetu. Rilla, ki je v dum sovražil va<s ftide in posebno ie *lov4>koljnibe in radikalce, je izvriiil U poaet po naročilu avoje iene, sestre dr. Landaua, katere je poročil vsled bogastva njenega očeta, čeprav je bil iid. R Ha je svaku očital njegovo znanje s prole-tanei, njegovo ukvarjanje z temimi reveiev, katere so se braaile preoibikga zaroda, in tedaj mu je dr. Landau breooibenno zalučil v o4>raz, kaj misli o parazitih, o »rojem bogatem očetu In o lainjtvi Rillovi sentimentalnosti. Landau je postal nad svakovo arogantnostjo ie besen, in mu je zalučil, da ni nikjer garantirano, it morda tudi njegov sin — sin vplivnega justičnega svetnika — ne postane radikalec.
(Nadaljevanje.)
Justični svetnik je bruhnil v glasen krohot in dvignil orokavičeno desnico kakor prometni stražnik, ki daje znamenje: Stoj!
"Le nič strahu! S takim dedičem bi že znal opraviti! če imajo otroci muhe v glavi, so dobro namočene vrbove šibe najboljše zdravilo!"	_____
Doktor ni odgovoril nič, od nasilnega bleska na Rillovih zobeh bi mu bilo skoraj postalo slabo. Ukvarjal se je nekaj s ključavnico in kljuko, le da je lahko prezrl k slovesu izproženo roko, in pohitel k umivalniku, kakor da je preiskoval izredno nečednetga bolnika.
IV.
Kari Abt se je bil vrnil domov s trdnim sklepom, da se preobleče za obisk pri uok-torju Landau. Na mizi njegove gole kamre je ležalo v zelen papir zavito, z zlato nitjo pre-vezano in s smrekovo vejico okrašeno darilo, ki ga je bil za doktorja sam izdelal. Nezaup-no je ogledoval klavrni zavojček. Kaj ni smešno, obdarovati s preprostim pepelnikom bogatega človeka, ki si lahko vse privošči?
Saj to je tisti veliki razloček!. .. Dobremu doktorju žal nisi mogel povedati tega v obraz, kadar je začel s svojimi moralnimi nauki, res pa je vendarle, da je njemu kaj lahko pridi-govati. Odpovedovati se prostovoljno, hoditi z omalovaževanjem mimo lahko dosegljivih užitkov* to je nekaj drugega, nekaj čisto drugega, kakor pa biti brez dela. To naj bi doktor kdaj poizkusil!
Abt je sedel na stolu kakor da jezdi, s komolci oprt na mizo, in se zaman trudil, da bi premagal svojo nevoljo. Zmerom si je prigovarjal, kako je doktor dober ž njim; malo jih je bilo na svetu, ki bi lahko tako brez kakršnekoli ošabnosti, tako resnično toplo govorili z neizobraženim delavcem. In vendar ni bilo to isto, kakor da sediš s sebi enakimi za mizo. Dati se ves večer poučevati, ne da bi smel udariti po mrzi in primazati komu zaušnico, ko ti že tako še tiči v kosteh tisto prekleto srečanje!
Pod železno posteljo, potisnjen v kot, je stal ma}hen, črn, lesen kovčeg, ki je vsa štiri vojna leta hranil civilno obleko infaterista Karla Abta v skladišču vojašnice. Zdaj je hranil "zapuščino" njegove matere, ves uspeh njenega, dolgega življenja; tudi izrezek iz lista s sliko knežje družine je moral biti še v njem.
Dolgo je Abt sedel in okleval, ne da bi bil trenil s pogledom od skrinjice. Skozi tanke stene solbe je prodiralo daljno večanje dojenčka, prepir, smeh, petje, škripanje teških škornjev na stopnicah in smukanje copat nad njegovo glavo. Skozi vse razipoke je polzela kuhinjska sopara. V lastni kamri si sedel pač hkratu sredi življenje vse stanovanjske kasarne, gosta, lepljiva brozga vsega in vseh te je zasledovala in se ti zajedala celo pod kožo.
Razdražen je Abt nazadnje segel po klju-čku m odklenil. Ne da bi bil količkaj še dvomil! Elegantni gost je bil kajpada baron Friedrieh Mantgien, a zakaj si ne bi skupine znova ogledal? Za preoblečenje bo še zmerom dovolj časa.
Zabojček je bil videti kakor kovčeg za vzorce; na milijone žensk gara vse svoje žive dni, in edini uspeh je takšnale brkljarija. Na vrhu je ležal izrezek iz svetega pisma, obrobljen z obledelimi slikami iz Zveličarjevega življenja, in pod njim pastorjevo potrdilo: iz-žeta starka z rumenim, usahlim obrazom je nekoč kot mlado, cvetoče kmečko dekle stopilo prvič h Gospodovi mrzi. Potem je sledil poročni list, posušeni mirtov venec in razce-frani rumeni nevestin pajčolan, ovit okrog šestih docela enakih zavitkov, v vsakem šop otroških las in mrtvaški list. Samo listine Karla Abta so manjkale: v šestih tolstih letih ob hamburški bogati skledi si je bil nabral zadostno zalogo moči, da je kljuboval pomanjkanju, ki so mu mlajši bratje in sestre po vrsti podlegali.
Če natanko pretehtamo, bi moral biti torej hvaležen za svoje življenje prav za prav bolj milostnim grižljajem s knežje mize kakor pa »vojim staršem. Brez visoke dbbrotnice, ki ga je držala nad krstni kamen, brez prvih šestih let pod varstvom gospe baronice Mangien, bi bila morala mati žrtvovati tudi svojega najstarejšega. Morda je bil tudi to vzrok pobož-nosti s katero je vse svoje žive dni izgovarjala ime "Mangien".
Štirinajst let je bilo staro nespametno kmečko dekle, ko je prišlo v pravljični grad bogatega tovarnarja, v lastno sobico z lastno posteljo. Polno hvaležnosti za čast, da sme stre-či takim polbogovom, neprestano se trudeč, da bi se pokazala vredno tega odlikovanja, se je prigaralo to dekletce do pomivalke v kuhinji, pomivalka do pomožne kuharice, nazadnje do kuharice. Desetletja ni prišel niti en kos pohištva, ni prišla niti ena umetnina v hišo, desetletja se tovarna ni povečala, število delavcev ne poskočilo, ne da bi se tudi ta zvesta duša v kuhinji, žareč od ponosa, čutila z gospodarji vred vzvišeno in hkratu Se bolj ponižno in podložno svoji gospodi.
Se ko je vročično žareč od častiželjr.osti pripravljala svečano pojedino ob krstu jedva še pričakovanega vnuka in prestolonaslednika te hiše, bi bila skoraj štiridesetletna planila za vrat slehernemu opravljivcu, ki bi ji bil omadeževal čast s sumničenjem, da bi sploh lahko kdaj zagrešila tako nehvaležnost, da bi se omožila, češ, nisem več zadovoljna s svojim deležem na ušpevanju MangienovihI Pa je lepega dne počila vodovodna cev v kuhinji, poklicali so delavca iz tovarne, in s prvim pogledom v čiste, modre oči, -ki so tako odkritosrčno sijale i»pod ponosnega čela, je bila usoda nesrečnice zapečatena. Se preden je praznoval "mali gospod baron Friedl" svoj prvi rojstni dan, je bila poročena s sedem let mlajšim možem.
Ludvvig Abt je bil delaven poštenjak, mehak in trezen, nežen mož in oče. Da bi jasno razumela, zakaj se je kljub temu pokopal, to siroti ni uspelo do smrti. Tudi če bi ji pravočasno pošepetali na uho svarilo, češ, tvoj ženin je "rdečkar", "socialist" — takrat, ob začetku osemdesetih let.*) je bila ta nova beseda tuja marsikomu, ne samo kuharicam. Kako 'bi bilo moglo nezavedno dekle sploh pomisliti na upor proti vsemogočnosti denarja, na sovražnost med svojim dobrim možem in njenim polbogom, gospodom baronom? Vso svojo opravo do za-dnjega lonca je plačala z denarjem, ki ga je bila prihranila v Mangienovi hiši. Da ta denar ni bilo darilo, ampak s trdim delom v šest in dvajsetih letih službe pošteno zaslužen, tega si ni dala dopovedati, da, prvič se je sprla s svojim možem, ko tudi za vsa nešteta darila gospe baronice za njenega prvorojenca ni maral biti hvaležen. Njemu ni treba dajati vbogajme! Pošteno naj mu plačajo njegovo delo, da bo lahko sam skrbel za svoje otroke!
*) Leta 1870 je izdal nemški kancler Bi»marck tako imenovani "Sozialistengesetz", zakon proti socali^tom. Razpuščcrta so bila vsa socialistična društva, preipove-dan ves soc. tisk. Gibanje se je tajno nadaljevalo, a kogar so izsledili, je moral v ječo ali izgnanstvo. 6oc. liste in letake so tuskali v Švici ter jih tihotapili v Nemčijo in lajno sirili, tako n. pr. strankino glasilo "Vorvvarts". — Op. prev.
(Dalje prihodnjič.)
AGITATORJI NA DELU
Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca"
Va« naročnine, ki jih pokljejo »oetopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na bari polletnih naro&nia. Namreč igitator, ki poilje eno celoletno, je tabeleien v tem seznamu z dvema polletnima.
VI. IZKAZ.
Anton Jankovich, Cleveland, O.______ 20
Anton Zornik, Herminie, Pa..........._...... 16
Jacob Rožič, Milvvaukee, Wia.................10Vi
Chaa. Pogorelec, Chicago, III. ................. 9
John Matekovich, Gowanda, N. Y.......... 8
John Zornik, Detroit, Mich..................... 7'/a
Joaeph Snoy, Bridgeport, O.................... 6V&
John Tancek, Girard, O..................... 5
Francea Zakovaek, No. Chicago, III......... 4
John Rak, Chicago, III............................ 4
Frank Bizjak, Chicago, 111...................... 3»/£
Mike Krultz, Willard, WU.	..... 3
Anton Zaitz, Foreat City, Pa................... 2
Joaeph Lever, Newburgh, O.................... 2
Anton Per, Springfield, 111.......J.7............. 1
Bartol Yerant, W. Aliquippa, Pa............ 1
Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 103 polletne naročnine. Prejšnji izkaz (4 tedne) 169.
<m.l \m:vam z
A f \ ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami ili\. L/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečita j te to številko Prole-tarča pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi Ust, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik.
Na sliki j« del naselbin« Paln.er v Alaski, kamor ivema vlada preseljuj« bedne farmarje is Minnesota, Michigana in Wisconsina.
Bilo je že neštetokrat po v dar-jano, da je ameriški kapitalizem zgradil vse svoje časopisje na temelju dohodkov za ogla-
Frank Novak:.
INPRECOR IN ENOTNA FRONTA
sov, katere je prispeval našim publikacijam.
Dalje je v Proletarcu stalen oglaševalec Barentinčič & So n
Aevanje. Stotine milijonov do-j" clT^U^l"™* iu tr! i i u .i i: • i	hicagu, slovenska cvetličar-
na John Gottlieb, tiskarni Ad-ria in Natiojial, vse te tri firmv v Chicagu, zdravnik dr. John
(Konec.)
V	istem poročilu o delovanju francoske K. S. čitamo nadalje: Izvrševalni odbor F. K. S. (francoske kom. stranke) je izvršil koncem leta 1932 v svojem delovanju za enotno fronto veliko oportUnistično napako. Odločujoči krogi FKS so vodili posvetovanja s soc. stranko cele tri mesece o pogojih, pod katerimi naj bi se vršile debate v vprašanju za dosegj enotne fronte in splošnega združenja. Komunisti so sprejeli enega za drugim, vključivši določbo "medsebojne obveznosti, vzdr-žavanja vsakih napadov in o-čitanj v teku debat, kakor tudi, da se izda enako število vstopnic, oziroma povabil za take debate itd. in so se končno tudi sporazumeli, da mora na teh sestankih vladati v vseh ozirih medsebojno spoštovanje in vsestranska disciplina."
In nadalje, v drugem odstavku: Napaka političnega biroja Izvrševalnega odbora FKS seveda ni temeljila v tem, da se je posvetoval z izvrševalnim odborom FKS, dasiravno je težko razumeti, zakaj naj bi se spuščali v razprave in posvetovanja s PUP-ističnimi renegati in ljudmi, ki so bili izključeni iz KS in ne zastopajo nikogar. (PUP—organizacija, ki so jo ustanovili člani, kateri so se ločili od KS—Partie d'Unite Pro-letarienne—opom. prev.) Njih napaka je obstajala v tem, da niso vodili razprav za organiziranje enotne fronte boja med komunističnimi in socialističnimi delavci na podlagi določenih vprašanj in določenega programa; namesto tega so se spustili v razpravo glede organiziranja debate za enotno fronto.
V	nadaljnem poročilu je povedano, oziroma priznano, da ni bilo mogoče izigrati vodstva francoskih socialistov v teh debatah, ker je to vodstvo trdno vztrajalo pri svojih resnih namenih, da se doseže istinita enotna fronta in združitev vsega delavstva v boju proti fašizmu in vojni. To pa nam jasno priča sledeči odstavek do-tičnega poročila: Ker ao začeli ta posvetovanja, zaatopniki KS bi morali akuaati izpremeniti iate v pogajanja za reanično enotno fronto, temelječo na določenem programu in na ta način razkrinkavati zaatopnike S. S., katerih namen je bil aeveda popolnoma drugačen. (Izdajalski, seveda. Opom. prev.)
Delovanje na Svedakem.
V	naslednjem poročilu se ba-vi Inprecor s položajem na Švedskem. "Comrade" Linde-roth je na plenumu podal svoje "poročilo" v katerem je v kolikor mogoče dolgoveznih stavkih in potom popačenih izvlečkov iz socialističnih časopisov "dokazal" sledeče grehe socialistični, to je, Labour stranki: Da I^aibor stranka, oziroma njeno vodstvo sedaj javno podpira nemški fašizem, da so si naročili frake, s katerimi se bodo uvrstili v buržoazne kroge po prihodnji odločilni zmagi, ko bodo prevzeli vlado, nadalje, da se je število brezposelnih dvignilo v kratkem s 30 na 40 odstotkov, da se gospodarska kriza razširja s čezdalje večjo silo in da ovirajo (socialisti namreč), boj komunistov proti fašizmu itd., itd.
Ker je bilo to poročilo, kakor omenjeno podano marca lanskega leta, je potrebno navesti izvajanja poročevalca ameriške Časnikarske agenture U. P., kateri je pred dvema mesecema poročal v posebnih člankih v številnih uigledni-h ameriških kapitalističnih časopisih (med temi v Milvvaukee Journal).
Švedska ne pozna gospodarske krize in uživa veliko prosperi-teto vsled izvajanja dalekosež-nih socialističnih gospodarskih načrtov, katere se sedaj sistematično izvaja. V poročilu ni bilo navedeno, da se je te gospodarske načrte, ta silna javna dela in vse številne postave v dobrobit delavstva in kmetov omogočilo potom obdavčenja bogatih slojev in veleindustrij, omejitve oboroževanja, izdatkov za armado itd.
Torej, po poročilu komunističnega zastopnika se je kriza poglabljala in beda naraščala med delovnim ljudstvom, toda eno leto kasneje poroča zastopnik kapitalističnih časopisov baš obratno. (Kar gotovo ni storil iz ljubezni do socialde-mokracije.)
Toda vrnimo se nazaj k splošnemu poročilu plenuma. Številke priobčene v tem poročilu kažejo, da je imela socialistična stranka (Labour party) na Norvežkem 1. 1924 (po razkolu) 45,000, komunistična pa 15,000 članov. Leta 1933 soc. &5.000, kom. 5,279 in to vzlic | temu, da so socialisti izdajalci.
Število naročnikov delavskih časopisov v glavnem mestu Oslo: Socialistično glasilo Ar-beiderbladet, dnevnik, 50,000 naročnikov, vsi komunistični časopisi skupaj, 8 do 10,000 naročnikov.
Rezultat glavnih volitev:
Sledeča tabela govori sama dovolj jasno.
Labour party, 1924, 24>5,310 glasov Komunistična stranka 60,000 glasov
United Labor party (ko so se ji pridružili aocialdem.) 1. 1927, 370,000 glasov Komunistična stranka 40,000 glasov
United Labour party
1930	375,000 glasov
Komunistična stranka 20,000 glasov
United Labo-ur party
1^33,	600,000 glasov
Komunistična stranka 22,000 glasov
Toda vzlic temu so socialistični voditelji "delovali" na vseh straneh proti interesom delavstva in zatirali običajni "resnični" revolucionarni proletariat. Uspehi socialistov od marca meseca 1. 1. pa dosedaj pa nam ponovno jasno pričajo, kako plodonosno je njih "izdajalsko" delovanje v vseh skandinavskih deželah, katere edine poleg sovjetske Rusije ne poznajo gospodarske krize in kjer se položaj delavstva, farmarjev in srednjega sloja stalno izboljšuje.
Slična so vsa druiga poročila v Inprecoru. S posebno vnemo se napada v poročilih skandinavske socialdemokrate, kar priča, da pomenijo veliki uspehi v teh deželah največjo oviro "revolucionarnih" aktivnosti komunističnih fanatikov.
V celoti predstavlja ta izdaja Inprecora golido strupa. Kdor je v dvomih glede vprašanja iskrenosti in logike delovanja za enotno fronto od strani Komunistične internacionale, oziroma njenega vodstva, pride po čitanju teh naravnost nesmiselnih in podlih napadov na vodstva socialističnih strank do jasnega prepričanja, da je prvi in glavni namen Kominterne, izpodkopati potom falsifikacij, laži in najgnusnejšega obrekovanja zaupanje delavstva do vodstva Delavske internacionale in njenih strank in s tem doseči popolen razkol med članstvom in vodstvom. Na ta način skuša Kominterna privesti v svoj tabor "razočarane" mase socialističnih strank.
larjt v, ki jih dobi za priobče-vanje reklame, zaračunajo tr-govine, tovarne in sploh vsi o-glaševalci, odjemalcem.
To je v tej deželi najglavniji vzrok, čemu se delavski tisk ni mogel razvijati sporedno s kapitalističnim. Delavski listi so morali računati naročnino ker
Zavertnik, W ene lova mlekarna in Grillova pralnica.
Povejte vsem tem, da vas veseli, ker se v svojem oglašanju spominjajo tudi delavskega lista.
Ako čitatelji hočejo, BO ta-

kaj malega od simpatičarjev, ki so in priporočajo svoje trgovine, obrtnije, zdravniške urade itd.
V tej številki oglaša razprodajo v svoji trgovini znani rojak John Močnik v Clevelandu,
ki je čitateljem tega lista znan vsled mnogih prejšnjih ogla-
dalje več. Opomnijo naj ljudi, s katerimi trgujejo, ali obrtnike, zdravnike itd., da jih bo veselilo, če se s svojimi oglasi, katere priobčujejo v vse sorte listih in pumfletih, tu in tam spomnijo tudi Proletarca. To naj bo delavsko geslo "Svoji k svojim!"
Stavbinsko in posojilno I Je nadzorniki trije, in tajnik.
Slaba taktika
k
Vsak nov naročnik Proletarca pomeni več, kakor jamranja defitistov ali pa besedna trka-V njih je odkrito povedano,dal nja o "naprednosti".
društvo "Priklad"
Ch icago, III. —Stavbinsko in posojilno društvo "Priklad" je imelo svoj občni zbor v torek 4. junija t. 1. Ima 200 članov, med katerimi je mnogo Slovencev, in okrog $300,000 imovine.
V preteklem fiskalnem letu je imel "Priklad" $60,000 dohodkov in $63,000 izdatkov. Čisti dohodek skozi vso letno dobo je znašal $4000.
Za plače se je izdalo $2,400. Tajnik (M. J. Turk) ima po $27 tedensko. Mnoge pravne posle izvršuje sam in odvetnika najame le^kadar je neobhodno potrebno. Istotako sestavlja račune in vrši sploh razna druga opravila," za kakršna pri marsi-kakem stavbinskem društvu najemajo izredno pomoč. Direktorji zborujejo enkrat v tednu. Vsaki prejema po $2 za udeležbo na seji. Bilo je suge-štirano, da se jim naj to plačo bodisi zniža za polovico, še bolje pa. ako se zmanjša število sej. Ena ali dve na mesec bi zadostovale. Tajnik M. J. Turk je dejal, da so v (lirektoriju o tem že razpravljali in da bodo priporočilo upoštevali.
Nadzorni odbor pregleduje knjige štirikrat v letu. Vsak nadzornik ima $3 plače. Izvoljeni so na občnih zborih direktno iq pri teh volitvah ima vsak delničar samo en glas, kar je zelo priporočljivo, ker v nasprotnem slučaju si lahko tajnik s pomočjo ostalih direktorjev izvoli nadzornike, kakršne hočejo oni.
Kot je običaj, dobi tajnik za na občni zbor toliko pooblastil, da ima sam večino zastopanih delnic, pa si lahko voli tudi nadzorni odsek po Rvojem okusu, ako hoče. Tajnik "Prikla-da" je ob tej priliki ponovno izjavil, da naj navzoči delničarji izvolijo tri v nadzorni odbor po svoji volji. Direktorjev
Popolna razprodaja
je sedaj v teku. Deške olbleke, moške in deske hlače, perilo in druge potrol)ščine po znižanih c<»nah.
20% do 50% ceneje
SE PRIPOROČA
John Močnik CLEVELAND, O.
6517 ST. CLAIR AVENUE
Nekatera stavbinska in posojilna društva so vsled izgub znižala, ali pa popolnoma ukinila obresti. "Priklad" je med temi in na občnem zboru je bilo pojasnjeno, da obresti ne bo, dokler se finančno stanje Tie o-brne v ugodnejšo smer. "Priklad" ima zdaj osem hiš v vrednosti $49,850, ki so mu p^šla v posest, ker dolžniki niso zmagovali obveznosti.
"Priklad" je bilo eno prvih stavbinskih in posojilnih društev, ki je na urgiranje tajnika zaključilo, da se naj izplačuje na vloge vsem enako in sorazmerno, tako da ne bo nobenih prednosti za nikogar, ampak za vse enaka pravica.
Društvo je poravnalo vse doligove v bankah in druge in v prošlem letu je izplačalo $7,000 zaostalih obresti.
Delničarji so razpravljali tudi o federalizaciji stavbin-skega društva, toda mala društva imajo zanjo zelo malo prilike, ker imajo velika in bogata prednost. Vsled tega so mala v tej krizi prisiljena v likvidacijo. Tajnik je izvajal, da bo direktorij kljub temu storil kolikor bo mogel da postane Priklad federalizirano stavb, in posojilno društvo.
V direktoriju so izmed Slovencev M. J. Turk, Vincenc Cainkar in Lovrenc Gradišek, v nadzornem odboru pa Anton Udovič in Frank Zordani.
Poročevalec.
44-urnik v Kanadi
Kanadska zbornica je uvedla za vse delavce, ki jih zaposluje država, 44-urni delavnik v tednu.
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
j Naslov: 540 W. Junrau At«.
MILWAUKEE, WIS.
________
•i i ihjb.mb e .a « m a a arar«, ii
-	BARETINCIC & SON ■
-	TaL 1475
. POGREBNI ZAVOD
i
■	424 Broad Street
■	JOHNSTOWN, PA.
fBllIfBi::«!«
t
Notarjr Public Phone Canal 3073 Edini slov. cvetličar v Chicagu
JOHN GOTTLIEB
1S45 W. Carmak Rd., Chicago, lil.
Venci za pogrebe naša apccialiteta
FEi\CL'S
RESTAVR/. CIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tal. Craarford 13S*
Pristna in okatna domača jedila Cena smerna. Postreiba točna.

NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE

\ll\\
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v slovanskem, hrvaikem. slovaikem, teikem, poljskem, kakor tudi v angleškem ia nemikem jesiku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCfc

IVAN KLICAR, Ljubljana:
EVROPA BREZ
MIRU
. " (Konec.)
V to j ugodni situaciji pa so sledile politične napake, ki ka-fcejo, da imu Hitler v zunanji politiki nesrečno roko. Hotel je dobiti tukaj vidne zunanjepolitične uspehe. Prvi plen naj bi bila Avstrija. Toda tukaj je zadel na odpor Vatikana in Mus-solinija. Znano je, da je Hitler upal pridobiti Mussolinija z osebnim razgovorom, prepričal pa ne je samo, da Mussolini Avstrije noče izpustiti, in tako se je sestanek končal z obojestranskim razočaranjem. Očitno je pripravljal sunek proti Rusiji, odtod ljubeznivost na račun Japonske in ablilanje s Poljsko. Poljska je seveda s hvaležnostjo sprejela desetletni pakt o nenapadanju, izpopolnjen s prijateljski pogodbo, kajti s tem je silni pritisk od za pada pojenjal. Vendar kakor kažejo zadnji dogodki, si je ohranila v glavnem proste roke in je zelo dvomljivo, če se bo v protisovjetski politiki dala vipreči v Hitlerjev voiz. Nespreten korak je bil tudi izstop iz Društva narodov, ki ga je storil Hitler v duhu narodnosociali-stične demagogije, ki je že od nekdaj prikazovala Društvo narodov kot ustanovo, ki naj ovokoveči versaljski mir. Dosegel je samo , da je vskočila v Društvo narodov Rusija, ki je s tem dobila važno politično postojanko. Zaman je nemška diplomacija poskušala zadnji hip preprečiti vstop Rusije v Društvo narodov. Nemčija je z nespretno politiko prisilila celo Anglijo, da je zavzela stališče proti njej, čeprav je Anglija storila vse, da ohrani tudi pri nevšečnih korakih Nemčije vlogo posredovalca. Že izstop Nemčije iz Društva narodov Angliji ni bil po godu, kajti Društvo narodov je za anigle-ške interese zelo koristna ustanova. Načelno protirusk<^stališče Nemčije se zdi Angliji hvalevredno in zato ne more imeti nič proti temu, da je Nemčija važen vojaški tabor. Vendar Anglija želi pustiti Nemčijo na vzhod samo takrat, ko bo to v njenih interesih. Trenutno Anglija Rusijo do neke meje celo potrebuje za pritisk na Japonsko, ki kot velika gospodarska in vojaška sila ogroža angleški imperij v Aziji. Neprijetno so dirnile ob priliki obiska lorda
Simona nemške zahteve o vrni-j t vi kolonij in napoved oboroževanja na morju. Kakor smo videli, je Hitler v dobi, ko je bil še maloponiembcn strankarski voditelj, pisal o tem. da je treba Francijo uničiti kot politično silo. Tega seveda Anglija ne bo nikdar dopustila. Bald-vvinove besede, da je meja Anglije ob Renu, so dovolj jasne. Priključitve Avstrije po Nemčiji noče niti Francija, niti Italija in zato se ji upira tudi Anglija, ki se boji vojne, ki bi utrla boljševizmu pot v Evropo. Nemški ekspanziji je torej zaprta pot na zapad in jug, na vzhod pa odprta samo po predhodni odobritvi Anglije. Tudi po rusko-francoski zvezi se na tem položaju ne bo ničesar spremenilo, kajti Lokarnska pogodba ne ščiti samo Francije pred Nemčijo, temveč tudi obratno. Francija sme pomatgati svojim zaveznikom na vzhodu samo tedaj, če bo to dovolila Anglija, ki je glavni garant Lokarnake pogodbi, Kakor velikokrat v preteklosti drži Anglija sedaj ključ evropske politike trdno v svojih rokah.
Iz navedenega je rajzvidno, da zunanjepolitični položaj Nemčije ni ugoden. Težko bo izvesti vaenemški in vzhodni program, ki ga je napovedal Hitler v svoji knjigi. Kakor v zasmeh je Rusija postala velika vojaška sila z moderno motorizirano vojsko. Hitler se lahko tolaži v trenutni politični osamljenosti vsaj z enim velikim uspehom: Nemčija se lahko sedaj odkrito in neomejeno oborožuje! Da je obseg oboroževanja zares ogromen, kaže že silen porast v produkciji železa, jekla in aluminija. Vsa vzgoja hoče posredno ali neposredno ustvariti dobrega vojaka, ki ga odlikuje slepa pokorščina prav v duhu vrhovne zapovedi proslulega. pruskega kralja Frider. Viljema: Nicht riisonieren! Najljubše pravilo Hitlerjeve mladine je streljanje z malokalibrsko puško in marširanje v kolonah, kjer nosi vsak nahrbtnik z 20 do 30 kg teže. Najvišji vzgojni ideal je mladenič z močno muskulatu-ro, z razvitim črednim instinktom in z globokim prezirom do razglabljanja in razmišljanja. Materielno podlago za bodočo motorizirano vojno pa naj da
POSEBNOST
prav v sezoni!
FEDELCO
V aru mu Cleaner
POPOLNOMA NOV!
$1 Q. 95
Samo $1 takoj
ZeIo izredna cenena /pomnili« pri spomladanskem čiščenju! Popolnoma nov Fedetaa Vacuum Cler.nor z močnim pogonom, ki je v stanju izvršiti težavno čiščenje v tej l»>t»ii sezoni, ('ena parno fiK.95. Jamstvu popolno. Na prodaj v vseh MljBKTROTKHNIČNIH TRGOVINAH.
Le malo itevilo še na razpolago
Nenadaljevani modeli iz leta 1031
PREMIER EUREKA FEDERAL
Zelo tniiane cene!
Te thr pritn i»»trJ in »mr
mJvertittmenh met! mmrkrJ en •mr mertbttndtti, *mb\tmm ■ timllj i% it /« bt mdJrd on mecmnnt »f mJjitienml tm.r t\pemtt. A%k mkmmt tkt Mir patmtmtplmm A tmmlltleum h* vmrmt. km!mm 11 mentbh ae yemr I I* trn Sen ter Ml. Ta teetr m trm t m J a thtr ctts, tt mm »km t htgbtt }ritw it fbmrt,J f9r m b p Hm met t <•/«/ •n Jt/rrrrJ pmrmrntt.
r i o
C O M MONWE ALT H EDISON
Electric (JggD Shops
Dou h/outt — 72 W. Adam« St. — 132 S. Doarborn St. Ttlephone RANJolfh 1200, Lttt/ 66
4562 RfY>adway	»460So. Sme 84. 42)1 W. Maditon St.
261S Milwauke* Ave. m 2 W. 6 tr.l St. 4«5S Irviiu Fark Blvd 4S34 So. Athlaed At«. 2950 E. 92i»d S«. 11116 So Michigan Are.
■ tAl C O U F O N S O I V I N
intenzivno pospeševanje1 avtomobilske produkcije in sistematična izgradnja avtomobilskih cest. Veliki učitelj Macchiavelli je napisal: Dober vladar mora skrbeti za dobro vojsko in dobre zaveznike. Prvo je važnejše, kajti vladar z dobro vojsko bo imel tudi dobre zaveznike!
Prihodnjost bo pokazala, če se bo Nemčija dala pre ustroj i ti v novodobno šparto. Ovire psihološke in materielne narave ne bodo izostale. Proti običaju kulturnih držav letošnji nemški državni proračun ni bil objavljen. Nemčija financira svoje silno oboroževanje s pomočjo notranje zadolžitve, kakor je to delala med svetovno vojno. Na isti način financira tudi navidezno konjunkturo, ki je itak v tesni zvezi z oboroževanjem- Tega seveda ne more trajno nadaljevati, zlasti, če iz-ne pričakovano reanično gospodarsko izboljšanje.
Prišel bo čas, ko bo morala Nemčija ali omejiti svoje izdatke in se s tem izpostaviti velikim notranjim težavam ali pa udariti in si poiskati izhoda v duhu imperializma. Prva kakor druga možnost mora prej ali slej končati s katastrofo, ki bo pogoltnila režim in strla o-kove tlačenega nemškega pro-letarijata.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O.—Vest, da sta se John Rak, pomožni upravnik Proletarca. in Frances Lan-gerholc, hčerka znane John Langerholcove družine v John-stovvnu. podala v zakonski jarem. me je zelo presenetila, a zraven tudi vzradostila. čestitke obema. Dasi oba še mlada, sta mi vendar stara znanca. Veseli me postbno to, da sta se v samskem življenju izkazala za izborna delavca na našem polju in upam, da bosta enako vztrajno nadaljevala tudi v "novem stanu" ter ostala zvesta principom socializma. * •
Dne 8. junija sem bil z nad-učiteljem tukajšnje šole v Car-negie Medieal Bldg., kjer so ga preiskali Specialisti glede njegovega zdravstvenega stanja in pronašli, da ima enako bolezen kakor jaz. Torej sva v tem oziru dvojčka. On naduČitelj, jaz hišnik ali "janitor" v isti šoli — sva drug drugemu-tožila, kadar so njega ali mene, ali oba zaeno mikastile bolečine.
Obiskal sem tudi urad državne organizacije soc. stranke. Tajnik in vsi drugi so bili zelo zaposleni s pripravami za Deb-sovo spominsko slavnost, ki se je vršila prošlo nedeljo v Can-tonu, O.
Obiskal sem ob tej priliki v Clevelandu samo družino Er-šte. Ker sva morala oba nazaj še isti dan, ni bilo časa za po-
sete k sodrugom.
*
V nedeljo 9. junija sem z družino odšel v naselbino Glen-coe, oziroma kar je ostalo od nje, na obisk k sodružici Kra-vanji. Nedavno se je vrnila iz bolnice, kjer je bila operirana vsled bolezni, ki jo imenujemo "želodčni kamni". Je že precej okrevala, vendar je še šibka. Toda če se ji bo zdravje enako naglo vračalo, jo v nedeljo 23. junija za gotovo pričakujemo
na konferenci v Bridgeportu. *
Ker že omenjam konferenco, naj naglasim tole. Potrebno je, izredno potrebno, da pošljejo vsi klubi JSZ čimvečje število zastopnikov in enako tudi društva, ki so v Prosvetni matici. Prične se ob 10. dopoldne v društveni dvorani "na Boyds-villu.
Popoldne pa bo v Guna parku, v obližju dvorane, piknik in slavje 30-letnice Proletarca. Kaj, sodrugi in sodružice ter somišljeniki, če se vsi skupaj zavzamemo in napravimo ob tej priliki slavnost, kakršne še ni bilo v vzhodnem Ohiu? S skupnostjo to prav lahko dosežemo. Pripravljalni odbor pa se trudi, da bomo vsi, ki pridemo, zadovoljni s sporedom in
MEDNARODNA RAZSTAVA V SAN DIEGU
Dne 28. maj« jo bil« v San Diegu, Calif., otvorjea* mednarodna razstava, nanaaajoča »e predvsem na dviele ob obeh »traneh Pacifičnega oceana. Na »liki je del mesta San Diego v kraju, kjer »o razatavni proatori.
postrežbo. Glavni govornik bo John Terčelj. Za ples bodo igrale štiri hčerke s, Jacoba Rerganta iz Lisbon, O.
Ker bo ta konferenca ena najvažnejših v njeni zgodovini, zato vas ponovno urgiram, da se je udttefite. Pridite na konferenco in na slavje 30-letnice Proletarca neglede na vreme, kajti v slučaju dežja se bo vse-akupaj vršilo v dvorani nt boydiv illu.
Joaeph Snoy, tajnik Konference.
Iz zapisnika redne seje odborov JSZ dne 7. junija 1935
Navzoči: Frank Alesh, Filip Godina. Fred A. Vider, Joško Oven in Fr. Zaitz od eksekuti-vc. Anton Garden in Frank U-dovich od nadzorr.epn • dseka JSZ; Alice Artach. John Hu-jan in Angela Zaitz od nadzor-o ga odseita slovenss* sekcije; Peter Rerr.;k in Ivan Me le k od ptosvetneva odseka Tajnik Chas. Pogovelec.
Odsotni. Peter Kckotovich, Geo. Maslach, Paul Bošnjak in J( hn Rak, vsi o pravičen o, »bodisi radi nočnega dela in eni vsled odsotnosti iz Chicaga.
Za predsednika izvoljen Filip Godina. Po prečitanju zapisnika prejšnje seje pravi Fr. Udovich, da je tajniku naročil, da mu vsled druge nujne seje ne bo mogoče na to, kar pa v zapisniku ni pojasnjeno. Tajnik pojasni, da je to njegova krivda, ker ni poročal o opra-vičbi.
Korespondenca.—FT.IS v svojem cirkularnem pismu priporoča, da se naj naša organizacija zavzame za predlogo, ki je pred kongresom in ima namen omiliti ali odpraviti težkoče ne-državljanov, legalizirati v gotovih okoiščhiah njihovo nepo-stavno priselitev, olajšati dobav/i državljanstva itd. Predloga je v kongresnem indeksu označena z H. R. 8163 in njen predlagatelj je kongresnik Kerr.
Sklenjeno, da naj urednik o predlogi poroča v Proletarcu, toda uradno se JSZ ne izreka zanjo. Glede dodatne prošnje za podporo FLIS-u je sklenje-' no, da ker Proletarec ne upo-
rablja in ne priobčuje njegovih člankov ter poročilTln ker tudi blagajna ne dopušča, se ne prispeva ničesar.
Poročilo tajnika. — C. Pogorelec med drugim v svojem poročilu konstatira, da so klubi JSZ v prvih 4. mesecih tega leta pridobili 46 novih članov. To ne vključuje članov novega kluba v Bearcreeku in Red Lodge-u v Montani, v katerega je pristopilo 19 članov in članic. Skupni napredek je 65 članov in članic. Novi klub v Mon-I tani je na prošli seji pridobil 10 novih članov; skupno jih ima blizu 30. Njihova prvomajska slavnost je bila uspešna, dne 21. julija pa bodo imeli piknik, na katerem bo govoril James D. Graham, član strankine eksekutive.
V	ostalem v naših klubih ni posebnih sprememb in tudi aktivnosti ne toliko, kot smo jih pričakovali. V prošlem mesecu so klubi naročili znamk za 776 članov. Povprečno število v zadnjih 5. mesecih je bilo na temelju razpečanih znamk 657.
Poročilo sprejeto na znanje.
Proavetna matica. — Tajnik Pogorelec poroča, da je sezona dramskih aktivnosti končana in da so bile poslane igre le dram. društvu Soča v Strabane in par-titure v prepis pevskemu zboru "Sava" v Chicagu. Po dosedanjih prijavah je sklepati, da bo število podpornih in kulturnih društev ter klubov JSZ v tej u-stanovi letos višje ko kdaj prej. Poleg drugih je pristopilo letos 35 društev prvič k Prosvetni matici.
Odsek Prosvetne matice se je na prošli seji odločil, da se naroči za razpečavanje med Članstvo pridruženih društev prihodnjo jesen knjigo "Hiša brez oken", ki jo je spisal Anton Seliškar in jo izda Cankarjeva družba.
Sprejeto na znanje.
Fr. Zaitz, tajnik stavbinske-ga odseka, predloži pismo John Olipa z ozirom na njegov delež v stavbinskem skladu v vsoti $60. Vsega skupaj je vplačal $100. Sklenjeno, da »e njegovo sugestijo za prepis predloži di-rektoriju JSPD.
V	točki o glasilu in našem
tisku v obče poroča Fr. Zaitz na kratko o nesoglasjih v San Franciscu, ki pa je po njego-vetn mnenju zdaj izravnano. Govore o tem Pogorelec, Godina in Oven.
Fr. Zaitz predloži korespondenco glede priziva Fr, Cande-ka, ki je bil Črtan iz omenjenega kluba. Anton Garden predlaga, da naj tajnik JSZ klubu sporoči, da se naj zadevo rešuje v smislu pravil JSZ in soc. "stranke. Dalje, da se naj prihodnje klubove seje udeleži ako mogoče Fr. Zaitz, ki je dopisoval v tej zadevi, ali pa Ch. Pogorelec. Sprejeto.
V točki o agitaciji Alesh priporoča, da se naj v času konvencije HBZ skliče socialistični shod pod floTiroviteljstvom klubov JSZ v Milvvaukeeju in W. Allisu. Je prepričan, da je zdaj čas za obnovitev socialističnega gibanja med hrvatskim delavstvom v Ameriki ugodnejši ko kdaj prej po razkolih. Razprave se udeleže Garden, Vider, Pogorelec, Angela Zaitz, Godina, Oven, Aleš in F. Zaitz. Mnogi smatrajo, da je sedanja konvencija HBZ potisnjena v takozvano nacionalno vprašanje toliko, da bi bilo težko prodreti med delegate s socialistično idejo ali jih uveriti, da je naš razredni boj tukaj, ne pa na Balkanu. V drugi vrsti pa jemlje ostali del pažnje tekma za mandate v glavnem odboru. Aleš ponovno vztraja, da je zdaj prilika, ki je ne bi smeli zamuditi. Sklenjeno, da se prepusti vso stvar tajniku Pogorel-cu in Fr. Alesh pa naj gre v Milvvaukee kot poročevalec Proletarca in opazovalec. Aleš izjavi, da bo to storil, če bo le utegnil.
Sledi še razprava o našem splošnem agitacijskem in drugem delu in nato zaključek seje ob 11:15 zvečer.
To je to pomlad storila tudi vz-hodnoohijska konferenca dru. stev SNPJ,* katere sedež je v Brtidgeportu, O.
Louia Pavlinič, taj.-blag. Federacije.
Kompromisna vloga "levog" krila na milwauški konvenciji H. B. Z.
(Nadaljevanje špijonov, denuncijantov in vladnih detektivov.
Božo Jonič je drugi, s katerim je "levo krilo" šlo v ljubimkanje. Pred par leti so komunisti zahtevali izredno konvencijo, da se ga odstavi iz gl. urada Zajednice, ker ga je "krvavi beogradski režim" odlikoval z ordenom Sv. Save.
S pomočjo takih zvez so komunisti na otvoritvi konvencije imeli blizu polovico glasov, a kljub temu si niso mogli v kon-venčne odbore izvojevati niti enega mandata.
Na konvencijo je bil povabljen tudi milvvauŠki župan D. W. Hoan. In kaj so storili voditelji "levog" krila — Zavezniki reakcionarjev in zloglasnih karakterjev? V "Radniku" in "Borbenom Zajedničaru" ter na svojih sestankih so nanj me-tAli blato in psovali njegovo delo, toda njihova nepoštena gonja pač ne more.umazati mofca, kakor je Hoan.*-
Po borbi u konvenčne mandate so pričele struj e z "ma-
s 1. strani.)
nevrisanjem". Komunisti so predlagali dostojno počastitev "nacionalnih i radničkih bora-ca u Jugoslaviji". Ako bi bili predlagali samo resolucijo v o-brambo preganjanih komunističnih in drugih delavskih vodij, bi bilo to seveda zelo načelno in resolucija bi bila tudi sprejeta, toda vključili so tako-zvane "nacionalne" borce, med kakršnimi so lahko Mussolini-jevi in Hortijevi agenti, katerim je osvoboditev Hrvatov toliko kot lanski sneg, zato da bi pridobili simpatije šovinističnih delegatov.
Ako zagazi HBZ res še bolj v reakcijo, ki bo sovražila delavsko gibanje v kakršnikoli obliki, neglede kako bi bilo po-j šteno, bo to zasluga skrajno o-1 portunistične taktike "levog krila", ki zametuje načela za mandate, mednarodno solidarnost v korist hrvatskega šovinizma in poštenje za skledo leče.
O poteku te konvencije bo poročilo nadaljevano v prihodnji številki.
Iz Montane
Red Lodge, Mont. — Med organiziranimi delavci v tej državi je bilo zadnje tedne veliko zanimanja za vprašanje, kdo naj bo predsednik montanske delavske federacije. Tod je dobil, kakor čujem, veliko večino glasov dosedanji predsednik, stari veteran in socialist, James I). Graham. Njegov nasprotni kandidat je bil Nelson ie Great Fallsa. Dne 7. junija, ko to pišem, mi ni še znano, kako so volitve v borbi med njima izpadle. S. Graham je bil nedavno v Bear Creeku in napravil na ljudi zelo dober vtis.
V nas novi socialistični klub smo sprejeli spet deset novih članov. Organizatorji torej v polni meri spolnujejo svojo dolžnost. Ako bomo tako napredovali, bo ta postojanka v okraju Carbon ena izmed naj-jačjih v državi.
Klub priredi piknik dne 21. julija v Red Lodge v Happy Bros. parku. Na sporedu bodo razne igre in tekme, za govornika pa je povabljen s. J. D. Graham.
Slovenska in ostala jugoslovanska delavska javnost bo o delu tega kluba še velikokrat čula. — K. Erznožnik.
Vzhodnoohijska federacija društev SNPJ v Prosvetni matici
Bellaire, O. — Razveseljivo
je, da se čezdalje več slovenskih društev, domov in federacij pridružuje Prosvetni matici.
Stanje M. Slanovca
Akron, O. — Ker se mi je čudno zdelo, da Max Slanovec ni prišel že dva tedna čitati Proletarca, sem se odločil, da ga obiščem. Dobil sem ga v zelo slabem stanju. To je bilo dne 7. junija. Dejal mi je, da ga tarejo razmere in da mu tudi zdravje jako naigaja. Svetoval sem mu, da naj gre v bolnišnico. Odvrnil je, da bo to menda res Še najboljše. Zdel se mi je silno potrt in obupan. V društvu ni nobenem. Ima dve hčeri in dva sina, še vsi mladoletni. Te vrstice sem napisal, ker Maksa Slanovca tod okrog in mnogi Slovenci v Clevelandu dobro poznajo, pa jih bo ta vest zanimala.
Martin Podobnik.
Kaj je Marx najbolj cenil ?
Za najvišjo krepost je smatral priprostost; za moško vrlino—moč, za svojo glavno lastnost — zasledovanje enega cilja; za srečo — borbo; največja nesreča zanj je bila — izguba svobode; greh, ki ga je najlažje odpustil, je bila lahkovernost; najbolj je sovražil pri ljudeh hlapčevstvo; najrajši je prebiral Shakespeara, Ajshilo-sa in Goetheja; za merilo svojega življenja je imel izrek: "Nihil humani a me alienum puto" (kar je človeškega, mi ni tuje), in za geslo pa: O vsem je treba dvomiti.
Nov hrvatski list
Dne 16. junija je izšla v Chicagu prva številka novega hrvatskega lista "Pravda". Izhaja dvakrat na mesec. Urejuje in izdaja ga Drago Grkinič. Urad ima v So. Chicagu. Stališče lista je narodnjaško in politično neodrejeno.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
VII. IZKAZ.
Chicago, lil. Klub St. 1 JSZ od prebitka zabave 30-letnice ProVetarra $100.00.
Detroit, Mick. Angleški odsek kluba št. 114 JSZ $5.00.
Detroit, Mich. Peter Benedkrt $2.55 in Martin Menton $1, skupaj $3.55.
Cicero, 111. Matt Kure $1.00.
W Aliquippa, Pa. Neimenovan 50«.
Sygan, Pa. Prispevali Mws Mildred Virant, Lore-nz Kaučič in Frank Mi-klauttč 50c. (Poslal Lorenz Kaučič.)
Akron, O. John Obreza 25c.
Indianapolia, Ind. Louis Sasek 25c.
Skupaj v tem izkazu $111.05. Prejšnji izkaz $146.56, sku»paj $fiN>7.<51.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Dailj Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. l)aily Tal. Canal 9695 Wedne*day and Sunday by appointments only Reaidenee Tal.t Crawford 8440 If mo a«awer —- Call Aaatia 5700
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
^ w -M*W" m «	■ m m m u u m m m m u m ■ ■
PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO.
FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
tNaii vozniki pobirajo perilo po v»m mestu, Clceru In Berwynu in dovaiajo čistega na dom
i TOČNA POSTREŽBA	DElo JAMČENO
■ 1727-1731 W. 2lat STREET	CHICAGO, ILL.
4	Telefoni« CANAL 7172-7173

hroi«ur«c, juiic i v, i »o«*.
FRANK S. TAUCHAR:
DOMAČI
POGOVORI
REKLAMA Z DEKLETI ZA LETOVIŠČA
t. S. Tauchar je sledeči apla poslal v objavo Ieto5nj\mu Majskemu Glasu linifd mruncih pris<>evkav je mo-rti ito^t*11 tJt ^er ni ** vse prostor«- Vided tega j?a piiolR-ujemo f ProltUi CU.	....--------
tf\Ol jGOTRAJNA brezpo-■ J selnost in tepke ekonomske razmere so dokaj izpreme-njle na* življenski tempo, mišljenje in domačo govorico. Po pet-Ii lotih krizt tudi navadno Ijidltvo nekoliko razmišlja, kaki »praviti Življenje v boljši tok in doseči saj delno blagostanje, dočim resnejši posamezniki, prepojeni z novejšimi zahtevajo popolno pretircdbo družabnega reda ši-rom sveta. In na teh sloni upanje človeštva.
Eernetova družina je pogosto priredila domač diskuzijski večer, ki je bil navadno tako zanimiv, da so tudi mlajši člani družine rajie ostali doma kot pa da bi šli v kino ali igrat kocke in kvarte k sosedom. Po-adbno še, kadar je prišel v vas stari oče Miha z materine strani, ter se po lal v živo debato z Bernetovim dedom o vseh številnih "izmih", najbolj pa o socializmu in komunizmu, kajti Berač je bil socialist, Miha pa komunist>Moža sta imela v takem slučaju v prejšnjih časih navadno največ besede, tudi če sta bili njiju priletni ženici zraven - z vsem priznanjem fladkotekočih jezičkov. Ta izjema pa je bila seveda edinole t političnih, strokovnih in gospodarskih razpravah.
Mladi Berne in njegova soproga sta bila v mišljenju precej sorodna ideoligiji starih dveh, ne pa njiju otroci, dva sina in dve hčeri, od šestnajstega do štiriindvajsetega leta, kateri so imeli tudi več izobrazbe in pa čistejši poigled v nove razmere nele doma, ampak po ▼sem svetu. Stari predsodki se namreč preveč vkoreninijo, pa je le malo ljudi z zadostnim duševnim obzorjem, da bi se znali prilagoditi novim razmeram. Zato je menda res koristno in prav, da nas narava polagoma po vrsti odstranja tja, kamor nas največ v resnici že davno spada .. .
"Eden mojih starih očetov je socialist, drugi pa komunist," je rekla Iva nalašč tako glasno, da so jo vsi slišali, pogovarjajoč se s svojim zaročencem ob pisalni mizi. "Ti pa si demokrat in tvoj oče je republikanec. če te vzamem, kaj bodo najini otroci?"
S tem je bila pozornost ostalih obrnjena k njima.
"Otroci? Hm; ali bova imela tudi to nadlogo?" jo je poredno podražil zaročenec Tone.
4Ne izvijaj se vprašanju," je hitro povzela Iva. Stvar je resna."
"Seveda, seveda, draga moja," odvrne Tone resnejše. "Najbrž bodo vsi socialisti, ker ima navadno mati več vpliva nad otroci kot pa oče. Jaz jih pa tudi ne bom nagovarjal v ostareli demokratizem, ker se •celo meni vedno manj dopade. Zadnje čase sem imel še največ zaupanja v razne progresivne, pa so preveč razdvojeni in brez pravega programa. Zato se mi nikar ne čudi, če bom v prihodnji kampanji delal z vami." .
"Bravo, Tone!" se je oglasil »tari Berne. "Vedno sem želj-
ha?" ga Je podražil stari Her-. ne. "Ti in tvoji nestrpneii niste bili tolerantni, niti posebno in-j teligentni, ko ste se pridružili razkolnikom, in nas, ki smo o-stali zvesti stranki krstili za 'social patriote' —"
"Ali zopet začenjaš po starem načinu?" Je zarohnel Mi-, ha. "Lahko ti naštejem mno-
ge —_________j
"Prosim oba deda, da ohl*a-nita hladno kri!" je segel v besedo Mihi vnuk Ciril. .<'as je, da že enl:rit pomnita t'ir) razprtije. Ako bodeta še v nn-
Ničestr ni v ameriškem časopisju bolj v modi kakor »like mladik aerul in deklet v kopalnih oblekak, oziroma v vsake torte sugestivnih oblekah. Vi' ilustracije »o običajno uporabljevt.ne sa oglašanje letovišč, mašil, lepo tičnih sredstev, cigaret itd. Ta slika je is Californija.
rlerman Goring išče prijateljstva na Balkanu
Herman Goring, Hitlerjev
Jakov raz pa 1«T. Ta zbor Je bTT včlanjen v Prosvetni matici JSZ.
V star m kroju v rojstni vasi mater, dvi.
no pričakoval, da boš v dogle j-ntm času postal naš sotrud-nik."
"Jaz pa sem mislil, da bodeš pristopil k nam," poseže vmes Miha. "Komunisti smo bolj radikalni in zahtevamo takojšnji preobrat. Naša stranka je še razmeroma mlada, pa imamo že veliko državo v svojih rokah."
Stari Berne ga je resno zavrnil: "Ne pozabi, da je v glavne m to delo socialistične stranke! Ko je v Kusiji prišlo do razkola v stranki, je večina članstva šla z novo, radikalnej-'dalje dajala tako vzglede, »eI rninisiter za zrakoplovbo, si ze- zapušča pokojnik
grupo, katera je v žela s se-! morda pričnimo tudi mi mladi j0 prizadeva, da pridobi Molj- sestri in tri brate.
boj iste fundamentalne principe in Kari Marksova načela za socializacijo vsega imetja, ki se iih je naučila v skupni socialistični stranki, čc izvzamemo razkol, se ni izvršilo nič novega. Slabe posledice tega so bile v tem, da so se začele po tem vzgledu cepiti socialistične stranke v vseh deželah. To pa je uničevalno učinkovalo, kajti povsod je moč politično organiziranega delavstva pričela padati. Da je bila nesreča še povečana, so se razvili takozvani 'načelni boji', kar pa jaz po teh letih bojev ne morem imenovati drugače kot navadna frViou-s>ka prerekanja. Kadi teh razlogov imamo zdaj fašizem v U i-( liji in Nemčiji ter splošno reakcijo drugod. Moje načelo jo,! ne razdvajati delavske solidar-j
D0VTIP1 IZ TRETJEGA RAJHA
V "Deutache PlttutermiUe", Ver »k "Graphia", Karlrbad. .«> izšli "Dovtl-pi :z tretje {a raj ha". Sledeče je ob-javilu v ftlovenskem prevodu "Delav-puli tika":
V Berlinu bodo postavili nacionalni spomenik tretjega ruj-1' t. Predstavljal bo — neznane zadovoljneia.
*
A/ent tajnepolitične policije
Odkar je Kohm v raju, noslja angeli figova 'peresa zadaj.
a
V vagonu potniškega vlaka sedi pri oknu Ju 1, zdravnik, ki bere knjigo.
Nekaj nacional-socialistov s hrupom vstopi. Zagledajo J j-da, si pomežiknejo in v zboru zakriče "Heil Hitler!". Ju J jih
»pazuje početje brezposelne-' pogleda in jim mirno odgovori:
med seboj lasati."	, sko čimbližje Nemči ji in enako Dragi Martin, slava tvojemu
"Za to smo pa že prepamet- tudi Bolgarijo in Jugoslavijo, j spominu! ni," *a zavrne sestra Iva. "Me- NJ< davno je bil v Bolgariji in Matt. J. 2alec, Andr. Champa ni so taki prepiri le še v zaba- potem v Jugoslaviji, kjer pa soj	-----------
Članom kluba št. 114
nosti! Mi rabimo samo eno politično stranko, v kateri naj odločuje večina; tako društvo, ki se je v začetku izreklo za nacionalizacijo vsega imetja in za odpravo privatnega profita, je socialistična stranka. Vse potrebne izpopolnitve se lahko izvrše v njenem delokrogu, zato so bili razkoli nepotrebni in naravnost škodljivi."
"Ne oporekam; da imaš morda deloma prav," odvrne Miha že nekoliko razburjen.^ "Toda pomisli, da so bili nekateri starejši in ozkega duševnega obzorja sodrugi preveč zakrknje-
Detroit, Mich.—Klub št. 114
ni, pa niso motali zapopasti ide-[prjredi s sodelovanjem svojega ologije novejših moči, medtem angleškega odseka izlet
ko sO še vedno imeli vpliv in kontrolo nad večino v sociali-
vo, ki ne morejo nič več napraviti škodljivega vtisa. Ni pa bilo vedno tako. Ko sem bila mtajša In so bile delavske in politične razmere še v dobi vzhičenega kaosa, nisem mogla samostojno presojati. Zdaj pa spadam med tiste so-druge, ki so ža edinstveno delavsko politično stranko, zato ine malenkostni prepiri o taktiki ne vznemirjajo, niti ne Spremene mojega prepričanja."
(l)filje p^bodnjič.)
Piknik federacije SNPJ
21. jziHja v Milwaukee
*
Milwaukee, Wia. — Milvvau-
Aka-vvestalliška federacija S. N. P. J. priredi piknik skupnih društev v nedeljo 21. julija v Sagadinovem parku na S. 38th in W. Burnham St.
Kot član federacije in nji pridruženega našega društva "Vijolica" sem prepričan, da 6o članstvo naših 7 društev prišlo na to skupno prireditev v mu namignili, da prijateljstva čimvečjem številu. Zavedajmo z Beogradom ne bo, ako bo tuše, da v skupnosti je naš cilj in di Bolgarija zraven, kajti rane, naša moč. — L. Ambrozich. zadane v času zadnje vojne
--med njima niso še zaceljene.
Na sliki na vrl^u je Goring in spredaj bolgarski car Boris.
Kakor pred vojno, Nemčija tudi zdaj uganja politiko meše-tarenja, da si pridobi prijateljic, trgov in zaslombe.
Detroit, Mich. — Prihodnj t ! redna seja kluba št. 114 JSZ bo v petek 28. junija ob 7 30 zve-! čer na John H. V bodoče se bo-| do nase seje skozi poletje vršile vsak četrti petek v mesecu.
Janko Zornik.
«?a, ki se mu zdi sumljiv.
"Kaj počnete tu?" ga končno nahruli agent.
Počasi, demonstrativno zategne osumljenca hlačni pas :n eno luknjo ožje in oTj* jvorT:" "Ali ne vidite: zajtrkujem."
a
Dva delavca se srečata.
"Daj mi cigaret)!" prosi prvi.
"človeUc božji," odgovori lru-gi, "cigaret si ne morem ve privoščiti, odkar sem zaposlen pri javnih delih."
M.
Dva brezposelna se menita.
"Kako t », da j«- število brez poselnih vedno manjše, a nas je vedno več."
"Vidiš, ko še nisi toliko na-C i o n a 1 -soc ia 1 ist ičnn feohružtoi da bi razumel statistiko."
(. pod je, motite se. sem Hitler."
Jaz ni-
Preljubi Bog je dal nern.VKo-mu narodu tri lastnosti: pamet, poKlonofvt in nacionrtar dali-zem. pri posameznemu Nemcu najdemo farno po dve lastnosti, vseh treh skupaj nikdar.
Nemec je ali pameten in na-cionalsociaiističen. Tedaj ni pošten.
Ali pa je pošten in nacional-socialist. Tedaj ni pameten. • Ali pa jc pameten in pošten. Tedaj pa ni nacionalsoeialist.
PRIREDBE KLUBOV
J« S« Ma»
Izlet kluba št. 114 JSZ
v ne-
deljo 30. junija na Upper Strait Lake. Ves eventuelni pre^bitek
stični stranki skoraj povsod. To; bo prispeva n v United Socialist so tehtni vzroki, zakaj so leva; Drive. Sodrugi in drugi, pridite
krila odstopila in se pridružila tretji internacionali, misleč, da bodo tudi drugod le s komunizmom prišli do vladne kontrole."
"Vidi se, da sta po vseh teh letih histerije in političnega kaosa postala tudi vidva bolj zmerna v razpravah," poseže vmes mladi Berne.
"In to je de>bro znamenje," doda njegova žena. "Spominjam se, kakšen vihar je bil Včasi, ko sta oba v isti sapi trdovratno trdila, da sta vsak zase neovrgljivo v pravem. Jaz pa sem že takrat smatrala, da razkoli ne morejo koristiti, čeprav sem navadno le molče poslušala."
, "Da, mi otroci smo poslušali in se že takrat učili," doda mlajša hči Berta. "Pozneje smo čitali dela seKia listič nih mislecev in vneto zasledovali svetovne dogodke ter si tako čistili peijme v svojih glavah, molče in stvarno, kar nas je usposobile za inteligentne) organizatork čno elelo, ki je tako potrebno v v agitaciji za skupno delavsko stranko."
"Si slišal našo vnukinjo, Mi-
v%i na^to prireditev. V izo-bilju bo svežih jestvin in izbornih pijač. Izlet se prične zjutraj.
Vsi, ki imate prostor v avtih za nadaljne goste, ste prošeni, da pridete pred lokal SND med 9. in 10. uro. Od tu odidemo najkasneje ob 10. Na svidenje 30. junija pri jezeru Upper Strait. — Janko Zornik.
Prihodnja seja kluba št. 1 JSZ in diskuzija
Iz Kanade
Flin Flon, Manitoba. — Iz tukajšnje naselbine se v javnosti malokdaj čuje. Leži na skrajnem delu severne Kanade. Mesto je na meji dveh provinc — Manitobe in Saskache vvana in se razteza v obe.
Tu so
Hudson Bay Mining and Smel ter kompanije. Slovencev dela v njih zelo malo, znatno več pa drugih Jugoslovanov.
Prireditev 30. junija na Syganu
Sygan, Pa. — Tudi naš klub št. 13 JSZ priredi slavnost 30- vi~mi pa davite mat letnice Proletarca Vršila se bo zahtevo po plači?!"
v nedeljo 30. junija na kraju,-kjer bo naša prireditev prvič. Je obkrožen z lepim drevjem, med farmami in je torej dovolj v "prosti naravi". Za pojasnila >e oglasite v dvorani.
Cenjeno < bčinstvo tu in v o-kolici je vabljeno, da pride na to prireditev, da tudi mi dostojno proslavimo tridesetletno vztrajanje našega glasila.
Na sporedu so govori, igre, plesna in pro/a zabava. Postrežba bo izbe>rna.
Lorenc Kavčič.
Podjetnik pravi SA-brezpo-selnemu, ki mu ga je poslal ura J:
"Jaz naj vas sprejmem iz golega nacionalnega idealizma,
erialistično
po pl
Norman Thomas bo go-voril v Martins Ferry
Bridgeport, O. — V torek 2f>. junija zvečer bo govoril v Kagle Hali v Martins Ferry Norman Thomas. To je prvič, da bo on govoril v teh krajih. Vstopnine ne bo, ker bo vse stroške plačal stari sodrug J. Fetters v M. Ferryju. Ta pionir je star 70 let.
Delavci, pridite vsi na ta shod in agitirajte, da privabite tudi čimveč tistih, ki naznanil v listih ne eMtajo. Slišali boste moža, ki je bil že dvakrat predsedniški kandidat in ki je zlati rudniki, posesti p(Jen javnih socialističnih vo-
av MiniMLr Jini1 *m<,,-!dlj v tej deželi.
Italijanski in nemški fašist se srečata v Florenci.
Nemec zakliče: "Heil imperator!"
Italijan odgovori: "Evviva imitator!"
'Kaj je razredni be>j?"
"če se upira nekdo, da ga ne bi do nagega slekli."
"Kaj pa je nacionalna vzajemnost?"
"če se slečeni nič ne upira, ampak kliče "Heil"!
a
V brzoviaku hoče neki on-vodja izzvati Juda: "No Jud, kdo je kriv, da smo mi izgubili vojno?"
"Judovski generali, gospoo Sturmfuhrer!"
"Hm... Pa saj nismo imeli judovskih generalov."
"Mi ne, gospod Sturmfuhrer. pač pa drirgi."
"Kaj daš za nov dovtip?"
"Leto dni zapora." a
"Marka stoji sijajno: 2% kritja, 98^ zaupanja..."
Joseph Snoy.
Chicago. — Redna seja kluba št. 1 JSZ se bo vršila v petek 28. junija. Na dnevnem redu bodo važna poročila in nato diskuzija o predmetu, ki ga je določil klubov prosvetni odsek že pred nekaj meseci, a vsled drugih zadev ni prišel na vrsto. Glasi se: "Kretanje komuniati-čnih atrui in menjanje taktike |(>v komunistične stranke v Zed. državah in drugih deželah."
Uvodni govor bo imel Frank Zaitz, nato sledi razprava o tem predmetu, ki bo vsakemu svobodna. — P. O.
Iz svoje srede smo izgubili dragega nam tovariša in sodru-ga Martina Gosenico. V tukajšnjem rudniku je bil vposlen od 23. nov. 1931. Dne 3. junija to leto je pri delu v rudniku smrtno ponesrečil, ko je izgubil v šahtu pri premikanju deske ravnotežje in padel 280 čevljev gle)boko. Bil je takoj mr-
Podcenjevanje nasprotnikov je najslabša taktika.
KONFERENCA IN PIKNIK
S SLAVJEM 30-LETNICE "PROLETARCA" V NEDELJO 211. JUNIJA
BRIDGEPORT, O.
GLAVNI GOVORNIK JOHN TERČELJ
Pričetek konference ob 10. dop. v društveni dvorani na Boydsvillu Piknik popoldne v GUNA PARKU, ki je blizu dvorane
O priljubljenosti pokojnika je pričal njegov pogre*b, ki je bil res veličasten. V sprevodu, v katerem So bili vsi jugoslovanski in številni drugi delavci, je igrala žalostinke mestna godba. Tako veličastnega pogreba na Flin Flonu še ni bilo. Pri odprtem grobu je govorilo več govornikov, ki so se od pokojnika poslovili z iskrenimi besedami.
Lepa hvala društvoma HBZ in SNS za krasne vence in vsem drugim, ki so pripomogli, da smo našega zvestega rojaka in
Konferenca socialistov iz zapadnih držav
V	petek 19. julija se prične blizu Denverja in deloma v Denvcrju konferenca socialistov iz zapadnih držav. Trajala bo do popoldneva dne 21. julija.
V	istem kraju bo že pred konferenco otvorjena socialistična polletna šola. Cena za hrano in stan je izredno nizka. Na-daljna pojasnila daje ('ari Campbell, Socialist Headejuar-ters, 1026 17th St., Denver, Colo.
PRISPEVKI V P0DR0R0 MAJSKEM GLASU
■v.	\
VI. IZKAZ.
VVaukegan, lil. Anton Narode $2; po 501-: Mike Civha in John 7/akov-sek, skupaj (Poslala Franves Za-kovAfk.)
Chisholm, Minn. Federacija SNPJ £.'1.00. (Poslala Mary Smoltz.)
Nantieoke, Pa. Henrik Peearič- $1.
Little FalU. N. Y. Klizaheth Penich 50c; Jennie Esfcenich .'lOc;" neimenovan 20e, skupaj $1.00. (Poslala E. Penieh.)
Cleveland. O. Ciril Obed $1.00.
Detrcit, Mich. Frank Krese 50c.
Madrid, I a. Frank Smerdu f>0c.
Oakmont, Pa. Joseph Komatz 25e.
Bridgeport, O. Mart n Koas 20c.
Skupaj v tem izkazu $10.25. Prejšnji izkaz $57.60, skupaj $67.85.
V sledečem seznamu to priredb« klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite.
JIJNU.
BRIDGEPORT, O. — Konferenc* klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 23. junija.
BRIDGEPORT, O. — Piknik kluba st. 11 in konferenčne organizacijo JSZ v nedeljo 23. junija.
SYGAN. PA. — Proslavitev 30-let. niče Proletarca s prireditvijo kluba st. 13 JSZ v nedeljo 30. junija.
DETROIT. MICH. — Piknik kluba st. 114 in mladinskega odseka JSZ, v ned-?jo 30. jurija na Upper Strait Lake v korist fonda United Socialist Drive.
JULIJ.
SO. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 14. julija piknik kluba st. 224 JSZ.
MOON RUN, PA.—Slav/e 30-let-niče Proletarca pod pokroviteljstvom I kluba JSZ in Konference v soboto h nedeljo, 13.-14. julija.
CLEVELAND, O. — Piknik kluba st. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi.
BEAR CREEK-RED LODGE, Mont. Piknik kluba st. 35 JSZ, v nedeljo 21. julija v Happy Brothers Parku. Red Lodge.
AVGUST
CHICAGO, ILL. — Večerni piknik "Seve" v soboto 3. avgusta pri Keglu v Willow Springsu.
VVAUKEGAN. ILL.—Piknik kluba st. 45 v nedeljo 4. avgusta.
CHICAGO, ILL.—Piknik socialisti-čre stranke v ,i*t+žen parku v soboto
BRIDGEVILLE, PA.—Konferenca klubov JSZ in druitev Prsvetne matice v nrdeljo 25. avgusta v Društva-nem domu.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI JEDNOT1
DNEVNIK
PItOSVETA"
Stana m celo leto $6.00, pol leta 13.00
Ustanavljajte novt druAtva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i" za tajništvo je*
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
. V Chicagu bodo to leto sledeče slovenske prireditve!
Nedelja 23. junija: Piknik društva "Delavec" št. 8 SNPJ.
Nedelja 30. junija: Piknik društva "Narodni vitezi" št. 39 SNPJ pri Kejrlu v Wi11ow Springsu.
četrtek 4. julija: Piknik federaci-
zavednetfa delavca Spremili ta- jo SNPJ čikašketfn okrožja pri Ke-
ko častno na njegovi zadnji poti.
Pokojni Martin Gosenica je bil rojen 1. 1903 na Kadovici pri Metliki. V Kanadi je; bival ! najdlje v Norandi, provinca Qtiebec, kjer je v lanski stavki rudarjev vsled svoje zavednosti Izgubil delo, kakor mnojro dru-|tfih. Tam je ustanovil slovenski ; pevski zbor "Zvon", kateremu je predsedoval, dokler ni vsled
(flu v Willow Springsu.
Nedelja 28. julija: Piknik društva Pioneer pri Stezinarju v Willow Springsu.
Sreda 11. septembra: Prireditev društva Intejrrity .^NPJ.
Nedelja 20. oktobra: Slavnost 25-letnire JSZ v dvorani ČSPS.
Sobota In nedelja 2.-3. nov.: Slavnost 10-letnice društva Pioneer.
Sobota 16. novembra: Prireditev društva Inlegrity SNTJ.
Nedelja 24. novembra: Konrert pev. zl»ora "Sava" v dvorani SNPJ. Torek 31. decembra: Silvestrova
zgubljene stavke in razida ro- zal>ava v dvorani SNPJ.

A VutosIhv Weckly Devoted to tlu» Interest »f tli« \Voih rs OFFinAL OUCAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPKRATIVE
COMMON VVEALTH
NO. 1449.
Publukcd Wa«kly at 3639 W. 2«th St.
CHICAGO, ILL., June 19, 1935.
VOL. XXX.
\Voultl It Not Be t* rn n 11V
Every year about this time our schools and colleges turn out millions of graduates to the already larga «rmy of former graduates vvho are stili vvithout jobs for vvhich they prepar-ed themselves. Their illusions of securing employmcnt in the line for vvhich they studied, of rising up in the vvorld or even becoming president someday soon leaves their minds as they vainly search for jobs.
VVhile our VVadhington of- a goodly portion of this huge ficials are raising huge sums sum for the purpose of creating
of money for the vvork-relief fund, this problem of providing learned students vvith perma-nent jdbs for vvhich they train-ed themselves receives little or no attention. The Milvvaukee leader in the follovving article mentions vvhat could be done if the people had voted and elected Socialists:
"Well may the commissioner of education deplore the fact that a million graduates are being tbrovvn" out into - the vvorld vvith nothing to do". It is a disgracc and a gross in-justice.
"They are being added to the innumerable other graduates, of recent years, vvho find themselves in the same dilem-ma. Every six months this tra-gic in justice is repeated.
"•Probably the commissioner of education has no influence vvith his chief in the vvhite house, other than to try to se-cure the use of $24,000,000 a month from the $4/800,000,-000 vvork-relief fund, to provide for vvork, recreation and further study for graduates. Or perhaps he vvould not know w>hat else to use his influence for.
"His plan, of course, is a de-
but superficial temporary things, some of vvhich are val-uable in themselves, sueh as housing and public improve-ments, but vvhich do not provide going industries for men to vvork in after the big ap-propriation evaporates.
"If the administration had the right špirit and the right objeetive, it vvould take over essential industries and pre-pare to have the public be the great employer and the great producer. It vvould abandon the scarcity plan and adopt the abundance plan. It> vvould en-list the services of the graduates, and millions of others, in a vast social reconstru.ction vvhich vvould be satisfyirog to
^P	their ideals.
tration has been taking the
right course for perm-ment "VVould it not be grand to
purposes— namcly, in the de- have an administration vvith
velopment of the Tennessee! the vvill and the vision to do
sirable one, for tenvporary purposes.
"But the money vvill run out.
"For the graduates, as for the rest of the unemploye1 vvho may find jobs through the vvork-relief fand, it is crucially important that something more than the mere making of tem-porary jobs shall be done. It vvill be nothing short of a social erime, on the part of the administration, if it does not use
permanent employment.
"The creation of permanent employment involves a right-aibout-face on the part of the administration — generally speaking.
"In one respect, the adminis-
Valley electrification projeet. It has	into business.
Socialist Study Club Meeting Well Attended
AHout one hundred people attended th« meeting qf our Social Study Club held laat Friday night. The program consisted of a lecture by comrade Chas. Pogorelec on hia Western tnir, an exhil»it prepared by the Young Falcon* and slides aibout the Civil War In Austra. Charles Pogorciec ex>plained hia travels, meeting people and of the conditions that ex-sijit. His entire tour vvas a »ucces* a* he outlined it, organ zing a branch in Bear Crcek, Mont., securing new sub-^riptions for Proletarec and se'ling lil« nture.
Next wcre the young Red Falcons. On the wall hung their di»play of vvork vvhich they have been doing every Saturday at the lovver SWPJ Hali. Tony Podbevsek gave a short reading and Irene Svetlik sang a song. The instructors are comrade1 Mary Jupy and I)irothy Šo lnik.
The slides, shovving vi«ws before and afte.r the Atrstran rtvil war, mostJv about Vienna were very in-UMesting. Chtnrade Win*ton Dancis, national secr*tary of th« YPSL ex-plainod the pietures. He ended up < vvith a talk about the causc« of the civil war and the role p>«yed hy the Socialists.
After the meating comrade Ernes-tine Jugg eolirited $1.50 among
ON UNDERSTANDING SOCIALISM
By Charles S. Bernstein
per t« to defend their cause. The writers are pa« d so much per vvord, line or column, and above aH, they are always given the space in the beat magazines and nciwM;>apers in vvhich to exipound their schemes for their masters. Speakecs are given time on the leading nation-wide hook-ups that enable them to speak to millionB. Here is where they always have the advantage over th« radcals.
But, say our friend-s, vvhat does it matter wh< ther so-and-«9 N a Socialist or not, so long as he makes people think? The question is—think what?
THE REAL SOCIALIST
An old adage says: "Bvery horse is a (juadrup«*d, but every (juadruped is not a horse." This in good logic Now, for the sake of being polite, as this may be misconstrued, I vvill use iUuatration: Ali SocialiaU
One constant)y hears people, who call themselves Socialists or Com-munists, remark that he heard a *peaker over the radio or listened to a lecture, or read an article or book, in vvhich the rpeaker or writer spoke or wrote "like a Socialist."
On the Murfacc th<> remark appear* nnocent—like a Socialist. But vvhat does Ihe person mean whcn he says this? A demagog spesking over the radio declare* that the administration has failed to end the d^re^ion. Im>mediately |H»ople begin to believe that the noeaker is a Sociali?-*. Nothing could be further from the truth. Socialnt and other rovohitionarves have never claimrd that the Demo-cratic administration was attempting to do away with the cause of the de-pression. From the very first day of the Nevv Ibal Socialists have shovvn
that It wn nnty a smoke sereen »et my ,	,
are ni. 11 k i «.f t h" t>< M - h min
that? Well, vve haven't—the
administration is as blind as a
Rut it atnnmul vi ith thit iKut an administration J	iw4 sympatl>aera f»M*ie c m-
UUl 11 stoppeu VV lin tnai{	............! vention journal w'.nch is 4>eing pre
pa red f«>r the YI\>L convention to be
one industry. In other respeeta, j can be had next time — by it studiously avoids dejing any voting right."
DEAD HANDS RULE THE LIVING
Whether the United States he vvalked the streets of Pariš Supreme Court has the povver today.
to veto lavvs of Congress is stili, The Constitution vvas framed in dispute, although it is clear for a soc:ety that was almost
up by the advance guard of the capitaliat class to save the profit sy3-tem.
llpon other occa > ons vve hear mooth-tongued polrticism bellovv ribo u t the "rights of the people." This, too, is taken for goo I currency. Surely Socialists know enough not to tru>t th«* e p«i 111 na I merrhants. ()t one may h"ar some half-«baked Irber-als talk of human rights and take thst for Soc-ali^m. And so on down the line vve have an amalgam of the freak, the fake and the fraurl, pa rading as saviors, and are led to believe that they are sometb ng dif-ferent from vvhat they really are.
that no clear grant of sueh povver can be cited. Hovvever, it is a tragedy that society should be hampered by the dead hand of the past. The men vvho framed the Constitu-tion had no comprehension of the vvorld in vvhich the modern generation lives, and vvere they
64
wholly agricultural. Our civili-zation is industrial vvith its great povvers of produetion and distribution ovvned by giant trusts and mergers. The candle and pine torch have been replaced by the electric light; the pack-horse and vagon by the railway; the tovvn eru^arte w>r Democracy, a new wir
held in PittSburgh. Ccmrade John Rak prueided at the meating.
Pub. Committee.
JOINT MEETING
Talk cheap, and it is the priv-At Kankakee, 111., a joint ma s ilege of anyone and everyone; but meeting was held *>y trade unions an I that is no reason why Socialist« farmers' organizat:ons. The city j should be misled by the phrasemon-vvorkers will = buy from the farmers gers. Not ali these people are ignor-and the latter wi!l demand un on- ant; in fact the capitalists hire only msde products und services.	the best and the most educated ex*
M
THE GOOD_SOLDIER
By Jack London
(April fi, 1917—the glamr- of a new from the breast of women, feeling
to emerge from their tomb« erier by the daily nevvspaner.
they vvould be as much sur-prised as a Caesar vvould be if
VISITING PENNSYLVANIA
Johnstown needs no introdu«ction. It is well known to aH readers of Proletarec for the activities carried on 'by bra-neh 5 JSF, cultural organi-zations, SNPJ and other progressve lodges. Juat recently singing aociety Yugoslavia was re-organized vvhich is naking good pro^ress under the ;e«dersh»p of Zalars and others. Their direetor is Hans Itoemer, a very able man for this line of work.
My first stqp vvas at the Langer-holc's. Just by stepping into the hou3e you can teli they are Socialists. Eu-gene V. Difrs, JSF convention and Socialist branch pietures hang on the wall. AH are aetive members of branch 5. After a chat with the farnih we visited the Slovene VVorkers Homie where the SNPJ lodige dele-gatei were holding a meoting, planiti n.g a picnic which will be held some-time next month. Some of the fam-ilar faces were Frank Podi')oy, Th> resa Glavach, Ignac Groznik, Joseph Culkar and many others, aM busy plannin/ for a successful picnic.
Corning back to the Langerholc's home Johnnie Jernejcich drove us to PatkhiM to visit his folks. Both are very socialble vvhich also goes for the rest of the fami!y.	*
There was a keen interest among the Johnstovvners for the Westmore-land SNPJ Federation affair held on Decorafc on Day in West Nevvton. Ar-rangements vvere made and so several cars of us left for "Dutch-town" as it is called. The hali vvas frlled to the c»pacity. People came from ali parts of Pennsylvania, some even from Cleveland, W. Va., and Chicago. The program consisted of speeches given by Anton Zornik, Jane Fradel, Fred A. Vider and the vvriter. Other fea-tures were selections played by the band, a number of songs by the sing-ing society "S-avica" and a one act play, "The Nevv De*P' which vvas presented by a group of players from Moon Run. On the vvalls hung the paint ngs of Harvey G. ^ru.-hek who had »them on difiplay. In the evening a dance took plače. People in Penn sylvania knovv hovv to enjoy a good time. Before lcaving for Johnstown vve stopped to visit the Yatnnicks. Shinks and Pevcs. On out -way back Frank Zalar, our chauffeur begsn to hum Slovene melodies, of course, with my assistance. He enjoys sing-ing as vvell as I d3 and is one of the most aetive members in the singing soeioty Yugoslaria.
,fcSaturday a concert will l»e given hy Rodoljub, a Croation singing ao-ciety," he informed me. "Our ehorus has also been invited to give a few selections and you must come with us", he said.
Rodoljub is one of the oldest singing societriea in John»town. They ce-
the telegraph, vvireless and ra-
to end vvar.
April fl, ^.ISi—a brokm, impover-.	, ,	irhed, brovvbeatefc vvorld lines up nev»
dio; home and shop produc- balarccs of p<wer to build new wars.
tion by vast industrial plants
And the lesson vvorkers? We go
neither remorse nor sympathy.
"If he is ordered off on a firing >quad to exocute a hero or benefsc-♦o«", h" f ir's vvithout he -V tition. though he knovvs the bullet wil nierce the noblest heart that ever
equipped vvith machinery; lo- back to the Socialist pioneer, Jack beat in a human breast.
lebrated their 25«th anniverrary vvith a two day progr. m, inviting several out-of-town choruses to partolpate. At the concert Satur<iay a^out 400 people attended, although sueh a pro-gra.m deserved i packed hali vvhich could have Seated 700. Singing .*o-ciety Rodo ji1) was ac-ompanied by. the symphony orc'iestra of J.»hn stown, They rendered thnir selections in exellcnt mannc r. Pr »f. Hans Roemer direjted the enfc r? en.<en.'»le, sibout 45 singers, the soloists and or-chentra. The next day a picnic was held at the Croation farm wl:h a large attendance.
It seemed that during my stay in Johnstown aH kinds of affaira vvere going on. Triglav, one of the largest and oldest SNPJ Ijdges .»ponsored a progi a m and dance on Saturdsy June 8. Because of the rainy "Sveather that afternoon I didn't think a large crowd would turn out, but wus «ur-prised »when I stepped into the hali. The program opened w th a short Engueh coimedy grven by the younger members. Ali characters knew their parts well and could easily be heard and understood in the back of the hali where vve sat. Next vve heard several songs sur>g by the juvenile memibers of Triglav. They vvill make good singers for the singing ehorus Yugoslavia some day. The last number on the program vvas a one act Slovene comedy which keipt the audience laughing; The characters were Martin Lovko, IVan Zupan, The-resa Glavach, the two John Langer-holcs and another lady vvhose nam? I do not recall. Mrs. Zupan direeted both plays and the juvenile chorus. The tamlburica orchestra lH'gan to tune up their insrtruments and wj danced as long as the "Bluc Laiws" of Pennsylvania would permit vvhich is 12 P. M.
The hospita-hl« Zalar's invited us for a dainty supper, prepared by the Mrs.t one evening. Both are very so-ciable. Frank took out his car and we went sightseeing. On? has to be a good driver to make the hills and turns, hut Zalar mastered it vvithout difficiulty.
Durinsr my ptay in Johnstovvn, sad things also happened. Mrs. Volk, the mother-in-laM' of John I^angerholc'« youngest dau^hter passcd away. She was a great loss to the family. To the Volks my sincere sympathy.
Time passed quickly and soon the grip had to be packed again. When one meets sueh niče people as the Pcrchin's, Bizjak'*, Koroshetz'*, Pod-boy's, Jernejcich and many others, one just hates to leave. Pulling up to the station ue clasped hands once more vv th a promise to see each other again. — John Rak.
cal markets by the vvorld mar-ket.
An industrial revolution has occurred since the First Congress met in 1789, and yet the mind of an old agricultural age
speaks through the Constitu-
tion to the mind of this age of j *frind"a, on his relatives, he obeys industry and invention. It is an without hesiution. absurdily piled upon the ab- "If he is ordered to fire down a •urlity of starvation in the m:dst of plenty.
—The Nevv Leader.
London, for our anvvesr:)	j "A good soldier is a blind, heart-
,4Yf>ung men: the lovvest aim in less, soulless, murderous maehine. He your life is to become a soldier. 1 is not a man, he is not a brute, for **The good sobi er never tries to brnites onIy kili in self-defense. AH distinguish right from vvrong. Heithat is human in him, ali that is never thinks; n«yer reasons; he on!y d i v ne in him, aH that constitutes the OBEYS.	»k	*	man has been svvorn away vvhen he
"If he is ordered to fire on his fel- took the enlistment oath. His mini, low-c!tizens, on his neighbors, on his his con*cience, ayc, his very soul, are
crowded street vvhen the poor are elamoring for bread, he obeys, and sees the gray hairs of age stained vvith red and the life tide gushing
in koeping of his office.
"No man can fall lower than a .soldier, it is a depth beneath vvhich he can not go. Keep the boys out of the army. It is HELL. We do not need killing nstitutions, but vve need life-giving institutions."
I
International Ročk Garden
i*.

sapiens, but aH memVrs of the »pe-cies homo-sapiens are not Socialists. Everyone vv-ho aivocates government ovvnership or government control of industry is not a Sociali»t. But evcry Jvocialist advocates complete pUbic ownershi/p and democratic mina« -ment of the national vvealth and in-dustry. Every person vvho assails the present order of things or condemns the De-moicrats or R'-pUblicans, advocates some element of social change, but i/ he does not advocate social re-construction, or more *>pecifically, soeial revolution, he cannot be a true Social st.
Socialists «tand for Socialism— Socialism stands for the collective ovvnership and democratic manage-me>nt of ali land, induitry an 1 finance—vvhich in turn means a complete social revolution of our present order of capitalist soc ety. Therefore anyone vvho advocates anything less, no matter vvhat he may name it, is
not advocatin? Socialism, but refornT pr v«te profit making vvorld to that
vvhich is the antithesis of Socialism This, hovvever, does not mean that everyone vvho speaks or vvrites musi use this or that stereotyoed onrase. But the essen^e, the meaning of vvhat he says, must always have the same central empha»»*; it m ust be the vvhole thing or it is not Socialism. The sooner vve realize this the sooner jviil vve make our thoughts clear, and the betoter vvill our movement fare, jind the surer vvill our direetion be.
SOME QUACK DOCTORS
Silver-coin Coughlin, the smooth radio broadcaster from the Shrine of the Little Flower, vvould have us bt-l eve that the free coinage of ii|yer and prayen» vvill cure our economic and social ill*. India, China and othsr (<»untries have been engaged in this magic for centurics but are «till marting under the vvorst kind of mise<ry.
Then we have the patent-medi-cinc man fro»m Louipana demanding that vve limit the produetion of cot-ton and other coromodities, so that the producers may get higher priče«, as the road to a million dollar income.
Novv, hovv are incomes of a /milion dollars a year going to be achieved? Hovv vvould that end poverty? v
The problem con front ing I the ma^e-t > m>t the limitation of for-tunes, but the a*bolition of the profit ?ystctm. This means that the owner-ship and control, management and operation of the industry and co«. merce of the nation, most become th« property of the vvhole people. For so long as the present sy»tem of capitalist produetion of the nation's vvealth rests in the .hands of the few who control it, profi>U mu«t inevitabijr follovv, and so long as private pro&t exist, misery vvill continue. Becaoac profits can only be made vvhen people produce good- , vvares and mer-chandise for whi m they are in tura paid vvages or salary, the vvages of the vvorkers must be kept low in order that the ovvner of industry may make a profit. When this point i« overlooked, the vvhole strueture or our economic society is misunder-stood.	. _	.. Jrr
The Sociajist viow of the capitalist order of society is that there must bc a reorganization—a social revolutio« ;—that is, a change from the present
of a cooperative society in vvhich ali vvho vvork vvith hand and brain will share the wealth of the things pro. duced. Th s the vvise men of capitalism do not vvant; even the cure ali specialist* are content vvith the sya-tom as it is, exce.pt that they want to insert a pateh here and there. Hers is vvhere the (iivision comes bebwot« reform for reform alone and social revolution. And one must decide on vvhich side he stands.	»
Over 100 people attended the lecture and src al of our Social Study Club last Friday n ght at the Unem-ployed Headquarters. Ch-vs. Pogorele* related his experiences from a recent agitational tour thru the west, slides of important happening* of the Austrian Civil War, last yeir, vvere shovvn vvith approprratc rcmnrks by comrade W. Dancis of th? YPSL and follovving that vve had an enjoya<l>le time. Our flight, "Tom Moonejr No. 1", of the Red Falcon.-;, tutored by Mary Jugg and I)orothy Sodn k d s-played some of the things they have made and furnished a recilotion and
a song for the program.
* -
"I^abor has gotten a nevv 'Magna Charta", said William Green of the A, F. of L. -vvhen the NRA born. He thought, as did m.^st labor lead-ers, that labor would arise to the occasion and organize millions of the employed rnto genuine labor bodies. Personally, I thought Green vvas 'bluffing, t^hem. He and his group have always played the game for vvhat -it vvas vvorth. They have insisted that the policy of revvarding the friends and punishing the enemy wa.> the logical procedure of the A. F. of I«, on tthe political field. Yes, it vvas fruitful for some but not for labor. And even novv, that the NRA has been killed they are a.«king for its continuance. Instead of forming the nucleus of a mass labor party and forcing thru their demands. W.th thousands of strikes taking plače these poor fello-vvs haven't learned yet that lal>or has gaine<i its demands only thru struggle, There vvill be no nevv "Magna Charta" until labor is in povver or until the Workers* Rights
Amendment is adopted and ratified. *
Tvvo cases in question for labor leaders to »ant about are the Free-port, 111. and the Omaha, Neb. strikes. In each čase the "state m litia vvas called in to stop rioting" of course. That term is often used in labor dis-putes when labor seems to get the upper hand in a struggle. They Should come right out ani say to put dovvn Ubor. I n the Omaha čase it is even more serious. A state of marshal law vvas declared in vvhich the state mi-litia takes control of the vvhole city and civil government steps asi d«. In the Omaha čase the governer insists ipon anbitration by both sides and hoivls that he'll enforce the decisions of 4he arhitratrr« with force, vvith court martial, ilfne^sl be. ♦ We don't trust these birds vvho send in a miHtia
to quell a "riot" to be able to arbi-trate justly or even carry out the de-ci^ons honestly. Ali the long yeari of expericnce are again«t that beiaf done right for labor. The?e fello^rt vvho have been stone hearted ali these years aren't going to get chi^kea hearted ali of a sudden. But a labor governor vvould never call in the mi-litia. Nor vvould a Socialist Stat« have to fight against any of its em-ployers.
*
Japan hss stepped into another chunk of Ch na presumably for the «ame purpose that it has establi^hed the free (?) state of Manchukuo. The Chinesc hnve been tom by decades of strife. Japan vvants their trade. In addition Japan vvants to be ready to invade Russia as soon as it feel« povverful enough. In its invasion Manchukuo and the rest of China, if Japan can control it, vvould assist'in-p?rialist Japan. Russia's dancer of vvar isn't over, 1>y any means, not as long as Gcrmany and Japan will continue their aggressive armament and
tcrritorial expansion programs.
*
The iprediction novv is that war will be declared in Europe vvithin 1» months. Why, vvith the precarious internat condition of ltaly and its clamor for territorial exr»ansion in addition to the manuevers of Japan and Germany, its likely to explode at any time. Then the boys will march off to kili one another for home and country. Who's home? And who's country? Why the .•mperialists', of course.
#
Norman Thomas spoke on the NBt' radio hookup last Sunday on Canton antivvar rpeech and wher« I)obs vvould stand on vrar today. At Canton a great throng of Peb's f^-lovvers met to reenact the scen« vvhich made Gene, Ddbs denounc« the vvorld vvar and for vvhich he was later unjustly convicted and confined pri.son. We stand up to honor in* great peace lover and great agita^J for the vvorking class vvith the r«st of the comrades everywhere.
DAY OF PRAYER
m
How about declaring the wxth an-niversary of the great erash a day prayer, imploring the Almightjr * teli us why plenty of everything i** * enough to go around.
—American Guardia*