Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer »Oblast na državni ravni zavrača industrijsko demokracijo že s tem, ko se izogiba tripartitnemu organu. To je še posebej presenetljivo, ker sta v vladi kar dve stranki, ki se imata za socialnodemokratski. K sreči je zakon o soupravljanju industrijski demokraciji vsaj malce odprl vrata v podjetja,« pravi Milan Utroša. Svobodni sindikati skušajo ta vrata odpreti na stežaj - predvsem z različnimi oblikami izobraževanja in usposabljanja, v katere so doslej vključili že več kot 2.000 delavcev. Usposabljanje je res nujno, saj vse preveč delodajalcev vdor industrijske demokracije ovira, in če drugega ne, delavcem zavračajo pomoč strokovnih služb pri volitvah v svete podjetij. Za vsako ceno skušajo ločiti sindikalne predstavnike od delavskih. Več o tem na 4. strani DE. DE se v usposabljanje delavcev vključuje z objavo vsebine priročnika za soupravljanje »PODJETJE POSLOVNIH LJUDI«. Tokrat prvi del - na 12. in 13. strani. Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 ' Telefaks: 311-956 časopis slovenskih delavcev Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana stran Spoštovani! Pišem Vam po pooblastilu Grand hotela Union. V vašem časopisu z dne 28.10.1993 je bil na prvi strani objavljen pregled podjetij z najvišjimi izplačanimi plačami poslovodnih delavcev. Pri številki 22 na tem seznamu je pripisano "Union". To vzbuja vtis, da gre za plačo direktorja Grand hotela "Union". Ker ta podatek ne ustreza resnici, prosim, da v skladu z določbami Zakona o javnem obveščanju na isti strani^kot je bil objavljen sporni podatek, objavite popravek z naslednjo vsebino: "Popravek Časopis Delavska enotnost je 28.10.1993 na prvi strani objavil pregled podjetij z najvišjimi izplačanimi plačami poslovodnih delavcev. Na seznamu je pri številki 22 pripisano "Union", kar lahko vzbuja vtis, da gre za podjetje Grand hotel "Union" in za plačo njegovega direktorja, kar ni res, saj ima 4 x manjšo plačo,kot pa je to navedeno v seznamu. Trenutno znaša najnižja neto plača v Grand hotelu "Union" približno 30.000,00 SIT, razmerje med najvišjim dohodkom pa znaša 1: 5". Mnenja o tem, kdo je zmagal v spopadu za proračunsko kost, so različna. Zaenkrat soočamo dve, preberite ju na 2. in 3. strani. V Ljubljani, 12.11.1993 ZA GRAND HOTEL UNION POOBLAŠČENEC: odvetnik rhaty Fjnil Zakonjšek Od vetflm / Enii^Zakonj.šek jubbana, Cigaletova 7/1. Polemike na to temo nadaljujemo na 11. strani in jim dodajamo nekaj iskrih o poslanskih plačah in novo akcijo sindikatov. Svobodni sindikati so na problem domačega kapitala v tujini opozarjali z amandmajem že oktobra lani!!! s v. Menda je danes na Dalmatinovi 4 najbolj brano pisanje o tiskovni konferenci Pergama. Kaj bi ne bilo, saj gre (med drugim) prav za lastnino te stavbe. P er gam je namreč prvi predstavil stališče vseh drugih sindikatov, sprejeto na doslej skrivnostnem zaprtem sestanku. Menijo, da lTnametsindikalni pluralizem, in lastninski je Pač naslednji korak. ZSSS odrekajo pravno ln moralno pravico do »premoženja, ki je ogromno«. Dušan Rebolj je iz nadaljnje bitke za lastnino izločil le Tomšičevo KNSS. Vzrok? Soli-ranje! Mnenje »ogromnih bogatašev« iz ZSSS bomo predstavili v naslednji številki. &■ - Ljubljana, 18. novembra 1993, št. 49, letnik 52, cena 160 SIT BEDAKI IN KONJI streljajo kozle na 11. strani CE SE OBLAST SPRENEVEDA Piše: Marjan Horvat Tokrat Je Janša »Izgubil« Obrambni minister je moral zaradi parlamentarnega odločanja o proračunskem memorandumu skrajšati svoj obisk pri madžarskem kolegu. Mirne duše bi lahko tam ostal, tako kot je bilo planirano, saj njegove intervencije za več topov kot masla niso bile uspešne. Tri milijarde tolarjev, ki bi morale v obrambno vrečo, je zaradi doslednosti poslancev Združene liste in končno tudi možate odločitve predsednika vlade dr. Janeza Drnovška odšlo v ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za znanost, da bomo pospešili proces investiranja v podjetja in njihov tehnološki razvoj ter ohranjanje in ustvarjanje ekonomsko utemeljenih delovnih mest. Ta sredstva bodo sicer v proračunu posebna postavka, vlada pa mora sprejeti program njihove uporabe. Pravo sprenevedanje so Janševe trditve, da je dobil vse, kar je hotel. Saj bo moral za vsak nakup letal, topov in drugega orožja dobiti soglasje parlamenta, še prej pa kajpak koalicijskih partnerjev v vladi. To mu bo prav gotovo prineslo nekaj sivih las. Tudi javnost se namreč, ne glede na Janševo medijsko ofenzivo v zadnjem času, vse bolj soglasno odloča za več kruha, za nova delovna mesta in za gospodarsko napredovanje namesto pretiranega oboroževanja. Država seveda sredstva za obrambne namene potrebuje. Nekatere zahteve, tudi med poslanci prevladujoče koalicije in najmočnejše stranke, o odločnem zmanjšanju postavk za obrambo so, resnici na ljubo, neumnost. V sedanjih mednarodnih razmerah ne morejo dobiti podpore. Poslanci Združene liste so ravnali odgovorno, ko nekaterih ekstremnih zahtev niso podprli, pač pa realno ocenili, kaj je v sedanjih razmerah možno. S tem so samo potrdili strankino državotvorno naravnanost in njeno odgovorno ravnanje. Minister Janša in hkrati predsednik SDSS tega seveda ne bo priznal. Vendar je obnašanje poslancev Združene liste to dovolj nazorno pokazalo. Njihovo vztrajanje je omogočilo, da bomo dobili maslo in topove, vendar topove v razumnem obsegu. Hkrati je dogajanje v parlamentu Janši bržkone pokazalo, kako odvisen je od odločitev zelo pomembnega koalicijskega partnerja, pa čeprav z njim nima podpisane ekskluzivne pogodbe. V prihodnjih razpravah o obrambnih sredstvih bi se lahko pokazalo, da znajo poslanci Združene liste ministru Janši nagajati, če ne bo umiril žoge in se do njih kot koalicijskega partnerja korektno vedel. Kajti vse koalicijske stranke so med drugim podpisale tudi sporazum, ki ne izključuje strokovnih razprav in soočanja argumentov o višini in razporejanju sredstev za temeljne razvojne programe na obrambnem področju. O zmagovalcih v parlamentarnem odločanju o proračunskem memorandumu je sicer nehvaležno govoriti. Toda zmagala je razsodnost tistih, ki so za zdrav gospodarski razvoj, reševanje nakopičenih socialnih problemov in tudi za potrebno obrambno varnost. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 rt T časopis slovenskih J delavcev -54- Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: Podpis naročnika: Stari časi DE št. 48, 11. 11. 1993 Ja, moj starejši soimenjak je res lahko žalosten. Vsaj v takem tonu je izzvenelo njegovo zadnje pisanje v DE -11. novembra. In docela ga razumem, ko se po eni strani spominja delavskih zahtev z zborovanj v letih 1939-1941 (saj so bili komunisti takrat še na strani protestnikov), po drugi strani ga boli (priznam, da se tudi meni ni zdelo prav), kako je še pred leti verni komunist Jelcin letos prepovedal sleherno javno obeležitev oktobrske revolucije, po tretji strani pa vidi na delu sile, ki skušajo v imenu podjetništva in tržnega gospodarstva izničiti vse priborjene pravice delavcev in državljanov. Zakaj Jože teh sil ne poimenuje? sem bral o Jožetovih silah, ki so na delu. Nikamor ne bomo prišli, dokler krivcev ne bomo imenovali. Jaz sem jih. Če Jože želi, sem lahko tudi bolj konkreten, vendar na štiri oči. Natanko pred enim letom so me namreč njegove sile zaradi zapisa v DE in Dnevniku spravile na čakanje. Njega, upokojenca, bodo te sile, dokler jih ne bo imenoval, veselo podpirale. Ve se, zakaj. Soimenjak Jože Praprotnik Poniglavost brez primere DE št. 44, 14. 10. 1993 Revizija SDK je samo v 70 podjetjih odkrila za 12 milijard tolarjev oškodovanj družbene lastnine (lastnine delavcev in državljanov). Bi malo za šalo in malo za hec pogledali, kdo so direktorji (in njihove pomagačke garniture) v 53 družbenih podjetjih in v kateri stranki so bili ti patroni še ob zadnji reelekciji. S soimenjakom Jožetom stavim, kolikor hoče, da je bilo več kot 75 odstotkov teh direktorjev ob zadnji reelekciji še članov stranke moralno-politič-nib neoporečnežev, zdaj pa predstavljajo tiste sile. Zato v našem primeru ne gre za to, da bi se v Sloveniji uveljavil moderen ekonomski sistem ob enakopravni udeležbi treh družbenih dejavnikov: lastnikov, države in delavcev, pač pa tatov v državi brezposelnih. To pa žal že precej smrdi po mafiji. se tudi Za konec pa še to. Spominjam in tega se bo najbrž spomnil moj soimenjak Jože, da je svojčas Popitov France grmel svojim ploskačem o meščanski desnici, o notranjem sovražniku; o tistih, ki so bili krivi za polome reform in stabilizacija. Krivi so bili vsi drugi, oni zgoraj pa nedolžni kot dojenčkova ritka. Na to meščansko desnico sem se spomnil, ko V svoji številki z dne 14. 10. 1993 ste objavili komentar v zvezi s predlogom Neodvisnosti-KNSS glede zamenjave družbene pravobranilke Slovenije. Ker ta komentar razumemo kot dezinformacijo oz. izkrivljanje argumentov, ki jih je ob svojem predlogu podala Ne-odvisnost-KNSS, pričakujemo, da boste v skladu z zakonom o tisku objavili priloženo besedilo. PONIGLAVOST BREZ PRIMERE (Komentar komentarja) »Delavska enotnost«, glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije, si je v svoji številki z dne 14. 10. 1993 spet privoščila nekaj svojih značilnih izkrivljanj. Pod naslovom »Poniglavost brez primere« se je namreč najprej bahavo pohvalila, da se »edina v tej osamljeni deželici« bori proti »privatizacijskemu ropu stoletja«. Predno ji priznamo ta primat, bi se bilo dobro vprašati, kaj ima DE s privatizacijskim ropom v mislih. Ali ekscese, kakršni so HIT, ELAN, O NA-O N in ŽELEZARNA ŠTORE? Če namreč prebiramo številke DE nazaj za zadnji dve leti, ne dobimo vtisa, da bi jih tovrstne lumparije preveč motile. Zato se tudi ni čuditi, da je DE tako razkačil predlog Neodvisno-sti-KNSS za razrešitev neučinkovite družbene pravobranilke Slovenije Anice Popovič. DE takoj poskoči, češ da je vsa krivda za divje lastninjenje na parlamentu, ki da ni pravočasno sprejel zakonov proti takemu lastninjenju. Anica Popovič, ubožica, je zgolj žrtev tega hudobnega parlamenta, ker ji ni dal v roke primernega orožja za ukrepanje. No, deloma bi se dalo s takimi preproščinami DE celo strinjati. Parlament je bil pri vprašanjih lastninjenja zares prepočasen in premalo učinkovit. Vendar tudi vemo, kdo je navsezadnje celo ščitil lopove pred parlamentarno preiskavo in se pri tem poigravo sprenevedal o pravni državi, varstvu zasebnosti itd. Zdaj je že prav dolgočasno ponavljati, da so bili to zlasti prenovitelji in novopečeni liberalci, skratka, tisti, ki predstavljajo ravno interese divjih lastnikov, direktorjev, raznih »podjetnikov« in tako naprej. Ni pa odveč povedati, da sedijo v tem poniglavem parlamentu, zlasti v državnem, tudi nekateri sveti »zastopniki delavskega razreda« iz Svobodnih sindikatov. DE ima namreč celo prav, res gre za poniglavo druščino. Vendar pa vse to ne more opravičiti družbene pravobranilke Anice Popovič. Če ji parlament res meče polena pod noge, bi lahko stopila pred slovensko javnost, pred slovenske delavce, to pojasnila in odstopila s položaja. Ampak ne, ona kar lepo vztraja na položaju in nemara celo s kom v soglasju? opravlja funkcijo nemega opazovalca dogodkov. Podobna je gasilcu, ki prejema plačo zato, da od daleč fotografira požar, češ da mu »pristojni« niso pripeljali vode. Pa si poglejmo dejstva. Po obstoječem zakonu ima družbeni pravobranilec samoupravljanja možnost sprožiti postopek pred sodišči združenega dela (člen 9.) ali dajati pobudo občinam (člen 13), če opazi, da je ogrožena družbena lastnina ali pravica delavcev. Iz poročila same družbene pravobranilke samoupravljanja Slovenije za leto 1991 pa izhaja, da so se pravobranilstva poslužila pravnih sredstev samo v šestih odstotkih takih primerov oz. v letu 1992 samo v treh odstotkih primerov. Sama ga. Anica Popovič pa je v obeh omenjenih letih sprožila vsega skupaj, reci in piši, 13 primerov uporabe pravnih sredstev, čeprav je bilo obravnavanih primerov na tisoče. Če jo pri tem Svobodni sindikati še jemljejo v zaščito, res ni mogoče reči drugega kot: »Gliha vkup štriha« oziroma »Poniglavost brez primere«. Na koncu še tole: DE priporoča celo, da naj se Svobodni sindikati, kot edini »sindikati, ki ne delajo po diktatu te ali one partije«, z »vsemi razpoložljivimi sredstvi« upro zamenjavi Anice Popovič. Tu pa se lahko samo vprašamo: Ali imajo Svobodni sindikati, k' »ne delajo po diktatu nobene paf' tije« v svojem predsedstvu spi0'1. kakega člana, ki bi ne bil hkra? tudi član ene same, čisto določb partije? Alenka Or« Neodvisnost-KNS*■ HlisterX DE št. 47, 4. 11. 1993 Je na Podobnika res kričal nad' škof? Na TV Omizju prejšnjega ted4® smo videli, kako je to, ko se re' cimo predsednik vlade zdira 1,6 predsednika opozicijske Slovel]' ^ ske ljudske stranke. Zato bi bilo # bolj lepo videti, ko bi dogodek o katerem ste v DE poročali v t®' briki »Mister X«, ravno tako lahW »0 videli na televiziji! )e Da gre za to stranko, se da toJ' vozlati iz tistega vprašanja f J nekdanjem tako popularnem a6' Pb tranjem ministru, Igorju Bet' stj carju. Da bi šlo še za ostale voditt' t>0; Ije te stranke, pa lahko sklef n0 samo tisti, ki ima v srcu tolik1 f)r_ zlobe, da noče priznati vloge Slu N v slovenski pomladi! Kako bi verjel, da je strankin kongtf 1 samo kulisa za sklepe, ki jih il j_lc najožje vodstvo sprejemalo W pri sebi doma? Kako bi le vem ho, da je bilo delegatom namenje4f na, samo to, da imenovanemu in de' m, govorjenemu predsedniške;a„ kandidatu burno zaploskajo? “ če so že to - ne preveč pomembt0 zadevo - tako odpravili, kako s® se potem šli šele resne politikt ? Ker dobre vodstvene ekipe niko" »a, niso imeli oziroma ker so poskt' jjc. beli, da ne bi bilo preveč konkV'stT: renče na vrhu, so se očitno že Pc trj, prvih volitvah znašli v škripciP ter so Bavčarju velikodušno pfe( pustili ministrski stolček, ki bi sr ^ cer pripadel komu izmed njih» ^ Da bi pa bil kar sam škof tN' '^ai ki bi se drl na predsednika ]' s^e stranke - ne, saj to ne more iM se? res! Saj so vendar na teološketj žq; tečaju pred tremi leti lepo sedJ ?ja. za govorniškim odrom duhovnik1 pr( in laiki in so rekli, da klerik>' ± lizma ni. In Peterle, lider konkV' renčne SKD, je na to še pristave 771 »To zadevo smo absolvirali.« N' til za ugibanja, ki jih je Mister XPrt rbč pustil nam, bralcem DE, ni dovoi rne dokaznega gradiva, naj obvelja P' Zel sta svetopisemska — po njih dt’j$' .>l0 njih jih boste prepoznali! iste Bruno Nidnf Čmotne ^ Jv foi Kaj so divje privatizacije Preprosto in pravilno povedano ^§1 so divje privatizacije kraja družbenega - nacionalnega premoženja. Določene grupacije ljudi na pozicijah želijo priti do te lastnine na poceni in nemoralen način, ker bi jim lastnina prinesla moč, oblast in denar, da bi lahko uživali v življenju brez posebnega truda. Da bi lahko to izpeljali, so potrebovali idejni projekt, državo z njenimi ustanovami kot sredstvo in maso pomagačev, da si na »zakonit« način pridobijo lastnino. Vsekakor si lastnino delijo po ključu. Večji dobijo več, manjši manj. Vsak po svojem opravljenem delu in zaslugah. To je zaenkrat dovolj za uvod. in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče Po drugi strani se ugotavlja, da do sedaj ukradenih podjetij le ni toliko in da je preplah predimenzioniran. Seveda bi to bilo res, če bi pod divjo privatizacijo šteli le eno ali dve vrsti dejanj. Katere dejavnosti vse spadajo pod to kategorijo? Vse, ki so kakorkoli oškodovale družbeno premoženje, in te so: visoke obrestne mere, nepotrebna zadolževanja, škodljive po- -slovne poteze, ki so oškodovale podjetja, programirani stečaji, prirejene bilance, prikrivanje poslovnih rezultatov podjetij, razne kvaziposlovne skrivnosti, odpisi dolgov in terjatev, odliv kapitala v tujino, prodaja podjetij tujcem in domačinom, dajanje posameznih delov podjetja v najem, preoblikovanje podjetij v holdinge, ustanavljanje vzporednih družbenih podjetij, ustanavljanje svojih privatnih vzporednih podjetij s krajo znanja, tehnologije in partnerjev, ustanavljanje mešanih podjetij za odliv kapitala, previsoke plače menedžerjev, njihova zavarovanja ter druge ugodnosti, ki ji uživajo, in še in še. Da nadaljujemo, neusklajena zakonodaja na gospodarskem področju in zakonodaja, ki nima varovalnih ukrepov in sankcij, ni strategije lastninjenja, prevzetih ukrepov s strani države - odgovornost političnih organizacij. Da državne ustanove ne delujejo, kot je potrebno, policija ni dovolj aktivna ali noče delovati, da sodišča do sedaj še niso razrešila nobene konkretne zadeve itd. Osebam, ki raziskujejo to početje, se pripisuje karierizem, manipuliranje, da zadeve napihujejo itd. Nanje se izvajajo še drugi pritiski, kot so suspenzi iz delovnega razmerja, ši-kane na delovnem mestu, podtikanja, obrekovanja in drugo. Iz primerov v praksi vidimo, da divje privatizacije potekajo organizirano in v veliki razsežnosti z vsemi vzporednimi elementi. Da ponovimo, gre še za to, kdo bo posedoval lastnino, moč, denar in oblast, oziroma kdo bo zgoraj in kdo spodaj. Rastko Plohl, predsednik predsedstva NSS Matija, ozadje sindikalne nemoči Mafija. Deluje javno in sistematično na vseh področjih v naši »demokratični« in »pravni« državi, zato naj se nihče ne spreneveda in si pred njo zatiska oči! Z njo se ukvarja politika, ki jo je z zakoni tudi omogočila. Zaradi nje - mafije je na »psu« celotno gospodarstvo. Vanjo so vpleteni celo varuhi zakona, zdravstvo itd. itd. Njeni voditelji so »ugledni« in »moralno neoporečni« ljudje, ki zasedajo odgovorna delovna področja s posebnimi pooblastili... za dobro plačilo. Nepoštenost, denar in z njim oblast pa so povzročili mnoge človeške tragedije »malega« človeka. Nikoli in nikjer namreč nisem slišala ali prebrala o vojnah, ki bi jih povzročili preprosti ljudje, v njih pa prav ti množično umirajo za »svobodo«. Prav tako nikoli nisem videla, da bi delavci oropali svojo lastno tovarno in z naropanim plenom oskrbeli sebe, sorodnike in celo tujce na njihovih tleh. Tudi svojih dosjejev niso kradli, niso »švercali« človeških organov, niti se med seboj podkupovali... In vendar smo edini »grešniki«, ki nas je doletela kazen - usoda, težja od hlapca Jerneja. On je imel vsaj delo, s katerim se je preživel vse do onemogle starosti, kljub temu da ni živel v pravni ureditvi. Mi pa živimo danes v svobodni domovini, v kateri gospodarijo naši gospodarji, ki smo si jih sami izvolili. Živimo brez dela, golo preživetje si ohranjamo z miloščino, mnogi niti tega nimajo, in da ne bi umrli od lakote, jih kratkoročno nahrani lasten sindikat... s krompirjem. Kar nekaj sindikatov imamo za varstvo delavskih pravic, ki vsi bolj ali manj uspešno branijo svoje člane pred nepoštenim izkoriščanjem delodajalcev. To pa ne velja za sindikat neposredne delavske raje v gospodarstvu, ki po številu članstva gotovo prekaša vse druge. In prav tu je največ kršitev najosnovnejših človekovih pravic - množica brezposelnih in brezpravnih delavcev na robu preživetja, kjer se pred njihovimi očmi in očmi sindikata dobesedno krade njihovo premoženje, uničujejo matične tovarne, istočasno pa v tujini rastejo nove... ■Celo revizija SDK je »ugotovila« en sam prekršek oškodovanja skupnega premoženja v Mariboru (Pinus Rače, objavile NOVICE 9. 11. 93), čeprav je prav v Mariboru največ tovarn in njihovih delavcev žalostno končalo svojo usodo, ki so jo NEkaznovano zapečatili nepošteni in neodgovorni vodstveni delavci. Ob vsem tem naš delavski sindikat, kljub svoji aktivni materialni in pravni pomoči svojim obuboža- nim članom, NE zmore zaustavit Zjaj množičnega odpuščanja delavci sle-in vseh tragedij, ki so s tem pot1' Zdi da Ne vem sicer za ozadje naše siv Q q dikalne nemoči, gotovo pa je 1W ^ pošteno do delavcev, kajti delo jL 0 pogoj za normalno življenje, <*f?° katerega imamo vsi ljudje pN’Se t vico! file In pravica? JUg Mar si jo bomo prisiljeni vzet bol na način, kot je to storil hlapf irni mnogih sj|Q Jernej leti? pred mnogimi Marijana Meglič Goriška 23l«%>b Mar01W tv c Gospodu Marjanu vPr Podobniku v C Želodec mi zablokira, ko z det1' ^ ško čistostjo in svetniškim sije« na glavi delite nauke o poštenju i morali. Resnično, g. Podobnik, na br>' hanje mi gre, ko to govori člov$ ki še sam sebi ne verjame. Še manj, g. Podobnik, pa vol § verjamemo drugi. odi Veste, lačni sitemu nikoli ni mu nikoli ne bo verjel, pa četui a se piše Marjan Podobnik. . ~lI Ste nas kdaj poskušali prepf kaj čati o svoji čistosti in poštenostt Ste kdaj rekli, da se odrekate svf jim prejemkom (ki so najmanj 2*®ov krat večji od mojih, s to razlikfflac da moram jaz zanje delati, vi pa tj sek svojo rit prenašate s stola na sf ! in mešate meglo)? ' ?0j Ste se kdaj odrekli kakšni pot1] Pni tiji v korist lačnih sodržavljanot' tičn Ste se kdaj odrekli vsaj deCTskr( svojih ugodnosti, ki jih uživatf recimo na račun ugleda strank1 §Oi ki jo vodite? J Zal, g. Podobnik, niste edi"1 V, Vsi, ki ste ta čas pri koritu, ste5 2e podobni, s to razliko, da so druj sjn(j pametnejši od vas vsaj za tolikc da ne govoričijo o poštenju in m1 M rali. Pret EE časopis slovenskih J delavcev G. Podobnik, pejte rajš domof Nasvidenje na naslednjih vo« y tv ah. Peter B. iz PtUl.f1 d]et 'hih ®n°t.nost ie blla astan‘)y.lZ®n[f 20- novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana. Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942. Sf“ Be™f. (fotografija) Brane Bombač (oblikovalec) Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), nom ir-uj' Ul Gum*, vil U Didje , leieiun 1010-100, časopis urejajo: baso Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na trznem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica) Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina- 321-255 • Posamezna številka stane 160 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, gubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan Dušan Semolič nac Pita Piše: Martin Ivanič Držami zbor bot mi trg Po sprejemu proračunskega g#. ernoranduma je znanec nav- Pa n ^ernoranduma je znanec 3št jPšeno vzkliknil: »Ti, Janšo lil. p™ na koncu dobro preten-rv ali!« Moje zmajevanje z glavo ‘iJcfl 9o ni nič prepričalo. Z vese-iern je dal še za eno rundo. •0.1' p: Njegovo navdušenje je za n°l betežni del slovenske javno-sti nadvse simptomatično. Go- l-, v°ri o značilni politični naiv-. V skladu z njo bi sedaj ;L$ ^zkone morali hvaliti Zdru- SNc. i K z*no listo. Ta je v razpravo troj Memorandumu šla s simpa- 1 il jjenim stališčem, da je treba ^1 ar največ sil nameniti razvoj- 2 n°9ospodarskim in socialnim jffl togam. To bo enkrat zagotovi Ll‘° tudi sredstva za normalen It ^voj obrambnega kom-b«« P^ksa. 'Pri tem je začela celo K nerealno visokimi zahte-c»,hami’ a je bilo jasno, da je to t/’Cltatorska taktika, ki pa je ct prinesla le navidezni ynumf. ’ jr Sprva je kazalo, da vse po-hcr teMa logično. Obrambi je gro-I z}ta izguba dela denarja. Sli-is(i sali smo, da se obrambni mini-ttster prav zaradi tega pospe-M s.en° vrača z obiska na Mad-Zarskem. Ko pa so nam novi-jM narP P° končanem glasovanju gredočih razpoloženje »pora-fcir Zencev« in »zmagovalcev«, vit sfho se državljani morali po-& čutiti kot navadni cepci: Pro-irt’ fačun je ostal v predvidenih M Uiejah, združena lista je bila [■p Zelo zadovoljna, a glej ga J zlomka, tudi obrambni mini-s*er je bil več kot zadovoljen. H Popolnoma jasno je, da so £ koaliciji sklenili taktični : kompromis, ki z vidika držav-# ‘janou ni razumen (kot nas L yePiDrnovšek), temveč gnil. Združena lista se je obvezala, •in- ne bo nagajala pri zakonu /ji'0 obrambi in kot resna stranka , ji^ora besedo držati, drugače ji d£°° Janša utemeljeno pridigal ro-te naprej. Sam je dobil zagoto-za poseben denar. Se iz i^gočasov vemo, da je to naj-](c ^oljša molzna krava. Poleg :ec ^0ljša molzna krava. Irti e9a je odnesel celo kožo ob sua umestnem vprašanju D. litrupla, koliko je obramba že /o pobila v obliki zapuščine JLA )oi(kar se šteje za delež v deli-Veni bilanci). Ostalo je le pri vprašanju (več kot značilno za slovensko državno oblast in mediokritetno politiko!) in Janša si je globoko oddahnil. Drezanje v to temo zanj ne more biti ugodno. Vsakemu tepcu bi moralo biti sumljivo, da je Janša zadovoljen, a v Združeni listi so bili preveč zaverovan v svoj triumf. Trhlost in nenačelnost tega triumfa je druga lepotna napaka, zaradi katere si »zmagovalka« ne zasluži nobene pohvale. Njen predsednik je poudarjal, da v bistvu ni pomembno, na katero »njihovo« ministrstvo je šel denar, ki je bil »odvzet« obrambi. Dodelitev Tajnikarju in Bohincu je še vedno v funkciji njihovih zahtev. Očitno pa je dvoje: po vsem sodeč je bilo najpomembneje oklestiti Janšo, kar je izrazito rivalska strankarska logika. In zanesljivo je šlo predvsem za to. Drugo neizpodbitno dejstvo pa je, da je stranka operirala s socialnimi zahtevami, kar je njeni zahtevi med prebivalstvom zagotavljalo omembe vredno podporo. V resnici pa na koncu sociala ni dobila niti tolarja več. Zato je možno sklepati, da je stranka dvakrat špekulirala. Prvič, ker ji je šlo predvsem za to, da spodnese Janšo in drugič, ker se zdi, da se je pri tem poslužila socialne demagogije. Če se je namreč stranka med razpravo pod vti-stom kritik, da gre preveč denarja za pasivno socialo, premislila, tedaj bi bila morala to pošteno povedati. Vprašanje je, ali tega ni upala tvegati ali pa ji sploh ni bilo pomembno nič drugega, kakor da parira obrambnemu ministru in dobi pod svoj vpliv čim več denarja. Ta kritika seveda nima nič s tem, da je enako nenačelna »logika« diktirala tudi ravnanje drugih strank in so vse skupaj res skrpale sila dvomljiv in neorganski dokument. Tudi Bavčar je zadovoljno govoril o neužitni solati, kar potrjuje, da ga ne zanimajo koristi državljanov in države, temveč uživa v nadejanem deba-klu koalicije. Sijajno priporočilo za naslednje volitve! In prav tako nima ta kritika nič z dejstvom, da je s prvinsko Pri proračunskem glasovanju smo se obnašali tako, da smo iz tega dokumenta naredili solato. Tako je, če povzamemo, zmagoslavno izjavil najširši slovenski javnosti šef demokratov Igor Bavčar. V parlamentu je bilo res zanimivo opazovati obnašanje opozicije, še posebej demokratov. Gospod Peršak je bil očitno zadolžen za glavnega brokerja. Treba je bilo paziti samo na njegov palec leve roke in že je bilo jasno, kako bo glasovala opozicija. Palec gor je namreč pomenil glas »za«, gospod Peršak pa se ni niti trudil, da bi svoje »palčaste« komande dajal diskretno. Solatnik Sicer pa to ni pregrešno, saj ima opozicija pravico glasovati, kot se ji zdi. Peršakov palec je samo dokazoval, da vsi poslanci opozicije najbrž sploh niso vedeli, za kakšno reč in s kakšnimi posledicami pri posameznih glasovanjih gre in so zato potrebovali sprotne napotke. Tudi za so- * lato je namreč potrebno neko znanje in spretnost, in iz po- l|§|F vedanega lahko sklepamo, da nekateri poslanci niti tega nimajo. Ob izjavi gospoda Bavčarja, kako so se trudili narediti solato, pa se seveda lahko vprašamo, ali ne gre pri takem stališču in početju za pobalinsko politiko. Ne glede na to, da se je del opozicije trudil spodbijati vladin proračunski memorandum, kar je za opozicijo kajpak logično, je iz vrst opozicije prišlo tudi dosti pripomb, ki so želele izboljšati omenjeni dokument. Zato, če že govorimo o pobalinski politiki, le-te ne kaže pripisovati celotni opoziciji oz. vsem poslancem opozicije, ampak najbrž zgolj posameznikom. In gospod Bavčar se je, kot kaže, s svojo omenjeno izjavo zapisal mednje. Take izjave namreč ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za namero, da bi država dobila čim slabši dokument, ki opredeljuje gospodarjenje v naslednjem proračunskem letu, kar pomeni, da taki poslanci državi želijo pač vse čim slabše, če ne najslabše. Prav gotovo pa noben poslanec ni dobil nobenega volilnega glasu zato, da bi počenjal škodo državi; škodo zato, ker bi ta država vsaj eno leto poslovala tako, kot je zapisano v proračunskem memorandumu. Če kdo želi tak dokument v obliki solate, hoče imeti pač tudi solatno državo, po možnosti brez vsakih začimb in še slabo oprano. Če si je gospod Bavčar tedaj, ko se je boril za samostojnost, to državo tako zamišljal, potem očitno ni bil v pravi druščini, razen če je celotna druščina mislila tako, v kar pa ni verjeti. Ob tem si lahko mislimo - hvala Bogu, da je gospod Bavčar v opoziciji in da bo tam, če bo sploh, tudi ostal. Da pa so zadeve skoraj vedno večbarvne, kar pomeni, da tudi pri demokratih ni vse solatno zeleno, se vidi po nastopu prejšnjega predsednika stranke dr. Dimitrija Rupla. V parlamentu si je privoščil tole jezikovno in miselno bravuro: ..Gospodu obrambnemu ministru moram priznati, izreči priznanje, da Slovenci relativno visoko zaupajo v teritorialno obrambo. Hkrati Retorik moram reči, da njegov, da tako rečem, sparing partner gospod Kučan tudi uživa pri Slovencih veliko zaupanje, enako visoko kot slovenska vojska. Ampak, zopet bi rad rekel, da ne bi smeli enačiti gospoda Janše s slovensko vojsko oziroma s teritorialno obrambo.” Gospod Rupel si je torej hudo privoščil svojega nekdanjega strankarskega sotovariša iz časov, preden je demokratska stranka razpadla na dva dela. To seveda ni čudno, če vemo, da je k razbitju demokratov veliko prispeval prav Janša, česar mu sedanje demokratsko jedro očitno nikakor ni odpustilo. Tako je dr. Rupel Janši z omenjeno mislijo vrnil samo »milo za žajfo«. Gosod Rupel je bil v svojem nastopu sploh dopadljiv, ker je od vlade želel odgovor o socialni politiki. Namreč ali bo ta socialdemokratska, kot si - po raziskavah javnega mnenja sodeč - želijo ljudje. Gospod Rupel je v bistvu nastopil proti liberalni socialni politiki in pri tem opozoril na Evropsko unijo, ki - razen Angležev - želi enotno in skupno socialdemokratsko socialno politiko. Glede zaposlovanja je opozoril na evropski sporazum, ki pravi, da bo cilj članic EU uveljavljanje zaposlenosti, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, ustrezna socialna varnost, dialog med upravo in delavci, enakost moških in žensk glede možnosti zaposlovanja, integracija oseb, ki s'o izključene iz trga delovne sile, itd. Nič takega ni v naši socialni politiki, ki je mešanica konzervativnega in liberalnega, je bentil dr. Rupel. Upravičeno seveda. Po glasovanju o memorandumu, ko je Združena lista le vztrajala pri svojih zahtevah, da mora biti za nova delovna mesta, več denarja in manj za obrambo in v tem tudi uspela, je memorandum vendarle bolj socialdemokratski, kot je bil v različici, ki jo je predlagala vlada. Kakorkoli že je pri memorandumu glasoval gospod Rupel, je s svojo razpravo vendarle prispeval k odločitvi koalicije, da se glede sociale v memorandumu raje sporazume, kot pa razide. Četudi je glasoval proti, je s svojo besedo vsekakor spomnil, da polna usta Evrope nič ne pomenijo, če tudi praktično obnašanje ni evropsko. Socialna politika pa je najbolj občutljivo razvojno vprašanje, tako slovensko kot evropsko. Božo Gloda pametjo skregana močna obramba propadle države in obubožanega ter nad oblastjo razočaranega prebivalstva. Borcem za samostojnost in suverenost očitno ni niti jasno niti mar, na podalgi česa se državljani istovetijo s svojo državo in vodstvom. Ljubljanski župan pa značilno naivno razlaga, da so iz središča mesta pregnali nespodobni bolšji trg. Našel ga bo na Šubičevi 4! mostarski most Piše: Jože Smole CE SE OBLAST SPRENEVEDA 3 je opozorila, vlada se je znašla v škripcih in končno rekla nekaj j( odločnih besed — a bilo je že prepozno. Marjan Podobnik in njemu podobni ti junaki našega časa so bili čez noč sila pametni. Vse so že vedeli, o udbomafiji, !pru, konkretna podjetja in lumpe v njih poznajo, ki skrivajo družbeni ^kapital na tujih računih... •> nem partnerstvu. PodravsK- ^ ^ Svobodni sindikati so vedno zavzemali za dogovat' V(-janje. Do pogajanj pa ni pti'ltaJ, šlo, dokler ni delavcev soci' ^1 alna stiska prisilila k stavkat11 ln in jih potisnila na ulice. Rok'^ sandičevo je podprl predsed-: *k nik SKEI Metalne Bogdan.^ Ivanovič in pribil, da tudi do- ega 'POZI brih menedžerjev ne bo v tO'L varne, dokler se ne uredij6 vj^ vprašanja socialnega partner' ^ stva in tega, kdo bo zagotaV', ljal sredstva za socialne pfO' psj^ grame. Tomaž KšeW ticc Trii: POSEBNA PONUDBA SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM! Za obdaritev otrok vaših delavcev vam nudimo: komplet 10 lepih zvezkov A4 in AS ter pobarvanko »POBARVAJMO DINOZAVRE«. Cena: samo 590,00 SIT za komplet. Naročila sprejema založba LUKURLA, Gradaška 10, 61000 Ljubljana, telefon in fax 061 218433. »S Poti maj, sinu £ak smo tills Pon, Prot tov kril spoc žgra °dt, ženj ELRAD DRVI V STEČAJ G DIREKTOR SE NE DA V zadnji številki DE smo zapisali, da bo svet Mestnega gledališča ljubljanskega obravnaval predlog za uvedbo disciplinskega postopka za direktorja Pretnarja in zakaj ga bo. Svet je to tudi storil, sprožil disciplinski postopek in o tem obvestil ustanovitelja gledališča - skupščino mesta Ljubljane. Že naslednji dan smo lahko prebrali, da tako kadrovska komisija SML kot minister za kulturo sodita, da svet MGL ne more razreševati direktorja. Dejstvo je, da sploh ni pomembno, kdo je po zakonih pristojen za razreševanje direktorja zavoda, kakršen je MGL, ker svet MGL direktorja ni razreševal marveč je le sprejel sklep o uvedbi disciplinskega postopka zoper Janeza Pretnarja zaradi suma večkratnega hujšega kršenja delovne obveznosti. Direktor Pretnar se seje sveta ni udeležil, v ponedeljek pa je objavil izjavo za javnost. V njej zavrača sum o nepravilnostih in pravi, da gre za konstrukte članov skupine MGL, ki so se polastili določenih pozicij v svetu in sindikatu MGL. Direktor, ki je dan kasneje po kavbojsko razbil vrata svoje pisarne, ki so jo bili za- pečatili, ker se ni udeležil primopredaje poslov vršilcu dolžnosti, se sklicuje na zakonodajno zmedo, noče pa se zavedati, da je tako po prejšnjih kot sedanjih predpisih direktor zavoda odgovoren za izvrševanje sklepov organa zavoda, predvsem sveta. Sicer pa je njegova izjava polna izgovorov in namigovanj, pogosto protislovna in zavajajoča. Najmanj leto in pol je jasno, da direktor Pretnar ne uživa zaupanja v kolektivu, celo zbor delavcev mu je izrekel nezaupnico, on pa se ves čas požvižga na to. Sedaj pa zatrjuje, da cenene javne polemike, v katere se on ni želel spuščati, zmanjšujejo ugled gledališča. Če razumemo, da ustanovitelj zaradi skupščinske krize ne more ukrepati, pa manj lahko razumemo ministrstvo za kulturo, ki položaj pozna že dolgo časa, pa razen sprenevedavega mnenja, da direktorja razrešuje ustanovitelj, ne ukrene ničesar, čeprav je odgovorno za stanje na svojem področju. Najbrž jim je tudi znano, da sposobnosti sedanjega direktorja za normalno komuniciranje s sodelavci niso posebej blesteče, četudi gledališče sicer normalno uprizarja predstave. I. Ž. Toliko je uvodoma povedal Milan Utroša. Na vprašanje Jelene Gačeša je odgovoril, da konkretnih problemov iz več tisoč podjetij ne bo javno obravnaval. Franjo Krsnik, sekretar KNG pa je kljub temu dodal, da je strokovna služba podjetja Melamin iz Kočevja naročila sindikatu, naj' v delavski svet kandidira le tiste, ki so se odločili za vlaganje certifikatov in obveznic v svoje podjetje. Vodstvo Melamina tudi trdi, da funkciji sindikalnega zaupnika in člana delavskega sveta nista združljivi. Na vprašanje o tem, ali so Svobodni sindikati res botro- Delavci Elrada že nekaj let vedo, da so poslovni rezultati podjetja slabi, saj že skoraj dve leti niso prejeli normalne plače, ampak se morajo vedno čemu odpovedovati. Da je podjetje v obupno slabem stanju, pa so na svoji koži občutili takoj po prihodu novega direktorja v začetku oktobra. Ta je predlagal, naj bi samo 10 odstotkov septembrske plače izplačali v gotovini, 10 odstotkov v bonih, 80 odstotkov pa v podjetniških delnicah. Izvršni odbor sindikata SKEI pa je terjal, naj se do konca oktobra delavcem izplača vsaj zajamčena plača za september, razlika pa v podjetniških delnicah z obrestmi. Sindikalisti so tudi zahtevali, naj se plače za oktober izplačajo do 15. novembra po kolektivni pogodbi. Delavci so bili nemalo začudeni, ko so namesto septembrske plače dobili 15.000 tolarjev za stroške prevoza na delo, ob čemer niso bili plačani prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Sindikat SKEI je ponovil svoje zahteve in opozoril, da so s tem kršili temeljne delavske pravice. Ker do izplačila ni prišlo, je SKEI sklical razširjeni sestanek z vsemi zaupniki. Na njem so se odločili, da bodo o kršenju pravic delavcev obvestili ustrezne oblastne in džavne organe. V začetku tega tedna pa je novi direktor delavce na dveh zborih seznanil z izredno težavnim položajem Elrada. Po njegovih besedah so razmere slabše, kakor jih je prikazovalo staro vodstvo: po devetih mesecih podjetje iZ'"'--kazuje izgubo, dolgovi upnikom so veliki, do; q( bavitelji pa niso več pripravljeni dostavlja11 «ap, reprodukcijskega materiala brez plačila. Zatotedc kljub naročilom in sklenjenim poslom podjetjsv za ne more normalno delati. Novi direktor j^se obredel vsa pristojna ministrstva, da bi dosegeFle. oprostitev ali odlog prispevkov, da bi izterjala dolgove na račun Iraka in zagotovil drugo P0;^^ moč podjetju, vendar so bile vse njegove Pol!nej|; brez uspeha. Tudi bankirji in drugi poslovit1 partnerji ne morejo pomagati, zato se mora ^ Elrad sedaj reševati čisto sam. Grozi mu tore) ^ stečaj, čeprav ima nekaj zdravih jeder, ki 1,1 eev ( lahko in morala ohraniti proizvodnjo. Vilni Vse kaže, da bosta na direktorjev predloga p o uvedbi stečajnega postopka kmalu razprav-vug ljala upravni odbor in skupščina delniškdj°st družbe. Delavci, ki so že utrujeni od nenehneg8,jP( odpovedovanja in negotovosti, so zaenkrat raZ'$k^ mišljanje o stečaju sprejeli mimo, saj jim, ka'pod„ kor pravijo, huje in slabše ne more več iti. sinp Po besedah sekretarja območnega odbora pred svobodnih sindikatov v Gornji Radgoni Pavjega Vrhovnika so sindikati delavce ves čas ščitili111 bodo tudi poslej vztrajali pri spoštovanju nji'Be^ hovih temeljnih pravic. Več o tem, kaj menij°vodE sindikalisti in delavci in kaj nameravajo ukrepa Si niti, bo znano po sestanku SKEI konec tega tedna. Tomaž Kšel‘ Sindikati negospodarstva predlagajo 30.600 tolarjev Predlog sindikatov podpisnikov Kolektivne pogodbe za negospodarstvo Republike Slovenije o višini izhodiščne plače: 1. Sindikati vztrajajo pri postopnem uveljavljanju načela enake izhodiščne cene dela za vse dejavnosti, tako gospodarske kot negospodarske. To načelo so soglasno izrazili že v predlogu sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti z dne 26. 3. 1993. 2. Izhodiščna plača v negospodarstvu naj bo od 1. decembra 1993 28.311 tolarjev. 3. Od 1. januarja 1994 predlagamo izhodiščno plačo 30.600 tolarjev in njeno četrtletno povečevanje tako, da bo s 1. januarjem 1995 dosežena enaka izhodiščna cena dela za vse dejavnosti. 4. Predlagamo spremembo veljavne eskalacijske lestvice tako, da se prag valorizacije plač premakne s 3 % na 1,5 % in se potem vsako povečanje cen življenjskih potrebščin upošteva v 90 % rasti plač ob upoštevanju kumulative. 5. Upoštevajoč inflacijska predvidevanja iz proračunskega memoranduma, pa sindikati predlagajo, da se nad 13-odstotno rastjo inflacije opusti regresivna eskalacijska lestvica tako, da se odstotek rasti izhodiščne plače izenači z rastjo cen življenj' skih potrebščin. Sindikati žele opozoriti, da se trend relativnega zmanjševanj8, cene dela v negospodarskih dejavnostih nadaljuje že drugo leto Izhodiščna plača v negospodarstvu je bila novembra 1991 51.3 odstotka, povprečne plače gospodarstva, avgusta 1993 p1 še samo 36.3 odstotka. Plače v teh dejavnostih so po podpis8 kolektivne pogodbe praktično zamrznjene, saj v nobenem seču rast cen življenjskih potrebščin ni dosegla 3 odstotkov. O1 takem položaju je vlada Republike Slovenije predvidela še n8' dalj nje 5-odstotno zmanjšanje realne ravni plač za te dejavnost v letu 1994, ne upoštevaje že sedanjega zmanjšanja, kar kaž8 porast cen življenjskih potrebščin junij-oktober 1993 za 7,2” odstotka. V takem položaju vlada predlaga v teh dejavnosti11 razpone plač 1:10 oz. neupoštevajoč poslance 1:9 ter predvidet8 v nekaterih dejavnostih celo nominalno zmanjševanje plač niZ' jim kategorijam. Glede na cene življenjskih potrebščin pa je z1 preživetje družinskega člana potrebno 16.700 tolarjev. kr: da rei Po Pa so da bil trj ste Kc up Vo sla da čir ne 2gi me sr de Vinko Kasteli: ■ E E 18. no vembra 1993 SEDEM DNI V SINDIKATIH S! IN Dl KA1 m JSl rAr JAV LJ lAJi 0 SVOJ K ONCEI IN Člani republiškega odbora SKEI so se 11. novembra zbrali v SIC Movljica, da bi se pogovorili o svojih nalogah pri lastninskem preobli-rv’anju podjetij. Albert Vodovnik jim je za začetek predstavil predavanja - Igorja Trillerja, sanatorja, znanega po tem, da meče delavce na es‘o. Dejal je, da je prišel, ker bi rad popravil svojo podobo. Triller se je "Odstavil za človeka, ki je doslej saniral 7 podjetij. Javnost ga je najbolj Poznala ob Elanu, pred tem sc je preizkusil v Iskrini Avtomatiki. " ^njih 7 mesecev je delal v Rogaški, ki je zdaj ozdravljena brez 'Puščanja delavcev. Triller prav zdaj sanira Iskrine Antene na Vrhniki, Zi Trillerjev nastop sem spremljal ib 1 družbi Milana Medena. Meden ti. 6 H. novembra v Republiki o do-0' ®°dku o katerem pišem, objavil J- Politično reportažo z naslovom ki Sindikalni konzorcij?«. V naslov gč P Podnaslov je dodal: »Triller re-X- ^je zdaj še kovinarje. Že v 30 •j- etih so se nekateri evropski sindi-;i- tali pred krizo reševali z delav-jdjsfcrni in sindikalnimi investicij-k-^imi skladi.« Kolego iz Repu-d- 'ke omenjam, ker ga je Triller 0 s‘Pdikalistom predstavil za svo-0- sodelavca. Meden pa je v reci- ^rtaži zapisal, da je podpisa-jo Pe,nu novinarju DE med Trillerje-j- 'P’® nastopom pero skoraj zdrs-V- iz rok in da so nemi sindikali-0- S,i strigli z ušesi. Kljub opisanim Psihičnim težavam sem v beležko Jko med drugim zapisal tudi tele Killerjeve uvodne besede: “Sedanji načini vplivanja na ®°sPodarstvo ne dajejo učinkov in TPhebujemo nov sistem. Sprejelo se zakoni, ki jih nihče ne JjPiulira (ne izračunava posledic). ^akoni nas ropajo tistega, kar srio desetletja ustvarjali. Last-”’nski zakon nam dovoljuje, da ™*iovno odkupimo to, kar so nam Pfed tem ukradli. Eden od prime-p°v je Iskra. Ko so delavci v neka-erih njenih delih zelo dobro go-sPodarili, so zategnili pasove in gradili nove tovarne. Nekatere ^ teh so prišle v stečaj in premosti] e je po stečaju postalo last ob- čin. Delavci nekaterih firm so s svojo kapitalizacijo (ki jim jo je dal zavod za zaposlovanje) svoje tovarne odkupili nazaj. Te tovarne pa so zdaj znova družbene. Delavci jih bodo morali še tretjič plačati, da bodo znova njihove. Imamo zgodovinsko priložnost, da dokažemo, da so nam res nekaj ukradli.« Tako je Triller začel. Nadaljeval je z izkušnjami iz sedmih podjetij, ki jih je reševal tudi osebno. Dodal je, da ima zaradi odpuščanja nekoliko krvave roke, vendar je vesel, da so ohranili 7.000 delovnih mest. »V Rogaški smo delali 7 mesecev. Prišli smo, ker so zabredli v dolgove. Danes poslujejo pozitivno. Kuharji zaslužijo do 1000 DEM, natakarji pa po 50.000 tolarjev. Gostinske obrate, ki so poslovali z izgubo, smo oddali zasebnikom, ki so podpisali, da ne bodo odpuščali. Iz Rogaške smo naredili 16 podjetij. S tem smo veliko ljudi osvestili, da morajo ustvarjati. Kapital smo centralizirali, podjetništvo pa sprostili navzdol.« Tako je Triller opisal rezultate dela svoje ekipe v Rogaški. Zatem je predavatelj razvil idejo o sindikalnem koncernu, ki bi bil organiziran kot delniška družba. Imel naj bi tudi lastno ali najeto investicijsko družbo. V ok- viru koncerna bi bil tudi podjetniški inkubatorij z več oddelki. Ta inkubatorij bi zagotavljal razvoj vseh podjetij v sindikalni lasti. Sindikalna delniška družba bi poslovanje začela z odkupom lastniških certifikatov. Uporabila bi le plačati jih bo treba. Do leta 2010 bi sindikalni koncem lahko zaposlil 15000 delavcev in ustvarjal milijardo DEM družbenega proizvoda. Vrednost premoženja se bi lahko povečevala 15 odstotkov na leto. Igor Triller načrtuje diverzijo na oblast, ki delavce sili, da tudi trikrat kupijo svoje tovarne. tudi dolgove države do delavcev in skušala dobiti del proračunskih sredstev, namenjen ohranjanju delovnih mest. Triller meni, da bi tako kot na Švedskem sindikalni koncem v Sloveniji lahko financiral tudi delavsko gibanje. Sindikalna delniška družba bi s svojim zgledom lahko vplivala tudi na kulturo poslovanja. Omogočala bi preizkušanje realnosti sindikalnih zahtev za povečanje mezd in dmgih pravic. Sindikalna družba bi lahko dokazala, da 500 DEM ni previsoka plača za slovenske razmere. V Sloveniji imamo strokovnjake, ki so sposobni za to nalogo, Triller je omenil tudi to, da se naša dežela spreminja v Korejo (dodelavni posli) in Macao (pranje umazanega denarja). Naš delavec, ki zasluži 6 mark na uro, ni konkurenčen. Če pa bi prodajali lastno znanje in svoje inženirje plačevali 60 DEM na uro, pa bi lahko bili konkurenčni. Slovenija ima trenutno le dva projekta, cestni in telekomunikacijski križ. Obojega ne potrebujemo zaradi sebe. V preteklih letih so nam ponujali denar, vendar zanj nismo imeli projektov. Če bo šlo tako naprej, bomo postali narod trgovcev. V Intersparu niti metla ni več slovenska. Treba je kupovati slo- vensko blago, da bi slovenski delavci imeli delo. Po tem Trillerjevem uvodu je Albert Vodovnik najprej zahteval več podatkov o projektu sindikalnega koncerna. Spotaknil se je ob decentralizacijo in jo primerjal s tozdiranjem pred dvajsetimi leti. Dejal je, da so slovenski delavci bili po številnih elementih pred leti že v Evropi, vendar jih zdaj vračajo nazaj in hočejo, da vse začenjajo znova. Večkrat se sliši primerjava z Romunijo ali celo s čim hujšim. Mi pa živimo malo prebarvani, vendar je vse ostalo tako, kot je bilo prej, je menil Vodovnik. Razpravljali in spraševali so tudi Oskar Komac, Franc Tr-buc, Ivan Selinšek, Janko Dežman, Valter Zavec, Ljubo Cvar, Edo Ozimic, Bojan Sever in še nekateri. Marjan Urbanč je vprašal, kaj se bo zgodilo, če bo sindikat kot lastnik prisiljen odpuščati delavce v nasprotju s svojim poslanstvom. Triller je najprej povedal, da podrobnejšega projekta še nima. Pozna pa ljudi, ki bi to zmogli, in sindikati se morajo odločiti zelo hitro. Investicijska družba ne bo za sindikalni koncem zbirala certifikatov od vseh, ampak le od tistih delavcev, ki jih ne bodo imeli kam vložiti. Sindikalna delniška družba bo naredila, česar Sklad ni uspel. Ker podjetij ne more prodati, jih zdaj ponuja po eno marko in sindikat jih lahko kupi. Sindikat mora vzgajati tudi nove menedžerje. Slovenija ima le 2.000 svetovalcev, ki nimajo praktičnih izkušenj. Za zagon koncerna pa bi sindikati potrebovali le 200.000 DEM. Za noben projekt, v katerem je sodeloval, pa Triller ni dobil denarja s strani. Izvedba projekta sindikalnega koncerna bi zahtevala malenkostne popravke lastninske zakonodaje. Sindikat bi svoje člane moral usmerjati pri odločitvah o vlaganju lastniških certifikatov. Za podrobnejše ideje pa je še čas. Če se bodo sindikati, zlasti SKEI, odločili za ta projekt, bo tudi Igor Triller ponudil svoje znanje. Vodovnik je razpravo zaključil takole: »O ideji sindikalnega koncerna se bo SKEI odločil na seji pred koncem novembra. Izrekali se bomo na podlagi pisne skice. SKEI se bo odločil ne glede na mnenje drugih sindikatov, povezanih v ZSSS.« K temu nimamo kaj dodati. Počakati bo treba na odločitve. Zdi se, da bo najbolj na tapeti medsebojno zaupanje tako znotraj SKEI kot v Svobodnih sindikatih. O zaupanju v Trillerja (ali koga drugega) pa se bodo sindikalisti lažje poenotili, ko bo ponudil vsaj pisno skico in vsaj navidezne garancije za idejo, ki vzbuja veliko pozornost. Franček Kavčič Sindikalna kronika Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti GORENJSKA NA MARIBORSKI POTI IZ'''----------------------------------------------------- ‘ti Gospodarske, socialne in zaposlitvene razmere na Gorenjskem se še .g'aPrej slabšajo in lahko postanejo podobne mariborskim, je prejšnji 1. 6(*en ocenil svet Svobodnih sindikatov Gorenjske. Zaposlenost se je t)e' zadnjih šestih letih zmanjšala s 86 na 61 tisoč delavcev. Najhuje je na j^tsenicah in v Tržiču. Letošnje izgube so devetkrat večje od akumula-gerjlc. Več kot 50 podjetij je zrelo za stečaj. Podjetja prerazporejajo jare*avce v druga podjetja in očitno kršijo kolektivno pogodbo in tudi ,0'til °ne' delavce namreč zaposlujejo le za določen čas in na nižje 0tj|! ačanih delovnih mestih. Disciplinski postopki in suspenzi so najce-,n; iša in zato zelo pogosta oblika odpuščanja delavcev. rej j Kritično je tudi na plačnem po-bin °čju. Precejšnje število delav-vev dobiva del plače v bonih. Šte-č 'Kii delavci ne dobivajo denarja OS‘a prevoz na delo in prehrano ter lV” ^gih dodatkov. Direktorji po-ori8*’0 zahtevajo od delavcev, da se igF^Povedo nagradam in odpravni- iZ%,arri' Takšno stanje na Gorenjam do...................... Podatki in vsakodnevne akcije dokazujejo različni uradni rjL^katov, je na seji povedal \ č^dsednik območnega sindikalnega sveta Sandi Bartol. Manj pesimističen je bil Franc ič’ direktor območnega za-j,°da za zaposlovanje. Povedal je, rvtla se je v prvem polletju nezapo- slenost na Gorenjskem celo nekoliko zmanjšala. Problem pa je, ker mora zavod do konca leta ukiniti financiranje aktivne zaposlovalne politike in lahko nadaljuje le financiranje tega, kar določa zakon. Belčič upa, da se bo položaj po novem letu popravil. Boji pa se, da bo zaradi stečaja ZLIT-a in napovedanih drugih stečajev stanje lahko veliko slabše, kot kažejo sedanji podatki. Sindikalisti so Belčiču oporekali optimizem. Spomnili so ga na Železarno Jesenice, ki je odložila odpuščanje presežnih delavcev. Dodali so, da je podoben položaj v Plamenu iz Krope. Peko je že odpustil 276 delavcev in položaj kljub temu ni nič boljši. Opozorili so tudi na težave invalidskih podjetij in probleme invalidov, ki izgubljajo delo. Zavod za zaposlovanje so kritizirali, ker daje denar novim podjetnikom, ki ne odpirajo novih delovnih mest, ampak nadaljujejo delo z delavci in stroji sedanjih družbenih podjetij. Eden od takšnih primerov je TRIO iz Tržiča. Podjetje Romateks je prevzelo 80 delavcev in nekaterim, ki ne dosegajo norme, grozi z odpuščanjem. Podobno dela tudi predsednik občine Tržič. Tudi gostinska podjetja so delavce poslala na zavod, kljub temu pa delajo naprej. Najtežje je v malih podjetjih, kjer sindikat sploh ni organiziran. Težko je tudi v Elanu, kjer zaradi zdravju škodljivih delovnih razmer in nizkih plač stavka 80 delavcev iz obrata plovil. Najbolj hud je bil Franci Štular iz ZLIT-a. Povedal je, da politiki delavcem mažejo oči z ud-bomafijo. Denar pa je za vojsko in policijo, ki bo lahko čez leto dni mlatila po delavcih. Štular se boji, da bodo delavci na cesti postali nasilni. Franc Belčič je lahko odgovoril le, da zavod nima pristojnosti za nadzor nad podjetji in zasebniki. Na zavodu pa vedo, da veliko ljudi, ki dobiva nadomestilo, dela po pogodbi. Po novem zakonu bo pogodbeno delo zelo obdavčeno. Ce pa inšpekcija ne bo opravila svojega dela, se bo zaradi novih obdavčitev siva ekonomija spremenila v črno. Sandi Bartol je po končani razpravi svetu predlagal, naj svojo analizo in ugotovitve pošlje skupščinam občin na gorenjskem območju. Te naj bi razpravljale o ukrepih za izboljšanje položaja delavstva. Svobodni sindikati Gorenjske bodo organizirali posebno razpravo o pravni varnosti delavcev in zlorabah delovnopravne zakonodaje. Inšpekcijo dela pozivajo k zaščiti zaposlenih delavcev. Svet Svobodnih sindikatov protestira zaradi slabšanja položaja invalidskih delavnic. F. K. Sklad je kriv za stečaj ZLIT-a Svobodni sindikati Gorenjske so na zadnji seji ocenjevali tudi Krivdo za stavko in stečaj ZLIT-a iz Tržiča. Sandi Bartol je povedal, da so ZLIT vodili nevešči ljudje, ki podjetja mogoče sploh niso hoteli rešiti. Območni sindikat se je skupaj s sindikatom podjetja dve leti Pogajal s poslovodstvom in mu ponudil celo predlog socialnega Pakta. Stavka, ki se je začela 1. septembra, je bila nujna in sindikati uspeli uresničiti šest od devetih stavkovnih zahtev. Uspeli so tudi, nja ua so delavci dobili še tri plače. Podatki kažejo, da stečaj ZLIT-a ni " “K potreben, ker je na tem območju dovolj lesa in ker imajo tudi uadicijo v lesarski stroki. Gorenjski sindikati ocenjujejo, da je Sklad največji krivec za ?}ečaj ZLIT-a. Največji del osebne odgovornosti pa nosijo Uroš Korže, Milan Tili in Bojana Prinčič. Slednja je bila predsednica Upravnega odbora, ki se ni sestajal in ni opravljal svoje vloge. Vodstvo podjetja na čelu z direktorjem Francem Dobido je krivo za riabo poslovno politiko in za zavajanje sindikatov z netočnimi poroki. Kritika gre tudi predsedniku izvršnega sveta skupščine občine Tržič Francu Megliču, ki je večkrat dejal, da se z gospodarstvom ne bo ukvarjal. Ker tako ravna tudi v drugih podjetjih, se lahko z§odi, da bo TOKOS kmalu šel po ZLIT-ovi poti. Predsednik sindikata ZLIT-a Franci Štular dodaja, da je sindikat mogoče prepozno pritisnil na poslovodstvo, sklad in druge. Tudi je kriva za podaljševanje stavke, saj je onemogočila izplačilo cenarne pomoči, ki jo je odobril celo Uroš Korže. ni' Pomurska komunalna podjetja so last občin Območni odbor sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva je na minuli seji razpravljal o deležih državne lastnine v komunalnih podjetjih. Ker so ta v glavnem občinska lastnina in bi za lastninjenje ostalo le nekaj več kot 6 odstotkov, bodo občinam verjetno prepustili tudi ta del. Le v Ljutomeru bodo uveljavljali zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij z notranjim odkupom in tudi listine za razliko med izplačanimi plačami in tistimi po kolektivni pogodbi. Med komunalnimi delavci je precej strahu, zato se sindikat zavzema, da bi občine ohranile sedanjo obliko javnih podjetij in koncesije za opravljanje določenih del po- nudile sedanjim izvajalcem. Obravnavali so tudi realizacijo zakona o soupravljanju. Ker imajo delavski svet le v Ljutomeru, bo treba v drugih podjetjih sprožiti postopek za izvolitev sveta delavcev. Sindikalni zaupniki naj se povežejo z območjem, ki jim bo pri tem organizacijsko svetovalo in pomagalo. Seje območnega odbora se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora Marjan Vrabec. V pogovoru so se udeleženci tudi osebno bolje spoznali, kar vse prispeva k večji-povezanosti in odgovornosti za urejanje položaja zaposlenih delavcev v teh podjetjih. Miloš Mikolič, sekretar Več denarja za delovno uspešnost ROS delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije je na seji 16. novembra pri obravnavi predloga zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih ugotovil, da se s predlaganimi količniki za določanje osnovnih plač za zaposlene v dejavnostih, ki jih pokriva sindikat, v glavnem ohranja njihova sedanja raven; opaznejši premiki navzgor so le pri najvišji tarifni skupini. Glede na to, da so plače od junija letos praktično zamrznjene, življenjski stroški pa se iz meseca v mesec povečujejo, je bil sprejet sklep, da se na Ministrstvo za šolstvo in šport posreduje zahteva, naj se do uveljavitve zakona o razmerjih plač masa sredstev za plačilo delovne uspešnosti poveča na 10 odstotkov. Izoblikovani pa so bili tudi konkretni predlogi za spremembo zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. ROS je soglasno potrdil predlog koordinacije podpisnikov kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti o povečanju izhodiščne plače in njeno postopno izenačevanje za vse dejavnosti, tako gospodarske kot negospodarske. Bojan Hribar, sekretar čfetf Sindikat delavcev gostinstva in turizma Bili smo na evropskem kongresu Udeležili smo se 3. kongresa evropskega sindikata delavcev gostinstva, turizma in prehrambene industrije od 8. do 10. novembra v Lu-xemburgu. Ob tej priložnosti smo navezali stike s sindikati Luxem-burga, Belgije, Švedske, Anglije, Italije, Švice, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Albanije in Cipra. Z generalnim sekretarjem g. Gallinom smo se dogovorili za sprejem našega sindikata v svetovno organizacijo gostincev s sedežem v Ženevi. Z. g VViedenhoferjem, generalnim sekretarjem evropske organizacije, pa smo se dogovorili za sprejem našega sindikata v evropsko organizacijo s sedežem v Bruslju decembra letos. Udeležencem kongresa smo predstavili tudi turistično ponudbo naše države. Predsednike sindikatov podjetij obveščam, da bo panožna kolektivna pogodba podpisana naslednji teden. O tem, kdaj bo začela veljati, bomo vse pravočasno obvestili. Mihael Zver, sekretar Sindikat državnih in družbenih organov Predlog dopolnitve zakona o delovnih razmerjih Predlagamo, da se 11. člen zakona, ki določa pogodbo o zaposlitvi, dopolni z naslednjo vsebino: 1. Pogodbo o zaposlitvi sklenejo vsi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (direktorji) v organizacijah, kjer je večinski družbeni kapital. 2. Plače zaposlenih v podjetjih, kjer je večinski družbeni kapital, zavodih, državnih organih in drugih dejavnostih, ki se financirajo iz proračunov, so javne. Utemeljitev: Javna korist, kot je določena v ustavi Republike Slovenije, nedvomno zahteva kontrolo javnosti in pristojnih državnih organov nad družbenim in državnim premoženjem. Veljavna zakonodaja doslej tega ni dovolj upoštevala, saj so bile omogočene »upravljalsko-lastniške« odločitve brez prave lastniške odgovornosti na področju družbenega in državnega premoženja. Znane so gospodarske in socialne posledice divjega lastinjenja in osebnih okoriščanj. Drago Ščemjavič, sekretar DELAVCI ZNOVA ZASEDLI METALNO Stavka delavcev v Metalnini Tovarni investicijske opreme, ki se je začela prejšnji teden, se je na začetku tega tedna zaostrila. Delavci, strnjeni okoli sindikata SKEI in KNSS, so kakor pred dvema mesecema tovarno ponovno zasedli in radikalizirali svoje zahteve: sedaj ne terjajo več samo zadnjega dela septembrskih plač, ampak tudi izplačilo odpravnin za vse presežne delavce. Delavci so na zadnji del septembrske plače potrpežljivo čakali do sredine minulega tedna, nato pa so začeli stavkati v dveh družbah - v TIO in TIS. Vodstva posameznih družb in delniške družbe Metalna so nato v nekaj dneh nekako uspela dobiti sredstva za izplačilo spornega dela plač v vseh Metalninih družbah. Le delavci TIO so zopet ostali praznih rok. • Medtem se je v Ljubljani sestal tudi upravni odbor Metalne TIO. Med drugim je sprejel program reševanja presežnih delavcev, kar je ob prvi zasedbi tovarne terjal stavkovni odbor. Vendar naj bi bilo po mnenju upravnega odbora od skupno 799 zaposlenih preveč kar 475 delavcev. To je naletelo na nasprotovanje sindikatov, še več razburjenja pa je povzročilo med delavci. Očitno je zaradi tega upravni odbor Metalne TIO, ki po vsemu sodeč s svojimi delavci najlažje komunicira preko časopisov, izdal sporočilo za javnost, v katerem pravi, da je bil program reševanja problemov presežnih delavcev pripravljen skladno z dogovorom med sindikati, republiškim razvojnim skladom, vodstvom Metalne, ministrstvoma za delo in za gospodarske dejavnosti ter mariborsko občinsko vlado iz sredine septembra. Nato sporočilo navaja: »Z zakonskimi omejitvami in možnostmi financiranja tega programa sta bila seznanjena tudi oba sindikata, ki pa sta na seji postavila dodatne zahteve, ki jih upravni odbor ni mogel sprejeti. Zaposlovanje delavcev v drugih družbah znotraj ali zunaj Metalne namreč presega kompetence UO TIO. Zato upravni odbor ni obljubil takojšnje prezaposlitve delavcev TIO v novo družbo Metalne d.d. in tudi ni dal obljube glede izplačila odpravnin, ki presegajo zakonske norme, kot sta to za javnost izjavila oba sindikata - zastopnika stavkajočih delavcev.« Z drugimi besedami - stavkajoči delavci družbe TIO (ne smemo pozabiti, da je za to družbo na mariborskem sodišču predlog za uvedbo stečajnega postopka) so iz omenjenega sporočila za javnost izvedeli, da se lahko obrišejo pod nosom ne samo za septembrsko plačo, pač pa tudi za odpravnine oziroma za pomoč pri iskanju nove zaposlitve. Le čemu so se potem sploh trudili ugotavljati presežne delavce, če jim ne nameravajo pomagati skladno z zakonom o delovnih razmerjih? Sindikalna nesoglasja Predsednik KNSS v Metalni Milan Živkovič je javnost obvestil, da bodo delavci Metalne TIO med obiskom delegacije državnega zbora demonstrirali pred zgradbo občine Maribor. Demonstracij pa potem ni bilo. Kaže, da je pri tem prišlo do razhajanj med sindikatoma, ki sicer v Metalni že od začetka stavke dobro sodelujeta. Namesto plače socialna pomoč Delavci Metalne TIO so dobili namesto zadnjega dela septembrske plače socialno pomoč v enakem znesku. Sredstva je zagotovil republiški razvojni sklad, vendar pa jih ni bilo dovolj za plačilo tudi davkov in prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje delavcev. Sindikati so se na vso moč trudili, da bi delavcem pomagali prebroditi socialno stisko - delavci Metalne namreč niso začeli stavkati zaradi načel, ampak zaradi socialne stiske. Predsednik SKEI v Metalni Bogdan Ivanovič je povedal, da je SKEI najel celo kredit za izplačilo plač v obliki socialne pomoči, vendar izplačila preko SDK ni bilo mogoče izvesti. Sindikati si tudi močno prizadevajo, da bi bil program presežnih delavcev sprejet pred uvedbo stečajnega postopka TIO, saj bi to pomenilo, da se delavci TIO ob uvedbi stečaja ne bi praznih rok znašli na cesti... Če ne drugega, bodo imeli vsaj osnovo za to, da se bodo lahko za svoje pravice borili na sodišču. Dalj kot je stavka trajala, bolj se je med delavci uveljavljalo prepričanje, da so jih v septembru s podpisom že omenjenega sporazuma pretentali. Saj med drugim ni uresničena niti tista točka, da bodo do konca septembra pristojni poskrbeli za imenovanje novega vodstva delniške družbe in TIO. Na čelu Metalne je še vedno vršilec dolžnosti direktorja, ki so mu mandat podaljšali še za en mesec. Vse to je sodu izbilo dno in delavci so ponovno zasedli tovarno - tokrat trdno odločeni, da se ne bodo pustili še enkrat speljati na tanek led. Na začetku stavke so terjali samo zadnji del septembrske plače, sedaj napovedujejo boj tudi za številne druge svoje pravice. Vse kaže, da se prav boj delavcev za »svojo« tovarno šele začenja in da bo sedanji konflikt teže rešljiv kakor tisti pred dvema mesecema. Tomaž Kšela ZAUPNIKE, SIME SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKI Np 'faj tor, Pošt "tel • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič. Cena 950,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU srtej tri, š Si neb TUdi Srtu tam % v6di P, Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev — varstvi hU pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarov^pi r' pu uuiu — i i a v ivo u. yur\uji m ior\oya ii i m ivdiiUbi\tiy a LoMGv r* nja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravdse pomoči. Cena 350,00 SIT » ^ • Mira Becele ^ StVp STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM vSa, Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zak^dvj s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT Ijsrt, *nte Dri e Se | • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritika; evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT L Carji • Gregor Miklič '6či NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Sp?5 Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavardAilg nju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT to|a| • Stane Uhan , Si PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - lzhodi^'Vg|j. osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkre"g| ‘ predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT > ,a C • Emil Rojc '°lai KARIERA KOT SPREMINJANJE akl Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT DRŽAVNI USLUŽBENCI Z NAJNIŽJIMI PLAČAMI BODO NA SLABŠEM Slovenska vlada je poslala v parlamentarno proceduro predlog zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih. Predlagani »prehodni« zakon ne bo poenotil sistema plač v javnem sektorju, drugim prejemnikom pa se tako v celoti izogne. Že temeljni cilj: »odpraviti neutemeljene razlike v višini osnovnih plač za primerljiva dela in funkcije v dejavnostih in organih, ki se financirajo iz javnih sredstev in določiti strukturo plače« to nedvoumno nakazuje. Loteva se samo osnovnih plač, ki so določene z osnovo za obračun plač in s količniki, ob strani pa pušča vse različne dodatke, ki v različnih sistemih veljajo in ki lahko osnovno plačo več kot podvojijo. Kje je tu poenotenje? Prva pomanjkljivost je že v temeljnem cilju zakona. Izenačitev osnovnih plač za enake poklice in delovna mesta za tako različne dejavnosti, kot so v negospodarstvu, pri tem pa povsem ignorirati različen delovnopravni položaj zaposlenih v teh dejavnostih, različne omejitve, prepovedi, različne delovne obveznosti, razmere in pogoje dela, je nestrokovno. Prejudicirati status javnega uslužbenca ni sprejemljivo, določati ga zgolj na podlagi trenutno mogočega ad hoc poenotenja plač pa je tudi nepošteno. Veljavna slovenska zakonodaja pozna samo status delavca, celo v državni upravi. Izven te nestrokovne rešitve ostajajo državni funkcionarji in vodilni delavci v zavodih, saj zanje poskrbijo specialni predpisi - naslednja nepoštenost. S tem so enim priznane posebnosti, ki izhajajo iz dela oziroma funkcije, drugim - večini - pa ne (omejitev oziroma prepoved dopolnilnega zaposlovanja ter pridobivanje dopolnilnih ali dodatnih sredstev je poslancem, ministrom, sodnikom priznana in ovrednotena v plači, delavcem pa ne!). Druga pomanjkljivost je struk- tura plače. Za delavce je določena s tremi sestavinami: osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki. Ker je del plače za delovno uspešnost lahko tudi nič, ne sodi v plačo kot dogovorjena cena dela med delavcem in delodajalcem. S takšno zgolj možno sestavino plače se delavce namerno zavaja, statistično prikazuje njihove plače višje (v predlogu zakona za 3%), dejanska plača pa temu ne ustreza. Nadpovprečno delo naj bo plačano, vendar kot nagrada, ki jo delavec lahko dobi, ne pa kot njegova pravica, ki je ne more uveljaviti. Osnova za obračun plač naj bi bila izhodiščna plača za I. tarifni razred, določena v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. S tem bi se sedanja različnost dejansko odpravila, vendar ima takšna rešitev »lepotno« napako. Poslancem, ministrom, sodnikom bodo plače določali sindikati negospodarstva v dogovoru z vlado. Kje ostajajo še ne leto dni stari argumenti o neodvisnosti, tudi v plačah, treh vej oblasti? Kdo bo po novem podpisnik kolektivne pogodbe na delodajalski strani? Ali se bodo poslanci včlanili v sindikat, da bodo lahko uveljavili svoj interes za višjo plačo, ali pa bodo spreminjali zakon o poslancih tako, da si bodo z dodatki urejali tisto razliko, ki jim jo bodo vlada in sindikati »vzeli«? Določanje količnikov je prava umetnost, vredna Nobelove nagrade za varanje? Delovna mesta za delavce so natančno določena, količniki se vrstijo od 1 do 9. Da je tak razpon nesmiseln, ni vredno izgubljati besed (razmerja znotraj I. razreda - osnovna šola je 1:1,1, znotraj V. razreda - srednja 4-letna šola je 1:1,25, znotraj skupnega VII, VTII in IX. razreda - visoka izobrazba pa kar 1:3). Točno je določen tudi količnik za po- slance - 10, medtem ko so za sodnike, funkcionarje in direktorje določene le spodnje in zgornje meje. Bo zgostitev dejanskih količnikov v teh kategorijah bliže spodnji ali zgornji meji? Višek pa doseže novost v predlaganem zakonu: napredovanje na istem delovnem mestu. Pozabimo pojmovni nesmisel, kako lahko napreduješ, da ostajaš na istem delovnem mestu, in se lotimo bistva. V Sloveniji se po veljavnih predpisih, in tega predlagali zakon ne spreminja, plača določa v odvisnosti od delovnega mesta in dela na njem. S sistemom predlaganega napredovanja se uvaja vzporednosti; plačilo po doseženi stopnji na neki lestvici. Ker sistema nista usklajena, bo prišlo do precejšnjih razlik v plačah zaposlenih na enakih delovnih mestih, pri opravljanju enakega dela v isti ali v drugi delovni enoti, zavodu, dejavnosti. Prav tako bo prišlo do nelogičnih razlik zaposlenih na različnih delovnih mestih, nadrejeni s krajšo dobo na istem delovnem mestu bo lahko imel manjšo plačo kot njegov podrejeni, ki je že vrsto let na istem mestu in opravlja manj zahtevno, enostavnejše delo. Zmeda, vredna omenjene nagrade! In to napredovanje naj bi »poenotili« z internimi pravilniki, ki jih bodo izdajali ministri, direktorji javnih zavodov in drugi predstojniki organov? Kako varljiva je ta novost, pa kažejo nekatera površna razmišljanja o njeni pozitivnosti. Določilo o napredovanju »največ za pet plačilnih razredov« se utopično smatra za dejansko možnost »za pet«. Šele pravilniki, omejenost finančnih sredstev in pristojnost odločanja o napredovanju bodo pokazali dejansko sliko in marsikoga postavili na trdna tla. Tudi splošni pogoji napredovanja, kot so določeni v zakonskem predlogu, so pisani predvsem za delovna mesta v višjih tarifnih ra- zredih (kako v praksi ocenjevati dodatna funkcionalna znanja ali pa interdisciplinarno usposobljenost čistilca, telefonista, vratarja..). Zakon bo znižal plače precejšnjemu številu naj slabše plačanih delavcev v javnem sektorju. Prepoveduje sedanjo prakso, ko so v vrsti organov in zavodov s prelivanjem sredstev za plače skušali vsaj malenkost popraviti njihove prenizke plače (posledica nizkih količnikov in prenizke osnove za obračun plač). Takšna osnova - izhodiščna plača za I. tarifni razred v kolektivni pogodbi za negospodarstvo, je, resnici na ljubo, posledica kratkovidnosti sindikatov in njihove popustljivosti v pogajanjih za kolektivno pogodbo. Nelogično in nesprejemljivo je, da za negospodarstvo dogovorjena osnova za plače ne dosega niti treh četrtin osnove po kolektivni pogodbi v slovenskem gospodarstvu. Posledica tega so prenizke plače najnižjih plačanih skupin in preveliki razponi med količniki. • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT • ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU lzr0 PODJETIJ IN SINDIKATI h~ Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovf C nja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredi»prj nja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja aizfc Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. AlenkL-. Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT ^ ' • KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM čep Pijii K StV; Delavcem organov za notranje zadeve bo ta zakon plače znižal. Odvzel jim bo nekatere dodatke, ki jih je slovenska vlada oziroma nekdanji izvršni svet dodelil zaradi izjemnih pogojev dela. Znižale se bodo za dobrih 20% pri najnižjih plačilnih skupinah (tudi zaradi že omenjene prepovedi notranjega prelivanja sredstev za plače) in za dobrih 5 % v V. tarifnem razredu - srednja 4-letna šola, torej tudi pri policistu. Morda bodo tisti z daljšo delovno dobo na istem delovnem mestu ostali pri sedanjih plačah, morda nekateri med njimi celo nekaj pridobili. Vsekakor pa se bodo plače v notranjih zadevah, tudi v policiji, še bolj izenačile z drugimi »primerljivimi« poklici in delovnimi mesti v negospodarstvu. Vsa čast državi in njenim oblastnikom, če mislijo, da jih bodo 24 ur in sedem dni v tednu varovali ljudje s takšno plačo, tvegali svoje zdravje in življenje, pa tudi zaposlitev, ko komu njihova zakonita uporaba pooblastil pač ne bo všeč in se bo pritožil. Klobuk dol pred tržnim gospodarstvom, v katerem bodo delavci delali zaradi ponosa in časti biti v državni službi. Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KR s komentarjem - Priloge: Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o dolo&TJrg, kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo jL. proračuna - Tarifni del KR za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavc?; '3 v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kaste1* S Cena 950 SIT + 5% p. davek Pa Piši ^nar, len leni NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE > Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ..... izv. • Sploš. kol. pog......... izv. • Plačni sistem ..... izv. • Moje pravice na ........ izv. S Kariera kot... ..... izv. • Stanov, razmerja ........ izv. • Socialna država... ..... izv. • Delavci in uprav........ izv. • Zdrav. zav... ..... izv. • Nova del. zakon......... izv. • Kol. pog. za negosp' ..... izv. • Zakon o last. 14, 9oc mei niti ntui Vpil Č v A Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. ^ic sila Naročeno mi pošljite na naš naslov: ■ Pra s/a/ Ime in priimek podpisnika:. Predlagani zakon o razmerjih plač bo napravil več škode kot koristi, če se bo seveda izvajal, kar po slovenskih običajih ni ravno nujno. Zdravko Melanšek, predsednik Policijskega sindikata Slovenije Ulica, poštna št. in kraj: ........................................................If)až vrzi, /Pie, Vre i pgc nas 2 Vel žar Žig 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: Podpis naročni*f>re Pal siii Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalrn«. 1 tinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (0°''*a 311-956. ne 18. novembra 1993 KAŽIPOT a [CENE SO TU. SNEGA PA ŠE NI k POCENIMO ŽIVLJENJE Plagiatorstvo je »zločin brez žrtev« Slovenski smučarji, predvsem |[^a žičničarji, so že vrsto let ne-had°voljni- Zime so suhe, snega ^ nikoder. Tisti s polnimi žepi si r^iPak pomagajo s smuko on-Imeje. Večina pa si tega ne L^ore privoščiti in čaka, čaka na 1 P°šteno zimo. Tako, kot smo jih ri'®li včasih, ko je zajetna i^žna odeja pokrivala zemljo ri’ štiri mesece. Sicer pa v nobenem primeru Te bo kaj dosti veselja na snegu. 'adi če bo zima takšna, kot si jo Bučarji želijo. Vozovnice bodo aarTreč drage, posebno za J*lade, ki so najbolj potrebni razkrila na planem, predrage. ate! dodatki o letošnjih cenah smučarskih vozovnic so sicer še ov®veP0p°lni - vsi žičničarji namreč ,vn®6 nisto rekli zadnje besede v v glavnem pa že vemo, pri arh smo. Pravzaprav ni kaj bi-JVeno novega. Cene bodo, kot aako leto, na moč zabeljene in ..bvisne od kakovosti in priljub-lenosti smučišča. Za grobo ori-jjtacijo jih bomo nekaj navedli, jf1 čemer pa ne gre pozabiti, da bodo v prihodnjih mesecih it*¥[av gotovo še malo okrepile. v "ed drugim tudi zato, ker žični-Carji računajo v markah. Ne vsi, ^čina pa. Cene, ki jih navajamo, so ,breieli upravljale! žičnic, ko je roV,1 a nemška marka vredna 72 °larjev. Seveda bo najdražja smuča-l)a spet na Krvavcu, v Kranjski l0rL na Voglu in Pohorju. Tu Na vsaki železniški postaji v južni Evropi ali v bližini večje turistične znamenitosti je možno kupiti usnjpne torbice z nalepko Yves St. Laurent in očala Ray Ban, v Veliki Britaniji je na voljo, s primerno zvenečimi nalepkami seveda, cenena oprema za golf, Indija se ponaša s šampajncem, v Nigeriji je na odprtih trgih moč kupiti cenene zdravilne zvarke brez kakršnekoli zdravilne vrednosti in v Singapuru si lahko za deset, dvajset dolarjev omislite ročno uro Rolex ali denimo Cartier. Kajpak gre za dokaj spretne ponaredke. Presenečenja niso prihranjena niti tako uglednim trgovskim hišam, kot je londonski Harrods. Čeprav je proizvode z njihovo nalepko moč kupiti samo v njihovi veleblagovnici, so jih našli tudi v drugih, londonskih trgovinah. Nemalo pa so bili začudeni tudi pri japonski podružnici Canona, ko so ugotovili, da njihov dobavitelj prodaja ponaredke tonerjev za fotokopirne stroje. Neko britansko podjetje, ki opremlja naftno industrijo, pa je začelo dobivati reklamacije od strank, ki jim nikoli ničesar niso prodali. Goljufe sicer odkrijejo, nekoliko težje pa jim je stopiti na prste. Preiskovalci britanskega podjetja ČIB (Counterfeiting Intelli- gence Bureau) tako križarijo po zemeljski krogli in odkrivajo dobičkarje, ki industrijo letno prekašajo za 100 milijard dolarjev, to je skoraj 5 odstotkov letnega trgovskega prometa, in zaradi katerih izgubi službo skoraj 250.000 delavcev na leto. CIB je zasebna neprofitna organizacija za gospodarski kriminal, ki jo je ustanovila Mednarodna trgovinska organizacija s sedežem v Parizu leta 1985. »Plagiatorstvu pravijo tudi zločin brez žrtev. Nikogar ne ubijejo ali pretepejo, zato ni zanimivo za policijo,« pravi Erič Ellen, direktor CIB. Zal ta organizacija nima nobene izvršne moči, lahko pa raziskuje in opozarja. Po mnenju Eriča Ellena so vodilne države v plagiatorstvu Tajska, Honkong, Japonska, Filipini in Indonezija. V Evropi pa izstopajo Italija, Grčija in Turčija, hitro in uspešno pa se jim pridružujejo tudi nove samostojne države Vzhodne Evrope. Ljudi, ki sodelujejo v industriji ponaredkov, ne obsojamo tako kot morilce ali posiljevalce. So pač goljufivi podjetniki, ki so zavohali hiter in dober zaslužek. In dokler bodo na trgu zveneča imena, bodo tudi ponarejevalci. A. P. V Planici zima nikoli ne zataji, pravi Damjan Križnik, ki je posnel tole zimsko idilo pod Poncami. 'Valia dnevna vozovnica za odra-,le od 2.000 do 2.100 tolarjev, [a otroke pa od 1.200 do 1.700 farjev na Pohorski vzpenjači, imenovani seniorji, ženske, starejše od 55 let in moški nad 60 let, bodo nekje vmes. Za dan veselja na snegu bodo odrinili od 1.200 do 1.700 tolarjev. Dopoldanske karte bodo na omenjenih smučiščih veljale za odrasle od 1.000 do 1.600 tolarjev, popoldanske pa ponekod za spoznanje več. Najdražja popoldanska vozovnica za odrasle bo na pohorski vzpenjači, veljala bo 1.600 tolarjev, otroci in seniorji pa bodo zanjo plačali 1.400 tolarjev. Drago bo, drago... Bistveno cenejše bodo vozovnice na manjših smučiščih. Na Pokljuki, na primer, bo stala dnevna vozovnica za odrasle Vse opisane primere je obravnavala pravna pisarna Zveze totrošnikov Slovenije. Svetova-3bllJe je za člane omenjene zveze 6r®zplačno. ločitev druge stvari ovi Član iz Novega mesta nas je Vprašal, ali je dolžan prevzeti gJNo mobil, ki je drugačen od na-'°čenega.- Prodajalec ga je barnreč poklical na prevzem, r-Prav je bilo vozilo drugačno 'z dodatki, ki jih ni naročil in ki bl jih moral dodatno plačati. Ker gre za dobavo druge s,vari in torej za neizpolnitev ;yjPo9odbe, kupec ni dolžan Povzeti ponujenega avtomo-vce^Ha, niti ga doplačati, če se jteifs spremembo ne strinja. Ima {?? Pravico zahtevati (najbolje Pisno) takšno vozilo, kot ga je Naročil in vplačal - v primer-aem roku. Če je torej dogovorni ]6r|i dobavni rok že minil, p 'ahko zahteva dobavo v roku dni, nakar ima pravico po-9odbo razdreti. V takem primeru mu mora prodajalec vr-Nti že plačano kupnino z zamudnimi obrestmi od dneva vPlačila naprej. Zamenjava kupljene stvari Članica iz Ljubljane je kupila ,v Maximarketu odžemalnik za '"hone. Ko ga je doma preizku-s'la, je ugotovila, da je strojček - Praktično neuporaben, ker zelo s'abo izceja. Zato ga je nesla -■■‘hazaj v trgovino in prosila, naj ji Vrnejo denar oziroma ji ga za-■■■■ Sanjajo za drug izdelek enake bednosti. Žal ji na oddelku niso spodili, zato se je obrnila na °ašo pisarno. Zakonske osnove za zahte-jek ni, ker prodajalec ni dol-. / § o> .o e .S? / OMEJITI UVOZ SEKUNDARNIH SUROVIN Iz naših krajevnih organizacij prihaja že nekaj časa opozorilo, da se ustavlja zbiranje nekaterih sekundarnih surovin, zlasti starega papirja in stekla. Po sredi naj bi bil ceneni uvoz. Pričakujemo ustrezno ukrepanje za to pristojnih, da bo zbiranje pote- kalo še naprej, prav tako reciklaža. Morda bi ga celo spodbudili z olajšavami in odpravo prometnega davka. Uvoz, čeprav poceni, je treba ustaviti ali omejiti, saj je za državo pomembnejše, da ne nastajajo problemi z neuporabo starega papirja in stekla. Stroški neustreznega ravnanja oziroma odlaganja so vsekakor veliko višji, kot če te surovine še naprej recikliramo, zlasti glede posledic na okolje, ki se nedvomno dajo ovrednotiti. Najbrž ni skrivnost, da danes odložena steklenica ostane še do leta 3000. V vsakem primeru ni mogoče dopustiti, da bi se hvalevredno početje (zbiranje sekundarnih surovin) ustavilo. Na za to pristojnih je, da z ustreznimi ukrepi, predvsem ekonomskimi, zagotovijo nadaljevanje zbiranja in reciklaže, še zlasti ker smo le vključeni v Svet Evrope. Karel Lipič tajnik Slovenskega ekološkega gibanja Cena 1.575,00 SIT Možnost napisa na ovitku /nad 50 izv. brezplačno -do 50 izv. doplačilo 96 SIT za izvodi V primeru predplačila vam priznamo ceno 1.155 SIT Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije Vsa naročila in morebitne informacije dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 313-942, faks 311-956 NAROČILNICA. je, da lahko postopoma spodkoplje napore za izboljšanje dolgoročne stabilnosti slovenskih podjetij. V resnici obstajata dve popolnoma različni poti, kako z delnicami lahko zaslužimo. Veliko škode lahko nastane, če ljudje ne bodo ločili med dvema mentalitetama delničarjev - špekulantsko in lastniško. • En način, kako zaslužimo z delnicami, je, da »kupimo poceni in prodamo drago«. Na ta način delajo špekulanti. • Drug način pa je, da postanemo dolgoročni lastniki vložka v podjetju, kjer delamo, in mu pomagamo, da bo zaslužilo. To je način dolgoročnih lastnikov. Trg vrednostnih papirjev in druge finančne igre nimajo nič skupnega z delničarstvom dolgoročnih lastnikov. Le-ti morajo razviti ustrezne oblike varovanja pred vpadi špekulantov, katerih prvotni interes so hitri finančni dobički na račun delovnih mest in razvoja. Vzemimo za primer danes najuspešnejši model velikih podjetij na svetu, model velikih japonskih podjetij. Le-ta se povezujejo v skupine, imenovane »keiretsu«, kjer je 60-80 % delnic vsakega podjetja v lasti ostalih podjetij v skupini. Tako je skupina s križnim lastništvom sam svoj lastnik. Samo preostalih Vlečni konji 20-40 % delnic se prodaja na borzi, tako da je trg vrednostni c v resnici samo obrobna predstava z zelo majhnim vplivom na dolgoročno obnašanje podjetij z notranjim lastništvom. Eden ključnih pojavov za dolgoročni gospodarski uspeh Nemčije je t.i. »Mittelstand« v srednjevelikih podjetjih. Leta uporabljajo še enostavnejšo strategijo za zaščito svojih dolgoročnih lastnikov pred špekulativnimi vpadi. Mittelstand podjetja so organizirana kot podjetja z omejeno odgovornostjo (GmbH), kot naše d.o.o. Lastniške delnice se ne prodajajo na trgu vrednostnic, za vsako spremembo lastništva pa je potrebno dovoljenje uprave (ali pa lastnikov samih). Drugačno strategijo so razvila ameriška podjetja z notranjim lastništvom ali lastništvom zaposlenih (npr. Avis Rent-a-Car). Vse delnice zaposlenih so varovane v posebnem trustu, imenovanem »Employee Stock Ovvnership Plan« ali ESOP, tako da jih posamezniki ne morejo prodajati na trgu vrednostnic. Ko se zaposleni upokoji ali iz drugega razloga zapusti podjetje, »notranji trg« v podjetju odkupi delnice po vrednosti, ki je znana iz letne cenitve vrednosti celotnega podjetja. V japonskih, nemških in ameriških podjetjih z notranjim lastništvom so delničarji dolgoročni lastniki in ne kratkoročni špekulanti. Njihova osnovna naloga je, da prislužijo denar podjetju, s tem pa bodo zaslužili tudi sami kot njegovi delničarji. Posebne vrste vlečni konji v gospodarstvu so tudi inovatorji, zlasti taki, ki vzbudijo občudovanje in priznanja tudi v razvajeni tujini. Letos so se slovenski inovatorji na vsakoletni razstavi inovacij »Eureka« v Bruslju imenitno odrezali, saj so »pobrali« 8 zlatih, 7 srebrnih, 2 bronasti kolajni in 3 posebna priznanja. Slovenija je bila tako edina država, ki je za vse svoje izdelke prejela priznanja. Zdaj je samo vprašanje, kdaj in kje bodo te inovacije uporabljene v proizvodnji. Sedaj, ko se bodo naša podjetja privatizirala in bomo zaposleni dobili delnice, je bistveno, da vemo, kako različne so poti »zaslužka z delnicami«. Bomo slovenski de- lavci podlegli vplivu mentalitete hitrih zaslužkov z Wall B. R. Streeta, ali pa bomo zgradili sisteme, v katerih bomo delovali kot dolgoročni solidni in odgovorni lastniki naših po- EOS DESIGN Nadja Cvek lepši -bogati51 _ za\elne\s' ses--Si^-iw,*ke : aajBSSr pod\eti\ve' d'\et'Vh Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) .....izvod(ov) rokovnika ’94. Naročeno nam pošljite na naslov: ,ajipo«!»iwomo® >§— Ulica, poštna št., kraj:.... Ime in priimek podpisnika:................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. 3. Želimo rokovnik po prednaročniški ceni - plačamo predračun Naročeno dne:. kc R gi tb V< Si ir o n P n s c n F F S (Podpis naročnika) Bedaki in konji Kakšna škoda, da slovenske parla-iiifi mentarce ščiti takoimenovana poslanska imuniteta! Škoda zato, ker se «***>«*l v nasprotnem primeru izvoljeni predstavniki ljudstva prav gotovo ne bi iz dneva v dan ukvarjali s streljanjem kozlov. Predlogi o tem, kako hudo potrebno bi bilo nemudoma »disciplinirati« slovenske igralnice, njihove vo-Piše: Andrej Ulaga d/7ne ljudi pa krepko našeškati po zadnjici, da si bodo zapomnili za vekomaj, spominja na znano tv nadaljevanko Bedaki in konji. Razlika je le v tem, da nam pri slovenski inačici sploh ne gre na smeh. Zato pa na vse kaj drugega. Med drugim tudi na jok. Zato, ker nekateri naši parlamentarci, ki imajo vodilne vloge v omenjeni burleski, s tako nepopisno naslado koljejo najboljše slovenske molznice. Bog nam pomagaj, bi vzkliknil vernik. Kozel s trofejnim rogovjem, ki je padel te dni, je sklep o podržavljenju igralnic. Pa naj se kdo zmrduje nad primerjavo z Bedaki in konji! Še pred tem lovskim dosežkom pa so si mnogi prizadevali spraviti na kolena naše igralništvo, predvsem na novogoriški Hit, z nekakšnim davkom na dohodek od posebnih iger na srečo. Samo Hit naj bi s tem, da ni poravnal omenjenega »davka«, oškodoval družbo kar za 700 milijonov tolarjev. Ker takega »davka« naša zakonodaja ne pozna, je senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije seveda razsodil, da Hit nima več kaj plačati, ker pač davka od dohodka od posebnih iger na srečo ne poznamo. Sicer so pa mnenja o sklepu državnega zbora, po katerem naj bi podržavili slovenske igralnice dokaj enotna. Kajpak med poznavalci dejavnosti in prava. Dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, pravi, da amandma, takšen, kot je bil sprejet, ni uresničljiv. Ob omenjenem sklepu slovenskega parlamenta so bili nemalo šokirani tudi delavci portoroške igralnice. Še posebej zato, ker je njihovo podjetje v celoti v družbeni lasti in ker je vselej poslovalo po veljavni zakonodaji, ves svoj dobiček pa vlagalo v razvoj turistične infrastrukture. „Miškulanc” državnega zbora v zvezi s podržavljanjem igralnic ne razumejo celo pri službi družbenega knjigovodstva. Sicer pa ta naša nadzorna služba nima pravih meril, po katerih bi lahko presojala dosedanje lastninjenje in poslovanje naših igralnic, kar naj bi bil temelj za ta ali oni naslednji korak. No, naj si trofejnega kozla, ki so ga počili naši poslanci, ogledujemo s te ali one strani, je na dlani, da je šlo pri vsem skupaj znova, kot ničkolikokrat doslej, za veliko izgubo časa in denarja. Lahko bi dejali: za Sizifovo delo. Zato, kot smo že zapisali, ker si nihče, ki mu vsaj za silo še delujejo sive celice, niti približno ne predstavlja, kako bi uresničili Poljšakov igralniški amandma. Če pa bi to naši družbi kljub vsem pomislekom vendarle uspelo, je gotovo samo eno: da se od igralništva lahko poslovimo. Kjer država pobira smetano in kjer ni veliko denarja in še več volje za vlaganja in razvoj, tam gre praviloma vse prej ali slej na boben. Gre samo za vprašanje časa. Zgodba o uspehu in vajeti države, z nebrzdano slo po denarju, pač ne gredo skupaj. Ali pa, gospodje parlamentarci? O visokih direktorskih plačah — tretjič Drago Ščernjavič je s spiskom nekaterih rekordnih plač marsikomu nasul popra pod rep. Kaj bi šele bilo, če bi bil spisek popoln. No, ROS državnih in družbenih organov se ni ustavil na pol poti. Lepo je vprašal. SDK je lepo odgovorila, in ker poznamo stališče Dušana Semoliča in Dagmarja Šusterja, smo prepričani, da ne bo težav. Moža se bosta usedla, sestavila tisti stavek ali dva, vključila telefaks in ga poslala Romani Logar. Tako bo konec meglene zavese in sindikati bodo točno vedeli, kdo pije in kdo plača! C. B. Pobu tla Si tuli bata državnih in družbenih organov Slovenije Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov oz. njegov sekretar nam je podal pobudo oz. vprašanje za ločeno spremljanje plač vodilnih delavcev v podjetjih, ki prejemajo plače po individualnih pogodbah, in ločeno za ostale zaposlene po kolektivni pogodbi. Ocenili smo, da spremljanje teh dveh podatkov na predpisanem obrazcu ne bi bila prevelika obremenitev za SDK in podjetje. To pa bi lahko izvedli le ob dogovoru podpisnikov kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Strinjamo se z vašim mnenjem, da je tako spremljanje plač za državne organe nepotrebno, ker je sistem izplačevanja plač javno določen. Poudarjam, da se je naše mnenje nanašalo na plače vodilnih družbenih podjetjih, ki navzgor niso omejene. Romana Logar, generalna direktorica Vladi republike Slovenije Pobuda za oblikovanie navodila oziroma sklepa Vlade Republike Slovenije SDK za Izkazovanje mase plač in drugih prejemkov Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov predlaga, naj vlada RS v sodelovanju s sindikati oblikuje navodilo SDK za ločeno izkazovanje mase plač in drugih prejemkov, in sicer posebej za voljene in imenovane funkcionarje, zakonodajne, sodne, izvršne oblasti, ter druge vodilne delavce in posebej za strokovne in administrativne delavce po obstoječih tarifnih razredih in količnikih. Po informacijah SDK takšno zbiranje in obdelava podatkov ne bi bilo poseben strokovni problem. Drago Ščernjavič sekretar ROS Le poskusiti je treba l/odomik odgovarja Kacinu, toga- Šusterju »Prizadeti« direktorji pa nič Vodovnik odgovarja Kacinu Delavska enotnost je v št. 46 dne 29. 10. 1993 povzela mojo izjavo, v kateri navajam, da g. Jelko Kacin menda prejema 12.000 DEM mesečno. Poudarjam, da je bila izjava podana v kontekstu razgovora o nizkih plačah delavcev, s katerimi se zaposleni komajda še preživljajo, in na drugi strani nesorazmerno visokih plačah vodilnih in vodstvenih delavcev. Sporni podatek, ki je bil, mimogrede povedano, posredovan na SKEI Slovenije iz Adrie Caravan, je bil torej uporabljen le kot ilustracija zgornjega problema. Albert Vodovnik, predsednik SKEI Slovenije Organizirajte, da bodo take delavce vrgli ven - drugič Natančno sem prebral odgovor gospoda Dagmarja Šusterja za pisanje v DE 28. oktobra in ob članku »Še enkrat o plačah direktorjev« ugotovil naslednje: 1. V njem ni nikjer zanikal, da je na tistem sestanku izrekel znameniti stavek »Organizirajte, da bodo take delavce vrgli ven«. Trditev je torej izrekel v natanko taki obliki. 2. Nikjer ni obžalovanja za ta isti rek, po čemer sklepam, da je bila trditev takrat povsem na mestu in zato še vedno velja. 3. Za odstranitev - razrešitev takih direktorjev so pristojni posamezni organi odločanja oziroma upravljanja, ne pa vsi delavci kar tako ali kdorkoli drug. Pozivanje k takemu dejanju je torej prenašanje odgovornosti za sporno dejanje na delavce. 4. Za fizično metanje kogarkoli in kjerkoli že, če sploh kdaj, pa tako ali tako niso pristojni delavci, ampak organi pregona, kadar za to obstajajo pravne podlage. Kaj naj si torej mislim po branju tega odgovora g. Dagmarja Šusterja? G. Dagmar Šuster je (še vedno) predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in taka izjava, pa tudi pisni odgovor ne more posebej pozitivno prispevati k ugledu Gospodarske zbornice in še manj k ugledu gospoda Dagmarja. Ker pa se je pogovora udeležil kot predsednik Gospodarske zbornice, ki tako ali drugače pooseblja tudi slovensko gospodarstvo, sem z obema njegovima nastopoma še manj zadovoljen. Nasprotno, še vedno sem ogorčen, in to vedno bolj. Najmanj, kar sem pričakoval, je vsaj nekaj, vsaj najmanjša oblika obžalovanja za trditev, ki morda ni bila dobro premišljena. Pa nisem mogel prebrati nič takega ali temu podobnega. Prvotna izjava je torej očitno dobro premišljena in je še vedno na mestu. Zaradi tega me je kot državljana Slovenije in človeka, ki se trudi v slovenskem gospodarstvu, sram trditve funkcionarja, ki predstavlja tudi del mene osebno. Zato prosim, gospod Dagmar Šuster, da se v bodoče, ko boste spet govorili za javnost in v javnosti, zavedate vseh svojih funkcij, tudi te, v kateri in v imenu katere ste rekli, kar ste pač rekli. Če pa boste ocenili, da tej in takim funkcijam niste več najbolj kos in boste temu primerno ravnali, boste vsaj meni osebno pripravili zares nepričakovano prijetno presenečenje, zaradi katerega bi Vas lahko v bodoče cenil bolj, kot pa Vas po Vaših trenutnih izjavah lahko cenim in spoštujem zdaj. Vse dobro Vam želim v Vašem zasebnem življenju, na čelu Gospodarske zbornice pa si želim drugačnih kadrovskih rešitev. Jelko Kacin ZA ZGLED PRI VAROVANJU OKOLJA Malo za šalo, malo za... VSAK ODGOVARJA TOUKO, KOUKOR ZNA IN RAZUME Varovanje okolja je že vrsto let stalnica v poslovni politiki Gorenja Gospodinjskih aparatov, največjega podjetja sistema Gorenje. To je tudi razumljivo, saj so se v podjetju že pred več kot tremi desetletji odločili, da bodo svoje izdelke, velike gospodinjske aparate, soočali s tujo konkurenco. Gorenje Gospodinjski aparati sodi med tista podjetja na Slovenskem, ki se lahko pohvalijo z dosežki pri varovanju človekovega okolja. Zadnji je začetek proizvodnje hladilno zamrzovalnih aparatov brez freonov. Že leta 1982 so začeli sistematsko obvladovati področje varstva okolja, tri leta zatem pa so ustanovili samostojno organizacijsko enoto Ekologija, ki zdaj deluje v okviru skupnih razvojnih dejavnosti podjetja in zaposluje 13 strokovnjakov. Rezultat sistemskega obvladovanja področja varstva okolja so iz leta v leto manjši škodljivi vplivi na okolje zaradi proizvodnje izdelkov bele tehnike. Naštejmo nekaj najpomembnejših dosežkov: V zadnjih štirih letih so porabo pitne vode zmanjšali za 32 % (letos je bodo Porabili predvidoma okrog 1,250.000 m3). V zadnjih petih letih so zmanjšali količino posebnih odpadkov za 40 %, v zadnjem letu dni pa količino posebnih odpadkov, ki jih deponirajo na komunalni deponiji, za 20 %. V zadnjih treh letih so emisijo v zrak zmanjšali kar za 60%. To je seveda le nekaj najpomembnejših dosežkov. Sicer pa v podjetju upoštevajo vso mednarodno in slovensko pravno regulativo s področja varstva okolja in njene zahteve, drugače velikih gospodinjskih aparatov že nekaj časa ne bi mogli prodajati na ekološko vedno bolj osveščenih tujih trgih. Gorenjevi veliki gospodinjski aparati sodijo med tiste izdelke bele tehnike v Evropi in svetu, ki se odlikujejo z najmanjšo porabo električne energije, pri pralnih strojih pa tudi vode in pralnih sredstev. Zadnja generacija pralnih strojev se, na primer, ponaša z najmanjšo porabo električne energije. V proizvodnji kuhalnih aparatov uporabljajo izolacije, ki ne vsebujejo formaldehidnih smol. Od poletnega kolektivnega dopusta naprej lahko v. Gorenju Gospodinjskih aparatih izdelajo na mesec tretjino hladilno zamr- zovalnih aparatov v tako imenovani zeleni izvedbi (brez freonov) itd. Morajo pa za to, da so njihovi veliki gospodinjski aparati prijazni do okolja, nameniti kar precej denarja. Prehod na proizvodnjo hladilno zamrzovalnih aparatov v tako imenovani zeleni izvedbi, brez za ozonski plašč škodljivih freonov, jih bo letos in v prihodnjem letu veljal okrog 10 milijonov DEM. Doslej so morali naložbe v varovanje okolja financirati iz lastnih sredstev. V Gorenju MGA opozarjajo, da država premalo finančno pomaga podjetjem pri uvajanju okolju prijaznih oziroma odpravljanju spornih tehnologij. Pri tem imajo v mislih tako subvencije kot posojila z ugodnimi obrestnimi merami in druge oblike pomoči. V Sloveniji tudi še ni podrobneje opredeljeno področje varstva okolja. Po mnenju v MGA bi bilo treba čimprej doreči strategijo varovanja okolja ter sprejeti manjkajoče izvršilne predpise, podzakonske akte, ki bi omogočili uresničevanje določil zakona o varstvu okolja. Marjan Lipovšek V državnem zboru so se poslanci pred dnevi kot običajno zopet prerekali. Tokrat so se pričkali, kdo je najbolj odgovoren za neusklajeno zakonodajo, ki omogoča, da delodajalci izkoriščajo. delavce, programirane stečaje, ustanavljanje raznih sumljivih mešanih firm in odliv kapitala v tujino. Skratka, prepirali so se, kdo je kriv za sedanji kaos na gospodarskem področju. »Fantje, mene ne mešajte v to šlamastiko,« je dejal poslanec Jože Lenič. »Jaz sem s 158.557 tolarji oktobrske plače najslabše plačani poslanec v državnem zboru, zato moja odgovornost ni velika. Tako je bilo in je tudi v naših tovarnah, kjer so vedno tisti, ki so najbolj odgovorni, tudi najbolje plačani.« »To je že res, da so pri nas najbolje plačani menedžerji, ki so tudi najbolj odgovorni za propadanje podjetij, vendar pa pri nas še nikoli ni nihče za nič odgovarjal,« je pribil poslanec Jožef Kopše. »Ti, Kopše, pa bodi kar tiho, ko imaš 241.120,40 tolarja plače, 27.226 tolarjev dodatka za ločeno življenje ter 55,88 kvadratnega metra veliko službeno stanovanje, poleg tega pa prejemaš še pavšal za delo v vodilni enoti, ki presega višino plač in pokojnin večine tvojih obubožanih mariborskih volivcev,« mu je zabrusil poslanec Janez Kocjančič. »Če si že nočeš vzeti za vzor mene, ki imam kot šef stranke za 50 tisočakov manjšo plačo od denimo svojega poslanca Leva Krefta in za 40 tisočakov manjšo od Mirana Potrča, potem si vzemi za vzor skromnost svojega šefa Zmaga Jelinčiča, ki prejema samo 204.720,60 tolarja plače. No, sicer pa ima še vedno 25 tisočakov več od mene.« »Fantje, pustite plače - te imamo približno vsi enake. Raje poglejmo, kdo ima veliko službeno stanovanje,« je dejal poslanec Marjan Podobnik s 160.811 tolarji plače, kije pred kratkim vrnil službeno stanovanje, iz katerega niso videli prihajati in odhajati Marjana Podobnika. »Samo poglejte Marjana Poljšaka ali pa Franca Avberška. Oba se bohotita v stanovanjih čez 66 kvadratnih metrov, kar po normativih iz starih časov zadostuje za štiričlansko družino.« »Ti raje svojega brata Janeza poglej, ki ima garsonjero z 31 kvadratnimi metri,« mu ni ostal dolžan Ivan Sisinger, ki se pri svojih letih stiska v garsonjeri s 26 kvadratnimi metri. Kljub temu, da je bila razprava med poslanci, kakor so sami ugotovili, načelna in akademska, je postajala neprijetna, oziroma kakor so sami ugotovili, neprodutkivna. Zato so jo družno sklenili. »Za slabo gospodarsko zakonodajo je najbolj odgovoren Herman Rigelnik, ki ima najvišjo plačo, 297.508,30 tolarja, polega tega pa je še med redkimi, ki se spozna na gospodarstvo. Demokracija je namreč ravno v tem, da vsak odgovarja za tisto, kar zna in razume, in ne za tisto, česar ne ve in ne razume...« so ugotovili. Miha Ropar 12 DELAVSKO SOUPRAVLJANJE I TE 18. novembra 1993 Nekaj uvodnih besed Po obsežnih pripravah in s sprejetjem skoraj vseh zakonov in predpisov, ki se nanašajo ali so v zvezi z lastninskim preoblikovanjem, smo tudi v Sloveniji pričeli proces lastninjenja družbenega (»nikogaršnjega«) premoženja. Ko se bo lastninjenje izteklo in bodo novi lastniki znani, bo izpolnjen tudi eden od osnovnih pogojev za vstop v krog držav t.i. kapitalističnega sveta. In ker bomo hoteli postati enakovredni najbolj razvitim med njimi, se bomo zgledovali po njihovih izkušnjah in dosežkih. To bo še posebno veljalo za gospodarstvo. Pravila delovanja in organizacije, kijih bodo narekovala razvita zahodna ali azijska gospodarstva, bo treba poznati in jim slediti. Pri EOS designu si prizadevamo, da bi sodobne izkušnje in trende pri organizaciji in vodenju podjetij, ki se pojavljajo v najbolj razvitih svetovnih gospodarstvih, predvsem ameriškem in japonskem, približali slovenskim podjetjem. Menimo, da bodo informacije lahko v pomoč predvsem tistim, ki bodo, kot novi lastniki, iskali najbolj ustrezne načine pri organizaciji in vodenju podjetja, nagrajevanju, motivaciji zaposlenih in podobno. Tekst, ki sledi, je v tem trenutku še posebno aktualen za podjetja v Sloveniji, ki se bodo lastninila z notranjim odkupom zaposlenih. Navaja prednosti notranjega lastništva, obenem pa opozarja na možne pasti ter poudarja nekatere osnovne pogoje za uspešno poslovanje podjetja z zaposlenimi lastniki. neke svetovalne metode, ki so v modi, npr. delovne skupine zaposlenih. Tisto, kar je novo, pa niso deli, temveč celota. Direktorjem je lažje, ker odgovornost za poslovanje ni več samo na vrhu. Tudi vsi drugi čutijo neko sprostitev. Menedžerjem ni treba iskati načinov, kako motivirati letargične nameščence. Delavci ne sedijo naokrog, čakajoč na navodila (in medtem preklinjajo neumnega nadzornika). Nedosegljivi cilj podjetje, v katerem vsi razmišljajo kot lastniki - postaja del vsakdanjosti. Nova koncepcija je rezultat sprememb v zadnjih dvajsetih letih. Niso je ustvarili svetovalci niti akademiki, temveč poslovneži, in to največ z metodo poskusov in napak. Od podjetja do podjetja pa je različna. Nobeden je ni strnil v priročnik. Toda - deluje. Zares, zdi se, da je to edina varna pot do uspeha na tako negotovem trgu, kot je današnji. Da bi jo lahko razumeli - da bi uvideli, koliko je ta novi način vodenja drugačen od tistega, ki se uporablja v večini podjetij - se moramo spomniti obdobja začetkov sodobnega poslovanja. Postane nam jasno, zakaj tedaj ustvarjeni organizacijski principi naenkrat več ne veljajo. Burni časi porajajo inovacije, posebno v darvinističnem poslovnem svetu. Ekonomska vznemirjenost je v zadnjih dvajsetih letih porodila popolnoma novo vrsto podjetij, toliko različno od vseh poprejšnjih, kolikor se lastovica razlikuje od ptičev iz predpotopne dobe. To novo generacijo podjetij najdemo v mnogih industrijskih panogah: Wabash National izdeluje kamionske prikolice, Li-feUSA se ukvarja z zavarovanjem, medtem ko Springfield Remanufacturing Corp. predeluje motorje. Nekatera od teh podjetij so velika, kot Wal-Mart & Nucor in Southwest Airlines. Druga so majhna, kot Jamestown Advanced Products, proizvajalec metalnih delov z 18 zaposlenimi. Nekatera so nastala tam, kjer jih ne bi pričakovali. Primer tega novega načina poslovanja, ki zagotavlja uspeh v 21. stoletju, je tudi baltimorska tovarna Chesapeake Packaging CO. s 145 zaposlenimi. Njena ustanoviteljica je Chesapeake Corp. s 5100 zaposlenimi, konvencionalno voden proizvajalec z liste Fortune 500, podjetje, ki je bilo vzorec uspešnega podjetja dvajsetega stoletja. Kaj je skupno tem novim podjetjem? To ni njihova nedavna ustanovitev (čeprav so nekatera precej mlada). Tudi ni njihov neobičajen uspeh (Wabash National, star samo osem let, se je povzpel proti vrhu sicer okorne industrije, LifeUSA povečuje svoj tržni delež, medtem ko se njegova konkurenca duši v dolgovih). Tudi po menedžerskem stilu si niso podobna. Vsa ta podjetja ne uporabljajo načel Excelence ali Total Quality menedžmenta ali drugih teorij osemdesetih. Skupen je njihov način poslovanja - način razmišljanja o poslovanju - ki je popolnoma drugačen od vsega, kar smo do sedaj poznali. Njegova osnovna značilnost je nova koncepcija skupnega dela ljudi v podjetju. Ta nova koncepcija ima veliko že znanih elementov: delitev profita (profit-sharing) in kapitala, tehnike širjenja informacij (poprej se je to imenovalo open book management), pa tudi Vsak študent poslovne šole ve, da je podjetje 20. stoletja nastajalo štiri desetletja - od leta 1890 do 1930. Pred tem so bile velike multinacionalke z masovno proizvodnjo in distribucijo redke, tedaj pa so zrasle v skoraj vseh industrijskih panogah - od predelave surovin do prodaje gotovih izdelkov. Raziskovalci neznanih meja menedžmenta, novi upravljalci v velikanskih podjetjih, so morali iznajti nove upravljalske metode. Ustanovili so oddelke, vsakega z lastno menedžersko hierarhijo - oblikovali korporacijsko organizacijsko shemo. Ustvarili so nov razred srednjih menedžerjev, da bi vodili in koordinirali poslovanje. Te inovacije so podjetja oblikovale vse do današnjih dni. Do najbolj revolucionarnega izuma v teh novih podjetjih pa ni prišlo v administraciji ali upravi, pač pa v proizvodnji. To je bila vpeljava mezdnega dela. Bolj kot hierarhija, bolj kot srednji menedžerji, je poslovanje 20. stoletja zaznamovalo prav mezdno delo in vsi psihološki aspekti, ki ga spremljajo. Ljudje so za mezde (plače) delali že stoletja: na farmah, v obrtnih delavnicah, prvih manufakturah v času industrijske revolucije. Toda sama zaposlitev nekoga za mezdo še ne določa pogojev tega dogovora. Včasih so delodajalci v glavnem veliko pričakovali. Od tistih, ki so jih zaposlili na zemlji, so pričakovali, da znajo delati v poljedelstvu in da so pri delu samostojni. Vajenci v delavnicah so se morali izučiti obrti in sčasoma prevzeti vlogo mojstra. V prvih tovarnah so od veščih obrtnikov in »notranjih podjetnikov«, ko jih je delodajalec najel, pričakovali, da si priskrbijo lastno orodje, organizirajo svoje delo in zaposlijo svoje pomočnike. V nasprotju s temi so nova podjetja razvila in institucionalizirala sodobno idejo mezdnega dela. Delo organizira menedžment, vodi pa delovodja. Opremo zagotavlja podjetje. Nameščenec pa mora delati kar mu naložijo - ne manj, ne več. Delodajalce je v to smer prisilil trg. Soočeni so bili z razširjenim trgom, zaradi katerega so morali zaposliti ogromno delavcev. Število industrijskih delavcev se je od leta 1880 do 1929 več kot potrojilo. V času gospodarske eksplozije na prehodu stoletja so bila dela začasna, odpuščanja pa pogosta. Plače so bile v glavnem vezane za normo, tako da je bil tempo intenziven. Ko se je z uvajanjem nove tehnologije ali delovnega postopka proizvodnja povečala, so povečali tudi normo. Delovni pogoji so bili včasih prav kruti. Delavci so ugovarjali, protestirali in zapuščali delo. Od leta 1880 do 1900 je bilo, navaja neki avtor skoraj 23.000 stavk v več kot 117.000 podjetjih - povprečno tri stavke dnevno v 20. letih. Sindikalno organiziranje in stavke so pozvročili odpuščanja, črne sezname in nasilje, kar je ustvarilo mentaliteto »mi proti njim« na obeh straneh. Spremembe zaposlitev in izostanki z dela so bili, po današnjih merilih, astronomski. Da so ševilo zaposlenih lahko obdržali na 13.700, so morali v Amo-skeag Co. v Manchestru v enem letu zaposliti 24.000 ljudi, v Ford Motor Co. v Highland Parku pa so za zagotovitev 13.000 delavcev v 12 mesecih morali zaposliti 54.000 ljudi, saj je bilo dnevno 1300 do 1400 zaposlenih odsotnih. Pred prvo svetovno vojno je dnevno izostalo povprečno 10 % zaposlenih. Tako so tovarne nepretrgoma zaposlovale in nadomeščale ljudi. Menedžer se ni mogel izogniti zaključku, da mora biti večina zaposlenih nadomestljiva. Ko kdo zapušča delo, poglej, kdo pred vrati čaka na delo. Izobraževanje ali pridobivanje novih veščin? Na to je treba pozabiti - novi zaposleni morajo biti pripravljeni v nekaj urah ali minutah. Kvalificirani delavci so bili breme in ne prednost. Če bi zapustili delo, jih je bilo težko nadomestiti. Potreba po nadomestljivosti zaposlenih je oblikovala dve temeljni predpostavki o delu in delavcih. Definicija dela mora biti čim ožja Prvič, definicija dela mora biti čim ožja. Proizvodni delavci morajo opravljati do podrobnosti razčlenjene delovne naloge. Avtor: John Čase, prevod in priredba: EOS design d.o.o. Čim enostavnejša je delovna naloga, lažje je delavca nadomestiti. Nove proizvodne tehnologije, nastale na prehodu stoletja, so specializacijo še olajšale: vse več izdelkov je bilo narejenih na specializiranih strojih in tekočem traku in ne več z ročnim delom obrtnikov. V uporabo je prišel izraz tovarniški delavec, tisti ki dela za strojem. Od tovarniških delavcev se ni pričakovalo, da bodo skrbeli za izdelek v celoti niti da bodo obremenjeni z zadevami, kot so odnosi s klienti, finance in poslovni tokovi. Delavci potrebujejo neposredno kontrolo Drugič, delavci potrebujejo neposredno kontrolo. Zgodovinar Daniel Nelson opisuje tovarne 19. stoletja kot »cesarstva nadzornikov«, kar tudi drži. Nadzorniki so delavce zaposlovali in kazali, kaj naj delajo. Odrejali so plače posameznikom bili pa so zadolženi tudi za vzdrževanje reda (denarne kazni odpuščanja, občasno tudi telesna kaznovanja). Značilen načir nadzornikovega dela Nelson imenuje »priganjanje«, opisuje p£ ga kot »kombinacijo avtoritarnega vladanja in fizične prisile« Tako upravljanje je imelo tudi določeno logiko. Kaj je v danil okoliščinah razen nadzornikove jeze ali nakonjenosti splol lahko pripravilo delavce do dela oziroma do tega, da so naredili vsaj malo več od obveznega minimuma? To ni bil ča: zanesljivih in privrženih delavcev, niti zanesljivih delodajal- »Znanstveni menedžment« F. W. Taylorja in njegovih privržencev na prehodu stoletja je obe predpostavki potrdil ko' zagona industrijskega razvoja. Znanstveni menedžment (tedanji Total Quality Management) je skušal odpraviti ozka grla ir neučinkovitost v proizvodnji. Taylor je zagovarjal analize vsakega koraka proizvodnje. Vsak delavčev gib je bilo potrebno predvideti, delo pa razčleniti do podrobnosti. Centraln: oddelek je moral standardizirati proizvodne metode, opis de; in plače. (»Umsko delo je treba, kolikor je le možno, umaknit' iz proizvodnje v planski oddelek,« je pisal Taylor.) Čeprav j( zmajševal pooblastila nadzornikov, mu še na misel ni prišlo da bi ukinil strogo kontrolo. Nasprotno, bil je mnenja, da jf nadzornikov, ki bodo zagotovili, da bodo delavci zares nare-dili,tisto, kar si bodo omislili planerji, potrebno več kot kdajkoli. Poslovni ljudje so te nasvete sprejeli. Od leta 1910 do 1920 se je število nadzornikov povečalo, da jih je bilo skoraj dvainpolkrat več kot navadnih delavcev. Delavcem pa vse to ni bilo nič všeč. Še naprej so (včasih upravičeno) bili mnenja, da jih menedžment želi prevarati. Sindikati so bili proti specializaciji. Zahtevali so arbitražo in ostro kritizirali znanstveni menedžment. Toda protesti delavcev so kaj malo vplivali na nadaljnji razvoj mezdnega dela. Sindikati so si svoje mesto v glavnih industrijskih panogah priborili šele po Wagnerjevem zakonu leta 1935 in po celi vrsti pogosto krvavih stavk. Pravila kolektivnih pogajanj, ki so zaznamovala delovne odnose v nekaj naslednjih desetletjih, pa so sprejeli šele po drugi svetovni vojni. Do takrat pa sta imeli svoje mesto v poslovni praksi tako specializacija kot hierarhična kontrola. Sindikati so ju sprejeli in se osredotočili na zaščito svojih članov pred zlorabami. Nove pogodbe so zahteve vsakega dela razčlenjevale do podrobnosti. Sindikalna delovna pravila in pritožni postopki so omejevali pooblastila nadzornikov in vodij skupin, toda povsem razumljivo je bilo, da so delavcem ukazovali, kaj naj delajo. Razen teh pravil je sindikat eksplicite oporekal vsakemu vmešavanju v vodenje podjetja. (»K siti naj mo I tisi zal je mi čej pr; šef bil pri za; se Pr: !ju na bi od za 01 Pc ob Tak zgodovinski potek je ustvaril način razmišljanja. Lahko ga imenujemo mentaliteta mezdnih delavcev, ki je zadevala tako nameščence kot tudi menedžerje. Taka mentaliteta je še danes. Najbolj očiten izraz takega načina razmišljanja je odnos mi proti njim, upravljanje proti delil, šefi proti delavcem. Od leta 1960 do 1980 je več kot milijon zaposlenih sodelovalo v masovnih stavkah. Nekatere od teh stavk so podjetja prisilile k prenehanju poslovanja. Nekatera podjetja so raje sama prenehala delovati, kot da bi pristala na zahteve delavcev. Čeprav se je v zadnjih letih število sindikalnih članov zmanjšalo, so nasprotovanja še zmeraj huda. V večini delovnih okolij, sindika-liziranih ali ne, obstaja odprto vsakdanje sovraštvo. Toda nezaupanje in zlonamernost med menedžerji in delavci sta samo del mentalitete mezdnih delavcev, pa še ta ne zmeraj najpomembnejši. Tudi v najbolj prijetnih delovnih okoljih, tistih, ki so podobna družinam, ustvarjata specializacija in kontrola poseben način razmišljanja in obnašanja. Za zaposlenega sta najpomembnejši plati delovnega mesta »moje delo« in »moj šef«. Delovni uspeh je to, da se delo opravi dobro in zadovolji šefa: to vpliva na varnost dela in daje možnost povišanja plače in napredovanja. Vse drugo bi bilo lahko v nasprotju s temi cilji. Tako bo tudi najboljši delavec nasprotoval nalogi, ki ni v njegovem opisu del, ali pa se bo ustrašil, če mu bo kdo drug nadrejen naložil dodatno delo ne de kc Uf nj PE V de (»: ni sv ne de Ve P< n; d' v g: sc fc O) lj' v di le si Vi V n; lj IB . 117 DELAVSKO SOUPRAVLJANJE (»Kaj bo rekel moj šef?«). Manj pridni delavci imajo v takih situacijah že pripravljene odgovore. »To ni moje delo,« je najbolj popularen. Naslednji je: »Nisem vedel/vedela, da bi to rnoral/morala narediti.« Ker so delavci samo ljudje, se lahko znajdejo v zadregi med tistim, kar mislijo, da bi morali narediti, in tistim, kar od njih zahteva delo. Uslužbenka v neki zavarovalnici je priznala, da je sprejela politiko zavarovalnice, ki je odredila 5.000 $ premije za primer požara in 165.000 $ za primer vandalizma, čeprav je bilo v popolnem nasprotju s tistim, kar je ona štela za pravilno. Priznala je, da je bila tik pred tem, da to pove svoji šefinji, tedaj pa je pomislila: »Počakaj malo, meni sploh ne bi bilo treba brati teh obrazcev. Od mene pričakujejo samo primerjavo enega stolpca z drugim, ti pa medsebojno ustrezajo. Torej, mojo pripombo lahko štejejo kot napako.« Prerekanja in zamere so sestavni del sistema. Na primer, vsi se strinjajo, da je menedžerjeva naloga organizirati delo in priskrbeti delovna sredstva. Toda ker so tudi menedžerji samo ljudje, včasih tudi oni naredijo napako. Delavci so dobili napačna navodila; oprema ni priskrbljena; deli niso tam, kjer bi morali biti; na telefonske klice ni promptnega odgovora; na oddelkih je premalo ali preveč zaposlenih. Kakšna je reakcija zaposlenih? ONI so naredili napako, ONI ne vedo, kaj delajo. ONI je najbolj pogost naziv za menedžment. Sliši se enako pogosto v bolnišnicah in računalniških podjetjih kot v sivih obratih železarjev. Menedžerji doživljajo tudi grdo stran sistema, kt je zelo nehvaležna. Od njih se pričakuje, da bodo poskrbeli, da bo delo opravljeno, in to predvsem tako, da podajajo navodila in kontrolirajo njihovo izvajanje. Toda nadzor kot metoda Upravljanja ima svoje omejitve, posebno odkar je »preganjanje« prišlo iz mode. Menedžerji so lahko slabi učitelji, delavci Pa slabi učenci. Nemogoče je predvideti, kaj bo treba narediti v vsakem posameznem primeru, delavci pa se lahko odločijo, da bodo storili prav tisto, kar jim je bilo rečeno, in nič več. (»Niste mi povedali, da moram narediti tudi to.«) Poleg tega pa niti en menedžer ne more biti povsod ob istem času. Že od Taylorjevih časov so taki problemi pripomogli k rasti svetovalne industrije. Pravimo, da dober menedžer delavcev ne bo samo kontroliral, temveč jih bo tudi motiviral za boljše delo. Kako jih motivirati? Treba je brati knjige, vabiti svetovalce. Nekatere menedžerje vodita inspiracija in pobuda, ki ju Pogosto imenujejo vodstvene sposobnosti. Nekateri se opirajo na ocene opravljenega dela, drugi pa na sistem nagrajevanja (le-tega je favoriziral Taylor, je pa še v modi). Menedžerji v večini podjetij prakticirajo kombinacijo teh tehnik in dosegajo različne uspehe. Mnogi sklepajo, da so delavci nesposobni, slabo izobraženi, leni, statični - z eno besedo, nemotovi-rani. V večjem delu 20. stoletja pomanjkljivosti in napake tradicionalnega sistema niso veliko pomenile. Delo je bilo opravljeno, dobrine so bile izdelane, storitve narejene, mnogokrat v Presenetljivih količinah. Konkurenca, v glavnem domača, je delala pod enakimi pogoji in z enakimi stroški. Konvencionalen način upravljanja je bil del vsakdanjosti - podjetja so ga sprejemala kot nekaj samo po sebi razumljivega. Mnoga ga še vedno sprejemajo kot takega. Toda za veliko število podjetij v ZDA se je konkurenca zelo zaostrila. Njihov obstoj je kar naenkrat postal vprašljiv in zahteval posege v načine upravljanja. Pretresi na trgu v zadnjih 20 letih so še kako znani. Konkurenca se je zaostrila, in sicer ne samo tista z Japonske in Nemčije, temveč tudi s Tajvana, iz Francije, Singapurja, Mehike, Italije, Kitajske, pa tudi konkurenca tujih firm, delujočih znotraj ZDA. Če spremljamo globalizacijo, ugotovimo, da so se zaporedoma vrstili valovi nove informacijske tehnologije in spodbujali nastanek tisočev novih izdelkov in storitev ter tako spreminjali tovarne in pisarne. Oba trenda sta na menedžerje močno pritisnila. Proizvajalci so morali doseči japonsko kakovost in tajvanske cene. Storitvena podjetja so morala ponuditi izjemno raven komforta in ljubeznivosti. Vsi so se morali spoprijeti z izjemnim tempom inovacij. Nove izdelke in storitve je bilo treba vpeljati dovolj hitro, da ne bi zaostali za konkurenco, ne pa prehitro - da ne bi izgubili kupcev. Bilo je treba uvajati nove proizvodne in informacijske sisteme, s ciljem povečati učinkovitost in hitrost, toda ne prepogosto, da so delavci spremembam lahko sledili. Napačna ocena - predolgo čakanje ali prehitro reagiranje - je bila lahko vzrok za izločitev iz tekme. Pred sto leti je trg podjetja preganjal v smeri specializiranega in nadzorovanega mezdnega dela. Razvoj je ustvaril mentaliteto menedžerjev in nameščencev. Novi trg pa je pokazal, da tak sistem in mentaliteta ne delujeta več. Podjetja niso izpolnjevala pričakovanj v dveh kritičnih točkah. Kritična točka Ena je bila kakovost in storitev. Nadzorniki so bili sposobni vzdrževati proizvodnjo do neke ravni. Minimalno raven kakovosti je lahko zagotavljal eskadron inšpektorjev. Toda kaj 2 vrhunsko kakovostjo (»zero-defect« ali »six sigma«)? In kaj s tisto neotipljivo kakovostjo storitve in odnosa do kupca, kjer je od nasmeha ali malo dodatnega napora odvisno, ah si bomo Pridobili stalnega kupca? Tudi cela armada inšpektorjev in nadzornikov ne more prisiliti nediscipliniranih delavcev, da ustvarijo vrhunske rezultate. Podjetja so odkrila, da tudi najboljši sistemi delujejo samo, če si to želijo tudi zaposleni. Druga kritična točka so bile inovacije. Uspešno vpeljati inovacije pomeni navaditi se, kako delati bolje, ceneje in hitreje; kako izkoriščati novo opremo, materiale in postopke; hako izpopolniti izdelek in storitev. Na novem trgu je bila sposobnost uvajanja inovacij največje bogastvo podjetja, važnejše od velikih tovarn, znanega imena ah iskanja kapitala. I ezava pa je bila v tem, da poslušni mezdni delavci niso bili vajeni učenja, niso dajali novih idej. Menedžerji so imeli polne e dela že s tem, da so zagotovili, da je bilo delo opravljeno. Za nekatere poslovne ljudi je bilo to preveč. Njihova podjetja so potonila ali bila prodana, oni pa so izgubili delo. Drugi so odgovorili s skrajšanjem plačilnih seznamov. Toda večina menedžerjev in vodilnih delavcev je iskala nove metode, nove tehnike, nova načela, vse, kar bi jim lahko pomagalo uspešno voditi podjetje v novem, begajočem in zahtevnem okolju. Tisti, ki so iskali nove rešitve, so trg razširili-. Knjige o menedžmentu, ki so bile založnikom dolga leta odveč, so naenkrat postale uspešnice (»In Search for Excellence« je bila v prvi izdaji natisnjena v 15.000 izvodih, v 10 letih zatem pa so prodali 4 milijone izvodov). Predavanja, seminarji in izobraževalne inštitucije so pritegovale ogromno število poslušalcev. V Quality Collegeu Phila Crosbyja v Winter Parku se je od leta 1979. izobraževalo več kot 140.000 menedžerjev. Tudi svetovalcem je začel posel cveteti. Poučevali so o upravljalskih pristopih, kot so notranje podjetništvo, reorganiziranje, skupinski menedžment. Ideje so spodbudile delovanje - poslovni ljudje so začeli eksperimentirati. Proizvajalci so uvedli sitem »just in time« ravno pravočasno. V pisarnah so posodobili ali ukinili »papirnata« dela. Toda bolj kot z vsem drugim so se podjetja pričela ukvarjati z metodami vodenja ljudi. Formirali so nove, navzkrižno funkcionalne delovne skupine, ki so odpravile pregrade med oddelki. Novi sistemi plačevanja po delu naj bi vse pripeljali do tega, da bi začeli delovati v isti smeri. Menedžerji so se naučili tudi novih tehnik motiviranja. V modi niso bili več ukazi, ampak navodila. Ni bilo več moderno sedeti v pisarni, temveč se sprehajati naokoli. Še beseda nameščenec se je začela umikati pred besedo družabnik. V zadnjih letih je najbolj navduševal pristop Total Quality Managementa, njegova popularnost pa kaže, v kolikšni meri so si menedžerji želeli sprememb. TQM je postavil pod vprašaj celo hierarhični stil sodobnega menedžmenta. Drugače razumljena bi bila lahko samo še ena od tehnik, kot je bila »just time«, temelječa na kontroli s statistično obdelavo, izvajal pa jo je okrepljen oddelek kontrole kakovosti. Toda zagovorniki TQM-a so zastopali idejo vključevanja zaposlenih in nekateri menedžerji so bili ustrežljivi. Delavci za stroji, ki so bili poučeni o tej metodi, so sami preverjali svoje napake. Delovne skupine za kakovost, v katerih so bili ljudje z vseh ravni podjetja, so iskali vzroke za napake. Delavci so komentirali koncepte, kot sta bila »notranji klient« in »cena neprilagojenosti«. V mezdnem delu so se torej začele kazati razpoke. Od nameščencev (ali družabnikov) se je zahtevalo, da premislijo, kaj se dogaja zunaj njihovega delovnega mesta. Dobili so nekaj - zelo malo - znanja o tem, kako se vodijo njihova dela. A pogosto niti menedžerji niti delavci niso vedeli, kaj naj si o vsem tem mislijo. Ali podjetje misli resno ali je vse to samo začasna modna muha? Ponekod so se vodilni delavci ali celo celi oddelki preusmerjali, zdelo pa se je, da se ni nič spremenilo. Morda je bilo najhuje to, da je novim eksperimentom in postopkom pogosto manjkala poslovna argumentacija. Ali je TQM zares vreden truda in stroškov? Podjetje Ernst & Young je v študiji o postopkih za izboljšanje kakovosti, ki je zajela štiri države, ugotovilo, da je poslovni svet vse bolj razočaran nad aksiomi kakovosti: »Po uvajanju menedžerskih postopkov, ki naj bi pripeljali do izboljšanja kakovosti in napredka celotnega dela, so podjetja imela različne rezultate.« Ob koncu lanskega leta je Newsweek pisal, da je Total Quality skoraj že stvar preteklosti. Ob navajanju podjetij, ki so po srečanju s problemi ovrgla programe TQM, časopis trezno sklepa, da »ameriška podjetja ne bodo sprejela TQM tako dolgo, dokler njihovim delničarjem ne bo prinašal več profita od tistega, ki ga je prinesel organizatorjem seminarjev, svetovalcem in založnikom, ki so poželi največje nagrade za kakovost 80-tih«. Neumno je nasprotovati eksperimentiranju. TQM je gotovo, kot večina drugih programov v zadnjih 10 letih, naredil več dobrega kot slabega. Najboljši od teh programov so uspavana podjetja prebudili in jim pomagali konkurirati na tveganem trgu. Kljub temu pa je negotovo, kako se bodo ta podjetja prilagodila bodočim trgom, kajti v mnogih pogledih se sploh niso spremenila. Premislimo ponovno o temeljni menedžerski nalogi v tradicionalnem podjetju - ukazovanju ljudem, kaj je treba narediti - ter o še naprej temeljnem menedžerskem problemu - motivaciji delavcev. Niti TQM niti večina drugih reform v zadnjih 10 letih na tem področju ni veliko spremenila. Menedžerji (ali svetovalci) še vedno govorijo delavcem, kaj je treba narediti. Delavci še vedno poskušajo svoje naloge narediti tako, kot jih je definiral menedžment. Res je, da skoraj vsak program izboljšanja kakovosti povzroči interes in prinese izboljšanje. Toda to so storili tudi znani Hawthornejevi eksperimenti, ki so jih že v 20-tih letih izvedli Elton Mayo in njegovi harvardski kolegi. Eksperimentatorji so izboljšali osvetlitev in proizvodnja se je povečala. Ko so osvetlitev zmanjšali, se je proizvodnja ponovno povečala. Delovnega okolja ni težko za trenutek presenetiti s čim novim in ga narediti bolj živahnega. Toda v zadevah, ki so že dolgoletni problemi, je vprašanje, kako doseči, da bodo uspešne spremembe tudi obstale. III Vrnimo se k podjetjem nove generacije. Med tavanjem in zmešnjavo, zaradi inspiracije ali slučajno, so nekateri menedžerji v zadnjem desetletju začeli eksperimentirati v popolnoma drugačni smeri. Namesto da bi se ukvarjali z menedžerskimi tehnikami - programi nagrajevanja, sistemi kakovosti ali drugim - so začeli premišljevati o celotni mentaliteti zaposlenih. Namesto da bi zaposlenim prigovarjali, naj naredijo kaj novega, so začeli raziskovati ideje, ki so spremenile njihova podjetja, zdi pa se, da se bodo v prihodnje spremenile tudi druga podjetja. Te ideje so imele veliko imen, vsem pa je bilo skupno: odpraviti mezdo. Spremeniti način skupnega dela ljudi, ki se imajo za nameščence, in tistih, ki se imajo za menedžerje. • V LifeUSA, šest let stari zavarovalnici iz Minneapolisa, ni navadnih nameščencev. Vsi zaposleni so obenem tudi lastniki. 275 zaposlenih dobi okoli 10% svojega zaslužka v obliki delnic. Kadrovska služba je oddelek v službi lastnikov. Ustanovitelj podjetja, Robert W. MacDonald, nekdanji predsednik ITT Life, že na samem začetku ni hotel narediti podjetja, enakega tistemu, ki ga je imel njegov dotedanji delodajalec. »Z ljudmi ne bi smeli postopati na tak način, kakor so to delala nekatera podjetja. To ni bilo pravično, pa tudi ne učinkovito.« LifeUSA je, po začetku v letu 1987, že leta 1992 dosegel dohodek 146 milijonov dolarjev, s profitom skoraj 10 milijonov dolarjev. MacDonald pravi: »Mi bomo imeli več novih poslov kot verjetno 98% drugih podjetij, in to z manjšim številom zaposlenih ljudi. To pa zato, ker so ti ljudje lastniki, angažirani so, oni vodijo podjetje.« • Springfield Remanufacturing Corp. (SRC), podjetje za popravilo motorjev iz Missourija, je začelo kot enota tedanjega International Harvestra in pridelalo izgubo. Odkar je postalo v letu 1983 samostojno, v popolni lasti zaposlenih, je vodeno po sistemu, imenovanem »velika poslovna igra« (Great Game of Business). Pri tem je odločilno naslednje: zaposleni so tako izobraženi, da finance podjetja razumejo do podrobnosti. Vsako četrtletje dobijo stimulacijo, ki je odvisna od dobička. Medtem pa igrajo igro: spremljajo tedenske bilance uspeha in denarnih tokov, primerjajo planirane vrednosti z ustvarjenimi. »Vadijo, kako služiti, kako ustvarjati profit,« pravi menedžer, avtor »Velike igre« Jack Stack. »Več ko ljudje razumejo, bolj jih zanimajo rezultati.« Finančni kazalci v SRCju so v letu 1993 takšni: 74 milijonov dolarjev dohodka, za 13 % več kakor v letu 1992, s profitom 1,5 milijona dolarjev. • Ko je Jon Wehrenberg ustanovil Jamestoivn Advanced Products, majhno podjetje za proizvodnjo rezervnih delov v državi New York, je imel zagotovljeno delo in znanega kupca. Toda zahtevano ceno in proizvodnjo je lahko dosegel samo s stroški dela, manjšimi od 11% prometa. Zato je svojim zaposlenim predlagal naj stroške spravijo pod to raven, in jim hkrati obljubil visoke in trajne stimulacije, če jim bo uspelo. Zaposleni v Jamestoivnu so občudovali, kako je sistem spremenil njihove poglede. »Na drugih mestih, kjer sem delal, sem bil plačan na uro in bilo mi je vseeno,« je povedal eden od zaposlenih. »Nisi ponosen na delo, kot je to tukaj. Tukaj je skoraj tako, kot da delaš sam zase. Šef? Jona ni nikoli tukaj. To ni potrebno.« • V baltimorski tovarni za izdelavo kartonskih škatel Che-sapeake Packing Co., podružnici Chesapeake Corp. s sedežem v Richmondu, deluje osem ločenih »podjetij«, nastalih po zamisli menedžerja tovarne Boba Argabrighta. Podjetja so podobna oddelkom v drugih tovarnah, toda za razliko od njih ta podjetja izbirajo svoje vodstvo, sama zaposlujejo in odločajo svoj delovni proces'. Odgovorna so za svoj proračun, proizvodnjo in kakovost. Sama kontaktirajo s klienti. Ko je Argabright leta 1988 prevzel tovarno, je poslovala z izgubo. V letu 1989 je dosegla majhen profit, leta 1990 ga je podvojila, kar ji je uspelo tudi v letu 1991. Lani pa je profit zrasel za 60%. »Sedaj smo po profitu drugi v korporaciji,« pravi kontrolor Yong Kirn. Na prvi pogled podjetja nove generacije nimajo veliko skupnega. So v različnih industrijskih panogah in delujejo v različnem obsegu. Ne uporabljajo enake menedžerske metode. Kar imajo skupnega, je mentaliteta, način razmišljanja, principi, ki »mentaliteto mezdnih delavcev« postavljajo na glavo. Tak pristop bi lahko povzeli takole: To je podjetje delavcev, partnerjev, poslovnih ljudi. Mi delamo skupaj. Naša prihodnost - zaposlitev in finančna varnost - ni odvisna od radodarnosti menedžmenta (»Oni«) ali moči sindikata (»Mi«), temveč od našega skupnega uspeha na trgu. Delili bomo profit, kot po definiciji delimo tudi riziko. Nihče v tem podjetju ni samo delavec. Ljudje imajo različna dela, zaslužijo različno in imajo različno raven pooblastil, toda vsi delavci bodo dobili osnovne informacije in imeli pravico glasovati o vseh zanje bistvenih vprašanjih. Vsak zaposleni je dolžan razumeti, kako teče poslovanje, spremljati poslovne rezultate in sprejemati odločitve, ki bodo prispevale k uspehu na trgu. Tako drzna deklaracija lahko deluje neresno ali hinavsko, kakor fraze, ki danes krasijo mnoga letna poročila ali reklame podjetij (»Ljudje so naše največje bogastvo«). Toda obstaja veliko dokazov, da je ukinitev »mentalitete mezdnih delavcev« in nastanek podjetij poslovnih ljudi - lastnikov neke vrste »skrivnost uspeha« na ameriškem trgu. Pomislite, v skoraj vsaki industrijski panogi, čeprav še kako v krizi, so nekatera podjetja izjeme. Wal-Mart je postalo ameriško vrhunsko uspešno trgovsko podjetje, Sears pa propada. Southwest Air raste in služi, preostala letalska podjetja pa bankrotirajo. Vsako od teh podjetij se je neskončno potrudilo, da je svoje zaposlene pripeljalo do tega, da razmišljajo kot lastniki. Zaposleni v Wal-Martu, ki so obenem tudi lastniki, dobivajo tedenske in mesečne podatke o poslovanju podjetja in podrobnostih, kot so profitne meje za vsak izdelek, roki dobave in podobno. Chaparral in Nucor plače vežeta na osebno delo in profit podjetja ter s tem zaposlene spodbujata k reorganizaciji njihovih del. Chaparral je postala jeklarna z najnižjimi stroški na svetu. Finančni podatki v Southwest Airu - bistveni podatki, kot so prihodki od potniškega prometa, poraba goriva ter redne bilance uspeha - krožijo med vsemi zaposlenimi. V tem podjetju so razvili tudi prvi sistem delitve profita v svoji panogi - od vseh zaposlenih zahtevajo, da vsaj četrtino zasluženega profita investirajo v delnice So-uthwesta. Prevoznik je že osemkrat osvojil »trikratno krono« v svoji panogi - najmanj zamud, najmanj reklamacij in najmanj izgubljene prtljage v enem mesecu. Nobenemu od drugih avionskih prevoznikov to ni uspelo niti enkrat. Nadaljevanje v prihodnji številki 14 18. novembra 1993 RAZUM IN SRCE I menu knjige in založništva, pa je seveda tudi razsežnost, o kateri je v svojem uvodnem govoru spregovoril predsednik združenja založnikov in knjigotržcev Jože Korin-šek. Povedal je, da so založniki navajeni na tržne razmere, ki zelo hitro pokažejo svoj lepi a tudi kruti obraz. »Samb v precepu med kultur- nim poslanstvom knjige in profitno logiko kapitala«, je dejal »Smo podjetja, ki zaposlujejo toliko in toliko zaposlenih in ki Žk ^ vimo od ustvarjenega dohodka in dobička. J To, da živimo od izdajanja in I prodaje knjige, nekateri ne mo- ~~ rejo razumeti. Socialne razmere so povzročile, da se je prodaja ^ U n P : n 2 k r; o V P V e: tl o P ti S' z n o V precepu med poslanstvom knjige in profitno logiko kapitala____ Enajsti slovenski knjižni sejem je po tednu intenzivnih prireditev v številnih prostorih . Cankarjevega doma zaprl vrata. Kot so povedali organizatorji, je bil sejem v večini razsežnosti rekorden. Število nastopajočih založnikov je na koncu pristalo pri številki štiriinšestdeset. Sejem je pomenil dokončno uveljavitev privatnih založnikov, najuglednejši med njimi - Mihelač, je po treh letih delovanja ustanovil še drugi slovenski knjižni klub in dokazuje, da knjiga lahko po precej dostopnejši ceni pride v roke bralcem. Obiskovalcev je bilo več kot dvanajst tisoč. Opazili smo, da so med njimi prevladovali šolarji, kar seveda samo po sebi ni nič slabega. Ljubezen do knjige se privzgaja od malega, pa vendarle ni jasno, kaj so na sejmu počenjali otroci iz vrtcev. Če so se prišli pogret na poti iz Tivolija, dobro, če so prišli pogledati razstavo ilustracij otroških knjig tudi, bojimo pa se, da bodo od staršev hoteli, naj jim kupijo otroške knjige, ki predstavljajo pomemben del programa precejšnjega dela založb, pa so vse po vrsti hudo drage. Mimogrede, bienale slovenske otroške ilustracije bi si zaslužil večji obisk. Očitno so založniki tudi v spod- njih prostorih, kjer so imeli prodajne pulte razstavljenega in ostalega čtiva, opravili lep posel, četudi kakih posebnih komercialnih prijemov, razen sejemskega popusta ni bilo videti. Kakih uradnih odgovorov na podatke o položaju knjige nismo slišali. Še tisto, kar je v govoru povedal predsednik Kučan, namreč, da družba od knjige v obliki davkov jemlje petkrat več, kot ji vrne, je v javnih občilih nadomestil tisti del njegovega govora, ki je bil bolj aktualno političen in naj bi pomenil odgovor na Janševa izzivanja. Ob splošnem kulturnem po- Ob dinozavrih so se mladi zanimali še za druge knjige, za to so poskrbeli tudi njihovi učitelji Kopica literarnih matinej, na katerih so se šolarji pogovarjali s pisatelji in ilustratorji, je bila dobro obiskana Elektronsko založništvo se predstavlja tudi pri nas knjig v zadnjem letu prepolovila- * S tem je postala tudi dražja. Šte- t vilke o visokih nakladah so se spremenile. Presojati moramo, tako kot vsi blagovni proizvajalci, i f o ekonomski upravičenosti posa- -meznega knjižnega projekta. Vse to pa postavlja predvsem izvirno r slovensko knjigo kot tudi vrhun- 1 c sko prevodno književnost pred j1 veliko težavo, ki jo povsod p° ^ svetu, tudi v razvitih tržnih eko- . nomijah, blažijo z bistveno bolj razvitim mehanizmom državnih . s subvencij za knjige, ki so po- v membne za nacionalni program- s Samo na tej točki je potrebna dr- b žavna korekcija vse ostalo znam1" . v sami.« n Tako predsednik založnikov, j Država, politika, stranke pa se y pričkajo o maslu in topovih, m v s proračunskim memorandumom f določijo za kulturo tako malo de- b narja, kot že zlepa ne. IgQr žitnik I * Sodobna moralka Črna aktovka - negovane roke za volanom močnega avtomobila. Polivinilasti vrečka - stara, tresoča se roka v kanti za smeti. Komunisti so vsepovsod, kriči paranoik. Udba je vsepovsod, vpije »rojeni« špicelj. To so sami klerofašisti, se razburja član včerajšnje elite. Raja pa obdeluje vrtičke in moli, da ne bi bilo vojne. Deklice plešejo gole za kruh. Gospodje razpravljajo o človekovih pravicah in legalizaciji javnih hiš. Da bi bile njihove pravice bolj higienične. Komunisti so od vsega začetka sami zločinci, razlaga novopečeni politik. A vaša včerajšnja rdeča knjižica, gospod? Ah, to ni nič! Vseskozi sem bil zelo pragmatičen. Seveda! Pragmatizem je enako morala! V BMW-jih in audijih se vozijo, a to niso bankirji in tatovi, o Cankar! Zlate kočije so preteklost. Narod se vozi v nove čase. Krompirček v oblicah pa še vedno mrzle ročice ogreje, o Kosovel! (Te »ročice« pa očitno niso narod...). Človekove pravice jamči država. Ponos, dostojanstvo, prepričanje jamči človek sam zase. Če to izgubi, mu ne ostane nič! Železar: Včeraj slikan na špicah TV-ekranov pred državnimi prazniki: mlad, mišičast, obsijan od ognja talečih se metalov - »steber družbe«. Danes v gručah pred biroji za zaposlovanje ali štrajkajoč za tovarniškimi ograjami - »primer socialne države«. Ali bo kdaj - ne »steber« ne »primer«, ampak človek?! Naš parlament: Prilagodljiva levica glasuje za protidelavske zakone. Desnica prizadevno žaga zadnjo socialno vejo, za katero se drži utapljajoči se (bivši) delavski razred. V centru se kregajo, kdo je bolj v centru. Narodnjaki govorijo o narodnem blagru. Slovenskem, kajpak! Vsi družno pa (po)skrbijo najprej zase! M. M. Ali se res nič ne dogaja Zadnji dnevi so bili v kulturi opredeljeni in zabeljeni s kar nekaterimi »zgodovinskimi« stvarmi. Najprej je Frankfurtu sledila slovenska inačica tega svetovnega velesejma v Cankarjevem domu, nekaj zatem pa naš tradicionalni slovenski bienalski knjižni sejem. Skoraj mesec dni v znamenju knjige: domače, strokovne, priročniške, enciklopedične, prevedene in tuje. Človek z veseljem opazi, da tujina prihaja k nam in da je takšna aktivnost najboljši pripomoček za premagovanje nacionalistične klavstrofobične zaverovanosti vase in celo zaprtosti pred nam tujim svetom. Nekoč je Milan Meden dejal, kako je za nas značilno, da obnemimo in domala pokleknemo pred prvo večjo izložbo v tujini. Približno tako, kot smo po metle navalili v Interspar. Brez pravega dostojanstva smo znova doživeli zlate bonovske Milkine čase, ko so naše ljudi spuščali v trgovino po skupinah, pa so jih v tej tuji veleblagovnici tudi kar pridno pregledovali, ker so bili vnaprej sumljivi; kajti reveži smo, pa vseeno tako masovno navalimo v tujo trgovino... Zato pa smo gostili Vaclava Havla, kjer se je menda Hermanu Rigelniku nekaj zareklo. Še posebej, ker je jezikovna stroka že davno tudi po radiu opozorila na nevarnost fraze »stopati pokončno«, ki jo politika pridno uporablja, misleč na premočrtnost in poštenost ljudi. Tako zaradi slabega jezika in književne kulture vzbuja pomisleke, kako neki je s tistimi, ki v politiki in življenju sicer kot ljudje, volivci in državljani hodijo ne-pokončno. (Morda štirinožno, politično koalicijsko-opozicij-sko?) Tisti, ki ste sledili Havlo-vemu obisku, ste lahko ugotovili natrpanost in delavnost njegovega dvodnevnega obiska, ko je bil v vlogi državnika in pisatelja ter celo poznavalca našega Plečnika. Naše zunanje ministrstvo bo očitno moralo glede intenzivnosti obiskov, kot v starih, tradicionalnih časih vezi, po tej plati malo na usposabljanje v Prago. Morda bomo potem doma dobili kakšnega političnega Bloudka, ki bo znal spretno načrtovati in graditi zunanjepolitične skakalnice, bazene in še kaj. V Mestnem gledališču ljubljanskem so »dali v suspenz« direktorja. Pravijo, da ga niso odstavili, ampak da slabo gospodari. Dve pristojni instituciji sta v hipu povedali, kdo ima pravico postavljati in odstavljati, ampak drugega konca palice ni bilo - kdo nadzira racionalnost in zakonitost poslovanja in kako nekoga odstaviti, če se vrla mestna oblast ni sestala že dve leti, pa je v tem primeru le ona tisti pristojni organ, ki bi se moral zganiti. Celo gledališčniki to vedo. Še bolj pomembne stvari oblasti ne ganejo, kaj bi jo stiska kolektiva, ki je s svojim delom v veliki meri zgradil novo gledališče, nato mu ga je zakon o zavodih podržavil (nacionaliziral), sedaj pa bodo morali ti isti gledališčniki na račun težav mlade demokracije znova zategniti pas in odpravljati tisto, kar jih je v večji meri po nepotrebnem pripeljalo v težak finančni položaj. To pomeni, da je tudi v demokraciji teater teater, kar je z arogantno zavrnitvijo Borštnikove nagrade pokazal javno na ekranih tudi veliki mag našega gledališča - gospod Pandur. Mreža - vztrajaj! Milan Bratec ZAKON O SOUPRA VLJANJU I s komentarjem Milana UtroS. iviHo u DAkAtmilr...nr.Wni Ir.« >Q4 I * ■ ivimv ii vvi imw Cena 1.575, prtpiagu po predračunu pa 1.155 SIT. ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033, fax 311-956. NAROČILNICA >*> II Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) .... (v Rokovniku 94). /S izvod(ov) Zakona o soupravljanju Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju 3. Želimo po prednaročniški ceni - plačamo predračun pred izidom Žig Podpis naročnika Ti k P b F n u a d n o ii b u Či IV v m 18. novembra 1993 Na disciplinsko komisijo zaradi 92 tolarjev ZA DELAVCE PRAVNA DRŽAVA SE KAKO VELJA Prah, ki ga dvigujejo kraje družbenega premoženja, številne revizije (divjega) lastninjenja, primeri ndbomafijskega odlivanja in špekulantskega vračanja »olastninjenega« kapitala itd., nam prepričljivo Pove samo nekaj: Republika Slovenija ni in še dolgo ne bo pravna država. O tem nas prepričuje že sama zakonska regulativa, ki jo parlament dopolnjuje vsakič, ko odkrijemo nove lopove. Zraven pa vlada skorajda milo prosi tatove, naj vrnejo, kar so nezakonito odnesli iz države. Na drugi strani pa smo naleteli na svež primer v naši neposredni soseščini, kjer se je trgovec za Pultom Metalkine hiše zmotil in namesto žebljev ' žičnikov kolamikov zaračunal žičnike paletnike. V odgovoru na pritožbo stranke je vodja poslovne enote dopustil možnost, da je šlo za nenamerno po-Uioto. Zgolj za ilustracijo: stranka je kupila 1 kg omenjenih žebljev, za katere je plačala 302 tolarja. Prava cena za te žeblje pa je bila 210 tolarjev. Ko je trgovec po čudnih poteh zvedel, da se je zmotil, je stranki takoj napisal »pojasnilo o reklamaciji« ter ji zraven iz lastnega žepa nakazal 92 tolarjev, povečanih za junijsko stopnjo inflacije. Toda zgodbe o pravni državi v tem primeru še ni konec. Iz zapisnika disciplinske komisije podjetja Me- talka Trgovina zvemo, da so na seji obravnavali predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper prizadetega trgovca. Disciplinska komisija je sindikatu podjetja naložila, naj v petih dneh pisno pojasni, ali je obdolženi zares sindikalni zaupnik, kot tudi, ali se zoper obdolženega lahko nadaljuje disciplinski postopek ali pa to ni mogoče zaradi morebitne imunitete sindikalnega zaupnika. Tako torej: delavec je prišel pred disciplinsko komisijo, ker je pomotoma obračunal 92 tolarjev preveč. Doslej se divjim privatizerjem skupaj z ministri in vladnimi uradniki, ki so se šli nečedne rabote, zaradi katerih je ta družba utrpela milijarde nemških mark škode, še ni skrivil las na glavi. Pravna država torej še kako velja za navadno rajo. Za visoko živino ne. To pa je vnovični dokaz, da se v tej družbi ni kaj dosti spremenilo. Tudi v prejšnjem enostrankarskem režimu je pravna država veljala predvsem za navadne smrtnike, ne pa tudi tiste, ki so bili pri koritu oziroma so pisali tedanje zakone. To pa je farsa, ki prepričljivo govori o tem, da je odcepljena in samostojna Republika Slovenija le pesek v oči. V resnici pa je njena jugopopkovina popolnoma nedotaknjena. I. K. Stečaj za podjetje TOS s Ptuja BOLJE CESTA KOT PLESNIVA SKORJA SKLADA Sliši se neverjetno, pa vendar resnično: 79 delavcev Tovarne °rodij in strojev (TOS) s Ptuja se je oddahnilo, ko je Temeljno sodišče v Mariboru v minulem tednu za to Agisovo družbo uvedlo stečajni postopek. Delavci so tako po zakonu postali brezposelni. Doslej so namreč tako neredno dobivali že tako minimalne plače, da so bili socialno ogroženi. Poslej bodo kot brezposelni imeli pravico vsaj do skromnega denarnega nadomestila in socialne pomoči. Sindikat SKEI in Plohlovi neodvisni sindikati so se pred uvedbo stečajnega postopka na vse pretege borili, da bi delavci TOS na zavod za zaposlovanje ne bi odšli praznih rok in da jih ne bi še bolj izigrali kot so jih, saj jim Vodstvo podjetja in republiški ravzojni sklad, ki je lastnik TOS, kljub večtedenski stavki nista izplačala plače za avgust in september. Po besedah predsednika SKEI Franca Trbuca so si delavci s pomočjo svojih sindikatov vendarle uspeli izboriti zajamčene plače za avgust in september, regres (večji del v bonih) ter polovico jubilejnih nagrad in boleznin. Vse druge pbveznosti oziroma dolgovi, ki jih ima podjetje do delavcev, naj bi bremenili stečajno maso. Delavci upravičeno pričakujejo, da bo stečajni upravitelj Darko Vran iz Maribora priznal njihove terjatve, v skrajnem primeru pa se bodo za |S PRIHAJA ČAS OBDAROVANJA! KAJ PODARITI? Miklavži, dedki Mrazi, sindikalne podružnice, podjetniki! Če podarite knjigo 1001 ŠALA ZA MLADE, se ne morete zmotiti, saj je najlepše darilo za vsakogar; take knjige doslej v Sloveniji še ni bilo. Humorist EVGEN JURIČ je sestavil izjemno lepo in vsebinsko bogato knjigo, ki ima 192 strani in 24 celostranskih karikatur, pripravila pa jih je češka slikarka Vlasta Švejdova. Evgen Jurič pravi, da bi bilo lepo, če bi knjiga 1001 šala za mlade - od 7 do 77 let prišla v vsako slovensko hišo, ki bi z njo obogatela, saj je smeh naše največje bogastvo. To je knjiga, ki bo dolga leta lahko razveseljevala staro in mlado. ■■•■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■a aaaW^aa a .... NAROČAM.................izvodov knjige 1001 ŠALA ZA MLADE Cena 2500 tolarjev, ob večjih naročilih popust. Knjige vam bomo dostavili osebno ali po pošti, lahko jih naročite po telefonu ali po telefaksu 061 268511. IME IN PRIIMEK:....................................................... NASLOV (s poštno številko):........................................... Naročilnica zavezuje kupca in založbo, pošljite jo na naslov: EVGEN JURIČ, d.o.o., KOLAJBOVA 29, 61000 LJUBLJANA Neizvajanje zakona o odkupu terjatev VPRAŠANJA SINDIKATA POMORŠČAKOV DR. DRNOVŠKU svoje pravice s pomočjo sindikatov borili na sodišču. Večina delavcev Tovarne orodij in strojev, ki so že prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, bo prejemala spočetka denarno nadomestilo za čas brezposelnosti v višini 21 do 24 tisoč tolarjev, čez tri mesece pa nekaj tisočakov manj. Kljub temu pa so nekateri srečni, da niso več delavci v tovarni Sklada za razvoj Republike Slovenije, ki je z njimi, kakor pravijo, ravnal slabše kakor z odpisanimi stroji. Zato so delavci nad skladom močno razočarani in pravijo, da je sramota, da demokratična država takšnega ravnanja lastnikov in delodajalcev z delavci ne prepreči s sprejemom ustreznih zakonov. V Agisu je zaposlenih samo še 620 delavcev oziroma okoli 500 manj kot pred dobrim letom dni. Sklad je že razpisal prodajo dveh družb (med njimi je tudi TOS). Morda bo že v decembru jasno, kdo bo njun novi lastnik. Sicer pa bodo sindikati organizirali v teh dneh zbore, na katerih bodo preverili, koliko zanimanja je med delavci za notranji odkup posameznih družb. Po mnenju marsikaterega delavca je namreč za Agis edina rešitev, da ponovno postane last delavcev in tistih menedžerjev, ki so ga sposobni dobro voditi. Tomaž Kšela Zaradi neizvajanja zakona o odkupu terjatev do Iraka, Kube, LR Angole in Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega pomena je neposredno ogroženih več kot 10.000 delovnih mest. Vlada bi morala vedeti, da zaradi tega ne po svoji krivdi propadajo tudi dobra slovenska podjetja, in da bo v primeru njihovih stečajev cena za nova delovna mesta vsaj trikrat večja od te, ki jo je dolžna izplačati po zakonu. Vprašanja Sindikata pomorščakov Slovenije predsedniku vlade so torej še kako na mestu. Upamo, da bo dr. Janez Drnovšek nanje odgovoril, saj bo iz njegovega odgovora moč ugotoviti, za kakšno aktivno politiko zaposlovanja se pravzaprav zavzema slovenska vlada. NA PODLAGI TEGA, KAR LAHKO PREBEREMO V MEMORANDUMU IN V DNEVNEM ČASOPISJU, VAS SPRAŠUJEMO: V proračunskem memoran-domu za leto 1994 je predlagana vsota za pokrivanje 7% obresti za obveznice, izdane na osnovi zakona o odkupu terjatev do Iraka, Kube, Angole in ZDPR. To poročni, da je vlada že predvidela, da bo izdala največ za 38 milijonov dolarjev obveznic od skupno 214 milijonov dolarjev obveznic, kolikor bi jih morali od 307 milijonov dolarjev terjatev. Prav nič bolje pa ne kaže za leta 1995, 1996 in 1997. Ob tem podatku se nam postavlja več vprašanj: 1. Kako Jahko nekdo s podzakonskim aktom postavi take po- goje, da jih večina tistih, ki imajo zahtevke, ne more izpolniti? 2. Kako je možno, da se zakon že skoraj leto dni ne izvaja (če prezremo, da je že ^postavljanje nemogočih pogojev sporno, vsaj za tiste, ki so izpolnili vse pogoje? 3. Kakšna država smo, če silimo podjetja, da iščejo dokumentacijo od vlad drugih držav, saj je naloga naše vlade ravno komuniciranje z vladami drugih držav? 4. Kako lahko v časopisu Republika ministrstvo za finance govori, da je to odkup dolga, ko vsi vemo, da je to nadomestilo za škodo, saj je že vnaprej jasno, da država tega zneska ne bo iztržila od dolžnikov? 5. Država zahteva jamstvo za nadomestilo za škodo z vpisom hipoteke na nepremičnine, očitno pa je, da veliko podjetij ravno zaradi neizvajanja tega zakona nima več nepremičnin, ki bi jih lahko zastavili. 6. Zanimivo je, da vlada oziroma ministrstvo za finance šele sedaj ugotavlja, da bi nosilec komuniciranja s tujimi dolžniki verjetno moralo biti tudi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj - tega se niso spomnili v postopku pridobivanja potrdil. Še in še bi lahko naštevali vprašanja, ki se nam vedno znova porajajo. Toda sedaj bi v imenu vseh zaposlenih, katerih delovna mesta so odvisna od izvajanja tega zakona, vprašali: Ali vlada zavestno deluje na tem, da se zakon ne bo nikoli izvajal, oziroma ali se je vlada že odločila, da ne bo plačala nobenemu podjetju ali samo ozkemu krogu izbranih? in drugo vprašanje: Kdaj bodo tista izbrana podjetja dobila obveznice? Vladimir Zevnik, predsednik OPERETA V OPERNI KLETI - TRETJA PLAT Odgovor na članek Opereta v Operni kleti - druga plat, objavljen v DE 11. novembra 1993 Na zgoraj navedeni članek, objavljen v DE 11. novembra 1993, odgovarjam takole: Navedbe, ki jih v svojem odgovoru podaja bivši direktor podjetja Operna klet g. Igor Havli-ček, so v posameznih kontekstih netočne in neargumentirane. 1. Z njegovo navedbo, da je dne 2. 10. 1993 z manjšo pomočjo prijateljev in ob prisotnosti policije vdrl vrata v svojo pisarno (bivšo) in se zavaroval, se ne strinjam, saj pri tem policija ni bila prisotna, sicer ne bi dovolila vdora v pisarno in fizičnega maltretiranja delavcev. Povedati velja, da je g. Havliček pobral celotno finančno-materialno dokumentacijo, ki je bila na disketah, ter jo po dveh dneh shranil na postaji policije (prepričan sem, da delavci ne obvladajo računalnika, tako da ni bilo bojazni, da bi lahko spremenili finančno stanje). Vzel je tudi naročilnico in žig podjetja. Ob tem se mi poraja vprašanje, zakaj g. Havliček diskete finančno-ma-terialnega poslovanja ni oddal takoj, ampak šele po dveh dneh. 2. G. Havliček je pozabil napisati, da podjetje ni imelo urejenih nobenih aktov, kar je bilo razvidno tudi iz telegramsko posla- nih suspenzov delavcem na dom. Po veljavni zakonodaji pa je vsekakor treba pred izdajo suspenza izpeljati disciplinski postopek. 3. G. Havliček je bil skupaj z g. Mirom Pretnarjem, sekretarjem Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije, dne 27. oktobra 1993 ob 13. uri pri meni na razgovoru. Sodelovala je tudi območna sekretarka g. Karmen Leban. V dveurnem pogovoru smo prišli do zaključka, da stvari v podjetju Operna klet niso urejene po pravni poti (nimajo urejenih aktov podjetja in tudi ne medsebojnih odnosov na relaciji g. Havliček - delavci. Treba je poudariti, da delavci niso imeli podpisanih pogodb o zaposlitvi, in tudi g. Havliček, ki je vodil podjetje, ni imel podpisane pogodbe). Na tem razgovoru g. Havličku kot članu sindikata ni bila odklonjena pravna pomoč. Njegove navedbe, da mu ne moremo nuditi pravne pomoči, češ da bi to bilo v koliziji, saj zastopamo že delavce, ni točna, saj g. Havliček dobro ve, da so delavci najeli pravnika posebej. Kolikor sem seznanjen od sindikata podjetja, teče za g. Havlička postopek za izključitev iz sindikata. V tem času ima enake pravice do pravne pomoči kot vsi drugi člani. 4. Izjava g. Havlička, da so ga dejansko delavci s svojimi čuvaji vrgli na cesto, ne drži, saj smo za zaščito delavcev in premoženja dne 21. oktobra 1993, na prošnjo sindikata podjetja, zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, upravo policije Ljubljana. 5. G. Havliček je na podlagi razgovora pri meni dne 27. oktobra 1993 sprejel ponujene rešitve, ki se lahko izpeljejo samo po pravni poti. Dne 28. oktobra 1993 je g. Havliček nezakonito (saj je bil razrešen 18. oktobra 1993 in je svojo odpoved na zboru delavcev tudi podpisal) deponiral svoj podpis pri SDK kot edini podpisnik in nov žig podjetja Operna klet. S tem je zavedel SDK, legalno izvoljenemu vodstvu pa onemogočil sprotno plačilo prispelih obveznosti podjetja in plač delavcem. Ob tem se sprašujem, kako si je g. Havliček lahko privoščil to dejanje. Na podlagi dogovora bi od njega vsekakor pričakoval malo drugačen odnos. Mihael Zver, sekretar Slovenske investicije po novem OC aL HNNiliNl ASI MALIH IZGUBLJENO PREPOVED V ponedeljek zvečer sem zaradi šibkosti v udih nekje med Figovcem irr Šestico izgubil svojo hranilno knjižico LB. V njej je moja zamrznjena devizna vloga. Poštenega najditelja prosim, da mi jo za lepo nagrado vrne, kadarkoli do odmrznitve. Naslov: Na prvi strani knjižice Prepovedujem pašo sosedovih polžev po mojem solatnem vrtu. Ob neupoštevanju moje zahteve bom prisiljen ukrepati po uradni zakoniti poti. Miha Škrtek, Lesce ZAMENJAM RAZNO Triletnega rejenega čistokrvnega pudlja takoj zamenjam za plišastega. Vzrok - finančna kriza. Doplačilo ni potrebno. Ponudbe pod: Nema para za Pedigre pal Pred mesecem me je, upam, da za vedno, zapustila žena. Tistega, ki jo je sprejel, prosim, naj jo za lepo nagrado obdrži. Hvaležni Janko Zatrt NAJPOMEMBNEJŠA STRAN Humoreska SZDP(p) - No, pa smo dočakali sneg, smo radostno sporočili, ko smo stopili v bife Bližnja srečanja posebne sorte - Tako bomo vsaj letos imeli pošteno zimo. »A, ja?« je dejal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je kot vedno že od ranih ur ždel za šankom bifeja in pil svoje pivo. - Po tonu vašega vprašanja se nam zdi, da se ne strinjate z nami? »Uganili ste!« - Torej ste vi proti pošteni zimi, torej ste proti radostim, ki jih prinaša sneg. Kaj pa naši otroci, saj so nekateri že pozabili, kakšen je sneg. Že tri, štiri leta naši najmlajši sploh ne smučajo. Tako bomo izgubili stik s svetovnim smučanjem. Saj ne bomo imeli več Križajevih in Matejinih naslednikov in naslednic. Tadva pa sta po anketah med najbolj priljubljenimi Slovenci. In če ne bomo imeli novih smučarjev, kje bomo čez desetletja dobili najbolj priljubljene Slovence? »Saj imamo Milana, on je najbolj priljubljen za večne čase.« - Ne mešajte politike. Sicer pa tudi naš predsednik brez snega ne more smučati... »Mu pa vseeno kar dobro drsi,« - Kako to mislite? »Če se Kučan hoče nasankati, ne potrebuje snega, ampak Janšo...« - Spet politizirate. Ali vas sploh kaj zanima bolj od politike? »Seveda! Pivo!« - No, potlej pa pivo in politika. Zakaj pa ne ustanovite stranke pivcev piva, tako kot so to naredili na Poljskem? »Saj veste, da sem gor zrasel v časih brezstrankarskega sistema. Jaz bi' bil kvečjemu za nekakšno socialistično zvezo dejavnih pivcev piva, ki bi se ji reklo recimo SZDP (p). No, in tisti »p« v oklepaju bi podobno kot »b« pri kratici VKP(b) zagotavljal revolucionarni značaj tega samoupravnega združenja.« - Pa dajte že mir s politiko. Mi smo govorili o snegu in o snežnih radostih... »Zakaj pa ste prišli v tale bife. Saj veste, da tu vlada revolucionarno vzdušje. Če vam je tako všeč sneg, pa bi ostali zunaj in se radostili naprej. Pa ste prišli in otresate to brozgo po čistih tleh. A ne, oštir! Ali naj plača pivo ali pa naj gre ven k tetki plundri.« Kaj smo hoteli, plačali smo pivo in tako postali podporni član revolucionarne SZDP(p). Bogo Sajovic (Janševi odgovori natizirano strankarsko vodenje zunanje politike, ki se nekako ujema z mejami medvojne Ljubljanske pokrajine. Naj razume, kdor more... Janez Janša, minister za afere, je na TV konferenci izjavil, da on osebno s pomočjo sodelavcev odgovori na vsako vprašanje oziroma pismo. Se strinjamo: ko je DE v primeru »napada teritorialcev na lovca na Gorjancih« povprašala vlado o ingerencah vojske nad civilisti v miru, smo od pristojnega ministrstva za obrambo dobili lep odgovor - ovadbo proti novinarju na temeljnem tožilstvu v Ljubljani. Sestavili so jo sodelavci na obrambnem ministrstvu, podpisal pa nihče drug kot - Janez Janša. Obrambni minister takšen način odgovarjanja striktno uporablja za vse novinarje in urednike, ki jih ne more drugače stisniti za vrat. Tožbe in ovadbe ministrstva za obrambo torej slej ko prej lahko jemljemo kot sinonim neodvisnega novinarstva. Vse drugo so kravje kupčije. Potrčeva podlaga Peterletova posledica Lojze Peterle, slovenski zunanji minister, se skladno s svojimi an-tikomunističnimi načeli zavzema za priznanje in odstranitev vseh posledic italijanskega fašističnega in slovenskega komunističnega totalitarizma. Po njegovem skromnem mnenju bo potem v odnosih med Slovenijo in Italijo spet vse v redu. Peterletova logika ima eno samcato lepotno napako - mejo! Sedanjo slovensko mejo je Primorcem zagotovil slovenski komunizem. Priznanje in odstranitev tudi te posledice slovenskega komunističnega totalitarizmi torej konsistentno Peterletovi logiki pomeni mejo pri Postojni, ki je starejša od obeh totalitarizmov. Tu se Peterletova logika konča in začenja njegovo sfa- Poljšakov amandma Marijan Poljšak, poslanec državnega zbora, pa je s predlaganim in v državnem zboru sprejetim (?!) amandmajem o začasnem podržavljenju igralnic speljal nov potok na Peterletoy mlin. Ker podržavljenje igralnic samo po sebi pomeni predvsem polnjenje ljubljanske državne blagajne z denarjem, ki ga ustvarjajo podjetni Primorci, se slednji kaj hitro lahko pridružijo Peterletovi logiki s predlogom, da je treba odpraviti tudi posledice slovenskega amandmajskega neokomunizma. Tudi ta predlog bi se približno ujemal z nekdanjo mejo pri Postojni - skladno z novo regionalno podobo združene Evrope! Kuli AVTOR: SIMON BIZJAK ZASLIŠE- VALEC DELAVSKA ENOTNOST PROSTOR ZAZIVINO (NAR.) EDEN OD STARŠEV TRDINOV LITERARNI JUNAK REKAV GRUZIJI TUDI RIONI NAGRADNA KRIŽANKA NESKLADNOST Z ZAKONITOSTMI GRADNJE DRAGO IBLER PESNICA NEGRI ZMAGA PRI ŠAHU IGRALEC SHARIF ŠVEDSKI POLITIK (OSCAR) PRVI MOŠKI KIP ŽENSKE KOT NOSILNI STEBER NITRATNO GNOJILO ANG. IGRALEC (PETER) V LEVI PRITOK RONE V J. FRANCIJI GLAVNO MESTO FILIPINOV FR. NADREALISTIČNI PESNIK (LOUIS) LJUBLJENEC REE V GR. MIT. PROIZVODNO PODJETJE REKA NA ŠKOTSKEM GOROVJE V V. SRBIJI MESTOV KONGU POLAGALEC VODOVODNE ALIELEKT. NAPELJAVE SKLADNOST SPRED- PISI MANJŠA PTICA UJEDA ■IZOBRA-ENA, NE-JLTURNA [ENSKA NEMŠKA POP PEVKA BIVŠI UREDNIK SLOVENCA (ANDREJ) PREPROSTA VRATAV PLOTU SL.KANT- AVTOR SMOLAR ŠEST OSIP DUHOVITOST DOMISEL- NOST ORGANSKI RADIKAL OBMOČJE,” PODROČJE OTOK V PRESPANSKEM JEZERU DOVRŠNI PRETEKLIK KRAJ POD FRUSKOG. KIP IZ KAMNA IN LESA KRAŠKA ODPRTINA. V KATERO IZGINJA VODA VRSTA ŽITA NEMŠKA PESNICA SEIDEL JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA NEKDANJI KUBANSKI POLITIK (RUAL) FR. IGRALKA (GABRIELLE CHARLOTTE) PRIPADNIK GERMANSKEGA PLEMENA IZMEČEK. IZVRZEK IND. POLITIK ŠASTRI DELČEK ZAREČE ANTIČNI BEOTIJEC VULKANSKI IZMEČEK AFRIŠKA PLEMENSKA INJEZ. SKUPINA DELNOGE POD GLEŽNJEM PROŽITE PUŠKE POKRAJINSKO SREDIŠČE V UKRAJINI STOLETJE. ERA DOBI ZATO« PIVSKI VZKLIK DELKMEČ- KEGAVOZA GRŠKA BOGINJA MIRU CLINT EASTV/OOD NOVA REVIJA KOTANJA Z VODO EUGENE IONESCO ST. DRŽAVA RAZTOPINA ZA ODSTRANJEVANJE MADEŽEV PODZEMNI ŽUŽKOJED GR. FILOZOF, UTEMELJITELJ SOLE KINIKOV Nagradna križanka št. 49 Rešeno križanko nam pošljite do 29. novembra 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 49 Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 47 IBAR, KARS,- SO, MANA, IMETNIK, PRID, PATROLA, ALOIS, TI AMIN, ALENKA KEJŽAR, IVA, AVARKA, AS, HAAG, TOLAR, ARENA, EEROS, SAARINEN, RJA, MRMRANJE, ALI RANER, IMUNOST, MLAVA, ODRA, TISA, KOMAN, KRAJČEK, PART, KULA, LINCURA, ANTIPASAT, INJEKTOR, DEKADENT, CAEN, LSD, IL, KORDA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 49 1. Srečko Ploj, Framska 4, 62000 Maribor, 2. Irena Jeglič, Ljubljanska c. 84 A, 61230 Domžale, 3. Herendič Boris, C. herojev 36, 68000 Novo mesto Nagrade bomo poslali po pošti SALOMON UGANKAF Križanko pripravil Miran Potrč, predsednik poslanskega kluba Združene liste, je dejal, da so bili doseženi dogovor koalicijskih strank in glasovanje o dopolnilih zadostna podlaga za poslance Združene liste, da so lahko glasovali za memorandum. Potrčev manever je na dlani. Tiste memorandumske drobtinice, ki jih je iztržila Združena lista, so predvsem zadostna podlaga za to, da so prenovitelji lahko ostali v vladajoči koaliciji. To pa ni nič drugega kot pesek v oči volilcem in vsem ogroženim kategorijam delavstva, ki bodo prav zaradi te zadostne podlage že v kratkem ostajale na cesti brez ustreznih nadomestil in nujnih socialnih pomoči. Ministri in prenoviteljski poslanci pa bodo ob veljavnem zakonu o poslancih tudi ta udarec nekako preboleli. Upokojeni Sonji Lokar že sili solza v oči. =Si)\ Horoskop Pet besed Med filozofi in svobodomisleci, ki so bili v 18. stoletju znanilci družbenih reform, je bil eden najbolj znanih Francoia Marie Voltaire, ki ga mnogi razglašajo tudi za najduhovitejšega Francoza vseh časov. Voltaire (rojen 21. novembra 1694) je bil eden najbolj neusmi' Ijenih napadalcev francoskega absolutizma in je divje napadal tlačanski družbeni sistem, katoliško cerkev in druge takratne družbene razmere. Zahteval je versko strpnost, svobodo tiska, govora ih Osebno nedotakljivost. Zaradi svojih idej je moral precej časa preživeti v tujini, a tudi tam so se, tako kot v domovini, okoli njega zbirali tako tisti, ki so želeli razbiti monarhistični družbeni sistem, kot tisti, ki so bili željni duhovitih pogovorov ob mizi. Voltaire, ki je bil hitrega in ostrega jezika, je bil eden najbolj želenih sogovornikov na takih večerih. Vendar pa tudi njemu ni šlo v življenju vse gladko. Ena njegovih največjih preglavic je bil pesnik Piron, tudi znani duhovitež svojega časa. Nekoč so Voltaira povabili na neko zabavo. Obljubil je priti, če ne povabijo tudi Pirana. Toda Piron je bil že povabljen. Zato je Voltaire zahteval, da Piron ne sme ves večer spregovoriti niti besedice. Ta pogoj je bil malce prehud, zato so se končno zedinili za pet besed. S tem so seznanili tudi Pirana in ta se je strinjal. Na zabavi je bil Voltaire brez konkurence in je kar žarel od duhovitosti in podjetnosti-Tega večera se je spravil na svetopisemskega junaka Samsona, tistega, ki je z oslovsko čeljustjo namlatil Filistejce. Ko ga je dodobra »obdelal«, je še zanosno pristavil: »Če natančno premislimo, bi lahko jaz storil isto kot Samson.« , Tedaj je Piron spregovoril svojih pet besed: »In sicer z enako čeljustjo.« Med vsesplošnim krohotom se je Voltaire poslovil od družbe. V tem tednu so bili rojeni še nemški skladatelj Carl Maria von VVeber, ruski učenjak Mihail V. Lomonosov, švedska pisateljica Selma Lagerlof, francoski državnik Charles de Gaulle, francoski pisatelj Andre Gide, slovenski mecen Žiga Zois in narodni buditelj Janez Bleivveis. Deni Naslednjič bo predlagal memorandumski amandma o odcepitvi Primorske od Slovenije! Mrzlo, vetrovno, oblačno Po velikih besedah in pričakovanjih nas je v noči na soboto sneg spomnil, da počasi lezemo v najhladnejši letni čas. Sončno vreme, ki je sledilo, je sneg marsikje povsem stalilo, tako da je bila »zima« tam kratkotrajna. Kdo ve, kaj se nam obeta čez mesec ali dva? Ali bo zima naposled le snežena? Sneg ne prinaša le zimskih radosti, ampak tudi zimske »radosti«. Te se lahko pokažejo v obliki inšpektorja, ki vam zaračuna kazen za neočiščeni pločnik pred hišo. Spet drugemu zasuje plaz s strehe avto in ga zniža za nekaj aerodinamičnih centimetrov. Lahko pa se pokaže kot sneženi zmaj - plaz, ki poleg drugih nevšečnosti utrne tudi kakšno človeško življenje. Mislim, da imamo evropski nižinski rekord v smrtnih žrtvah zaradi snežnih plazov. Zgodilo se je v Halozah, kjer ne manjka strmin in travnatih bregov, po katerih večja količina novoza-padlega snega še kako rada zdrsne. Ravno nestrokovni in premalo premišljeni posegi v naravno okolje so povzročili že marsikateri snežni plaz. Tako je odneslo planinsko kočo pod Raduho v Savinjskih Alpah. Nevarnost snežnih plazov ob večji količini novega ali nestabilnega snega grozi marsikateri cesti, ki je speljana- pod strmimi bregovi. Ni povsod dovolj poskrbljeno za varen promet. Nekaj zadnjih zim nas je morda uspavalo. Ali pa teh težav preprosto ne bo več?! Ob koncu tedna nas sneg ne bo zasul, lahko pa v vetru zapleše kakšna snežinka. Mrzlo bo, vetrovno in tudi precej oblačno, razen na Primorskem.