DOLENJSKI LIST dolenjski LIST IU I- e «U VU EE0E2S2E33 >q DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST B3E222ESI ^ c Na Vzhod gredo skupaj z Angleži Krka podpisala pogodbo s firmo We!lcome Foundation o skupni prodaji zdravila virolex na trgih Vzhodne Evrope — Uporaba Krkine proda ne mreže NOVO MESTO — Novomeški Krki, tovarni zdravil, kije lani izvozila za 120 milijonov dolarjev zdravil, farmacevtskih in veterinarskih surovin, pomožnih zdravil in zelišč, izolacijskih materialov in kozmetike, se obeta dodaten izvozni uspeh. Z znano britansko firmo WeIlcome Foundation je pred kratkim podpisala pogodbo o skupni predstavitvi in prodaji protivirusnega zdravila virolex na trgih Poljske, Češko—slovaške federacije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. E2ESZS3E3 ■ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST I Prekinjena stavka v Konfekti Delavci dobili plače SODRAŽICA — Šele v ponedeljek je bila stavka tekstilnih delavcev Kon-fekte iz Sodražice uradno prekinjena, čeprav so že v petek normalno delali. V četrtek so namreč dobili »uradno« zagotovilo, da bodo plače prejeli v teku naslednjega dne. Stavkovni odbor seje zato odločil, da v petek pričnejo z delom, da pa se stavka uradno prekine tedaj, ko bo zadnji Konfektin delavec prejel plačo. Ker so plače delili v petek šele po 15. uri, ko so nekateri delavci že odšli domov, je bilo pogoju za prekinitev stavke zadoščeno šele v ponedeljek zjutraj. Stavka pa s tem ni dokončno prekinjena, marveč le preložena za nedoločen čas, v kolikor se v nekem doglednem času ne bo ugodilo tudi ostalim stavkovnim zahtevam. Stavkovni odbor je zato v ponedeljek določil pogoje in roke, do katerih morajo biti zahteve uresničene. Plače za januar morajo biti izpiačane do 20. februarja, vse obveznosti, ki so določene v kolektivni pogodbi, pa morajo biti poravnane najkasneje do konca aprila. Ker je stavka Konfektivnih delavcev trajala več kot teden dni predvsem zaradi nezaupanja delavcev v obljube v.d. direktorja Petra Hribarja, predsednika cerkniškega izvršnega sveta in potomca nekdanjih lastnikov nacionalizirane Pletenine, kakor seje še v začetku lanskega leta imenovala današnja Konfekta, obstaja velika možnost, da je bila tokratna stavka dokončna. V tem tednu je namreč izšel razpis za imenovanje direktorja. M. LESKOVŠEK-SVETE Zdravilo virolex (aciklovir) učinkovito zdravi herpesne infekcije na koži in sluznicah, ki jih povzročajo virusi herpes simplex in varicella zo-ster. Po pogodbi, ki je sklenjena za deset let, bo Krka enakopravno sodelovala s podjetjem, ki ima letno 2,7 milijarde dolarjev prometa, od tega samo z zdravilom zovirax — Well-come prodaja izdelek s tem imenom — 900 milijonov dolarjev. Na omenjenih tržiščih gre sedaj v prodajo za nekaj milijonov dolarjev zdravila, PAPIRKONFEKCIJA JE PAPIROTI KRŠKO — Tu so v kratkem predstavili firmo Papiroti. Gre za novo ime krške Papirkonfekcije, ki seje 1991. leta odcepila od Vidma, ki je sicer ostal njen lastnik. Proizvodni program Papi-rotija s 123 zaposlenimi predstavljajo papirni konfekcijski izdelki in spiralna embalaža ter tisk kot stranska dejavnost. Letos ga nameravajo dopolniti z izdelavo vrečk za mlinsko industrijo. RIBNICA DOBIVA KONJENIŠKI KLUB RIBNICA — Te dni seje sestal iniciativni odbor za ustanovitev Konjeniškega kluba Ribnica. Njegova naloga je, da pripravi vse potrebno za ustanovno skupščino, ki bo 8. februarja. M. G—č. oba pogodbena partnerja pa seveda pričakujeta precejšnje povečanje prodaje. Za skupni nastop s Krko so se v firmi VVellcome odločili, ker ima to novomeško podjetje svoja predstavništva že v večini teh držav, načrtuje pa še nova, in ker ima na teh tržiščih vpeljano svojo prodajno mrežo. Krkini strokovnjaki bodo tesno sodelovali z britanskimi kolegi pri proizvodnji, pripravi in izvedbi medicinsko informativnih in predstavitvenih dejavnostih, prav tako pa pri prodaji in dobavi zdravila tem državam. Zdravilo bodo prodajali pod Krkino blagovno znamko Virolex, ki jo v teh državah že poznajo. Sočasno je bila z angleškim podjetjem podpisana tudi pogodba o sodelovanju na razvojno-raziskovalnem področju. Ur HIŠA NAŠE GENERACIJE — GIF Pionir je pretekli petek v novomeškem naselju Regrške košenice predstavil številnim gostom, med katerimi je bil tudi hrvaški minister za obnovo in razvoj Slavko Degoricija, svoj najnovejši izdelek, rastočo in zdravo hišo, ki so jo poimenovali hiša naše generacije. Hiša je zgrajena iz novega materiala opekon, narejenega iz opečnega drobirja, ki nudi zelo ugodne bivalnepogoje. Dodatna odlika nove Pionirjeve hišeje možnost dograjevanja ter hitrost postavitve. Družinska hiša je vseljiva v mesecu dni, pod streho pa jo spravijo v desetih urah. Konkurečna je tudi cena. 560 mark po kvadratnem metru. Vse skupaj naj bi bilo jamstvo za komercialni uspeh Pionirjeve bio hiše doma in na tujem. (Foto: Z. Lindič-Dragaš) ////////////////////////////////////////^^^ Danes v Dolenjskem listu I na 2. strani: • Slovenci pridobili samozavest na 4. strani: • Načrti za manj odrinjeno na 7. strani: • Skrivalnice o nuklearki na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega na 9. strani: • Pisatelj, ki je tudi naš, na 11. strani: • Kdaj spet graščaki na na 12. strani: • Tudi Kočevska Reka na 19. strani: • Četvorčki, pravo malo na 24. strani: • Samostan ogreva voda iz I % % I % % % % '4 % V KAJ HOČEJO SOCIALDEMOKRATI? ČRNOMELJ — V petek, 31. januarja, bo ob 18. uri v sejni sobi tukajšnje skupščine občine socialdemgkrat-ski večer. Tema večera bo »Kaj hočemo socialdemokrati?«, gost pa član vodstva SDSS Marko Selan. Vabljeni! Zamešava v vodstvu Revoza Direktor B. Coursat, sekretar Z. Slak, pred-sednik IMV M. Anžur NOVO MESTO — Konec prejšnjega tedna je v novomeškem Revozu prišlo do zamenjave v vodstvu, ki je očitno posledica spremenjenih lastninskih deležev v Revozu. Upravni odbor Revoza je 23. ja-nuaija na njegovo prošnjo razrešil funkcije dosedanjega generalnega direktorja Revoza Marjana Anžurja in na to mesto postavil Bernarda Coursata, dosedanjega direktorja Renaultove vzhodnoevropske trgovine. Generalni sekretar Revoza pa je Novomeščan Zdravko Slak. »Lansko leto je bilo kljub težavam v Sloveniji za grupacijo IMV zelo uspešno,« pravi Matjan Anžur, ki bo še naprej predsednik poslovodnega odbora IMV, hkrati je član upravnega odbora Revoza in predsednik nove firme Adria International. »Pri tem ne gre toliko za poslovne rezultate, kot za dogodke, ki pomenijo bodisi uresničitev strateških ciljev, zastavljenih v preteklosti, bodisi je šlo za sprejem poslovnih odločitev, ki bodo močno vplivale na razvoj grupacije IMV v prihodnjih letih « Tako je Revoz z uspešno realizacijo projekta R 5 dokazal, da zasluži enakopravno mesto v druži- • V petek, 24. januarja, so na Tržaški cesti v Ljubljani v hiši nekdanjega Zastavinega servisa odprli prostore Avtoline d.o.o., kon-cesionarske firme avtomobilskih tovarn Renault in Volvo, ki tesneje poslovno sodelujeta od leta 1990. ni Renault. Program Clio bo v prihodnjem letu največja investicija v Sloveniji zunaj infrastrukture. Oktobra lani je IMV v Parizu ustanovil novo firmo Adria International, pridobil tujega finančnega partnerja, dodatni kapital in s tem po besedah Marjana Anžurja močno utrdil položaj Adrie v Evropi. A. B. Bankrotirana družba Videni ima zadnjo možnost rešitve Preobrat giganta ob Savi na najnižji točki lahk ČASU SPET SNEŽENE POČITNICE— Vse tako kaže, da je zapadlo dovolj snega in se naši šolarji otro na^eJaJ°’ da bo sneg zdržal tudi ves naslednji teden, ko je v programu polletni oz. zimski oddih. Žal bodo mnogi °Pre‘ ^zimskega veselja naredili le sneženega moža, saj je v denarnicah njihovih staršev prevelika suša za nakup drage knjif16 za z‘ms'ke športe. V zvezah prijateljev mladine po dolenjskih občinah so poskrbeli tudi za te otroke. Odprte bodo Ijek n'Ce’ k‘no dvorane' bazeni, na koncu pa bo dobra tudi televizija. Na sliki: To veselje na saneh smo posneli v ponede-P°Poldan na sankališču blokarskega naselja Slavka Gruma v Novem mestu. (Foto: J. Pavlin) KRŠKO — Firma Videm je verjetno v najhujših težavah, odkar posluje, saj bančniki na podlagi mnenje izvedencev ocenjujejo, da je podjetje praktično bankrotiralo. Hkrati menijo, da je Videm možno rešiti pred stečajem, če se bo držal strokovnih priporočil o tem. Strmo Vidmovo pot navzdol, na kateri je Videm uspel do danes preživeti s pomočjo bančnih kreditov, še posebej lani, nameravajo zaustaviti s tako imenovanim Programom preobrata v poslovanju za leto 1992. Poglaviten cilj tega sanacijskega načrta je ohraniti proizvodnjo na vseh štirih papirnih strojih in na liniji celuloze in dolgoročno zagotoviti 1.200 delovnih mest. Poleg tega bi morala družba Videm doseči dobiček s tekočim poslovanjem do konca letošnjega aprila. Koliko se bo poizkus bega pred stečajem posrečil, se bo pokazalo že čez štiri mesece, kolikor ima vodstvo na voljo, da naravna Videm v omenjeno poslovno smer. Vsi po vrsti neizprosno nalagajo Vidmu kot pogoj za preživetje dvig produktivnosti, slednja je sedaj po nekaterih izračunih na ravni leta 1976. To povečanje, drugače gledano, pomeni, da je v podjetju preveč delavcev. Tako naj bi od L februarja ob normalni proizvodnji delalo 1.272 ljudi, kar pomeni, da bo od tega dne ostalo doma na prisilnem do- SUEIISI Nadaljevalo se bo suho in nekoliko toplejše vreme, v nedeljo pa meteorologi pričakujejo poslabšanje s padavinami. pustu 350 Vidmovih delavcev. Z zaposlovanjem v Vidmovih podjetjih, z upokojitvami in prekvalifikacijami so * Po približni in neuradni oceni bi zaustavitev proizvodnje v Vidmu prizadela v Sloveniji kakih 10 tisoč ljudi, ki so zaposleni v celotni papirniški verigi. poskrbeli za del teh zaposlenih. Trenutno pa še ni dela za 195 ljudi. M. LUZAR Koalicije ne z levico ne z desnico S socialdemokratskega večera v Novem mestu NOVO MESTO — Novomeški odbor Socialdemokratske stranke Slovenije je pretekli petek pripravil socialdemokratski večer, katerega gost je bil Marko Selan iz republiškega vodstva te stranke. Pogovor je tekel o tem, kaj hočejo socialdemokrati. Gost iz Ljubljane je potrdil, da so v SDSS razpad koalicije sprejeli povsem normalno, posebno, ker je ta uresničila večino zastavljenih ciljev. Seveda niso zadovoljni z gospodarskim položajem, za katerega pa vidijo vrsto objektivnih razlogov. Socialdemokrati se bodo zavzemali za dinamizacijo gospodarstva, za več delovnih mest in manjšo brezposelnost, a brez demagogije. Brez realnega kapitala, ki ga je treba pritegniti v gospodarstvo, namreč ne bo nič. Pri tem je kot vseslovensko škodljivo omenil blokado sprejema lastninske zakonodaje v skupščini. Socialdemokrati imajo svoje poglede na socialni razvoj, so za dober zdravstveni, pokojninski sistem. Ker je sedanja vlada v parlamentu v blokadi, socialdemokrati pričakujejo, da bi bile volitve, ki bi dale tudi novo, kompe-tentnejšo vlado, vsaj do počitnic. Če jih ne bi bilo, so pripravljeni podpreti novega mandatarja, za katerega bo večina strank. Pri tem se vnaprej odrekajo koaliciji s prenovitelji, a tudi v opoziciji z desnimi strankami ne mislijo ostati. Socialdemokrati bodo, skratka, s programom in ravnanjem ostali na levem krilu sredine. Več socialdemokratskih strank v Sloveniji jih ne bega, opozoril pa je, da je med SDSS in drugimi razlika v načinu uveljavljanja programa: ona svoj program uveljavlja po socialdemokratski, druge pa po revolucionarni metodi. Na vprašanje o izdatkih za vojsko je dejal, daje cilj vsekakor čim cenejši varnostni sistem. SPET NA SEJEM ALPE-ADRIA KOČEVJE, DELNICE, ČABAR — Tri občine zgornje Kolpske doline — Kočevje, Delnice in Čabar — so lani prvič sodelovale na mednarodnem sejmu Alpe-Jadran v Ljubljani. Te dni pa so sklenile, da se bodo predstavile tudi na letošnjem sejmu, ki bo od 23. do 28. marca. Odločitev za letošnji skupen nastop ni bila lahka, saj smo v zadnjem letu doživeli vojno, ki na Hrvaškem še vedno ni končana. Prav zato lanska predstavitev ni dala rezultatov na turističnem področju, čeprav so predstavitev ocenili kot uspešno. Zdaj so se ostalim pomislekom pridružjli še pomisleki zaradi meje na Kolpi in Čabranki in nevšečnosti zaradi nje. Kljub temu pa so ugotovili, daje bilo v zadnjem obdobju na tem območju veliko narejenega na področju turizma in tudi začetega vključevanja v prostor Alpe-Jadran ne bi smeli prekiniti. Prijave za nastop na sejmu sprejemajo le še do sobote, L februarja, v vseh teh občinah ali pa koordinator za razvoj zgornje Kolpske doline dr. Stanko Nikolič, telefon (061) 802-175. Grmenje nad nuklearko Morda se samo zdi, da bi Slovenija z napovedanim referendumom o zapiranju JE Krško rešila dosti manj težav, kot pričakuje. Toda najnovejši zapleti govore o tem, da je nakopičenih težav preveč, da bi sejih dalo rešiti z večinskim vseljudskim izrekanjem za zapiranje objekta. Posebej zadnji pogovori slovenske in hrvaške delegacije ne dopuščajo o tem nobenega dvoma. Hrvaška kot soinvestitor, ki je kril polovico stroškov gradnje, in kot porabnik polovice v Krškem pridobljene električne energije očitno ne namerava igrati nikakršne stranske vloge v naj novejših debatah o nuklearki. Z napovedjo referenduma o usodi jedrske je nastalo novo vprašanje, kaoko bi solastnika plačala morebitno zapiranje. Hkrati se v prihodnost prelagajo tudi že zastarani problemi, kot je nezgrajeno trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov ter hrvaški in slovenski dolg nuklearki za dobljeno elektriko. Če bi omenjeno spremenili v številke, bi bili bližje dejanskemu slovenskemu strošku za zapiranje nuklearke v sedanjih okoliščinah. Ne gre za majhne zneske in ta hip zdi verjetno, da se bo celoten pogajalski ceremonial izcimi! s tihim popuščanjem obeh strani v priljubljeno politiko zavlačevanja. Ker se glede jedrske že desetletje kopičijo neuresničene obljube, dane na primer Krčanom, ne bi bil v predvolilnem času tak izid nikakršno presenečenje M. LUZAR lin PnT Hv5r*'. I Janez Rupnik Rupnik (prej je bil zaposlen kot poslovodja v sevniškem Merkator-ju) se ukvatja še s sušenjem sadja, ki ga lično embaliranega prodaja tudi v drugih, predvsem zasebnih prodajalnah. Poskuša tudi s sušenjem zelenjave in gozdnih sadežev. Že ob otvoritvi kioska je kupce prijetno presenetil s skisanim zeljem — »platiči« ter s poceni detergenti za pomivanje posode in mehčalcem mengeškega Kimija, s katerim ima ekskluzivno pogodbo. P. P. Drobne iz Kočevja ZAVRNJENI ZAHTEVKI — Od 118 prosilcev, ki so vložili prošnje za nakup stanovanja v času vrednosti točke 66,60 tolaijev, je občina štirim prosilcem zavrnila zahtevke za sklenitev kupoprodajne pogodbe, ker jim je bilo stanovanje dodeljeno za dobo opravljanja del na določenem delovnem mestu. Dodatno bodo zavrnili zahtevek za odkup stanovanja še enemu prosilcu, ker ta nima izpolnjenega pogoja po odločbi o dodelitvi stanovanj, in sicer še nima deset let skupne delovne dobe. Zavrnjeni prosilci se s takšno odločitvijo ne strinjajo in so se že obrnili na sodišče. UKINITVI VRTCA BOTROVALA MEJA — Zaradi premajhnega števila otrok je bil vrtec v Fari pred kratkim ukinjen. V tamkajšnjem družinskem varstvu so bili namreč tudi otroci s hrvaške strani, z vzpostavitvijo državne meje pa hrvaški SIS ni bil več pripravljen financirati varstva za svoje otroke v drugi državi. To, da so bili starši teh otrok z varstvom zadovoljni, hrvaških državnih organov ni prav nič zanimalo. NAJEMNINE — Za tiste, ki določajo višine najemnin za oddajo prostorov, uporabo zemljišč in podobno, najemnine verjetno niso tako visoke, da si ne bi želeli, da bi bile še višje. Za tiste pa, ki najemnino plačujejo, je veijetno še tako nizka najemnina odvečen strošek. Tako, denimo, najemnina, ki jo lastnik okrepčevalnice Alf iz Kočevja plačuje za uporabo zemljišča v višini okoli 230 DEM mesečno, zanj predstavlja velik strošek, za občino, kot lastnika zemljišča, ki najemnino dobiva, pa le minimalen prihodek. ZASTEKLITEV ARKAD SODRAŽICA — Na pokopališču v Sodražici poteka v teh dneh majhna, a vendar pomembna akcija. Krajevna skupnost Sodražica seje odločila, da bo na željo številnih krajanov opravila zasteklitev med arkadami pred mrliškima vežicama. Zasteklitev že opravljajo. Ribniški zobotrebci ČE PRIRASE K SRCU, POTEM... Ribniškim teritorialcem so vozila nekaterih podjetij še posebno »pri srcu«. V času, ko je vozilo uradno vpoklicano, se menda nanj tako navežejo, da ga zadržijo in uporabljajo tudi še potem, ko bi ga morali vrniti lastniku, ki nanj nestrpno čaka. DOMISELNOST PA TAKA! — V ribniški občini večjih primerov črnih sečenj ni, so pa primeri takih, ki so povrhu tega še čisto navadne tatvine. Tako je sredi preteklega meseca neki «domi-selnež« na območju Travne gore, na gozdni parceli, kije v lasti Turističnega društva Sodražica, posekal 10 kubikov bukovine. Ribniški policisti so gozdnega tatu že po nekaj dneh izsledili. POŠKODBE VOZIL — V zadnjem času je v Ribnici kar precej lastnikov, ki se pritožujejo nad »oskrunitvami« svojih vozil. Nekateri takšno dejanje prijavijo policistom, drugi spet ne, vse pa zanima, ali gre res samo za slučajno časovno sovpadanje sorodnih zlikovskih dejanj pisanja po vozilih z ostrimi kovinskimi predmeti, kraje znakov, nalepk in celo žarometrov?! Sevniški paberki RAZPRODAJA — Zgodilo se je mlademu človeku, ki je razmeroma težko prišel do parcele in s pomočjo očeta s slabo plačo in pridnim delom spravil hišo pod streho. Oče je bil skrben gospodar in dober mojster, a kaj, ko ga je zahrbtna bolezen mnogo prezgodaj iztrgala sinu, ki mu je bila toliko potrebna očetova preudarnost in modrost. Fant je zapuščen, brez najožjih sorodnikov, taval kot izgubljen v vesolju. Rad je vse globlje pogledal v kozarec in ko je videl, da ostaja denarja komaj za rreživetje, je prenehal razmišljati, kdaj x> lahko dokončal hišo in vselitev. Tu nastopi nesojeni »dobri sosed in prijatelj « in svetuje samcu, naj proda nedograjeno hišo. Naključje naj bi bilo, daje kupec postal njegov znanec. Pogodila sta se za 20.000 orlov. »Eh, saj bi še tisto zapil,« je komentiral posrednik potem, ko je kupčija propadla, saj so sc vmešali pravi prijatelji in sosedje mladeniča ter sevniški center za socialno delo in (zaenkrat) preprečili, da ni fant na taki razprodaji ostal močno prikrajšan. Koliko je še podobnih zgodb, nevrednih človeka? VECTRA — Zdaj, ko so sevniški Občinarji in njihovi podaniki zvedeli, da njihova nova Vectra sicer spada med dobre, ne pa tudi najdražje avtomobile, s katerimi se prevažajo funkcionarji v drugih občinah in na republiki, so vsi nekoliko potolaženi. PARKIRANJE — Predvsem šefi Lisce utegnejo te dni okoli slovenskega kulturnega praznika prav izborno ben-titi, če se bodo spozabili in se s svojim avtomobilom razkazovali na parkirišču pred Elektrotehno več kot eno uro. Poslej bodo namreč za to razkošje vsi plačali precejšnjo kazen. Viri pač navajajo, da so zlasti zaradi liščanov tam časovno omejili parkiranje. Krške novice POLITIKA — Na nedavni seji krške občinske skupščine je Vida Ban izpadla prav tragična figura. Po eni strani je kot članica Zelenih hotela izposlovati zaprt-jejedrske elektrarne. Na koncu pa sojo k°t predsednico družbenopolitičnega zbora nekako v rokavicah in po diplomatski poti prisilili, daje nagovorila poslanske kolege v zboru, naj za božjo vendarle glasujejo za širitev tistega skladišča pri nuklearki, zaradi ljubega miru v hiši pač, če ne že zaradi drugega. Lahko seje znova prepričala, da načelnost v politiki ne vodi daleč, kajti z družbenopolitičnim zborom vred bi zakuhala pikantno godljo, če bi vse do konca seje ostala trmasto zelena. ANONIMUS — Krešimir Fink, ki je nekako glava nuklearkinega moštva za spravilo radioaktivnih odpadkov, je znan govornik, ki pa se bržčas precej dobro razume na atomsko energijo v elektriki in kar tako. Kaj mu pomaga, ce je to in če je dober kemik. Občinstvo krške občinske skupščine med nedavno razpravo o jedrski elektrarni ni niti opazilo, da Fink sedi med njimi, kaj šele da bt ga kot predstavnika elektrarne privabilo k besedi. Morda nastaja nov slogan: ob delikatnih temah pusti molčati F*nka, pa boš dolgo sedel v skupščini in ti bo dobro v mandatu. LUČKE — Krški župan seje uštel, ccje mislil, da bodo vsi delegati »trošili« za sedenje in razpravljanje na popoldanskih zasedanjih parlamenta svoj prosti čas. Morda za to namenijo prosti cas kmetje s kakih hribov in delavci, ki scne znajdejo. Nekaterim delegatom iz občinske hiše na primer pa tečejo v času zasedanja običajne delovne ure. Kateremu, se da videti po posebni lučki, ki sveti na uradnikovi službeni uri, ko je |Ma vključena med delovnim časom, tna takih lučk je svetila tudi v času zasedanja v četrtek zvečer, ko je parla-»rojeval« soglasje za širitev skla- V času od 18. do 24. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Gabrijela Leskošek iz Zabukovja — Vesno, Štefi-ca Capan iz Viniče — Antonijo, Olga •rupi iz Podgorice -Boštjana, Hasiba Hadžipašič s Senovega — Adisa, Nada Požar iz Kapel — Aleksandra, Jožica Žabkar s Trške Gore — Marušo, Anita Lipej s Sel — Adriano, Marta Perčič s Senovega —Tomaža, Marjetka Peteline s Sel — Marka, Danica Vidmajer iz Selc — dečka, Anica Horvat iz Krškega — Jano, Marjana Galič iz Drnovega — dečka, Martina Novak iz Blatnega — deklico. Čestitamo! Novo v Brežicah LOVSKA — Takih strelcev menda ni, kot so lovci okrog Velike Doline. Radi se preizkusijo, kako vešči pa so v resnici, kaže nedavna akcija. Očitno so se lovcem zamerili odvezani psi in so se namenili, namreč lovci, klatežem pod-kaditi pod rep. V dosti primerov so psom resnično samo podkadili. Ko so’ namreč lovci streljali na štirinožce, so bili toliko nespretni, da so nekaj živali samo obstrelili. Ranjeni psi so v mukah preživeli še precej ur po lovski akciji, o lovski časti in človeški vesti pa verjetno sploh ni potrebno posebej govoriti, saj dogodek govori o tem dovolj prepričljivo. OBNOVA — Ko so nekje v Brežicah prenavljali kotlovnico centralne kurjave, so se baje šli kar po domače, ■strošek gor ali dol, raje malce gor. Tako 5® Je delalo, pravijo. Eni govore, da je sov tej obnovi za dinastično delitev posla. Tudi če tamkajšnjega sistema cen-tralnega ogrevanja ne bodo nikoli spra- v'l* * * * * v obratovanje, jim bo še dovolj vroče. ŠPORT •— V izvršnem svetu so se udarih na temo, kaj od športnih objek-ov potrebujejo Brežice v središču me-• • j0 teni, za kaj seje kdo ogreval, se je dalo ugotoviti, s kakšnim športom se ukvarja ali pa se ne ukvaija z nobenim, a Urila Kolešnika, predsednika vlade, 1 tako lahko rekli, daje nogometaš z atletskim srcem. IZ NNŠIH OBČIN 11:1 lil IZ NNŠIH OBČIN C Skrivalnice o nuklearki ____Problemi se še poglabljajo in zapletajo Za jedrsko elektrarno Krško je bilo lansko-leto glede na proizvodnjo doslej najuspešnejše, saj je nuklearka proizvedla rekordnih 4,7 milijarde kilovatnih ur električne energije. Po tem najbolj uspešnem letu se zdaj začenjajo za naš edini jedrski energetski onbjekt morda najbolj negotovi časi po letu 1981, ko je elektrarna začela delovati. Nuklearko bodo morda zaprli do konca leta 1995 in jo nato razstavili. Kaj naj se zgodi, naj bi Slovenci povedali na referendumu 21. junija letos. Slovenska vlada se ogreva za zapiranje, saj bo posredovala slovenski skupščini v obravnavo in sprejem zakon o tem referendumu, za kar se je nekako na hitro odločila pred tednom dni. Za Krčane je jedrska elektrarna dosti zapletena zadeva. Po eni strani predstavlja njihovo slabo izkušnjo. Tako na primer je zaradi bližine jedrskega objekta krško premoženje - od stavb do vsakoletnega pridelkajabolk - menda vredno manj. Poleg tega so nekateri v Krškem prepričani, da je nuklearka nevarna. Kadar ni potresa in če vse naprave v nuklearki delujejo brezhibno, se sicer ni česa bati, toda nevarno je, če se močno zamajejo tla ali če kaj odpove v jedrski, predpostavljajo domačini To so domneve, ki jih strokovnjaki in politiki skušajo brezuspešno potrditi ali zavrniti že celo desetletje. Krško ima zaradi bližine jedrske elektrarne poleg strahov tudi nekatere finančne ugodnosti, ki bijih z zaprtjem verjetno zgubilo. Ta možnost dodatno zapleta krško stvarnost. Še dodatno stvari zaplete nedavna vladna odločitev o slovenskem referendumu. Krčani se bojijo, da bi ob večinski odločitvi za zaprtje elektrarne ves radiaktivni material, kije tako ali drugače vgrajen v nuklearko, ostal v sedanjem skladišču v Krškem. Zato menijo, da Slovenci lahko glasujejo za zaprtje JE Krško, vendar morajo hkrati pristati na možnost, da bo kjerkoli v Sloveniji trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov.. V Krškem ni možnosti za trajno odlagališče kot je prepričan geolog dr. Stanko Buser. Po njegovem ga tu ne smejo zgraditi, in sicer zaradi tukajšnje podtalnice, zaradi prisotnosti in bližine aktivnih prelomov, seizmično-sti, neugodne kameninske sestave in njene debeline, poselitve, površinske vode in zaradi tukajšnjega kmetijstva. Takega odlagališča na svoji zemlji krška občina niti ne sprejema. Ko je občinska skupščina nedavno soglašala s širitvijo začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na dvorišču nuklearke, je zato jasno navedla, da sprejema le začasno širitev tega skladišča do leta 1995. Nekoliko manj odločno, vendar nedvoumno je obvestila slovensko državno vodstvo, da še zmeraj manjka trajno skladišče RA O. Malo pa je verjetno, da bi Krško lahko imelo glavno besedo glede usode JE Krško. Za vladno sejo, kjer so obravnavali zakon o zapiranju nuklearke, je krška občina izvedela iz sredstevjavnega obveščanja, in to nekaj pove. Republiška skupščina bo imela priložnost dokazati, ali odločajo o usodi nuklearke njeni delegati. Scenarij nadaljnjih dogodkov pa je morda napisan, in to tako, da bo doživel samo še nekaj malega popravkov. » Temeljno načelo, po katerem bo urejeno zaprtje JE Krško, je suverena pravica Republike Slovenije, da odloča o prenehanju uporabe jedrske energije na svojem ozemlju, če presodi, da je njena uporaba lahko škodljiva za zdravje ljudi in okolje. Iz tega izhaja, da je treba spremeniti lista določila predpisov v zvezi z JE Krško, ki so v nasprotju s to pravico.« Tako piše v zadnji vladni oceni stanja Jedrske elektrarne Krško. Nič o vlogi solastnice Hrvaške, ki pa, sodeč po njenih intenzivnih stikih s slovenskim energetskim ministrstvom, še nekako soodloča. Možnih nevarnosti je lahko več. Eno pomeni armada. Jugoslovanski Zvezni sekretariat za energetiko in industrijo je lani zagotovil celo Mednarodni agenciji za atomsko energijo in državam članicam, da bo Jugoslavija spoštovala vse mednarodne sporazume o nenapadanju jedrskih objektov. Po lem zagotovilu bi bilo lahko vse v redu. Toda Jugoslavija je v tem času razpadla. Sestrelitev helikopterja načelno nedotakljivih evropskih opazovalcev pa dokazuje, da noben mednarodni sporazum ne velja stoodstotno, vsaj ne v Jugoslaviji Nevarnost bi lahko pomenila tudi JE Krško kot taka. Postavlja se vprašanje, kako lahko jedrska načrtuje delo, kopa v sedanji slovenski pat poziciji ne ve, ali bo delovala samo še danes ali pa tudijutri Znova je vroče tudi vprašanje, ali je jedrska elektrarna Krško zgrajena pomanjkljivo. Vladna ocena stanja odgovarja pozi- • Če Slovenija postavlja škodljivost jedrske kot možnost, da nuklearko zapre, se zateka v nojevsko politiko, kajti hipotetično to lahko pomeni, da namerno sili krško atomsko elektrarno k delu z napakami. Tako obnašanje bi verjetno pomenilo zanesljivo pot nenadzorovanemu zapiranju jedrske elektrarne Krško. Podobnih improvizacij pa bi se morali bati vsi v Sloveniji, ne samo Krčani. tivno, saj postavlja konstrukcijske napake in pomanjkljivosti v izvedbi kot vzrok skorajšnje obsežne rekonstrukcije krške nuklearke. M. LUZAR Stečaj je verjetno edina pot V Sigmatu nazadnje avgustovska plača BRESTANICA — Sigmatove agonije, ki se vleče nekaj let, bo mogoče v kratkem konec. V podjetju verjetno menijo, da ni nikakršne koristi od tega, če se tovarna ogiba stečaju, kajti ubežati mu menda ne more več. Razmere so take, da od 97 delavcev, kolikor jih je uradno zaposlenih v podjetju, prihaja delat le kaka tretjina. Ostali so doma na prisilnem dopustu, niti zaposleni niti čakajoči pa ne dobivajo redno plač. Zadnji osebni dohodek so prejeli za avgust, toda izplačali so ga v decembru. Sigmat praktično nima naročil, zato tudi zelo malo zasluži s prodajo izdelkov. Naročnikov s prejšnjega jugoslovanskega tržišča ni več, kar je ena bistvenih Sigma-tovih težav. Zaposleni očitajo novomeškemu Novolesu, daje v preteklosti zanemaril Sigmat in da brestaniška tovarna zato še zdaj čuti pomanjkanje perspektivnih proizvodnih programov. ... -'T ^ C. :»*. . -.;*** — Zasnežena cesta med Novim mestom in Krškim je povzročila nemalo skrbi voznikom, ki so se znašli na tej poti plesom snežink. Nekaj voženj seje celo končalo predčasno pod cesto, kot na primer potovanje kamiona na fotografiji p’°- Snežinke pa so prinašale s seboj tudi veselje. Tako je bela odeja vzradostila tudi Silvijo, Katjo in Vanjo iz Krškega (na sliki desno), ki so se brez pomisleka povaljale v sveži belini (Foto: M. Luzar) Gasilci so prva rezerva Sušno sezono »namočili« s 174 tisoč litri vode — Nove člane — Dvorana kot koristen prostor KRŠKO — Potem ko je Gasilsko društvo Krško lani dogradilo in predalo namenu svoj gasilski dom, bo imelo letos na voljo več časa za usposabljanje in opremljanje. Poleg tega, da si gasilci žele novih veščin in naprav, bi radi številčno povečali članstvo. 120-letnica delovanja, zaradi katere seje lani toliko mudilo z dozidavo doma, je društvu vendarle pustila še dovolj moči, da je celo leto bilo operativno dovolj pripravljeno in vedno sposobno pomagati. To so gasilci pokazali večkrat. Če že ni bilo požarov, so čistili kanalizacijo in vodnjake ter vozili vodo, kije je zaradi suše zmanjkalo v mnogih vodnjakih kot tudi v nekaterih vodovodih. V sušnih dneh so predvsem v hribovite kraje prepeljali 174 tisoč litrov vode. Da bi jo lahko tudi v prihodnje, bi potrebovali cisterno ali kombinirano vozilo s prostorom za 5 tisoč litrov vode. Če bi lahko kupili še električno potopno črpalko, bi bili z opremo kolikor toliko preskrbljeni. Ker ni nikoli preveč ljudi, ki jo uporabljajo, je društvo v letošnji delovni načrt zapisalo kot nalogo pridobiti nove člane. To pomeni še bolj pomladiti operativo, zagotoviti dve desetini mlajših članov, poživiti delo s pionirji in povabiti v društvene vrste nove članice. Zdaj društvo šteje skupno 92 članov, od katerih premore ženska ekipa 13 duš. Tolikšni odrasli posadki se tako ali drugače pridružuje 31 -članska pionirska skupina. Taka zasedba pomeni, daje društvo sedaj sposobno v Krškem poslati na katero od intervencij najmanj dve desetini. Pomeni pa tudi to, da lahko krška poklicna gasilska enota skoraj vedno računa na tolikšno »zaledno« rezervo, kajti prostovoljno GD Krško je po besedah društvenega predsednika Slavka Šribarja prva rezerva mestne poklicne gasilske enote. GD Krško, ki ima dislocirano enoto na Pijavškem, načrtuje za letos dosti strokovnega izobraževanja, kako veselico, sodelovanje z drugimi društvi in krajevno skupnostjo ter udeležbo na tekmovanjih in vajah. Pomembno se jim zdi, da vaje bodo. Lani so namreč pogrešali • • Gasilci nastopajo očitno tudi kot dobri gostitelji. Lep primer za to je zasedena dvorana v decembru in sedaj. Ob izteku leta je bil v domskih prostorih bolj družaben avditorij, sicer pa gasilski dom gasilci odstopijo za različne tečaje in podobno. sektorsko vajo, kar se jim zdi škoda, in to so poudarili tudi v poročilu na nedavnem rednem občnem zboru društva. L. M. Kombi hrepenenje Kakšno reševalno službo? KRŠKO — Če so številne nesreče na L L Cesti bratstva in enotnosti pomenile krškim zdravnikom-reševal-cem spodbudo za razvoj intervencijske službe, je vprašanje, kako je s tem razvojem zdaj, ko zaradi prometnega zatišja krški reševalci posredujejo na magistralki bolj poredko. Seveda bi bilo pretirano trditi, da je bila bližina nevarne prometnice edino, kar je reševalno službo držalo v delovni napetosti So tudi drugi in morda številnejši razlogi za obstoj reševalne službe. V Krškem kot da se niti takih niti drugačnih razlogov doslej niso zavedali dovolj. Krška zdravniška reševalna služba zaostaja za nalogami, ki naj bi jih opravila. Če že ljudje dajo vse od sebe, se marsikdaj zatakne pri opremi Tako je znana ocena, da imajo v krškem zdravstvenem domu bolj sanitetnotransportno kakor pa reševalno službo in da taka, kot je, ni kos potrebam. Ljudje, ki se pogosto podajajo na pot z reševalnim vozilom, so že ugotovili, da je sedanji vozni park v krški intervencijski medicinski službi neprilagojen naravi dela reševalcev in da bi poškodovance morda lažje oskrbeli v kakšnem drugačnem, denimo višjem vozilu. Tako naj bi bili krški rešilci v bodoče vozila s popularnim imenom kombi Sodelovanje gasilcev, Nuklearke, Vidma in morebiti še koga pri napovedanem nakupu teh vozil ni nič slabega. Slabo ali vsaj čudno je, da je reševalne službe nihče ni »rešil« prej. Krško kljub vsem podatkom o gospodarskem zatišju vendarle ni revna občina. Vsaj sklepali bi tako. M. LUZAR Soglašali s širitvijo skladišča Skupščina občine krško pristala na povečanje začasnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov za ograjo JE Krško — Zahteva Sloveniji KRŠKO — Krška jedrska elektrarna bo lahko razširila svoje začasno skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Krškem. To so načelno dovolili delegati krške občinske skupščine, ko so 23. januatja po približno peturni razpravi naposled sprejeli predlog sprememb in dopolnitev občinskega dolgoročnega načrta do leta 2.000 in srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990. Sprva je kazalo, da na čertrtkovem zasedanju delegatskega soglasja za širitev ne bo. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sta sicer sprejela predlagano dopolnitev planov v prvem glasovanju, toda družbenopolitični zbor je to storil šele s tretjim dviganjem rok. »Omahovanja« družbenopolitičnega zbora so bila v precejšnji meri posledica odločitve krških Zelenih, da nasprotujejo širjenju začasnega skladišča radioaktivnega materiala v Krškem. Če krška občinska skupščina ne bi dovolila širiti začasnega skladišča radioaktivnih snovi, bi morala že na četrtkovem zasedanju sprejeti sklep, s katerim bi zahtevala od Republike Slovenije takojšnjo zaustavitev JE Krško. V začasnem skladišču bi bilo namreč potrebno pustiti prostor za radioaktivne odpadke, ki bi nastali po zaustavitvi elektrarne. Na zasedanju so prebrali dvoje dopisov. Enega je v četrtek poslal prof. dr.Stanko Buser predsedniku krške občinske skupščine; v njem zagotavlja, da »v Krškem oziroma ob tamkajšnji jedrski elektrarni ne more biti nikoli stalnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih ter seveda tudi ne visoko radioaktivnih odpadkov«. Drugi je bil dopis, ki so ga tega dne poslali iz Krškega predsedniku slovenske vlade. V njem je rečeno, da krška občinska skupščina in izvršni svet obžalujeta, ker je republiška vlada tega dne zelo na tiho obravnavala zakonsko besedilo za referendum o zapiranju JE Krško in se odločila posredovati ta zakon v obravnavo in sprejem skupščini. Krška občina v • Četrtkova odločitev skupščine ne pomeni začetka gradnje, ampak samo prvi korak k širitvi skladišča. Se pravi, da bo pred gradnjo še javna razprava. svojem dopisu, ki ga je prejel tudi predsednik RS Milan Kučan, zahteva, da ob morebitnem referendumu o zapiranju NE Krško v referendumskem besedilu piše, »da državljani republike Slovenije s pristankom na zaprtje elektrarne sprejemajo tudi trajno odlagališče RAO v svojem neposrednem okolju«. L. M. ŠEHEREZADA PRIDE ŠELE V SOBOTO KRŠKO — Za minuli petek napovedano gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane s Svetinovo Šeherezado v Krškem je zaradi bolezni v ansamblu odpadlo in bo predstava v soboto, 1. februarja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Krško. Tisti,ki so kupili vstopnice za prejšnji petek, jih bodo lahko porabili zdaj, drugim pa uprava Kulturnega doma Krško sporoča, daje na voljo še okoli 100vvstopnic za sobotno predstavo Šeherezade. • Zakaj pozabljate na svobodo in dobro življenje v Jugoslaviji? (Pesnica Maruša Krese svojim rojakom) Vrtec in skrbi v zvezi z njim V brežiškem vrtcu število otrok nekoliko v porastu — Sodelovanje z varstvenimi ___družinami — Nekateri ostali pri šolah — Kakšne so nove možnosti? BREŽICE — Sodeč po statistiki za zadnjih nekaj mesecev bi Brežice pogrešale otroški vrtec kot organizirano obliko varovanja najmlajših prebivalcev. Septembra na primer so v vrtec prihajali 403 otroci, v decembru so vzgojiteljice pazile na 410 varovancev, v januarju pa je število otrok v vzgojni in varstveni ustanovi v Brežicah naraslo za dodatne 4. Vrtec, ki otroke še vpisuje, sodeluje z varstvenimi družinami. Varujejo najmlajše otroke in s tem v celoti pokrivajo potrebe po jasličnem oddelku, tako da vrtec slednjega nima. Skupno, tj. v vrtcu in varstvenih družinah, skrbe za otroke v 23 oddelkih. Medtem ko so v oddelkih priprave na šolo nekoliko presegli številčni normativ, imajo v vrtcu še nekaj prostora v skupinah 4- do 5-letnih otrok. Od I januarja letos posluje vrtec v Brežicah kot samostojen zavod in vključuje samo brežiški vrtec. Sedem enot vrtcev, katerim nudijo po posameznih krajih streho osnovne šole, se j’e z nastankom zavodov priključilo šoli, v kateri domujejo. Tako različni vrtci bodo menda različno dragi. V brežiškem vrtcu je decembra lani znašala najvišja cena 3.558 tolarjev, plačevalo pa jo je razmeroma malo staršev. Približno toliko je bilo takih, ki so imeli ob upoštevanju socialnih meril vrtec brezplačen. Varstvene družine so zaračunavale storitev v omenjenem mesecu nekoliko več. V januarju je v Brežicah izdatek staršev za plačilo vrtca višji, in sicer za 15 od-stokov. Cena in zasedenost vrtcev, ki so pripravljeni razširiti svojo ponudbo še na plesne in jezikovne tečaje, je pomembno vprašanje v zvezi z vzgojno izobraževalnimi ustanovami. Toda po mnenju Ane Kupine, v. d. ravnateljice vzgojno varstvenega zavoda Brežice, se zlasti v zadnjem času postavljajo pred dejavnost in posredno pred starše otrok nova in v marsičem mogoče daljnosežna vprašanja. Nanašajo se na trajanje porodniškega dopusta, na bodoče družbeno sofinanciranje vrtcev in na drugo iz idejne prtljage tvorcev nove socialne politike. Skrajno neugoden izid bi pomenil konec vrtcev v sedanji obliki. »Če bi družba ukinila vrtce, bi bil to korak nazaj,« meni Kupinova. L.M. PREMALO TELEFONOV VELIKA DOLINA — V KS Velika Dolina imajo manj telefonov, kot bi jih potrebovali glede na število ljudi, ki si ga želijo in ki so vanj pred leti tudi že vložili nakaj svojega denarja. Od tistih, ki so na montažo telefona upali pred dobrim desetletjem, ko je stekla gradnja omrežja v krajevni skupnosti, se je pričakovanje uresničilo kaki polovici ljudi. Novinarji Dolenjskega lista komentirajo ♦ Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Do kod sega zdaj prag preživetja? Če so včasih ljudje komaj čakali plačilni dan, se ga marsikateri Belokranjec danes boji. Boji se pogledati v kuverto, ker ve, da s tistim, kar bo v njej, ne bo moč plačati niti vseh položnic, kaj šele preživeti do naslednjega meseca. In to kljub temu, da so podpisali kolektivne pogodbe, kjer je vrednost dela precej dobro ovrednotena. Toda kaj, ko v Beli krajini izplačujejo plače, ki so v povprečju le 80 odst. tistega, kar je zapisano v kolektivnih pogodbah. Ponekod, kot na primer v Bellu, pa bi bili srečni, če bi bilo celo res tako. Izhodiščni osebni dohodek za naj nižji razred je komaj 46 odst tistega, kar zagotavlja kolek- tivna pogodba. Zato ne čudi, da se boje, da je prišlo do pogovorov o socialnem paktu občutno prepozno. Ne vedo, kaj lahko tak pakt še zagotovi tistim, ki imajo tako nizko startno osnovo, da se bojujejo za golo preživetje. Nekaterim menda zmanjka že za plačilo prevoza na delovno mesto. In ko naj bi ponekod v Beli krajini, če bi znižali plače za 30 odst, kot je predlagala v socialnem paktu vlada, imeli le še za dobrih sto DEM visoke osebne dohodke, to vlado sprašujejo, če morda ve, do kod sega prag preživetja ljudi? Bi za to zadostovalo 100 DEM ali celo manj, ko pa je že sedaj jasno, da se mnogi s tolikšno vsoto prebijejo skozi mesec prav po čudežu? Nekaterim pa se zdi prava potrata časa, da se vlada ukvarja s tem, koliko bo kdo zaslužil Mar zadnje čase ne trobijo venomer, da stopamo v tržno gospodarstvo, in če je res tako, ali tone pomeni, da si bodo dela vci lahko Adijo, Singapur! Če je bilo morda še pred kakim letom dni nekaj upanja, da se bo Slovenija končno le ločila od vsestransko omejevalne politike, ki je s številnimi birokratskimi posegi dušila pobudo in inventivnost, je kmalu potem, ko se je Hrvaška delno le podala na novo pot, postalo jasno, da pra ve pripra vljenosli za nove ideje pri nas ni Nasprotno! Namesto da bi se rešeni zatohlega balkanskega vzdušja usmerili k svobodnemu trgu — nekateri so celo napovedovali Sloveniji vlogo nekakšnega evropskega Singapura — so začeli naši politiki ljubosumno škiliti čez hrvaški plot, kjer je zaradi znižanih davčnih in uvoznih dajatev zacvetela avtomobilska trgo vina kot še nikoli Lahko bi se še sami zavzeli za uveljavitev podobnih olajšav v Sloveniji Toda ne! Zagnali so vik in krik ter trgovino z avtomobili prek hrvaške zaustavili Nekateri pa so hoteli še dlje in poloviti za nazaj denar, ki je bil zanje »izgubljen«. Povsem očitno je, da je pri tem prevladal ozek državni interes, ki se izraža predvsem v tem, kako nabrati državni blagajni čimveč denarja za vse njene utemeljene ali neutemeljene potrebe, ne oziraje se na širši interes, kamor sodi tudi interes državljanov do lagodnejšega življenja in prijaznejšega in manj škodljivega okolja. Do sedaj sta si bila ta dva interesa često v nasprotju, zlasti kar se tiče državnega odnosa do avtomobilizma, zato toliko zastav, škod in drugih tehnološko zastarelih avtomobilov, potrošnih in zrak zasmrajajočih, na naših cestah. Pustimo to ob strani, ozkost je pač ozkost, bi človek dejal ob spoznanju, da oslu, kije hodi! celo življenje s plašnicami na glavi, na starost nič ne more več razširiti obzorja, če se ne bi pred kratkim v re- publiški skupščini spet oglasil poslanec in pričel premlevati, koliko tisoč mark je Slovenija »izgubila« zaradi avtomobilov, ki so jih njeni državljani kupili po tako imenovani »hrvaški varianti«. Pri tem je mislil seveda na denar, ki je ostal v kupčevem žepu, potem ko je odštel vse dajatve hrvaški državi Temu poslancu bi razmišljanje skrenil malce v drugo smer. Res je, Slovenija je izgubila denar, toda le tisti, ki ga je pobrala hrvaška država. Da ga je, so kri vislo vensk i politik i, ker se tega, da bi svojim državljanom omogočili podobne ali še boljše pogoje za nakup a v-tomobilov, niso spomnili tudi sami Preostali denar, se pravi razlika med dajatvami kijih je kupec plačal na Hrvaškem in tistimi, ki bi jih moral v Sloveniji in ki gre po stari slovenski nevoščljivosti nekaterim tako v nos, je skrit v nekaterih po-mebnih vrednotah: modernejšem avtomobilu s katalizatorjem, večji varnosti in udobnosti manjši porabi goriva. Očitno so te vrednote tiste, kijih državljanom poslanec in njemu podobni zavidajo. Kajti presežka denarja, o katerem sanja in ki naj bi bil odtrgan slovenski državi preprosto, vsaj v veliki večini primerov, ni bilo. Človek se pač stegne tako visoko, kolikor v danem trenutku in danih možnostih doseže. Kako daleč je lahko segel tokrat, je dobro videti na vsaj delno prenovljenem slovenskem voznem parku. Kako daleč sega domišljija naših politikov, pa pove to, da smo imeli še do pred kratkim omejen in z dajatvami močno obremenjen uvoz računalnikov in druge moderne tehnologije in da namesto kreditov za izolacijske materiale, energetsko manj porabno tehnologijo in alternativne energetske vire iščemo kredite za izgradnjo novih elektrarn, pri tem pa mimo pustimo, da se še naprej bohotijo veliki energetski porabniki, ki svoje potrate nikoli ne bodo mogli poravnati Singapur pomeni tudi slovo od majhnosti, zadrtosti Zato Slovenija, žal, ne bo nikoli postala evropski Singapur. j. JAKŠE razdelili le toliko, kolikor bodo ustvarili? Belokranjci so prepričani da je vlada, ki je predlagala takšne okrnjene plače, potisnjena v kot, in ker ji bije zadnja ura, bo gotovo trdno vztrajala pri svojih predlogih. Toda obljubljajo, da tudi oni tokrat ne mislijo popustiti. Zanje prav zato, ker skoraj nikjer ne izplačujejo prejemkov tako, kot je zapisano v kolektivnih pogodbah, zaradi nizkih osnov socialni pakt predstavlja nevarno past. In prav zato, ker skuša vlada tudi tokrat strpati vse v isti koš — tako kot na primer pri nakupu stanovanj — Belokranjci obljubljajo, da ne bodo nič več pohlevne ovčke z upognjenimi hrbti, kot sijih nekateri še vednopredstavljajo, ampak se bodo trdno postavili po robu. Kajti tokrat gre zares za preživetje. Ne le za preživetje od meseca do meseca, ampak za obstoj Bele krajine kol enakopravnega dela Slovenije. Belokranjci so prepričani, da se kaj lahko zgodi, če tokrat ne uspejo, da bodo postali in ostali slovenski jug. Z vsem, kar takšen jug prinese j seboj: zaostalost, poza-bljenost, revščino. Tega pa si ne smejo dovoliti, ne le zaradi njih samih, ampak tudi zaradi tistih, ki prihajajo za njimi Bo prislovična belokranjska trma tokrat le zmagala? M. BEZEK-JAKŠE Nerazumevanje ali tudi kaj nestrpnosti? Kje je meja med člo veško dobroto in zlom, med ljubeznijo in sovraštvom, je običajno dokaj lahko opredeliti. Mnogo težje pa je, denimo, potegniti ločnico med nepoznavanjem in nerazumevanjem stvari, med privoščljivostjo in maščevalnostjo. O tem sem razmišljal ko sem prebral zelo zapoznel odgovor bivšega direktorja velikega sevniškega podjetja na moj članek o tem, kako vodstvo tega podjetja zanika podtikanja Pirnatove SDZ-NDS in nekaterih upokojencev glede lastninjenja. Pričakoval sem, da se bo kdo od vodstva podjetja le oglasil, saj v bistvu pisec napada tega, čeprav je v znani maniri nizkih udarcev in podtikanj pred svoje »flinte« potisnil še novinarja, ki je zgolj navajal, citiral izjave, predvsem aktualnega direktorja. Upokojencev, ki sem si jih drznil dotakniti le z navedbo, da so tudi nje povabili, ko so delavce skušali seznaniti s predvidenim modelom lastninjenja podjetja in z izjavo direktorja, da »če bi bilo nekaterim upokojencem res toliko za podjetje, kakor bi radi prikazali, bi mu lani lahko pomagali z nakupom naših obveznic.« Namenoma ne navajam imen, da ne bi škodil dobremu imenu posameznikov in podjetja, a tudi slabši poznavalci sevniških razmer bodo verjetno prepoznali poglavitne akterje. Greh se pove, grešnika pa ne. Moj izvirni greh je torej, da sem se sploh oglasil, v dobri veri, da pomagam razbiti informacijsko blokado, v kateri se je znašel 1300-članski kolektiv, zlasti po obtožbah na jegov račun na RTV Slovenija. Zdaj mi, o strah in groza. bivši direktor taistega sevniškega podjetja, tokrat v vlogi nekakšnega predsednika komisije za zaščito pravic upokojencev, grozi, da bo ta komisija »storila vse, da se dezin-formiranje bralcev in poljubna žalitev tistih, • Tudi na zboru sevniških krščanskih demokratov smo zadnjič lahko slišali več pozivov k strpnosti za drugače misleče. Toda ali je navkljub slabim izkustvom kristjanov, ki se težko navajajo, da se uprejo krivicam, še relevantno navajanje vodilnih ljudi SKD na omenjenem zboru, da je vzgoja in izobraževanje še zmeraj v rokah SDP oz. bivših oblastnikov in da je to največja zavora za demokracije v občini, ali je pomemben podatek, da je menda v slovenski vladi od 27 ministrov samo 8 takih, ki niso bili nikdar v partiji, in da samo to vse pove, zakaj naj bi bili v SKD absolutno nemočni, da Rupel imenuje v diplomatska predstavništva svoje ljudi? ki so t.L družbeno premoženje ustvarili, dokončno onemogoči in odpravi!« Ali to pomeni, da bom moral paziti, da me kdo po nesreči ne povozi na pločniku ali kaj podobnega. Vsekakor lahko ponovim tisto, kar sem zapisal v spornem članku, »da se bomo Slovenci, čeprav smo že dostikrat dokazali, da smo trdoživ narod, »požrli« kar sami Zdaj ni več lastninjenje toliko v ospredju, so druge predvolilno obarvane teme. PAVEL PERC Javna služba podražila mleko NOVO MESTO — V lanskem letu je Kmetijska zadruga Krka za Ljubljanske mlekarne na območju novomeške občine odkupila blizu 15 milijonov litrov mleka. Do letos je zadruga ob odkupu mleka opravljala tudi deljavne službe, to je kontrolo proizvodnje in evidence zaroda krav, tako imenovano molzno kontrolo, hkrati s to pa še komercialno kontrolo kako vosti mleka. Za vse to je zadruga od Ljubljanskih mlekarn dobivala 7 odst. od osnovne cene mleka, poleg tega pa so za te stroške zadrugi kmetje dajali 2 odst. od odkupne cene mleka. Tako je zadruga skupaj za stroške odkupa mleka, molzne kontrole in komercialne kontrole kakovosti mleka dobivala 9 odst od osnovne cene mleka. Z začetkom tega leta je molzna kontrola prešla v javno službo, s tem pa se je zmanjšal tudi prispevek za kritje stroškov kmetijski zadrugi od prejšnjih 9 na 5 odst. od osnovne cene mleka. S tem denarjem pa zadruga ne krije stroškov odkupa mleka in komercialne kontrole kakovosti mleka. Prej so namreč isti kontrolorji hkrati opravljali obe kontroli, po novem ti kontro- lorji delajo vjavni službi, zadruga pa je morala za komercialno kontrolo kakovosti mleka določiti druge delavce, kar seveda poveča , stroške organizacije odkupa. Po kalkulaciji, znašajo po no vem stroški zadruge pri odkupu mleka 7,2 odst. odkupne cene; sedaj ima zadruga zagoto vij enih 5 odst. od odkupne cene, se pra vi, da ji z manjkata dobra 2 odst. Da pri tem ne gre za majhen denar, po ve preprost izračun, po katerem bi jim po cenah mleka iz lanskega decembra pri nekaj manj kot 15 milijonih litrov odkupljenega mleka letos zmanjkalo skoraj 4 milijone tolarjev. Seveda si zadruga takega dodatnega stroška ne more naložiti na pleča. Ljubljanske mlekarne nočejo nič slišati o tem, naj bi one krile ta strošek. Mleka je namreč v Sloveniji preveč in bi jim to, da bi ga iz novomeškega konca dobili manj, celo prav prišlo. Tako ne ostane nič drugega, kot da ta dodatni strošek vzamejo nase kmetje, ki oddajajo mleko. To dodatno obremenitev pa bodo kmetje seveda zelo težko sprejeli, vendar bodo očitno morali. Dobrih 14,9 milijona litrov mleka v lanskem letu je zadruga odkupila od 2.361 kmetov. Tri četrtine teh kmetov je oddalo tretjino vsega mleka, le četrtina večjih pridelovalcet pa dve tretjini Daleč največ je takih, ki oddajo na leto manj kot 6000 litro v mleka, in vsi ti zberejo skupaj le tretjino vsega oddanega 1 mleka. Stroški odkupa na kmetijo pa so ena- | kine glede na količino mleka. Če bi zadruga nehala odkupo vati mleko od teh manjših pro- | izvajalcev, bi jim sedanjih 5 odst od odkupne cene mleka zadoščalo za kritje vseh stroškov. Vendar taka »rešitev« nikakor ne pride v poštev. S tem bi prizadeli največje število kmetov, in to takih, ki jim je prav dohodek od mleka glavni vir prihodkov. Poleg tega je družba do sedaj prav v te obrobne predele . vložila znatna sredstva za pospeševanje proizvodnje mleka Na teh obrobnih predelih občine tudi ni moč na hitro organizirati nadomestne kmetijske proizvodnje. Zadruga se je obrnila tudi na sklad za intervencije v kmetijstvu pri novomeški občini, vendar je dobil odgovor, da nimajo sredstev za ta namen. Tako dejansko ne preostane nič • To povišanje stroškov odkupa za kmeta gre v tem primeru dejansko povsem mimo zadruge. Ministrstvo za kmetijstvo je molzno kontrolo pač izločilo iz zadrug in jo preneslo na območne kmetijske zavode. Javno služboje dejansko ločilo od zadruge, ki jije ostal le odkup, a stroški odkupa mleka so se zaradi tega povečali. Tako se kaj lahko zgodi, da bo »osvoboditev« zadrug javnih funkcij v bistvu prinesla podražitev mleka. * 4 drugega, kot da ta dva dodatna odstotka pri stroških odkupa prevzamejo pridelovalci mleka. Od litra mleka bodo morali tako kmetje poslej prispevati za stroške odkupa po 4 odst. od odkupne cene. To bo za vse enako, čeprav, kot rečeno, so stroški odkupa pri tistem kmetu, ki odda več kot 40.000 litrov mleka na leto, enaki kot pri tistem, ki odda manj kot 6.000 litrov. A. BARTEU Vsako drevo ima svojo ceno »Če avto podre ali poškoduje prometni znak, je treba škodo povrniti Če pa se zaleti v drevo in ga podre ali poškoduje, pa nič, kot da s tem ni povzročena nikakršna škoda. V razvitem svetu na to gledajo popolnoma drugače, tam ima drevo svojo ceno,«je začel svoje razmišljanje o našem odnosu do dreves Milan Šercer, lastnik ljubljanske firme Tisa, ki se ukvarja z obžagovanjem, urejanjem in zdravljenjem dreves, z nekakšno drevesno kirurgijo, pa tudi z zahtevnejšim podiranjem in odstranjevanjem dreves, na primer ob železniških prograh, v strnjenih naseljih in pod. Pri urejanju in zdravljenju dreves veliko dela z zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine po vsej Sloveniji, zadnje čase še posebej z novomeškim Šercer se s to dejavnostjo ukvarja že 12 let in je delal in se izpopolnjeval tudi na tujem » V tujini so drevesa, zlasti velja to za drevesa v mestih, ovrednotena. Drevo je renta, vrednost pa mu s starostjo raste. A meričani so izračunali, da ima drevo, staro okoli 80 let, z normalno krošnjo enak pozitiven vpliv na okolje kol 2.000 dvometrskih sadik, zato ne more nihče, ki tako drevo podre, tega nadomestiti tako, da zgolj posadi novo. Pri napeljevanju kakšnega komunalnega voda ali podobnem delu bo izvajalec krepko pomislil, če se mu ne izplača na daleč ogniti se drevesu, ker bi ga sicer stvar krepko stala. Pri nas pa v najboljšem primeru namesto podrtega drevesa, ki je seveda padlo v imenu napredka, posadijo kakšno kilavo sadiko. »Ne opazi pa se, da sadika v mestu živi povprečno le 10 let in je torej zaradi vsakega zdravega odraslega drevesa, kipade v mestu, škoda še toliko večja,« pravi Šercer. Vendar Šercer vesel opaža, da se tudi pri nas odnos do drevesne dediščine izboljšuje, kar še posebej velja za območje, ki ga pokriva novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. »Novomeški zavod je v Sloveniji gotovo vodilni, kar se tiče skrbi za drevesno dediščino. Res pa je tudi, da je na tem koncu Slovenije ta dediščina izredno bogata, « pra vi pozna valeč. Tako je Šercer pred leti zdravil in očitno uspešno ozdravil znamenito lipo pri cerkvi na Trški gori, rešilje velikanski hrast pri gostilni na Hribu pri Novem mestu pa lipo sredi Žužemberka, delal je v slovitem grajskem parku v Mokricah. Sedaj s svojo ekipo dela v Kettejevem drevoredu v Novem mestu, kjer delajo po načrtu obnove tega drevoreda, ki so ga naredili na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. »Gledanje ljudi na našo drevesno dediščino in na drevesa v naseljih sploh se spreminja, kar jaz vidim tudi po tem, da imam delo. Sedaj, ko delamo v Kettejevem drevoredu, nas kličejo tudi od drugod, zlasti iz krajevnih skupnosti Tako smo delali v šentjemejskem koncu, v Stari vasi, največ pa v Novem mestu. Čaka nas še delo v Beli krajini, najprej pri Treh farah, kjer bomo uredili in obžagali tamkajšnje stare lipe, pa v čudovitem, a močno zanemarjenem grajskem parku v Gradcu « Pri urejanju in zdravljenju dreves Šercerju najbolj pomagajo izkušnje. »Včasih so uporabljali razne premaze, drevesne rane so zalivali s plastiko, izkazalo pa se je, da je vse to • Drevo naj se posebno v mestu nikdar ne ne poseka, razen če tega ne narekuje monumentalna zasnova. Cesta naj se po možnosti ogne stoječemu, zdravemu drevesu in stavbar naj ga upošteva in spoštuje. Drevo raste mnogo let — Bog ga da in zemlja njegova. JOŽE PLEČNIK največkrat nepotrebno, kajti drevo zna vse to najbolje samo urediti, mi mu moramo to samo omogočiti in mu pri tem pomagati. Drevo ima izredne obrambne mehanizme, te je moralo razviti, ker s svojega mesta pač ne more nikamor pobegniti. Značilen primer za to je kostanj, ki sam ustavi gnilobo. Tudi lip ljudje Milan Šercer niso slučajno sadili ob cerkvah. To je res izredno trdoživo drevo. Vzemimo za primer lipo na Trški gori, katere obseg je 8,60 metra, v sredini je po vsem votla, obod je debel le od 8 do 12 cm, a ima kljub temu in kljub blizu 400 letom, kolikor je stara, še vedno toliko energije, da stoji in se bori za življenje.« Šercer, ki dobro pozna razmere na lem področju, pravi, da znajo v tujini taka drevesa, kot so trškogorska lipa, hribski hrast, da ne govorimo o enkratnem parku v Mokricah, ne samo varovati kot posebno znamenitost, ampak tudi dpbro vnovčiti Taka drevesa, parki ali drevoredi so res znamenitosti, ki jih hodijo ljudje gledat in občudovat od daleč. Zadnje čase, kot rečeno, Šercer in njegova ekipa največ delajo v Kettejevem drevoredu, poleg tega pa tudi drugje po Novem mestu in okolici. Njihovo delo v mestu je spodbudilo tudi hude reakcije. Ko so ljudje videli da podirajo drevo pri vodnjaku na Glavnem trgu ali kostanj na Prešernovem, nekdanjem Florjanovem trgu, so se začeli razburjati in celo groziti, nekateri pasov dobri veri tojavili tudi naprej. Vendar v teh primerih ne gre za samovoljno podiranje zdravih dreves, čemur smo bili v Novem mestu v prejšnjih letih tolikokrat nemočne priče. »Tako drevo pri vodnjaku kot kostanj na Prešernovem trgu je bilo treba podreti, saj sta bili drevesi tako poškodovani, da je grozilo, da bosta sami padli Res pa je, da bi morali takoj, ko tako drevo odstranimo, posaditi novo, sicer se kaj hitro pozabi, da je tam sploh kdaj raslo drevo. Kar poglejte, na Prešernovem trgu je šest stojišč kostanjev, ki so jih podrli in niti enega na novo posadili. V razvitih državah je vsako drevo v mestu v katastru in oštevilčeno. Če ga pri kakšnem delu poškodujejo in se začne na primer zaradi tega sušiti, izvajalec tistih del za to odgovarja in plača krepko odškodnino, tudi če se poškodba pokaže šele čez več let,« je pripovedoval Šercer. Sicer pa po njegovem pri nas največ poškodb na drevesih v mestih nastane zaradi parkiranja in raznih komunalnih del. Vse to je posledica dejstva, da pri nas drevo nima svoje cene. Poleg tega uspešno rast dreves v mestu otežkoča tudi neprimerno rastišče. »Problem ni ne v krošnji ne v pomanjkanju vode, ki je drevo dobi dovolj iz podtalnice, ampak mu zmanjkuje zraka, ker je 'zaprto’, obzidano, okrog in okrog zaasfal-tirano, zemlja okoli drevesa, kolikor je sploh * še je, pa zbita in stlačena, k čemur nemalo pripomore promet. V tujini so že izdelali posebno tehnologijo za rahljanje take zemlje in dovajanje zraka vanjo in rezultati so že vidni Slej ko prej bomo morali to začeti prakticirati tudi pri nas, čeprav so ti postopki precej dragi, sicer bomo v mestih ostali brez dreves,« napoveduje strokovnjak. Kdo pa bi hotel živeti v mestu brez dreves? A. BARTEU K ljub vsem lepim besedam in obljubam so pri gradnji spornega betonskega kolosa na novomeškem Novem trgu neusmiljeno in nadvse grobo posegli v koreninski sistem zaščitenega kostanjevega drevoreda. Ta drevesa se bodo tako, očitno, pridružila številnim drugim v mestu, ki so bila žrtvovana v imenu »napredka«. Tartinijevo leto V Piranu bodo počastili 300. obletnico Tar- tinijevega rojstva V Piranu še stoji hiša, kjer seje aprila 1692 kot sin italijanskega očeta, uglednega Firenčana, in slovenske matere rodil skladatelj in violinist Giuseppe Tartini, eden najbolj znanih instrumentalistov svojega časa. Večino življenja je preživel v Padovi, kjer je bil sedem let koncertni mojster, nato pa je ustanovil slovito glasbeno šolo, ki jo je vodil do smrti. Bilje učitelj violine, kontrapunkta in kompozicije, okoli njega so se zbirali učenci z vsega sveta. Na svojem instrumentu violini je bil nedosegljiv mojster tako po lepoti tona kot po tehnični popolnosti. V ospredju njegove ustvarjalnosti je bila insturmentalna glasba, ki jo je obogatil z okoli 125 koncerti, 200 violinskimi sonatami in 50 triosonatami. Letos torej mineva 300 let od rojstva tega znamenitega moža, katerega skladbe še vedno izvajajo po vsem svetu, predvsem njegove violinske sonate, in na katerega piransko poreklo opozarja tudi spomenik. V Piranu so se odločili, da bodo ta jubilej počastili na najvišji ravni, se pravi, da bo letošnje leto vsaj na slovenski Obali potekalo kot Tartinijevo leto. Čeprav bo sam jubilej šele spomladi, aprila, so se priprave nanj že začele, pri tem pa sodeluje tudi ministrstvo za kulturo. Ako-ravno je bil Tartini italijanski skladatelj, ga torej ne bo častila le italijanska manjšina, ampak tudi Slovenci, tako rekoč slovenska država. Kulturna dogajanja bodo ves mesec V Novem mestu bodo številne prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika — Osrednja bo Novomeški večer 8. februarja v Domu kulture, na kateri bo kot pesnik in slavnostni govornik sodeloval Tone Pavček — Odličja ZKO NOVO MESTO — Sodeč po obvestilih, ki se zbirajo pri občinski Zvezi kulturnih organizacij, in po deloma že obelodanjenih najavah organizatorjev, bo Novo mesto tudi letošnji slovenski kulturni praznik dostojno proslavilo. Podobno kot leta nazaj bodo prireditve datumsko razporejene tako, da bo dogajanje teklo ves februar, da bo vsak teden kaj, ne pa le 8. februarja in v dnevih okoli praznika. Letos bo še posebno slovesno, saj bo slovenski kulturni praznik prvič praznovan v samostojni slovenski državi, prvič kot državni praznik in dela prost dan. Te dni je v Novem mestu, pred- organizacij Novo mesto, najvišja pri- vsem v kulturnih organizacijah, že čutiti predpraznični utrip, ki pa se bo še povečal sredi prihodnjega tedna, ko bodo prve prireditve. V četrtek, 6. februarja, bosta kar dve, obakrat pa bodo odprli razstavo: v Dolenjski galeriji ob 12. uri razstavo Nevidne strani vidne umetnosti, ki jo bo Dolenjskemu muzeju posredovala Narodna galerija iz Ljubljane, v galeriji Krke v Ločni pa ob 13. uri razstavo del dveh novomeških likovnih ustvarjalcev, slik akademske slikarke Ane Guštin in keramike Nika Goloba. V soboto, 8. februarja, na sam praznik, bo v Domu kulture ob 19.30 osrednja, občinska praznična prireditev, imenovana Novomeški večer. Nastopil bo Novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja, dramski igralec Anton Petje, dolenjski rojak, pa bo recitiral pesmi Toneta Pavčka. Pavček, rojak iz Sentjurija pri Mirni Peči, seje rad odzval povabilu, da pride na Prešernov dan v Novo mesto in da omenjeni prireditvi sodeluje tudi kot slavnostni govornik. Na mesto ob Krki ga vežejo mnogi spomini, med drugim je tu dobil Trdinovo nagrado za svojo prvo pesniško zbirko Sanje živijo dalje. Na Novomeškem večeru bodo tudi podelili odličja Zveze kulturnih Novo: Društvo na obisku V okviru kulturne izmenjave v novomeški občini so najprej odšli na pot Šentjernejčani — v Novo mesto NOVO MESTO — Resje, daje za kulturo hudo, da nima denarja, kot b* ši ga želela, in dazlasti ljubiteljstvo tarejo poleg tega še številni drugi problemi, od prostorskih do kadrovskih. A te stvari poznamo še iz preteklosti, tudi iz časov, ko je bilo za kulturo neprimerno bolje. Vendar naj bo že kakorkoli, pa je potreba po delovanju še vedno tu in tisti, ki jim še uspe, kljub neprijaznim razmeram, kaj ustvariti, želijo to tudi pokazati drugim, nastopati, in to ne samo v domači dvorani, Pred svojim občinstvom. »Skupine ne le želijo, ampak tudi morajo nastopati in gostovati, saj le tako lahko dobijo plačilo za vloženi trud, pa čeprav je to samo v obliki aplavza,« ugotavlja Staša Vovk, tajnica novomeške ZKO, in nadaljuje: »Predvsem iz tega razloga, da številnih drugih ne omenjam, je prišlo do Pobude, da bi podeželske kulturne skupine pogosteje gostovale v No-'jem mestu, novomeške pa na podeželju. Skratka, da bi bilo v sami občini kar največ meddruštvene in med-skupinske kulturne izmenjave, da bi se te skupine med sabo še bolj spoznale in še tesneje sodelovale druga z ^nigo.« To obliko sodelovanja, ki pa niti ni nova (zamisel je stara najmanj toliko kot nekdanja medobčinska akcija Spoznajmo se), so zdaj imenovali Kulturno društvo na obisku, zamiš- 0 čem piše Ust Fužina Edini časopis, ki izhaja v Suhi krajini — Začetek sega v leto 1981 DVOR — Fužina je edini časopis, ki izhaja v Suhi krajini. Izdaja ga Kulturno društvo Dvor, dska pa Tiskarna Novo mesto. Čeprav ima časopis v glavi napisano, da je glasilo omenjenega društva, pa spisi v njem ne govorijo zgolj o društvenem življenju in o kulturi tega dela Suhe krajine. Ta občasnik pravzaprav piše o kulturi v ožjem pomenu, o oblikah kulturnega dela, o prireditvah in gostovanjih še najmanj oziroma ne več, kot se zdi potrebno. Bolj se razgleduje po preteklosti, zgodovini in kulturni dediščini ter predstavlja prizadevanja, da bi zdajšnje življenje teklo ob kar najboljšem poznavanju Preteklih izkušenj, kolikor se da Povezano s tradicijo. Ta pa je v kraju bogata, čeprav je res, daje od prenekatere stvari, kije nekoč dajala utrip Dvoru in okolici, ostal le še spomin. O tem, kot rečeno, govorijo sestavki v Fužini, uredništvu pa uspeva dobiti pisce, ki znajo zanimivo predstaviti dvorsko preteklost in usode v njej. Čeprav je izdajanje časopisa, četudi samo na štirih straneh, draga stvar, to Kulturnemu društvu Dvor nekako uspeva, še več, kaže, da zelo dobro. O tem govori dejstvo, daje Fužina lani izšla kar trikrat oziroma od plebiscita štirikrat. V tej obliki, se pravi tiskano, je glasilo izšlo šestkrat, prvič pa so ga v kulturnem društvu pripravili leta 1988. Sicer pa prvi začetki izdajanja časopisa segajo še v leto 1981, ko je Fužina izhajala ciklostirana. Izhajanje v tej tehniki se ni kdove kako obneslo, poleg tega je začetna vnema izdajateljev in najbrž tudi sodelavcev kmalu pojenjala, tako daje sledil večletni premor. Tiskana Fužina je vsekakor na boljši poti, da se še naprej obdrži kot časopis velikega dela Suhe krajine. I. Z. znanja, kijih ta organizacija podeljuje posameznikom ali skupinam za dolgoletno uspešno delo v kulturi. Odličja bodo dobile tri kulturne skupine. Poleg tega bo Zveza kulturnih organizacij podelila tudi priznanja, s katerimi nagrajuje posameznike in skupine za pomembnejše dosežke na kulturnem področju v novomeški občini. Letos bo dobilo takšna priznanja sedemnajst posameznikov in kulturnih organizacij, in sicer jih bodo podelili na prireditvah v krajih, oz. krajevnih skupnostih, kjer so dobitniki doma. Program kulturnih dogajanj se bo po prazniku nadaljeval. Tako bodsta v Domu kulture dve gledališki predstavi. 11. februarja bo gostovalo Slovensko lutkovno gledališče iz Ljubljane z igro za otroke Oh, ta princeska, 18. februarja pa Cankarjev dom iz Ljubljane s predstavo Le-ticija in luštrek. Študijska knjižnica Mirana Jarca bo 20. februarja priredila literarni večer hrvaškega pesnika Luke Pa-Ijetka iz Dubrovnika, ki se je pred vojno na Hrvaškem in razdejanji rodnega mesta umaknil v Slovenijo na dom ženinih staršev. Luka Palje-tak ni le odličen hrvaški pesnik, ampak tudi prevajalec slovenske poezije, kije med drugim prepesnil v hrvaščino našega Prešerna. Nedavno so mu v Ljubljani izdali dvojezično pesniško zbirko, iz katere bo poezija tudi predstavljena na literarnem večeru v novomeški Študijski knjižnici. V okvir prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika sodi tudi razstava del akademskega slikarja Dušana Filipčiča iz Brežic v Dolenjski galeriji. Razstavo, ki ji je dal avtor naslov Odsevi 91, bodo odprli 28. februarja. Poleg omenjenih prireditev bo februarja v Novem mestu še več drugih dogajanj, le da za nekatere stvari še niso določeni datumi. Tako načrtujejo v Dolenjski galeriji še večer šansonov Vite Mavrič, za zdaj neznano kje pa bo v Novem mestu, bržčas zadnje februarske dni, tudi literarni maraton. Prireditev, ki jo pripravlja Zveza kulturnih organizacij skupaj s svojim Odborom za literarno dejavnost, bo odprta za vse domače besedne ustvarjalce, uveljavljene in neuveljavljene, j ZORAN • Kakor konj zaradi neznanja slovnice ni nesrečen, tako tudi človek zaradi neumnosti ne, ker se neumnost ujema z njegovo naravo. (E. Roter-damski) Dobili andragoški center Ustanovo za pospeševanje izobraževanja odraslih odprli v Ljubljani — Drugod specializirani centri ljen je pravcati cikel takšnih obiskov, kot prvi pa so šli pod omenjenim geslom na pot Šentjernejčani. Tako je bil v ponedeljek, 27. januarja, v novomeškem Domu klture Šentjernejski večer, na katerem so sodelovali: šentjernejski pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Bratislava Roguliča, mešani pevski zbor Ajda in Šentjernejski oktet, oba pod umetniškim vodstvom Milana Pavliča. Staša Vovk pravi, da želi in upa, da se je s Šentjernejskim večerom kot prvo takšno prireditvijo resnično šele začelo plodonosno obdobje za kulturno izmenjavo znotraj občine in da cikel prireditev pod naslovom Kulturno društvo na obisku ne bo prezgodaj zaključen. I. Z. TEŽAVE FILMARJEV KRŠKO — Tu imajo od letošnjega 1. januarja redne kinematografske predstave ob nedeljah ob 18. uri, medtem ko so lani predvajali filme tudi večkrat v tednu. Letos bodo imeli druge dneve filmske predstave le izjemoma. V krškem kulturnem domu, kjer je filmska dvorana s 500 sedeži, so se tako odločili potem, ko je lani med letom obisk na predstavah močno upadel. Poleg nedonosnosti so glede filmov še druge težave. LJUBLJANA — Slovenija je prejšnji teden dobila novo izobraževalno ustanovo. V petek, 24. januarja, so namreč odprli v Ljubljani (na Šmar-tinski cesti) Andragoški center Republike Slovenije. To bo nekakšno srce in duša izobraževanja odraslih pri nas. Na otvoritveni slovesnosti se je zbralo veliko domačih in tujih uglednih osebnosti, med drugimi iz tujine predstavnik Evropskega biroja za izobraževanje odraslih dr. Paolo Federighi iz Nizozemske in direktor Unescovega inštituta za izobraževanje mr. Paul Belanger iz Nemčije. Slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik Predsedstva Republike Slovenije, je dejal, da si bomo morali zdaj, ko smo ustvarili mednarodno priznano državo, izoblikovati jasno zasnovo vizije o sebi in v okvir takšnih prizadevanj nedvomno sodi tudi delovanje inštitucije, ki smo jo prav- kar dobili z Andragoškim centrom. Nova ustanova je plod dolgoletnega prizadevanja številnih posameznikov, najrazličnejših strokovnjakov in ustanov ter povečane skrbi slovenske države za izobraževanje odraslih. Center bo deloval kot strokovno, raziskovalno in informacijsko središče za pospeševanje izobraževanja in učenja odraslih. Skrbel bo za ustanavljanje in razvoj specializiranih središč za tovrstno izobraževanje po Sloveniji, šolal andragoške kadre, sodeloval pri projektih za izobraževanje odraslih, tako da bi postopoma odpravili vse hude razvojne zaostanke na tem področju. Andragoški center Republike Slovenije vodi v.d. direktorja Zoran Jelenc. V ustanovi je trenutno že zaposlenih sedem strokovnjakov, sčasoma pa se bo to število nekajkrat povečalo. l/se šolske plače bodo iz Ljubljane Plače učiteljev so gotovo največkrat in najbolj premleta snov na šolah in hkrati najpogostnejši razlog za nezadovoljstvo. Zaradi neustreznih, v glavnem pa premajhnih plačje nemalokrat prišlo do zaostritev in ne tako dolgo nazaj tudi do stavk učiteljev. Neurejeno plačevanje učiteljskega dela je privedlo tudi do znanega bojkota pisnih nalog, ki še traja in se bo, če bo ministrstvo za šolstvo in šport še naprej naglušno za razreševanje teh, kot rečeno, najbolj občutljivih zadev v šolstvu, sprevrgel v splošno stavko slovenskega učiteljstva. Z januarjem prehajajo vse šolske plače pod nadzorstvo oziroma v roke ministrstva v Ljubljani, kar pomeni, da tudi plač za osnovne šole poslej ne bodo več obračunavali v občinah. Srednješolske in visokošolske plače pa so bile že do zdaj centralizirane pri omenjenem vladnem resorju. In kolikšne so zdaj učiteljske plače? Podatki ministrstva povedo, da bi imel učitelj splošnih predmetov z visoko izobrazbo (na osnovni ali srednji šoli) ob šestnajstih letih službe za normirano tedensko učno obveznost (v osnovni šoli 22, v srednji šoli pa 20 ur pouka) bruto 40.290 tolarjev oz. neto (brez davčnih olajšav) 25.182 tolarjev mesečne plače. Učitelj z višjo izobrazbo bi imel bruto plačo 34.397 oz. neto 21500 tolarjev, ravnatelj z visoko izobrazbo pa bruto 54.603 oz. neto 33.100 tolarjev na mesec. Za primerjavo povejmo, da bi imel dekan fakultete bruto 79.378 oz. neto 45.000 tolarjev mesečne plače. V vseh primerih smo zapisali »naj bi«. Predvsem zato, ker do časa, ko to pišemo, nihče še ni prejel takšne plače. Poleg tega je bil izračun narejen na podlagi določil še ne sprejetega zakona o plačah v šolstvu, vendar pa že podpisane kolektivne pogodbe, in ob upoštevanju primerjav s plačami v gospodarstvu. Dejstvo je, da so se učiteljske plače vselej ravnale po prejemkih v gospodarstvu in je bilo ozračje najbolj naelektreno takrat, kadar se je razkorak povečal. Kolikšne so bile stvarne plače učiteljev po občinah, pa se pravzaprav ne ve, ker so plače za osnovne šole pač obračunavali v občinah. Poslej, kot rečeno, bodo plače v rokah ministrstva, v republiški računalnik pa jih bodo vnašali postopno do jeseni. Potem odstopanj in tudi ugank ne bo več. L ZORAN METLIKA: ZA PRAZNIK BO LITERARNI VEČER METLIKA — V Metliki pripravlja Ljudska knjižnica večer z literarnimi ustvarjalci. Prireditev, posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, bo v petek, 7. februarja, ob 19. uri v metliškem kulturnem domu. K sodelovanju so povabili šest literatov, in sicer Severina Šalija, Marjanco Kočevar in Ivana_Zorana iz Novega mesta, Francija Šalija iz Vavte vasi ter Jožeta Dularja in Tonija Gašperiča iz Metlike. Njihova dela bodo brali učenci metliške osnovne šole. Program bodo popestrili pevci okteta Vi-tis in kitarist Tone Črnugelj. V preddverju kulturnega doma bo razstava knjig. CHOPINOV VEČER IN KULTURNA PRIZNANJA KRŠKO — Osrednja prireditev v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika bo koncert priznanega slovenskega pianista Acija Bertonclja. Prireditev bo v četrtek, 6. februarja, zvečer v veliki dvorani Kulturnega doma Krško. Obeta se zanimiv in ubran glasbeni dogodek, saj bo koncertant izvajal le skladbe f. Chopina. Na tem večeru bodo prizadevnim kulturnim delavcem iz krške občine podelili tradicionalna kulturna priznanja — srebrne Prešernove plakete. »SAPRAMIŠKA« ZA PRAZNIK KOČEVJE — Ob kulturnem prazniku bo kočevski Kulturni center organiziral v Kočevju gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, ki se bo predstavilo s »Sapramiško« Svetlane Makarovič. Prav »Sapra-miška« je ena najpopularnejših in največkrat izvajanih otroških predstav, saj je bila doslej uprizorjena prek 400-krat. V Kočevju se bo 4. in 5. februarja zvrstilo v dopoldanskih urah 5 predstav. PISATELJICA MED MLADIMI BRALCI NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 30. januarja, bo Pionirsko knjižnico obiskala ob 13. uri in se pogovarjala z mladimi bralci novomeška pisateljica Maijeta Dajčman. Od 3. do 7. februarja bo knjižnica odprta uro prej kot običajno, ob 9. uri. Pisatelj, kije tudi naš, dolenjski Pavle Zidar, ki je nekoč učiteljeva! v odročnejših dolenjskih vaseh, kot pisatelj pa ustvaril zavidljivo velik opus, je januarja dopolnil 60 let — Ob slovenskem kulturnem prazniku izide v Novem mestu ponatis romana Oče naš Med živečimi slovenskimi pisatelji je Pavle Zidar ob Antonu Ingoliču avtor z največ izdanimi knjigami Bila so leta, ko so pri različnih založbah izšla hkrati tudi po tri njegova dela. Zdaj ima Zidar za sabo precej nad 70 samostojnih knjig — črtic, novel, romanov in drugih pripovedi, a tudi pesmi. Pa mu je šele šestdeset let! Povprečen Slovenec vse življenje ne prebere niti pol toliko, kot je Zidar napisal in izdal v dobrih treh desetletjih in pol. Ob tem lahko samo občudujemo njegovo izjemno energijo, s kakšno ustvarjalno muko se je otepa! in prebijal, pa ve le on sam. To, da se je odločil razmeroma zgodaj in kot eden redkih pri nas živeti od pisateljevanja, pa daje tudi misliti, da njegov kruh ni pra v bel in brez grenkih primesi. Zidar je doma s Slovenskega Javornika pri Jesenicah. V osnovno šolo je hodil na Koroški Beli, po nižji gimnaziji na Jesenicah pa je odšel na ljubljansko učiteljišče in postal učitelj. Pot ga je vodila na Dolenjsko, kjer je poučeval v raznih krajih, med drugim v Orehovici pod Gorjanci, v Mokronogu in na Trebelnem. Iz Dolenjske je odšel v Piran, kasneje je bival v Ljubljani, na Jesenicah in dalj časa v Kobaridu. Nazadnje se je udomil v Luciji pri Portorožu, kjer še zdaj živi. Pisali je začel že na gimnaziji, resneje in intenzivneje pa na učiteljišču, vendar se je peresa bolj opri- jel, ko je že poučeval. V javnost je stopil s pesmimi, ki mu jih je nekaj objavila tudi revija Dolenjska prosveta v Novem mestu. Službovanje na Dolenjskem je namreč izrabil tudi za to, da je navezal stike s kulturnimi delavci ter se pri njih zanimal, kje bi lahko kaj tiskal. Tistikrat se je v Novem mestu že porajala Dolenjska založba in Zidarjeva pesnitev za mladino, Tončkove sanje, je bila eno prvih del, ki je izšlo v novi založbi, sprva delujoči pod imenom Trdinova knjižnica. Tako Zidarjeve pesmi kot njegova prva knjiga pa so izšle pod avtorjevim pravim imenom — Zdravko Slamnik in samo pod tem imenom so ga takrat poznali Psevdonim Pavle Zidar si je Slamnik nadel kasneje in se v javnosti, kot sodelavec revij in avtor knjig, predstavljal le pod njim (razen v enem primeru, ko seje skril pod nov psevdonim — Timotej Noč). Novo ime, Pavle Zidar, je prvič za knjižno izdajo uporabil, ko se je odločil izdati prvo (in do zdaj edino) pesniško zbirko za odrasle, Kaplje ognjene. Zdravko Slamnik — Pavle Zidar je torej v slovensko literaturo stopil kot pesnik, bolj kot s poezijo pa je javnost, bralce in kritike, pritegnil ter obenem presenetil in vznemiril s prozo. In to že kar s prvim proznim delom, ki je sledilo Kaplam ognjenim, s Soho z oltarja domovine. Kritika je takoj opazila poglavitne vrline Zidarjevega pripovedništva, še posebej novo tematiko in popolnoma nov slog. Sledile so nove Zidarjeve knjige: S konji in sam, Sveti Pavel, Marija Magdalena, Oče naš, Učiteljice, Stanja, Dolenjski Hamlet in številne druge. Kritika, sprva tako vzhičena in zagnana, je kmalu ugotavljala le še izjemno produktivnost tega pisatelja, potem pa, razen redkih izjem, njegovih del ni hotela niti opaziti ali vsaj zabeležiti, da so izšla. Zidar se na to ni kdove kako oziral, čeprav mu ni moglo biti vseeno. Sele ko je že imel za sabo ogromen, zavidljiv opus in ko se je zlagoma približeval svojemu šestdesetemu letu, torej jubileju, ki ga praznuje letos, so njegovo delo spet vzeli v resen kritiški pretres in mu prisodili Prešernovo nagrado. Za številna svoja dela je pisatelj Pavle Zidar dobil snov na Dolenjskem. Med učiteljevanjem v dolenjskih vaseh, celo na obrobju dolenjske dežele, se mu je odkril svet z življenjem, kakršnega prej ni poznat niti še ni bilo obravnavano v slovenski literaturi. Ni ga pritegnilo le življenje ljudi med katerimi se je gibal, ne samo njihove nenavadne, zdaj bolj, zdaj manj tragične, včasih do brutalnosti privedene zgodbe, ampak obenem in vselej neki širše začrtan ok vir, denimo odnos oblasti do tega življenja v različnih obdobjih ter v bolj ali manj viharnih časih. Seveda je na Dolenjskem, pa ne samo tu, dodobra spoznal tudi svet tako imenovanih podeželskih pro-svetljencev in intelektualcev, tudi Pavle Zidar učiteljev, pa njihovo malodušje ali vnemo: tisti, ki jim je bilo vseeno, kaj je okrog njih, in drugih, redkejših, ki so bili prepričani, da kačur-stvo še ni do konca izpričano in izčrpano. Zidar je tako, vsaj z nekaj knjigami, predvsem s povestjo Sveti Pavel in z romanom Oče naš, močan, prepričljiv glasnik tudi dolenjske dežele. Še več, njegov Oče naš, roman, ki je ena sama molitev, stoji ne le v njegovem opusu, temveč tudi v sodobni slovenski literaturi (še vedno) tako visoko, da se je Dolenjska založba skupaj s koprsko Lipo odločila za ponatis. Novo izdajo (s študijo Borisa Paternuja) bodo slovesno predstavili v Novem mestu ob slovenskem kulturnem prazniku. Seveda bo posebej poudarjeno, da knjiga izhaja v počastitev pisateljeve šestdesetletnice. I. ZORAN FTCTiUFffTTffl M t-T-W DOLENJSKI UST 9 POTA m sm? '3t Trojno posilstvo v božični noči Skupna kazen za 24-letnega Franca Goršina je 3 leta in 8 mesecev zapora — Tri-krat posilil mladoletno dekle — Nesramen na obravnavi_ NOVO MESTO — Večji del svoje mladosti bo 24-letni Franc Goršin iz Smo-lenje vasi preživel za rešetkami. Pred sodniki je doslej praviloma sedel zavoljo tatvin in vlomov, tokrat je moral na zatožno klop novomeškega sodišča zaradi posilstva mladoletnega dekleta. Dogodek sega v predlansko božično noč. dežurni I poročajo BREZ PLENA — Prejšnji teden je nekdo vlomil v zidanico Slavka Kumpa v Tanči Gori. Neznanec je na srečo odšel praznih rok, lastnika pa je z vlomom oškodoval za 750 tolarjev. POŽAR NA GRADBIŠČU — 20. ja-nuatja nekaj po 11. uri je prišlo do manjšega požara na gradbišču bodoče veleblagovnice na novomeškem Novem trgu. Ogenj je zanetila okvara na ventilu plinske jeklenke z butanom, s katero je Petko Č. polagal stensko izolacijo. Ogenj so pogasili novomeški poklicni gasilci, tako da večje škode ni bilo. ODPELJAL KOLO Z MOTORJEM — Še neznan storilec je v času med 21. in 23. januarjem iz melioracijskega jarka na Rojah odpeljal kolo z motorjem Tomos APN 6, last Roberta Martinčiča iz Drame. Slednji je ob vsaj 8 tisočakov. OB RADIOKASETOFON — Med 21. in 23. januarjem je nekdo na Trubarjevi cesti v Šentjerneju vlomil v osebni avto Franca Žagarja iz Jelševca in odnesel avtoradiokasetofon, svetilko ter pregrinjalo za zadnji sedež. Škode je za 8.000 SLT. KJE SO VERIGE? — Neznan storilec je 23. januarja med 14. in 22.uro z osebnega avtomobila, parkiranega pri novomeškem Revozu, zmaknil snežne verige. Novomeščan Miran Zorko je tako oškodovan za 3.000 tolaijev. UKRADEL TELEFON — V pisarni novomeške bolnišnice je bil prejšnji teden zmikavt. Sredi beiega dne je ukradel telefonski aparat, vreden vsaj 6 tisočakov. VLOM V VIKEND STARE ŽAGE — V času med lanskim 27. decembrom in 25. januaijem letos je neznanec vlomil v vikend No-vomeščana Avgusta Pogačnika v Starih Žagah. Izginili so električni vrtalni stroj, spalna vreča, odeja in električna žaga, na vlomilčevo nesrečo je bila večina plena neuporabna, tako da je skupne škode za 20.000 tolarjev. Franc Goršin je dekle, katero je poznal že od prej, srečal 24. decembra 1990 zvečer v Novem mestu. Natvezel ji je, kako je njen oče ne mara, kako se pri njej doma dogajajo čudne reči in da bo zanjo najbolje, če se za kak dan preseli k njemu. Dekle mu je vetjelo in ga ubogalo, saj je pri Goršinu doma že bilo, on pa nikoli do nje ni bil nasilen. Bila je že noč, ko sta prišla v Smolenjo vas, zato se je po prihodu v njegovo stanovanje oblečena vlegla na kavč, kiji gaje odstopil Goršin, in hotela zaspati. Toda že po nekaj minutah seje slečen k njen ulegel tudi gostitelj. Zaman so bile solze in jok, nasilnež je dekle obvladal in navzlic upiranju posilil. Po gnusnem dejanju seje umaknil, kar je deklič hotel izkoristiti in pobegniti, toda Goršin je očitno predvidel tudi takšno možnost in vrata skrbno zaklenil. Dekletu je zagotovil, kako jo bo poslej pustil pri miru, dovolil ji je, da seje oblekla in jo naposled prepričal, da se je znova ulegla na kavč. Tudi sam seje oblekel, a že kmalu zatem si je očitno premislil in potem dekle v krajših presledkih do jutra še dvakrat posilil. Spustil jo je šele, ko seje naredil dan. O tem, kaj se ji je pripetilo, je deklič povedal teti, ta ji je svetovala, naj gre na postajo milice. Očitno pa se je Goršina in njegovih groženj bala, gnusni dogodki so prišli na dan šele kasneje. Franc Goršin je pred sodniki posilstvo zanikal, trdil je, kako je bil tistega večera v Ljubljani, toda za takšen alibi ni imel prav nobene priče ali dokaza. Dekletu je očital, kako gaje po krivem obtožilo, vseskozi med glavno obravnavo se je tudi neprimerno vedel, preklinjal je in vzklikal ter žalil vse po vrsti. Priznal je le drugo kaznivo dejanje, o katerem je bilo prav tako govora na taisti sodni obravnavi. Lanskega 29. septembra je popival po novomeških lokalih in na kegljišču restavracije Pri vodnjaku srečal Roberta Finka, prijatelja, ki je tam prodajal žetone za biljard. Njuno znanstvo sega v čas, ki sta ga skupaj preživela v novomeških zaporih, tistega septembrskega večera pa sta se odločila, da bosta družno vlomila v Bife Rezelj na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Že čez nekaj ur sta splezala do 2,1 metra visokega straniščnega okna bifeja in skozenj v sanitarije, nato nasilno s kladivom odprla zaklenjena vrata ter stopila v točilnico. Stikala sta po pultu in policah, bila sta v garderobi in skušala vdreti tudi v registrsko blagajno. Sreča jima ni bila naklonjena, mesto vloma sta zapustila z vsega škatlo cigaret v žepu. Slednjo so policisti ob prijetju našli v Goršinovem žepu. Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala Ljuba Tiran, je Goršinu za posilstvo prisodil dve leti zapora, za neuspešen vlom v bife 6 mesecev zapora, skupaj s pravnomočno kaznijo poldrugega leta zapora, ki jo je Goršinu zavoljo tatvin sodišče izreklo že lanskega 14. marca, pa bo moral štiriindvaj- i fv. ■ , - Sledovi vodijo k mladim Mladoletni storilci lani zagrešili dve od treh večji serij kaznivih dejanj v novomeški občini NOVO MESTO — Težki dnevi lanske vojne so najzaslužnejši, da se je v letu 1991 število kaznivih dejanj kar krepko zmanjšalo. Zlasti je to opazno v mesecih junij, julij in avgust, v tednih pač, ko je bila policijska kontrola poostrena, ko so bile patrulje tako rekoč na vsakem koraku, ko je bilo preventivno delo podeseterjeno. Na novomeški postaji milice ugotavljajo, da so imeli lani v primerjavi z letom poprej »primanjkljaj« 172 kaznivih dejanj, skupaj so jih obravnavali 726, če odštejemo tistih 15 prijav, za katere se je izkazalo, da so neupravičene. Navzlic vsem dodatnim obremenitvam so novomeški policisti obdržali raven dosedanje raziskanosti, lani so uspešno razvozlali kar 434 kaznivih dejanj. To pa znaša spoštljivih 60 odst. »Ne glede na to pa imamo dejanja, katerih število narašča. Gre predvsem za vlomne tatvine v avtomobile, pri čemer so storilcem v veliko pomoč tudi lastniki. Ti puščajo torbice, denarnice in razne druge vredne predmete na vidnih mestih, s čimer vlomilcem krepko olajšajo izbiro in odločitev. Da bo teh dejanj tudi letos veliko, kažejo že prvi tedni januaija,« opozarja Bojan Blatnik, pomočnik komandirja postaje milice Novo mesto. »Zlasti pa so naše delo v minulem letu obeležile tri uspešne akcije, s katerimi smo prekinili serije raznih kaznivih dejanj. V prvem primeru ie šlo za prijetje vlomilca Silva Škufce, kije imel na vesti kar okoli 50 vlomov v razne zidanice in vikende. Drugi je bil primer prijetja dveh mladoletnih Romov, osumljenih številnih kraj v prostorih novomeške bolnišnice in zdravstvenega doma. Zbiranje obvestil je vselej pripeljalo na enako sled: žrtve in očividci so pred izginotjem denarnice ali oblačila v bližini videvali dva Romčka. Ob zadnji prijavi zato nismo odlašali niti za hip. Nemudoma smo se odpravili v zdravstveni dom, od koder je prišel telefonski klic, podrobneje pogledali v vse prostore in v enem resnično našli mladoletnika, ki pa sta ukradeno denarnico že odvrgla za straniščno školjko. Z njunim prijetjem je bila prekinjena serija prijav o krajah v bolniških objektih. Pred tedni pa smo uspešno zaključili še eno akcijo, v naših rokah seje znašel mladoletni M. N., kateremu pa spiska raznih kaznivih dejanj še nismo zaključili. Na dlani pa je, da je fant vlamljal v blokovske kleti, trgovine in lokale po Novem mestu, jemal je razne predmete, od oblačil, obuval, hrane do vrednejših tehničnih stvari in denaija. Taisti mladoletnik je osumljen tudi ponarejanja in razpečevanja lažnih tisočtolarskih bankovcev. Najuspešneje jih je vnov-čeval med novoletnim sejmom na novomeškem Glavnem trgu, ko je s pridom izkoriščal gnečo m manjšo pazljivost prodajalcev. Z njegovim prijetjem seje tudi število tovrstnih prijav krepko zmanjšalo.« Na območju novomeške postaje milice je bilo lani ukradenih pet osebnih avtomobilov, eno izginotje je v celoti razvozlano, v enem primeru pa je bilo najdeno le vozilo, ne pa tudi storilec. Za lastnika je tudi to dovolj. In za konec še eno opozorilo: možje postave svarijo pred pretirano dobrosrčnostjo v obliki posojanja denaija. Zadnje čase je vse več prijav tistih, ki so včerajšnjemu znancu posodili tisoč ali celo nekajkrat več mark, danes pa se jih taisti prijatelj izogiba v velikem loku. Že ve, zakaj. B. B. • V noči na 22. januar je nekdo vlomil v prostore novomeškega DPVZ na Muhaberju in odnesel dve kravji plečeti ter stegni Da bo stvar jasnejša, zapišimo, kako kratica DPVZ pomeni Dolenjski in posavski veterinarski zavod, ki ima na Muhaberju secirnico poginulih živali Pa dober tek! • Jože B. z Gornjega Pija vškega je bil pred dnevi ob 3.500 tolarjev, ki jih je hranil v omari v spalnici Nevsakdanje je edinole to, da je spalnica v kompleksu KPD Dob, kamor je bil Jože poslan na krajši izlet. • Vlomilci postajajo vse skromnejši Boris T. iz Velenja je ondan iz ka-trce Antona P. odnesel le odejo, ki jo je našel na zadnjem sedežu. Mrzle zimske noči zahtevajo pač tudi tovrstne samozaščitne ukrepe. • Sredi belega dne so na nepojasnjen način z dvorišča Marije C. iz Velikega Gabra pri Trebnjem izginile štiri kokoši Stvar policijske preiskave je najprej odgovoriti na vprašanje, koliko nog je imel zmikavt. Sledovi puščajo odprti obe možnosti. setletni mladenič iz Smolenje vasi za rešetkami preživeti 3 leta in 8 mesecev. Pripor, v katerem je bil domala celo lansko leto, je vštet v izrečeno kazen. • Na taisti sodni obravnavi je bil Franc Goršin zavoljo pomanjkanja dokazov oproščen obtožbe, daje lanskega 29. avgusta med 10.30 in 13.15 v Vinskih goricah nad Smolenjo vasjo iz dveh osebnih avtomobilov ukradel več predmetov. Senat pač ni mogel mimo tega, da gre za specialnega povratnika in osebo, ki ima za seboj skrajno nepošteno preteklost. Sojenje zoper Finka bo posebej. B. BUDJA GOLJUFALI IGRALNI AVTOMAT MIRNA — Mladoletniki, 15-letni H. R., 17-letni R. L. in 16-letni B. J., vsi doma z Mirne, so osumljeni, da so v mirenskem lokalu Mini casino goljufali igralne aparate. To naj bi počeli tako, da so na igralnem aparatu za poker s pomočjo elektronskega vžigalnika prenašali iskro na ohišje ključavnice za števec denarja. Na tak način so aparat pripravili, da jim je izplačeval dobitke, poleg tega so igrali, ne da bi igro plačali. Lastnika aparatov Milana T. z Mirne so tako oškodovali kar za nekaj tisočakov. Nesreč manj, vinjenih več Takšna je lanska podoba prometne varnosti na dolenjskih cestah — Na dolenjski magistrali _________________prepolovljen promet_______________________ NOVO MESTO Še leto nazaj bi si ob podatku, da seje število hudih prometnih nezgod na dolenjskih cestah zmanjšalo za domala 12 odst., zadovoljno meli roke, vendar ob tovrstni lanski beri pravega vzroka za zadovoljstvo vendarle ni. Promet na dolenjski cesti smrti med Ljubljano in Zagrebom seje namreč lani prepolovil in temu gre v največji meri pripisati tudi gornje ugotovitve. Skupaj je bilo v letu 1991 na dolenjskih cestah 217 hudih prometnih nezgod, od tega jih je bilo 31 s smrtnim izidom (predlani kar 48), v njih pa je izgubilo življenje 35 oseb (predlani 65). Hudo poškodovanih je bilo lani 144 oseb (leto poprej jih je bilo 170), lažje pa 143 (leta 1990 je bilo takih 180). Po besedah Iztoka Likarja, inšpektorja novomeške UNZ, zadolženega za prometno varnost dolenjskih cest, se je lani izrazito zmanjšalo število smrtnih nezgod v naseljih, krepko pa je upadlo tudi njihovo število na magistralnih cestah. Na tisti med Ljubljano in Zagrebom jih je bilo »vsega« 42, še leto poprej je bilo to število 72, na cesti med Metliko in Novim mestom pa 19, medtem ko sojih predlani našteli 29. Ob teh so dolenjski policisti lani obravnavali še 1545 prometnih nezgod z lažjimi posledicami, največ tovrstnih pokov je bilo na dolenjski magistrali. Ne glede na to pa je bilo lani na tej cesti kar za 41,7 odst. manj nesreč kot predlani, mrtvih v njih je bilo 16 oseb, hudo ranjenih pa 26. Vzroki prej ko slej ostajajo enaki. Prevelika hitrost je zakrivila 83 nesreč, med njimi 13 smrtnih, vožnja po levi je bila krivec v 51 primerih, sedem med njimi se jih je končalo z najhujšimi posledicami. Na tej črni lestvici je izsiljevanje prednosti na tretjem mestu, četrto je nepravilno prehitevanje itd. Poglavje zaseje alkohol. Med povzročitelji hudih trkov jih je bilo lani kar 51 vinjenih, kar je krepko nad številkami iz prejšnjih let; nekateri podatkih celo govorijo, daje alkohol krivec za domala polovico vseh prometnih nezgod. In to nazvlic temu, da so policisti tej nadlogi napovedali neizprosen boj, lani so sodnikom za prekrške podali kar 1453 predlogov za uvedbo postopka. Edina tolažba je nemara spoznanje, da Dolenjska v tem ni nikakršna izjema, saj postaja alkohol bolj ali manj reden sopotnik tudi na ostalih slovenskih cestah. B. B. Montažna hala zgrajena na črno Tako pravijo inšpektorji in zahtevajo rušenje 30 krat 12 krat 9 metrov velikega objekta — Soočenje v stavbi občinske skupščine_ RIBNICA — V Mlaki pri Ribnici stoji novogradnja, ki že lep čas buri duhove. Investitor domnevne čmogradnje je Anton Andoljšek, ki se je minule dni skupaj s sosedi, mejaši, našel v prostorih ribniške občinske skupščine. Soočenje ni potekalo v najbolj prijateljskem vzdušju, padla je marsikatera ostra in pikra, vsaka stran je dokazovala svoj prav. NOVI OBRAZI V UNIFORMI — Načelnik novomeške UNZ Borut Likar s sodelavcije prešnji teden pripra vil sprejem za mlade policiste, kijih bomo poslej srečevali po dolenjskih krajih. Večina od trinajstih novih obrazov je prvikrat oblekla modro uniformo, njih čaka še šolanje, sedaj pa tedni prakse po postajah milice. TATVINA IZ AVTOMOBILA NOVO MESTO — 20. januarja med 14. in 19.20 je nekdo vlomil v osebni avtomobil Novomeščanke Karmen Šušterič in ji iz vozila odnesel 6.000 tolaijev. POSEKAL DESET SMREK ROJE — Tod je nekdo v gozdu Ljubljančana Antona Strnada posekal deset smrek. Neznanec si je opravilo, s katerim je Strnada oškodoval za okroglih 60.000 tolaijev, privoščil 16. januaija. »Gre za navaden montažni objekt, ki ga gradim na svoji parceli in v domačem kraju, z njim pa želim pripomoči k razvoju obrtništva. Za gradnjo imam vse potrebne papirje, med drugim tudi lokacijski zapisnik, na katerega se nihče ni pritožil, izjema je le nekaj manjših sosedskih pripomb. Ne vem, čemu tolikšen hrup. Moja edina krivda je v tem, da sem novogradnjo za en meter od dovoljene razdalje približal cesti. A tudi za to obstaja utemeljen razlog, cestarji so pred časom za razširitev ceste vzeli del moje zemlje. Vprašujete me, čemu naglica pri gradnji. Odgovor je enostaven: izvajalec del mi je pojasnil, kako bo firma ob pričetku leta bojda propadla oz. da se bo reorganizirala.« Tako je na omenjenem soočanju govoril Anton Andoljšek, le da sosedje in mejaši trditev ne sprejemajo. Dokazovali in dokazali so nasprotno. Večkrat so pismeno obvestili ustrezne občinske in državne organe o ravnanju Antona Andoljška, češ daje po njihovem po levi in po desni prehiteval zakonsko proceduro. Že novembra so občinaije opozorili, kako njihov sosed gradi velik in čuden objekt, niti malo podoben stanovanjski hiši, kar da je Andoljšek trdil. Opozarjali so tudi, da gradbišče ni komunalno urejeno, da nima kanalizacije, da so temelji zabetonirani vsega dva metra od roba regionalne ceste med Ribnico in Sodražico. O vsem tem je bil obveščen medobčinski urbanistični inšpektor, ki je 12. novembra lani izdal odločbo, v kateri med drugim piše: »Investitor Anton Andoljšek mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta dimenzij 30 krat 12 metrov vse dotlej, dokler ne pridobi lokacijskega dovoljenja.« Andoljšek se za to ni zmenil, gradil je naprej, sosedom ni preostalo drugega, kot da so o tem 6. decembra lani obvestili Republiški komite za varstvo in urejanje prostora. Posebej so opozorili, da investitor gradi brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja ter tudi to, da se jim niti sanja ne, kakšnemu namenu bo objekt služil. Učinka na to pisanje ni bilo, 16. decembra lani so mejaši napisali že svojo peto pritožbo, v njej so znova navedli, kako je objekt preblizu ceste, in zahtevali, naj ustrezni občinski organ ugotovi, ali je v prostorskem načrtu kraja v tem delu naselja predviden takšen objekt. Taistega 16. decembra je bil v prostorih skupščine občine Ribnica skupni sestanek prizadetih, dogovor pa je bil, kako stranke odločno nasprotuje- PREPOZNALI SO UTOPLJENCA NOVO MESTO V zadnji številki DL smo objavili poizvedbo za neznanim moškim, kije 19. januarja z novega novomeškega mostu skočil v reko Krko. Utopljenec je 57-lctni Boris Kodrič iz Šmavra pri Trebnjem. jo napeljavi meteornih voda v potok, zato naj predstavniki občine skupaj s KS in cestarji proučijo možnost gradnje odtoka v potok Sajevec. Prav tako naj se objekt odmakne od ceste, hkrati pa so zahtevali, da dejavnost i njem ne sme biti ekološko sporna. Sele pod takimi pogoji naj bi se gradnja potem, ko bo izdano gradbeno dovoljenje, nadaljevala. Toda Andoljšek se ža to ni zmenil, gradil je s še večjo naglico, 20. decembra lani pa je v zameno prejel novo odločbo medobčinskega inšpektorja Darija Kluna, v kateri ta sporoča: »V roku 15 dni po prejemu te odločbe mora biti odstranjena betonska konstrukcija bo- dočega poslovno-gospodarsko-stano-vanjskega objekta do točkovnih temeljev.« Rušenja doslej še ni bilo, vse pa kaže, da bo moral Andoljšek priznati premoč sosedov in zakona. Kajti hrbet so mu obrnili tudi na občini. Tam pravijo tako: »Naš upravni organ do danes (10. januaija 1992; op.p.) ni izdal niti lokacijskega niti gradbenega dovoljenja, gre torej za črno gradrljo, za katero investitor nima nikakršne zakonske dokumentacije. Občina sicer spodbuja gradnjo manjših proizvodnih objektov, toda le v zakonskih okvirih.« Andoljšku tako ostajata le dvoje: da črno gradnjo pomakne od ceste na dovoljeno razdaljo ali da se sprijazni z nasilnim rušenjem. Seveda objekta, ne pravnega reda, kar mu očitno upravičeno očitajo sokrajani! TO:l nagrada v krško IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 2. letošnje nagradne križanke izbral dva nagrajenca. JOŽICO JANC iz Krškega ter FRANCIJA BRATKOVIČA iz No-vega mesta. Jančevi je pripadla denarna nagrada 1 000 tolarjev, Bratkovič pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da J' bomo nagrado lahko-kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 10. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 4. REŠITEV 2. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 2. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vreticah, glasi: TRIK, ESMA, ROKA, KLIC, IKONA, ANI, EO, OLIVA, ERVIN FRITZ. P, FANT, RANTA, BEAT, JANE, AIS, USTAVA, ADA, IT, KNE, ŠČAP, NEVA, VISKI, POZDRAV, AKTIV, INDIANA. Najbrž smo res le takrat srečni, kadar živimo v iluzijah, v predstavah, da so naše ljubezni srečne, da so naša dela pomembna, da živuno v družbi dobro mislečih ljudi CVETKO ZAGORSKI Vsi smo v nevarnosti, da bomo s tem, kose proti zlu borimo, zagrešili še večjo zlo. F. CERAR Morda šele nenehna in neposredna in otipljiva bližina smrti daje pravo kvaliteto življenja. N. KOŠIR Kdor stori zločin, uniči svojo dušo. CARL G. JUNG nogiadno križanko © KEM SIMBOL ZA VANADIJ PRIPRAVA ZA MERJENJE TLAKA PRELOG IVAN CANKAR NAČRT FR CESARSTVO POD NAPOLEONOM LEPOTNA ČEBULICA OSEBNI ZAIMEK ŠVED IGRALKA BERGMANOVA NAM. IME ZA ZILJSKO DOLINO AVTOR UDIR ZGOD. KRAJ V ZDA DRŽAVA V ZDA TUJE ŽENSKO IME LISSICKI ELEAZAR KRILO RIM LEGIJE KAMEN Z VDOLBENO PODOBO NDIJSKI BOG OGNJA OCVIRK ANDREJ GOVORNIK IZBOLJŠAVA UŽITNA MORSKA RIBA RIM. BOG LJUBEZNI AM. FILM. IGRALEC MARWIN STARA DOLŽ MERA OJOKV PRESPAN- SKEM JEZERU SLANO JEZE RO V AZIJI MALAJSKA BLAZNOST ČAS MED DVEMA VOJNAMA ŽENSKO IME SRB. M. IME GR. MIT. SONČNA DEŽELA STARO- ŽIDOVSKI VLADAR DOBER RAČUNAR CECIL TAVLOR SENČNA STRAN ENOTA ZA ČISTINO ZLATA Kako sta si delila Balkan Ni še tako dolgo, ko se je pri nas o slovitem dogovoru med Stalinom in Churchillom, s katerem sta si razdelila interesne sfere na Balkanu, govorilo kot o izmišljotini, čeprav se je ves čas dobro vedelo, daje tak dogovor res bil. Vse skupaj je ponovno postalo zanimivo zaradi razpleta dogodkov, ki so politični zemljevid jugoslovanskega prostora izrisali podobno tistemu, kar sta na hitro začrtala in sprejela oba voditelja. Nov dokaz o tem zgodovinskem sporazumu so odkrili novinaiji britanske televizijske družbe BBC, ko so pripravljali dokumentarno oddajo o koncu druge svetovne vojne in našli v Churchillovem arhivu dva lističa, premierov predlog delitve vpliva na Balkanu in ruski prevod. Podrobnosti o dogovoru je britanski premier opisal v svojih spominih. Dne 9. oktobra 1944 se je sestal s Stalinom. Zaskrbljen zaradi sovjetskega prodiranja na Balkan, je sovjetskemu voditelju predlagal dogovor, po katerem naj bi imela Sovjetska zveza 90-odstotni vpliv na Romunijo, 75-odstotni na Bolgarijo, v Jugoslaviji in na Madžarskem bi si velesile delile vpliv pol-pol, v Grčiji pa naj bi imela Sovjetska zveza le 10- k opija Churchillovega predloga o delitvi političnih interesov,* v katerem je za Jugoslavijo predlagal delitev pol-pol. Lističa na Stalinovo odobritev ni sežgal. odstotni vpliv. V spominih je Churchill zapisal, da seje Stalin ob predlogu, ki mu gaje ponudil skiciranega na lističu, nekoliko zamislil, nato pa gaje odobril. Ko je britanski premier namignil, da bi oba lističa, izvirni in ruski prevod, zažgali, mu je Stalin dejal, naj ju kar shrani. Naslednji dan sta zunanja ministra Velike Britanije in Sovjetske zveze razmeija nekoliko popravila v korist Vzhoda, ki je dobil v Jugoslaviji 60-odstotni in na Madžarskem 80-odstotni vplivni delež v zameno za Grčijo, kjer je Sovjetska zveza ves vpliv prepustila zaveznikom. Dogodki v Grčiji so pokazali, da dogovor velja. Britanski padalci so kmalu zatem zatrli upor partizanskih grških komunistov, ne da bi Veliki brat v Moskvi mignil s prstom. Dogovor je v bistvu veljal tudi ves povojni čas, dokler se »večni« sovjetski imperij lani ni sesipal in zrušil. Posebej zgovoren jejugoslovanski primer, kjer so se interesi križali lepo po dogovoru. Dolgoletni voditelj Jugoslavije Tito je spretno izkoriščal politični fifty-fifty in vodil s tem skladno politiko razpetosti Jugoslavije med Vzhodom in Zahodom. Ledena doba prihaja Da vreme že nekaj let ni več takšno, kot je bilo včasih, smo si več ali manj vsi edini. Letos seje vremenska kuhinja ponovno izkazala kot zelo negotova zadeva; sneg je zasipal kraje, kjer so snežne padavine skoraj povsem neznane, v krajih, kjer so snega vajeni, pa ga vse do nedavnega ni in ni bilo. Kaj napovedujejo te vremenske zmešnjave? Do kakšnih sprememb prihaja? Se nam obeta splošna otoplitev, kot trdijo nekateri strokovnjaki, ali obratno nova ledena doba, kot trdijo drugi? Veliko je znamenj, ki govore, da se naše ozračje res vse bolj ogreva, pri čemer igra glavno vlogo tako imenovani učinek tople grede, ki nastaja kot posledica onesnaževanja ozračja z dimi in izpuhi. Toda ogrevanje ozračja za Evropo ne pomeni splošne otoplitve, kot bi pričakovali. Učinek tople grede bo Evropi prinesel polarni mraz in ledene gore bodo priplavale vse do obal Kanarskih otokov. Kot trdi norveški strokovnjak Egil Sakshaug bo ledena doba nastopila čez kakih 50 let. Osnovni razlog za ohladitev zahodnih in severnih predelov evropske celine bodo spre- membe v gibanju morskih tokov, predvsem pa usahnitev toplega Zalivskega toka, ki teče od Mehiškega zaliva in prinaša s svojimi toplimi vodami blago podnebje Britanskemu otočju, Skandinaviji in severni Evropi. Brez tega toka bi bilo podnebje veliko manj prijazno. Severna Nemčija bi na primer imela podobno podnebje, kot prevladuje v severni Sibiriji, se pravi, da bi bile zimske temperature nekaj deset stopinj pod ničlo. In prav to se lahko dogodi. Zaradi ogrevanja ozračja se talijo ledeniki in v Severno motje dotekajo velike količine sladke vode, zaradi česar pada njegova slanost. Prav to pa ogroža kroženje morskih tokov, ki sloni na pogrezanju ohlajenih morskih gmot in površinskem pritegovanju toplih. Ta mehanizem vleče topli morski tok viso-' ko na sever. Če bo slanost Severnega morja manjša te za toliko, da bo v litru morske vode za 0,2 grama manj soli, se bo kroženje zaustavilo in topli Zalivski tok se bo zaustavil veliko bolj na jugu, nad severni del Evrope pa se bo razširil polarni mraz. Črni scenarij ledene dobe, ki grozi velikemu delu Evrope, je seveda mogoče spremeniti, vendar pa nimajo vzvodov sprememb v svojih rokah le Evropejci, marveč kar ves razviti svet oziroma kar svet v celoti. Velike vremenske spremembe namreč ne bodo prizadele le Evrope, četudi njo najbolj. Posnemi se v živo! Kar so bili doslej fotografski avtomati, s katerimi sije vsakdo lahko v nekaj minutah oskrbel nekaj svojih fotografij, bodo v prihodnosti najbrž video avtomati. Kanadsko podjetje Vidc-ogram International Corp. iz Vancouvra je izdelalo zanimivo napravo, ki omogoča samodejno snemanje triminutnega posnetka na video kaseto. Video avtomati naj bi stali, podobno kot so svoj čas fotografski avtomati, vsepovsod, kjer se zbira veliko ljudi. Seveda ne gre za pusto triminutno sedenje in govorjenje v oko samodejne video kamere. Poseben program podloži sliko in govor uporabnika z najrazličnejšimi zvočnimi in slikovnimi ozadji. Za 10 dolarjev, kolikor stane eno snemanje, se uporabnik lahko posname v prazničnem vzdušju s čudovitim ognjemetom in s prijetno glasbo v ozadju, lahko se posname v družbi z znanimi osebnostmi iz sveta zabave, lahko se »vključi« v nastop znanih glasbenih skupin in podobno. Mešanje slik in zvoka opravi računalniški program, ki slikovna in zvočna ozadja pobira z laserskih plošč. Polska malca Skupina Polska malca iz Krškega deluje na slovenski glasbeni sceni že dobrih osem let in sije v zadnjih nekaj letih zagotovila mesto v samem vrhu slovenske underground scene. Fantje iz Malce so znani tudi zunaj naših meja, o čemer pričajo že štiri uspešne turneje v zadnjih dveh letih, ko so nastopali po Nemčiji, Avstriji ter Nizozemski. V treh letih je prišlo v bendu do več slogovnih sprememb, med drugim so igrali punk, hard-corg in crossover, spreminjala pa se je tudi sestava ansambla. Trenutno so člani Polske malce: Giani Kovač — bas, Uroš Srpčič — bobni in Jožko — kitara. Njihovo glasbo bi lahko opredelil kot sodoben, udaren postcore, ki včasih spominja na ameriške bende, kot sta Nomeansno in Victims Family, zvenijo pa vseeno dovolj izvirno, mogoče tudi zaradi tega, ker je skoraj vsa njihova glasba le instrumentalna. Po številnih koncertih pri nas in v tujini jim je uspelo izdati dve plošči. Za domači trg so pri mariborskem Front rocku izdali odlično veliko ploščo Mojster s snežinko, ki je kljub temu, da je nastala v minimalnih pogojih in z malo sredstvi, gotovo naš najboljši neodvisni izdelek leta 1990. Za zahodno tržišče pa so pri nemški založbi RPN izdali maksi singl Polska malca, ki gre po izjavah članov banda odlično v prodajo. Fantje se aprila odpravljajo na evropsko turnejo z enim najboljših ameriških posthardcorskim bendom Fugazi. BOJAN NAGELJ Gumbi Nekdaj so gumbi služili le kot pripomoček za zapenjanje, danes pa je ta detajl postal glavni, večkrat celo edini okras oblačila. Gumbov je bilo videti v obilici barv in oblik tudi na nedavnem ljubljanskem modnem sejmu, razstavljenih pa je bilo tudi nekaj oblačil iz črnega pliša, atraktivno okrašenih z ekstravagantnimi gumbi. Nadvse cenjeni so še vedno starinsko oblikovani gumbi, ki včasih delujejo že kot baročne broške, pa gumbi, ki spominjajo na uniforme mornarjev. Moda obožuje tudi sodobne, geometrijsko oblikovane pozlačene gumbe, ki se jih zares da uporabiti na nešteto načinov. Zelo modne so tudi perle. Skratka, z gumbi vseh barv in čimbolj zanimivih oblik se da iz enostavne bluze, mikice, puloverja ali obleke narediti lepo in zanimivo unikatno oblačilo. Psi in mačke Ce imate doma mačko in psa, morate paziti, da sta posodi za hrano skrbno ločeni, saj so pasje bolezni, ki bi se med prehranjevanjem prenesle na mačko, zanjo lahko smrtno nevarne. Poleg tega potrebujejo mačke več vitaminov in beljakovin kot psi, zato s pasjo hrano ne bi dobile dovolj hranilnih snovi. Zelo priporočljivo je, da dobita mačka in pes enkrat na teden surovo jajce, kije koristno za kožuh. Sicer pa morate biti previdni, dan ne mečete psu vretenc, ribjih, piščančjih ali prekuhanih kosti. Lahko so namreč zelo ostre in se psu zataknejo v žrelu. Mačke pa ni priporočljivo hraniti s suho hrano, ker lahko škoduje njenim ledvicam. Sip Mešana solata iz jjjSl kuhane zelenjave V tem letnem času rabimo večinoma vloženo in zamrznjeno zelenjavo. Zelenjavo, ki smo jo vzeli iz skrinje, vsako posebej skuhamo do mehkega, ohladimo in zrežemo na primerne koščke. Potrebujemo različno zelenjavo, na primer stročji fižol, beli fižol v zrnju, malo zelene, korenček, cvetačo (tudi kolerabica ali gomolj repe sc poda v tako družbo), majonezo, gorčico, kis, sol in sveže zmlet poper. Vse pripravljene sestavine damo v veliko skledo in zmešamo. Dodamo majonezo in pomešamo. Poskusimo in po okusu začinimo še z gorčico, kisom in soljo ter sveže zmletim poprom. Ce pa hočete solato z manj kalorijami, nadomestite del majoneze s tekočim jogurtom. Narahlo, vendar temeljito premešamo in predenemo v skledo, v kateri bomo solato ponudili. Če nimamo majoneze ali če imamo rajši kislo smetano, si lahko naredimo preliv iz kisle smetane. Kozarec kisle smetane zmešamo z žlico paradižnikovega ketchupa, začinimo s soljo in poprom ter primešamo dve žlici sesekljanih dišavnih zelišč (peteršilj, drobnjak, koper, kreša). Zimsko dognojevanje Običajno sobnim rastlinam v zimskem času ne dognojujemo, ker jih je večina v dobi mirovanja. So pa tudi izjeme. Če so rastline zaradi ugodnih klimatskih razmer tudi v tem času v rasti, jih lahko dognojujemo, vendar v manjših gnojilnih raztopinah (0,05 do 0,1 odstotka, kar je 0,5 do 1 ml na 1 liter vode) in bolj poredko kot je običajno. Nikakor pa gnojenja ne smemo omejevati lončnicam, ki v tem času cveto ali pa šele nastavljajo cvetne popke. Te normalno dognojujemo s tekočimi NPK gnojili, kot so flovit, cvetal, substral in drugimi. Prihodnjič nam bo Martin Zupančič, vrtnar iz Birčne vasi, svetoval, kako ravnati s temi lončnicami pozimi. Motor ne vžge Večina težav s startom avtomobilskega motorja se pojavi pozimi. Vzrok teh je po izkušnjah našega tokratnega svetovalca, avtoelektričarja Petra Verbiča iz Bučne vasi, v skoraj polovici primerov zelo banalen: slab stik v električni napeljavi. Temu pa je krivo slabo vzdrževanje. Ko torej obrnemo kontaktni ključ, ni slišati nobenega glasu, kontaktne luči pa za trenutek ugasnejo. Toje znak za slab stik. Največkrat tiči napaka pri objemkah na akumulatorju. Če le-te odvijemo, očistimo in nekoliko obrusimo tako objemko kot nJtič, bo napaka odpravljena in z vso veijetnostjo bomo lahko odpeljali. Da pa se nam nevšečnosti te vrste ne bodo dogajale, še pred zimo obiščimo avtoelektričarja. d priloga dolenjskega lista 1 131 N OTO: Fototeka ZVNKD N.m. preteklost u gosteh STARA SOTESKA — Na desnem bregu reke Krke visoko na pobočju nad žago v Soteski stoje razvaline starega gradu Soteska. Kdaj je bil pozidan, ne vemo, kot dedina plemenitih Aynoedov se omenja že leta 1231, ko sta bila njegova lastnika brata Valker in Erazem, sinova Hermana pl Aynoed. Leta 1444je grad postal last rodbine Scheyer. Ko se je zadnja potomka te družine, Felicita, leta 1628 poročila z Janezom Adamom pl. Gallenbergom, je grad menjal lastnike. Gallenbergi so staro Sotesko opustili in v drugi polovici 17. stol. zgradili na ravnici ob Krki nov grad, kije bil eden najlepših na Slovenskem. Stara Soteska je bila prepuščena propadu, a vdala se ni tako hitro. Še danes lahko občudujemo visoko kamnito steno, skrbno pozidano iz obdelanih kamnov, zloženih v pravilne vrste. Res občudovanja vredna zidarska spretnost (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) m —« mmSSmmmm 3B3BM§MB 11 'JSSSfižd Čudna zaupljivost vlada v ljubezni Deklica ali žena sloni ljubemu na prsih vsa vanj v topljena, razen oči, ki pazijo ostro na njegovo roko, da ne bi izmaknila jej iz žepa kako šestico! O tem mnogo izgledov. Potem se jim pa sanja — O loterii je sila pogosto pogovor v krčmah. Revščina išče si tu pomoči Ni čudo, da se toliko ljudem sanjajo broji ki se potem strastno stavijo do iznemoglosti Dolenjska lažnivost — Med najglavneje, najbolj razširjene napake nezaupljivega Dolenjca spada njegova lažljivost. Oče veli otroku: »Naša mati lažejo. «Mati »Oče pa so se že spet pokadili «Eden drugega dolže neprenehoma: »Ti lažeš.« Ker je to tolikokrat res, ni čudo, da se vsakemu tako težko verjame. Če se kaže kdo naenkrat posebno prijaznega, je ta lastnost laž, z njo hoče gotovo kaj doseči ^OBBA vaša zgodba/vaša >co M.L.: NENAVADNI DOGODKI cxi o pj cr’ CD N, <1 CD C/X CD N ou o pj o" V začetku leta 1983je moja mama, stara 75 let, resno zbolela. Slutila sem njeno smrt, zato sem kupila blago, ga odnesla k šivilji h kateri sem hodila že več let. in ji povedala, da je mama bolna pa bi ji rada pripravila obleko za zadnje slovo. Toda odklonila je šivanje. Z grenkim občutkom sem odšla k drugi šivilji, ji spet vse razložila, in, glej, tudi ta je odklonila. Šele v tretji šivalnici so sprejeli delo in sešili to obleko. Minilo je nekaj mesecev. Nekega dne sredi oktobra, ko sem sedela sama v sobi, me je preplavilo nenavadno občutje. Začutila sem nekakšen notranji ukaz. Vstala sem, odšla v klet po metlo in kake pol ure z užitkom pometala pred blokom. Ko sem se vrnila v sobo, sem se zgrozila. Omara, v katero sem bila shranila mamimo obleko, je bila pomaknjena za četrt metra od zida, levo in desno krilo vrat je odpadlo, zadnja stena v omari pa je bila izbočena in polomljena. Vrata od bufetne omarice so bila odprta in polomljena, steklenice brezalkoholne pijače pa razbite. Vendar črepinj in mokrote ni bilo nikjer. Tudi televizijski ekran je bil čuden, poln neke kot moka drobne glaževine. Poskusila sem to glaževino počistiti z roko, pa ni šlo. Šele ko sem vzela mokro brisačo in z njo zdrgnila ekran, je skrivnostna barva izginila. Čisto trda sem bila, ničesar nisem razumela. Tedaj je zazvonil telefon. Sporočili so mi, da je mama umrla... Pred pogrebom smo se zbrali vsi štirje otroci v mrliški vežici ob mrtvi materi. Na steni so bili obešeni venci, tudi moj. vendar moj venec zelo čuden, s ^ povsem ovenelimi cvetovi, kot ux da bi visel tu že ves teden ali še m dlje. Molčala sem, nikomur tsi nisem zinila besede, v dnu du- Cg še pa sem čutila bolečino. Ni cu mi bilo jasno, zakaj se samo cr1 meni dogajajo tako čudne —._______ stvari. <1 Dan po pogrebu sem odšla cr.< na mamin grob. Pregledala cd sem vse vence, a mojega ni bilo nikjer... »Kako je vendar to CTQ mogoče? Saj nisem tako ne- p, umna, da ne bi med venci in cr* cvetjem ne našla svojega,« si rečem v mislih in še enkrat na- <4 tančno pregledam vse žalno cvetje - toda mojega venca g) med njim ni. Vznemirjena in začudena q-q sem odšla s pokopališča. Neki svoji znanki sem povedala, da ^ nisem našla svojega venca na P maminem grobu. Nejeverno «3 me je gledala in me sploh ni vzela za resno. Rekla je, da venec mora biti tam, da pač nisem dobro pogledala. Umolk- (~§ ni la sem in žal mi je bilo, da O sem ji povedala o svojem ne-navadnem doživetju. Sklenila cd sem, da bom odslej vse s kriv- ^ nosti obdržala zase. id C£< Doma sem poklicala mizar- 10 ja, da mi spravi omare v red. sj Ko je prišel, se je začudil nad razbitinami Vprašal me je, cL kaj sem počela z omarami. & Povedala sem mu, kako je bi-lo. Gledal me je začudeno in ^ očitno mu ni šlo v glavo, da je co< to mogoče. Vse je lepo popra- 03 vil in omaro sva postavila spet £4 na njeno prejšnje mesto. 0** Zdaj je mir. Ne vem, zakaj se mi je vse to dogajalo v času a> mamine smrti, vem le to, da me ni imela posebno rada. ca Poslovenjeni pesnik Brecht Bertolt Brecht je pri nas in v svetu resda bolj znan in čislan kot dramatik, vendar je tudi odličen pesnik. S pesništvom je pravzaprav začel svojo literarno pot in mu ostal zvest do konca, čeprav je postalo gledališče osnovna oblika njegovega umetniškega zanimanja. S pesništvom seje začel Brecht ukvarjati po prvi svetovni vojni. Hitro seje znašel v vrtincih nemškega ekspresionizma, kije postal izraz tedanje vsesplošne človeške utrujenosti in obupanosti. Ekspresionizem je Brechtovo poezijo globoko zaznamoval. a ne tako kot pri mnogih nemških pesnikih, da-so. zatavali. Ohranil je jasno in kritično razmerje do - \ eta in dogodkov. Prav zaradi kritičnosti je Brecht prišel v ostro nasprotje z nacizmom, zlasti še po požigu Reichstaga. in se je moral iz Nemčije umakniti. Njegove pesmi iz tistih dni izražajo Vso mizerijo izgnanstva in obenem veliko upanje revolucionarnega človeka, ki se je odločil pomagati »spremeniti svet«. Spreminjati svet se zdi marsikdaj naivno, povsem prozaično, je pa zanimivo, ker je novo in sili vse nas k odkrivanju boljšega sveta, pravi Brecht. Brecht je Brecht tudi takrat, ko ga muze speljejo na poljane čustvenih, liričnih zanosov. Se pravi: vselej zelo blizu satiri in jedkemu humorju. Zbadljiv in posmehljiv. V slovenščini smo do zdaj lahko brali le nekatere Brechtove songe in baladno ubrane pesmi. Pesnika Brechta nam je pravzaprav odkril šele naš pesnik Ervin Fritz in ga prevedel. Najbrž ga pri nas ni, ki bi to storil bolje kot on s svojim izjemnim čutom za pesniško resnico. Knjigo je izdala Založba Drava v Celovcu. I. ZORAN Študija o imenih naših podjetij Na dušek sem prebral jezikoslovno študijo prof. Alenke Gložančev-Jugovič, ki je pod naslovom »Enobesedna imena slovenskih podjetij« nedavno izšla pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti* Naslov knjige sam sicer ni preveč vabljiv, zato pa je toliko bolj privlačna njena vsebina. tako da utegne zanimati ne le jezikoslovce in ljubitelje slovenščine sploh, marveč tudi poslovne ljudi in organizatorje podjetij. Prof. Gložančev je diplomirala na ljubljanski univerzi 1977 in deluje odtlej kot raziskovalka pri Inštitutu za slovenski jezik F rana Ramovša. Že nad deset let se poleg drugega ukvarja s problematiko imen slovenskih trgovskih in proizvodnih podjetij, registriranih do leta 1989. Marsikatera od teh imen so se uveljavila, četudi so sprva naletela na močan odpor javnosti, češ da zv enijo nenavadno, našemu jeziku tuje. izumetničeno. Avtorica obravnava nekaj nad 270 imen, in sicer z besedotvornega, pomenskega, izvornega in funkcij-, skega vidika. Imena so razvrščena v na-: slednje skupine, za povprečnega bralca najbrž poimenovane z nekoliko učenimi,' nazivi (v oklepajih navajam po nekaj zgledov): 1. Imena, nastala z občnobesed-: no prekate — gorizacijo (Labod, Integral. Pionir, Mercator). 2. Imena, nastala t lastnoimensko prekategorizacijo (Goijan-ci, Lisca, Krka, Sumi). 3. Izvirne izpeljanke (Jutranjka, Metalka, Izolirka, Alpina). 4. Izvirne krajšanke (Emba, Fructa). 5. Izvirne zloženke (Globtour, Avtotehna, Mesoizdelki. Agrostroj). 6. Zloženke s krajšanim delom (Donit, Novoteks, Elektrotehna). 7. Izzloženske osamosvojenke (Aero, Elektro). 8. Izvirni sklopi (Daj-dam). 9. Izvirne sestavljenke (Supermarket, Intereuropa). 10. Kratična imena (IMV, Giposs). Knjiga je še posebno zanimiva, ker_ prodorno ugotavlja izvor imen, njihov pomen in razloge, ki so privedli do njihovega izbora, ter z veliko strpnostjo opozarja tudi na jezikovno ali estetsko manj posrečena imena. V tem pogleduje zlasti tehtno četrto poglavje. Knjigo zaključujeta abecedno imensko kazalo ter povzetek v francoščini (delo Jožice Pirc). Akademik prof. France Jakopin je o knjigi Alenke Gložančev med drugim zapisal tole: »Delo odlikujejo sistematičnost, jezikovna jasnost in dokumentacijska natančnost... poleg jezikoslovnega znanja odraža pozitivno jezikovnokultur-no usmerjenost, ki brez ostrega purizma poudarja potrebo po polnejšem uveljavljanju in razvijanju slovenščine na tem reklamno naravnanem imenskem področju.« Izdajo knjige je poleg drugih podjetij omogočila tudi novomeška tovarna zdravil Krka. ANDREJ PELIKAN •Gložančev Alenka: Enobesedna imena slovenskih podjetij. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1991. Mahala sva s kartama za vlak ter se prerekala z uslužbenci, ki so kar po vrsti prihajali k nama, gledali najine nerazumljive papiije ter krilili z rokami. Minilo je dobre pol ure premirja, ki sva ga predrema-la na klopeh izpraznjene čakalnice. Nato je prišla delegacija železničarjev, med njtmr je bila tudi policajka. Poleg karte sva morala pokazati tudi potni list Zopet smo govorili, krilili z rokami ter se prepirali, ne da bi drug drugega sploh razumeli. Zopet je sledilo premirje, nato pa so končno pripeljali nekoga, kije znal pisati angleško, samo pisati, ne pa tudi govoriti. To je bil brezupen poizkus, saj sva midva nekoliko obvladala le govorjeno angleščino, pisane pa ne. Končno so našli nekega študenta, kije za silo govoril angleško. Sledilo je prevajanje, dokazovanje, gledanje papirjev pa zopet ponavljanje in končno sva lahko stopila na najin vlak. Na mali postaji, kjer skoraj nikoli nima opravka s tujci, je zavladal mir in uslužbenci so lahko ponovno utonili v običajni lenobni dremež. Nauk s te postaje sva si dobro zapomnila: pri Kitajcih se splača vztrajati in pokazati, daje tvoj čas še bolj raztegljiv od njihovega. To je postala najina deviza v primerih, ko so vsi drugi načini prepričevanja odpovedali. Zla slutnja, ki sem jo dobil že na vožnji z. vlakom do Taiana, se je na 17 ur dolgi vožnji do Šanghaja tudi uresničila. Postalo nama je jasno, zakaj so najini sotrpini v Pekingu tudi po teden dni čakali na rezervacijo spalnikov, tako imenovanih «hardsliperjev«. To pot nisva imela priznane nobene rezervacije in sva ostala brez znamenitih »hard sitov«. Najino začasno domovanje je postal kot ob izhodnih vratih vagona, kjer so naju na vsaki postaji vedno znova skoraj poteptali novi potniki. Prostor sva morala na vsaki postaji vedno znova osvojiti. Ko sva izgubila evropske predsodke, sva izkoriščala belo kožo v spopadih z domačini, saj nama je dajala delček prednosti pred popotniki, ki niso mogli skriti za- Janez Jaklič: 2 Klikom m Kitajsko E Množica popotnikov je neprestano nekaj jedla, olupki, koščice, peške, ostanki riža in drugo pa praviloma metala kar na tla vagona. Temu tihožitju so se pridružile tudi lužice otrok, ki so si lajšali prenapete mehuije. Bolj diskretni očetje so poplavice svojih varovancev razmazali s podplati sandal. čudenja nad tujcema v vagonu, rezerviranem za Kitajce. Po prostoru seje širil neznosen smrad po prepotenih telesih, po človeških in živalskih iztrebkih. Ljudje so se z vrečami, zaboji, kletkami za race, želve in druge živali stiskali po klopeh, spali pod sedeži, čepeli na hodnikih. Sprevodniki, pravi mali bogovi, so po svoji presoji prižigali in ugašali ventilatoije ter odklepali in zaklepali kotle z vročo pitno vodo, kakor se jim je pač zdelo. Shanghai — pretovarjanje tovora z ladje: posoda kot pred tisočletji. ŠANGHAJ — NAJBOLJ EVROPSKO MESTO Šanghaj je z dvanajstimi milijoni prebivalcev največ-je mesto Kitajske. Nekdanja ribiška vasica ob izlivu reke Jangce je postala bogato pristaniško mesto v 17. stoletju, naj večji razcvet pa je doživela po opijski vojni, ko je Šanghaj postal odskočna deska za različne evropske države, ki so uveljavljale svoje interese na ozemlju azijskega invalida, kot so Kitajsko takrat imenovali. Osvajalci iz Evrope so tu gradili banke, trgovine, ulice, cerkve, trge, skladišča in vtisnili mestu svoj pečat. Šanghaj je najbolj evropsko kitajsko mesto. Ima poseben status odprtega okna v svet, ki ga neguje tudi socialistična vlada. To se pozna tudi na ljudeh, ki se nosijo bolj po zahodni modi. Drugačna, bolj raznolika je tudi hrana, ki jo je moč dobiti v lokalih. Zvečer so se kot gobe po dežju na vsakem vogalu pojavile male kuhinje na triciklih, cizah in podobnih transportnih sredstvih. Običajnim kuram, racam, mačkam in psom se je pridružila še cela kopica morskih in rečnih dobrot, kot so želve, morske kače, ribe, školjke. A midva sva vztrajala pri lastnih zalogah in jedeh iz jajc, malo iz usmiljenja do race, ribe ali kake druge živali, kije čakala na svojega gurmana v kletki na vidnem mestu pri vhodu v lokal, predvsem pa zaradi kitajskih začimb, ki so se najinima evropskima želodcema močno upirale. Dodatna neprijetnost je bila tropska vročina do 40 stopinj Celzija. Zaradi nje so meščani poiskali kakršnokoli senco v parku ali pa kar v ležalnikih na ulici in tako čakali do poznih nočnih ur, ko so se stanovanjski betonski čebelnjaki ohladili do znosne meje. 1 4 priloga dolenjskega lista GZI Podbočje že tik pod vrhom Nova zmaga je košarkarje popeljala na drugo mesto — Smelt Olimpija—Podbočje 74:85 (37:49) Dosedanji razplet prvenstva v rdeči skupini I. slovenske košarkarske lige potrjuje domneve, da bi lahko igralci Podbočju še kako resno posegli v boj za prvo mesto na lestvici. Škoda je dveh nepotrebnih spodrsljajev Podbočjanov, ki pa še zdaleč nista odločilna, zdi se celo, da so igralci iz teh tekem potegnili marsikaj poučnega in koristnega. Tako vsaj je moč soditi po zadnjih dveh nastopih, saj sta dve zaporedni zmagi eki-P° pripeljali na drugo mesto z vsega točko zaostanka za vodilno Ježico, ki je v soboto doživela svoj prvi poraz proti Elektri. Košarkarji Podbočja pa so v tem petem kolu •grali v ljubljanski hali Tivoli proti mladincem Smelta Olimpije. Dvoboj je bil odločen že po prvem polčasu. Vse do 15. tninute tega dela sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nakar so gostje zaigrali hitreje in s hitrimi protinapadi pričeli polniti koš Ljubljančanov. Zlasti učinkovita sta bila Krošelj in Krivokapič, ki sta s soigralci tudi v nadaljevanju igrala zbrano in zavzeto. v 30. minuti je znašala prednost Podbočjanov že 15 točk, ob koncu pa so jo mladi Ljubljančani z veliko borbenostjo zmanjšan, se približali gostom že na vsega 6 točk razlike, toda za kaj več jim je zmanjkalo modi. Končni rezultat je bil 85:74 (49:37) za goste. Podbočje: Vego 8, Plevnik 6, Rozman 7, Krajcar 11, Krivokapič 18, Jurečič 3, Krošelj 27, Vaupotič 5. Lestvica: 1. Ježica 9, 2. Podbočje 8, 3-Comet 8,4. Elektra 8,5. Kronos Slovan “• ^ Smelt Olimpija ml. 7,7. Maribor 87 S. Celje 6. V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu v soboto, 1. februaija, bo Podbočje doma igralo z Elektro, Ježica s Kronosom Slovanom, Celje s Smeltom Olimpijo in Co-met z Mariborom. Podbočjani seveda potrebujejo zmago, enako tudi Elektra, kije dobro formo napovedala z uspehom nad ■Ježico. V Podbočju se torej v soboto obeta ODLOČALO BO ZADNJE KOLO SEMIČ — V osmem kolu vzhodne skupine II. slovenske strelske lige je ekipa Mroža doma izgubila z Boštanjem, med-tem ko je semiška Iskra v gosteh presenetljivo ugnala SOP Leskovec s 1424:1416. Lestvica po 8. kolu je naslednja: 1. Heroj Marok 16,2. SOP Leskovec 15,3. Union •5,4. Impol 15, 5.Boštanj 14,6. Iskra 12 ■td. Zmagovalca bo odločalo zadnje kolo, v katerem bosta na sporedu dva derbija, Prvi v Semiču med Iskro in SD Heroja Maroka in drugi v Boštanju med domačo eLipo in SOP Leskovcem. T. STONIČ zanimiva in kvalitetna košarkarska predstava, ki se bo pričela ob 19.uri. Minuli vikend pa seje končalo prvenstvo v II. republiški ženski ligi. Igralke Novega mesta so v sobotnem zadnjem kolu brez težav zmagale na Vrhniki z 78:36 (34:15), pri čemer velja poudariti, daje ligaški krst uspešno prestala učenka 6. razreda osnovne šole Krpanova, ki je dosegla 8 točk, ostale koše pa so prispevale: Zupančič 6, D. Verstovšek 22, Žagar 14, Ča-vlovič 5, Birsa 6, J. Verstovšek 14, Seničar 3. Navzlic visoki zmagi pa so Novomeš-čanke prvenstvo končale na nehvaležnem drugem mestu, edini poraz so doživele na Jesenicah. Odločila je torej razlika v koših, pri čemer so bile Jeseničanke boljše. Zadnja priložnost Novomeščank je bila sobotna tekma med Šentvidom in Jesenicami, ki pa so jo slednje po ogorčenem boju vendarle dobile in tako osvojile naslov prvakinj. ODPRTO PRVENSTVO NOVEGA MESTA ŽUNOVI NOVO MESTO — V edinem dolenjskem squash ceutru na novomeških Mestnih njivah je bilo minulo soboto odprto prvenstvo Novega mesta za ženske. Zmaga je odšla v Mengeš, prvo mesto sije namreč priigrala Majda Žun, druga je bila Nuša Slabe (obe Fit Top, Mengeš), tretja Tatjana Peljhan (Squash klub Novo mesto), četrta Šabina Zupan (Mirna Peč), peta Ema Galič (Novo mesto) itd. ŠAHOVSKI KOTIČEK • Mednarodni mojster Leon Gostiša je pred dnevi v Semiču odigral simultanko na devetnajstih deskah. Remi so iztržili Petrič, Jakša in V. Kobe, medtem ko je Uroš Kobe uglednega igralca celo premagal. • Na turnirju v Semiču je nastopilo 11 igralcev, zmagal je U. Kobe z 8,5 točke, sledijo pa: Štubljar 8, Bubnjič 7,5, Petrič 7, Macele 4,5 itd. • Na občinskem prvenstvu črnomaljskih osnovnošolcev in osnovnošolk je med mlajšimi pionirkami zmagala Vukeličeva pred Kapševo in Miheličevo, med mlajšimi pioniiji Simčič pred Kondo in Golo-barjem, pri starejših pionirkah Šterbenče-va pred Miheličevo in Butalo ter med starejšimi pionirji Tadej Kobe, drugi je bil Muhvič in tretji Matjašec. Odveč je dodati, da so vsi doma iz Starega trga. (ob) Prispevek k resnici o dolenjskem moto športu NOVO MESTO, TREBNJE — Nedavna proglasitev najboljših v slovenskem avto—moto športu in z njo Povezana medijska pozornost sta narekovala te vrstice. Kajti brez dvoma je bila minula tekmovalna sezona prelomnica v slovenskem moto športu, raži vel je samostojno življenje, neodvisen od dogajanj v južnin republikah. Začuda pa so bili na zreški prireditvi Poleg slovenskih prvakov proglašeni tudi najboljši na jugoslovanskem prvenstvu, čeprav je bilo slednje — vsaj ra cestnohitrostni motociklizem lahko to zagotovo trdim — neregularno. Vožene bi morale biti vsaj tri dirke, na sporedu pa sta bili vsega dve, pa še ti iz nam vsem znanih in razumljivih vzrokov z okrnjeno konkurenco. Ni M pretiran napor zmagovati v takšnih Pogojih, nekateri so to s pridom izkoristili. Že dalj časa je med motociklisti kamen spotike razred do 175 kubi-kov, saj ta kategorija že dvajset in več let ni na seznamu mednarodne motociklistične organizacije FIM. V tem razredu so pri nas tekmovali predvsem vozniki iz južnih republik, med njimi tudi naš zamejski Slovenec iz Italije Robert Hmeljak, ki tekmuje za AMD Novo mesto. Jasno, daje Hmeljak v takšni konkurenci z dobrim motorjem zmagoval brez težav, tako rekoč z levo roko. Ni odveč dodati, da smo se mnogi že vrsto let zavzemali, kako bi to kategorijo tudi pri nas ukinili, moto športu je prej v sramoto kot v ponos, za ilustracijo naj povem, da so na reškem dirkališču tekmovalci v tej kategoriji dosegali čase, kot jih mladinci na motorjih Tomos BT 50. Da bi to dokazal in hkrati tudi preizkusil Hmeljakovo nepremagljivost, s katero sije prav po zaslugi razmer v tej kategoriji ustvaril sloves vrhunskega dirkača, sem na zadnji dirki, ki je bila še pred julijsko vojno v Banjaluki, odločil nastopiti v tem razredu. Med menoj in Hmeljakom je že prej prihajalo do manjših sporov in trenj, moja odločitev, da nastopim v njegovi kraljevski kategoriji, je bila zanj dodaten hladen tuš. Ukrepal je bliskovito, povezal se je z južnimi zavezniki in sku- paj z njimi vložil protest zoper prostornino mojega tekmovalnega motorja. Povedati moram, da sem nastopil z enakim motorjem kot Hmeljak, le da z manjšo prostornino, vsega 125 kubikov. Pred tekmo mi je Hmeljak zagotovil, da protesta ne bo vložil, če mu prepustim prvo mesto. Dirka je potekala v močnem nalivu, na enem od ovinkov sem med prehitevanjem Hmeljaka zdrsnil in padel, a se pobral in bil na koncu še zmeraj drugi. Ko pa sem Roberta po dirki nagovoril, mi je užaljen obrnil hrbet in se napotil v tabor svojih južnih prijateljev, s katerimi so vložili protest zoper moj nastop. Moj odgovor na diskvalifikacijo je bila pisna pritožba organizatorju, od katerega pa pojasnila in odločitve ne takrat ne kdaj kasneje nisem dobil. Vse te moje trditve lahko potrdijo novomeški ljubitelji moto športa, ki so bili z menoj v Banjaluki. Navzlic neregularnosti prvenstva je torej Robert Hmeljak postal prvak bivše Jugoslavije v razredu do 175 kubikov, v razredu do 125 ccm, kjer je konkurenca neprimerno močnejša, mu to ni uspelo in mu zagotovo ob imenih, kot so Pintar, Pavlič, Goreč, Jerman in še kdo, tudi letos ne bo. Težko je nekomu dopovedati, kako je lahko deseto ali dvajseto mesto vrednejše od prvega, toda merilo tega so konkurenca, številčnost nastopajočih in še kaj. Mirno lahko zatrdim, da sva imela s Pavličem v minuli sezoni med vsemi dolenjskimi moto športniki najboljše rezultate, sam sem bil tretji na mednarodni FIM dirki v ČSFR, Pavlič je bil deseti v Zellwegu in štirinajsti na dirki v Nemčiji. In to na dirki, kjer v vsakem razpisanem razredu nastopa vsaj 35 tekmovalcev, ne le dva ali trije, kot seje dogajalo v razredu do 175 ccm pri nas. Na srečo je z razpadom Jugoslavije razpadla tudi ta kategorija. To bi bil moj prispevek k resnici o dolenjskem motošportu in podpisu k fotografiji na športni strani letošnje tretje številke Dolenjskega lista pod naslovom »Novomeščanom privozil nov naslov«. Na posnetku je bil seveda Robert Hmeljak. BRANE ROKAVEC Gliha in Mohor v dresu Elana! Nogometaša, ki bi ju bil vesel sleherni klub evropskega razreda, podpisala ________za NK Elan Studio D — Tretji novinec je Petrovič_ NOVO MESTO — Nogometni klub Elan Studio D je poskrbel, da se bo na Dolenjskem in še kje tudi v zimskem premoru med jesenskim in spomladanskim delom prvenstva na veliko govorilo o nogometu in klubu iz Por-tovalda. Klubski upravi je namreč uspel veliki met: pogodbo o zvestobi zeleno—belemu dresu sta minule dni podpisala Primož Gliha in Gordan Mohor. Tako okrepljeni bodo radijci brez dvoma laže prenašali breme napornih priprav, katerih edini cilj je pripraviti in uigrati takšno ekipo, ki bo spomladi sposobna pridobiti si prvo mesto v II. slovenski ligi in s tem vstop v prvo državno ligo. Ljubiteljem nogometa imeni Glihe in Mohorja povesta dovolj. Ne tako dolgo nazaj sta skupaj uspešno igrala v ljubljanskem prvoligašu Olimpiji. Po sijajnih predstavah je danes 24-letni Gliha postal tarča velikih klubov, naposled se je odločil in oblekel modri dres zagrebškega Dinama, sedanjega Haška Gradjanskega. Zaradi neizpolnjenih obvez je sklenil Zagrebčane zapustiti, Hašk je zamenjal za novomeški Elan Studio D. »Prvi razlog je, da želim igrati; položaj v sosednji republiki namreč rednega nastopanja ne zagotavlja; drugi pa je, ker v Zagrebu svojih dolžnosti do mene niso izpolnili. Držim se svojega osnovnega načela, igrati in nastopati za klub, ki je organiziran, urejen, kjer se ve, kdo pije in kdo plača. Kolikor sem doslej utegnil spoznati novomeški klub, imam vtis, da je v Elanu tako; to, da igrajo v II. republiški ligi me ne moti. Sicer pa je naš skupni cilj sedaj jasen. Če ne bi poznal novih soigralcev in če ne bi bil prepričan, da želje lahko uresničimo, ne bi ugriznil v to jabolko.« Gordan Mohorje branil pri Iskri iz Bugojna, Olimpiji, Zagrebu, nazadnje pri reškem prvoligašu. Enaki kot Glihovi so tudi njegovi vzroki, daje dres Rijeke zamenjal z Elanovim. Čeprav je bil še predlani in lani tarča nekaterih uglednih evropskih klubov, je ostal doma na Hrvaškem, tg dni_pa se je znova vrnil v Slovenijo. Zeli si tekem in igranja, pravi, da je s svojimi sedemindvajsetimi leti premlad za nogometni pokoj. Strokovnjaki celo pravijo, da so za vratarja to najboljša leta. Novomeščanom je tako padlo z ramen veliko breme. Z Mohorjem so dobili vratarja, ki so ga ob poškodovanem Červu krvavo potrebovali, z Gliho napadalca, ki bo znal ali tresti mreže ali pripravljati priložnosti soigralcem. Prvič pa bo spomladi v dresu Elana zaigral tudi Milan Petrovič; da gre za izkušenega in kvalitetnega obrambnega igralca, pove že podatek, daje nedolgo tega brca! za takratnega zveznega drugoligaša Zemun. In če k vsemu temu dodamo, da sta povsem okrevala Bracovičin Kostrevc, kiju vjese-ni zavoljo poškodb ni bilo v ekipi, potem vidimo, da klub in pokrovitelj ne postavljata visokih ciljev kar tja v en dan. Sicer pa svoje o • V soboto bodo nogometaši novomeškega Elana Studio D odpotovali na osemdnevne priprave v Strunjan, tam opravili tudi nekaj testiranj, nato pa se vrnili na treninge v Novo mesto. Spomladanski del prvenstva se pričenja sredi marca. vzdušju v klubu pove podatek, da je na treningih, ki so kar petkrat tedensko, po 25 ali več igralcev. Takih, ki si zvečine dopoldne še služijo kruh po službah. B. B. ODMEVNI OKREPITVI ELANA STUDIO D — Tako sta pogodbo o pristopu k NK Elanu Studio D v Ljubljani podpisala Primož Gliha (levo) in Gordan Mohor. Prvi prihaja v Novo mesto iz zagrebškega Hašk Gradjanskega. prej Dinamo, drugi iz Rijeke. Oba sta ta teden že pričela s treningi, od sobote pa ju čakajo skupne priprave v Strunjanu. V nogah že sedem tisoč kilometrov Kolesarji novomeške KD Krka so ta čas sredi priprav, ki bodo očitno ene najus-________pešnejših doslej — Krka organizator uvodne dirke v Portorožu Že na uvodnem mitingu državni rekord Djuričeve Mlada Topličanka je v da-Ijino skočila 573 cm LJUBLJANA — Uvodni mednarodni atletski miting, ki je bil minuli vikend v dvorani atletskega centra v Šiški, je prinesel vrsto dobrih rezultatov, najvrednejši med njimi pa je seveda imeniten dosežek Gordane Djurič iz Dolenjskih Toplic, ki nastopa v dresu ljubljanske IBL Olimpije. Mlada Topličanka je v članski konkurenci prepričljivo zmagala v skoku v daljino z rezultatom 573 cm, ta izid pa je hkrati nov državni rekord za mlajše mladinke. Lepšega uvoda v novo tekmovalne sezono, od katere prav Djuričeva ogromno pričakuje, si torej ne bi mogla zaželeti. V konkurenci prek 100 tekmovalcev in tekmovalk iz slovenskih in hrvaških klubov ter Trsta pa so se izkazali še nekateri dolenjski predstavniki. Tako je bila članica AK Novo mesto Nataša Podkrižnik, športnica Novega mesta za leto 1991, v skoku v daljino druga z rezultatom 547 cm, medtem ko je v članskem troskoku mladi Topličan Boštjan Šimunič (IBL Olimpija) dosegel rezultat 14,15 metra, kar je bilo dovolj za tretje mesto. V konkurenci starejših mladink je v teku na 60 metrov zmagala Tomažinova (Brežice) s časom 7,95 sek., medtem ko je bila v tej disciplini med mlajšimi mladinkami Bre-žičanka Jelčičeva tretja, dosegla pa je čas 8,44 sek. ZMAGA DEKLET, PORAZ FANTOV RIBNICA — Rokometašice in rokometaši kočevske Opreme so minuli vikend gostovali v avstrijskem Kapfen-bergu in odigrali prijateljski tekmi z domačima ekipama, članoma II. avstrijske lige. Dekleta so zapustila imeniten vtis, Avstrijke so premagale s 25:21, medtem ko so fantje izgubili tesno z 21:22. JANUARSKI TURNIR MESOJEDCU NOVO MESTO — Že podatek, da imajo Krkini kolesarji ta čas v nogah vsak po okoli 7000 kilometrov, je dovolj zgovoren dokaz, kako uspešne in trde so njihove priprave na bližnjo novo tekmovalno sezono. Člani in mladinci so kilometra-žo nabirali sprva ha dolenjskih cestah, kasneje, ko je te pobelil sneg, pa po slovenskem Primorju in Istri. »Začuda nimamo prav nikakršnih problemov,« si zadovoljno mane roke Jože Majes, vodja strokovne ekipe v KD Krka. »Desetglava članska vrsta na čelu s Papežem in Glivarjem ter mladimi, kot so Fink, Štangelj, Mervar, Eržen in ostali, dela po načrtih trenerja Kamena Stančeva, stoodstotno je zaenkrat izpolnjen tudi S kegljaških stez • V 9.kolu 1. moške kegljaške lige so tekmovalci Kočevja doma ugnali ekipo Proteusa s 5273:5003 in so trenutno z 8 točkami na šestem mestu, medtem ko je na čelu lestvice z devetimi zmagami Fuži-nar. Na lestvici najboljših posameznikov je po nastopih na domačem kegljišču Kočevec Krže na 21. mestu s 3615 podrtimi keglji, Kajfež je 23. s 3572 keglji, Pajnič 25. s 3555 keglji, imeniten, peti, pa je Krže z izkupičkom na gostovanjih, saj je podrl že 4352 kegljev. • Slabo pa kaže kegljačem Krškega v vzhodni skupini II. republiške lige. Po sedmih kolih so zadnji, brez osvojene točke, v zadnjem kolu jih je ugnal celjski Ingrad s 4859:4749. Na lestvici vodi po sedmih odigranih kolih Emo z 12 točkami, kolikor jima ima tudi Radenska. Zanimivo ob tem je nemara, da najdemo na lestvici najboljših posameznikov po rezultatih na domačem kegljišču Krčana Jerkoviča in Šukundo kar na 10., oz. na 11. mestu. Prvi je v sedmih kolih podrl 3282, drugi pa 3266 kegljev. Slabši so Krčani na gostovanjih, njihov najboljši posameznik Kocjan je na 26. mestu z 2506 podrtimi keglji, Bosina je 34. z 2407 keglji itd. • Prav tako sedem kol so odigrali tudi v zahodni skupini II. republiške moške lige. Igralci so brez zmage na zadnjem, osmem mestu, v minulem kolu so izgubili na gostovanju proti Iliriji s 4987:4934. Ribniška ekipa je po dosežkih na domačem kegljišču dokaj izenačena, v seštevku posameznikov je Kogoj z doslej podrtimi 2513 keglji 22., mesto za njim je z 2510 keglji Trdan, medtem ko je Jelušič z 2482 podrtimi keglji 24. Izvrstna pa sta Kogoj in Jelušič po dosežkih na gostovanjih, saj sta na tej lestvici po sedmih kolih na imenitnem četrtem oz. petem mestu. Jelušič je podrl 3350 kegljev, Kogoj pa 3435. (bob) plan mladincev, kijih vodi Janez Jagodic. Roke na srce, ta čas imamo zagotovo najsodobnejše priprave za vadbo pri nas, imamo, denimo, 35 enot za dopolnilni suhi trening z ergometri, valji in vsem ostalim potrebnim, kar z drugimi besedami pomeni, da ima 35 od 50 registriranih tekmovalcev zagotovljene optimalne pogoje za treniranje. Dvakrat smo bili v Strunjanu, ki postaja že pravo kolesarsko središče, te dni se bomo bržkone znova vrnili ob morje.« Cilji novomeških kolesarjev so jasni: olimpijske igre v Barceloni in nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Mek-siku. Majesa ne skrbi pripravljenost Krkinih kolesarjev, kajti Kamen Stančev in letošnje priprave so dovolj velik porok, da rezultati to sezono, enostavno, ne morejo izostati, bolj ga skrbi nekaj drugega. »Slovenija do danes še ni prejela enega samega vabila za nastop na kaki veliki mednarod- • Zanimanje med mladimi za kolesarski šport v Novem mestu ne usiha. To potrjuje tudi izredno številna pionirska vrsta, za katero skrbita Franci Zrimšek in Gorazd Porenta. ni dirki, zveza še ni organizirana, skupščina KZS se odlaša. Le kdo ima koristi od tega?« KD Krka bo skupaj z Obalno skupnostjo iz Portoroža prireditelj prve letošnje velike kolesarske prireditve v samostojni Sloveniji. 27. februarja bo v PIONIRJI ZA OBČINSKE NASLOVE SEVNICA — ŠK Milan Majcen in OŠ Savo Kladnik sta pred dnevi pripravila posamično pionirsko šahovsko prvenstvo za leto 1992. Nastopilo je 33 pionirk in pionirjev, najuspešnejši med njimi so si priborili nastop na regijskem prvenstvu, ki bo 7. marca v Krškem. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Grilčeva pred Vinkler-jevo (obe Sevnica) in Radejevo (Blanca), pri mlajših pionirjih je bil prvi Zakošek, drugi Kranjc (oba Sevnica) in tretji Ver-kovc (Loka), med starejšimi pionirkami je slavila Volaričeva pred Kunškovo in Ver-hovčevo (vse Sevnica), v najzanimivejši kategoriji starejših pionirjev pa je zmaga pripadla Dernaču (Sevnica), Jože Radej je bil drugi, Alojz Radej (oba Blanca) pa tretji. J. BLAS Portorožu cestna dirka za pokal Adriatica, dan kasneje pa kriterij po mestnih ulicah. Novomeščani pričakujejo udeležbo vseh najboljših slovenskih in hrvaških kolesarjev, ob njih pa še tekmovalce iz Italije, Avstrije in ČSFR, pokrovitelj dvodnevne prireditve pa bo Zavarovalna skupnost Adriatic. B. B. SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz Sevnice je prejšnji teden pripravil hitropotezni klubski šahovski turnir za mesec januar. Udeležilo se ga je kar 17 igralcev, zmagal je Zvonko Mesojedec, kije zbral 15, točk, sledijo pa: Kranjec 13, Lazič 11,5, Kuzmič 11, Derstven-šek 11, Šibiija 10, Šoper 10 itd. Naslednji turnir bo 16. februaija ob 9,uri. Izigrani odbojkarji Finalna tekma pokala Slovenije brez razpisa, tekmovanje pa po »selekcioniranih« pravilih OZ J! NO VO MESTO — Odbojkarji novomeškega Pionirja bi morali v soboto ob 18. uri v Ljubljani odigrati polfinalno tekmo slovenskega pokala proti ekipi Tovila Olimpije. Novomeščanov v Ljubljano ni bilo, za to imajo svoje razloge. Prvi je vsekakor, ker je polovica ekipe bolne. O tem je klubska uprava Ljubljančane obvestila in hkrati zahtevala, da se srečanje preloži na kasnejši datum. A odgovor na takšno zahtevo pionir-jevcev navsezadnje niti ni pomemben, kajti, ne oziraje se na njegovo vsebino, so v OK Pionir sklenili, da bodo državni odbojkarski zvezi poslali pritožbo. Vzrokov zanjo je več. Rečeno je bilo namreč, da pokalnega tekmovanja odbojkarjev letos ne bo, zanj ni ne pravil ne kriterijev. Kdo je sprejel odločitev, da tekmovanje navzlic temu bo, ni znano, bržkone je prevaga- lo dejstvo, da se Sloveniji s priznanjem odpira mesto v evropskem pokalnem tekmovanju. In če lahko odločitev s takšnim argumentom nemara celo opravičimo, tega nikakor ni moč za kasnejše ravnanje. Zveza je organizacijo finalne tekme zaupala Mariboru, češ da je ponudil najboljše pogoje, odigrana pa bi morala biti že včeraj, 29. januarja. Toda Novomeščani pravijo, da razpisa za organizacijo tako pomembne tekme sploh ni bilo, v njihovo pisarno dopis takšne vsebine ni prišel S tem ko je Maribor \. organizacijo dobil, je bil njihov klub Vileda postavljen tudi za finalista, na slovenski zvezi namreč pravijo, da so takšni pač predpisi v Odbojkarski zvezi Jugoslavije (!), po katere določilih so se ravnali. Toda če je res tako, bi bilo dobro taiste kriterije upoštevati v celoti Kajti v tem primeru bi v finalu moral biti novomeški Pionir; zanj govorijo rezultati bil je dvakrat zapored pokalni prvak Slovenije in polfinalist lanskega jugoslovanskega pokalnega tekmovanja, skratka, v minuli sezoni je bil daleč najuspešnejša slovenska ekipa Da nekdo ne dela le na vrat na nos, pač pa predvsem tako, kot njegovim interesom ustreza kaže še nekaj drugega Če so se na slovenski zvezi odločili upoštevati pravila jugoslovanskega pokala bi jih morali v celoti, ne le tam, kjer so jim povšeči Ali z drugimi besedami: ko so novomeškemu Pionirju dodelili, da mora odigrati polfinalno tekmo z ljubljansko Tovil Olimpijo, so »spregledali« tisto določilo pravil pokalnega tekmovanja ki pravi, da je gostitelj srečanja tista ekipa ki je na lestvici nižje uvrščena Novomeška odbojka je v minulih mesecih doži vela že tolik o stresov, da tovrstni stresi lahko še bolj zamajejo že tako krepko načete temelje športa ki je lani navduševal staro in mlado. So novi udarci cena temu, da živimo v državi, kjer je vse, kar je južno od prestolnice, drugorazredno, manjvredno? ____________________B.BUDJA J Kdo ima lahko grenak priokus ob novi ustavi K pismu »Na ustavo ne morem biti ponosen« Z vsebino nove slovenske ustave niso vsi zadovoljni, kar je razvidno tudi iz naslova članka Maijana Dvornika Na ustavo ne morem biti ponosen, in njegove ugotovitve v podnaslovu — Glasovanje minilo z grenkim priokusom, da smo dobili slabši tekst, kot ga zaslužimo. (Dolenjski list 16. januarja) Bolj kot Marjan Dvornik pa bi lahko bili (so) nad vsebino ustave razočarani udeleženci NOB, saj NOB (njihova vloga na strani svetovne protifašistične koalicije v drugi svetovni vojni) v ustavi ni omenjena in naj bi tako tudi ne predstavljala zgodovinske državotvorne podlage sedanjega mednarodnega priznavanja samostojne, suverene Slovenije. Vse zasluge za osamosvojitev Slovenije izpod »boljševističnega jarma« nekdanje Jugoslavije si namreč lasti pokojni Demos. Tako si je prizadeval spočetje, rojstvo in krst samostojne Slovenije strniti v eno samo leto — v leto 1991. Takoj, ko je v Sloveniji zavladal, je začel odstranjevati vse, kar bi nas lahko spominjalo na »boljševiške čase« in s tem na našo zgodovino. Lojze Peterle je lastnoročno odnesel Titovo podobo iz skupščinske dvorane, Janez Lesar (pojžagal jambore ob Poti spominov in tovarištva (zelenega prstana okrog Ljubljane), Izidor Rejc govoril o naših povojnih letih kot o »najmračnejšem obdobju slovenske zgodovine.« Demosovi skrajneži so si na vse kriplje prizadevali ukiniti 27. april kot državni praznik. Peter Reberc, slovenski krščanski demokrat, je v času lanskih priprav na praznovanje 27. aprila izrazil stališče svoje stranke z besedami: »Slovenski krščanski demokrati menimo, da ne bi bilo smiselno praznovati 50-letnice vstaje slovenskega naroda, torej vstaje proti nacizmu in fašizmu. OFje bila le ena od oblik upora. Poleg tega Osvobodilna fronta že v začetku ni vključevala večjega dela slovenskega političnega telesa in izključila vse, ki niso bili na liniji komunistične partije.« Trije stavki, tri neresnice! Takšen pritisk Demosovih vplivnežev ni ostal brez učinka: V novi slovenski ustavi narodnoosvobodilni boj Slovencev ni omenjen kot podlaga in opora naše sedanje slovenske državotvorne dejavnosti, čeprav zgodovina govori, da je naše prvo mednarodno priznano državniško dejanje (zbor odposlancev slovenskega naroda leta 1943 v Kočevju). Celo več: avtorji ustave so si prizadevali ukiniti kar celotno zgodovino slovenskega naroda — v slavo leta 1991, kajpak. »Država Slovenija — samostojna, neodvisna — se vendar ni rodila včeraj«, so morali slovenski borci »prepričevati« poslanske klube. »Rojevala se je dolga stoletja, v trpljenju in krčih, V bojih za obstoj, narodno preživetje, za naš biti ali ne biti.« Cankarjevo »enajsto šolo pod mostom« je lahko ob teh »razodetjih« samo sram. VINKO BLATNIK Ljubljana • Resnica je mnenje, ki vedno preživi (Hubbard) • Iziračunal sem, kaj bi se zgodilo, če Slovenci en dan na teden ne bi jedli To pomeni 15-odstotni prihranek. (Peterle) • Če hočei biti angel, postaneš zver. (Pascal) Zajamčena plača naj bo 10.000 tolarjev Pokrije naj vsaj dve tretjini stroškov Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je obravnavalo predlog odloka o določitvi zajamčenega osebnega dohodka in sprejelo naslednja stališča in predloge: Predsedstvo ocenjuje, da predlagani znesek zajamčenega osebnega dohodka v višini 8.000 SLT neto oziroma 12.400 SLT bruto (bolje: zajamčena plača) ne zagotavlja minimalne socialne in materialne varnosti delavcev in njihovih družin oz. ne omogoča preživetja od prvega do zadnjega v mesecu. Predlagani znesek pokrije dobrih 50% košarice nujnih mesečnih življenjskih stroškov in je ta delež najmanjši doslej. V času določitve novega zneska — to je v januarju — smo že priče novemu valu podražitev, ki bo bistveno vplival na porast življenjskih stroškov in torej že ob sami določitvi zneska zajamčene plače ta ne bo pokrivala niti 50% košarice nujnih mesečnih življenjskih stroškov. Podlaga o življenjskih stroških za mesec december in njihove ocene o možnem porastu življenjskih stroškov v januarju in februarju 1992. Predsedstvo predlaga, naj znaša znesek čiste zajamčene plače 10.000 SLT, kar predstavlja 66% decembrske košarice nujnih mesečnih življenjskih stroškov. To je še vedno manj, kot je bilo ob določitvi zajamčene plače za januar, april in julij 1991. leta. Bruto zajamčena plača naj bi za čas od 1. januarja 1992 znašala 15.500,00 SLT. Predsedstvo ponovno spominja na že večkrat ponovljeno zahtevo oz. predlog, daje treba določiti novo vsebino košarice življenjskih stroškov, ki bo podlaga za določanje zajamčene plače in denarnih nadomestil ter pomoči za primer brezposelnosti. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. DUŠAN SEMOLIČ Za usodo ženske bolnišnice gre Ali smo za zgodovinski spomin ali ne — Koliko nam je do humanega mesta? Po moji intervenciji na zadnji seji občinske skupščine v Novem mestu, ko sem apeliral za premišljeno prodajo in izrabo sedanje porodnišnice, mi je znanec rekel: »Zakaj si se sploh oglasil, kaj ne veš, daje vse že dogovorjeno?«. Naivno sem pričakoval, da je bil predlog sklepa o prodaji še mogoče dopolniti, in sicer tako, da bi se o vsebinski izrabi stavb pravočasno pogovorili na strokovnih nivo^h, nato pa bi politika pomagala rešrtve izpeljati. Predlagani sklep je bil na seji res dopolnjen in bi s tem moral biti tako v vlogi delegata, ki je predlagal dopolnitve, kot meščana zadovoljen. In vendar me skrbi nekaj bistvenih stvari. Ponovno se spominjam, kako so se mi smejali pred leti, ko sem pri sestavljanju referendumskega programa, iz katerega danes delno financiramo gradnjo novih delov bolnišnice, predlagal tako rešitev, ki bi stavbni kompleks na levem bregu Krke namenila kulturi. Dobil sem celo očitek, da bi si želel imeti (kot kulturni delavec) kar vse stavbe v lasti. Nič ni pomagalo, daje bil predlog naslednji: najprej nujno novi prostori za moderno evropsko arheološko zbirko, prepotrebne restavratorske delavnice in prostori za zgodovinski arhiv. Ker zamisli ni hotel nihče preverjati, je obveljala takšna finančna konstrukcija, ki je predvidela prodajo stavb in zemljišč najboljšemu ponudniku. Danes je ta najboljši ponudnik Ministrstvo za notranje zadeve. V osnutku proračuna republike Slovenije je za odkup stavb predviden znesek 112.596.000 tolarjev. Za dokumentacijo v zvezi s prodajo in prenovo pa še nadaljnjih 4.692.000 tolarjev. O sami prenovi v meni znanih podatkih še ni ničesar opaziti. Seveda takoj izjavim, da nimam nič proti, da Novo mesto pridobi ta ali še večji znesek iz državnega proračuna. Nasprotno! Nehote se mi vsiljuje primeijava: v istem proračunu naša država namenja vsej slovenski naravni in kulturni dediščini (gradovom, cerkvam, mestni arhitekturi, kmečki in trški parkom in naravnim spomenikom itd.) znesek 115.000.000 tolarjev. Torej bo naše mesto zares veliko pridobilo. Na en mah delež za hitrejše dokončanje bolnišnice in močan regijski center UJV, policije in prometne policije. In kaj je moj problem, znal pa bi biti vsaj problem mesta in njegove spomeniške kvalitete? Leta 1894 je nastopil službo strokovnega vodje »cesarja Franca Jožefa I. Moški bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu« dr. Peter Defranceschi. Začela se je bogata strokovna kariera enega imenitnih slovenskih zdravnikov in izredna rast bolnišničnega zdravljenja na Dolenjskem. Takrat je bil bolnikom namenjen gradič Neuhof, danes del internega oddelka. Že leta 1898 so dozidali novo poslopje, najprej klet, pritličje in nadstropje, a že vletu 1908 tudi drugo nadstropje. Leta 1905je dobila celo elektriko iz Seidlove elektrarne v Luknji pri Prečni. Ker je bolnišnica sprejemala le moške bolnike, seje Defranceschi zavzel za gradnjo nove bolnišnice za ženske in otroke. Podprli so ga mnogi vplivni meščani in že leta 1908 je bila odprta »Cesarice Elizabete Ženska bolnišnica v Novem mestu«. Pomislimo samo, koliko otrok je v teh 84 letih ugledalo luč sveta v tej stavbi. Vanjo je vtkano delo mnogih strokovnjakov, sloves mesta je ponesla daleč okoli. Z gradnjo stavbe na gornji terasi pod srednjeveškim obzidjem Na šancah so sicer do takrat srednjeveškemu videzu mesta dodali zelo močno prostorsko dominanto, toda ohranili in negovali so parkovno zasnovo okoli stavbe in ohranili zelene bregove navzdol proti reki. Ena najbolj osončenih lokacij mesta je služila svoji plemeniti uporabnosti. Z dograditvijo prizidka otorinolaringološkega oddelka je bila storjena napaka in historicistična arhitektura Leopolda Theyerja (Dunaj 1851 — Gradec 1937) je bila iznakažena, mestni prostorje grobo prizadela tudi stavba ob Dalmatinovi ulici, vendar je v osnovi prostor še vedno v odprti javni funkciji. In za ustrezno odprtost ambienta, stavbe in okoliškega kompleksa gre. Danes je ženska bolnišnica pomembna prostorska dominanta zgodovinskega mestnega jedra. Z ohranjeno nepozidano soseščino dopušča kvalitetno prostorsko doživljanje kapiteljskega vrha in stavb na njem (župnijske cerkve sv. Nikolaja, kapiteljske kašče, proštije in preostankov srednjeveškega obzidja). Predlog o izrabi stavbe in lokacije, ki ga ponavljam tudi sedaj, utemeljujem s tem, daje tako dragoceni, pred motornim prometom zavarovani lokaciji treba dati najširši javni pomen, nameniti vsem prebivalcem mesta in omogočiti, da postane afirmativna prvina mestne slike. V nam tako potrebni Evropi so varovanje arhitekturne dediščine, oblikovanje javnih parkov, moderne muzejske zbirke, globoka kulturna in zgodovinska zavest gibala poti v prihodnost. To je tisti nujni pogled nazaj, ki nam daje trdno osnovo o nadgradnji že narejenega. Torej bi si dr. Defranceschi in njegovi nasledniki zaslužili kaj več kot le policijski center. Kdaj pa bodo vsaj oni dobili svoj muzejski kotiček? In v čem je še spornost, morda na partiji tako modnega squasha že dogovorjene ureditve policijskega kompleksa? Najprej popolnoma prometna neprimernost, saj gre vendar za konec slepe ulice. Nato pa prav gotovo za neprimerno zaprtost in nedostopnost lokacije, ki ne bo dopuščala niti kvalitetne izrabe Sane v morebitni ureditvi gornje krožne poti ob srednjeveškem obzidju. Nikakor ne podcenjujem Novomeščanov, zato ne razglabljam na dolgo in široko, ko si bo vsak sam lahko zelo plastično iztisnil iz spomina možnost sprehoda po tem delu mesta. Ali ga bo lahko tudi pozabil? Ko smo Novomeščani leta 1975 razpisali splošni republiški anonimni javni natečaj za urbanistično podobo Novega trga, so nam udeleženci natečaja trosili rožice z dokazovanjem, kako bodo kvalitete starega mestnega jedra samo še dopolnjene s predlaganimi rešitvami. Zdaj smo že skoraj deset let sredi gradbišča, ki nam dokazuje humanost in dobrobit, zato bi bil čas, da se javnosti ne odreka ustvarjalna možnost, da sodeluje pri oblikovanju vsebine in oblike mesta. Naloga uradov pa je, da se z vso lastno in, če je potrebno, tudi uvoženo pametjo poglobijo v resne probleme kaotičnega mestnega razvoja. Sam apeliram za kvaliteten premik v zavesti, za sodobne trende razvoja ob popolnem spoštovanju in poklonu kvalitetam iz preteklosti, obenem pa za lokacijo policijskega centra tja, kamor sodi, na sodoben in poslovno urejen del na obrobju mesta. JOVO GROBOVSEK PREPOČASI PLUŽILI OSILNICA — Že po običaju Cestno podjetje najprej izpluži glavne ceste in šele nato pride v Kolpsko dolino. To se je zgodilo tudi tokrat. Zanimivo pa je, da so spet Slovenci plužili na svoji strani zdaj državne meje, Hrvatje pa nekaj dni za Slovenci po svoji strani meje. Ne morejo se namreč dogovoriti, da bi isto podjetje plužilo vso cesto. Ni v Ustavi Varstvo živali da, boj proti kajenju ne Leto je naokoli in zopet se lahko spomnimo sklepa medicinske fakultete iz Tuzle, da naj bo 31. januar dan brez cigarete oz. naj postane pomemben mejnik za vsakega kadilca. Zveza društev nekadilcev Slovenije pa je aktivna skozi celo leto. Vseskozi so se zavzemali, da se v novo ustavo republike Slovenije v tretjem poglavju v 72. členu, ki obravnava zdravo življenjsko okolje doda še: Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje. Ta dva stavka sta bila že zapisana v ustavi iz leta 1974 v 231. členu. Toda ustavna komisija te pobude Zveze društev nekadilcev Slovenije ni sprejela. Na tem mestu je sedaj stavek: Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon, te vrstice pa v predlogu za novo ustavo, kije bil objavljen v Delu 11. decembra lani, še ni. Nič nimamo proti varstvu živali, vendar bi morali upoštevati tudi naš predlog, saj je bil sprejet na zborih javne razprave med občani. Zahtevali smo tudi pri podpredsedniku IS republike Slovenije dr. Leonu Šešerku, pisno zahtevo pa smo poslali predsedniku Skupščine republike Slovenije dr. Francu Bučarju. Nikotin je ubil že veliko ljudi, pa kljub temu nova ustava ni zapisala tistega, kar smo že imeli. Upamo, da bomo imeli več sreče ob sprejemu zakona o kajenju, ki ga pripravlja IS republike Slovenije. Podpredsednik Zveze društev nekadilcev Slovenije JANKO BLAS Namera z Zarjo je družbeno škodljiva Odgovor izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto na pismo s tem naslovom (Dol, list 23. januarja) Mala »ekspertiza« v zvezi s predlogom Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto novomeški občinski skupščini za prenos stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov kot kapitalsko naložbo v delniško družbo Zarja, Novo mesto, objavljena v zadnji številki Dolenjskega lista pod naslovom »Namera z Zarjo je družbeno škodljiva« in katere avtorji so Darinka Smrke, Marjeta Saje, Franc Zavodnik in Bojan Fink, je preveč drzno zavajanje javnosti, da ne bi bili dolžni nanj odgovoriti. Za poznavalce stanovanjskega gospodarstva so namere piscev zelo jasne. Dolg članek ne more prikriti njihovih interesov — pridobiti posel na stanovanjskem tržišču, ki je nastalo z uveljavitvijo nove stanovanjske zakonodaje. Avtorji so namreč zamolčali dejstvo, da so sami oz. podjetja, katerih ustanovitelji so, tudi ustanovitelji družbe z omejeno odgovornostjo Dom, Novo mesto, s praktično enako dejavnostjo, kot jo ima Zarja. V tržno razvitem zahodnem svetu takšno početje označujejo kot hudo ŠENTJERNEJČANI V GOSTEH—Amaterska kultura je v Novem mestu že skoraj odpisana, zato se ne gre čuditi, da je tedaj, ko nastopa amaterska skupina, tudi dvoranca Doma kulture prevelika Tako je bilo tudi v ponedeljek zvečer, ko naj bi se novomeškemu občinstvu predstavili člani KUD Šentjernej. V dvorani je bito videti še največ šentjernejskih obrazov, tistik ki že dodobra poznajo glasove pevskega zbora Ajda, godbenike Iskre in Šentjernejski oktet. Šentjernejčana bi v Novem mestu lahko pozdravil tudi kateri od predstavnikov občine. Tako je morala vre od pozdrava do cvetja narediti kar Staša Vovk, tajnica ZKO občine Novo mesto. Na sliki- Prvi seje predstavil pevski zbor Ajda, v katerem so združeni pevci in pevke iz Orehovice in Šentjerneja, vodi pa ga Milan Pavlič. (Foto: J. Pavlin) dejanje nelojalne konkurence z vsemi posledicami, ki iz takšne kvalifikacije izhajajo. Pojmovanje tržišča, kot ga razlagajo pisci članka, ni sprejemljivo za današnji čas. V občini Novo mesto gospodarstveniki trga niso nikoli omejevali na dve sosednji ulici. Pa tudi delovanje na trgu ni le opravljanje drobnih storitev. Prepričani smo, da bralcem Dolenjskega lista ni potrebno razlagati razlik med močno kapitalsko družbo in majhnim storitvenim podjetjem in kdo od teh dveh lahko bolje ščiti interese lastnikov. Bralcem tudi niso potrebna pojasnila, da so naložbe v stanovanjskem gospodarstvu sicer nizko donosne, primerjalno pa celo varnejše kot naložbe v banke. Konstrukt, češ da lastniki Zarji podarjajo svoje premoženje ali da se na kak drug način lastnini odpovedujejo (prenos res ni prava beseda, kot ugotavljajo), kaže na NERAZUMEVANJE KAPITALSKEGA UPRAVLJANJA in na NEPOZNAVANJE RAZLIK MED LASTNINO IN PREMOŽENJEM. Gospodarstvenikom in večini laikov ni potrebno razlagati, da je kapitalsko upravljanje še vedno le upravljanje (ne pa podarjanje). Kapitalsko pa le zato, ker lastnik kapitala odloča o vsem. Izrabili so nekoliko negativen prizvok termina delniške družbe, ki gaje v delu javnosti pravzaprav povzročilo nikoli definirano družbeno premoženje. Delniške družbe, ki pri nas nastajajo, povzročajo marsikomu probleme in težave ob lastninjenju družbenega premoženja. Strokovnjakom bi morala pasti v oči bistvena razlika pri delniški družbi Zarja. Ta namreč nastaja po normalnem tržnem načinu — z združevanjem lastninsko že definiranega kapitala na interesni osnovi. Stanovanjski zakon je namreč lastništvo tega dela prej družbenega premoženja že določil. Tisti del, ki ga še lahko imenujemo družbeni, ker je v lasti podjetij v družbeni lasti, bo seveda lastninjen v teh podjetjih in ne v Zarji. Kapitalsko upravljanje se ne konča s kapitalskim vložkom in nikakršna skupina ljudi si ne more vzeti pravice, da PO SVOJE razpolaga s premoženjem. V svetu težko najdeš lastnike in občina bi, če bo predlog izvršnega sveta v občinski skupščini sprejet, postala (so)-lastnica Zarje, ki jim je vseeno, kaj se z njihovim premoženjem dogaja. Management podjetja, ki ne bo ščitil interesov lastnikov, bo kaj hitro »odletel«, še posebej, ker lastniki ali njihovi pooblaščenci niso v odvisnosti od tega mana-gementa, kot je to v samoupravnem sistemu gospodarjenja. Stalna kontrola gospodarjenja in zaščite interesov lastnikov je v organiziranost in delovanje Zarje vgrajena. Ni nam znano, od kod avtorjem podatek, da je Izvršni svet. Skupščine občine Novo mesto VLOŽIL v Zarjo 3.715.246,00 SLT. Za kapitalski vložek in vse premoženjske odločitve občine Novo mesto je pristojna občinska skupščina! Tudi trditve, da »vloga občine na stanovanjskem področju ostaja s prenosom stanovanj v delniško družbo nespremenjena«, v našem gradivu ni. Poenostavljanje, da je dobiček edina zahteva delničarjev, ne drži. Občina ima prav gotovo še druge interese. Kot hudo nevarno navajajo avtorji možnost, da bi neka skupina lahko prevzela večinski delež v družbi in ogrozila interese občine. Le kdo bi bil tako dober, da bi v občinsko stanovanjsko gospodarstvo vnesel toliko kapitala in kdo ga sploh ima? Veliko stanovanj bi moral zgraditi. Hvaležni bi mu bili vsi: politiki, gospodarstveniki, predvsem pa vsi prosilci stanovanj. Seveda bi tudi v tem primeru o sprejemu takega vložka posameznika ali skupine odločali lastniki podjetja — Zarje. Če je bilo postavljanje vprašanj in vnašanje dvomov namenjeno ustvarjanju zmešnjave in zavlačevanju reševanja problematike v stanovanjskem gospodarstvu, bodo komercialne namere piscev ob poslovni morali, ki izhaja iz njihovega članka, le težko uspele. Ne glede na to želi izvršni svet piscem obilo uspehov v poslovnem življenju. Na morebitno nadaljnjo časopisno polemiko o organiziranosti stanovanj- skega gospodarstva v občini Novo mesto se izvršni svet ne bo več odzval, ker je mesto razreševanja takšnih vprašanj in problemov občinska skupščina. Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto mag. BOŠTJAN KOVAČIČ predsednik Odgovor na odprto pismo predsedstva ZZB »Obtožba o nezakonitem ravnanju je pamflet« Predsedstvo občinskega združenja ZB NOV Novo mesto je v imenu Zveze združenj borcev NOV občine Novo mesto objavilo v Dolenjskem listu 23. januarja 1992 politične ocene in obtožbe o nezakonitem delu novomeškega župana. Zato sem se prisiljen javno opredeliti do tega pisanja. Izjavljam: 1. V tekstu ni naveden niti en člen kateregakoli zakona, ki bi bil kršen. Obtožba o nezakonitem ravnanju je pamflet, ki ga bom s pisci razrešil po redni sodni poti. 2. Združenje je nepolitična organizacija in v pravilih delovanja nima določil, ki bi mu dovoljevala poseganje v politične zadeve. Prepričan sem, da bo javni tožilec presodil stopnjo prekoračitve statutarnih določil združenja in ustrezno ukrepal. župan MARJAN DVORNIK Vrabci ne vračajo prosa Sem upokojenec, zdrav, nekaznovan. Nisem član nobene stranke, nisem prepirljivec. Moja žena pa ni upokojenka, čeprav je moje starosti, ampak gospodinja Vzgajala je otroke, a tega ji nihče ne prizna razen njih samih. V zgodovinskem lanskem letu sem dobil ravno toliko pokojnine, da je zadoščalo za najino prehrano in za plačilo vseh položnic ter za nekaj skromnih priboljškov petim vnukom. Saldo je pozitivna ničla. Optimistično! Toda zdaj, ko so moji številni pooblaščenci nehali nazdravljati si s šampanjcem, so se spomnili, da jim dolgujem še nekakšnih 19.000 tolarjev. To je kar petina porabljene vsote! Poračun je zapleten, pravijo, morda bo nekaj stotino v razlike; ampak naj se ne razburjam, temveč naj pošteno vrnem, kar sem skril v nogavico. Predragim pooblaščencem sporočam, da sem vso delovno dobo izdatno vlagal vse resnične ih lažne presežke v svojo firmo, v občino, v svojo republiko in v zvezo. Naj vendar uvidijo, da nisem jaz tisti, ki je dolžan. Pa me tolažijo, da ne bo tako hudo. Priznajo, da je moja nepreskrbljena soproga moja olajševalna okoliščina, vredna osem tisočakov za celoletne stroške. Tu si seveda spet popolnoma naspro- tujemo, jaz jo namreč cenim mnogo bolj. Lepo vas prosim, ljubi zakonodajalci, saj za ta denar ne dobite niti najbolj zanikrne dekle! Da ne govorimo o vseh drugih funkcijah, ki jih žena učinkovito opravlja. Vsekakor bi morale o tej temi spet reči kakšno gorko gospe feministke pred skupščino in v njej! In sedaj poglavitni problem: kje naj dobim te tolarje? Naj grem na banko ponje s pištolo v roki? Naj kradem golfe ali naj raje iščem marke s svinjsko taco? Morebiti bi začel razpečevati mamila? (Klanjam se, gospa, bi kupili marihuano? Prima roba, gospa! Tudi soseda je vzela dve vrečici po tristo mark. Veste, potrebujem denar za dohod., gospa!) Naša demokratična oblast se odločno zavzema za injiciranje iniciative korajžnih državljanov. Prav, bomo pa poprijeli Nekaj možnosti za pridobitni biznis sem navedel. Seveda je še neskončno originalnih inačic, poznanih, že uporabljenih in skrbno prikritih, celo v najvišjih sferah, nedostopnih kriminologiji. Ampak kolikor vem, že od nekdaj pa do danes velja nepisano pravilo, da vrabci ne vračajo prosa! D. Š. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Podpiramo vlado in predsednika Izjava za javnost Na pobudo Občinskega odbora SKD Novo mesto so se v soboto, 25. januarja, popoldne zbrali v Novem mestu predsedniki občinskih in krajevnih odborov slovenskih krščanskih demokratov iz občin Trebnje, Metlika, Črnomelj in Novo mesto. Srečanje je vodil novomeški župan Marjan Dvornik, gost tega izrazito delovnega sestanka pa je bil Edi Stanič, predsednik Občinskega odbora SKD iz Nove Gorice in predsednik volilnega štaba SKD. Po končanem sestanku so predsedniki OO SKD dolenjske in belokranjske regije sprejeli naslednjo izjavo za javnost: V zadnjem času smo priče ostrih in nekorektnih napadov nekaterih politikov na delo vlade in njenega predsednika Lojzeta Peterleta. Zavedamo se, da zaradi težkega gospodarskega stanja, ki je posledica prejšnjega planskega gospodarjenja, ni mogoče vedno najti najboljših rešitev. Zato je delo vlade izjemno odgovorno in težko. Kljub vsem očitkom pa se v našem okolju, kjer živimo in delamo, poleg političnih kažejo tudi že uspehi na gospodarskem področju, kot je še posebej opazen začetek zmanjševanja števila brezposelnih. Zato podpiramo program vlade in njenega predsednika. Ocenjujemo, daje glavna ovira uspešnega dela vlade v blokiranju njenega delovanja v parlamentu. Te težave pa bomo premagali samo s čimprejšnjimi volitvami. Za Občinske odbore SKD Trebnje, Črnomelj, Metlika in Novo mesto: FRANCI SMOLIČ FRANCI STARIHA ANTON ŠUKLJE MARJAN DVORNIK Od zbiralnic mleka do televizije Vaščani vasi Retje in Mali Log so se kritično lotili svojih težav LOŠKI POTOK — Na pobudo krajanov in krajevne skupnosti Loški potok, sta bila 12. januarja zbora vaških skupnosti z namenom, presekati gordijski vozel problemov, ki jim ni videti konca. V Retjah sta v razpravi sodelovala občinska poslanca Ivan Anzeljc in Janez Bambič. Ugotovljeno je, da kljub težavnim časom nekatere naložbe prehajajo v končno fazo. Zaradi zaostrenih odkupnih kriterijev za mleko je bilo v kraju zgrajenih pet zbiralnic mleka, ki pa nekatere še vedno ne služijo svojemu namenu. Kmetje se boje, da bi bil prav zaradi tega lahko zaustavljen odkup mleka, ki je nekaterim važen vir za preživetje. Pri sami gradnji je bilo vloženega mnogo prostovoljnega dela, primaknila je tudi KZ Ribnica, prav zaradi nedokončanih malenkosti pa je bilo izrečenih kar nekaj ostrih besed pospeševalni službi zadruge. Predstavnik krajevne skupnosti je zagotavljal, da je končno zagotovljen denar za ureditev ceste proti Grdi dolini v dolžini 1100 m. Dogovarjajo se z zasebnim podjetjem, ki naj bi bilo za 40% ceneje od družbenega. So pa seveda zahteve tudi za nekatera druga komunalna dela. V izdelavi je študija čistilnih naprav v Retjah in Travniku, sajje znano, da izvirna in meteorna voda, verjetno pa še kaj drugega, odteka v niže ležeče predele občine, kjer so črpališča vode, kije večkrat onesnažena. Kupljena pa je tudi čistilna naprava za vodovod v Loškem potoku, ki oskrbuje s pitno vodo tudi dele kočevske občine. Čistilna naprava je stala 1.400.000 tolarjev, montaža pa bo stala še najmanj toliko. Montaža pa je nujna, saj je bila voda v preteklem letu najmanj dvakrat oporečna, sicer pa je močno klorirana in kot taka skoraj neužitna. Omeniti velja, daje bila čistilna naprava v celoti kupljena iz republiških sredstev, namenjenih za razvoj demografsko ogroženih območji. V načrtu je asfaltiranje okoli 7 km ceste, ki povezuje Loški potok z občino Cerknica. Kljub temu da je to važna povezava, Cerknica omahuje, postavlja pa se tudi vprašanje bodoče občinske razdelitve. Kritizirali so tudi zimsko vzdrževanje cest. Slabo so vzdrževane že glavne po- Novoletni sijaj Šentjerneja Zahvala vsem, ki so pomagali pri prireditvi • Nastop Demosa je uničil levi totalitarizem, razpust Demosa pa pomeni preprečitev desnega. (T. Hribar) • Streljaj, pa te bo razumel ves svet. (Petan) • Vsako gibanje je v svojem bistvu totalitarno, saj skuša pridobiti zase čimveč prostora. (T. Hribar) • Brez energije nacionalizma Jugoslavija ne bi razpadla. S tem pa ne trdim, da je nacionalizem pozitiven. (Urbančič) • Tudi komunisti se spreminjajo: še včeraj so govorili o lepši prihodnosti, danes pa vzdihujejo po lepši preteklosti (Petan) Šentjernej je bil v zadnjih decembrskih dneh nenavadno lep in razgiban. V primeijavi s preteklimi leti je bil trg skorajda veličastno osvetljen, parkirni prostor v središču kraja pa ni služil običajnemu namenu, spremenil se je v improvizirano tržnico s stojnicami. Plakati in sporedi so najavljali prireditve, ki naj bi popestrile dosedanje mrtvilo v družabnem in kulturnem življenju tega kraja. Organizator — Turistično društvo Šentjernej in podjetje PETEL, d.o.o. — sta se lotila težke naloge: pripraviti novoletni sejem in v enajstih dneh, kolikor naj bi prireditve trajale, izpeljati kul-tumo-zabavni program. Od 21. do 31. decembra so se vrstile prireditve, na katerih so se kot nastopajoči' in sodelujoči predstavili izključno domačini. Novoletno vzdušje so popestrili ansambel Franca Vegla, ansambel Prva vaja, ansambel Objem, skupina Rokeiji, učenci glasbene šole z mentorjem Tonijem Homanom, pihalna godba Iskra Šentjernej, mladi godbeniki, cerkveni otroški in moški pevski zbor, Nastja in Sandra Dimnik ter Nace Junkar, ki pa so tudi »šentjemejske doline list«. Najmlajši so lahko vsak dan uživali ob obiskih dedka Mraza, lahko so si ogledali nastop baletne skupine OŠ Šentjernej, poslušali pravljice, gledali risanke in sodelovali v nagradnih igrah. Neodgovorne politične igre Potrebujemo le strokovno in ne politično vlado V Dnevniku je bil 24. januaija objavljen komentar predsednika SDP dr. Ribičiča, da izključujejo našo stranko iz ožjega koalicijskega izbora za sestavo nove vlade iz ideoloških razlogov. Podporo dr. Drnovšku naj bi stranka dala samo pod pogojem: L predstavitev ustreznega vladnega Programa (kar odobravam) 2. enakopravno vključevanje SDP v sestavo strokovne vlade. Sem članica SDP, vendar 2. točke v današnjem kriznem času ne podpiram. Zdi se mi, da bi bila modrejša zahteva samo po sestavi strokovne vlade, brez Pogojev o obveznem vključevanju naše in s tem seveda vseh strank v novo vlado, kajti prav to so spet politične igrice. Slovenci smo pokazali veliko poli- NAJLJUBŠI MI JE DOLENJSKI LIST Vem, da vas bo zanimalo, kaj meje spodbudilo k pisanju. V vašem časopisu sem zasledila, da napake, ki jih naredite, tudi popravite. Ker napake vsi delamo, je tako edino prav. Moram vam povedati, da se vedno veselim nove številke Dolenjskega lista. Nanj sem naročena že od začetka. Spomnim se nekega žrebanja v Novem mestu, na katerem sem tudi sodelovala, vendar nisem imela sreče. Vsi sodelujoči smo bili zapisani v časopisu, škoda, da tega več ne najdem. Pri nas smo naročeni na pet časopisov, vendar mi je najljubši Dolenjski list, ki se ga nikakor ne mislim odpovedati, prej kruhu. P. P. tično zrelost in enotnost brez strankarskih nestrpnosti v odločilnih zgodovinskih trenutkih. Tako smo se opredeljevali tudi ob plebiscitu za samostojno Slovenijo in v junijski vojni. V obdobju, ko začenjamo našo državniško samostojno pot in nas končno priznavajo druge države, drvimo v čedalje večji gospodarski in socialni kaos. Nujno potrebujemo strokovno in ne strankarsko novo vlado, pod sposobnim in strankarsko neopredeljenim predsednikom. Po raziskavah in javnem mnenju upamo, da je trenutno najprimernejši kandidat za novega mandatarja dr. Drnovšek. Od take vlade pričakujemo in upamo, da bi s svojim realnim programom poiskala zrelejše možnosti in alternativne rešitve za sprejem potrebnih zakonskih aktov volilne zakonodaje in proračuna v slovenski skupščini. S svojimi preudarnimi ukrepi naj bi reševala, kar se še rešiti da v tem kratkem predvolilnem obdobju. Strankarske igrice tudi v SDP, ki pogojujejo podporo dr. Drnovšku z vključevanjem svojih članov v novo »strokovno« vlado, so samo igrice za ministrske stolčke. Danes gre za hitro reševanje gospodarskih in socialnih problemov. Gre dejansko za preživetje ljudi, in ne za moč strankarskih prvakov, kajti domovina s perspektivo, da bomo morda nekaj let jedli »travo«, ne vem, če bo lahko ostala svobodna. Poizkusimo v tem kriznem času, spet enotnejši, skupno s poslanci, ki odločajo o naši usodi, z razumom in strpnostjo premagati strankarske prepire o »moči in pameti«. Brez enotne podpore dr. Drnovšku najbrže ne bo mogoče hitro sestaviti vlade, ki bi z realnim programom perspektivne podobe Slovenije in s pogledom naprej, brez brodoloma, vodila našo ladjo do novih državnih volitev. DRAGICA ROME Pestri nastopi, vabljive stojnice ter bogate nagrade sponzorjev v nagradnih igrah so privabile na prednovoletne prireditve skupno preko 7000 obiskovalcev. Največ se jih je zbralo ob nastopu Naceta Junkaija, ko so na trgu prižgali tudi ogenj miru, kije gorel vse do zadnjega dne starega leta. Ves čas je deloval sejemski radio, kije poleg glasbe posredoval preko 250 reklamnih sporočil ter predstavil dejavnosti obrtnikov in podjetij. Treba je omeniti, daje tehnično skupino za izvedbo celotne prireditve sestavljalo pet ljudi pod vodstvom Darka Homana. Organizatorji se zahvaljujejo mnogim posameznikom, podjetjem in zasebnikom, ki so po svojih močeh pomagali pri izvedbi prireditve: trgovinama Mercator in Dolenjka Šentjernej, OŠ in VVE Šentjernej, župnijskemu uradu in prinašalcem ognja miru, Iskri HIPOT in PIO, tovarni Podgorje, Elek-tru Šentjernej, KS Šentjernej, šentjer-nejski pošti in policiji, GD Šentjernej in Dol. Maharovec, Čebelarskemu društvu, Studiu D, KOBRI iz Šmarja, Ce-mentninarstvu Kušljan ter g. Grubarju za prevoze s kočijo. Posebej bi se radi zahvalili sponzorjem za privlačne nagrade, ki so jih prispevali: KOMPAS Magistrat Ljubljana; Ljubljanska banka, d.d., Novo mesto; Avtogalanterija Novo mesto; Ideja, d.o.o., Vrbovce; Lončarstvo Pungerčar; Emona Dolenjka; gostilna Majzelj; slaščičarna Majde Golob; bife Petelin; KRKA — Kozmetika in KRKA — Zdravilišča Novo mesto; Globtour Novo mesto; Kompas Novo mesto; ČP Dnevnik Ljubljana; Petrol; TOKO; Mercator Standard; Perutnina Kuhelj iz Šmarja; KZ Krka TZO Polje Šentjernej ter KZ Ajda s Sel pri Šentjerneju. Kritično oko in uho bi pri teh poskusih našla še marsikatero napako v zasnovi in izvedbi programov. In vendar, za začetek je uspelo, bi rekli krajani, kar ponosni, da se je tudi pri njih začelo »nekaj dogajati«. Turistično društvo Šentjernej vezave, vaške poti in uličice pa so bile prav v teh dneh prave drsalnice. • Prebivalci obeh vasi so ogorčeni nad TV Slovenijo. Že kar nekaj let posamezniki in društva, v teh dneh se je priključila tudi krajevna skupnost, vodijo jalovo borbo za izboljšanje tv signala. V teh dneh bodo ugotovili točno število stanovanj, kjer je že prvi program slab, drugi pa je praviloma nemogoč. Zbirali bodo podpise prizadetih in s 1. februarjem nehali plačevati naročnino. Sklep je bil nepreklicno sprejet na obeh zborih. Več prisotnih je hotelo vedeti, kaj je s telefonijo. V občini se že več let plačuje samoprispevek, ki se izteče v juniju 1993. Veliko so prispevala podjetja, npr. Inles in Riko. Pojasnjeno je bilo, da dela potekajo predvsem v Ribnici, za Loški potok, ki z že obstoječimi potrebuje 400 do 500 priključkov, bo potrebna vsa nova napeljava, napeljava za posamezne priključke bi bila podzemna, potrebna pa je tudi nova centrala. Podobna razprava je potekala v Malem Logu, na primer: za zbiralnico mleka je potrebno samo priključiti vodo, potrebujejo pa tudi nekaj gotovine za izplačilo obrtniških del. Vaščani so povedali, da nameravajo graditi kapelico, ki jim je ni uspelo zgradili v vsej svoji zgodovini. Resnici na ljubo je treba povedati, da izredno idilična in urejena vas nima ne takega in ne drugačnega obeležja. Pravijo, da lokacija ni vprašljiva, denar tudi ne, želijo pa nekaj podpore pristojnih služb, sicer pa nameravajo strokovni del prepustiti župnijskemu svetu. Kljub temu daje kraj, zlasti v osemdesetih letih, izredno napredoval, je problemov še veliko, krajani pa optimistično načrtujejo tudi za vnaprej in tudi to nekaj velja. A. KOŠMERL DROBNE KRAJEVNE NAPAKE Slovenski upokojenci razočarani Protestirajo, ker jih iz-rabljajo za politiko Slovenski upokojenci se čutijo razočarane in ogoljufane, ker se v Skupščini Republike Slovenije tako zavlačuje sprejem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zato se jeZve= za društev upokojencev Slovenije s posebnim pismom obrnila na predsednike vseh treh zborov Skupščine, naj vendar ta zakon čimprej sprejmejo. Ker zakon ni bil sprejet že decembra, so upokojenci gmotno občutno prizadeti, saj z januarsko uskladitvijo pokojnin niso dobili razlike tudi za mesec november, kar predstavlja 11,5% enomesečne pokojnine. Ni korektno do upokojencev, ki predstavljajo približno tretjino vseh volilcev, da se na njihovem hrbtu in na njihov račun rešujejo nesporazumi med zbori in poslanci različnih parlamentarnih strank. Če ne upoštevamo nezaposlenih, je vsaj dobra polovica upokojencev gmotno in socialno najbolj prizadeti del prebivalstva. Spremembe načina usklajevanja pokojnin, sprejete jeseni 1990 in februarja 1991, so povprečne pokojnine v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom zmanjšale za dobrih 20%. Ker pa tudi povprečni osebni dohodki zaposlenih ne sledijo splošnemu dvigu življenjskih stroškov, je položaj upokojencev vse slabši. Iz vsega tega je razvidno, da postaja socialni položaj upokojencev vedno bolj kritičen. Zveza društev upokojencev Slovenije prosi predsednike zborov, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bo zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejet takoj na prihodnjem zasedanju Skupščine Republike Slovenije. Predsednik Zveza društev upokojencev Slovenije STANKO HVALE • Avtobusna postajališča v Lokah pri Impoljah, Zavratcu in Roviščah v Sevniški občini so že nekaj let brez voznih redov. V Zavratcu ni na avtobusnem postajališču nobene klopi. Skoraj nič boljše ni v Roviščah. Ljudje se resno sprašujejo, kdo je bil tako pameten, da je dal v Zavratcu in Roviščah odstraniti poštne pisemske nabiralnike. Tudi na obeh Hubajnicah, Primožu, obeh Impoljah, kakor tudi na Gornjih in Dolnjih Orlah v zadnjih dvajsetih letih še nisem videl nobenega poštnega nabiralnika. • Na vseh cestnih in kolovoznih vpadnicah na republiška cestišča so postavljeni prometni znaki, ker zanje skrbi novomeško Cestno podjetje. Le na cestnih relacijah: Zavratec — Križe, Zavratec — Hubajnica, Loke — Impo-lje — Primož, pa čeprav so te ceste asfaltirane, ni nobenega prometnega znaka. Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi se katero motorno vozilo prevrnilo s ceste najmanj trideset metrov globoko v Spo-lovni dolini. • V Roviščah jim je uspelo, da imajo sodobno zbiralnico mleka, kar pa ne uspe v vasi Zavratec, čeprav so o tem že pred leti govorili. Morda bi bilo dobro, če bi si kdo od krajevne skupnosti Studenec tudi ogledal prevoljsko kapelico. Je v takem stanju, da se bo v bližnji bodočnosti sesula. KAREL ZORKO Hgfif ^nEir Grozi nevarna bolezen pasja kuga Vse več primerov v Novem mestu — Lastniki psov naj pravočasno poskrbijo za preventivno cepljenje — Kakšni so tipični znaki te nalezljive bolezni V zadnjih nekaj mesecih smo veterinarji v ambulanti za male živali v Novem mestu pri svojem delu registrirali več primerov pasje kuge. Obolevajo pretežno mlajši psi, za vse živali pa je značilno, da niso bile cepljene proti pasji kugi. Človeku pasja kuga sicer ni nevarna, za pse pa je pogosto smrtna. T udi če pes preboli bolezen, mu pogosto ostanejo posledice, ki se kažejo kot delna ali popolna slepota, naglušnost, slabši voh, motnje v razvoju zob in ohromitev živali. Pojavi pasje kuge si običajno sledijo v nekajletnih pavzah, med tem časom pa se bolezen pojavlja le posamično. Ker je pasja kuga zelo nevarna, nalezljiva in razširjena bolezen, bom omenil nekaj tipičnih znakov bolezni pa tudi preventivne ukrepe za njeno preprečitev. Pasjo kugo povzroča virus, ki je občutljiv za sončno svetlobo, odporen pa proti nizkim temperaturam in izsušitvi. Virus lahko uničijo 3-odst. lug, 0,5-odst. fenol, 0,5-odst. cetavlon in druga razkužila. Čas od vdora virusa v organizem do pojava prvih bolezenskih znakov traja v povprečju 3—5 dni. Največ živali zboli v starosti med 4 in 6 meseci, pozneje pa odstotek obolelih živali upada, tako da jih med 6. in 10. letom zboli le 3—4%. Virus se izloča z urinom, iztrebki, s slino in z vnetnimi izcedki bolnih živali. Do okužbe pride z direktnim stikom bolne živali z zdravo, kakor tudi s hrano, vodo, s predmeti in aerogeno s prahom. Do izbruhov pasje kuge pride zlasti v mrzlem in vlažnem vremenu, v pozni jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Bolezen se kaže v otožnosti živali, odklanjanju hrane in povišani telesni temperaturi. V nadaljevanju bolezni se pojavi vnetje očesnih veznic, gnojni izcedek iz oči in nosa, driska in bljuvanje. Če so prizadeta dihala, se lahko razvije vnetje dihal in pljučnica. Pri nekaterih psih so poudarjene kožne spremembe na trebuhu, v dimljah in pod pazduho. Zelo nevarna je tudi živčna oblika bolezni, za katero so značilni krči in ohromitev živali. Zanesljivo zaščito proti pasji kugi lahko dosežemo, če žival cepimo z zaščitnim cepivom. V naši praksi uporabljamo cepiva, ki istočasno povzročijo imunost proti več različnim kužnim boleznim. Z vakcinami, kot so Candur-SHL, Canivax-CHL, Caniffa in druga, zaščitimo živali proti pasji kugi, kužnemu vnetju jeter in leptospirosi. Pse cepimo prvič med 7. in 10. tednom starosti, po 3—4 tednih cepljenje ponovimo, s čimer se ustvari še trajnejša imunost. Kasneje ponavljamo cepljenje enkrat letno. Pred vsakim vakcinira-njem živali priporočamo predhodno odpravo črevesnih zajedalcev. Temeljno veterinarsko-medicinsko načelo: bolje preprečiti, kakor zdraviti, velja tudi pri pasji kugi, zato predlagam lastnikom psov, da pravočasno poskrbijo za preventivno cepljenje svojih štirinožnih prijatelejv proti tej nevarni bolezni. IGOR OSTERMAN, dipl. vet. Otočec se prebuja Podprimo kulturne delavce Kulturna dejavnost na Otočcu oživlja. Po nekaj letih zatišja in premora na kulturnem področju se ta zvrst zopet vrača. Po ustanovitvi moškega komornega pevskega zbora se vrstijo koncerti tako doma in na gostovanjih. V lanskem letu sta bila doma samo dva koncerta, zadnji decembra z naslovom Domovini, a veliko gostovanj ni. Tako je zbor gostoval v Domu kulture v Novem mestu na reviji pevskih zborov, na reviji cerkvenih pevskih zborov na Kapitlju, v Novi Gorici, Ajdovcu, 9. februarja pa bodo gostovali v Dolenjskih Toplicah. Tudi dramska sekcija oživlja. Ob uspešnici igre »Vsi me imajo radi, samo oče me ne mara« je bila dvorana na Otočcu dvakrat nabito polna. Gostovanje so opravili še petkrat, povsod z veliko uspeha. Tako nadaljujejo tudi z igro »Mesto Arbela«, ki je zopet pritegnila pozornost domače javnosti. Gostovanja so zaradi vojne agresije odpadla. Za letošnjo sezono je predvidena nova gledališka igra. Sredi januaija so mladi v okviru KUD Otočec priredili kulturno-zabavni večer. Večerje bil obarvan tako tekmovalno, humorno, glasbeno kot resno-razmišljajoče. Obljubljenih je še veliko podobnih večerov, zato jih velja podpreti. Te dni je v KS Otočec razstava likovnih del učencev OŠ Otočec, kjer so razstavljena najboljša in najbolj izrazita dela. J. STRGAR POMAGALI SO BEGUNCEM SEVNICA — Občinski odbor Rdečega križa Sevnica se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali hrano, obutev, oblačila, odeje in gotovino za hrvaške begunce. Zbiralne akcije so organizirali IS SO Sevnica, koalicija Demosa, LDS Sevnica, KS, župnišča in krajevne ter občinske organizacije Rdečega križa Sevnica. Zbrali so za 14.265 kilogramov živil, 5.170 kg oblačil, obutev in odeje ter 113.985,00 SLT gotovine. Po trgovinah so postavili košare, kamor so lahko občani darovali kupljena živila. Zbrano pomoč so namenili predvsem občini Klanjec in beguncem, ki so si zatočišče našli v sevniški občini. Občinskemu odboru Rdečega križa Klanjec so lani izročili 8.170 kg raznih živil, 2.500 kg oblačil, obutve in odej, za 28.510 SLT so nakupili pralnega praška, plenic, higienskih potrebščin, za 32.900 SLT pa ženskega perila. Prizadetim beguncem so dodelili tudi finančno pomoč, skupaj 31.655,00 SLT. ZLATA POROKA — V nedeljo, 12. januarja, sta praznovala zlato poroko Nežka in Alojz Bezek iz Semiča. Prvi »da« sta si izrekla pred pol stoletja, v času, ko je bila pri nas vojna. Kljub temu, da je moralo biti takrat poročno slavje v zatemnjeni hiši, ob kontroli italijanskih stražarjev, se ga slavljenca in takratni svatje, ki so bili prisotni tudi ob zlati poroki, radi spominjajo. Obema slavljencema, ki sta čila in zdrava, želimo še veliko lepih dni Posebna pošta O rentabilnosti ptt prometa bi morali razmislja-ti tudi na-občini Pod tem naslovom je bil v Dolenjskem listu 23. januaija t.l. objavljen članek, da občinska uprava z odvečnimi delavci dostavlja svoje pošiljke naslovnikom na ožjem področju Novega mesta. Pri tem pa poudarja, da je takšen način dostave pošiljk kar za 39% cenejši, kot je poštna pošta. Menimo, da je navedeni odstotek precej nizek, če upoštevamo dejstvo, da njihovi odvečni delavci ne dostavljajo pošiljk na celotnem ozemlju občine. Za primerjavo bi avtor omenjenega članka moral izračunati rentabilnost dostave pošiljk tudi v oddaljenih krajih, npr. v vasi Lopata, ki spada v dostavno območje Hinje, ali v vas Javorica, ki spada v dostavno območje pošte Šentjernej itd. V tem primeru se ne bi pohvalili s takšnim odstotkom rentabilnosti, pač pa s precej večjim odstotkom izgube. To je veijetno izračunal tudi organizator omenjene mestne dostave, zato ga širše področje ne zanima. Toda pošta mora dostavljati vse pošiljke, ne glede na oddaljenost naslovnika in ne glede na rentabilnost. Rentabilnost ptt enot našega PTT podjetja je zaradi neekonomskih cen večine ptt storitev največji problem poslovanja, saj dohodek kar ene tretjine ptt enot ne pokriva ustvarjenih stroškov. Navedeni podatki so za preteklo leto. PTT promet je zaradi izgube tržišča bivše Jugoslavije močno upadel in s tem tudi dohodek. To pa pomeni, da bo v bodoče še več ptt enot nerentabilnih. Kaj pomeni nerentabilnost katerekoli dejavnosti, ni potrebno posebej razlagati. Menimo, da bi morali o nerentabil-nosti ptt dejavnosti razmišljati tudi vodilni delavci občine Novo mesto. PTT PODJETJE NOVO MESTO Vodja ptt službe TONE GABRIJEL Počitnice — kakor za koga Šolarjem med počitnicami ne bo dolgčas — Kaj pripravlja Zveza prijateljev mladine? NOVO MESTO — Vse tako kaže, da bodo po dolgem času spet prave zimske počitnice. Tako bo naslednji teden imel prvo besedo sneg, če ga slučajno ne bo vzela kakšna nepredvidena odjuga. Ta bi prišla prav vsem tistim staršem, ki v tej krizi ne zmorejo kupiti svojim šolarjem dragih smuči in ostale opreme. Če bi zmogli to, pa bi zmanjkalo denarja za drage smučarske tečaje, za avtobus, enolončnico in karto za vlečnico. Da bo takšno stanje v naslednjem tednu vsaj malo omiljeno, je poskrbela tudi občinska Zveza prijateljev mladine iz Novega mesta, ki bo skupaj s Pionirsko knjižnico, Domom kulture, Gami hotelom iz Otočca in plesno delavnico Mojce Hotko pripravila počitnice za tiste, ki se bodo morali snegu odpovedati. Pionirska knjižnica bo za otroke vsak dan počitnic med 8. in 19. uro pripravila ure pravljic, poslušanje glasbe, igranje in gledanje risank. V Domu kulture bodo vsak dan ob 10. in 16. uri vrteli zanimive filme za mladino. Počitniškemu programu so se tudi letos priključili v Gar-ni hotelu na Otočcu. Vsak dan počitnic bo v bazenu kopanje s cenejšo vstopnico (70 SLT), v avli bodo vrteli video filme, pripravljajo pa tudi filmsko in kiparsko delavnico, tečaj borilnih veščin in tek na smučeh. Te sije mogoče v hotelu tudi sposoditi. Na osnovni šoli Grm bo od 3. do 7. februarja potekala plesna delavnica Mojce Hotko. Skupina od 1. do 3. razreda se bo učila plesnih korakov od 9. do 10. ure, druga skupina, od 4. do 6. razreda, pa od 9.30. do 12. ure. Smučarsko društvo Rog pripravlja tečaj na Gačah. Informacije je mogoče dobiti v klubski pisarni na Loki ali na telefon 22-267. Zvedeli smo tudi, da bo od 3. do 7. februarja vsak dan ob 8. uri z avtobusne postaje proti Gačam odpeljal smučarski avtobus, ki se bo ustavil tudi v Straži in Dolenjskih Toplicah. Vračal se bo vsak dan ob 16. uri. Člani Zveze prijateljev mladine pa za tiste, ki ostajajo doma, pripravljajo pravo malo zimsko olim-piado. Kar največ šolarjev se bo lahko pomerilo v ne preveč napornem zimskem triatlonu. Bolj za šalo kot zares bodo tekli na smučeh, vozili veleslalom in na koncu izvedli še terenski skok s smučmi. Za zmagovalce so pripravljene velike nagrade. Prireditve bodo v sredo ob 11. uri v Mrzli dolini za otroke krajevna skupnost Drska, naslednji dan pa bo veselo v Kosovi dolini za otroke Plave lagune. J. P. f M- ' Milka Mežnaršič I Olga Rodman Ml lifttfl/tujttoo’ tiJa/ TEKMOVALI SMO Učenci prvega, drugega in tretjega razreda smo tekmovali v šiškariadi. Naloge smo prebrali v Cicibanu. Te so zelo zanimive in popestrijo revijo. Ker je Ciciban zelo rag, se gaje moralo več učencev odpovedati. Kar malce jezni smo, daje tako drag. Sicer pa, vrnimo sc k šiškariadi. Tekmovalo je 62 učencev. Super šiškolini so postali: Petra Hočevar, Nika Spelič in Slavi Stanisavljevič iz prvega razreda, Leon Ribič, Mitja Golob, Boštjan Sitar, Matej Haložan iz drugega razreda in iz tretjega Andrej Jamšek, Ines Zgonc in Lojzi Bastardi. Vsem super šiškolinom Čestitamo. Dopisni krožek nižje stopnje OŠ Krmelj SREČANJE Z UMETNICO Člani literamo-novinarskega krožka smo v četrtek, 16. januarja, obiskali razstavo akademske slikarke Marije Lucije Stupica v avli poslovne stavbe SDK v Novem mestu. Vrhunsko je ilustrirala svetovno znano Burgerjevo balado Lenora v Prešernovi prepesnitvi. Slikarka je Lenoro prebudila v novo življenje. Pogovarjali smo se z njo o njenem delu. Povedala je, da se je odločila za ilustrira-nje Lenore, ker jo privlačijo ljudski motivi. Lenoro je ustvarjala celo leto. Zaupala mi je, da sedaj ilustrira delo Oskarja Wil-da Srečni princ. Obiskovalci smo bili nad njenimi deli navdušeni, saj je bila to izjemna priložnost za srečanje s svetovno znano ilustratorko. (JANEZ MAJSTER, 7.d) Osnovna šola Šmihel NASTOPALI SO UČENCI GLASBENE ŠOLE Na našo šolo so prišli nastopat učenci Glasbene šole Trebnje. Bilo jih je prijetno poslušati. Učenci so igrali na klavir, prečno flavto, blokflavto, harmoniko, kitaro, trobento in druge instrumente. Še posebej so nam bili všeč učenci s harmoniko. Profesorica Tatjana Mihelčič je vsakega, kije igral, predstavila in povedala, kateri razred glasbene šole obiskuje. Želim si, da bi še kdaj prišli. BREDA DRAGAN 6. r, novin. krožek OŠ Šentrupert PRIČAKOVANJA V SAMOSTOJNI SLOVENIJI • V samostojni Sloveniji pričakujem, da bi bil mir, da bi imeli vsi ljudje službe in da bi spoštovali drug drugega. JANEZ • Zelo sem vesela, ker nas ne bo nihče več izkoriščal. Mislim, da bo sedaj več denarja kot prej in da bodo cene nižje. MILANKA • Zdaj, ko je Slovenija samostojna, pričakujem predvsem mir ter urejeno in pravično državo. Upam, da ne bom nikoli več videl tujih vojakov v Sloveniji. GORAZD • Samostojnost mi pomeni, da smo sami na svojem in da smo enaki drugim naprednim državam. TOMAŽ Zbrala TJAŠA PENE Nov. krožek — Vrabčki OŠ Artiče AKCIJA JE USPELA Naša šola je sprožila akcijo za pomoč družini Vrisk, ki se je v mesecu oktobru povečala kar za tri člane oz. za tri brhka dekleta. Čeprav akcija še ni zaključena, smo v petek priredili v šoli srečanje vseh darovalcev z deklicami in njihovimi starši. Do sedaj seje vključilo v akcijo okrog trideset podjetij in društev. Zbrali so že 300.000 SLT. Kdor ni mogel pomagati z denarjem, je ponudil gradbeni material, hrano, plenice. Člani novinarskega krožka smo zbrali nekaj prikupnih igrač, ki smo jih sami prerasli. Zelo zanimivo bo, ko bodo prikorakale same v šolo, čeprav se nekatere tovarišice že bojijo, kako jih bodo ločile. Sedaj jih mamica loči po copatkih in dudicah, po čem jih bodo pa kasneje? DARJA CERJAK 7. r., novin. krožek OŠ Artiče Tako, kot klone mogočen hrast v viharju, je klonilo tudi težko življenje Milke Mežnaršič z Dol. Ponikev pri Trebnjem. Od nje smo se poslovili v četrtek na pokopališču sv. Marjete na Ponikvah. Rodila seje pred 74 leti v Šalki vasi pri Kočevju, v številni družini. Oče je bil zaposlen v rudniku Kočevje. Življenje jo je že v rani mladosti poslalo v svet k raznim družinam za gospodinjo ali varuško otrok. Po očetovi upokojitvi so kupili hišo na Dol. Ponikvah pri Trebnjem, kjer so poslej živeli. Po končani vojni je Marija doživela najtežje, skoraj osem let je morala prestati v zaporih, doživela je nešteta ponižanja. Že takrat je začelo njeno zdravje pešati, odšla je na Gorenjsko, se poročila. Pred šestnajstimi leti ji je umrl mož. Bolezenske tegobe so se nadaljevale, zato je morala večkrat na operacijo, v bolnici je tudi za vedno obležala. Vsem bo ostala v spominu kot prijazna in dobra ženica. R. M. SPOMNILI SO SE BOLNIH IN OSAMLJENIH Rezka Majer nam piše, da je društvo invalidov Trebnje v zadnjem času obiskalo več težje bolnih in socialno ogroženih članov. Obenem se člani društva zahvaljujejo vsem darovalcem: Gredi Mirna, PD Dob, Mirna, Unitehni Trebnje, Krajevni skupnosti Trebnje, Akri-polu Trebnje, Donitu Vel. Loka. Obiskali so tudi Jožefo Novak iz Studenca 1, ki je po obisku zapisala naslednje vrstice: »Hvala za obisk in darilo. Bila sem zelo presenečena in vesela, saj sem zelo osamljena!' Lani decembra smo se na krškem pokopališču poslovili od Olge Rodman iz Starega Grada pri Krškem. Bila je dobra mama, stara mama, vaščanka, prisrčna ženska. Olga seje rodila pred 88. leti v Kapelah pri Dobovi. Bila je peti od sedmih otrok v družini. Že v prvem letu življenja so se preselili v Spodnjo Libno. Številna družina seje preživljala z dohodki očeta. Leta 1936 seje Olga poročila. V srečnem zakonu so se jim rodili štirje otroci. Vojna je bila do njih še posebej kruta. Leta 1941 je bila družina z dvema otrokoma preseljena v Šlezijo. Tam seje Olgi in Lovrencu rodil še en otrok. V taborišču je umrl Olgin oče, z možem in tremi otroki pa so se vrnili leta 1945. Po vojni seje družina preživljala v glavnem z dnino. Leta 1948 sta v Starem Gradu zgradila skromno hišo. Rodil se je še četrti otrok in ni bilo lahko poskrbeti za vse. Olgi pač ni bilo usojeno, da bi živela brezskrbno. Leta 1980je zgubila moža. Čeprav je bila v zadnjih letih pogosto sama, je z odprtimi rokami sprejemala obiske svojih otrok. Zadnje mesece je bila priklenjena na posteljo. Daje bila Olga zares priljubljena ženska, so pokazali ljudje, ko sojo na zadnjo pot pospremili v tako velikem številu. 1. K. • Zaupanje je največje žrtvovanje samega sebe. (Hebbel) • Če ste v težavah, si preskrbite advokata. Potem boste imeli še več težav, a boste imeli advokata. (C. Manc) • Če hočete dobiti posojilo, morate najprej dokazati, da ga ne potrebujete. (Murphyjev zakon) Va LOGA DoM-a®g do.o. PRODAJNO SKLADIŠČNI CENTER BTC-JAVNA SKLADIŠČA Novo mesto Delovni čas: od 7. do 17. ure sobota: od 8. do 12. ure Tel. (068) 28-078 Fax: (068) 22-338 vam v sodelovanju s KLI Logatec nudi program stavbnega pohištva: — Analizirana vezana in enojna okna ter balkonska vrata — površinsko Analizirana enojna okna in balkonska vrata iz merantija-eksotičnega lesa — vhodna in panoramska vrata — polkna s fiksnimi ali gibljivimi lamelami — polkna s fiksnimi lamelami iz merantija — omarice z roletami — žaluzije , — netipsko stavbno pohištvo standardnih profilov (stavbno pohištvo po naročilu) — notranje okenske police i — vgraditev naših izdelkov v objekte Nudimo vam tudi program notranjih in garažnih vrat proizvajalcev LIP Bled in LIKO Vrhnika. Za program KLI Logatec vam nudimo 20% popust, za program LIKO Vrhnika pa 15% popust. Nudimo tudi celotno ponudbo lesnega materiala. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST IN NAS OBIŠČITE V PRODAJNO SKLADIŠČNEM CENTRU BTC-Javna skladišča Novo mesto. Za vas, ki se ne bojite Evrope 92, smo pripravili vrsto računalniških programo v za sodobno poslovanje! RAČUNALNIŠKI INŽENIRING FINANČNO-INFORMATIVNI SISTEM (glavna knjiga, salda-konti, menične in ostale obresti) MATERIALNO POSLOVANJE (skladiščno in finančno poslovanje) Na ta dva osnovna programa se z istimi matičnimi podatki o dobaviteljih, kupcih, klasifikaciji materiala, kontnim planom, šiframi materialov in drugimi podatki navezujejo še programi za: OSNOVNA SREDSTVA, OSEBNE DOHODKE, EVIDENCO KREDITOV, KADROVSKO EVIDENCO, EVIDENCO IN OBRAČUN NAROČNIKOV, KALKULACIJE IN RAZPIS PROIZVODNJE, FAKTURIRANJE, MALOPRODAJNO IN VELEPRODAJNO KALKULACIJO Z OBRAČUNI DAVKOV, DROBNI INVENTAR, EVIDENČNO DOKUMENTACIJO, PODPORO DELA PRAVNIH SLUŽB. Z našimi računalniškimi programi poslujejo že v več kot 100 podjetjih, bankah, skupnostih širom po Sloveniji. Zagotavljamo tekoče vzdrževanje in prilagajanje programov spremenjenim predpisom. Podrobne informacije na telefon (063)27-217 fax (063) 28-511 (Zlatko Gruber) POSREDNIK Šentlovrenc d.o.o. enota Trebnje J Rimska 33/I (Gasilski dom) Telefon št. (068) 44-968 VOZILA IN KMETIJSKA MEHANIZACIJA ZA PRODAJO OZIROMA NAKUP DNE 27. januarja 1992. PRODAJA: Tip vozila-artikla Letnik KM Cena DEM Opombe 1. LADA RIVA1500 89 33000 6500 Zelo lep 2. DAK DIANA KOMBI 83 57000 1500 Novo ličan 3. Z101 P0LLY 87 57000 2700 Lepo ohranjen 4. 0LT SIT (R. VISA) Nov 3000 6500 Registriran 3 mes. 5. F0RDESC0RT 76 90000 1000 Dobro vzdrževan 6. MAN KIPER19230 72 270000 Po dogovoru vozen, drugi stroj 7. TAM170T14 84 290000 4500 Lepo ohranjen 7a. MAN 520 ŠPEDITER 64 160000 4000 Po gener. novi rez. deli 8. VOLVO 343 GDL 78 150000 4500 Prvi lastnik 9. CITROEN GS1200 80 115000 2000 Lepo ohranjen 10. R4GTL (SERVISNI) 89 4600 Prvi lastnik 11. YUG0 KORAL 45 89 18000 4500 Lepo ohranjen 12,- YUG0 AMERIKA 45 87 57000 4500 Lepo ohranjen 13. TRAKTOR IMT 539 90 170. d.ur 7700 14. TRAKTOR 77 5000 ali menja za Ursus 35 ZET0R 67-11 oz. Ferguson 35 15. KOSILNICO BCS 86 3500 16. R-21 89 Menja za R-5 (88 let) do 8500 DEM GOLF D (87 let) do 10000 DEM 17. 0LT SIT (ROM. VISA) Nov 5000 6400 Reg. do 9-92 18. GOLF D 79 10000 Po gen. do 4000 19. TRAKTOR IMT 560 400 dvoj. vl. del. ur 17000 ali 800000 SLT 20. CITROEN KM VI—90 42000 35000 Prvi lastnik 21. PRIKOLICA 5 TON 1000 22. 0LT SIT (ROM VISA) 3mes. 6300 Modre barve 23. TRAKTOR SAME 35 8mes. 16000 24. YUG0 45 AX 88 47000 4000 Moder-ohranjen 25. YUG0 45 89 50000 4500 Res. do 7-92 26. TAM 110 KIPER 76 80000 2500 Po gener. 27. OBIRALEC koruze SIP 78 Po dog. 28. TRAKTOR STEIR18-24 29. TRAKTOR SAME 35 4WD 90 Po dog. 30. YUG0 FLORIDA 89 19000 14-15000 Rdeč 31. M0T. ŽAGA TOMOS HUSO.650 85 15000SLT 32. TR0SILEC GN0JA-SIP 89 2000 Pokonc. valji 33. NAKLADALKA 11 let 3500 KUPUJE 1. TRAKTOR TV 30 ALI 32, rabljen 2. CISTERNA »CREINA« rabljeno, velikost od 2000 litrov 3. CITROEN VISA CLUB—2 600 M, po dogov. 4. STETER18-241 CILINDER S KARD. JERM. IN KROŽNO ŽAGO ZA RAZREZ DRV 5.10 AVTOMOBILOV, STARIH DO 5 LET, IZ PROGRAMA ZASTAVA (FLORIDA, Z-101, Z128, YUG0 VSI TIPI) 6. TR0SILEC GNOJA, velikost do 3 tone 7. TRAKTOR »TV« 19 PRODAM ALI MENJAM, star 10 let 10. CISTERNA »CREINA«, RABLJENA, VELIKOST 1700L 11. TV 19 PRODAM ALI MENJAM 12. FERGUSON, SAME ALI UNIERSAL DO 39 KM 13. TV 21 MENJA ZA TV 32 14. YUG0 55, DO 3 LETA INFORMACIJE: TEL. (068) 44-968 VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA OD 9.00 DO 12.00 IN OD 13.00 do 15.30. PRIPOROČAMO SE TUDI NA SEJMU AVTOMOBILOV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE VSAKO SOBOTO IN NEDELJO OD 8. URE DALJE PRI MOTELU »KOLINSKA« V TREBNJEM. ZA ZAVAROVANJE VAŠEGA VOZILA IN IMETJA PA POSKRBI ZAVAROVALNICA »TILIA« IZ NOVEGA MESTA. ZA SOLIDNO GOSTINSKO PONUDBO PA MOTEL »KOLINSKA«. »POSREDNIK« ŠENTLOVRENC d.o.o. C TELEVIZIJSKI SPORED ^•^AVAV.Vr.W.^V.VAV.V.VWAV.V.V.VAV.V.VW.W.V.W.%V.V.V.%V.Wr.V^.V.%-.v.%%w.%%w.v.-.^w.v. četrtek, 30.1. PETEK, 31.1. SOBOTA, 1. II. SLOVENIJA 1 8-35 — 0.50 TELETEKST 8-50 VIDEO STRANI “00ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 9.00 PALČKI NIMAJO POJMA, L del ZLATI DEŽ, 4. del danske serije 11.00 ZAUPNO POROČILO O STRIPU, amer. dok. film 2 25 VIDEO STRANI 3.30 DNEVNIK 1 3.40 NAPOVEDNIK 4.20 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 6.20 EP VIDEO STRANI 6.25 POSLOVNE INFORMACIJE 6 30 POROČILA 6 35 SLOVENSKA KRONIKA ‘645 PROGRAM ZA OTROKE SUPER BABICA, angl. naniz., 3/13 )0 ŽIVŽAV “ 05 ZE VESTE?, svetovalno izobraže-valna oddaja 8-40 RISANKA 8.50 NAPOVEDNIK 900 ŽARIŠČE 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 4J.05 RAZREDNIK, amer. naniz., 10/22 ^0 30 MAJA VAM PREDSTAVLJA 2130 TEDNIK 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 POSLOVNA BORZA 22.55 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA TRENERKA MOŠKE EKIPE, angl. nadalj., 2/6 NE ZA PENI VEČ, NE ZA PENI MANJ, angl. nadalj., 4/4 040 VIDEO STRANI SLOVENIJA 1 8.35 — 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PALČKI NIMAJO POJMA. 2. del ZLATI DEŽ, danska serija 13.10 EURORITEM, ponovitev 32. oddaje 13.30 DNEVNIK I 13.40 NAPOVEDNIK 13.50 GOSPODARSKA ODDAJA 14.20 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 EP VIDEOSTRANI 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.35 SLOVENSKA KRONIKA 16.45 PROGRAM ZA OTROKE TOK TOK, kontaktna oddaja 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 FORUM 19.15 NOVOSTI ZALOŽB 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 KARKOLI DRUGEGA BI BILO POHLEPNO, angl. nadalj., 3/6 21.00 OCI KRITIKE 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 NAPOVEDNIK 22.20 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 27. epizoda amer. naniz. TRENERKA MOŠKE EKIPE, angl. nadalj.. 3/6v SNEŽNI METEŽ, kanadski film 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.40 Videostrani — 15.50 Sovafpono-I Rnn — 17.40 Euroritem (32. oddaja) — j 8-90 Regionalni programi - Koper — 19.00 Video lestvica — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RAI — 20.05 Gospodarska oddaja — 20.35 Umetniški večer: Utrinki o televiziji; Iz arhiva televi-2lJe (dok. film) - 22.35 Yutel SLOVENIJA 2 15.50 Video strani — 16.00 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (ponovitev 32. oddaje) — 18.00 Regionalni programi -Maribor — 19.00 Klasika — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.05 Alternativni program: Studio City — 21.35 Gore in ljudje — 22.35 19. mednarodno tekmovanje plesalcev — 23.45 Yutel Celotna dolina Kolpe sodi v najpomembnejšo naravno dediščino, kijo je !£eba še posebej varovati. Na sliki: meander Kolpe pod Dečino steno pri Starem trgu. SLOVENIJA 1 8.35 — 1.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 IZBOR 9.00 RADOVEDNI TAČEK 8.10 ZLATI PRAH 9.15 KLUB KLOBUK 11.10 MAJA VAM PREDSTAVLJA, ponovitev 12.10 TEDNIK 13.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.15 VIDEOSTRANI 14.25 NAPOVEDNIK 14.30 TOK TOK, ponovitev 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 DNEVNIK 1 16.40 KLOFUTA, franc, film 18.20 SONCE V ŽEPU, oddja za otroke 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 UTRIP 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ONA + ON 21.10 DELO NA ČRNO, amer. naniz., 1/10 21.55 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA' MURPHY BROWN, 9. epizoda amer. naniz. TRENERKA MOŠKE EKIPE, angl. nadalj., 4/6 MORILSKA EKIPA, angl. film LJUDJE POČNEJO VSE MOGOČE, amer. varietejski program 1.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 12.40 Video strani — 12.50 Svet. pokal v alpskem smučanju: smuk (ž)— 16.20 Sova (ponovitev) — 17.40 Da ne bi bolelo — 18.00 Angleščina v poslovnih stikih — 18.10 Garfield in prijatelji — 18.35 Domači ansambli: Ansambel Jožeta Burnika — 19.00 Jazz in blues — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik BG — 20.05 Filmske uspešnice: Gremlini (amer. film) — 21.45 Alternativni program: Knjiga -akcent — 23.15 Yutel NEDELJA, 2. II. SLOVENIJA 1 8.15— 13.05 in 13.25 — 24.00 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV SUPER BABICA, angl. naniz., 3/13 9.50 PEVSKO SREČANJE, L oddaja 10.25 KOMU GORI POD NOGAMI, ponovitev Monopolno obnašanje RTV Slovenije Varovanje naše istovetnosti inventar najpomembnejše naravne dediščine — Vsestransko koristno in uporabno gradivo NOVO MESTO — Kozolec nas Polju, na drugi strani poti košata li-pa in v njeni senci bela kapelica, v ozadju pa mehki obrisi dolenjskih gričev. Povsem vsakdanji prizor, nič posebnega, kajne? Očitno preveč vsakdanji, da bi se zavedali njegove neprecenljive vrednosti. Kaj takega je namreč moč videti samo Pri nas, nikjer drugje na širnem svetu ni nič podobnega. To smo ustvarili Slovenci in to je ustvarilo nas, s tem se lahko poistovetimo. To je, kot se bolj učeno reče, naša identiteta. Naša naravna dediščina, ki jo Premalo cenimo in varujemo. V petek, 24. januarja, so v novomeški študijski knjižnici predstavili Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, njegov drugi del, ki zajema osrednjo Slovenijo in s tem tudi območje, ki ga pokriva novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, se pravi občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika in Brežice. Obsežno publikacijo je izdal Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine ob tvornem sodelovanju regionalnih zavodov. Med okoli 2400 evidentiranimi lokalitetami naravne dediščine v Sloveniji je okoli 800 takšnih, ki jih po naravovarstvenih merilih vrednotijo kot najpomembnejše slovenske znamenitosti in zaslužijo za ohranitev večjo skrb. V drugem delu Inventarja je opisanih 280 takih objektov oziroma območij, od tega jih je 60 z območja, ki ga pokriva novomeški Zavod, se pravi z Dolenjske, Bele krajine in brežiške občine. Opis objekta, ki sodi v najpomembnejšo naravno dediščino, vsebuje vse potrebne podatke, vsem opisom so dodane mednarodne varstvene skupine, dodane so fotografije, stare upodobitve, katastrski izseki ali skice, lega je prikazana na pregledni karti. Prvi tak inventar slovenske naravne dediščine je pravzaprav Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, kije aktualen še po 300 letih od izida. Qanes pa je tak inventar še posebej pomemben, saj je človekov vpliv na okolje in s tem tudi na naravno dediščino vse večji in pogub-nejši, zato je njeno varovanje in skrb za ohranitev toliko potrebnej-ša. V prvi 'vrsti je Inventar strokovno gradivo, ki ga naj bi načrtovalci, upravni organi občin in Republike Slovenije upoštevali pri vseh posegih v prostor, v tem smislu je zelo koristen tudi za inšpekcijske službe. Zaradi bogatih in preverjenih podatkov, zbranih na enem mestu, ga lahko s pridom uporabljajo poklicni in’ljubiteljski naravoslovci, šole, turistične in planinske organizacije, skratka, vsi, ki želijo spoznati najpomembnejšo naravno dediščino domačega kraja in domovine in prispevati k njeni ohranitvi. A. B. Zaračunavanje stroškov obratovanja oddajnikov RIBNICA — Pretvornik v Otrne-ku, ki so ga v ribniški občini zgradili z lastnimi sredstvi in je bil kasneje prenesen v last RTV Slo venije — Oddajniki in zveze, je bil postavljen za prenos programa TV Koper — Capo-distria. Ker je bi! v julijski vojni uničen oddajnik na OC Nanos, v Ribnici tega programa že dalj časa ne morejo več spremljati. Zato se je krajevna skupnost Ribnica obrnila na Ministrstvo za promet in zveze in RTV Slovenijo — Oddajniki in zveze z zahtevo, da se jim omogoči sprejem kanala A. Ministrstvo je zahtevi ugodilo, zapletlo pa se je pri odobritvi RTV Slovenije. Ta se sicer strinja, vendar pod pogoji, ki za krajevno skupnost Ribnica niso sprejemljivi Enkraten strošek za proglasitev pretvornika v višini 60.000 tolarjev je za Ribnico sprejem-Iji v. Sporna pa j e zahteva R TV Slo venije — Oddajniki in zveze, da krajevna skupnost krije tudi letos stroške obratovanja in vzdrževanja oddajnih naprav. Ker je program kanala A konkurenčen programom RTV Slovenije, Oddajniki in zveze zahtevajo za »dovoljenje«, da se lahhkopredvaja preko pretvornika, ki ga je krajevna skupnost Ribnica zgradila z lastnimi sredstvi, letno 11.500 DEM, ki naj se plačujejo mesečno v tolarski protivrednosti po borznem tečaju. Ali bosta krajevni skupnosti Ribnica in Dolenja vas lahko spremljali program kanala A, je odvisno od dogovora, ki ga bodo predstavniki ribniške občine že v kratkem skušali doseči z RTV Slovenijo — Oddajniki in zveze. Glede na njihovo monopolno obnašanje pa so možnosti majhne. M. L-S. 11.25 OBZORJA DUHA 12.00 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 12.30 DOMAČI ANSAMBLI, ponovitev 13.40 PLAVA LAGUNA, amer. film 15.25 NAPOVEDNIK 15.30 EDUARD IN NJEGOVE HČERE, franc, nadalj., 3/6 16.20 EP VIDEOSTRANI 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 DNEVNIK 1 16.40 MRS. DELAFIELD WANTSTO MARRY, amer. film 18.25 RISANKA 18.35 TV MERNIK 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 ZRCALO TEDNA 19.15 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZDRAVO 21.05 EPP 21.10 DRŽAVNO NADZORSTVO, poljudnoznan. serija, 4/6 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 77 30 SOVA- KO SE VNAME STAR PANJ, angl. humor, naniz., 3/13 TRENERKA MOŠKE EKIPE, angl. nadalj., 5/6 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: slalom (ž), L tek 9.25, 2. tek 12.10 9.15 Video strani — 16.45 Sova (ponovitev) — 18.05 Svet. pokal v akrobatskem smučanju (posnetek) — 18.55 Hallo, Al-bertville! — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik HTV — 20.05 Potovanja (angl. poljudnoznan. serija, 1/9) — 20.55 A. Hieng: Nori malar (TV drama) — 22.05 Retrospektiva slovenske opere: V. Parma: Zlatorog — 23.25 Yutel PONEDELJEK, 3. II. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.40 in 14.50 — 0.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 12.40 KARKOLI DRUGEGA BI BILO POHLEPNO, angl. nadalj., 1/6 13.30 VIDEO STRANI 15.05 VIDEOSTRANI 15.15 GORE IN LJUDJE, ponovitev 16.16 NAPOVEDNIK 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 DNEVNIK 1 16.40 SLOVENSKA KRONIKA 16.50 PROGRAM ZA OTROKE 17.40 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.15 BOJ ZA OBSTANEK 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 18.55 DOBRO JE VEDETI 19.00 ŽARIŠČE 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DA, PREDSEDNIK, angl. naniz., 8/9 20.40 MADE IN SLOVENIJA 21.25 Ž. Petan: MAŠČEVANJE JE GRENKO, TV zgodba 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 NAPOVEDNIK 22.45 SOVA: SLOVENIJA 2 15.45 Video strani - 15.55 Oči kritike (ponovitev) — 16.50 Sova (ponovitev) — 18.10 Euroritem — 18.30 Športni dogodek (ponovitev) — 19.00 Videošpon — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik KP — 20.05 Po sledeh naporedka — 21.05 Druga godba —- 21.30 Mostovi — 22.00 Sedma steza — 22.20 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Kliči M za umor — 0.05 Yutel TOREK, 4. II. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.40 in 13.50 — 1.25 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 12.30 EURORITEM, ponovitev 12.50 SEDMA STEZA, ponovitev 13.10 DA NE BI BOLELO, ponovitev 13.25 ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev 13.55 NAPOVEDNIK 14.05 KLIČI M ZA UMOR, ponovitev amer. filma 15.50 MOSTOVI, ponovitev 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 DNEVNI 1 16.40 SLOVENSKA KRONIKA 16.50 PROGRAM ZA OTROKE 18.05 SVET POROČA 18.45 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 ŽARIŠČE 19.30 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT 20.05 LOUISIANA, amer. nadalj., 5/6 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 OSMI DAN 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.40 SVET FOTOGRAFIJE, dok. oddaja, 2/2 23.10 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: SLOVENIJA 2 16.05 Videostrani — 16.20 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Koper — 19.00 Orion — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik SA — 20.05 Nixon (angl. dokumentarna serija, 1/3) — 20.55 Omizje — 22.25 Alternativni program: Under 25 — 23.25 Yute! SREDA, 5. II. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.35 in 14.00 — 0.55 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 12.35 LOUISIANA, amer. nadalj., 5/6 13.25 VIDEOSTRANI 14.25 NAPOVEDNIK 14.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, ponovitev 15.30 POTOVANJA, angl. poljudnoznanstvena serija., 1/9 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 DNEVNIK 1 16.40 SLOVENSKA KRONIKA 16.50 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 ŽARIŠČE 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA NEVIHTNO POLETJE, franc, film 21.40 MALI KONCERT: LJUBLJANSKI OKTET 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: SLOVENIJA 2 Opomba: V športni sredi: košarka Smelt 01impija:0rtez, 20.05 15.15 Video strani — 15.35 Osmi dan (ponovitev) — 16.20 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (ponovitev 33. oddaje) — 18.00 Regionalni programi - Maribor— 19.00 Psiho— 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Športna sreda — 21.50 Komorna glasba skozi stoletja: Klasika (ponovitev 4. oddaje) — 22.30 Yutel ŽE MALO POZABLJENI BIHARJEVI ČETVERČKI— V soboto bodo stari štiri mesece. Četverčki pravo malo razkošje Biharjevi četverčki iz Novega mesta so stari že štiri mesece — Vse se doga-ja v 30 kvadratnih metrov veliki sobi — Je Revoz pozabil na obljubo? NOVO MESTO — Že kar nekaj časa je preteklo, ko smo pisali o dolenjskih četverčkih Adamu, Filipu, Samu in Tilnu zakoncev Damjane in Leona Bihar iz Germove 1 v Novem mestu. V soboto, L februarja, bodo stari natanko štiri mesece. Štirje korenjaki se lepo razvijajo. Če so bili po porodu zelo različni po teži in velikosti, sedaj ni več razlike. Najmanjši in zadnji rojeni Tilen je ujel prvorojenega Adama, tako da so sedaj vsi približno enako težki: od 4,5 do 5 kilogramov. Vsi imajo močne glasove in pogosto drug drugega zbujajo, najbolj srčkani pa so tedaj, ko vsi leže dre-muckajo na kavču in si podajajo rokice. Damjana, oče Leon in Damjanina sestra Lidija so vseh 24 ur na voljo četvorčkom. Še posebej veliko delaje takrat, ko se pripravljajo k joku in jim nekaj ni prav. »Pestuješ enega, zatreseš drugega, oče vzame v naročje tretjega, na pomoč je potrebno poklicati še sestro Lidijo, ki v istem prostoru lika in zlaga goro plenic. Hvala bogu, da ne želijo, da hranimo vse naenkrat, kot da vedo, da to ne bi bilo mogoče. Večkrat se zgodi, da nahranimo četrtega, pa je prvi spet lačen. Ob vsem tem nismo nič živčni, nismo naveličani, vse želje smo dali na stran, sedaj so prvi samo naši štirje otroci«, je povedala mama Damjana. Enakega mnenja je tudi očka Leon. Kdaj pa kdaj dobi v svoji bivši tovarni kaj dela po pogodbi, sicer pa je ves preostali čas »v službi« pri svojih ljubljenčkih. Kadar ni z njimi, je na občini ali kje drugje in išče stanovanje. »Sedaj niti ne opazimo, da nas živi sedem v eni sobi s 30 kvadratnimi metri. Kaj bo potem, ko bodo otroci začeli laziti in korakati, takrat bo prostora zmanjkalo«, razmišlja Leon in se tolaži s tem, da bo obljuba, ki so mu jo dali na občini, tudi v kratkem uresničena. Pred meseci smo zapisali, da so četverčki lahko imenitna reklama za podjetja. Spomnimo se televizijske reklame IMV-Revoza, ko je svojo ka-trco prikazoval skupaj s četverčki. Katrco so Novomeščani podarili Drakslerjevim četverčkom iz Trbovelj, kdaj bodo ta družinski avto dobili dolenjski četverčki, lahko le ugibamo. »Pol mesta že govori, da smo dobili katrco. Vse, ki tako mislijo, lahko pomirim, da se še vedno vozim z očetovim pejčkom, o katrci pa v Revozu še razmišljajo, če jo bodo sploh dali. Menda je sploh niso nameravali dati, pa je potem posredoval novomeški župan, sedaj pa čakamo. Tudi drugi, ki so obljubljali pomoč, so v glavnem na nas pozabili. Med njimi je tudi Krka. Od dolenjskih kolektivov so pomagali le Ljubljanska banka, Dolenjski list, občina, Dolenjka, KS Center, Dolenjske lekarne in Iskra Šentjernej. Veliko bolj radodarna pomoč je prišla iz Gorenja in drugih slovenskih krajev. Kljub temu ne živimo skromno, nasprotno, naši otroci so pravo malo razkošje«, je odločno povedal Leon. Biharjevim četverčkom manjka tudi voziček za prevoz te male četice dojenčkov. Še dobro, da vreme ni primerno za sprehode, sicer bi že silili na sonce. Zelo radi pa se vozijo v avtu. Pred dnevi sojih peljali na zdravniški pregled, saj so bili malo prehlajeni. Zdravila so jim kmalu pomagala. Ves čas našega obiska so bili Biharjevi četverčki pridni, kot da se zavedajo, da se govori in piše o njih. Ko je človek nekaj časa pri njih, jih tudi zlahka razločuje. Mamica pa jih še bolj pozna. »Adam je rad na trebuhu, pase kravice in gleda naokoli, Filip se rad prepira in mi je najbolj simpatičen. Rad ima vlakec. Samo ima rad dudko in glasbeno skrinjico, Tilen pa ima najbolj nežen glas in če bi ga radi slikali, bo držal v rokah plišastega kužka«, je dodala Pamhn." \VL1N Podjetje IMP Elektromonter, Vojkova 58, Ljubljana, najema poslovni prostor (1 pisarna do 15 m2) z možnostjo uporabe telefona za svojega predstavnika, v središču Novega mesta. Ponudbe pošljite na naslov: IMP Elektromonter, Ljubljana, Vojkova 58. SLOVENSKA KNJIGA d.o.o. Litijska 38 61000 Ljubljana tel.061/443-915, fax.447-305 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta PREDSTAVNIK NA TERENU - SLOVENIJA - 3 delovna mesta Pogoji: - V.stopnja izobrazbe - SRŠ - delovne navade in izkušnje - aktivno znanje slovenskega jezika - izpit B kategorije in lasten prevoz (ni nujno) - 2-mesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenega delovnega mesta naj pisne ponudbe z opisom dosedanjih del pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SLOVENSKA KNJIGA, Litijska 38 61000 Ljubljana, Kadrovska služba. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po zaključku prijavnega roka. V___________________________________________J REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE METLIKA SEKRETARIAT PREDNOSTNA LISTA PROSH-CEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V OBČINI METLIKA Z.S. PRIIMEK IN IME PROSILCA NASLOV TOČK 1 PENIČ ANICA CBE45 422 2 NEMANIČ SONJA B0ŽAK0V0 30 396 3 JUDNIČ MARJAN NA TRG 1 385 4 KUDJELIČ VLADKA CBE45 379 5 KRIŽAN BORIS NBK 2 377 6 PLUT MATIJA MESTNI LOG 14 376 7 PIŠKURIČ DANIJEL UL. 1. MAJA 5 368 8 ČURK ANA NBK 2 366 9 NOVOSEL MIJO CBE5 361 10 PERJULE MESTNI TRG 14 361 11 BADOVINAC DUŠANKA CBE 31 361 12 CERJANEC GORDANA CBE16 355 13 VRB0S MARIJAN MESTNI TRG 20 355 14 BLAŽEVIČ VUKICA CBE 41 349 15 T0RTIČ ŠKOF MARIJA NBK 2 349 16 MARINČIČ KATICA NA POŽEG 3 346 17 NOVOSEL JOSIP GANGL0VA16 346 18 BOBIČ ESMA ULICA 1. MAJA 5 342 19 TRIVUNČEVIČ MIL0SAVA PARTIZANSKI TRG 15 336 20 BAJUK MIRA NBK 3 326 21 PETRUŠIČ ANKICA ŽUPANČIČEVA 2 324 22 GORŠČAK DARINKA NA POŽEK10 322 23 ŠKRINJAR NADA CBE 3 320 24 BOŽIČ IVANKA CBE 48 319 25 RIBANOVIČ HAMDIJA SEREČA VAS 5 316 26 DUK0VČIČ DRAGICA NBK 3 314 27 K0KAL0VIČ MARKO DRAGE 10 313 28 MAČELE PAVLINA STARA CESTA 3 312 29 MARINČIČ LJUBICA NBK 2 308 30 GRGIČ MARA CBE 124 304 31 BUCIČ LUCA CBE 1 304 32 STIČ BISERKA CPE 124 303 33 G0VEDNIK MARIJA UL. 1. MAJA 6 299 34 BRATINIČ DRAGUTIN BREG REVOLUCIJE 19 292 35 MIHAJLOVIČ CVIJETIN DRAGE 10 265 36 ŽABČIČ NENA NBK 2 250 37 PETKOVIČ MILOSLAV UL. 1. MAJA 2 249 38 RADULOVIČ JASENKA CBE 73 242 39 MARKOVIČ BERNARDA NBK 3 228 40 STARAŠINIČ MIRA ZEMELJ 15 227 41 0GAR MIRA NBK 3 224 42 BELAVIČ ZORA UL. 1. MAJA 6 222 43 RAMIČ SENADA HOČEVARJEVA 2 208 POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to prednostno listo je dovoljena pritožba na ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije, v roku 15 dni od objave v Dolenjskem listu. Pritožba se vloži pri tukajšnjem upravnem organu ustno na zapisnik ali pisno, ali pa neposredno pošlje pritožbenemu organu in se jo kolkuje s kolekom upravne takse za 80 SLT. Sekretar: Končar Marjan, oec., I.r. NUDIMO VAM: — vse vrste gradbenega materiala — vodovodni, elektro in material za centralno kurjavo — stavbno pohištvo — kmetijske stroje in opremo — umetna gnojila in škropiva NOVOST: — Diskontna prodaja pijač (mineralna voda, gazirane osvežilne pijače, pivo in sadni sokovi)! Opravljamo pa tudi uvozne in izvozne posle z R Hrvaško. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PONUDBI! INTEREUROPA p.o. KOPER Filiala špedicije Ljubljana Poslovalnica Novo mesto 68000 NOVO MESTO Ljubljanska 27 objavlja prosti opis del in nalog — komercialista za poslovalnico Novo mesto Pogoji so naslednji: — VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri — 2-letna strokovna praksa — poskusno delo 75 dni Prošnje z dokazili o šolski izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: Intereuropa, Poslovalnica Novo mesto, Ljubljanska 27, 68000 NOVO MESTO, v 8 dneh po dnevu objave. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto na podlagi 70. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91) razpisuje prosti delovni mesti 1. direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto 2. direktorja Doma kulture Novo mesto Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1) — da imajo visoko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj, — da imajo strokovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti na področju varstva naravne in kulturne dediščine, — da predložijo program usmeritve in razvoja zavoda. pod 2) — da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo družboslovne smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na podobnih delih in nalogah. Po sklepu komisije morajo kandidati predložiti komisiji svoj program dela in optimalne organiziranosti zavoda. Direktorja bosta imenovana za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, z oznako: za razpis. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto Sedežna garnitura TOM*"" je prostor za razgovor Cena: 46.000 SLT Sedežna garnitura TOM je prevlečena s kakovostnim umetnim usnjem naravnega videza, oblikovana pa je tradicionalno, s pridihom prestiža in sodobnosti Trpežna je in enostavna za čiščenje Je razstavljiva, enostavno in hitro jo montirate ali demontirate Kerje oblazinjena in tapecirana tudi na hrbtni strani vam daje priložnost neobičajne, a učinkovite postavitve od stene v notranjosti prostora V DVOR a.O.o., Dvor 53A, T«l.. F»* 068/87-470 J STP Trgovina a I emonka Prešernov trg 15, Novo mesto vam nudi: — sveže praženo kavo emonec — surovo kavo Mi nas — vrhunska buteljčna vina — ekspres aparate za kavo — mlinčke za kavo Ob nakupu kave — skodelica kave zastonj. Nasvidenje v emonki! Telefon: (068) 26-071 ^fueh' bctkjuf- artbnvcAfcL Cenjene kupce obveščamo, da pri nas ponovno lahko kupijo japonske avtomobile mazdo, toyoto, sužuki pa tudi ostale modele. Pod ugodnimi pogoji vam s takojšnjo dobavo nudimo nove osebne avtomobile znamke: Opel Astra 1,4 i GLS 20.800 DEM + 42% dajatev, Ford Fiesta 1,1 i CL 13.200 DEM + 42% dajatev, Fiat Uno 1,0 i E 12.500 DEM + 42% dajatev, Fiat Tipo 1,4 AGT i 15.200 DEM + 42% dajatev. Vsa vozila imajo vgrajen katalizator. Nakup je možen tudi v Na račun vzamemo tudi rabljena vozila. Ob nakupu v mesecu februarju in marcu kupci prejmejo nagrado. Se priporočamo! Trgovina z vozili in rezervnimi deli • AVTO H IT NOVO MESTO, Stranska vas 1 w HV lUmi tel. (068) 43-502 NOVOST IZ TQVARNE ZAVES VELANA, LJUBLJANA, SMARTINSKA 52 Pridemo na dom z vzorci za leto 92, nasveti, metrom. Izberite zaveso. Mi vam jo sešijemo in prinesemo domov po tovarniški ceni. Pričakajte pomlad v spremenjenem domu! Pokličite po tel. (061) 325-282 l\/l Kmetijska zadruga Metlika objavlja LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Tovorno vozilo TAM 75 T 5B hladilnik, letnik 1980, vozen, izklicna cena 150.000 SLT 2. Tovorno vozilo ZASTAVA 7010, letnik 1986, vozen, izklicna cena 400.000 SLT 3. Tovorno vozilo ZASTAVA 850 kombi, letnik 1985, vozen neregistriran, izklicna cena 8.000 SLT 4. Osebni avtomobil IMV R 4 GTL, letnik 1989, vozen, izklicna cena 130.000 SLT 5. Osebni avtomobil ZASTAVA YUGO 55 SKALA, letnik 1989, vozen, izklicna cena 130.000 SLT Udeleženci licitacije bodo morali vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora plačati kupljeno blago v roku 8 dni od dneva licitacije. Blago bo prevzel po plačilu celotne kupnine. Na kupljeno blago se obračuna prometni davek, ki ga plača kupec v kraju stalnega prebivališča. Blago je kupljeno po sistemu videno-kupljeno, kar izključuje kasnejše reklamacije. Licitacija bo v SREDO, 5. 2.1992, s pričetkom ob 10. uri pred poslovno stavbo Mercator-Kmetijska zadruga Metlika, Cesta XV. brigade 2. Ogled vozil bo možen eno uro pred licitacijo. (D trimo i----------::------------------------: —------..-tt i »TRIMO« Trebnje, podjetje z dolgoletno tradicijo na področju izdelovanja in montaže jeklenih konstrukcij, gradbenih plošč in raznih vrst bivalnih objektov, vas vabi, da se vključite v vodilni team. Že nekaj let uspešno tržimo v državah Zahodne in Vzhodne Evrope, raziskujemo pa tudi ostala svetovna tržišča. Razmislite in se odločite! Delo je zanimivo in dinamično. Po sklepu delavskega sveta razpisujemo prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA »TRIMO«, p.o. Izpolnjevati morate naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske, pravne, tehnične ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju samostojnih organizacijskih enot — aktivno znanje enega svetovnega jezika V prijavi morate navesti podatke o udeležbi, članstvu v organih v drugih podjetjih ter o deležih in delnicah, ki jih imate v drugih podjetjih. Imenovani boste za štiri leta, z možnostjo ponovitve po uspešnem vodenju. Prijave z dokumenti pošljite v 8 dneh na naslov: »TRIMO« Trebnje, Prijatljeva 12, 68210 Trebnje, s pripisom »za razpisno komisijo«. Informacije lahko dobite po telefonu 068 44-125, int. 229. avtomobili s 3-letno garancijo NISSAN AVTOMEHANIKA VIDRIH V OTOČCU ODSLEJ POPRAVLJA IN PRODAJA AVTOMOBILE NISSAN. AVTOMOBILI NISSAN SO ZANESLJIVI IN VARČNI, AVTOMEHANIKA VIDRIH PA ZAGOTAVLJA VSO OSKRBO VAŠEGA AVTOMOBILA, TESTIRANJE MOTORJEV S SODOBNO OPREMO BOSCH IN POPRAVILA Z ORIGINALNIMI REZERVNIMI DELL VI NAM — Ml VAM S posebno rubriko VINAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. V oglasnem prostoru v tej rubriki lahko ponudite svoje storitve številnim Dolenjcem in tudi drugim, ki morda čakajo prav na vas. Za lažjo predstavitev smo za začetek pripravili našo ponudbo in za tak oglas, kot ga vidite, bi bilo treba odšteti 3.000 SL T. Če bi želeli več prostora, bi za vsak nadaljnji trikolonski cm odšteli še 1.000 SLT. Mi vam ponujamo rešitve, na vas je, da jih uresničite. DOLENJSKI UST Novo mesto, Glavni trg 24 Telefon: (068) 23-606, 24-200, 23-610 Telefax: (068) 24-898 £ — Izdajanje časopisov o — Objavljanje in posredovanje oglasov — Računovodske storitve — Fotografske storitve Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 AVTOMEHANIKA VIDRIH OTOČEC Tel. (068) 85-180 E3 NISSAN imbing servis — trgovina Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004 SERVIS fotokopirnih strojev CcVIlOll, I10GB0DK], M®$lftHLII