N
askmj
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
letnik X, {t. 5
maj 2004
13. junija bomo volili poslance v Evropski parlament
Predstavitve list posameznih političnih strank in nosilce list predstavljamo na straneh 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13
Vstop v Evropsko unijo smo proslavili tudi v naši občini
Prireditev "Skupaj v maj" je bila letos v znamenju praznovanja vstopa naše države v Evropsko unijo. Slovesnost je pripravilo tudi Turistično društvo Struge. Fotografija je s praznovanja v Strugah.
^ stran 4 in 5
V naši občini je potekalo državno prvenstvo v taroku
Igralci taroka iz vse Slovenije so se 13. maja zbrali v Jakličevem domu na Vidmu. Med 27 ekipami je ena od dobrepoljskih ekip dosegla drugo mesto.
^ stran 28
Iz vsebine
^ Živeti polno in odgovorno življenje ^ 30 let Obrtne zbornice Grosuplje ^ Območna revija odraslih pevskih zborov ^ Moje finance ^ Turnir veteranov v rokometu ^ Gasilski praznik v Ponikvah ^ Veter v laseh ^ Iz knjižnice
^ Letna konferenca Društva upokojencev ^ Od naših stalnih dopisnikov
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 24. junija. Prispevke sprejemamo do 12. junija.
Živeti polno in odgovorno življenje
Vsak človek je odgovoren za svoje življenje. Ta stavek večkrat slišimo, pa se nam zdi včasih nekako odmaknjen. Skriva pa ta trditev v sebi veliko vprašanj.
Najprej vprašanje, ali sem sploh pripravljen biti odgovoren za svoje življenje? Ali ga jemljem dovolj resno ? Ali imam rad svoje življenje? Ali sem ga sposoben usmerjati ? Ali želim, da ima moje življenje kakšen cilj in kakšen smoter? Pa tudi, kaj naredim, da bo moj bližnji lahko živel polno in odgovorno življenje. Ta, in še mnoga druga, so življenjska vprašanja, na katera je težko dati jasen in razumljiv odgovor. Celo življenje iščemo odgovore na ta vprašanja. Nekateri jih najdejo nekaj, nekateri nekoliko več, nekateri skoraj nič. Vsak človek pa si mora zgraditi neko svojo življenjsko filozofijo, s katero obvladuje vse vesele in žalostne trenutke svojega življenja, če hoče nekako zadovoljivo preživeti. Obdobje doraščanja in mladosti pa je za iskanje teh odgovorov najpomembnejši čas. V teh hitrih spremembah življenja pa je vse težje izoblikovati svojo življenjsko filozofijo, še zlasti mlademu človeku. Iskanje svoje samopodobe se mnogokrat sprevrže v nek odpor do vsega okoli sebe in konča v odvisnosti od alkohola in drog. Skoraj predolgo smo si mislili, da v naši sredini to ni problem, da smo nekako odmaknjeni od tega. O tem nismo veliko govorili niti ne kaj ukrenili. Vse bolj pa se kaže, da bomo morali v ta problem zelo resno poseči. Tudi v naši občini se porajajo razne dobronamerne pobude, kaj narediti, da se problem uživanja mamil zaustavi oziroma ne razširi. O tej temi je razpravljal tudi občinski svet. Vsem pa postaja vse bolj jasno, da problem ni ne policijski, ne samo šolski, ne samo družinski, pač pa splošen, družben, razčlenjen na mnoge raziskane in neraziskane vzroke. In ker je temu tako, je jasno, da se problema ne bo dalo odpraviti z enim predavanjem ali eno akcijo. K problemu je potrebno pristopiti večplastno in na različnih področjih. V nekaterih občinah so naredili nek korak naprej. Tak korak naprej so naredili tudi v občini Grosuplje z ustanovitvijo tako imenovane LO-
KALNE AKCIJSKE SKUPINE, kratko imenovane LAS. Te skupine se sedaj ustanavljajo tudi po drugih občinah z namenom organiziranega dela na tem področju. Ker se želimo tudi v naši občini vključiti v tovrstno prizadevanje, naj vam zelo na kratko predstavim, kaj ta LAS sploh je. Bolje, kot piše v 1. členu dogovora o delovanju Lokalne Akcijske skupine, vam ga ne morem opisati, zato citiram:" Lokalna akcijska skupina za preprečevanje uporabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje je prostovoljno in neprofitno združenje pristojnih ustanov ter drugih zainteresiranih organizacij in posameznikov/posameznic na lokalni ravni ki se združujejo zaradi usklajevanja in skupnega izvajanja različnih aktivnosti, povezanih s preprečevanjem uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog na območju občine Grosuplje. V LAS se lahko včlani vsaka ustanova ali organizacija oziroma posameznik/posameznica, ki želi prispevati svoj delež k uspešnemu skupnemu delovanju." Ta organizacija ima v občini Grosuplje že nekajletno tradicijo. Pomagali so tudi že pri vzpostavitvi podobne organizacije v mnogih drugih občinah v Sloveniji. Tudi občinski svet Občine Dobrepolje se nagiba k temu, da se povežemo s to organizacijo. Potrebo po širšem povezovanju pa čutijo tudi v LAS Grosuplje, zato je bil v začetku tega meseca sklican sestanek županov širšega območja, z namenom seznanitve s to dejavnostjo in z namenom povezovanja. Ta dejavnost seveda nikoli ni zaključena in v celoti dorečena. Seznanili pa smo se, da v občini Grosuplje solidno deluje in vsi smo izrazili pripravljenost, da tudi v naših občinah organizirano pristopimo k tovrstnim aktivnostim.
V občini Dobrepolje bomo torej pristopili k ustanovitvi Lokalne akcijske skupine za našo občino, potem pa se bomo povezali z ostalimi, s čimer bomo dosegli bolj organizirano in učinkovito delo. Kdo torej lahko postane
član LAS-a? Član lahko postane vsaka organizacija ali ustanova v občini, bodisi društvo, podjetje, občina, politična stranka, župnija, šola in seveda, kar je še najbolj pomembno vsak posameznik ali posameznica, ki čuti, da bi lahko s svojim delom pripomogel, k preprečevanju širjenja uživanja drog. LAS je prostovoljno nepolitično združenje. Tu smo poklicani vsi starejši in mlajši, poročeni in neporočeni, starši in učitelji, iz različnih poklicev, saj bomo lahko le s skupno organizacijo in načrtnim delom, predvsem pa s široko zastavljeno dejavnostjo, ki mora biti trajna in večplastna, dosegli uspeh.
Tu ne gre za to, da bi se tukaj združevali samo tisti, ki so se morda že srečali s tem problemom. Tudi ti, vendar tudi, in predvsem drugi, vsi tisti, ki želijo pomagati.
Ne predstavljam si, da se lahko s tem v trenutku vse spremeni, toda če pa bo tovrstna aktivnost obvarovala samo enega mladega človeka, smo s tem že veliko dosegli.
Vabim torej vse, ki čutite, da bi lahko pripomogli k dobremu delovanju tega LAS-a, da se oglasite v občinski upravi in izrazite svojo pripravljenost za sodelovanje.
Nihče naj se ne ustraši. Obseg tega sodelovanja je lahko različen, nekdo se bo angažiral manj, nekdo več. Tudi včlanitev sama brez aktivnosti je nekaj, saj pomeni podporo tovrstnim prizadevanjem tistih, ki morda čutijo, da lahko naredijo več, pomeni pa tudi to, da se želimo sami seznaniti s problemom. Mesto je za vse. Potrudimo se in omogočimo drug drugemu živeti bolj polno in odgovorno življenje.
Vaš župan Anton Jakopič
Občinski inšpektor Cvetko Staniša dela na občini Dobrepolje enkrat tedensko, to je vsak
četrtek. Dosegljiv je na tel. št. 78 67 010.
Beseda urednice
15. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Praznovanja ob vstopu v Evropsko unijo so za nami. Ob velikem pričakovanju našega vstopa v združbo evropskih narodov in vsej evforiji ob tem, si ob gledanju veličastnih prireditev ni bilo mogoče znebiti vtisa o kančku zadržanosti naših politikov ob tako pomembni prelomnici za našo državo. V govorih državnikov je ni bilo zaznati v besedah, te so bile visoko zveneče, zaznati jo je bilo na nek način na obrazih, v obnašanju. Lahko le ugibamo zakaj. Ali zaradi dokončnega slovesa od Balkana ali zaradi bojazni pred delno izgubo samostojnosti na nekaterih področjih ali česa drugega, kar nam prinaša nova skupnost. Kakor koli že, vsak govor ali pogovor s politikom te ali one barve se je končal z ugotovitvijo, da druge možnosti ni bilo in da je vstop v EU najboljša alternativa. To je nedvomno tudi res. Če pa smo malo nezaupljivi, lahko rečemo, da obstajata dve možnosti. Za nekatere politike je bila to ugotovitev, za druge morda le tolažba.
Še ene enotnosti v izjavah ni bilo mogoče prezreti in tudi tej ni mogoče oporekati. Nihče ni tvegal napovedi, da bomo odslej živeli boljše, vsi so se previdno izrazili, da se nam odpirajo velike možnosti in da bo le od nas samih odvisno, kako jih bomo izkoristili.
Na ravni visoke politike je bil nedvomno končan velik zgodovinski projekt. Ker pa živimo v Sloveniji, so se spet pokazale razlike v interpretacijah in prisvojitvi političnega kapitala, čeprav naj bi bil to nacionalni projekt, podprt z veliko večino na referendumu. A to je že druga tema. Ob zanosu ob tem dogodku pa se že slišijo tudi prvi previdni pomisleki ob razpravah ob sprejemanju evropske ustave, kjer se manjšim državam članicam, vsaj za zdaj, ne obeta najbolje.
In kako razmišljamo navadni ljudje? Po tistem ev-foričnem prvem maju najverjetneje vsakdo ocenjuje s svojega zornega kota, z vidika svojih pričakovanj in možnosti. Te zagotovo bodo. Tudi velike. A ne za vse. Kot še nikoli niso bile ob velikih spremembah v zgodovini. Morda bi bilo bolje razmišljati, kaj bomo pridobili kot država in kako se bo država znaša v 450 milijonski skupnosti.
Nekaj malega vpliva, vsaj na papirju, če hočete, vendarle imamo tudi kot posamezniki. Bližajo se volitve v evropski parlament. Državljani imamo priložnost, da, da izvolimo tiste, ki jim najbolj zaupamo in za katere mislimo, da so najbolj usposobljeni.
Nekaj kandidatov, ki so se želeli predstaviti v našem glasilu, boste imeli priložnost še bolje spoznati, ko boste prebrali volilne strani. Možnost predstavitve je imelo vseh 13 list, posebej pa smo opozorili na možnost predstavitve tiste politične stranke, ki imajo občinske odbore tudi v naši občini.
Pobude in vprašanja občinskih svetnikov
POPRAVEK OBVESTILA
V prejšnji številki Našega kraja je bilo objavljeno obvestilo v zvezi s podaljševanjem vozniških dovoljenj. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do napake pri uradnih urah za sredo. Pravilne uradne ure na upravni enoti v sredo so od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00. Za napako se opravičujemo.
15. redna seja OS Dobrepolje je bila 13. aprila. Z najpomembnejšimi sklepi seje ste bili seznanjeni v prejšnji številki Našega kraja, tokrat vas seznanjamo z nekaterimi vprašanji in pobudami, ki so jih izpostavili občinski svetniki pri predzadnji točki dnevnega reda. Največ vprašanj in pobud so postavili Jože Samec, Slavc Palčar Stane Jakič, Franci Žnidaršič in Janez Pavlin. Na nekatera vprašanja so župan in predstavniki občinske uprave odgovorili že na seji.
Nekaj vprašanj in pobud:
^ Opozorjeno je bilo na postavitev prometnega znaka v Predstrugah;
^ Opozorjeno je bilo na napako v 3. točki grafičnega dela ZN in UrN za stanovanjsko območje Predstruge, v katerem dve stanovanjski hiši nista vrisani;
^ Komandir Policijske postaje Grosuplje je na eni od prejšnjih sej obljubil določene stvari, ki pa se ne izvajajo;
^ Kdaj je nastopil delo občinski inšpektor, kakšne so njegove ugotovitve in kdaj se bo predstavil občinskemu svetu? Odgovor: občinski inšpektor je službo nastopil 16. 2. 2004, občinskemu svetu pa se bo predstavil, ko bo ta obravnaval zadeve iz njegovega področja;
^ Ponovno je bila dana pobuda za ureditev varovalnih ograj za občinsko stavbo. Župan je zagotovil, da se bo to uredilo;
^ Ali so vsa društva oddala letna poročila? Odgovor: poročila so na občino prihajala, trenutno pa župan še ne ve, če so bila vsa.
^ Svetniki naj bi dobili informacijo, da je imel kino izgubo, zanimalo jih je iz katerih sredstev se bo izguba pokrivala;
^ Kolikšni so stroški za kurilno sezono v Jakličevem domu?
^ Za dom ostarelih na Vidmu so bile opravljene vrtine za analizo, ki ni pokazala dovolj dobrih rezultatov. Kaj je pokazala analiza na novi lokaciji? Odgovor: pomisleki so bili le za del zemljišča, na katerem je bila gradnja prvotno načrtovana. Na osnovi geomehanske analize na prvotni lokaciji je bilo sklenjeno, da se načrtovano gradnjo nekoliko pomakne proti zahodu. Gradnja bi bila mogoča tudi na prvi lokaciji, vendar bo na novi cenejša. Istočasno so bile narejene tudi analize poplavnih vod.
^ Kako je s primerom Mustar v Kom-poljah? Odgovor: vaščani so vložili tožbo za uveljavitev služnosti, občina pa
želi doseči vzpostavitev legalne poti mimo Jančarja,
^ Ustavno sodišče je 2.3. 2004 obravnavalo odlok o cestah v občini Dobrepolje. Kakšno je mnenje občine?
^ Zakaj v občini ni bilo pomladnega čiščenja? Odgovor: ljudje so bili pozvani po radiu Zeleni val;
^ Izpostavljeno je bilo, da občinske gozdove sekajo določeni občani za določen namen. Odgovor: pokojnik je posek dovolil, in to za določen namen;
^ Izpostavljeno je bilo vprašanje v zvezi z bio maso in zakaj niso bili občani dovolj obveščeni o sestanku. Odgovor:vsa gospodinjstva na Vidmu so dobila vabilo za sestanek, z vabilom pa tudi anketo, ki bo osnova za pripravo študije;
^ Kakšni so učinki pogodbe v zvezi z igrami na srečo? Odgovor: sklican je bil sestanek županov občin, ki so podpisale soglasje h koncesiji, na katerem naj bi se dogovorili o delitvi sredstev iz tega naslova, vendar predlagani delitvi nasprotuje občina Grosuplje, češ da so edini upravičenec teh sredstev;
^ Kako je z meritvami izpusta na čistilni napravi Potiskavec? Odgovor: v teku je potreben monitoring;
^ Marmornate plošče ob Jakličevem domu so še vedno svetleče in drseče.
^ Pohvaljeni so bili skavti, ki so opravili akcijo čiščenja središča Vidma;
^ Izpostavljena je bila problematika črnega odlagališča odpadkov ob cesti proti Vodicam. Odgovor: ugotovljen je bil kršitelj, občinski inšpektor je z njim opravil razgovor. Ker gre za gradbene odpadke, za katere v Sloveniji ni odlagališča, je nastala težava, kam s temi odpadki;
^ Opozorjeno je bilo na dejstvo, da je Zveza športnih organizacij zaobšla sklepe odbora za družbene dejavnosti in sprejeti proračun in da je zadevo potrebno urediti;
^ Ali je prispela na občino prošnja za podelitev koncesije za nujne dializne prevoze? Odgovor: prošenj je bilo več, vendar župan ne vidi razloga za podelitev nove koncesije, dokler stvari normalno tečejo;
^ Kako je s primerom Križmanovih? Odgovor: s strani občine je bilo narejeno vse, predlagana je rešitev strokovne izpeljave priključka krajevne poti na državno cesto. Celotno zadevo lahko pojasni še pravnik, ki vodi postopke.
M. Steklasa
Prireditve
k^li^klliilâ ř,
V Evropsko unijo s pesmijo
Jakličev dom, 2. 5. 2004 - Prireditev Skupaj v maj je letos sovpadla s praznovanjem priključitve naše države Evropski uniji. Nekoliko čustveno obarvan začetek povezovalca programa Igorja Ahačevčiča ob spominu na našo uspešno polpreteklo zgodovino in 13-letno samostojnost naše države je bil vendarle prežet z novim
upanjem ob vstopu v družbo evropskih narodov.
Kot je dejal Igor Ahačevčič, je ena pomembnejših pridobitev našega vstopa v EU dejstvo, da bodo odslej Slovenci živeli v eni skupnosti. In prav to povezavo je hotela z nastopi domačih in zamejskih vokalnih skupin simbolično prikazati prireditev Skupaj v maj, čeprav so evropske povezave naši pevci na nek način spletali že v preteklih letih z izmenjavo gostovanj. Tako je tokrat na odru Jakličevega doma že drugič nastopil zamejski moški oktet Odmev iz Proseka pri Trstu. Prvič pa so bile gostje KD Dobrepolje pevke iz Plejberka na Koroškem, ki so zapele nekaj pristnih koroških ljudskih pesmi. Poleg obeh gostujočih
Slika zgoraj: Moški oktet Odmev iz Proseka pri Trstu
Slika desno: Voditelj Igor Ahačevčič in moški zbor Rafko Fabiani
Slika spodaj: Pevke iz Plejberka na Koroškem
t

S,
I ♦ >
* ft » « » fc *
skupin so s krajšim programom nastopili tudi domači pevci. Prireditev je začel moški zbor Ra&o Fabiani s slovensko himno in domoljubno pesmijo. Predstavil se je tudi mešani pevski zbor Škrjanček, na koncu pa še vokalna skupina Mavrica, ki je zaključila pevski del programa z evropsko himno Oda radosti.
Pozdrav Evropi je bil torej prežet s pesmijo iz ust domačih in gostujočih pevcev. Vmes je Eva Ahačevčič predstavila zgodovino Evropske unije in oblikovanje slovenske državnosti, zgodovinskemu trenutku pa sta namenila večji del svojega govora oba slavnostna govornika: župan Anton
Jakopič in dr. Andrej Umek. Župan je v svojem dokaj optimističnem govoru poudaril, da je tudi majhen narod lahko velik in da je Slovence skozi stoletja ohranjala slovenska pesem, govorjena in pisana beseda, kar bi se moralo nadaljevati tudi v novi skupnosti. Sam vstop v EU pa nam po županovih besedah ne bo prinesel ničesar na krožniku. Dobili bomo le priložnosti in le od nas bo odvisno, če jih bomo izkoristili.
Dr. Andrej Umek, tudi kandidat na listi SLS za evropskega poslanca, pa je poudaril, da se je EU res začela razvijati šele leta 1950, vendar je v srcih ljudi živela že
prej. Nosili so jo umetniki, pesniki ... EU nam po njegovih besedah odpira večji trg in večje možnosti, vendar pomembnejše od tega je, da gradimo EU na človeku, solidarnosti in družbenih vrednotah, ki izhajajo iz krščanstva.
Slavnostno prireditev je zaključila do-brepoljska godba, za domačnost in gostoljubnost pa so znova poskrbele članice DPŽ Dobrepolje-Struge. Tako je kamenček v mozaiku številnih prireditev ob vstopu Slovenije v EU s pesmijo in v prihodnost zazrtim praznovanjem prispevala tudi naša občina in KD Dobrepolje.
M. Steklasa
Tudi v Strugah smo proslavili vstop v EU in praznik dela 1. maj
Člani Turističnega društva Struge smo se odločili, da bomo organizirali kresovanje na predvečer vstopa Slovenije v EU in praznika dela. S samimi pripravami smo pričeli že nekaj tednov pred tem dogodkom, saj je bilo potrebno opraviti kar precej poti. Vse je potekalo tako, kot smo si zamislili, problem je predstavljalo le slabo vreme.
Dan pred vstopom v EU so Jože Pavlin, Dušan Pugelj, Alojzij Pugelj, Matija Maležič ter Alojz Ferkulj pripravili velik kres. Dekleta iz Kolenče vasi in vasi Lipa (Urška Pugelj, Marta Nose, Tadeja Pugelj, Ana Pugelj ter Tina Pugelj) pa smo pripravile vse preostalo, kar je bilo potrebno za samo izvedbo večera. nebo je ves dan kazalo svoj mrki obraz in na koncu se je le zjokalo, in to ravno takrat, ko naj bi se prireditev pričela. Zaradi tega smo se morali preseliti pod streho, ki nam jo je odstopila družina Maležič, za kar se jim tudi zahvaljujemo.
In tako smo začeli. Najprej tako, kot se spodobi, kratek nagovor, ki sem ga imela in pa zažig kresa. Sledilo pa je veselo rajanje vse do polnoči. Nekaj minut pred polnočjo smo odvrteli slovensko himno, ki ji je sledilo odštevanje in "hop", pa smo bili v EU, ki jo je ponazorila evropska himna. Skozi celotno prireditev pa so nas spremljali zvoki harmonike.
In tako kot se vedno vse konča, se je končalo tudi naše rajanje. Pospravili smo stvari, si obljubili, da se kmalu spet srečamo in v zgodnjih jutranjih urah odšli počasi domov.
Turistično društvo Struge pa se zahvaljuje še vsem, ki so nam omogočili izvedbo tega kresovanja, to pa so:
^ T.S.E. avdio video inženiring Ljubljana, ki je poskrbel za ozvočenje ^ radio Zeleni val
^ Trgovina Trgojan, Videm-Dobre-polje
^ Mesarstvo Kavčič, Drenov Grič ^ Trgovina Jelka, Struge ^ Trgovina Pri Lipi, Struge ^ g. Krašovec Slavko ^ g. Kos Ivan ^ g. Gregorič Drago ^ g. Mirtič Stanko Še enkrat hvala vsem!
Predstavnica TD Struge: Ana Pugelj
Glasbena šola Grosuplje
dislocirani oddelek Dobrepolje
Obveščamo vas, da bo ponovni vpis učencev v glasbeno šolo
v soboto, 5. 6. 2004, od 10.00 do 13.00 ure,
v prostorih glasbene šole na Vidmu (Jakličev dom, II. nadstropje).
Otroke lahko vpišete k naslednjim inštrumentom: violina, klavir, kitara, pihala, trobila, harmonika.
K vpisu vabimo tudi mlajše otroke, ki se lahko vpišejo k pouku predšolske glasbene vzgoje (5-letniki) ter pouku glasbene pripravnice (6-letni otroci, ki bodo obiskovali 1. razred devetletke). Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko: 7867-017 (dislocirani oddelek Dobrepolje), kjer smo dosegljivi v popoldanskem času.
Vodja oddelka Dobrepolje: Rezka Šuštar, prof.
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, 13.6.2004
Predsednik Republike Slovenije je razpisal volitve 7 poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, številka 29/04.
Poslance v Evropski parlament se voli za dobo petih let na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem. Iz območja Republike Slovenije se poslanci izvolijo na podlagi list kandidatov, po proporcionalnem načelu. Mandati se med liste delijo po d'Hondtovi metodi. Območje Republike Slovenije je 1 (ena) volilna enota.
V	istem obdobju od 10. do 13. junija 2004 bodo potekale volitve v Evropski parlament tudi v 24 članicah Evropske unije. Vsaka država - članica Evropske unije ima z nacionalno zakonodajo urejen volilni sistem za izvolitev poslancev v Evropski parlament, ki se jih voli na njenem območju.
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 96/ 02 in 22/04 - v nadaljevanju: ZVPEP).
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po ZVDZ. To so Republiška volilna komisija, volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije ter volilni odbori (4. člen ZVPEP).
Volilna pravica
Pravico voliti in biti voljen za poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament ima oseba, ki bo najpozneje 13. junija 2004 dopolnila 18 let starosti in ki je državljan Republike Slovenije (ne glede na stalno prebivališče) ali državljan katere izmed drugih 24 članic Evropske unije (s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in če je vpisan v evidenco volilne pravice teh oseb).
Pravico voliti in biti voljen za poslanca iz Republike Slovenije v Evropski parlament nima državljan Republike Slovenije, ki stalno prebiva v kateri izmed preostalih 24 članic Evropske unije in uresničuje volilno pravico za volitve v Evropski parlament v državi stalnega prebivališča.
Uresničevanje aktivne volilne pravice
Pravico voliti uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
V	postopku volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament se bo izvedlo:
a)	splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 13.06.2004;
b)	predčasno glasovanje 08., 09. in 10.06.2004; od 9. do 17. ure na sedežu
OVK, Kolodvorska 2, Grosuplje (upravna enota)
c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo 13.06.2004: ^ v bolnišnici ali zdravilišču;
^ v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu;
^ na služenju vojaškega roka; ^ na prestajanju kazni zapora ali v priporu,
in bodo najpozneje do 6.6.2004 vložile zahtevo za tako glasovanje pri okrajni volilni komisiji;
č) glasovanje na domu 13.06.2004 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 10.06.2004 sporočile okrajnim volilnim komisijam, da želijo glasovati na domu.
Andrej Struna, tajnik OVK
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE, 4. volilna enota, 3. volilni okraj
Številka: 008-7/04, datum: 9.4.2004 Na podlagi 4. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 96/02 in št. 22/04), skladno z Odlokom o razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 29/2004) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
S K L E P
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ
I. Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo 13.6.2004, je Okrajna volilna komisije Grosuplje na seji dne 9-4-2004 določila naslednja volišča in njihova območja:
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča
1.	403001	ZGRADBA OBČINE DOBREPOLJE	Videm 35, Videm-Dobrepolje	Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora
2.	403003	GASILSKI DOM ZDENSKA VAS	Zdenska vas 59	Zdenska vas
3.	403004	GASILSKI DOM HOČEVJE	Hočevje19	Hočevje
4.	403005	GASILSKI DOM ZAGORICA	Zagorica 36 a	Zagorica
5.	403006	PREDSTRUGE -VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU	Predstruge 60	Predstruge, Vodice, Cesta
6.	403007	GASILSKI DOM KOMPOLJE	Kompolje 60	Kompolje
7.	403008	OSNOVNA ŠOLA PONIKVE	Ponikve 38	Ponikve (razen hišnih št. od 75 do 86 )
8.	403009	DVZ PONIKVE	Ponikve 76	Ponikve - hišne št. od 75 do 86
9.	403010	DRUŽBENI DOM TABORSKA C. I.	Taborska c. 3, Grosuplje	Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Pod gozdom c. I. do VIII, Stritarjeva c.
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ
sedež: Kolodvorska 2, Grosuplje, tel. št. 7810 917,
7810 910, fax: 7810 919
PREDSEDNIK: FRANC KRIVIC
NAMESTNICA PREDSEDNIKA:
KATARINA MAROLT KURET
ČLANICA: ALJA GABRIJEL
NAMESTNICA ČLANICE: MALČI ŽITNIK ČLAN: BOJAN ZUPANČIČ NAMESTNICA ČLANA: MAJDA KADUNC ČLAN: JANEZ DOLINŠEK NAMESTNIK ČLANA: DAVORIN KASTELIC TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS
Miloš Kovačič Mojca Drčar-Murko Vinko Gobec Jelko Kacin Majda Širca Mima Jaušovec Roman Jakič
Za nove
slovenske
zmage.
www.lds.si
DeSUS
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Predlog liste kandidatov SLS za volitve v Evropski parlament
1.	mag. Franc But
2.	Bojan Šrot
3.	Nataša Kavaš Puc
4.	dr. Andrej Umek
5.	Nada Skuk
6.	dr. Berta Jereb
7.	Janez Podobnik
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Franc But, kandidat SLS za evropskega poslanca -nosilec liste
Po svojih močeh bom prispeval k izgradnji prijaznejše Evrope
Mag. Franc But je diplomiral na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in končal podiplomski študij ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na volitvah leta 1996 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora na listi SLS. Na začetku leta 1997je postal državni sekretar, pristojen za razvoj podeželja in zadeve EU na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Od aprila 1998 je bil namestnik vodje ožje pogajalske skupine RS za članstvo v EU, novembra leta 2000 pa je prevzel vodenje novo nastale Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Decembra leta 2000 je bil izvoljen za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to funkcijo je opravljal vse do aprila 2004.
Kako na splošno ocenjujete vstop Slovenije v EU in s kakšnimi občutki ste spremljali praznovanja?
Bil sem vesel. Ne nazadnje je bil to projekt, za katerega sem dal zadnjih 8 let svojega dela. Ampak bilo mi je v veselje. Imel sem redko priložnost, pa tudi odgovornost, da sem sodeloval v pogajalskem procesu od prvega, pa vse do zadnjega dne. Lepa leta so bila to, pa tudi garaška. A to smo delali nekako s srcem. Verjeli smo v to stvar. Dobro, kar nekaj iluzij o EU, ki sem jih imel, je z leti izginilo. A še vedno menim, da je to dober projekt, da moramo biti zraven. Ne smemo pozabiti, da je Evropa skozi stoletja izgubila na desetine milijonov, večinoma mladih življenje, v nesmiselnih vojnah. Tem so sledile revolucije, vse skupaj pa je prinašalo veliko gorja. Ver-
jamem, da tudi mnogi, starejši Dobrepoljci to še kako dobro vedo. In zdaj želimo z EU narediti nekaj novega, boljšega. Nočemo vojne, pač pa gospodarski razvoj. Verjamem, da nam lahko uspe. In to bo dobro za bodoče rodove. Zato je prav, da smo postali člani. Zato sem bil na večer in dan vstopa vesel. Dobro, malce se mi je sicer neumno zdelo, kako so se zdaj vsi, zlasti politiki hvalili, kaj vse da so naredili za vstop Slovenije v EU! Sam pa vem, da jih še blizu ni bilo, takrat, ko je bilo potrebno delati. A bili so v prvih vrstah pri proslavah. Mene, ki sem pa res kaj prispeval, pa so dali bolj zadaj. Pa saj to ni važno. Bilo je lepo.
Če se prav spomnim, ste v enem od predvolilnih srečanj v naši občini dejali, približno tako, da bo stranka, ki bo popeljala Slovenijo v Evropo, pridobila tolikšno prednost, da jo bo ta politični kapital spremljal še dolgo časa. Kako komentirate to sedaj, ko ste vstop v EU pričakali v opoziciji, čeprav ste intenzivno sodelovali v pripravah na vstop Slovenije v EU?
Nesporno drži, da bo vladajoča stranka tržila ta pridobljeni kapital. Upam, da bo tudi moja, to je Slovenska Ljudska Stranka, znala iz tega kaj potegniti. Tudi, če je v opoziciji.
Ne nazadnje smo v opoziciji zato, ker nas je predsednik vlade iz nje izključil, zaradi znanih dogodkov. Ne moreš pa ostati minister v vladi, v kateri tvoja stranka več ne sodeluje. Ampak moja stranka je k uspehu pogajalskega procesa doprinesla vsaj toliko, kot Liberalna Demokracija. Bili smo vsaj tako dobri pogajalci kot oni, pri prilagajanju predpisom EU pa smo morali na ministrstvih, ki smo jih vodili, narediti dobro polovico slovenskega dela. Nenazadnje pa je bil vstop v EU projekt vse države in ne samo ene ali dveh strank. No, z izjemo nacionalne stranke, ki vstopu Slovenije v EU ni bila nikoli naklonjena.
S prvim majem se ni veliko spremenilo. Kaj pa to pomeni dolgoročno? Nekateri menijo, da se odpovedujemo delu suverenosti, monetarni politiki, itd. Kaj pravite na to?
Tudi s prvim majem se je veliko spremenilo. Ni več carin, kupujemo in prodajamo lahko tam, kjer želimo. Pa še veliko bi lahko naštel. Res pa je, da bodo ljudje spremembe še bolj čutili čez dve ali tri leta. Takrat bomo uvedli euro, ki bo zamenjal naš tolar, pa tudi mej dejansko več ne bo, saj bo mejna kontrola znotraj EU v celoti odpravljena. Jasno pa je, da se država z vstopom v EU odpoveduje delu svoje suverenosti. Nekatere politike so že postale skupne, kot na primer kmetijska, mnoge so na poti, da se bolj poenotijo. Verjetno bosta zunanja in obrambna politika čez leta še bolj poenoteni, kot sta danes. A vse to smo vedeli že pred začetkom pogajanj. A kljub vsemu, Slovenija in tudi ostale članice EU, v svojem bistvu naprej ostajamo samostojne države, ki so nekatere funkcije prenesle na skupni nivo odločanja.
Ljudi bolj zanima, kaj bo Slovenija pridobila kot država in še posebno, kako se bo vse skupaj odražalo na življenju ljudi?
Upam, da bomo čez deset let, zaradi vstopa v EU, tudi v Sloveniji živeli bolje. Zato se je vse skupaj začelo. Zato smo se pogajali, zato smo na referendumu z veliko večino obkrožili "da". Res pa je, da bomo morali biti aktivni na področju gospodarstva in imeti modro vodeno politiko. Pomembne bodo odločitve v Evropskem Parlamentu. Združene Države Amerike zelo pritiskajo na EU, da se naj ukloni dodatni liberalizaciji. To bi bilo za Evropo pogubno. Evropa mora ohraniti svoj model socialno tržnega gospodarstva. Ta se razlikuje od onega v ZDA. Prepričan sem, da mora EU zato, ob razvoju gospodarstva, ostati tudi socialna. Starejši morajo imeti varno starost, za kar EU potrebuje stabilne pokojninske sisteme. Mladi morajo imeti možnost brezplačnega šolanja in vsi skupaj dostojno zdravstveno varstvo.
Ko ste bili še v vladi, je ta sprejela program za učinkovit vstop v EU. Kako ga ocenjujete?
Ta program pravzaprav ni nič posebnega. Gre za vsebine, ki smo jih imeli na različnih ministrstvih in so bile potem zbrane na enem mestu. Je pa dobro, da imamo takšen dokument. Seveda pa ta dokument ni "čarobna formula", kako narediti drugi del naloge prav tako uspešno, kot pogajanja. Pogajanja so končana, smo člani EU. Pred nami pa je
morda še težja naloga, kako naj Slovenija, kot članica EU, postane ena bolj razvitih članic, kako naj ne samo preživi pač pa živi bolje. Za to bo pa potrebnega veliko dela in garanja, čim manj politiziranja in nekaj novih ukrepov ter vzpodbud, ki bodo dvignile gospodarsko rast.
Veliko se poudarjajo priložnosti, ki jih bo imela Slovenija. Kaj to konkretno pomeni za gospodarstvo?
Odprl se nam je velikanski trg, s 450 milijoni kupcev. Res pa je, da se bo v Sloveniji pojavilo več konkurentov. A konkurenca je dobra stvar. Praviloma prisili vse, da postanejo še boljši in s tem uspešnejši. Res je, da slabi odpadejo. Ampak spomnite se, kako je, ko nekdo na vasi kupi ali naredi nekaj novega. Če drugega ne, nevoščljivost mnoge prisili, da naredijo podobno. Vse skupaj pa pripelje do več razvoja. Enako je v gospodarstvu. In v tem je prednost odprtega trga EU. Da bomo v Sloveniji uspeli slediti konkurenci, bo potrebno še marsikaj postoriti. Predvsem imamo previsoke davke iz naslova zaposlenih. To odbija investitorje. Zato je odšla Ljubljanska Tobačna, zato tisti, ki imajo denar, tega raje vložijo na Slovaško, kjer so davki nižji. Zato se tam odpirajo nova delovna mesta, namesto v Sloveniji.Ampak, vse to se da spremeniti.
V pripravah za vstop v EU ste bili v ožji pogajalski skupini za kmetijstvo. Na čem temelji skupna evropska kmetijska politika, kako so potekala pogajanja in kaj ste dosegli kot pogajalec države kandidatke?
Če smem, bi vas tukaj želel dopolniti. Bil sem namestnik vodje slovenske ožje pogajalske skupine z EU, torej namestnik dr. Janeza Potočnika, ki je danes Komisar v Bruslju. Znotraj te skupine pa glavni pogajalec za kmetijstvo, ribištvo, razvoj podeželja, pa še kaj. Menim, da so bila ta pogajanja uspešna. Dosegli smo veliko. Še naprej bomo smeli imeti cviček, pa teran. Pa številne druge narodove posebnosti. Kranjsko čebelo smo ohranili, kot evropsko posebnost in gensko banko. Najbolj pa sem vesel rezultatov pogajanj na področju razvoja podeželja. Tam smo dobili 250 milijonov eurov evropskega denarja za letos in naslednji dve leti. To je štirikrat več, kot so nam v začetku ponujali in daleč največ, kar je Slovenija dobila v pogajanjih z EU.Zdaj pa moramo znati ta denar pametno potrošiti.
Kako ocenjujete ta pogajanja z vidika države in kaj to pomeni za našega kmeta?
Država bo neto prejemnica sredstev. To pomeni, da smo z vstopom v EU naredili pozitivno finančno zgodbo. Po domače bi lahko rekli, da bomo več denarja dobili iz Bruslja nazaj, kot bomo tja v skupno blagajno plačali. Slovenski kmet bo pa dobil višje subvencije, saj jih bo krepko sofinancirala EU. To se zelo konkretno pozna že letos, kar lahko vidijo ljudje, ko izpolnjujejo svoje vloge za subvencije v letu 2004.
Kaj mislite o Evropi dveh hitrosti in kaj bi to lahko pomenilo za Slovenijo?
Evropa dveh hitrosti je nekaj, čemur zelo nasprotujem. Menim, da bi to lahko pomenilo začetek konca EU. S tem bi največji projekt
v zgodovini Evrope zašel na slepi tir. Zato mislim, da to ne bo in ne more biti realnost prihodnjega razvoja EU. Nekaj drugega pa je oblikovanje določenih evropskih iniciativ. Te so lahko čisto sprejemljive in tudi že obstajajo. Tako še nimajo vse države eura, vse niso del Schengenskega sporazuma, pač pa postopoma vstopajo vanj. Da bi pa nekdo imel več pravic, kot drugi, to bi pa bilo nesprejemljivo. In to bi bila "Evropa dveh hitrosti".
Kaj bo prinesel za nas prost pretok delovne sile? Ali bomo imeli enake možnosti, kot druge članice?
Žal so stare države EU novim 10. državam uvedle nekajletno prehodno obdobje, ko ta svoboda še ne velja. To pomeni, da se Slovenci še ne morejo brez omejitev zaposlovati v katerikoli državi. Res pa je, da se bo to v dveh, morda treh letih zgodilo. To bo dobro in slabo. Dobro zato, ker bodo naši ljudje, lahko brez omejitev odšli delat kamorkoli, v druge države, naši delodajalci pa bodo prisiljeni biti boljši in posledično ponuditi boljše plače. Slabo bo pa zato, ker bodo naši mladi več odhajali iz Slovenije tja, kjer bodo bolje plačani, s tem bo odšlo nekaj mlade inteligence in znanja. Pa tudi Poljaki in drugi bodo pripravljeni priti delat v Slovenijo za manj denarja, kot Slovenci. A na dolgi rok se bodo stvari izenačile.
Kakšne so vaše izkušnje iz Bruslja in kako je videti Slovenijo iz evropske prestolnice?
V Bruslju sem zadnjih 8 let preživel več, kot 300 dni. Navezal sem številna prijateljstva in jih s pridom izkoristil za uspeh pogajanj. Bruselj je v starem delu lepo mesto, ki pa ima tudi temnejše plati. Veliko priseljencev, ne samo onih iz EU, pač pa tistih, iz arabskega sveta, iz nekdanjih kolonij. Slovenija je za povprečnega Bruseljčana še vedno neznanka. Zato sem v Bruslju vedno bil še neke vrste turistični delavec. Govoril sem o lepotah Slovenije. Nekateri so res prišli k nam in bili očarani. Svojim prijateljem širijo zgodbo o Sloveniji. Tako naša domovina počasi postaja bolje poznana in s tem tudi priznana.
Kaj pomeni vstop Slovenije v EU za slovenski jezik?
Ta naš lep in poseben jezik, slovenščina, je postal eden od uradnih jezikov EU na celotnem ozemlju EU. Prvič v zgodovini je naš jezik postal enakopraven s teko starimi in velikimi jeziki, kot so francoski, angleški, ali nemški. Vsi dokumenti EU morajo tako biti natisnjeni tudi v slovenščini, naši ljudje v Bruslju pa imajo pravico govoriti tudi tam slovensko.
Prosila bi vas, da na kratko ocenite našo notranje politično situacijo v Sloveniji?
Ni najbolj rožnata. Preveč energije potrošimo za nesmiselne razprave in medsebojno obkladanje. Vodilna stranka je preveč arogantna, opozicija nekoliko nerodna. Zaslužimo si več politične kulture. Bil bi čas, da nehamo mesece in mesece izgubljati s tem, ko se prerekamo o novih in novih referendumih in na koncu se ne zgodi nič. Dejal bi, da se "Bogu krade čas in ljudem denar". Čas je, da se posvetimo resničnim problemom ljudi, gospodarskemu napredku, problemom
mladih, stabilnosti pokojninskih sistemov, pa socialnim dilemam družbe. Vso prerekanje ni dvignilo niti gospodarske rasti, niti popravilo starih krivic. Ljudje si zaslužijo kaj boljšega. Tudi kakšne spremembe bi bile čisto dobrodošle.
In kakšni so vaši osebni načrti za prihodnost, zdaj ko niste več minister?
Pripravljam se na volitve v Evropski parlament. Sem nosilec liste Slovenske Ljudske Stranke. Upam na uspeh. Deloval bom v Evropski Ljudski Stranki, ki je daleč največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Predvsem pa bom odgovoren in delaven poslanec, ki bo po svojih močeh prispeval k izgradnji prijaznejše Evrope tudi po slovenski podobi.
Pripravila: M. Steklasa za objavo: OO SLS Dobrepolje
Slovenska ljudska stranka je sestavni del najmočnejše Evropske stranke
Evropska ljudska stranka, ki združuje vse ljudske in krščanskodemokratske stranke v EU, je najmočnejša stranka v Evropski uniji. Ljudske in krščanskodemokratske stranke so bile tudi pobudnice ustanovitve Evropske unije. Namen te unije ni bil samo gospodarski, pač pa tudi ta, da bi narodi živeli v prijateljskem sožitju, izhajajoč iz krščanske misli, da smo pred Bogom vsi enaki.
Smo tik pred volitvami v evropski parlament. Slovenija bo dala sedem poslancev. Zelo pametno bomo ravnali, če bomo glasove zaupali Slovenski ljudski stranki, ki je sestavni del Evropske ljudske stranke. Tudi znotraj evropskega parlamenta bo potekala živahna strankarska dejavnost in mnogo več lahko dosežemo prek najmočnejše stranke kot prek šibke. V evropskem parlamentu je slika namreč bistveno drugačna kot pri nas. Tisti, ki so pri nas navidezno močni, v evropskem parlamentu predstavljajo le neznatno manjšino in Sloveniji ne morejo doprinesti ničesar.
Slovenska ljudska stranka je sestavila tudi zelo dobro listo z mag. Francijem Butom na čelu, ki je prav gotovo človek, ki trenutno izmed vseh kandidatov od vseh strank najbolje pozna delovanje Evropske unije, saj je kot namestnik glavnega pogajalca več let sodeloval pri vseh pogajanjih pred vstopom v EU in bil pri tem uspešen. Tudi vsi ostali člani naše kandidatne liste so vsi zaupanja vredne osebnosti, zato zagotovo ne boste zgrešili, če boste svoj glas zaupali listi Slovenske ljudske stranke.
Predsednik OO SLS Dobrepolje Anton
Jakopič
Predlog liste kandidatov SDS za volitve v Evropski parlament
1.	dr. Miha Brejc
2.	Romana Jordan Cizelj
3.	Barbara Medved Špiletič
4.	Matjaž Šinkovec
5.	Peter Verlič
6.	Alenka Jeraj
7.	Milan Orožen Adamič
SDS
Dr. MIHA BREJC, kandidat SDS za evropskega poslanca -nosilec liste
Potruditi se bomo morali, da bomo evropske standarde uveljavili na naših tleh
Dr. Miha Brejc je nosilec liste Slovenske demokratske stranke za volitve v evropski parlament. Pred aktivno vključitvijo v slovensko politiko je bil gostujoči profesor na ljubljanskih in evropskih univerzah, z vstopom v aktivno politiko, leta 2000, pa je postal član slovenske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Od samega začetka je deloval v Konvenciji o prihodnosti Evrope, ki je oblikovala osnutek ustavne pogodbe. 1. maja 2003 je postal opazovalec v Evropskem parlamentu, od 1. maja letos pa je evropski poslanec.
Kako ste doživeli proslavljanje vstopa v Evropsko unijo? Zgodovinski dogodek ste dočakali v opoziciji. Kljub temu, da je bil vstop v EU projekt vseh strank, kaže, da bo glavni politični kapital vnovčila LDS. Kako komentirate to?
Vstop v EU in Nato sta dva najpomembnejša projekta vladajoče koalicije in opozicije.
Žal pa je vladajoča koalicija izkoristila oba projekta sebi v prid, kar se je lepo videlo ob programih proslav ob vstopu v EU, kjer so bili glavni govorniki iz vladajoče koalicije. Po drugi strani ima ta koalicija zelo močno podporo kapitala in medijev in je težko tekmovati z njimi.
Ko vstopamo v mednarodne povezave, dobivamo na nek način tudi več odgovornosti. Odgovoren pa si lahko, če o čem odločaš. O čem bomo soodločali oz. koliko vpliva bomo imeli znotraj članstva in kako bo s slovensko suverenostjo?
Najprej je treba povedati, da Slovenija ne izgublja svoje suverenosti niti je ne prenaša na nikogar. Slovenija prenaša samo izvrševanje dela svoje suverenosti na EU v tistih zadevah, ki sodijo v skupino izvirnih pristojnosti Evropske unije. Gre za vprašanja, ki morajo biti enotno urejena na celotnem teritoriju EU. Slovenija se z vstopom v EU pojavlja kot del notranjega trga Unije, kar pomeni upoštevanje skupnih pravil mobilnosti, tekmo-
valnosti, protimonopolne zakonodaje, itd. Z novo ustavno pogodbo bo skupna tudi zunanja in varnostna politika.
Omenili ste zunanjo politiko. Kakšne spremembe bodo nastopile s sprejetjem ustave in kakšne so naše možnosti glede diplomacije?
Na področju zunanje politike se bo v prihodnjih desetih letih marsikaj spremenilo. Ko bo sprejeta ustavna pogodba, bo EU imela prvič v zgodovini svojega zunanjega ministra, kar praktično pomeni nujnost usklajevanja zunanje politike znotraj EU. Ena od posledic bi lahko bila zmanjšanje števila diplomatskih predstavništev. Obstaja namreč ideja, da bi v bližnji prihodnosti EU imela v svetu diplomatska predstavništva, diplomatska predstavništva držav članic pa bi lahko preoblikovali v kulturna, gospodarska in druga predstavništva. To je zaenkrat le ideja, vendar prav ta ideja državam, kot je Slovenija, omogoča bolj racionalno oblikovano mrežo diplomatskih predstavništev. Po drugi strani pa bodo slovenski državljani v primeru potrebe lahko poiskali pomoč na vseh diplomatskih in konzularnih predstavništvih EU, torej tudi tam, kjer Slovenija nima svojih predstavnikov, kar je posebej za majhne države zelo ugodno.
Torej je po vašem mnenju možna skupna zunanja politika?
Zagotovo bo potreben precejšen napor, da se bo uskladila zunanja politika Velike Britanije, Nemčije in Francije, če vzamem za primer samo te tri največje in najvplivnejše države. Vsaka od teh držav vodi svojo zunanjo politiko in kako bo prišlo do uskladitve, je zaenkrat veliko vprašanje, vendar z ozirom na izkušnje, ki jih imam v tem evropskem prostoru, zlasti v zadnjem letu kot opazovalec v evropskem parlamentu, imam vtis, da je skupna zunanja politika realna in da je to prava smer.
Kje vidite v zunanji politiki največ možnosti za Slovenijo? Večkrat je slišati, da lahko največ storimo za urejanje razmer na Balkanu, ker ta prostor zaradi bližine in nekdanje skupne države najbolj poznamo.
Marsikdo res upa, da bodo večje države potrebovale Slovenijo kot most med EU in Balkanom, vendar pa je to bolj iluzija, ker praksa kaže drugače. Hrvaška diplomacija, pa tudi srbska, sta v evropskem prostoru izredno aktivni. Prav tako pa tudi Nemčija, Francija in deloma Avstrija zelo intenzivno delujejo, tako politično kot gospodarsko, na balkanskem prostoru in nas tukaj skoraj ne potrebujejo. Če vzamemo za primer njihove multinacionalke, ki so šle neposredno na Balkan, ne prek Slovenije.
Veliko je slišati o Evropi dveh hitrosti. Kakšno je vaše stališče?
Od vsega začetka sem bil proti tej ideji. Kot aktivni član Konvencije o prihodnosti Evrope sem sodeloval v številnih pogovorih z evropskimi politiki in moram reči, da Evropa dveh hitrosti ni duh evropske konvencije. To je ideja, ki bi Evropo razdelila na dva tabora, kar vsekakor ni dobro. Glede na potek razprav in ob veliki zavzetosti Irske pa gojim upanje, da bo ustavna pogodba sprejeta še letos na medvladni konferenci, čemur bo sledil še postopek ratifikacije v državah članicah. Ko bo sprejeta ustava, ideja o Evropi dveh hitrosti ne bo več aktualna.
Kako bo deloval prosti pretok delovne sile?
Prosti pretok delovne sile, storitev in kapitala so temelji notranjega trga EU, to je 450-milijonskega tržišča. Če eden od njih izostane, pomeni, da notranji trg ne bo deloval v pričakovanem obsegu. Lahko je razumeti, da se je del sedanjih članic odločil za prehodno obdobje, ko gre za zaposlovanje v teh državah zaradi razlik v plačah in življenjskem standardu med novinkami in sedanjimi članicami, vendar taka omejitev pomeni, da se bodo te razlike še nadaljevale in celo poglabljale. Menim, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do bistvenih sprememb na tem področju, ko bo EU vendarle morala uveljaviti temeljne postulate notranjega trga.
Če sklenete dosedanje poudarke, kaj bo Slovenija pridobila in kaj izgubila?
Slovenijo moramo gledati v neki časovni perspektivi. V procesu globalizacije se naša država ne bi mogla obdržati kot neka samostojna in nevtralna država. Slovenija je na Balkanu že bila v neki drugi zvezi, geografsko in zgodovinsko pa bolj sodi v srednjeevropski prostor in dvomilijonska država se mora povezovati. EU je s tega vidika zveza preživetja in razvoja. Slovenija vstopa v klub razvitih. Izkušnje držav, ki so se kasneje pridružile EU, kažejo da se vsaka no<va članica hitreje razvija in da nobena ni nazadovala. Odpirajo se namreč veliko tržišče, velike gospodarske možnosti, velike možnosti za izobraževanje in zaposlovanje mlade generacije, hkrati pa čvrsti pravni temelji zagotavljajo kulturno in jezikovno raznolikost. Prepričan sem, da bo Slovenija med uspešnejšimi članicami unije in da bomo v tako veliki skupnosti ohranili svoj jezik in kulturo.
Načeli ste vprašanje našega preživetje kot naroda. Kaj bo z našo kulturo in jezikom?
To je zelo pomembno vprašanje, ker že danes zelo agresivno vdirajo v naš jezik številne tujke. Če se sprehodimo po ulicah, vidimo vedno več tujih napisov. Morda so po-
nekod utemeljeni razlogi, da imajo podjetja tuja imena, ne more pa imeti vsak lokal ali trgovina tuje ime. Evropa ne bo poskrbela za slovenski jezik, mi sami bomo morali ustvariti pogoje za ohranitev našega maternega jezika. Tako kot Evropa ne bo urejevala naših notranjepolitičnih razmer, ne bo urejala naših gospodarskih razmer. Samo mi sami lahko ustvarimo Evropo na naših tleh. Potruditi se bomo morali, da bomo standarde, ki veljajo v Evropi, uveljavili na naših tleh.
S tem ste že deloma odgovorili na vprašanje, kako lahko nek majhen narod preživi v Evropski uniji.
Omenili ste majhen narod. Res se pogosto pojavlja trditev, kaj lahko naredi v tako veliki skupnosti, kot je EU, tako majhen narod, kot je Slovenija. Izkušnje EU od njenega nastanka pa do danes dokazujejo, da konflikt med velikimi in majhnimi državami ne obstaja. Ti nastajajo takrat, kadar gre za interese posameznih skupin, naprimer proizvajalcev vina, prevoznikov, farmacevtov itd. V parlamentu se največkrat krešejo mnenja o nekem predpisu, ki obravnava takšna vprašanja. Nekateri vidijo v določenem predpisu možnost za razcvet, drugi se čutijo ogrožene.
Slovenija je stopila v EU, kjer imajo v parlamentu večino desnosredinske stranke. Kaj to pomeni za nas, kjer je na oblasti liberalna demokracija?
V evropskem parlamentu ima večino EPP-ED. To je pestra politična skupina, sestavljena iz sredinskih in desnosredinskih strank. Trenutno imamo v parlamentu 301 sedež od 786. Drugi po velikosti so socialisti s 180 sedeži, liberalci imajo 57 sedežev, za njimi so zeleni itd. Projekcije po volitvah kažejo, da se bo to razmerje ohranilo. Za Slovenijo bi bilo dobro imeti čim več poslancev v največji politični skupini. Lahko imajo naši liberalci, kot pravijo, velik vpliv med evropskimi liberalci, vendar pa ta skupina kot celota ne more veliko narediti v parlamentu, ker je približno šestkrat manjša kot EPP-ED.
Zanimajo me vaše izkušnje iz Bruslja in kako gledajo bruseljski politiki na nas?
Na splošno je Slovenija obravnavana kot uspešna država, vendar je dejstvo, da smo v evropski javnosti slabo poznani. Slovenija je premalo naredila za svojo razpoznavnost. Evropski politiki sicer vedo za Slovenijo, vendar slabo poznajo naše razmere, večina jih še ni bila pri nas. Mislim, da je ena od napak, ki jih je naša vlada naredila v tem pristopnem obdobju ta, da ni dovolj poskrbela za razpoznavnost Slovenije.
Včasih smo dobili občutek, da je Evropa bolj naklonjena aktualni oblasti v Sloveniji kot opoziciji?
To ne drži. V političnem smislu ni mogoče trditi, da jih zanima nekdo, ki je trenutno na oblasti ali v opoziciji, saj se tudi v drugih državah menjavajo na oblasti različne politične opcije. Evropske politike zanima posamezna država, če izrazito izstopa v negativni smeri. Nas vidijo kot nekonfliktno in razmeroma uspešno državo. Včasih dobim občutek, da nas hvalijo zato, ker so bili naši vladni predstavniki v pogajanjih precej popustljivi. Bil bi zelo vesel, če bi v prihodnosti ugotavljali, da so se naši pogajalci dobro pogajali. Zaenkrat pa se bojim, da temu ni tako in da nas hvalijo zato, ker smo sprejeli tisto, kar so nam ponudili. Čas bo pokazal, kako je bilo v resnici.
Kakšna so vaša pričakovanja na bližnjih evropskih volitvah?
Mi bi si želeli, da bi v skupini EPP-ED Slovenija dobila štiri predstavnike.
Ali lahko na kratko opišete svojo oceno trenutnega političnega stanja v državi?
Vsako volilno leto je po svoje bolj konfliktno. Vsaka stranka poskuša predstaviti svoj program in nosilce programa kot boljše od drugih. LDS je v Sloveniji ob podpori še nekaterih drugih strank prenehala govoriti o zgodbi o uspehu. Razumljivo. Zadolženost Slovenije je izjemno velika, vendar se o tem skoraj ne govori. Ceste gradimo na posojilo, ki ga bomo še desetletja odplačevali. Plačilna nedisciplina ogroža številne male podjetnike. Plače delavcev so mizerne. Na drugi strani pa so ljudje iz kroga LDS in Foruma 21 pravi bogataši. Upam, da bo slovensko volilno telo presojalo ravnanje sedanje vladajoče koalicije skozi svoj lasten materialni položaj ter nizke plače in pokojnine. Ljudje bi se morali zavedati, da je njihov življenjski standard povezan s tistimi, ki so na oblasti.
Ali bi želeli dodati še kakšno sporočilo našim bralcem?
Pred nami so velike priložnosti in izzivi, pred nami je obdobje miru in razvoja v okviru ene največjih svetovnih skupnosti. In ravno zato moramo imeti neprestano pred očmi in v zavesti, da Slovenija je in bo naša domovina. Domovina in domoljubje nista zastarela pojma, njun pravi pomen vse bolj prihaja do izraza. Kjerkoli nas bodo v prihodnosti vodile poti, doma ali v tujini, bo vsakega od nas krepila misel: Slovenija je moja domovina. Tudi v Evropi.
Pripravila: M. Steklasa za objavo: OO SDS Dobrepolje
Kandidati za poslance v evropskem parlamentu
1.	Lojze Peterle
2.	Ljudmila Novak
3.	Anton Kokalj
4.	Magdalena Šverc
5.	Janez Vasle
6.	Maruša Novak
7.	Jernej Pavlin
M.Si
NovaSiovenUa
irršěanslai tfutfslta mtranua
www.nsi.si
LOJZE PETERLE,
kandidat NSi za evropskega poslanca -nosilec liste
Politiko razumem kot prizadevanje za skupno dobro
Politična pot Lojzeta Peterleta je slovenska in zanimiva. Naj samo naštejemo nekaj njegovih najvažnejših funkcij: soustanovitelj Slovenskega krščansko socialnega gibanja, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, predsednik prve demokratično izvoljene vlade, ki je Slovenijo popeljala v samostojnost, večkratni minister za zunanje zadeve RS in predsednik komisije DZ za evropske zadeve, prvi podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov, soustanovitelj Nove Slovenije-krščansko ljudske stranke, predsednik Komisije DZ za evropske zadeve, član predsedstva Konvencije o prihodnosti EZ kot edini predstavnik 13 članic kandidatk v predsedstvu ter član delovne skupine za trajnostni razvoj pri predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju, opazovalec v Evropskem parlamentu (poslanska skupina EPP-ED) ter podpredsednik Zveze evropskih federalistov.
Najlepši spomin iz vašega zdaj že več kot petnajstletnega političnega delovanja.
Najmočnejši je proglasitev slovenske države, najlepši pa je povezan z edinim "političnim" pismom nepolitičnega dela družine. "Ati, kakorkoli se danes zgodilo, mi smo s teboj." Saj ni treba veliko ugibati, kdaj se je to zgodilo...
Zadnje mesece so vroča tema - izbrisani! Kako odgovarjate tistim, ki v tem primeru Slovence obtožujejo ksenofobije in nestrpnosti?
Zanimivo je, da glasovi o nestrpnosti prihajajo predvsem s tiste politične strani, ki je Slovenijo dolga desetletja resnično zaznamovala z nestrpnostjo do vsega drugačnega oziroma nepartijskega in ki se ni ravno izkazala v podpori slovenski samostojnosti.
Razlikujem med pravičnostjo in politiko. Če je slovenska država storila kaj nezakonitega, če je komu preprečevala, da bi si uredil formalni status v na novo nastali državi, naj to popravi.
Nihče pa ne more pripisovati krivde državi in osamosvojiteljem, če manjši del nekdanjih stalnih ali začasnih prebivalcev Slovenije iz drugih republik ni hotel urediti svojega statusa. Težko bi kdo verjel - po vojni v Sloveniji, nato vojni na Hrvaškem itd., da se ljudje v tako zahtevnih razmerah preprosto ne bi zanimali za ureditev svojega statusa.
Kot država smo morali opraviti kar precej "izpitov": pred mednarodnim priznanjem, pred vstopom v OZN, v Svet Evrope, izpolniti smo morali zahtevna merila pred vstopom v EZ - in dobili smo tudi glede spoštovanja človekovih pravic pozitivna poročila. Tisti, ki danes zadevo politizirajo na tak način, škodujejo Sloveniji navznoter in navzven.
Skoraj dvanajst let imamo isto oblast, deset let smo imeli istega predsednika države in istega predsednika vlade, skoraj štiri leta je zadeva stala pri ustavnem sodniku Krivicu - sedaj pa taka pretirana gonja. Mislim, da ljudje razumejo, za kaj gre. To ni prvi poskus političnega razvrednotenja osamosvajanja in poskus dodatnega utrjevanja pozicij starih političnih sil. Spomnimo se, kaj se je zgodilo Pogorevcu in drugim koroškim osamosvojiteljem. Intriga se je skuhala v državnem organu samem.
Aroganca vladajočih gre še naprej. Prvič v zgodovini mlade slovenske države je oblast preprečila izvedbo referenduma (enkrat prej, ko je šlo za volilni sistem, pa ljudske volje kljub jasni odločitvi Ustavnega sodišča ni spoštoval). Namesto, da bi vladajoči sprejeli vsaj nekatere utemeljene predloge opozicije, ki spoštujoč poslovnik Državnega zbora ni marala zakona brez jasnih finančnih posledic, nasprotovala pa je tudi takemu razumevanju volje Ustavnega sodišča, ki bi preprečevalo individualno obravnavo primerov (saj bi tako res lahko prišli do posebnega položaja tisti, ki so se borili proti osamosvojitvi Slovenije), so šli raje z glavo skozi zid. Ko je postal referendum neizbežen, so rekli vladajoči, da je zakon zanič, hkrati pa prosili opozicijo, da bi ga skupaj izboljšali. Naj razume, kdor more.
Pred kratkim ste dejali, da so tudi v Sloveniji časi zreli za temeljite spremembe. S tem v zvezi se tudi veliko govori o določeni razklanosti bivših pomladnih strank. Ali mislite, da je bila izkušnja preteklosti dovolj poučna?
Ne vidim še ravno prepričljivih dokazov za to. Zgubil se je smisel za bistveno in skupno. Nekateri celo trdijo, da velikih slovenskih političnih tem ni več. Vsak skupen nastop - podlag in potreb za to je vsak dan več - je prispevek k ozračju, ki lahko omogoči spremembe. Ne vidim možnosti za uspeh, če ne bo prišlo pravočasno do skupne vizije, strategije in projektov. Dvanajst let libe-ral(istič)ne vladavine je v marsičem razvojno zabetoniralo Slovenijo, pa ne mislim samo, na vse večje razlike v razvitosti med slovenskimi pokrajinami. Novega razvojnega cikla
v Sloveniji ni mogoče začeti samo s pragmatičnim povolilnim pristopom. Potreben je po vertikali in horizontali zelo usklajen projektni pristop, če ne lahko prva leta mandata stečejo brez pravih reform. Poudarjam še eno: uspeha ne more zagotoviti seštevek resorskih politik, ampak nov pogled na celoto slovenske vladne politike. Problemov zdravstva ne more rešiti ministrstvo za zdravje, problemov kmetijstva pa ne samo ministrstvo za kmetijstvo. Fevdalno razporejanje stolčkov in pomanjkanje medresorske sinergije v več mandatih se je izkazalo za škodljivo.
Se strinjate, da se vsa (večno?) odprta vprašanja preteklosti lahko na nek način zaključijo le s spravo, ki je tudi v preteklih letih bilo eno izmed ključnih slovenskih vprašanj.
Namesto, da tekmujemo z Italijo v novih praznikih in se spominjamo vsak svojih bolečin ali uspehov, bi bilo prav, da bi vsaj sedaj ob prvem maju, ob vstopu Slovenije v EZ, praznovali spravo z Italijo. Reči bi morali: bilo je, kakor je bilo, obžalujemo, da je bilo tako in naj se nikoli več ne ponovi. Pokloniti bi se morali vsem žrtvam totalitarizmov in se z veseljem v srcu zavezati skupni prihodnosti in sodelovanju.
Podobno velja doma. Slovenska sprava se še ni zgodila, zato se vprašanje preteklosti nezadržno vrača v zavest in v javno razpravo. Četudi je večina nekdanjih akterjev že pomrla. Odprtih moralno političnih vprašanj, ki jih je pustila za seboj medvojna in povojna revolucija oz. totalitarno delovanje komunistov, ne bo rešila biologija. Rešila jih bo etična in politična zrelost, ko bo do nje prišlo. Očitno tega ne bomo sposobni pred prvim majem. Še več: edini narod na svetu bomo, kjer si je neka parlamentarna večina dovolila tako nepietetno oblast nad mrtvimi, da je z zakonom določila, kaj mora biti zapisano na spomenikih v njihov spomin. Kot Trg Republike, na katerem smo junija 1991 proglasili samostojno državo, še vedno krasi spomenik revoluciji, in predsedniško palačo še naprej varuje spomenik revolucionarju Kidriču (namesto padlemu za samostojnost Slovenije npr.), tako na spomenikih žrtvam revolucije ravno revolucija ne sme biti omenjena. Kot da bi bile krive puške, ne pa tisti, ki je streljanje brez sodbe naročil. Ker je tako, naš 1. maj ne bo povsem evropski.
Katere vrednote so temeljne za sodobnega evropskega politika?
Tiste, ki so omogočile uresničitev doslej najbolj uspešnega mirovnega in političnega projekta v svetovni politični zgodovini. Evropska skupnost se je začela tako, da so se njeni očetje Schuman, Adeanuer, De Gasperi in drugi zedinili za temeljne vrednote in načela bodoče skupnosti. Na sam začetek in vrh so postavili dostojanstva človeka in narodov. Od tu izhaja spoštovanje identitet in politika enotnosti v različnosti. To je trajno izhodišče EZ. Tudi načelo solidarnosti in so-
cialno tržne ekonomije je povezano s tem. EZ je bila uspešna in privlačna, ker je bila pozorna do tistih, ki so imeli manj. Temeljnih vrednot in načel zaradi širitve ni treba spreminjati, pač pa jih dosledno upoštevati v EZ 25 držav članic.
Vsak evropski politik je od nekje. Evrop-skost ne pomeni odpovedi lastnemu, nacionalnemu, identiteti, ampak uresničevanje le-tega v širšem okviru, v večji skupnosti. Zato mora evropski politik, če hoče svoji državi dobro, želeti dobro vsej skupnosti. Evropsko je tisto, kar vsem pomaga k napredku, drugo so stari, nacionalni egoizmi.
V Konvenciji ste kot edini zastopali vse države kandidatke. Znana so Vaša prizadevanja za enakopravnost vseh držav članic ter delo v posebni kontaktni skupini za kulturo. Pomemben je Vašprispevekpri nastajanju ustave na področju odnosa do civilne družbe, s tem v zvezi za sestavo 51.člena, ki urejuje vprašanje odnosa do Cerkve in do nekonfe-sionalnih organizacij. V kolikšni meri ta izkušnja dograjuje politično pot predsednika prve slovenske demokratično izvoljene vlade?
Najprej - brez te izkušnje ne bi bil izvoljen v predsedstvo Konvencije. Drugič - odnos do civilne družbe. Zelo sem vesel, da je Konvenciji v naslovu VI. "Demokratično življenje Unije" uspelo opredeliti odprt odnos do civilne družbe, v členu 51. pa še posebej odnos do Cerkva in nekonfesionalnih organizacij. Slednje se mi zdi pomembno zato, ker presega ideološki pristop (žalostni zgledi iz evropske preteklosti) in vzpostavlja odprt, reden in pregleden dialog s Cerkvami in nekonfesionalnimi organizacijami, hkrati pa jim priznava identiteto in poseben prispevek. Gre za to, da na osnovi medsebojnega spoštovanja prispevamo h kakovosti sožitja in sodelovanja v združeni Evropi iz različnih duhovnih izhodišč.
Prepričan sem, da lahko uveljavljanje načela participativne demokracije močno okrepi kakovost delovanja predstavniške demokracije.
Kakšen je profil idealnega evropskega poslanca? Znanje jezikov, strokovna podkovanost, sposobnost komunikacije, umeščenost v nek zgodovinski prostor, jasni cilji?
Prvo je: biti to, kar si. Evropo bogatimo s svojo različnostjo. S ponosom in samozavestjo, brez manjvrednostnih in večvrednostnih kompleksov.
Ne poznam idealnih, poznam pa precej zelo dobrih evropskih poslancev. Vsi imajo jasno identiteto, izrazito osebnost in izražajo jasno politično voljo. Interese narodov in držav , iz katerih izhajajo, umeščajo v evropski okvir in so z njimi uspešni tako, da mislijo na celoto.
Podkovanost v temah in dobro znanje vsaj dveh delovnih jezikov spada v predpostavke.
V intelektualnih krogih je še veliko pomislekov o Evropi. Znova in znova se pojavljajo strahovi o tem, kako težko bo v prihodnje ohraniti narodno samobitnost. V čem bi lahko bil tak strah upravičen?
Podobne strahove so imele tudi druge manjše države članice, ki so vstopile v Zvezo pred nami. Druga za drugo so izkusile in dokazale, da njihova identiteta ni ogrožena zaradi vrednot, načel in pravil same Zveze. Pravzaprav so svoje identitete okrepile - tudi s pomočjo gospodarskega razvoja. Drugo pa je vprašanje, kakšen je odnos do naše identitete doma, kakšna je recimo naša domovinska in državljanska ter narodna vzgoja. Nekaterim je tuje in odveč vse našteto, čeprav bi glede identitete potrebovali prav to. Z identiteto bomo vzdržali, če jo bomo doživljali kot vrednoto. Tudi tega ne moremo naročiti v Bruslju.
Zakaj strah? Del odgovora vidim v straše-nju tistih, ki jim naša odločitev za vstop v EZ ni všeč, drugi del bi bil lahko povezan z nepoznavanjem kulturnih temeljev, iz katerih živi EZ z enotnostjo v različnosti. Vtis pa imam, da je strahov vse manj.
Kaj torej lahko pričakujemo zdaj, ko smo v Evropi?
Nikamor ne bomo odšli, nihče nas ne bo zasedel, le druga pravila bodo začela veljati. O nekaterih področjih, na primer o kmetijski politiki, prostem pretoku kapitala, ljudi in blaga, ne bomo več odločali v slovenskem parlamentu, ampak predvsem ali samo v bruseljskem. Tudi schengenska meja ne bo začela takoj delovati.
Kako bosta urejena zdravstvo in izobraževanje? Bomo imeli v vseh državah Unije enake pravice kot doma?
Šolstvo, vzgoja, kultura, večina socialne politike, zdravstvo, šport in javna uprava ostajajo na ravni nacionalne politike. Nihče iz Bruslja nam ne bo rekel, kaj se morajo otroci učiti v šolah. To je naša stvar, obstaja pa volja, da bi imeli nekaj skupnih vsebin v zgodovini, ne da bi bili prizadeti naša suverenost ali identiteta. Potem so še skupni projekti, kot je Erazem, ki na primer pomeni, da začneš študirati v Ljubljani, nadaljuješ v Berlinu in končaš v Londonu. Milijon študentov v Evropi je lani sestavil študij z več univerzami.
Na kaj ste v svojem življenju najbolj ponosni in po čem si želite, da se vas ljudje spominjali?
Najbolj sem ponosen na družino in osamosvojitev Slovenije. Želim pa, da bi se me ljudje spominjali po poštenem delu za slovenstvo.
za objavo OO NSi Dobrepolje
Gospodarstvo
_30 LET OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE GROSUPLJE_
Med dobitniki priznanj sta tudi Janez Šuštar in Jože Mustar
7. maja 2004je bila v Selu pri Radohovi vasi, v gostilni Štorovje, ki se ponaša z najdaljšo tradicijo delovanja na tem koncu Dolenjske, velika slovesnost ob 30-letnici Območne obrtne zbornice Grosuplje. Veliko število obrtnikov in drugih povabljencev iz vseh treh občin je prisluhnilo bogatemu kulturnemu programu, slavnostnim govorom in podelitvi priznanj. Ob praznovanju je pri zbornici izšla tudi obsežna
publikacija.
ali manj zapostavljena, pravega položaja, ki ji kot gonilni sili razvoja pripada, pa tudi v novi državi še ni dosegla. Združenje je v 30-ih letih svojega obstoja zaznamovalo veliko pomembnih dogodkov in dosežkov, hkrati pa je obrtništvo v teh letih doživelo veliko prelomnih trenutkov, zadnji je bil prav letos, ko smo vstopili v Evropsko unijo. Po zaslugi najbolj podjetnih in aktivnih članov je društvo ostalo enotno in močno. Še živečih ustanovnih članov je 21, med njimi sta tudi dva Dobrepoljca: Janez Šuštar in Jože Mustar.
Med slavnostnimi govorniki na slovesnosti ob 30-letni-ci obstoja je spregovoril po-
Omizje, pri katerem je zbranih del dobrepoljskih obrtnikov. Med njimi je podpredsednik OOZ Grosuplje Stane Jakič (tretji z leve)
OOZ Grosuplje je bila ustanovljena 5. maja 1974, takrat še pod imenom Združenje samostojnih obrtnikov občine Grosuplje, pod sedanjim imenom pa združenje deluje od leta 1993 in združuje obrtnike iz občin Dobrepo-lje, Grosuplje in Ivančne Gorice. Vzrok za nastanek te organizacije je bila potreba po združenju, ki naj bi prek svo-
jega programa spodbujalo, usmerjalo, izobraževalo in družilo ljudi iz gospodarske panoge, ki so ji krojili delovanje okosteneli predpisi in je bila v prejšnjem sistemu bolj
Predsednik Obrtne zbornice Grosuplje Jože Intihar
budnik ustanovitve in prvi predsednik zbornice Avgust Gril. Med drugim je izrazil zadovoljstvo, da je združenje pokončnih in hrabrih ljudi ves ta čas zdržalo in obstalo in odigralo veliko vlogo. V Evropski uniji pa bi bilo po njegovih besedah potrebno izkoristiti velike možnosti, še posebej v storitveni in mali obrti, kjer so največje perspektive. Izkoristiti pa velja tudi enkratno delovno silo, s katero razpolaga ta panoga gospodarstva. Tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun je svoje izvajanje usmeril v prihodnost, ko
Dobitniki priznanj in plaket.
Prvi z desne zgoraj je Jože Mustar iz Kompolj, dobitnik jubilejne zlate plakete.
Četrti z desne spodaj je Janez Šuštar iz Male vasi, dobitnik zlatega priznanja za delo pri ustanovitvi OOZ Grosuplje.
Slovenija vstopa v stabilnejši prostor Evropske unije, vsaj kar zadeva pravno ravnanje. Za naše obrtnike prinaša nova skupnost tudi nove izzive, na vidiku naj bi bila prava podjetniška revolucija, in kar je najpomembnejše, mala podjetja bodo ustvarjala nova delovna mesta. Sedanji predsednik OOZ Grosuplje Jože Intihar pa je omenil pomembnejše letnice in dogodke iz zgodovine združenja, organiziranost obrtnikov in
ter pomen združenja za obrtništvo.
Kulturni program, ki ga je vodila Tadeja Anžlovar, je bil pester in zastopan z izvajalci iz vseh treh občin. Iz Dobre-polja sta nastopila Veronika Zajec na violinskih citrah in harmonikar David Gruškov-njak. Nastopili so še: moški zbor Samorastniki iz Žalne, humorista Primož Bradač in njegov oče ter vokalna skupina Viva Vox iz Grosuplja.
Najsvečanejši del je pa predstavljal podelitev zlatih ter srebrnih priznanj in jubilejnih ter častnih plaket. Med dobitniki sta bila tudi dva Do-brepoljca. Zlato priznanje za razvoj in ugled obrtništva ter za delo pri ustanovitvi OOZ Grosuplje je prejel Janez Šuštar iz Male vasi. Jubilejno zlato plaketo za najdaljšo dobo aktivnega dela v obrti v OOZ Grosuplje pa je prejel Jože Mustar iz Kompolj. Vse tri občine pa so dobile častne
plakete za sodelovanj e pri razvoju obrtništva.
Slovesnost ob 30-letnici OOZ Grosuplje je ponovno odražala dobro organiziranost in enotnost obrtnikov ter zmerni optimizem ob vstopu v EU, zato klic predsednika Jožeta Intiharja "Naredimo Slovenijo podjetno" v Evropi neštetih možnosti ni neuresničljiv.
M. Steklasa
Območna revija odraslih pevskih zborov
V soboto, 8. maja 2004, je v organizaciji JSKD RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica v Jakličevem domu na Vidmu potekala območna revija odraslih pevskih zborov iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Letošnja revija je imela
Moški pevski zbor Rafko Fabiani
f-1
Ve?'
in kljub odsotnosti treh je zborovska pesem odmevala kar uro in pol in utrdila prepričanje, da slovenska pesem v Evropi ne bo zamrla, ampak še obogatila evropsko kulturo. Tudi po zaslugi pevcev iz treh občin. Iz dobrepoljske so nastopili Mešani pevski zbor Škrjanček, Moški pevski zbor Struge, revijo pa je zaključil moški pevski zbor Ra&o Fabiani, ki je bil tudi najštevilčnejši zbor med nastopajočimi.
Sezona letošnjih prireditev v Jakličevem domu je bila pevsko bogata in pestra, kar tudi sodi v okolje, kjer ljubiteljska kultura ostaja zvesta svoji bogati pevski tradiciji.
M. Steklasa
globlji pomen, saj je potekala ob priključitvi Slovenije Evropski uniji in je izzvenela pod geslom Kultura brez meja.
Pesem je ohranjala slovenski narod skozi stoletja, zato naj se dotakne src in gane dušo tudi v času, ko smo stopili v družbo evropskih narodov. To je bilo sporočilo govornega dela programa, ki ga je prežemalo lepo in ubrano petje moških, ženskih in mešanih pevskih zborov treh občin. Prijavljenih je bilo deset zborov
Kultura
knjižnice
Knjižnica Dobrepolje
telefon: 01 786 71 40 e-mail: sikvidem@gro.sik.si internetna stran: www.gro.sik.si
Odprta za obiskovalce:
pon., sre.od 12.30 do 19. ure tor., čet. od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Tokrat vam želimo nekoliko podrobneje predstaviti knjižnično zbirko:
Knjižnično gradivo je po zahtevnosti razdeljeno na oddelek za ODRASLE in oddelek za MLADINO in vsak še na LEPOSLOVJE in STROKOVNO LITERATURO.
Strokovna literatura, tako za odrasle, kot za mladino je razdeljena po tematikah.
Na ODRASLEM oddelku imamo na voljo knjige iz naslednjih strokovnih področij:
Družboslovne vede:
splošno, filozofija, okultne vede, psihologija, verstva, sociologija, politika, pravo, javna uprava, vzgoja, etnologija, slovenski jezik, književnost, geografija, zgodovina
Naravoslovne vede:
ekologija, matematika, naravoslovne vede, biologija, tehnika, kmetijstvo
Uporabne vede:
gospodinjstvo, organizacija poslovanja, računalništvo, umetnost, ročna dela, šport
V knjižnici je tudi poseben jezikovni kotiček, kjer lahko najdete pripomočke za učenje tujih jezikov od slovarjev do jezikovnih tečajev na CD-jih.
Naj navedemo nekaj zanimivih knjig, ki so letos na novo prišle na naše police s strokovno literaturo:
DOGODKI V KNJIŽNICI:
Ob mednarodnem dnevu knjig za mladino je otroke v knjižnici Dobrepolje razveselil pravljični junak Franček.
Sprostimo se,
Smrt in žalovanje: da bi odrasli lažje razumeli otroke, Bratci in sestrice: da bodo vaši otroci prijatelji, Kakovostna starost,
Kako lahko poučujem: namigi za začetnike in izkušene učitelje,
Evropa: naša preteklost in sedanjost,
Koledar: 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo,
Narava ima vselej prav,
Enciklopedija za vedoželjne: Naravoslovje in tehnologija, Joga: priročnik za učenje joge doma, Vitki in zdravi v srednjih letih,
Navajanje na kahlico: lažji prehod od plenic do školjke,
Močni živci: konec s stresom in izčrpanostjo,
Krautov strojniški priročnik,
Čarobni svet serviet,
50 idej: iz mikrovalovne pečice,
Žganjekuha,
Rožice za vse letne čase,
Hitreje, pametneje: sistem Microsoft Office, izdaja 2003, Novih 100 računalniških zvijač, Kozolci na Slovenskem...
To je malo za pokušino, še več novosti pa vas čaka na policah v Knjižnici Dobrepolje.
Od aprila dalje potekajo v knjižnici tudi ure pravljic. V juniju vabimo otroke na uro pravljic
v sredo, 2.6.2004 ob 18. uri in v sredo, 9.6. 2004 ob 18. uri.
Toplo vabljeni!
Izid novega slovenskega romana
'Virtualnisvet.com
99
Mag. Ana Porenta živi na Kukmaki nad Rašico in poučuje četrti razred na OŠ Dobrepolje, njena ustvarjalnost pa sega tudi na druga področja. Izdala je že več učbenikov, priročnikov in didaktičnih iger, dejavna pa je tudi na kulturnem področju. V Velikih
Laščah je ustanovila gledališko skupino Gledeja, ukvarja pa se tudi s pisateljevanjem. 20.04.2004je v okviru tedna knjige izšel njen roman z naslovom VIRTUALNISVET.COM.
Občina Velike Lašče je omogočila izid knjige na Trubarjevi domačiji, kjer se je njene predstavitve udeležilo precejšnje število prijateljev, sodelavcev in drugih ljubiteljev knjig. Kulturni ambient, domiselni scenski prijemi, spremljevalni program s senčnim gledališčem in glasbeno spremljavo saksofonistke Romane Škantelj so približali prisotnim potovanje v domišljijski svet navidezne resničnosti, s kakršnim se soočimo v romanu naše pisateljice. Nevsakdanja in zanimiva je bila tudi sama predstavitev knjige, ki sta jo v sproščenem pogovoru in z branjem odlomkov predstavila avtorica in urednik Gregor Grešak, ki je
Kultura; turizem
y"
Avtorica knjige mag. Ana Porenta in Gregor Grešak na predstavitvi
knjige
prav tako kot Ana navdušen kulturni ustvarjalec.
Knjiga je izšla pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti s sedežem na Rašici, finančno pa jo je podprla občina Velike Lašče.
Eden od prvih bralcev, urednik Multimedije, je knjigo predstavil z naslednjimi besedami: "Lep in zanimiv mladinski roman. S koreninami v današnjem času, a z napeto zgodbo in "polji prekrivanja" v prihodnosti. Močna zgodba, povsem realna, ki pa se dogaja v izmakljivem virtualnem svetu."
In kaj pravi o svoji knjigi avtorica?
"Vesela sem, da je knjiga izšla. Imela je zanimivo zgodbo. Najprej je bila namreč gledališka predstava, ki smo jo ustvarjali pri Gledeji 2002. Toda to, da neresnično življenje - življenje pred računalnikom - lahko popolnoma zasenči, celo zamenja resnično življenje, se mi je zdelo tako zelo zanimivo, da me je preganjalo vse leto po predstavi. In odločila sem se, da napišem roman. V gledališču imaš več "zračnega" prostora, nedorečenega, veliko lahko prikažeš simbolično (pomagaš si z lučjo in glasbo, da obarvaš dogajanje, junake), nasprotno pa ti pisanje omogoči popisovanje sanjskih in domišljijskih svetov z nenavadnimi podrobnostmi, lahko ubesediš razmišljanja in notranja doživljanja junaka. Roman sem napisala tako, da se prepletajo poglavja dveh junakov, ki sta zelo različna in pripomoreta k temu, da bralec zgodbo doživi bolj celostno, hkrati pa prinašata svežino in ohranjata napetost do zadnje strani knjige. To sta Wolf, genialni programer ter Julija, nadarjena srednješolka. Njej se zgodi, da nekega večera zdrsne v virtualni svet. Kako je to mogoče, kaj vse se ji tam dogodi in ali se vrne, pa naj ostane skrivnost za bralce. Povem naj še to, da nekaj odlomkov iz romana, izjave bralcev in prav kmalu, upam, tudi klepet z glavnima junakoma knjige, najdete na spletu www.virtualnisvet.com. In še nekaj: najbolj z veseljem pričakujem klepet z bralci, ko bodo knjigo že prebrali."
Knjiga je zanimivo branje tako za mlade kot starejše bralce, skratka za vse, ki vedo, kaj je virtualni svet, zato jo priporočamo vsem ljubiteljem knjig.
M. Steklasa
"t
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
razpisuje akcijo v občini Dobrepolje
Urejena domačija 2004
Cilj akcije je prispevati h kvaliteti bivanja in urejenosti okolja.
Ocenjevanje bo obsegalo:
1. UREJENOST VASI 2. IZVIRNOST V OKOLICI HIŠE
(skalnjaki, vodnjaki, vrtne ute, ribniki ...)
Občane naprošamo da se na razpis pod točko 2 prijavijo sami na naslov: Turistično društvo Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Prijave pošljite do 30. junija. Prvi trije uvrščeni bodo prejeli nagrade in priznanja
Komisija bo opravila ogled vasi in okolice hiš v začetku meseca julija v celotni občini. Ob ogledu bo komisija fotografirala in fotografije razstavila pred zaključno prireditvijo.
Turistično društvo Dobrepolje
A

TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
skupaj z
ZDRUŽENJEM SPOMINKARJEV SLOVENIJE
organizira predavanje na temo
TURISTIČNI SPOMINEK
v četrtek, 17. junija, ob 17. uri.
Predavanje bo v sejni sobi na občini. VLJUDNO VABLJENI!
Predsednica komisije za turistični spominek: Dušica Hočevar
Gasilski praznik v Ponikvah
V nedeljo, 9. maja, smo gasilci gasilskega društva Ponikve že štirinajstič po vrsti pripravili slovesnost v čast svojemu patronu in zaščitniku sv. Florijanu. V najlepšem mesecu maju goduje svetnik sv. Florijan, katerega so gasilci zaradi njegovih vrlin po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. Letos mineva 1700 let od njegove
mučeniške smrti.
-J I
V času rimskih preganjanj kristjanov so častnika Flori-jana mučili in ga utopili v reki Enns v kraju Lorchu blizu Linza, 04. maja leta 304 . V spomin na ta dogodek je bil v deželni gasilski šoli v Linzu mednarodni posvet o zavetniku gasilcev sv. Flori-janu. Večje slovesnosti so se odvijale po vsej Avstriji, pri nas pa tudi skoraj ni bilo večjega kraja, da se ne bi tudi na podoben način spomnili svojega zavetnika. Vseslovensko srečanje gasilcev je bilo v so-
boto, 08. maja, pred baziliko na Brezjah.
Kot je že običajno v dobre-poljski občini, slovesno praznujemo ta gasilski praznik v Ponikvah, kjer imamo podružnično cerkev posvečeno sv. Florijanu, obenem pa je to tudi podružnično žegnjanje. Tudi letos smo povabili vsa gasilska društva iz GZ Do-brepolje, poleg domačih pa tudi iz prijateljskega gasilskega društva Turjak in Ponova vas. Skupno se je slovesnosti udeležilo preko 70 uniformi-
Gasilska parada
ranih gasilcev iz 9 društev.
Kljub mesecu maju, je vreme kazalo bolj aprilski obraz, zato smo se letos odločili, da bo slovesna sveta maša kar v podružnični cerkvi. Cerkev je lepo obnovljena, zlati baročni oltarji sijejo v vsej svoji lepoti in letos je bila lepa prilika, da si vse to ogledajo tudi gasilci od znotraj. Zbrali smo se v nedeljo, ob 9.30, v svečanih uniformah s prapori in gasilskimi vozili v centru vasi. V slovesni povorki smo korakali gasilci s prapori vseh prisot-
nih društev proti cerkvi. Sledila jim je desetina mladih poni-kovskih gasilcev, ki so hkrati tudi navdušeni tekmovalci. Za njimi je korakal oddelek članov vseh prisotnih društev. Ob taktih godbe Dobre-polje smo prispeli do cerkve sv. Florjana.
Gasilci so se posedli v prve vrste, za njimi pa vsi ostali verniki. Prisotni so bili tudi drugi občani, radi pa pridejo na to slovesnost tudi bivši krajani s svojimi potomci. Gospod kaplan je daroval slovesno sveto mašo, med katero je v pridigi lepo prikazal lik svetega Florijana in tudi pomembnost, da se posamezniki še vedno odločajo pomagati sočloveku, kot to delajo gasilci. Lepa dopolnitev k svečanosti je bil domači cerkveni pevski zbor s svojim ubranim petjem pod vodstvom gospoda župnika.
Po končani mašni daritvi smo se zbrali pred cerkvijo, kjer je bila svečana blagoslovitev novega gasilskega vozila GVM 1 - Renault Trafic, katerega smo nabavili namesto stare Lade -Nive. Uporabljali ga bomo za prevoz moštva in manjše gasilske opreme.
Gasilci smo v povorki s prapori in vozili krenili pod taktirko godbe Dobrepolje proti gasilskemu domu. Sledi-
Predsednik GZ Dobrepolje Jože Lenarčič s podmladkom iz Ponikev
Blagoslov novega gasilskega avtomobila
Iz društev
li so jim tudi ostali prisotni. Za zaključek slovesnosti je godba vsem prisotnim zaigrala še nekaj skladb.
Ob prijetnem klepetu in pogostitvi domačih gasilcev z žeg-nanjskimi dobrotami, ki so jih spekle ponikovske gospodinje, smo ostali skupaj še nekaj časa. Izmenjali smo si razne gasilske izkušnje, pa tudi osebnih nismo izpustili. Prav prijetno smo se počutili, razšli smo se polni lepih vtisov. Naslednje leto se ponovno snidemo.
Jože Lenarčič
Gasilska vaja Lipov gaj 2004
24. aprila je poveljstvo Gasilske zveze Dobrepolje na požarnem okolišu PGD Zdenska vas organiziralo vajo
Lipov gaj 2004. Namen vaje je bil preveriti znanje tečajnikov strojniškega tečaja in tečajnikov radio zvez
ter organiziranost, usposobljenost in opremljenost operativnih enot GZ, uporabnost požarnega načrta in operativno uporabnost sistema zvez ZA-RE in sistema obveščanja.
Na fotografijah: PGD Videm, PGD Hočevje, PGD Zdenska vas in PGD Ponikve - vzpostavljanje verižnega sistema

mmš
» rr
Vodja vaje in avtor natančno in strokovno izdelanega elaborata je bil Aleš Strnad GČ, vodja intervencije Janko Tomšič GČ, vodja verižnega sistema z MB pa Stane Rotar. Za pomoč pri vodenju vaje je bil zadolžen Jože Zrnec, GČ II st.
Scenarij za izvedbo vaje je predvideval obsežen gozdni požar, do katerega je prišlo zaradi malomarnosti pri kurjenju gozdnih odpadkov. Ogenj je začel ogrožati cerkev sv. Antona, Lipov gaj in zaselek na Zdenski rebri.
Prek pozivnikov je bila najprej alarmirana domača operativna enota iz Zdenske vasi, ki je nastopila z GVC 16/24 in motorno brizgalno iz bližnjega vodnjaka, na območju požara je bila nameščena tudi enota s požarnimi metlami in nahrbte-njačami.
Zaradi širjenja požara so morala priti na pomoč še druga društva. Tečajniki strojniške operativne enote PGD Videm,
PGD Ponikve in PGD Hočevje so vzpostavili verižni sistem. Za njimi se je vključilo še PGD Zdenska vas, ker so medtem časom že porabili vodno zalogo. Nato so bila alarmirana še ostala društva: PGD Zagorica, PGD Kompolje in PGD Struge. PGD Zagorica se je opremila z dihalnimi aparati za primer reševanja umetnin iz cerkve, PGD Kompolje so se namestili na zahodni strani cerkve, PGD Struge je po prihodu najprej zamenjalo pokvarjeno MB v verižnem sistemu.
Požar, ki se je začel ob 14. uri, je bil po-
gašen v dobri uri. Sledilo je čiščenje opreme, sestalo se je vodstvo vaje in obvestilo ReCO o končanih aktivnostih. Ob koncu so se zbrali vsi udeleženci vaje in analizirali pravkar končane aktivnosti. Sledila je še podelitev potrdil in značk za opravljeni tečaj specialnosti.
Analiza je pokazala, da je vaja potekala po vseh strokovnih pravilih in da so gasilci pokazali zadostno stopnjo znanja in operativnosti.
M. Steklasa
e finance
Piše: David Jakopič, uni. dipl. econ.
Osebne finance so v življenju posameznika izredno pomembna kategorija, povezana z mnogimi psihičnimi napetostmi. Prav vsak človek se v življenju srečuje s financami in denarjem. Odločitve, kako najbolj ekonomično upravljati z denarjem, niso lahke. Velja pravilo, da je učinkovito in smotrno upravljanje z osebnimi financami bolj zahtevno kot katerokoli drugo opravilo posameznika v svojem življenju.
V Sloveniji je problematičnost vodenja osebnih financ še bolj prisotna. Srečujemo se z veliko zadolženostjo prebivalstva in države ter na drugi strani z oderuškimi kreditnimi servisi, (Orion...), ki izkoriščajo neinformiranost in naivnost prebivalstva. Precej krivde tu odpade na državo, ker ni sposobna, oz. ni zainteresirana za učinkovito preprečevati te vrste zlorab. Druga velika odgovornost leži na uporabnikih teh storitev. Slovenci so v splošnem slabo informirani in podučeni o osebnih financah. Vzrok temu je predvsem 50-letni družbeni sistem, kjer je bilo odločanje o posameznikovih financah in njegovih dohodkih centralistično. Sistem je propadel, kreatorji upravljanja s financami v prejšnjem sistemu so sedaj v bistveni prednosti kot takratni uporabniki. Iz tega vidika je sedanji sistem precej nepravičen do ljudi, ki te možnosti prej niso imeli. Zato se na eni strani kopiči sloj "kvazi" bogatašev, ki so dobesedno z neznanjem in nedelom prišli do sredstev, ki jih je prejšnja država ustvarjala kolektivno.
V	svetu obstaja drugačna porazdelitev dohodkov in informiranost o teh zadevah. Ljudi ne determinira sistem in ideološko prepričanje, ampak njihova lastna angažiranost, znanje in sposobnost. Ne glede na ideološko in politično pripadnost imajo vsi enake možnosti za uspeh. Tudi v Sloveniji se bo sčasoma vzpostavil ta sistem. Res je, da prehodno obdobje povzroča veliko nepravičnosti, vendar na dolgi rok bodo še vedno zmagovali sposobnejši.
Slovenija je postala del EU in tempo sprememb se bodo hitro pospešil. To je obenem priložnost a hkrati tudi nevarnost. Velika večina Slovencev se še ne zaveda, kaj bo čas prinesel čez, recimo, 20 let. Prav gotovo bo Slovenija čez 20 let vsaj za 10 let naprej, kot je v sedanjem trenutku katera druga razvita država EU, npr: Nemčija, Francija, Italija. Se pravi, če pogledamo sedanje stanje povprečnega državljana teh držav, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da mu bo povprečen Slovenec v 10 letih popolnoma podoben. To velja tudi za osebne finance, potrebe po denarju in upravljanje z njim.
V	finančnem svetu obstajati dve kategoriji ljudi. Ljudje sredstev in ljudje obveznosti. Ljudje sredstev so lastniki in predvsem kreatorji sprememb. Ljudje obveznosti so pasivni udeleženci oz. servis ljudi sredstev. V Sloveniji prevladujejo predvsem ljudje obveznosti. Povedano preprosto, so to vsi tisti, ki najemajo kredite. V Sloveniji so zelo popularni ti, potrošniški krediti. To so krediti za avto-
mobile, počitnice ... Ti krediti so za posameznika zelo dragi in veliko svojega dohodka mora ta posameznik nameniti servisiranju svojih dolgov. V sedanjem času kreditna obremenjenost posameznika ne predstavlja bistvene slabosti. To gre predvsem na račun socialne države, ki za enkrat (čedalje manj učinkovito in uspešno) skrbi tako za brezplačno šolstvo in zdravstvo. Prav tako zaenkrat še funkcionira pokojninski sistem "pay as you go", kjer aktivno prebivalstvo skrbi za neaktivno. V prihodnosti se bo ta trend zamenjal, saj bo državljan s povprečnimi dohodki, ki v sedanjem času najema potrošniške kredite, v prihodnosti v bistveno težjem položaju.
Država bo že čez 10 let na tem področju odpovedala. Projekcije so, da bo sedanja generacija 30 letnikov ob svoji upokojitvi dobila pod 30% sedanje vrednosti pokojnin. Če sedaj oče dobi recimo 150.000 SIT pokojnine, bo njegov sin prejel manj kot 50.000 Sit, preračunano v takratno vrednost. Pokojninska blagajna se že sedaj srečuje z velikimi minusi.
Podobno področje je šolstvo. V razvitih državah EU stane šolanje za enega otroka okoli 50.000 EUR. (12.000.000 SIT) Če hoče povprečen državljan te države ponuditi svojemu otroku kvalitetno šolanje in znanje, je potrebno odšteti ta znesek. V Ameriki so ti zneski še bistveno višji. Tudi v Sloveniji se napoveduje reforma visokega šolstva in ravno v sedanjem času potekajo razprave o uvedbi obveznih šolnin. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da bo čez 10-15 let šolnina v Sloveniji na ravni šolnin razvitih držav EU.
Pri zdravstvu so razmere podobne. Obseg socialnih pravic se krči in vse dodatne storitve je že zdaj potrebno doplačati. Zdravstvena blagajna se vsako leto spopada z večjimi minusi.
Ob vsem tem se nam postavlja vprašanje kako si zagotoviti varno prihodnost in finančno varnost. Nesmiselno si je zatiskati oči in živeti v upanju, da do tega ne bo prišlo. Te spremembe se že dogajajo...
Obstaja več načinov varčevanja in ple-menitenja denarja. V nadaljevanju želim predstaviti več možnosti upravljanja z osebnimi financami. Kot sem že omenil, vodenje osebnih financ ni enostavno, poleg tega pa zahteva veliko znanja in časa. V svetu obstajajo t.i. finančni svetovalci,
ki se poklicno ukvarjajo s tem, zato se večinoma ljudje brez teh znanj obračajo nanje. Vsak pa se lahko, kolikor mu čas dopušča, izobražuje ali vsaj informira prek časopisov. V Sloveniji smo v zadnjem času priča izredno agresivne marketinške kampanje za to področje. Osebne finance niso javna zadeva, zato te vrste propaganda večinoma nima takega uspeha. Ljudje pač nekaj slišimo, a v večini malokdo ve, za kaj sploh gre.
Danes bi navedel samo možnosti varčevanja oz. plemenitenja denarja, v prihodnji številki pa si bomo te možnosti podrobno ogledali.
Varčevanje delimo najprej po ročnosti:
^ kratkoročno, (obdobje do 1 leta)
^ srednjeročno, (obdobje 1-5 let) ^ dolgoročno. (obdobje nad 5 let) Donos je ponavadi sorazmeren z ročnostjo. Dalj, ko varčujemo, višji je donos. Za zagotavljanje finančne varnosti je pomembno dolgoročno varčevanje. Varčujemo lahko na trgih: ^ denarja, ^ kapitala ^ nepremičnin
V nadaljevanju bom govoril predvsem o trgu denarja in trgu kapitala, ki mu bom priključil trg nepremičnin.
Bolj sprejemljiv termin kot varčevanje je plemenitenje denarja. Sploh na kapitalskem trgu se denar plemeniti. Na denarnem trgu so predvsem kratkoročna varčevanja, na kapitalskem pa srednjeročno in dolgoročno ple-menitenje. Na trgu denarja fizična oseba lahko denar predvsem posoja. Lahko ga posodi banki ali katerekoli drugi pravni osebi. Na trgu kapitala se denar predvsem investira v delnice, obveznice, investicijske sklade, nepremičnine ...
Nadaljevanje v prihodnji številki. K sodelovanju v rubriki MOJE FINANCE vabimo tudi druge strokovnjake s finančnega in ekonomskega področja. (op. uredništva)
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Sedem krasnih, a zloglasnih
Človek je v svojem razvoju izdelal veliko različnih zdravil. Nikoli doslej pa mu ni uspelo razviti tako imenovanega idealnega zdravila. To naj bi imelo maksimalni nadzorovani zdravilni učinek in hkrati nobenega stranskega oziroma neželenega učinka. Sedem vrst zdravil, ki sem jih naštel spodaj, je sicer res krasnih, dobrih in učinkovitih. Gre za snovi, ki nas rešujejo tesnobe, duševnih stisk in bolečine, torej večine bolezenskih simptomov. Vendar ima vsaka stvar dve plati medalje. Prepričan sem, da večina izmed vas, ki sicer dobro poznate spodaj našteta zdravila in njihovo pozitivno plat, žal ne poznate ali pa se na zavedate pasti, ki se skriva na drugi strani medalje. To sem nekoč poskušal prikazati mojemu staremu očetu, vendar me nikakor ni hotel razumeti, kaj mu želim povedati. Trdil je namreč, da so omenjena zdravila edina prava za njegove bolezni. Zato sem se odločil, da mu zaradi nevarnosti razvoja odvisnosti od določenih substanc napišem pismo, v katerem bom mu v nekako drugačni luči prikazal učinke kot posledico njihovega nesmotrnega uživanja.
Dragi dedek!
Zadnje čase se pojavlja v delovnih mapah finančno strokovne komisije (razumi - zdravstvene policije) nekaj zelo iskanih nepridipravov, ki ponujajo svojim žrtvam kratkotrajno olajšanje raznih tegob in terjajo svoj veliki davek ponavadi šele takrat, ko se že razvije odvisnost in je za rešitev brez muk že prepozno. Gre za nekaj znanih imen, ki jih bom podrobneje predstavil, podatke sem dobil iz zaupnih virov, ki so v glavnem iz delovnega kroga ljudi z veliko medicinske teorije in zelo malo medicinske prakse. Pa poglejmo, kdo so naši nepridipravi in kakšen vtis dobi človek ob analizi njihovih obtožnic.
1. APAURIN: Gre za starega znanca policije, zahrbtneža, ki že več desetletij
išče svoje žrtve po celem svetu. Pojavlja se v več oblikah, najbolj razširjena je v obliki zelenih tablet. Njegova značilnost je, da napada ljudi v času največjih življenjskih preizkušenj (recimo smrt v družini, razočaranje v službi, v šoli ali drugih podobnih človeških stiskah). Posebno učinkovit je zvečer, ko se poskušamo umiriti, pa nam kar vrejo črne misli na dan. Takrat nam omogoči, da jih lažje odmislimo in potem bolj mirno zaspimo. Njegova značilnost je tudi ta, da se, ko se enkrat pojavi v določenem naselju, hitro širi med ljudmi različnih starosti (soseda ga ponudi sosedi, babica vnučki pred maturo in tako dalje).
2.	LEXAURIN: to je najbližji sorodnik Apaurina. Pojavil se je v obdobju, ko so ljudje menili, da imajo Apaurina že dovolj in da je prišel čas, da pride na tržišče nekaj drugačnega, mogoče boljšega. In prikradel se je Lexaurin in na veliko ponujal dobre rezultate. Vendar je ostalo samo pri obljubah, njegov pohod je bil zaznamovan z istimi problemi kot pri Apaurinu. Za oba je bilo tudi značilno naslednje: kadar nista bila aktivna, sta mirno čakala svoje žrtve, da so posegli po njima, saj sta vedela, da le-te ne bodo dolgo vzdržale brez njiju. Njuno skrivališče je bilo in je še vedno predvsem dno ženskih torbic in najvišji predal nočnih omaric.
3.	LORSILAN: ponuja mehkobo življenja, kot mehčalec SILAN. Je prodoren predstavnik družine benzodiazepinov, ki se je postavil ob bok Apaurinu in Le-xaurinu. Šel je še korak dlje. Nadel si je namreč še eno ime, da bi prikazal svojo drugačnost, in sicer LORAM, vendar gre za eno in isto stvar. Je velik prijatelj vseh drugih zdravil in posebej velikokrat ga najdemo v družbi z analgetiki, to je zdravili proti bolečinam. Skupaj velikokrat prevzameta nadzor nad ljudmi, ki jih mučijo kronične bolečine in nespečnost ali notranji nemir. Zato ni čudno, da nu-
dita nekakšno nočno zadovoljstvo, ki privede do občutka, da se brez njiju človek več ne umiri in ne zaspi. Osvojene duše vodita v odklop od kritičnosti do vsakdanjih in nevsakdanjih problemov in velikokrat se ponujajo v ožjem družinskem krogu, kot na primer, ko žena naroči možu: "Franček, tvoja mati spet godrnja in zganja nemir. Daj ji spet kakšno tisto dobro tableto, saj imava že dovolj cirkusa z najinimi otroki."
4.	HELEX ali XANAX: že imena povedo veliko. Gre za zdravila, katerih učinkovina naj bi imela vse lastnosti moderne tablete za razbremenitev. Njen pregon je zelo oviran z dejstvom, da je naredila hud razdor med intelektualci, saj je s svojo pretkanostjo osvojila mnoge izmed njih. Tako jo eni zagovarjajo, drugi preganjajo. Izkorišča vsakdanji tempo življenja, ko ljudje čez noč zapadejo v težave. Tako nastale temne oblake pa prežene snov, ki se ponuja kot dober prijatelj. Vendar je učinek kratkotrajen; ko popusti, so temni oblaki še večji in potreba po zdravilu še močnejša. Možna posledica je tako lahko oslabljena motivacija in pogonska moč za izpolnjevanje naših življenjskih nalog in uresničitev naših načrtov za bližnjo ali daljno prihodnost.
5.	SANVAL: tudi tukaj ime pove vse. Če se spomniš, dedek, si te tablete dobival v bolnici, ko si bil operiran za kilo. Rekel si, da po njih zapadeš v "sanjske valove", kot to zveni iz imena zdravila. Potem sem ti povedal, da spadajo v skupino hipnotikov in tega si se ustrašil, saj nisi hotel biti hipnotiziran. Pa vendar si hotel, da bi jih jemal še doma. Nič čudnega; po teh zdravilih človek nekako zapade v drugačen svet, mogoče svet izkrivljenih podob in brezpredmetnih sanj. Beg v ta nekako drugi svet mu hitro preide v navado, nato potrebo in na koncu možno odvisnost.
6.	DORMICUM: ta je neverjetno usposobljen za specialne naloge. Giblje se ponavadi v krogu najbolj skritih odvisnikov, saj za svojimi dejanji ponavadi ne pušča sledi. Njegov način delovanja je namreč v stilu VKLOP-IZKLOP. Ko po nekaj urah preneha delovati, se človek počuti dokaj svež, hitro se aktivira za življenjska opravila in delo. Tudi on spada v skupino hipnotikov, zato ga mnogi uporabljajo za spanje. Nevarnost pa tiči
v dejstvu, da je svet v času, ko so ljudje "priklopljeni" na zdravilo, veliko lepši od resničnega sveta, zato si nekateri sčasoma čedalje bolj pogosto želijo duševnega prebega v svet sanj, kar pa seveda povzroča precej škode. Stric Branko mi je povedal, da je Dormicum "zdravilo sprave". Pravi da zato, ker mu takrat, ko vzame tableto, tašča ne gre nič več na živce in da se v času, ko tableta deluje, celo s sosedovim Nacetom namesto običajnega prepira objemata in si stiskata roke od prijateljstva.
7. TRAMAL ali TADOL: ta te res "da mal' dol". Predvsem na račun njegovega načina delovanja. V akcijo stopi v primeru dokaj hudih bolečin iz različnih vzrokov in namesto, da bi blokiral bolečino v predelu obolelega ali poškodovanega dela telesa, deluje olajševalno na celotno centralno živčevje, ki naši zavesti potem sporoča, da nas nič več ali skoraj nič več ne boli. Hkrati lahko začutimo omamno olajšanje, ki pri določenih ljudeh (starejših, hudo bolnih) povzroči še večje pomanjkanje gibanja in drugih aktivnosti. Nekateri njegovi nasprotniki pravijo, da jim je po njem slabo in jih sili na bruhanje. Nekateri njegovi privrženci pa so nad njim tako navdušeni, da ga potem jemljejo še tudi, ko jim to več ne bi bilo potrebno. To je njegova slaba stran delovanja. Policija mu nič ne more, ker je dobro izkoristil tri dejstva, ki mu jih pripi-
suje stroka: ne uničuje želodčne sluznice, je dokaj zanesljiv pri hudih bolečinah in lahko ga jemljejo tudi ljudje, ki se zdravijo z Marivarinom.
Dragi dedek in vsi, ki jim boš pokazal to pismo. Nikoli se ne boj, da bi te jaz kot tvoj zdravnik pustil na cedilu v primeru težav s kakšno od resnih bolezni. Želim ti predvsem, da premagaš izkušnjo v primeru možne lahkomiselnosti, ko boš iskal v tabletah rešitev za življenjske, ne pa zdravstvene težave. Veliko ljudi nam v naši stiski ponuja razne mamljive rešitve. In takrat ne pozabi, da so nekatere med njimi kakor jabolko, podobno jabolku iz časov Adama in Eve.
Lepo te pozdravljam - tvoj vnuk Zdravko
Pa še zahvala vsem, ki ste prišli 29.4.2004 na predavanje dr. Vukeličeve. S svojo prisotnostjo ste dokazali, da vam je v veliki meri mar za vaše zdravje in možnosti za preprečevanje bolezni. Posebej pa bi poudaril zadovoljstvo, ki sem ga občutil ob vaši živahni vključitvi v razpravo na koncu predavanja. Dodal bi samo še priporočilo: če ste bili zadovoljni s predavanjem, povejte svojcem in znancem, če niste bili zadovoljni, povejte tistim, ki so boljši od nas. Kmalu se spet vidimo na naslednjem srečanju. Prisrčna hvala!
VABLJENI NA PRED
1.	ZDRAVKO Zdrava prehr
2.	ROBERT GolOb, med. tehnik: Življenjsko ogrožujoča st
ki bosta v četrt ob 19.00 uri v^e
Pridite, predavanja razpravo!
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Kastracija in sterilizacija pri psih
Oba operativna posega med seboj pogosto zamenjujemo saj velikokrat mislimo na sterilizacijo izgovorimo pa kastracija. Razlika med obema izrazoma sta bistvena, saj je sterilizacija operativni poseg na ženski živali, kastracija pa operativni poseg na moški živali. Pri obeh posegih pa so vključeni spolni organi psice ali psa.
Za boljše razumevanje je potrebno nekaj spregovoriti tudi o anatomiji spolnih organov, bodisi psice ali psa.
Spolni organi samca
Spolne organe samca predstavljajo modi z nadmodkoma, semenovoda, spolni ud in privesna spolna žleza.
Modi sta parni organ, ki ležita v kožni vrečki (modniku) med zadnjima nogama. V modih dozorevajo moške spolne celice - semenčice in izločajo moške spolne hormone in v zelo majhnih količinah tudi ženske spolne hormone.
Pogosta napaka v razvoju in spustu mod je kriptorhizem, ko eno ali obe modi ostaneta v trebušni votlini. Normalno se moda spustijo v mošnjo med 6. in 8. tednom starosti in takrat lahko obe modi tudi zatipa-mo v mošnji. Gre za dedno napako in zato imajo taki samci tudi vzrejno prepoved, kar pomeni da ne morejo postati plemenjaki. V kolikor zaostaneta v trebušni votlini obe modi je tak samec tudi neploden.
Iz modi vodita semenovoda, ki se na koncu izlivata v sečnico. Funkcija semenovoda je le v transportu semenčic.
Spolni ud ali penis predstavlja zunanji organ za oploditev. Le ta je sestavljen iz mišično vezivnega tkiva, v njegovem prednjem delu pa je sramna kost skozi katero poteka sečnica. Značilnost spolnega uda je dobra prepletenost s krvnimi žilami, ki se ob spolnem vzburjenju napolnijo s krvjo in povzročijo erekcijo. Ob tem se pri psih v zadnjem delu penisa pojavita simetrično izboklini, ki omogočata ob parjenju dlje časa trajajočo združitev samice s samcem.
Spolni ud pokriva koža, ki jo imenujemo prepucij ali tudi poscalo.
Pomembno vlogo ima tudi privesna spolna žleza prostata, ki leži pod danko v medenični votlini, skoznjo pa poteka sečnica. Le ta s svojimi izločki pripomore k dobri oplo-ditveni sposobnosti samca.
Kastracija
je operativni poseg s katerim odstranimo moda. Obstajajo različne operativne tehni-
Slika 1: Spolni organi samca
ke, vse pa zavisi od želenega končnega estetskega videza živali. V novejšem času je možno nadomestiti odstranjena moda z im-plantati. Na ta način je estetski videz živali neokrnjen.
Primeren trenutek za kastracijo ni časovno omejen, vsekakor pa se priporoča da se za omenjen poseg odločimo čim hitreje. V tujini imajo zelo dobre izkušnje z kastracijami, saj je v nekaterih državah celo določena za pse, kateri nimajo vzrejne vrednosti. Pri nas je kastracija obvezna pri psih kateri se šolajo za vodenje slepih oseb (enako velja tudi za sterilizacijo psic) ter priporočljiva pri psih pri katerih je ugotovljeno povečanje prostate.
Prednosti kastracije so naslednje:
o Zmanjša se splošna agresivnost psov, tako do ljudi kot tudi do psov.
o Izognemo se boleznim prostate (npr. rak prostate).
o Zmanjšamo možnost za pojav drugih obolenj kot so (perinealna hernia idr.).
Zapleti ob omenjenem posegu so redki in v večini primerov ne predstavljajo posebnega problema.
Spolni organi samice
Spolne organe samice predstavljata jajčnika z jajcevodoma, maternica, nožnica in sramnica.
Jajčnika ležita v trebušni votlini v bližini ledvic. S trebušno steno ju povezuje poseb-
na vez. Velikost jajčnikov je odvisna od velikosti psice, pri npr. odrasli nemški ovčarki sta velika približno 2 x 1,5 cm. V jajčnikih dozorevajo ženske spolne celice, jajčeca, hkrati pa izločata tudi določene ženske spolne hormone. Le ti uravnavajo potek spolnega ciklusa.
Jajcevoda z lijakastim delom obdajata jajčnika in ju povezujeta z materničnima rogovoma. Služita za prehod jajčnih celic z jajčnikov v maternico. Na tem mestu prihaja tudi do oploditve jajčne celice s semenčicami.
Maternica je oblike črke Y in jo sestavljajo maternična rogova, telo maternice in maternični vrat, katerega naloga je da ohranja maternico zaprto pred zunanjimi vplivi. Maternični vrat je odprt le med gonitvijo in v času poroda. Maternica leži v trebušni in deloma v medenični votlini. Njena naloga je sprejeti oplojeno jajčno celico, omogočiti razvoj zarodka in iztisniti dozorele plodove.
Nožnica je mišični kanal, ki sega od materničnega vratu do sramnice. Je organ za oploditev in pomemben del porodne poti. V času gonitev se na njeni površini odvijajo spremembe, ki nam s pomočjo odvzetega brisa omogočajo določiti pravi čas parjenja.
Sramnica je zunanji oploditveni organ, ki se nahaja neposredno pod zadnjično odprti-no.V času "gonitve" in pred porodom močno nabrekne.
Spolna zrelost
Večina psic spolno dozori med 7 in 9 mesecem starosti (pasemsko in individualno pogojeno , 6 do 14 mesecev). Psice dosežejo v tem času 2/3 telesne rasti. Znamenja prve gonitve napovedujejo spolno zrelost psice.
Sterilizacija
Sterilizacija je operativni poseg, s katerim odstranimo psici jajčnika, včasih pa tudi jajcevoda in maternico. Obseg operacije je odvisen od končnega učinka, ki ga želimo s posegom doseči.
Kdaj se lahko odločimo za sterilizacijo?
Kadarkoli po starosti 6 mesecev, priporočljivo je že pred prvo gonitvijo. Čas med gonitvijo ni primeren zaradi hormonskih sprememb (lahko je moteno strjevanje krvi) in
Slika 2: Spolni organi samice
Od dopisnikov
zaradi močne prekrvavitve organov. Prednosti:
o Trajna izognitev gonitvi in vseh spremljajočih znakov, kot so npr. izločanje nožničnega izcedka, privabljanje samcev idr. o Trajna preprečitev neželjene sparitve. o Ni težav z oddajo mladičev.
o Preventiva pred pogostimi bolezni rodil (tumorji na mlečni žlezi, cistami, gnojnim vnetjem maternice ipd.). o Izognemo se pojavu navidezne brejosti. o Zmanjša se agresivnost psic do drugih psic itd.
Slabosti:
o Možen pojav nekontroliranega izločanja urina (po podatkih okoli 2%), zaradi hormonskega neravnovesja. Z zdravili je omenjeno motnjo mogoče odpraviti. o Postoperativne komplikacije (minimalno). o Kot posledica sterilizacije se pogosto povezuje tudi prekomerno telesno težo. Le to je mogoče ustrezno nadzirati s pravilno prehrano in gibanjem.

Obiskovanje bolnikov
Obiski bolnikov, lažje in težje bolnih, so zelo pomembna zadeva. Marsikdo se tega sploh ne zaveda, dokler sam ni na tem mestu.
Obiske potrebujejo tako bolniki, kot tudi zdravi oz. njegovi domači, saj se ob srečanju z bolnikom v človeku marsikaj spremeni in premakne. Če prej ne, takrat človek začuti, da je življenje čisto drugačno, ni samo pridobitništvo in samoljubje za vse večne čase.
Tudi za otroke je važen stik z bolnikom. Je celo nujen, da spozna vse življenjske procese in življenjsko resničnost. Prav to sem opazila ob obisku moje bolne mame. Različnost njenih vnukov, različnost njihovih pogledov na bolnega človeka. Nekateri od njih so prav doživljali mamino bolezen. Rahel dotik rok in vprašanje vnuka: kako si mama, jo je skoraj božansko pomiril in za hip odnesel vse njene bolečine.
Tudi odrasli naj bi se do bolnika vedli nevsiljivo. Obisk zaradi bolnika samega, iz razloga, da mu olajšaš breme tekočega dneva, ne pa z radovednostjo posegaš v njegovo zasebnost.
In še nekaj se mi zdi. Bolnik bi moral imeti vedno pravico, da obisk tudi zavrne: Tega mu ne bi smel zameriti nihče, saj zdrav človek ni vedno razpoložen za pogovore in za obiske. Zaradi tega ne bi smel biti nihče užaljen, češ mene pa ne mara. Človek, ki je hudo bolan, zares ne more biti vedno pripravljen na pogovore, ki pogostokrat zelo utrujajo. Pa čeprav gre velikokrat za ljudi, ki so mu blizu in ki jih ima rad.
Naj zaključim z mislimi, ki jih je na nekem predavanju izrekla dr. Klevišarjeva:
Obiskovati bolnike je pomembna stvar, zahteva pa veliko človeškega takta in sposobnost vživljanja v drugega človeka. Ni toliko pomembno, kaj boš rekel, ampak kako boš znal prisluhniti in začutiti, kaj bolnik v tem trenutku resnično želi.
A. Štrubelj
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Dne 25. 4. 2004 smo imeli letno konferenco, na kateri smo podali poročila o delovanju v letu 2003. Naj omenim nekaj naših dejavnosti, ki smo jih imeli v prejšnjem letu. Srečanje upokojencev je bilo v Rakičanih. Na ta srečanja pride okrog 20000 upokojencev iz vse Slovenije. Izleta v Mirno na Dolenjskem in v Rezijsko dolino v Italiji sta bila lepa in zanimiva. V Reziji smo videli, kako živijo Slovenci v Italiji. V lanskem letu smo razvili nov prapor, boter je bil Anton Prelesnik. 19 članov se je udeležilo letovanja v Izoli. Na pikniku je bila lepa udeležba naših članov, prav tako jih je bilo veliko iz Dragomerja. Koordinacija sedmih društev je bila v Grosuplju, Letos je bil organizator grosupeljsko društvo.
Letos pa se že približuje izlet na Koroško, ki bo 26. junija.
Naj omenim še naš vstop v Evropsko unijo. Upam, da bo zdaj za nas, upokojence, lažje, predvsem zaradi potnih dovoljenj. Na prireditvi ob praznovanju vstopa Slovenije v Evropsko unijo je nastopil tudi naš pevski zbor Škrjanček. Zapeli smo dve pesmi.
Srečanje upokojencev v Slovenj Gradcu bo 24. junija. Prijave smo sprejemali do 22. maja.
Srečanje DPŽ Velike Lašče s sosednjim društvom Dobrepolje-Struge
Ponudila se je misel oziroma ideja gospe Pavle, članice DPŽ Dobrepolje-Struge, da se skupaj srečamo z našim društvom. Uresničila se je 6. maja zvečer v Kompoljah. Pričakalo nas je zelo veliko presenečenje. Najprej sprejem otrok z bonbončki, sledila je prekrasna igrica "Zajček išče svojo mamico", seveda so jo zaigrali tudi otroci pod vodstvom mentoric Darje Miklič in Barbare Žnidaršič in vodje šole Jelke Samec, ki je hkrati tudi članica društva.
Veseli večer se je nadaljeval v gostilni Pri Zori. Ob prijetnem klepetu, dobri sladici in kozarčku vina je čas hitro, kar prehitro minil. Saj veste, ženskam nikoli ne zmanjka besed, le malokrat pa si vzamemo čas zase.
Naj se zahvalimo članicam DPŽ Dobrepolje-Struge za tako prijeten večer, ki smo ga preživele skupaj, z željo, da se še kdaj srečamo, gospe Pavli pa za neizmerno dobroto, ki nam jo deli.
Še enkrat vsaki in vsem hvala.
DPŽ Velike Lašče Milka Debeljak
Letna konferenca Društva upokojencev
25. aprila 2004 so člani Društva upokojencev na svoji redni letni konferenci pregledali opravljeno delo za leto 2003 in sprejeli plan dela za letošnje leto.
Delovno predsedstvo
Predsednik društva Konrad Piko je v svojem poročilu naštel vse dejavnosti, ki jih je društvo opravilo v prejšnjem letu in poudaril, da so o vseh dejavnostih svoje člani sproti obveščali v občinskem glasilu. Prejšnje leto je bilo za društvo še posebno pomembno, saj so razvili nov društveni prapor in prišli do novih prostorov v Jakličevem domu. Poleg tega so realizirali vsa planirana srečanja, kot so pustovanje, martinovanje, silvestrovanje in pikniki s člani društva iz Dragomerja. Pred božično-novoletnimi prazniki so obiskali in obdarovali vse svoje člane, stare nad 80 let, bolne in invalide. Še posebej pa so se spomnili dveh svojih članov, ki sta v letu 2003 dopolnila 90 let. Udeležili so se srečanj občinskih koordinacij in organizirali izlete. O teh je članstvu podrobneje poročala vodja odbora za izlete Pavlina Novak. Dejala je, da so uspešno izvedli dva izleta, medtem ko je tretji odpadel zaradi premajhnega števila prijav. Izračun so namreč pri-
pravili za 40 udeležencev. ker jih je bilo manj, bi bilo potrebno ceno za prevoz zvišati, kar pa brez predhodnega dogovora ni bilo možno. V krajši razpravi je bilo sprejeto, da bodo v poletnem času organizirali krajše poldnevne izlete v popoldanskem času.
O dejavnosti mešanega pevskega zbora Škrjanček je poročal vodja sekcije Tone Novak. Dejal je, da kljub posameznim odstopom in po drugi strani pristopom novih članov, ostaja število pevcev približno enako. V letu 2003 je Škrjanček štel 24 članov, ki so se vsi redno udeleževali vaj. Sodelovali so na več prireditvah. Med drugim so nastopili že v treh domovih za upokojence, kjer so bili še posebno lepo sprejeti. V domove za starejše prinašajo razvedrilo in na nevsiljiv način promovirajo Dobrepolje, je poudaril v svojem poročilu Tone Novak. Navdušenja za petje v društvu ne manjka, soočili pa so se s problemom vodenja zbora, ker dosedanja voditeljica zaradi preobreme-
njenosti ne more več voditi zbora. Pevci si želijo v letošnjem letu nabaviti nove obleke za moške in zgornji poletni del oblačil za pevke. Člani društva so bili povabljeni, da se v čim večjem številu priključijo zboru.
Na občnem zboru so se člani seznanili še z drugimi poročili. Marija Zajec je podala poročilo nadzornega odbora, tajnica Tončka Kastelic blagajniško poročilo, medtem ko za častno razsodišče v letu 2003 ni bilo dela.
Tajnica društva Tončka Kastelic je poleg blagajniškega poročila seznanila člane z nekaterimi podatki. V letu 2003 je umrlo 10 njihovih članov, iz društva so izstopili 3, na novo jih je pristopilo 16, tako ostaja število članstva približno isto. S 450 člani je društvo daleč najmočnejše v občini. Lani so se vključili v Mestno zvezo upokojencev Ljubljana, ki ima nalogo povezovati mestna in primestna društva.
Da bi bili člani pravilno informirani, je bilo prisotnim pojasnjeno, da je velika avla v kletnih prostorih Jakličevega doma dana v upravljanje Društvu upokojencev, kar pomeni, da se morajo vsi, ki bi jo rabili, dogovarjati z društvom. Ker je prostor velik in lep, bi bilo škoda, da bi ga uporabljalo le eno društvo nekajkrat na leto. Pri tem pa
velja dogovor, da morajo vsi uporabniki prostor vsakokrat počistiti.
Vsa poročila so prisotni sprejeli brez večjih pripomb, prav tako plan dela, ki ga je predlagal Konrad Piko. V letošnjem letu ostajajo njihove dejavnosti približno iste. Sprejet pa je bil še dodatni predlog, da bi se člani društva zbirali vsako prvo soboto v mesecu v svojem klubu. Družili se bodo ob glasbi, potekale pa bodo tudi vse aktivnosti, za katere bo zanimanje. Začetek srečanj bo prvo soboto v juniju.
Od gostov se je letne konference udeležil le župan Anton Jakopič, ki je udeležencem namenil nekaj pohvalnih in vzpodbudnih besed, delovna predsednica Tončka Pugelj pa je prebrala sporočilo dr. Zdravka Mariča, v katerem je izrazil priznanje njihovemu delovanju, se zahvalil za povabilo in se opravičil, ker se letne konference ni mogel udeležiti. Poseben aplavz so udeleženci namenili najstarejšemu prisotnemu članu Francu Rusu iz Kompolj in novoizvoljenemu podpredsedniku Antonu Vodičarju iz Bruhanje vasi.
Udeležba na letni konferenci je bila velika. Na koncu je sledilo še družabno srečanje ob glasbi.
M. Steklasa
Med pozdravnim govorom župana (foto: Fani Kralj)
Mladinska stran
0.máoáiímiyoDobrepoij^
izprn, PopRAva In OSUVSEH!
KJE: okolica Kompolj (Brezje) in Podpeč KDAJ: 1. in 2. maj 2004 ZAKAJ: zaradi makaronov ČEMU: da opravimo skavtski izpit KAKO: z veliko dobre volje
To je samo nekaj osnovnih podatkov, kako smo skavti preživeli 2 dni, ob pripravi na obljube.
IDAN:
Zbrali smo se pri cerkvi v Kompoljah,
razdelitev po skupinah, katere so potem posamično opravljale izpit,
IZPIT JE VSEBOVAL:
-	ne postavljene bivake,
-	nepravilne vozle,
-	ne goreče ognje,
-	nepravilna prva pomoč,
-	"zalutana" oreintacija,
-	ne razumljiva morsejeva abeceda,
- ne naučene zakone in obljubo.
Preostanek dneva smo preživeli ob igri roverčka in popravnih izpitih.
2.DAN:
Grozno bujenje, Jutranja telovadba in zajtrk,
Odhod proti Podpeči - Podpeški jami in priprava na sv. Mašo in obljube,
Obljube v Podpeški jami, Pogostitev s slaščicami naših staršev, Odhod domov.
-.irl/? %
_**_^_•	A.
f^l ■ il* -• .
ZAHVALA
Gre vsem, ki so se odzvali povabilu, predvsem staršem in skavtski skupini Škofljica 1. Posebna zahvala pa gre domačinom Podpeči za gostoljubje, gospodu kaplanu za vodenje sv, maše, skavtskim voditeljem in ostalim skavtom ki so pripravili ta dva dni nepozabna!!!
Irena Zakrajšek, Katja Polzelnik.
Misel
Borbo je ustvarila narava, sovraštvo si je izmislil človek.
Karel Čapek
A

Dober dan, Zemlja
V mesecu aprilu smo se odločili v vrtcu in šoli (razredna stopnja) za skupni projekt "DOBER DAN ZEMLJA."
Glavni namen projekta je:
o prispevati, da bi bil svet boljši, če bi se vsi zavzemali za pozitiven odnos do okolj;
"Skrb za čisto okolje in pravilno odlaganje odpadkov pa je skrb prav vsakega našega občana, od tistega, ki je komaj shodil, do tistega, ki več hoditi ne more (izjava župana,Naš kraj št.3,marec2004).
Vsebina projekta je raznolika, zanimiva in primerna za vsako starostno stopnjo otrok, da se vanjo vključijo s svojimi znanji, sposobnostmi,idejami, interesi in izkušnjami.
Nekaj vsebin našega projekta smo že realizirali.Tako smo 22.aprila -DAN ZEMLJE- vse skupine otrok iz vrtca in vsi razredi učencev razredne stopnje imeli čistilno akcijo. Nadeli smo si rokavice, prinesli vreče za smeti in pridno poprijeli za delo. Najprej smo očistili okolico vrtca in šole, nato pa tudi bližnjo okolico.Pridno smo pobirali papirčke, suhe veje, koščke stekla in ostale nevarne predmete pa smo pometali. Otroci so bili pri delu aktivni in prizadevni.Zavedamo se, da samo en tak dan ne more dovolj prispevati, da bi oblikovali pravilen odnos so okolja, zato smo si v program zastavili še naslednje vsebine: o pogovarjali se bomo in razmišljali o naravi in okolju; o brali bomo zgodbice iz knjige "Jurček in Packarija(Matea Reba)in Pikapolonica na prašni cesti"(več avtorjev); o uredili si bomo "EKO KOTIČEK"; o izdelali bomo opozorilne plakate in table; o izvedeli in poiskali bomo čimveč znanja o planetu Zemlja;
o pripravili bomo razstavo izdelkov iz odpadnega materiala.
V vrtcu smo že naredili nekaj izdelkov. Otroci so prinesli najrazličnejši odpadni in naravni material.Tako so igrače v kotičkih zamenjali kamenje, storži, pesek, fižol, koruza, školjke, leseni odpadki, škatlice in podobno.Otroci se s tem materialom igrajo, ga prenašajo, vozijo na avtomobilih in z njim kuhajo v kuhinjskem kotičku.Ob igri pa spoznavajo tudi lastnosti materialov, uporabnost in pomen. Izkoristili smo ga tudi za učenje
velikostnih odnosov, prirejanja, primerjanja, seriacije in štet-ja.Tako spoznavajo osnove matematičnih predstav.
Iz različnega materiala pa so nastali tudi že izdelki:kipi,živali, hiše, vozila iz kartonskih škatlic, iz lesenih odpadkov, ulitki iz školjk,izdelovali smo celo papir.Tako že nastaja razstava, ki jo bomo vsi skupaj še dopolnjevali. Naš prispevek bo tudi v Eko kotičku,saj so otroci sami sejali različna semena in vsak dan opazujejo, kaj bo zraslo iz zemlje.Na igrišču vrtca pa nastaja v okviru projekta "ČUTNA POT." V lesene okvirje bomo dali različen material in otroci ga bodo otipavali in po njem hodili z bosimi nogami.
Takšna oblika sodelovanja je za otroke zanimiva in pri-merna.Vzgojitelju in učitelju pa je največji uspeh, ko vidi, da so otroci zadovoljni in ustvarjalni.
V imenu vzgojiteljev vrtca Ringaraja in učiteljev razredne stopnje zapisali Marija Žnidaršič in Dušica Hočevar.
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je aprila 2004 na območju občine Dobrepolje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih.
Obravnavali smo tudi 16 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamljajo v vikende, hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se zadržuje v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo in se zadržuje v bližini hiš, naj to nemudoma sporočijo policiji ter si zapomnijo podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo - občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo oglede 14 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti, izsiljevanja prednosti, strani in smeri vožnje ter nepravilnega premika z vozilom. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti R 647 ter v samem naselju Videm.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu maju 2004 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Policijska postaja Grosuplje
IZ DELA DRUŠTEV TD - TAROK SEKCIJE DOBREPOLJE
Ekipno državno prvenstvo v taroku na Vidmu
Vsoboto,17.03.2004je TD-Taroksekcija Dobrepolje izvedla prvi del 3.ekipnega državnega prvenstva v taroku. Tekmovanje se je cel dan odvijalo v večnamenski dvorani Jakličevega doma na Vidmu, ob do sedaj rekordni udeležbi 27 ekip iz cele Slovenije, od Jesenic do Novega Mesta in Postojne do Ormoža.
Otvoritev državnega prvenstva
Prireditev, kakršnih v naši občini na tem nivoju ni, je otvoril in udeležence nagovoril naš župan g. Anton Jakopič, pokale in blagovne nagrade pa je na koncu podelil direktor Stolarne g. Stane Škulj, predsednik TD g. Janez Pavlin in predsednik Tarok sekcije g. Franc Štih. Sponzorji-donatorji prestižne prireditve so bili Stolarna Dobrepolje, Občina Dobrepolje in drugi. Vsem omenjenim, prav tako pa tudi Društvu upokojencev, ga. Antoniji Kastelic in ga. Mariji Volf, trgovini Trgojan, gostilni Brdavs in vsem, ki so pomagali pri organizaciji, se sekcija najlepše zah-
valjuje. Naša največja zmaga je bila, da so vsi udeleženci tudi s pomočjo zgoraj omenjenih izrazili prijetno počutje v našem lepem kraju in gostoljubnost, ki jim je bila tu ponujena. Ali ni to najlepša promocija za našo dolino?
Po petih odigranih krogih je prva domača ekipa le za las zgrešila skupno zmago in zasedla odlično drugo mesto, kar je do sedaj največji uspeh mlade a številčne sekcije, ki deluje v Turističnem društvu Dobrepolje.
Nekaj razvrstitev prvega turnirja za ekipno prvenstvo 2004:
Na turnirju je sodelovalo 27 ekip iz vse Slovenije. Zmagala je ekipa Figura Medvedi iz Kočevja (Lavrič Jože, Štimac Cvetko in Mesojedec Janko). Drugo mesto je zasedla najboljša dobrepoljska ekipa Turistično društvo Dobrepolje Kongo (Kraljič Uroš, Gorjup Marjan in Hočevar Jože).
Tretje mesto je zasedla ekipa figura Šalabajzerji iz Celja (Stegnar Jure, Medved Samo in šutalo Domagoj). Razvrstitev ostalih naših ekip:
7. mesto: TDD Črnuška gmajna (Kovač Marjan, Miklič Nikolaj in Pengal Herman)
17. mesto: TDD Šiška (Grden Bojan, Novak Dušan in Štih Franc)
23. mesto: TDD Trap (Nose Janez, Mihelič Brane in De Lorenzo Robert)
Pokal in praktične nagrade za domačo ekipo TDD Kongo: Uroš Kraljič, Marjan Gorjup, manjka Jože Hočevar. Pokale podeljujeta Stane Škulj in Franc Štih
Direktor Stolarne Stane Škulj podeljuje stole in pokal za 1. mesto za Kočevske medvede - Figura
Naslednji turnirji za državno prvenstvo 2004 v taroku bodo organizirani po koledarju tekmovanj v jeseni po naslednjem razporedu:	
29.09.04	PAGAT Hoče pri Mariboru
23.10.04	KK TIM Laško - ekipno
19-20.11.04	Bled - II. Festival slovenskega taroka
04.12.04	DIT Šentrupert
Aktivnosti v letu 2004:
Poleg odprtega občinskega prvenstva, odprtega regijskega prvenstva, turnirja TOP 12 (kriterij je rejting iz DP iz pretekle sezone) in tradicionalnega odprtega novoletnega turnirja bomo letos organizirali tudi društveni turnir (pravico nastopa ima vsak registriran član, trenutno 45 članov).
V teku so tudi razgovori za organizacijo medobčinskega turnirja!
Treningi se odvijajo po dogovoru med člani društva ali pa vsak petek od 19.00 ure dalje v prostorih Športnega društva Zalipovc!
Želimo vam dober list!
TD-TAROK SEKCIJA DOBREPOLJE
VABI VSE ČLANE NA
DRUŠTVENI TURNIR V TAROKU
ki bo v petek, 4.6.2004 in v soboto, 11. 6.2004 v gostilni "BRDAVS" na Vidmu s pričetkom ob 20.00 uri
Pravico nastopa imajo vsi registrirani člani TD Tarok sekcije Dobrepolje, ki imajo licenco Tarok zveze Slovenije in se do 19.45 ure tega dne prijavijo osebno pri tekmovalni komisiji turnirja.
Igra se po pravilih "Brez taroka ni taroka", ki jih je sprejel Škis odbor pri Tarok zvezi Slovenije in sistemu tekmovanja za državno prvenstvo.
Vsak dan se igra 3x15 iger, pri čemer ena igra traja 1 uro in 15 min.
Prvi trije tekmovalci prejmejo pokale za leto 2004!
Štartnine ni!
Vse tiste, ki vas ta lepa miselna igra veseli, vas vabimo, da se nam pridružite! Videm, maj, 2004
TD Tarok sekcija Dobrepolje
ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE
prireja
TRADICIONALNI MESEC ŠPORTA
z naslednjim programom:
6. junij:
TURNIR TROJK V KOŠARKI
6. junij:
KOLESARSKI MARATON
12.junij:
OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
13.	junij:
TURNIR V MALEM NOGOMETU
20. junij:
TURNIR VETERANOV V NOGOMETU
Prijave in ostale informacije na telefonu: 041-365-245
VABLJENI!
Šport
NOGOMET
Razpored tekem spomladanskega dela
2. KROG
Sobota, 8. maja 2004, Kompolje
PAR		IZID	
SNEŽAK	- ZDENSKAVAS	13 :	0
ŠD KOMPOLJE	- CESTA	2 :	3
ŠD DOBREPOLJE	- OKREPČEVALNICA ZORA	2 :	5
ŠD PONIKVE	- ŠDSTRUGE	4 :	1
ŠD ZAGORICA	- prosta ekipa		
LESTVICA (1. del):
	EKIPA	število tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli	prejeti goli	gol razlika
1	SNEŽAK	2	2	0	0	6	16	:0	16
2	OKREPČEVALNICA ZORA	2	2	0	0	6	10	:2	8
3	ŠD PONIKVE	1	1	0	0	3	4	:1	3
4	ŠD ZAGORICA	1	1	0	0	3	3	:1	2
5	ŠD DOBREPOLJE	2	1	0	1	3	6	:7	-1
6	CESTA	2	1	0	1	3	3	:5	-2
7	ŠD STRUGE	2	0	0	2	0	3	:8	-5
8	ŠD KOMPOLJE	2	0	0	2	0	2	:8	-6
9	ZDENSKA VAS	2	0	0	2	0	1	: 16	-15
Slikarji - pod vodstvom mentorice - na delu
Kljub dežju prireditev uspela
ŠD Dobrepolje je skupaj z Osnovno šolo Dobrepolje tudi letos pripravilo in izvedlo akcijo " veter v laseh - s športom proti drogi ".
Akcija se je odvijala 9. maja v popoldanskih urah, za Osnovno šolo Dobrepolje. Lahko bi letošnjo akcijo poimenovali še drugače in sicer " veliko dežnih kapelj v laseh ", saj je bilo to nedeljsko popoldne popolnoma nenaklonjeno tovrstnim prireditvam.
Vendar prireditelj akcije se ni dal, akcija je stekla, mladi so bili zadovoljni in z njimi tudi vsi navzoči.
Prireditev se je začela z nagovori - najprej je vse navzoče pozdravil predsednik športnega društva Alojz Kuplenk, nato sta besedo prevzela župan občine Anton Jakopič in ravnatelj osnovne šole Ivan Grandovec. Sledila je plesna točka osnovnošolk in že so stekla tekmovanja.Najprej so začeli tekmovalci na rolerjih, ki so prikazali izvrstno tehniko rola-nja, nato je sledila podelitev priznanj najboljšim. Prireditev se je nadaljevala z odbojko in mini nogometom za osnovno-
šolce ter odbojko za mladino nad 15 let, ki se je zaradi dežja selila v telovadnico.
Vzporedno so mladi slikarji pridno risali po pročelju osnovno šolske stavbe, ki je tako dobila nov, vedrejši izgled. Vsi skupaj pa so se zabavali še ob zvokih pestre glasbe.
Najboljši osnovnošolski igralci odbojke
Uvrstitve ekip po posameznih športnih disciplinah:
Rolanje:
-dečki do 15 let
1.	Sevšek Janez
2.	Klinc matija
3.	Hočevar Jernej
- deklice do 15 let
1.	Blatnik Eva
2.	Pugelj Nastja
3.	Gačnik Tanja
Odbojka do 15 let:
1.	Čebelce
2.	Blue team
3.	Kr eni sp
4.	Poskočni zajčki
5.	Sončki
Mini nogomet do 15 let:
1.	Zmaji
2.	Orkani
3.	Dream team
Odbojka za mladino nad 15 let:
1.	S^rutki
2.	Scena
3.	No name
Najboljši nogometaši, ki so že prerasli osnovno šolo
Vseh mladih, ki so nastopili na prireditvi, je bilo 90.To je malo manj kot prejšnja leta, vendar je akcija še vedno privlačna za mlade, radi se je udeležijo in nedvomno je potrebno z akcijo nadaljevati. Letos bo zaključna prireditev v Ljubljani, 13. junija.ŠD Dobrepolje se bo prireditve udeležilo z najboljšimi posamezniki in ekipami.
Pripravil: Kuplenk Alojz
Mladi nogometaši se veselijo priznanj
VABILO
Športno društvo Ponikve
vas vljudno vabi na
1. rokometni turnir generacij,
ki bo v nedeljo, 30. maja 2004,
s pričetkom ob 14. uri na igrišču v Ponikvah.
Mineva natanko 30 let,
ko se je začel prebujati rokomet tudi v Ponikvah v okviru ŠD DVZ Ponikve.
S svojo igro bodo igralci zopet pokazali vso lepoto
tega vse bolj popularnega športa pri nas in ponovno
razveselili zveste navijače.
Po končanem turnirju bo čas
za obujanje spominov
na dobre stare čase ob dobri kapljici.
Med posameznimi tekmami bodo nastopili
tudi oskrbovanci in invalidi doma Prizma
ter invalidi iz Ponikev
v atletskih in družabnih igrah.
Po končanem tekmovanju se boste lahko zavrteli ob
zvokih ansambla Mali Parižani!
Vljudno vabljeni!
Sedmi veteranski turnir v rokometu
Rokometni klub Dobrepolje je bil 15. maja organizator 7. veteranskega turnirja v rokometu, na katerega se je prijavilo šest ekip. Žal so dve od njih odpovedali udeležbo. Prvič so se turnirja udeležili veterani iz Črnomlja. Poleg njih in domačinov pa so se med sabo pomerili še veterani iz Krmelja in Sodražice. Prvo mesto so si priborili člani RK iz Črnomlja. Za njimi se je uvrstil RK Krmelj, tretje mesto pa je dosegel RK Sodaržica. Veterani RK Dobrepolje so bili tokrat četrti.
Posebnost letošnjega turnirja je bila krajša slovesnost ob otvoritvi, na kateri so podelili priznanja učencem in mentorici zgodovinskega krožka na OŠ Dobrepolje za raziskovalno nalogo z naslovom RK Dobrepolje. V njej so z dokumentarnim in fotografskim gradivom pripravili zgodovinski pregled te športne panoge v Dobrepolju od začetkov do današnjih dni ter vse skupaj izdali v knjižni obliki.
Turnir je potekal v lepem vremenu in pravem tekmovalnem vzdušju, k uspešnemu poteku pa je pripomogla tudi dobra organizacija.
M. Steklasa
Zbor ekip pred začetkom tekmovanja
Učenci zgodovinskega krožka s svojo mentorico
Iz Centra za socialno delo
Začetek aprila je prinesel nov tabor
2., 3. in 4. aprila smo preživeli otroci in mladostniki ter prostovoljci na Zapotoku pod Kureščkom. pripravili smo pester in bogat program, ki naj bi vključeval nadvse zanimive delavnice, kot so likovna delavnica, modna delavnica, jezikovna, novinarska in gledališka delavnica pa še glasbena delavnica.
Temeljito smo se pripravili na izvedbo toliko različnih dejavnosti in likovna delavnica je bila velik uspeh. Tako otroci kot prostovoljci smo packali s prstnimi barvami, rezljali po linoleju in odtiskavali zanimive sličice, ki so iz tega nastale. trgali smo tudi raznobarvne liste na prav majhne koščke in iz njih izdelovali kolaž. Naše izdelke si boste lahko ogledali v prostorih CSD Grosuplje ali v bivših prostorih študentskega kluba Groš, ko bodo urejeni.
Ves čas našega tabora je sonce, nakljub deževni vremenski napovedi, prav neumorno sijalo in nas privabilo na plano kot od zime premražene martinčke, ki lahko končno uživajo v toploti sončnih žarkov. Zunaj sredi gozdov in obilice svežega zraka smo se seveda držali železnega repertoarja, kar pomeni, da smo igrali nogomet in košarko ter nabirali teloh in se sprehodili na Kurešček. Novost, ki je popestrila dogajanje, pa je bila odbojka, saj je tokrat nekdo s seboj prinesel tudi odbojkarsko žogo. Čas smo si krajšali še z znano igro, ki jo vsi poznamo pod imenom med dvema ognjema.
Ker sta sonce in svež zrak s tako magično močjo delovala na nas, smo se jima povsem prepustili in prebili večino časa zunaj. vse tiste načrtovane, a ne izvedene delavnice pa smo spravili v arhiv za naslednji tabor. Ob prihodu domov so naši nasmejani in od sonca zagoreli obrazi povedali vse.
Lianka Varga
Stare avtomobile v reciklažo, ne v naravo!
Prvega maja je začel veljati nov sistem ravnanja z izrabljenimi vozili. Bistvena novost je, da zadnji lastnik motornega vozila ne bo mogel odjaviti iz prometa, ne da bi predložil potrdilo, ki dokazuje, da je vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu. Za območje
Dolenjske, Bele Krajine, Notranjske in Primorske je koncesijo za predelovanje izrabljenih avtomobilov dobilo podjetje Avto transporti Kastelec iz Grosupljega.
Na različnih lokacijah so urejena prevzemna mesta, v neposredni bližini Grosupljega pa so postavili sodoben in okolju prijazen sistem za ločevanje avtomobilskih delov in njihovo reciklažo, je povedal direktor podjetja Lado Kastelec.
Pred odjavo izrabljenega vozila iz prometa mora torej lastnik vozilo najprej pripeljati na prevzemno mesto. To stori takrat, kadar avtomobila ne uporablja več zato, ker je dotrajano in neprimerno za varno vožnjo, ker je poškodovano do te mere, da popravilo in vožnja nista več mogoča, ali pa, ker se je lastnik odločil, da je vozilo zanj odpadek. Na prevzemnem mestu z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkaže lastništvo in prejme položnico za plačilo stroškov razgradnje. Letos jih predvidoma še ne bo treba plačati, ker jih bo do dokončne vzpostavitve sistema plačevala država. Sicer pa stroški znašajo 21 tolarjev za kilogram teže avtomobila, ki je navedena v prometnem dovoljenju. Na prevzemnem mestu bo lastnik prejel potrdilo o razgradnji, ki ga bo poleg prometnega dovoljenja, registrske tablice in (morebitnega) dokazila o plačilu storitve predložil ob odjavi vozila iz prometa.
Z novim sistemom ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili bo onesnaževanje, ki ga povzročajo vozila, zapuščena v naravi ali na neustrezno opremljenih avto odpadih, manjše, naravni viri pa se bodo s ponovno uporabo materialov ohranjali. Sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je obvezujoč za vse članice Evropske unije, cilj direktive je namreč, da bi do leta 2015 razgradili 95 odstotkov vozil. Delovati trajnostno danes je naložba za jutri, zato tudi vi prispevajte k čistejšemu okolju.
Tadeja Anžlovar
STARE AVTOMOBILE V RECIKLAŽO, NE V NARAVO!
Slovenija je uvedla sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Podjetje Avtotransporti Kastelec Grosuplje je eden izmed koncesionarjev za predelavo odsluženih avtomobilov, ker se zaveda, da je delovati trajnostno danes naložba za jutri.
Prevzemno mesto:
AVTOTRANSPORTI KASTELEC, Adamičeva 57, Grosuplje; prevozi osebnih vozil, carinsko skladišče, dekonzervacija in prvi servis za nova, še neregistrirana vozila;
PARKIRNO SERVISNI CENTER STARA POŠTA GROSUPLJE
tel.: 01 78 88 084
Delovni čas: od 8. do 16. ure.
Prispevajmo k čistejšemu okolju!
MISLI
Edina vrlina, s katero se človek lahko pohvali, je skromnost. Ko pa se z njo pohvali, več ni skromen.
Voltaire
Ko načrtujemo potomstvo, se moramo zavedati, da vrline niso dedne.
Thomas Mann
Treba je biti nežen in popustljiv, do vsakogar, samo do samega sebe ne.
Juvenal
Ves svet je s teboj, ko se smejiš, ko jočeš ostaneš sam.
Napolitanski izrek
Najbolj neumna ženska lahko vodi pametnega moškega, vendar norca lahko vodi le pametna ženska.
Kipling
Svoboda ni v tem, da poveš tisto, kar hočeš, temveč da poveš tisto, kar lahko argumentirano dokažeš.
M. Galič
Oblast je gostilna, iz katere pride malokdo trezen.
Nemški pregovor
Kino
KINOPROGRAM ZA junij 2004
KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34
DOLBY-DIGITAL ZVOK
PETEK, 4. JUNIJ, OB 18. uri
ameriška uspešnica - otroški film
PETER PAN
Brezčasna pripoved, polna pustolovščin, razkritij in sanj - Peter Pan - navdušuje občinstvo, odkar so jo pred sto leti pre-mierno uprizorili na londonskih odrih. Klasična zgodba J. M. Bar-rieja o dečku, ki ne želi odrasti, je doživela številne inkarnacije, na platnu pa je v celoti nismo nikoli videli. Do zdaj. Columbia Pictures, Revolution Studios in Universal Pictures so združili moči, da bi vam predstavili očarljivo zgodbo epskih razsežnosti, v kateri so skušali zaobjeti bistvo sijajnega dela. Film je sinhroniziran v slovenščino, tako,da si ga lahko ogledajo tudi najmlajši gledalci.
Halle Berry igra psihiatrinjo, ki se lepega dne zbudi kot pacientka v svoji bolnišnici, obtožena, da je umorila svojega moža. Strah vas bo, obljublja Halle. Igrata še Penelope Cruz in Robert Downey Jr.
PETEK, 11. JUNIJ, ob 21. uri
ameriška uspešnica - drama
POBEGLA POROTA
KRATKA OZNAKA: (Runaway Jury) - sodna drama, posneta po romanu Johna Grishama. Eden od porotnikov (John Cusack) v procesu proti izdelovalcem orožja se je voljan prodati najboljšemu ponudniku. Igrajo še Dustin Hoffman, Gene Hackman, Rachel Weisz, Jennifer Beals..
NEDELJA, 13. JUNIJ, ob 15. in 20.30 uri
ameriška nora komedija
SCOOBY DO 2
V	filmu Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti igrajo Freddie Prinze Jr., Sarah Michelle Gellar, Matthew Lillard in Linda Cardellini, ki so se zopet znašli v vlogah Freda, Daphne, Cotlja in Velme.
V	tej novi pustolovščini se Scoo-by in ostali člani Skrivnosti d.d. spopadejo s skrivnostnim zamaskiranim lopovom, ki načrtuje zav-
NEDELJA, 6. JUNIJ, ob 15. in 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski misteriozni film
GOTHIKA
NEDELJA, 20. JUNIJ
ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriška zgodovinska drama -uspešnica
TROJA
Grški nasprotniki so bili zavarovani z močnim obzidjem, kar je Grkom popolnoma onemogočilo dostop do mesta. V mesto so lahko prišli s pomočjo ukane "Trojanskega konja". Ponoči so konja pripeljali pred obzidje in meščani so ga v mišljenju, da je darilo, sprejeli in prepeljali v notranjost mesta. Ko je bil konj za obzidjem so Grki vdrli iz njega in
zetje mesta Frajersko (Coolsville) s strojem, ki ustvarja pošasti, kot so pterodaktilov duh, duh črnega viteza in 10.000 voltni duh. Na poti jim stoji še neizprosna poročevalka Heather Jasper-Howe (Alicia Silverstone), na pomoč pa jim priskoči tudi kustos muzeja Patrick Wisely (Seth Green)
PETEK, 18. JUNIJ, ob 21. uri
ameriška akcijska drama
NA ROBU STRASTI
Meg Ryan, kot je še nismo videli -nič več prijazna deklica iz soseščine, tokrat je osamljena učiteljica, ki se zaplete z detektivom (Mark Ruffalo), ki preiskuje umor v bližini. In začne počasi sumiti, da je morilec morda prav on ...
tako zasedli mesto. Vsem poznana zgodba je zopet na filmskem traku. V tem remakeu, ki ga je reži-ral Wolfgang Petersen nastopajo sami ugledni filmski igralci: Brad Pitt, Eric Bana, Orlando Bloom, Diane Kruger, Sean Bean, Brian Cox, Peter O'Toole... DOLŽINA: 160 minut
PETEK, 25. JUNIJ, ob 21. URI
slovenska uspešnica - črna komedija
PREDMESTJE
Marjana in njegovo druščino prijateljev zmoti vselitev mladega para druge nacionalnosti v njihovo predmestje. Skozi skrivno snemanje zaljubljenega para se razkrivajo tragične usode druščine, ki za svojo lastno nesrečo vedno krivi druge. Predmestje je film o pora-
jajoči se ksenofobiji in nacionalizmu. To je zgodba o predmestju v človeških dušah.Predmestje je film o ljudeh srednje generacije, ki na predmestnem kegljišču preživljajo večere in v obliki neobveznih, s humorjem začinjenih pogovorih premlevajo svoja življenja. Ti pogovori pa razkrivajo njihove življenjske zgodbe, ki so povečini nerealizirane, zavožene, izgubljene in nesrečne.
NEDELJA, 27. JUNIJ, ob 15.in 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski triler
ZBIRALEC ŽIVLJENJ
Strokovnjakinja za forenzična mnenja Illeana Scott (oskarjev-ka ANGELINA JOLIE), zaposlena pri FBI, se upira tradicionalnim tehnikam reševanja zločinov z namenom, da bi prodrla v skrivnosti morilskega uma. Njen intuitivni, nekonvencionalni pristop je pogosto edina pot do razkritja identitet morilcev. Ko detektivi iz Montreala naletijo na oviro pri preiskavi umora, sicer neradi prosijo agentko Scott za pomoč, vendar jim ne preostane drugega, če hočejo priti na sled pretkanemu serijskemu morilcu. Scottova z izjemno sposobnostjo opazovanja postavi teorijo, da kameleonski morilec prevzema življenja in identitete žrtev.
V nedeljo, 18. junija, napovedujemo film Kristusov pasijon!
Iz naslednje številke
Med drugim boste lahko prebrali o seji Sveta staršev in 16. seji Občinskega sveta, ki je bila 25. maja.
Na dnevnem redu so bile naslednje točke:
-	poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini
-	predlog sklepa o sprejemu programa opremljanja zemljišč za območje zazidalnega in dela ureditvenega načrta za stanovanjsko območje Pred-struge
-	predlog sklepa o soglasju k aktu o ustanovitvi skupnega organa v javnem podjetju Javno komunalno podjetje Grosuplje
-	imenovanje predstavnikov v Svet JVIZ OŠ Dobre-polje
-	imenovanje predstavnikov v Svet Knjižnice Grosuplje
-	imenovanje predstavnika v Svet zavoda Prizma
-	sklep o določitvi najvišjih cen vzgojno-varstvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje
-	sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo nam iz oči. Dnevi prazni so, otožni, ker med nami Te več ni.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
MARIJE ŠUŠTAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za podporo in pomoč v težkih trenutkih, še posebno sosedi Darji. Hvala gospodu župniku Francu Škulju in Francu Novaku za opravljen pogrebni obred. Hvala moškemu pevskemu zboru Ra&o Fabiani za sočutno petje. Hvala vaščanom za pokop in molitev na domu. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za darovane svete maše in darove za cerkev, in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu kropili in jo spremljali na zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njeni
Planinsko društvo Dobrepolje vabi vse, ki so dežurni, na prijateljsko srečanje, ki bo v soboto, 5.6.2004,
ob 15. uri na Kamen vrhu.
O B V E S T I L O
6. junija 2004, v nedeljo popoldne, od 15. do 19. ure se bo na Novi Štifti pri Ribnici odvijal dekanijski dan.
Na to srečanje pridejo predvsem člani vseh župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS), ki se nato razdelijo v skupine, kjer obravnavajo, razpravljajo določeno temo. Ob zaključku dneva se objavijo tudi sklepi posameznih skupin. Teme letošnjega dekanijskega dneva so:
1.	Duhovnik v primežu pričakovanj vernikov in meril za podeljevanje zakramentov ter zakramentalov
2.	Skrb za nove duhovne poklice
3.	Skrb za duhovnikove gmotne zadeve
4.	Duhovnik v dialogu
5.	Prispevek laikov k podobi Cerkve in njihov odnos do klerikov
Na seji dekanijskega ŽPS je bilo sklenjeno, da na to srečanje povabimo tudi druge, ne le člane ŽPS, temveč vse, ki jih navedene teme zanimajo. Vabljeni torej na ta dan k zaključkom tega srečanja, kjer se pregledajo sklepi posameznih skupin in k sv. maši, ki bo ob 18. uri.
ŽPS Dobrepolje
Oglasi, obvestila
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Dva milijona pozdravov v Evropo
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pripravil izviren in zanimiv projekt, imenovan "Dva milijona razglednic". Z njim želijo v prvih tednih in mesecih življenja Slovenije v EU vzpodbuditi njene državljane, različne organizacije in institucije, podjetja in ostale, ki gojijo stike in vezi z Evropo, da bi razglednice kupili in jih poslali svojim znancem, prijateljem, poslovnim partnerjem. Izkupiček projekta je namenjen mladim obetavnim športnikom, športnikom invalidom in razširjanju ideje fair - playa. Med motivi je tudi doslej neznani antični "Plešoči Lar". Akcija se predstavlja s sloganom "Zdravljica Evropi! Nazdravimo vsem narodom Evrope... pošljimo dva milijona razglednic".
Projekt Dva milijona razglednic so v Olimpijskem komiteju Slovenije snovali o^ahca lanskega leta. Gre za obsežen projekt, ki ima širši družbeni značaj, saj v njem zasledimo več ciljev. Eden izmed temeljnih namenov projekta je krepiti pomoč pri realizaciji programov mladih obetavnih športnikov in športnikov invalidov, za kar bo njen izkupiček tudi namenjen. Pridružujejo se mu dvig prepoznavnost Slovenije v Evropi, krepitev nacionalne zavesti in pokazati ostalim narodom Evrope naš odnos do okolja in kulturne dediščine, na katero smo upravičeno ponosni. Izdelki, ki so nastali v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo, so kompleti petih razglednice - osem jih je, z različnimi motivi z vseh koncev Slovenije.
"Z nakupom in pošiljanjem razglednjetia katere je poštnina že plačana, bomo zabeležili novo obdobje v življenju "dveh milijonov prebivalcev" našega samostojnega in neodvisnega dela Evrope. Prav zdaj je napočil čas, ko ima vsak med nami priložnost, da osebno prispeva k povezovanju, krepitvi medsebojnega razumevanja in prijateljstva po vsej Evropi". To je temeljno sporočilo razglednic po besedah vodje projekta pri OKS Janeza Matoha.
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.