Posamezna številka 5 Sin ZASAVSKI TRBOVLJE, 13. decembra 1951 Štev. 50. — Leto IV. GLASILO OSVOBODILNE' FRONTE OKRAJA TR30.VLJE le 9 dni nas loči od 10. obletnice JA Slavna razvojna pot naše Jugoslovanske armije od prvih partiizanskiii trojk, čet, odredov, pa vse do formiranja brigad, korpusov in divizij zahteva in zasluži, da dostojno proslavimo 10-letnico ustanovitve JA, ki jo bomo praznovali 22. decembra t. 1. Da pa bo ta spominska slovesnost čim lepša, je potrebno, da pohitimo 6 tekmovanjem, ki naj pokaže Uspeh šestmesečnega dela v čast naše »lavne Armalje. V tem tekmovanju so dosegli v našem okraju doslej najlepše uspehe gasilci, centri predvojaške vzgoje, med njimi zlasti center rudnika Trbovlje in steklarne v njo zaklonišč, zaostale so pa te ustanove 6 praktičnimi vajami oziroma manevri, ki naj jih prirede še ta mesec, v kolikor 6e to še ni zgodilo. Člani PLZ, ki so bili v zadnjem času v tečajih, so se teoretično usposobili, manjka jim pa še praktičnih vaj. Vsem društvom, organizacijam in ustanovam, ki 60 dosegle v šestmesečnem tekmovanju na čast JA najboljše uspehe, bo okrajni odbor Zveze borcev v Trbovljah podelil diplome GO ZB NOV. Dan naše Armije, 22. december, bodo proslavljali zasavski kraji s slovesnimi akademijami, na katere se že pripravljajo Hrastniku. Tudi krajevne organizacije ZB so tekmovale, med katerimi imajo najboljši uspeh ZB Čeče, Trbovlje in Dol pri Hrastniku. Med planinci 6e je najbolj izkazalo Planinsko društvo Trbovlje, prav tako pa tudi alpinisti v Hrastniku. PLZ t« delala na vzgoji članov s tečaji, grad- v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Radečah, Čečah, na Dolu pri Hrastniku, v Lokah pri Zidanem mostu in v Dolah pri Litiji. To pa še ni dovolj: desetletnico JA morajo proslaviti vsi KLO našega okraja. Ali se pripravljajo na to slovesnost na Dobovcu, v Čemieniku, Turju, Razboru, Pred desetimi leti so jih izselili v Nemčijo Večino kmečkega prebivalstva s Podkuma, Dol pri Litiji, Dobovca in drugih zasavskih krajev je okupator Proti koncu leta pregnal z rodne zemlje izgnance naselil v Nemčiji. Po zmagi nad nekdanjim vsemogočnim Hitlerjevim rajhom so se ti pregnanci spet povrnili v svoje domove, hi pa so jih našli uničene in opustoše-n*: ni bilo v njih pohištva, kmetijskega °rodja, živine, živeža, gnoja itd. — fhratka nič. Začeti so morali iznova; bila so težka, trda leta obnove, toda ljubezen do rodne grude je premagala v»e: z vztrajnim, upornim delom, s Pomočjo oblasti in drugih so ti izgnan-c* obnovili svoja kmečka gospodarstva V sredo, 5. decembra t. I., so se vsi kgnanci zbrali v Podkumu, da se spomnijo desetletnice tistih strašnih dni, ko 5ib je surov, brezsrčen zavojevalec izgnal z zemlje, ki je bila stoletja last naših ljudi, naših slovenskih kmetov. K •*j desetletnici se je zbralo nad 350 iJudi. . Spominski govor na žalostno leto ipl, ko je moral naš delovni kmet dojeti svoje največje ponižanje, kjer le z njegove grude pregnal kruti jhupator, je imel domači učitelj tov Radoslav Cešnovar; v svojem govoru ;• Prikazal veličastno borbo našega ma-®Sa naroda proti zavojevalcu, v kateri le zmagala pravica: naš kmet je da-spet gospodar na svoji zemlji! Tov, L^novar je govoril vsem navzočim 0 saSih sedanjih naporih, kjer si bomo n trdim delom in ljubeznijo do grude, j ® hateri smo se rodili, ustvarili svetuj*0 Plodnost. Orisal je vsem zbra-bo i danaSnji položaj v svetu, našo bor-flov borbo vseb svobodoljubnih naro- ^ tem poročilu je sledil bogat kul-Uri proEram, ki je trajal preko dve ' po končani spominski slovesnosti so vsi navzoči posedeli v prijetni prijateljski družbi in obujali spomine na težke dni naše velike osvobodilne vojne, za katerimi je spet posijalo sonce zlate svobode. Bregu, Jagnjeodci, Podkumu itd,? Se je čas, da se krajevne ZB pripravijo na to praznovanje, koder pa teh organizacij morda ni, naj organizirajo proslave v počastitev JA frontni odbori, mladina in ostala društva. Kjer ne morejo pripraviti akademij s kulturnim programom, naj prirede predavanja o naši JA, njeni davni poti od ustanovitve do danes. Dne 22. decembra bodo podelili posameznim borcem NOV odlikovanja. Ponekod bodo delili tudli spomenice svojcem padlih borcev, kot n. pr. na Dolu in v Radečah. V Trbovljah bodo za 22. december organizirali večer rezervnih oficirjev in vseh tistih, ki bodo odlikovani in priznani za najboljše v tekmovanju na čast JA. Ob tej priliki bodo posameznim rezervnim oficirjem izrečena napredovanja. Okrajni odbor ZB Trbovlje bo ob Dnevu JA prvoborcem Francu Kralju, Adolfu Hohkrautu, Francu Kastelicu, Antonu Vratanarju, Jožetu Babiču, Janezu Vipotniku, Francu Klukeju in Jožetu Rže-ku podelil plakete kot prvoborcem, soustanoviteljem in voditeljem prvih partizanskih enot v Sloveniji in našem okraju. Prav tako bo Okrajni odbor Ljudske mladine v Trbovljah podelil plakete političnim delavcem in prvim Skojevcem, in sicer Rudiju Kralju, Levstiku, Pavlu Balohu, in Maksu Jakopiču. Proslave 10. obletnice naše Armije je organizirati tudi po naših osnovnih in drugih šolah za našo šolsko mladino in dijake. Te slovesnosti po naših šolah naj se prirede, ker se mladina ne bo mogla udeležiti povsod polnoštevilno drugih proslav ja akademij zaradi premajhnih prostorov. Ob tej priliki }e treba izreči grajo posameznim funkcionarjev, ki jih ni opaziti na Slavnostnih akademijah in slovesnostih, kakor smo to ugotovili zlasti v zadnjem času in že prej. Društva, ki bodo skrbela za kulturni spored teh proslav in akademij, naj pazijo na kvaliteto in vsebino predvidenih točk. Vse točke teh akademij in prireditev morajo biti na dostojni višini, biti morajo vredne naše slavne JA. Želeti je, da se vse te akademije in slovesnosti organizirajo povsod, kjer dopuščajo to možnosti, s primernimi koncerti naših godb, pevskih zborov, z uprizoritvijo kvalitetnih gledaliških iger in podobno. Želeti je nadalje, da bodo vse te prireditve na čast JA res polnoštevilno obiskane. Naj ne bo nikomur žal za vstopnino, ki verjetno ne bo previsoka. Pokažimo z udeležbo na teh slovesnostih, da vsi oeniimo našo slavno in hrabro Jugoslovansko armado. I. S. 0 zn žaniu cen industrijskih izdeftnv Cene industrijskih predmetov se. v zadnjem času nižajo, prav tako pa tudi cene prehranbenih artiklov; tako je marsikdo, ki je razpolagal z večjimi denarnimi zneski, a si je iz špekulativnih razlogov nakupil večje količine raznega blaga, svojo nepremišljenost zelo obžaloval. Cene industrijskih izdelkov so se prvikrat znižale sredi meseca oktobra, sedaj pa ponovno povprečno za 10 do 30 odstotkov. Tudi Mestno trgovsko podjetje v Trbovljah je prejšnji teden znižalo cene raznemu tekstilnemu blagu povprečno za 15 odstotkov, v ostalem pa variira ta padec cen od 10 do 30 odstotkov. Blago za moško obleko je stalo prej 3200 din meter, sedaj pa 2400 din; hlačevina se je znižala od 1100 din meter na 890 din, nadalje se je tiskanina za predpasnike v odlični kvaliteti prodajala prej po 850 din meter, sedaj pa po 690 din. Blago za navadne ženske obleke je stalo prej 600 din meter, sedaj pa 550 din. Mladi novoporočenci bodo pozdravili znižanje cen pohištvu; kuhinjska oprava, odlične kvalitete, pleskana, je stala prej 32.000 din, sedaj pa 26.500 din. Spalnice s trodelno omaro so se prej prodajale po 41.000 din, sedaj pa že po 35.000 din. Ravno tako se je cena otomane znižala od 17.000 na 14.000 din. Novost v trgovskih poslovalnicah je nadalje, da je v njih naprodaj v zadnjih dneh tudi kolonialno blago, med njimi pravi poper, dišave, ruski čaj in podobno. Poleg tekstilnega blaga in pohištva pa se je sedaj znižala tudi cena bonbonov, ki se-bodo prodajali v trgovskih podjetjih MLO Trbovlje od 240 do 320 din za kilogram, kjer so na izbiro velike količine raznovrstnih sladkorčkov. Tudi čokolada se je pocenila ter stane 700 do 900 din kilogram. Mestna trgovska podjetja imajo na razpolago razno suho mesno robo, ki je tudi sedaj cenejša. Znižale so se nadalje cene gradbenega materiala. Vsem interesentom, ki kupujejo železnino, steklenino, barve in posodo, sporočamo, da bodo s 1. januarjem 1952 odprli specialno trgovino s temi izdelki pri Zdolšku v Trbovljah. V Trbovljah so proslavili DAN ČLOVEČANSKIH PRAVIC V dvorani Delavskega doma v Trbovljah je bila v ponedeljek, 10. decembra, proslava Dneva človečanskih pravic. Dvorana je bila zasedena polnoštevilno. Najprej je delavska godba zaigrala himno, nato pa je sekretar MO OF Trbovlje, tovariš Oskar Levec, podal besedo članu IO OF Slovenije, tovarišu Francu Kimovcu. Tovariš Kimovec je v .svojem govoru pojasnil pomen tretje obletnice dneva, ko je bila na zasedanju OZN sprejeta Deklaracija o človečanskih pravicah. To zasedanje je bilo 10. decembra 1948, zaradi česar je tudi 10. december dan, ki ga vsi napredni In svobodoljubni narodi praznujejo kot Dan človečanskih pravic. Govornik je v svojem zanimivem predavanju obrazložil, kakšno vlogo naj odigra »Društvo prijateljev Združenih narodov«, ki je v okviru LRS že ustanovljeno. Podružnice tega društva se bodo ustanovile po vseh večjih krajih naše republike. Po predavanju Je bil sestanek aktivistov OF In ljudskih poslancev, na katerem Je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice »Društva prijateljev Združenih narodov« v Trbovljah. V ta odbor so bili Izvoljeni tov. Inž. Ivo Pinterič, ljudski poslanec, tov. Stane Šuštar, urednik Zasavskega vestnika, tovariš Tone Kukovca, tov. Lado Levec, tov. Boris Taufer iz Zagorja, tov. Jože Kastelic Iz Hrastnika In tov. Tone Hudoklin iz Radeč. Namen tega odbora je, da pripravi vse potrebno za sprejemanje članov, pripravi pa nadalje ustanovni občni zbor podružnice tega društva v Trbovljah. Ob razdeljevanju novih članskih izkaznic OF Vzporedno z občnimi zbori in volitvami novih odborov razdeljujejo frontne organizacije svojim članom tudi nove članske izkaznice. Stare izkaznice prenehajo veljati s 1. januarjem 1952, do takrat pa naj bodo nove izkaznice že povsod razdeljene. Seveda ne smemo opraviti tega dela samo tehnično, pač pa bomo gledali, da bomo hkrati s tem organizacijsko in politično utrdili frontne organizacije, izločili iz njih nezdrave elemente, ki so se kakor koli vrinili v vrste frontovcev, pa so s svojim delom in odnosom do ljudske oblasti in vse naše stvarnosti, pokazali, da ne spadajo v frontne organizacije. Pri tem pa moramo biti zelo objektivni in ne obsojati vsakega člana Fronte, ki se ne strinja z nekim odlokom ljudske oblasti in to tudi javno pove — takemu je treba stvar le dovolj pojasniti, da jo bo razumel. Popolnoma drugače pa gledamo frontovca, ki ni z ničimer zadovoljen ter vsevprek kritizirat, ki povsod skuša izigravati odločbe ljudske oblasti, ki nasprotuje, kjer le more. Za takega frontovca bomo temeljito premislili, ali naj bo še nadalje član Fronte in naše skupnosti ali ne. Prav gotovo pa bomo odrekli članstvo v Fronti tistim ljudem, ki so bili zaradi sovražnega delovanja proti ljudski oblasti in naši družbeni ureditvi sodnij sko kaznovani. Premislili bomo tudi, če so tisti »zavedni državljani«, ki na tako nesramen način izkoriščajo naše rojake v Ameriki in kvarijo Ugled naše države, vredni, da šo člani tiste Fronte, ki se bori za čim hitrejšo in čim boljšo ureditev naše države in za njen ugled na svetu. V primerih raznih manjših prekrškov pa ne smemo misliti takoj na iz- Več premoga našim železnicam In industriji! ^-Hr^mova*na komisija rudnka Trbov-rudniia8,Blk f* izdala na rudarje tega pred kratkim iledečl pozivi * beznice in industrija nujno ^oga c '° y *v°iem razvoju več prevet«,' _mo P«-»d« «me, ko tudi prf-ček Tpotr°šniki potrebujejo topel kotl-nosti • mu klicu po zv šanju proizvod- tl.: VrČH nnžrfvnvtlnAtll « «kim ,1 i večil požrtvovalnosti z nedelj-Trbovi; "T1 »m« »e rudarii premogovnik* Meseči- ,ra,lnik vedno odzvali. Svo| *aiad.«i plan komo dosegli le z večjim 8 "lem in nedeljskim delom. > »O l*vršimo io svojo r"1-betu JB*?ati,ev 10. obletnice JA tekmovali ***•« v sledečih točkahl 1. katere produktivne številke bodo najbolj presegle svoje dnevne planske naloge; 2. kateri posamezniki bodo opravili na proizvodnji največ nedeljskih anin in 3. kateri neproduktivni obrati rudnika bodo dali brez škode za svoje dalovno območje največ delaveav na razpolago produktivnim obratom za proizvodnjo. Ta razglas na rudarja trboveljskega in hrastniškaga rudnika konča takolei Z geslom »Več premoga našim železnicam, industriji in ca ogrevanje prostorov« bomo šli v tekmovanje, da dostojno proslavimo veliki praznik naše slavne junaška Armade, da utrdimo slove* požrtvovalnega zasavskega rudarje. OKRAJNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE V TRBOVLJAH sklicuje za nedeljo, 16. decembra t. L ob pol 9. uri dopoldne ▼ Domu kulture redno letno skupščino t sledečim dnevnim redom: Uvodni del: ( 1. otvoritev in pozdrav; 2. izvolitev delovnega predsedstva in zapisnikarja; 3. izvolitev kandidacijske komisije; 4. izvolitev verifikacijske komisije; 5. izvolitev volilne komisije; 6. izvolitev komisije za sestavo sklepov o bodočih nalogah; 7. Ljudska prosveta. Delovni del: 8. poročilo o delu IO LP (predsednik in tajnik); 9. poročilo verifikacijske komisije; 10. poročilo nadzornega odbora ter razrešnica staremu odboru; 11. poročilo blagajnika; 12. volitve novega odbora Ljudske prosvete; 13. diskusija po poročilih predsednika in tajnika; 14. poročilo komisije za sestavo sklepov; 15. poročilo volilne komisije; 16. razno in zaključek. Udeležba je za vse delegate obvezna; na skupščino vabimo tudi ostalo prebivalstvo, ki se zanima za ljudsko prosvetno delo našega okraja. Kulturo narodu! ( Izvršni odbor Ljudske prosvete Trbovlje ključitev člana, ampak se ravnajmo po pravilih, ki določajo za razne manjše prekrške tudi milejše kazni, kot n. pr. opomin, ukor in podobno. Izkaznico dobi torej vsak član Fronte razen tistih, ki jih osnovna organizacija zaradi dokazanega sovražnega odnosa in delovanja izključi — o tem pa mara sklepati celotna frontna organizacija. Pri tem pa je treba poudariti, da pri delitvi novih izkaznic ni glavni namen čiščenje frontovskih vrst, temveč njihova utrditev, številčna okrepitev in aktivizacija. Frontovci si bodo na sestankih osvežili program Ljudske fronte Jugoslavije in Osvobodilne fronte Slovenije in pretresali, kako izvajamo ta program, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi vsi razumeli vlogo Fronte v današnjem življenju, da bi spoznali, kaj naj bo vsebina dela v frontnih organizacijah in se z vso vnemo lotili dela za gospodarski in kulturni napredek, svojega kraja. Večina frontovcev to ve in razume velike naloge, ki so še pred nami, saj na svojem delovnem mestu tudi vsak dan doprinašajo svoj delež k hitrejši ureditvi razmer. Precej pa je še takih, ki malo doprinašajo h graditvi naše skupne stavbe — socializma. Pridobiti in vključiti še te v aktivno delo. naj bo stalna naloga frontovcev, ki pa jo bodo prav sedaj ob delitvi novih izkaznic še stopnjevali. Predvsem pa je treba ob tej priložnosti pregledati vrste mladincev, ki so izpolnili 18. leto, in jih vključiti v frontne organizacije. S tem se bodo frontne organizacije ne le številčno okrepile, temveč bo prinesla mladina vanje več poleta in pestrosti. Sprejem novih članov v Fronto je velikega pomena ne samo za frontno organizacijo, pač pa — in predvsem — za novega člana, ki s tem vstopa med aktivne borce za zgraditev naše socialistične domovine. To je še posebno pomembno za mladince in mladinke, ki stopajo v vrste frontovcev; zato je treba dati temu tudi primeren poudarek na skupnem sestanku vseh frontovcev. Nove frontovce je treba seznaniti z dolžnostmi in pravicami članov, jim dati pravila OF Slovenije, da jih dobro prouče. Prav tako pa bi bilo priporočljivo, če bi tudi starejši frontovci malo osvežili določbe Pravilnika, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti članov Osvobodilne fronte. Sedaj je tudi najlepša priložnost, da poberemo zaostalo članarino; s 1. januarjem 1952 začnemo vpisovati plačano članarino v nove Izkaznice. Starih izkaznic ni potrebno pobirati nazaj, ker z novim letom itak preneha njihova veljavnost. Ker smatramo, da je izkaznica OF za vsakega člana že nekakšno priznanje za njegovo sodelovanje v borbi za uresničenje programa Osvobodilne fronte, naj se delijo nove izkaznice na skupnem sestanku osnovne organizacije, s primernim poudarkom vloge Fronte v našem političnem in vsem družbenem življenju. Posebno delavnim ln požrtvovalnim frontovcem pa naj ob tej priložnosti podele frontne organizacije še posebna priznanja in pohvale. v preteklem tednu Spreiem jugoslovanske resolucije v OZN Nai velik zunanjepolitični uspeh V ospredju svetovnega zanimanja je bila pretekli teden vsekakor jugoslovanska pritožba proti napadalni politiki SZ in njenih zaveznic. Pritožbo je v imenu jugoslovanske delegacije predložil minister Djilas ter z nepobitnimi argumenti dokazal napadalnost SZ in imperialno pokorščino njej podrejenih držav. S tem v zvezi je opozoril na nevarnost, ki zaradi tega grozi miru na Balkanu in v Evropi. Obravnava o tem vprašanju je trajala v posebnem političnem odboru OZN pet dni ter so se je aktivno udeležile številne delegacije velesil in malih držav. Resnica je, da so našo pritožbo sprejeli z nedeljeno simpatijo skoraj vsi narodi — razen sovjetskega bloka seveda — ki je s svojimi žaljivimi in v vsem neutemeljenimi govori ponovno razgalil svojo lastno napadalnost. Izjave raznih govornikov dokazujejo, da je v stvari pritožbe bil na naši strani ves miroljubni svet, in ne bo odveč, če ob tej priliki omenimo nekoliko značilnih izjav teh govornikov: Francoski delegat je naglasil umerjenost in objektivnost naše pritožbe, kjer se predvsem izraža potreba za miroljubno reševanje iznešenih vprašanj; jasno pa je izrazil tudi stališče francoskega naroda in francoske vlade za primer, da bi se Jugoslavija zaradi napadalnosti znašla v neposredni nevarnosti. Predstavnik Čila je podčrtal dejstvo, da so vzroki mednarodne napetosfi v nebrzdanem častihlepju sovjetske vlade, da bi posredno ali neposredno zasužnjila narode. Zastopnik Kanade je odločno podprl jugoslovansko dokumentacijo dejstva, da SZ s svojim imperializmom vsepovsod zahteva popolno sprejetje sovjetskega nadzorstva na vseh področjih narodnega življenja. Bolivijski delegat je obsodil postopanje SZ kot zločin vmešavanja v notranje zadeve druge države. Avstralska delegacija je zlasti pobijala govornike informbirojskega bloka ter označila za nerealne in nelogične Britanski predstavnik je poudaril dejstvo, da bi jugoslovanska vlada v primeru, če ne bi bila pretrgala zvez s Kominformom, prenehala biti vlada, ki bi imela sploh kakršno koli neodvisnost; če bi SZ želela, bi lahko takoj dosegla normalne diplomatske odnose med jugoslovansko vlado in zaveznicami SZ, žal pa sovjetska vlada ni storila nič podobnega. »Dokazi« delegatov sovjetskega bloka niso prepričali nikogar, razen njih same, umestna vprašanja tov. Djilasa sovjetskim delegatom so pa ostala razumljivo brez odgovora, kajti ti »dokazi* so zviti iz trte. Moč jugoslovanske argumentacije se je pokazala v tem, da je za našo resolucijo glasovalo 50 delegacij, proti njej pa se je izreklo le 5 držav sovjetskega bloka, medtem ko sta se Iran in Afganistan vzdržala glasovanja. S tem velikim mednarodnim uspehom se je brez dvoma povečal ugled naše države, vprašanje pa je, ali bo Moskva vendarle enkrat na jugoslovanskem primeru spoznala, da ji nasprotuje ves svet vse dotlej, dokler bo s svojim imperializmom ogrožala obstoj drugih narodov, ki — kakor Jugoslavija — od SZ ne zahtevajo nič drugega kot mirno sožitje. Na korejskem bojišča zatišje Vojaška dejavnost na korejskem bojišču se zadnjih osem dni omejuje na manjše praske med patruljami in napade na čete Združenih narodov, ki pa so bili vsi z lahkoto odbiti. Pač pa so bile zadnje dni močne letalske bitke, v katerih je na kitajski strani sodelovalo več kot 200 letal; šest sovražnih letal je uničenih, pet pa p oškodovanih. Dosedaj so zavezniki uničili 132, poškodovali pa 290 letal tipa Mig. Pri pogajanjih za premirje so se v podkomisiji po predlogu Združenega poveljstva sporazumeli glede prvih treh točk: 1. vse oborožene sile se bodo umaknile z demilitarizirane cone v 72 urah, 2. vse oborožene sile bodo prenehale sovražnosti v 24 urah po veljavnosti sporazuma o premirju, 3. ustanovila se bo posebna vojaška komisija za premirje. Demonstracije v Teheranu Te dni so študenti v Teheranu uprizorili obsežne demonstracije, kjer je bilo ranjenih več kot 200 ljudi; povod za spopad je dala skupina prosovjetske stranke »Tudeh*, ki je skušala organizirati demonstracije proti politiki predsednika vlade Mosadika. »Pristaši Islama* so zažgali »Klub miru* pristašev Tudeha. Ranjeno je bilo tudi več policistov, med dijaki pa sta dva podlegla ranam. Churchillove izjave o obrambi V britanski spodnji zbornici je izjavil Churchill, da britanska vlada teži za ohranitvijo miru. Po njegovem mnenju nevarnost nove svetovne vojne ni tako velika, kot je bila leta 1948 ob berlinski krizi. V oborožitvenem programu povzroča največjo skrb prepočasni razvoj britanskega letalstva, zlasti oprema z najmodernejšimi stroji. Britanska vlada podpira težnjo, da se osnuje evropska vojska z vključitvijo nemške vojske, medtem ko bi britanska vojska bila le •riključena. Izjava kanadskega poslanca o Jugoslaviji Član kanadskega parlamenta je dal po svojem obisku v Jugoslaviji značilno in laskavo izjavo o naši državi; med drugim je dejal, da je treba priznati, da komunistični sistem lahko ustvari boljše življenjske razmere, kot so bili v prejšnjih družbenih ureditvah, in da Jugoslovani zaslužijo vso pomoč, ki jim jo lahko da Organizacija Združenih narodov. ... in doma Nadškof Stepinac — na svobodi Pred kratkim smo povzeli iz pisma maršala Tita ameriškega radijskemu komentatorju J. Pearsonu, da bo vprašanje zagrebškega nadškofa dr. Alojza Stepinca najkasneje v roku enega meseca rešeno. Sedaj pa poročajo listi, da je dr. Stepinac že na svobodi Vlada LR Hrvatske mu je dovolila, da sme bivati v svojem rojstnem kraju Krašiču v jastrebarskem okraju, kjer bo lahko tudi maševal. Žarnic bo kmalu dovolj Ker naše tovarne za žarnice zaradi pomanjkanja surovin, zlasti pa volframa, ne morejo zadovoljiti potreb našega trga po žarnicah, bomo ta primanjkljaj krili z uvozom žarnic iz Švedske, Francije, Anglije in Nemčije. Po poročilih bo v kratkem na našem trgu dovolj žarnic za kritje vseh potreb široke potrošnje. Železarski kombinat v Sisku V Sisku nastaja najmodernejši železarski kombinat. Novo železarno v Sisku je obiskal tudi eden najvidnejših strokovnjakov v ZDA, gospod Fergus-son. Ta je pregledal naša metalurška podjetja in nato izjavil: »Videl sem že mnogo metalurških kombinatov v svetu. Toda lega, razpored in vse tisto, kar bo v kratkem času nastalo v Sisku, najdemo le redko kje v tako idealni kombinaciji.« Najvažnejši obrat celotnega kombinata bo tovarna brezšivnih (Mannes-mannovih) cevi, ki bo ena izmed najmodernejših v Evropi. Ta tovarna cevi bo imela 16 velikanskih, med seboj povezanih dvoran v dolžini po ISO in 120 metrov in v širini 28 metrov. Za naše Zasavje je izgradnja te veliki tovarne v Sisku zanimiva zlasti zaradi tega, ker bodo naši rudniki dobivali iz nje železne cevi, ki jih rudniki potrebujejo v velikih množinah za zasipanje jam, prav tako pa bodo naši rudniki lahko v Sisku naročevati tudi kompresorske cevi. Vse te cevi smo morali uvažati za drage devize iz tujine in so bile tako imenovani »kritični« material. iz življenja frontnih organizacij JVoiie legitimacije bodo dobili šele tedaj, ko bodo z delom dokazali predanost OF Letni občni iborl raških frontnih organizacij na sektorju Zidani most so končani; najprej Je bil občni ibor v Zidanem mostu, 11 dni pozneje v Velikem Slrju, zadnji pa v nedeljo, 2. t. m. za frontni odbor Marija Slrje - Suhadol. Tl zbori so zelo razgibali nate vrste ln so važni mejniki v našem delu na vasi. Že nova oblika zborov ln nov način volitev sta dobro vplivala na bodoče delo Fronte, zbližala odbore s člani, poudarila odgovornost odbornikov pred frontovci, pa tudi neposredno odgovornost članov za delo ln Izbor novih odborov; zbori so bili tako dokaz demokratizacije vse naše politike. Stari odbor Slrje-Suhadol je storil vse potrebne korake za uspešen potek občnega zbora. V ta namen je bila posebna seja, v obeh naseljih pa dva množična sestanka. Ko smo pred zborom pobirali članarino do konca leta, smo po hišah osebno seznanili člane z načinom zbora ln volitev, se pogovorili o kandidatih ln vse člane osebno povabili. Na sestanku v Suhadolu 1. decembra smo ob Izredno veliki udeležbi »nova pregledali članstvo ln kandidate, proslavili državni traznlk ter pripravili za zbor potrebne pred-oge. Članstvo je predlagalo zlasti, da se tudi v Suhadolu ustanovi odsek za elektrifikacijo, za katero se ta vas trudi brez uspeha že 15 let. Deset hišnih posestnikov je takoj obljubilo v ta namen 10.009 din. Za predsednika so predlagal) tov. Martina Novosellča. Ker pa ata obe naselji, tako Suhadol kot Slrje, gospodarsko šibki, rabita pa transfor-mator, so bili navzoči mnenja, naj bi vsaj polovico stroškov prevzela nova občina in okraj, pripravljeni so pa prispevati v ta namen pri davčnih dokladah. Tov. Potočln Je ob tej priliki ponovno pribil; »Ko bi vsi vedeli, kaj je elektrika, ki dela za najmanj štiri ljudi, ne bi nikdar nehali zanjo prositi: okrog ln okrog nas jo Imajo, ml pa kupujemo petrolej po 91 dinarjev!* Pristavil je še, da je to prv) pogoj za dvig produktivnosti našega malega kmeta ln bajtarja, zaradi česar je elektrifikacija teh pasivnih krajev stokrat potrebnejša za gospodarski napredek kot pa napeljava toka na Kum, Mrzlico ln v planinske postojanke. Na sestanku so grajali tudi počasno poslovanje uprav socialnega zavarovanja; da navedemo dva primera s terena: žena upokojenca, Julijana Potočln, Suhadol 1. je bila pred tremi meseci po nalogu zdravnika odpravljena z brsovlakom v ljubljansko bolnico, pa še do danes ni prejela povračila za vožnjo v znesku 301 din: pohabljeni Stane Lenarčič, Suhadol 15, si sam skromno goepodlnjl kot rodbinski upokojenec v Kaluževl kleti: ker je bil prejšnji mesec v ljubljanski bolnici, so za njim poslali pokojnino, ki je pa še do danes ni prejel ln mu tudi nihče ne plača živilskih In Industrijskih bonov, ter živi le od dobrih rok. Dajmo vendar našim bolnikom In Invalidom, kar Jim po zakonu pripada, ter po-Iščimo ln kaznujmo birokrate, ki to zavlačujejo! Prav tako so se bivši železničarji ln progovni delavci pritoževali, da dobivajo v primeri s steklarji ln rudarji premajhno po-kojnlno; tako je bil naveden primer, da prejema železničar po 31 letlb službe 2M0 din pokojnine, steklar pa po 30 letih 4000 din. Občni »bor sam Je bil v novoopremljenl društveni sobi zadružne ekonomije. V uvodnih besedah je predsednik Zvonko Vorlna opisal položaj odbora ter s ponosom dejal, da je dobil tudi od okraja diplomo za delo v predkongresnem tekmovanju. Pozval je navzoče. da nedelavne odbornike, pa tudi legitimacije OF nevredne člane za slabo politično zadržanje v diskusiji Javno grajajo, na listih pa tajno Izvolijo I agilnih članov v novi odbor In sicer tz vsake vasi polovico, da bodo vsi kraji zastopani. Ko Je ugotovil število članstva, Je navedel, da se Je 27% članov opravičilo od neudeležbe občnega »bora zaradi službe, 22% pa jih je Izostalo neupravičeno; tl člani so izključno železničarji in progovni delavci, med njimi tudi dve članici odbora KLO, lz česar se vidi. da Je v sindikatih premalo političnega dela, da se pa tudi občinski odborniki ne zavedajo, kdo Jih je kandidiral ln volil, ter da bo treba spomladi druge voliti. Vsem takim Je bil Izrečen opomin, pa tudi nove legitimacije bodo dobili šele tedaj, če bodo z novim delom dokazali predanost Fronti. Delovno predsedstvo le vodil tov. predsednik Slavko Kovač, ki Je najprej poročal o pomenu Fronte v sedanjem času ln o pomenu 20. novembra. Fronta ureja vse poli tlčno In upravno življenje nove države; čla ni so dolžni, da njsno delo konstruktivno ln budno spremljajo, pa tudi z nesebičnim delom prispevajo k boljši npravl In ustvarja, nju ljudskega blagostanja: člani, ki stoje ob strani, škodujejo sami sebi: moč ln varnost Predsednik, blagajnik ln okrajni delegat so podali na občnem zboru pismeno poročilo, odbornik Žnideršič ustno, medtem ko sekretar ni bil navzoč ln tudi ni poslal poročila, zaradi česar tudi ni bil ponovno kandidiran. Poročilo predsednika navaja, da le Imel odbor 12 rednih ln ( Izrednih sej. množičnih sestankov pa je bilo osem. V Slrju le bilo opravljenih 2157 udarniških ur, v Suhadolu pa več sto pri gradnji vodovoda: za elektrifikacijo šlrške vasi Je zbranih 55.752 din. manjka pa še 200.000 din, česar pa sami ne bodo zmogli tor bo potrebna pomoč okraja. Odbor OF Je sodeloval na sejah KLO Zidani most, v Tednu cest, pri otvoritvi nove šole In vseh vollvnlh kompanjah Frontni odbor je kontroliral na KLO razdelitev živilskih nakaznic, bonov ln doklad, prav tako tudi raznih podpor: ugotovljeno je bilo nepravilno prejemanje nakaznic celo pri domačem članu ljudskega odbora; ta nakaznica je bila dodeljena potrebni partizanski vdovi. Odbor sl Je uredil lokal za sestanke ln prireditve ter knjižnico, kateri Je tudi okraj daroval 44 knjig. Zaradi majhnega članstva se bodo frontovci udeležili prosvetnega tečaja skupno s frontnim odborom v Zidanem mostu. Članstvo si želi predavanj kmetijskih strokovnjakov, pa tudi obiska poslanca Lojzeta bilo ugodeno. Blagajniško poročilo izkazuje 691 din prebitka, ki se bo uporabil za Novoletno jelko na šoli. Članarina je do konca leta plačana. Odbor ,1e naročen na lokalni tednik ln Organizacijski vestnik. Prav tako se le odbor udeležil vseh sektorskih in okrajnih konferenc ter je vse direktive okraja prenesel na članstvo. Po živahni diskusiji ln razrešnlel starega odbora so bile tajne volitve; največ glasov so dobili člani starega odbora Zvonko Vo-rina, Vida Čibej in Franc Smon. Iz Suhadola pa so bili Izvoljeni na novo Martin Novoseltč ln Leopold Knaus ter upravnik Slavko Kovač. Sledili so predlog) In sklepi; sklenjeno Je bilo, da se v naprej vplačujejo deleži za elektrifikacijo, da priredijo Silvestrovanje, da se poveča število naročnikov na naše liste ln da se poživi delo v knjižnici. Navzoči so Iznesli željo, da bi jim okrajni odbor Fronte omogočil prihodnje leto množični Izlet s kamionom v kakšno večjo elektrarne ali tovarno, ker večina članov še ni videla nobenega ključnega objekta naše prve petletke. Storjen je bil nadalje sklep, da se pošlje skupno z ostalimi množičnimi organizacijami pismena zahvala našemu ljudskemu poslancu, tovarišici Lidiji Sentjurčcvl za njeno skrh pri graditvi nove šole v Zidanem mostu. Občni zbor je bil zaključen s pozivom na delo za boljše življenje — za socializem. Iz Farčnikove kolonije Ce greš lz Zagorja proti Kotredežn, gledaš kmalu skupino lepih, belih hiš; to je stanovanjska kolonija^ rudnlka_ Zagorje, Imenovana »Kolonija Franca Farčnlka«. Zgrajena Je bila po osvoboditvi. Imenuje se po starem borcu za delavske pravice, ki je nekdaj stanoval v Mirini — Francu Farčnlku. Sedaj ga ni več. Med prvimi Je odšel k partizanom. Pozneje je padel. Lepe so te hiše, če jih pogledaš s ceste ali pa od blizu; zunaj ao belo pobeljene, vanjlh ne govorim. Ce se bodo pretepi ponavljali. ta naselbina ne bo več »Kolonija Franca Farčnlka«; nov napis naj bi bil: »Kolonija bojevitih žensk«. Ti nesrečni prepiri! In največkrat za prazen nič In toliko obrekovanja! Naj bi vsaka tena pred svojim pragom pometla! Tuje smeti vidi vsak. svojih pa ne. Ali ni to čudno? Le malo je tena, ki se ne vmešavajo v razne kolonijske zadeve. Te skrbe za red v avojl družini. Tem vsa časti Pogled na stanovanjsko kolonijo »Franceta Farčnlka« OBVESTILO Vse uslužbence ekon omsko-komercialne stroke, ki Imajo naziv gospodarskih pomočnikov in gospodarskih poslovodij, a Še niso opravili strokovnega izpita, obveščamo, da bodo izpiti za navedene nazive od 20. januarja 1952 dalje. Vsi uslužbenci, ki niso še vložili prijav za opravljanje strokovnega izpita, so dolžni, da jih vlože do 5. januarja ---—---_ ,_,»n sta od 1952 v sekretariatu za pet«, službo pri OLO države, pa tudi ®Ti*S l„ str- Tr bo vi le vlanl od tega, v kolikor smo enotni ln str- Okrajna Izpitna komisija OLO Trbovlje njeni okrog svoje Fronte. okna so rdeča In rumena. Pred vsako hišo je nekaj zemlje za zelenjavo, vmes pa so prehodi. Kdo prebiva v teh hliabt Največ Je ro darsklh družin, nekaj pa tudi drugih. Sko raj v vseh hišah stanujejo štiri družine, čeprav Je bilo prvotno mišljeno, da bo v prvi polovici hiše stanovala ena veččlanska družina, v drugi pa druga. Stanovanjska kriza je položaj spremenila: skoraj v vsaki polovici hite sta dve manjši družini: »podat | In zgoraj. Stranka Ima kohlnjn. sobo In shrambo, drugi prostori so pa skupni Ce stanujeta sknpaj stranki, ki se razumeta. Je dobro. Toda precej Je takšnih, ki so st v laseh; marsikdaj so se ženske že reln steple, da o prepirih, prepirčkih ln obreko- Včasth pogledaš skozi okno, pa vidiš skupino »AFZ« pri kakem hišnem vogalu! pride še kakšna mimo ln se pridruži Naj; T Ob triintrideseti obletnici Cankarjeve smrti S VETO OBH A] ILO ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, bogvedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je jekla; zdaj je že ura minila. morda že poldruga ura ... nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je najbrže že večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!* V molku smo spoznali; natanko smo Ivan Cankar Petero nas je bito. Sedeli smo za »Pa še jim ne dajo?« sem rekel jaz. mizo in smo čakali. Spočetka smo se Pogledali so me, kakor da sem bil vede* drug za drugega: »Tudi ti tako smejali in razgovarjali, nato smo igrali izpregovoril često nerazumljivo, nad- misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bra- domino, naposled smo se naveličali ter vse čudno besedo. tec!* In v tistem trenutku tudi med na- smo umolknili. »Da bi jim ne dali?« je obstrmela mi ni bilo več ljubezni. Najstarejši sestri je bilo trinajst let, Hanica. Noč je bila, ali Še smo si videli v najmlajšemu bratcu pet. V srcih pa »Zvečer je treba večerje!* je rekla 0g{ ggj g0 pOUOrile: smo bili stari: poznali smo skrb in Francka. »Poznam te, sestrica; natanko vem, strah. Zunaj je že dremal večer, v izbi je zakaj moi(iu Tvoja misel je smrten Kadar so se zunaj oglasili koraki, bila noč. Naše oči so bile mlade in bi- greh, ki nikoli ne bo izbrisan.'« smo se ozrli proti durim. Strmeli smo stre. vajene teme. Pogledali smo se iz ,Po2nam te. bratec, bistro vem, kaj z velikimi očmi in odprtimi usti, sapa lica v lice — vsi smo bili starejši nego mt 0£nai m tihem! Tudi tvoj greh nam je zastajala. uro poprej. „ ne bo nikoli izbrisani -. -« »Prihaja!* Nismo se bali belih žena, ne vedom- Zunaj, mislim, da pred sosedovo hi- Koraki so utihnili, spogledali smo se ca, ne torklje. Nekoč sva šla z najmlaj- . . zacvlm pes; ialosten, zategnjen molče; oči so bile solzne, usta so se So sestro mimo kozolca, kt je stal na V bi, tresla. samem; da tam straši, s0 pravili. Pred \U(en )e pa cutUr, je rekla sestra Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, kozolcem je stal trhli Štor in se je čud- Takrat je najmlajši brat nenadoma matere ni bilo. Pred dobro uro se je no svetil — velik človek v goreči rjuhi. l(M 2ajo(cot; njegov jok je bil čisto bila napotila bogvedi kam. Vedeli smo: Držala sva se za roko, šla sva mimo in podohpn t(s(emu cviljenju. kadar pride, prinese kruha. Prav nič se nisva bala. .Neha v* ce ie razliutHa sestra• a» nismo dvomili. Kajti večerilo se je in Ali vendar je bil »troh v naSih zgo- »Neh>a)te »e £ razijutflla se,^tinje; zvečer le treba večerje. daj postaranih, zgodaj izkušenih srcih, tudi v njeni oeseat je oi o nie i , Trd in strašen je bil otrok v svojem Neka) silnega se je dvigalo v daljavi pedali smo na mizo vsi smo trepetali zaupanju. Zvečer je treba večerje. Ne- do neba. bližalo se je, zmerom vlije in »Pogledam na cesto!* sem rekel. usmiljen je otrok v svoji veri. Mati, ogromnejle, črno in stralno; že je sko- »Kaj bi gledal? Ne pride prej... če zvečer je treba večerje; pojdi in pri- raj zastiralo vse obzorje. Videli smo Se kdaj Prid v??>o Imeli. Pazi nanj, Friderik! Držite resorje proti njemu!« ni.JJ»klo Je odprl vrata ln planil no atop-i» J" navzdol. Odmev Garsonovlh korakov v»i** *Hial do čakajočih mož v aobl. Merrl le z revolverjem v roki opazoval Stee-hllm “’,e*e*č,™i očmi; Steele pa Je atal pred Sutil.JPiroo In malomarno držal roke v žepih »ovi H®*' Čedalje manj so se ellšsll Garso v*»i “•prakl; le rahlo so odmevali a tal v Vret' *e Je cviljenje velikih hišnih krik^*ltr*t P* J* eledll neki dragi šum — zamolkel padec ... baj „uPlna T e0*11 nl »e* utegnila ogibati, •tonnl« ‘I "ovl glaaovl pomenijo, kajti s tekov. •• J* ° cepetanje hitečih ko £»a. Pj““IH v aobo; na.1i" “.IrJe , " "ezadnje cela četa "o oblečeni možje z revolverji v roksh. *®*nlm J0,,la‘ m’*,l,m,0* ■ Pogumnim ko-. »V,.«0bta,omi je hitel k Steeleu I **'«d1*L «*."*. epePPd šefi Razbito okno.«, »n S10* ,0Tl1 k*j,j nbro. Marvln « Malrome Steele Je po-■Pet ^jnplno petih, od strahu odrevenelih I •Razorožite te ljudiI« j tevolri!., J« orjak Garrish vzdignil ►»voli*'* Stfele m“ le e >11 orožje Iz roke. i T vrat? J? J* *Ptožil In krogla se le zarila F* Je «aKo J* hoi*,1 »ttelJati A lian ŠValker. 1 Je vrat zadela v roko krogln. da nm °Plrall tevolver na tla Val ostali «e niso •toio'dvanajst mož tajne elužbe je | »daj v aobl. Okovi ao zveneli... Ali ate prijeli moža apodaj pri vratih?« Je vprašal Steele. »Da. gospod šef!« »Privedite ga gor. Potem prelščite hišo. Uklonite vso služinčad. Nato obvestite policijo.« »Da. goapod šef! A kaj naj atorlmo • temi možmi tnkaj?« »Seveda pridejo val v zapor.« aa Je smeh-ljal Malcone Steele. »Pustfte tri može tn, Marvln, ln prelščite zdaj hišo!« »Takoj, goapod šefi« Marvln Je hitel k vratom. Tam pa Je obetal In ae obrnil. »Inšpektor Clapp je apodaj v veži. goapod šef; privedel Je a seboj — onega go-apoda In njegove tri prijatelje.« Steele ga je nevoljno pogledal. »To Je prat) moji odredbi.« »Da, gospod šef, toda Inšpektor Clapp Je menil, da prevzame odgovornost za to krši tev vaše odredbe; mislim, da sta dama In njen oče tako dolgo alllla vanj, da jima Je to dovolil, čakajo že. odkar se je zmračilo, gospod Šef. Tisti čas smo bili že bliža te hiše. Popoldne sem ekrlval svoje ljudi tam na cesti v telefonskem jaška; dva tem eelo vtihotapil v hišo na nasprotni strani.« »Dobro ste napravili, Marvln! Inšpektor Clajip naj pride takoj gor. Obvestite po Tako.! nato ae je Marvln vrnil; v družbi s nekim drugim uradnikom Je privedel s seho) Viljema Garsona, na čigar rokah sn te rožljali okovi. Za Marvlnom ao stopali Inšpektor tajne službe, Walter Clapp. Rihard Moravec, Doroteja Staplesova, Walter Stone tn te neki starejši gospnd. čigar na stop j* b|| odličen. Morsvec je ošinil Alians WalkerJa s mrzlim In ostrim pogledom. Inšpektor Clapp ja atopll k Steeleu ln mn ze- lenet prikl mal. »Torej... torej.. .* Je menil detektiv Clapp kakor v zadregi.« Ta gospod Je re* . . . Rihard Moravec, ki je pred kratkim pobeg nll Iz Charleztowna?« »Da.« »Potem ... rea ne razumem ...« Clapp Je bil v zadregi. »Potem bi bila moja dole noat, da ga takoj aretiram ...« Steele le šel k vratom ln Jih zapri. »Vse vam bom pojasnil v vate polno zadovoljstvo. goapod Inšpektor; najprej vzemite. Marvln, vato beležnico In zapišite vse. kar vam bom povedal. En izvod zapisnika pošljite potem polleljskl upravi, enega pa urada za čaioplsje. Prej ali alej morajo priti podrobnosti v javnost In zato mislim, da Je najpametneje, če Javnosti takoj vse pojaa nlmo.« »Kakor nkaznjete, goapod šef. A kaj naj storimo z aretiranci? Ali naj Jih odvedem proč?« Steele je pogledal proti skupini možakov. »Naj ostanejo te nekaj mlnnt tukaj.« Je odločil Steele, »posebno gospoda Friderik Merrlvale tn Viljem Garson. No, preden lačnem svoje pojasnilo, prosim, sezite z Hi * “ , »poseb Viljem pojasni . ______ roko v desni žep suknjiča tegale spoštovanega gospoda Garaana In mu vzemite črno knjižico.« Marvln je storil, kakor mu Je velel Steele. »A zdaj,« je nadaljeval šef tajne službe, »odprite knjižico; pod hrbtom boste našli dva zganjena papirja, poprej eem Ju vtaknil tja Dva papirja — enega rumenega In enega modrega.« Merrlvale Je stisnil zobe. medtem ko Je Garson tiho zaklel. »Majhna zvijača.« jima je pokimal Steele. »Majhna zvijača, a zelo koristna. Zvijače so sploh vse koristne. . Zdaj pa pišite. Marvln; kratek bom. kolikor ho mogoče. Nekatere podrohnoatl te zgodbe ao tako le irotokollrane. Ponovil jih bom le na krat-:o. Torej...« aV sporazumu s višjimi oblastmi je tej- I« na alnžba omogočila Riharda Moravca beg Is ječe. Od obsodbe, ki so jo zakrivili črni bratje, sem pazil na Moravca; vedel sem. da je nedolžen. Izvedel sem pa od ravnatelja jetnllnlce Larklna tudi, da Je ravnanje Družbe črnth bratov rodilo v kaznjencu blazno sovraštvo proti tem ljudem: njegovo življenje je Imelo le te eno željo, eno samo željo — maščevanje ... Slutil sem. da sl bo v svobodi prizadeval priti v atlk a črnimi brati. Precej Jasno ml Je tndl bilo, da ae bo v ta namen poslužll neke priložnosti, ki mn lahko te stike orno gočl, namreč ladijskega tovora mamil, ki je predstavljal veliko vrednost, o katerem pa črni bratje niso vedeli, kam je Izginil .. . Moravčeva svoboda bi mogla služiti torej tudi nam. če bi Moravec lahko kar na ravnost obiskal Črne brate, bi bilo to lahko sa nas In nam bt bilo mogoče kmalu polo viti tn spoštovano družbo, saj je bil Mo ravee stalno pod nadzorstvom tn smo vedeli za vsak njegov korak Toda do Črnih bratov nl bilo mogoče priti tako lahko. Sklenil sem torej, da bom tudi sam igral vlogo Moravca . . Seveda nl smel Moravec opaziti, da je bil njegov beg tako rekoč umeten. Se mani je smela to slutiti javnost, če bi se kaj takega začelo šepetati v javnosti, bi bili črni bratje takoj zasumili, da Je bila za begom Moravca talna služba ln bi ae ne MI! hoteli pogajati z Moravcem ... Podrohnoatl načrta za beg. v katerega smo Moravca tako rekoč potisnili, so že zapisane v zapisniku; žal pa ae načrt nl raz vljal tako. kakor smo ga sestavili Eden Izmed Jetnlšklh paznikov, ki je razen ravnatelja jetnlšnlre edini vedel za ta načrt. Je po naključja naletel na Moravca, o ka terem Je že mislil, da se mu Je beg že po srečll Pri hltkl med nlim in Mnrsvcem pa se je zgodila nesreča, ki Je paznika stala skoraj življenje. (Konec prihodnjič) Bralci »Zasavskega vestnika" - pozor! Opozarjamo naše bralce in bralke, da bomo v kratkem začeli objavljati v našem listu NOV, ZANIMIV ROMAN IZ ŽIVLJENJA RUDARJEV Dejanje te povesti se ne dogaja v rudniku premoga, pač pa na nekem rudniku zlata. Prepričani smo, da boste našo novo povest brali z vsem zanimanjem. Prosimo vas, da opozorite na naš novi roman vse svoje prijatelje. Sirite in priporočajte naš list! Čim več bralcev in naročnikov bo imel, tem boljša bo njegova vsebina. Zato nas obveščajte o vseh novostih in zanimivostih iz vašega kraja. Vsaka družina Zasavja naj bo naročena na naš list, vsak kraj naj ima svojega dopisnika! Lep uspeh mladincev Rudarja Rudar: Slovan 3:0 (1:0) Tudi zadnjo prvenstveno mladinsko nogometno tekmo je trboveljski Rudar odločil v svojo korist; preteklo nedeljo je mladinsko moštvo Rudarja nastopilo v Ljubljani proti mladincem Slovana in zmagalo z rezultatom 3:0. Zmaga je bila zaslužena. Mladinci Rudarja, ki tekmujejo v zahodni skupini Slovenije, so si osvojili jesensko prvenstvo v premoči, saj niso zgubili nobene tekme. Končni rezultat vseh tekem je 16 točk z diferenco golov 30:4 v prid mladincem Rudarja. V po* sameznih tekmah so bili doseženi sledeči uspehi: proti Železničarju iz Nove Gorice 3:1, proti Krimu iz Ljubljane 5:0, proti Vrhovcem iz Ljubljane 9:1, proti Odredu iz Ljubljane 2:1, proti Iskri iz Kranja 1:0, proti Železničarju iz Ljubljane 3:1, proti Korotanu iz Kranja 4:0 in proti Slovanu iz Ljubljane 3:0. To je lep uspeh mladincev Rudarja, h kateremu mu čestita vse prebivalstvo Trbovelj in Zasavja. Po tej poti naprej v spomladansko tekmovanje! Za zgled pa naj si vzamejo mladinci Rudarja mlado moštvo Rudarja, ki si je leta 1949 priborilo v državnem prvenstvu v Skoplju II. mesto. V nedeljo prijateljska tekma v Trbovljah V nedeljo, 16. decembra, se bo ligino moštvo Rudarja srečalo v Trbovljah v prijateljski tekmi z mariborskim Železničarjem; kakor znano, je Rudar v Mariboru izgubil tekmo 2:0, v nedeljo pa se bo poskusil oddolžiti za poraz v Mariboru. V predtekmi se bodo srečali mladinci Rudarja z mladinskim moštvom Železničarja iz Maribora; to mariborsko moštvo je jesenski prvak v vzhodni skupini. Obe tekmi bosta zanimivi. Začetek bo že ob 12.30 uri. PLANINSTVO - šola tovarištva Vsaka športna panoga vsebuje vrline, ki ................fo ’ -----------------'• dvigajo mladega Človeka nad raven povpreč nega človeka v telesnem in duševnem pogledu. Če govorimo o teh športnih vejah o pla-planinstvu. lahko rečemo, da se v njem oblikujejo značaji. Dober planinec ali alpinist mora biti fizično krepak in odporen, da za-more premagovati telesne napore, ki mu jih priroda postavlja na pot. Samozatajevanje je ena izmed bistvenih sposobnosti, ki krase dobrega planinca, saj mora v borbi s težavami in neprilikami v planinah zatajiti v sebi prečestokrat naj-skromnejšo željo. Premagovati se mora dostikrat ob vsakem koraku, saj poznamo planinske predele brez vsake vode. vemo za nenadne viharje v gorah, megle in snežne mete!«: vse take in podobne nevšečnosti, ki terjajo od človeka neznansko potrpežljivost, vztrajnost in samozatajevanje. ne morejo zadržati dobrega planinca od zastavljenega si cilja. Skromnost in tovarištvo sta med planinci močno razviti lastnosti. To se opaža zlasti ob pohodih v težavne alpske predele: pri reševanju tovariša iz nevarnega položaja ali ob nezgodi je gorska reševalna postaja prva na mestu, da nudi pomoč tovarišu ne glede na to, ali je ponesrečenec bogat ali reven; drug drugemu je planinec tovariš v sili, znan ali nepoznan je deležen iste nege in pomoči, ki jo nudi planinska organizacija Jesenovem pod Čemšentško planino in bo idealno izhodišče na greben te planine, kjer je postojanka oskrbovana samo poleti, medtem ko bo Dom v Jesenovem odprt vse leto. Tako so zagorski planinci zamašili vrzel v sistemu planinskih zavetišč okrog Medij- ob razmeroma majhnih dohodkih vendar uspešna, je društvo markiralo planinske poti, organiziralo več izletov v naše Alpe, priredilo taborjenja, šolske izlete in spodbujalo svoje člane k delu v izvenarmadni dejavnosti ter k delu v Osvobodilni fronti. V vsakomur, ki je je potreben. Neštetokrat se zgodi, da si delijo i — i. 1.—..i. _ _ f i posamezne planinske skupine kos kruha ali čutaro vode, skupno ležišče ali košček sladkorja: v takem ozračju se človek počuti kot doma v družini, kjer se skupno prenašajo skrbi in bremena. Planinska društva imajo v teh tednih in dneh svoje občne zbore: na njih polagajo planinci obračun o storjenem delu. Tak občni zbor je imelo te dni Planinsko društvo v Zagorju, ki gleda lahko z zadovoljstvom na opravljeno delo v preteklem letu in na dosežene uspehe. Tako so zagorski planinci napeljali v minulem delovnem obdobju električne žice z Mlinš na Sv. Goro, kjer so elektrificirali svojo planinsko kočo in jo s tem uvrstili med udobne planinske postojanke. V tej koči so odkrili nadalje spominsko ploščo v zadnji vojni padlim boreem-planincem. Uspešno je to planinsko društvu izvedlo meseca maja Titovo planinsko štafeto, v kateri je sodelovalo okrog 1500 ljudi: ta šta- Mladinci Rudarja jesenski prvak zapadne skupine feta je pokazala dobro organizacijsko sposobnost zagorskega planinskega društva. Cemšeniška planina je letos doživela otvoritev tretjega planinskega zatočišča na svojem grebenu: prav tako so zagorski planinci odkrili tamkaj spomenik našim borcem, ki so darovali svoje življenje že v začetku naše narodne vstaje. — V poletnih mesecih je ta postojanka nudila zavetje mnogim planincem. ki doslej niso zahajali v ta predel našega Zasavja. Prav v teh dneh pa je društvo odprlo drugo postojanko v čemšeniškem gorskem masivu, ki bo tudi pozimi dostopna izletnikom in smučarjem. Dom se nahaja v Koča na Cemšeniški planini skih toplic, ki bodo že v bližnji prihodnosti sprejele lepo število zdravja in oddiha potrebnih članov naših sindikalnih organizacij. ki je bila Poleg te gospodarske dejavnosti, tekmovanju na čast 10. obletnice OF Slovenije je zagorsko planinsko društvo med vsemi v Sloveniji zasedlo drugo mesto, prav tako pa tekmuje v počastitev 10-letnice JA. F. G. Planinsko društvo Trbovlje je položilo obračun svojega dela Novo vodstvo SŠD Rudarja še je možno, da bomo videli v Trbovljah tekme II. zvezne lige Kakor znano, se je moštvo Rudarja kvalificiralo za nadaljnje tekmovanje za vstop v II. zvezno ligo. Prejšnji teden je bilo na sedežu NZJ v Beogradu žrebanje kvalifikacijskih tekem za drugo zvezno ligo; te tekme se bodo igrale sledeče: 16. dec. Šibenik 23. dec. Rudar : 30. dec. Šibenik To je prvi del : Črna gora, Črna gora, : Rudar. tekmovanja, nakar slede povratne tekme. Zmagovalec te skupine postane šesti član zahodne skupine II. zvezne lige ter bo sodeloval skupno z moštvi II. zvezne lige v tekmovanju leta 1952, in sicer z Odredom, s Kvarnerjem z Reke, Metalcem iz Zagreba, Proleterjem iz Osijeka in Bu-dučnostjo iz Titograda. Po dveh letih Je bil v Trbovljah končno občni zbor SŠD -Rudarja«; preteklo soboto so se zbrali delegati vseh sekcij In klubov tega športnega društva, da at Izvolijo novo vodstvo. Občni zbor je odprl dosedanji predsednik tov. Herman Kolar, za njim pa je podal tov. Nace Ravnikar tajniško poročilo. Iz tega poročila je razvidno, da Je bil zadnji občni zbor društva leta 1949. Kakor navaja tajniško poročilo, občnega zbora lansko leto ni bilo. ker je FZS dala drugačna navodila gle-de organizacije društva, po katerlb naj ae vsa društva In sekcije upravljajo samostojno; resnici na ljubo pa je treba vendar pripomniti. da Je bil temu kriv tudi društveni odbor sam. ki je obstojal dejansko le Is dveh ali treh ljudi, zaradi česar ni prišlo do sklicanja občnega zbora lansko leto. Leta 1951 so delovale vse sekcije društva samostojno. Potreba pa Je pokazala, da j« za pravilen razvoj športa v Trbovljah vendarle nujno, da vodi vso športno dejavnost samostojno flzkulturno telo kot koordinacijski odbor: v ta namen Je bil tudi sklican občni zbor. V SŠD »Rudarju« je registriranih šest sekcij oziroma klubov In sicer: nogometni wb, ____ boksarska sekcija, ___ košarkarji, kolesarski klub. plavalna sekcija smučarski odsek, Ljubitelji boksa — pozor! Obveščamo vse člane boksarske sokolje SŠD »Rudarja«, da bo širši sestanek te eek-oije v ponedeljek. 17. decembra ob 6. uri zvečer v mali dvorani Fizkulturnega doma v Trbovljah. Ker je v zadnjih mesecih zavladalo v tej sekciji mrtvilo, akoravuo Ima vse pogoje za uspešni razvoj, je naša želja, da se začne s čim aktivnejšim delom. Vse ljubitelje te športne veje vabimo, da se udeleže našega sestanka; prosimo jih. da nam po svojih močeh pomagajo, da spravimo boksarski šport na višino, ki jo naši revirji zaslužijo. Na naš sestanek vabimo tudi vse začet nike v boksu, ker bo sekcija uvedla zanje posebne treninga. Odbor. Zanimivosti če prehitro pišeš... O Italijanskem notr. ministru Scelbl pripovedujejo, ds strastno sblra »evetke« Iz do placv raznih mlntstntev. Najbolj Je ponosen na neki dopla kmetijskemu ministrstvu, kjer le med drugim rečeno: ». . . v primeru, da bik Iz kakršnega koli vzroka ni uporaben, ga mora direktor veterinarske poataje takoj nadomastltl...« Kaj vse se v življenju zgodi V Lizboni so aretirali nekega blagajnika, ker Je Imel v avojt blagajni INI etkudov premalo. Na srečo pa je prišlo knjlgovod’ na mlael, da ja še enkrat pregledal blaga: niško knjigo; prt tem Je po naključja po tesnil a prstom preko neke vknjižbe 13?f eakndov In presenečeno zazijal: enojka ze Je odlepila od papirja. Bila je mala mušja notica, ki ae je na blagajnikovo nesrečo prilepila v stolpec ta tisočice ... Čudežni film za ljubitelje fotografije Fotokemlčne delavnice »Polarvld« v Cambridgeu so Izdelale nov film s visoko ob čntljlvoatjo. 8 tem filmom Je mogoče delati posnetke »udi v polmraku brez magnezljzke ali podobne luči. Poleg tega ae ta film raa vije v 1 minuti ln dela hkrati koplje. RAZGLAS Izgubil sem osebno Izkaznico F 0717701/4991 Najdeno oddati Narodni milici. — Alojz Kost nlk, Trbovlje. OBJAVA Tzguhil sem srebrno uro »Omega« • sre-brno verižico. Oddati proti lepi nagradi pri Ljudski milici na Vodah (Forte). OBJAVA Našla ae ja moška žepna ura. Zglasiti se v uredništvu našega lista. reja uredniški odbor - Odgovorni uredotl 'ane Šuštar - Naslov uredništva j Irt ovij« orava rudnika Trbovlje Hiaalnlk Telrfm lev 54 — Bančni račun pri KB Trbovljt ve zaradi pomanjkanja snega; tl gradijo sedaj na Kumu novo skakalnico, ki ho dopuščala skoke do 45 metrov. Delo boksarske sekcije le zamrlo, ker ni Imela pravega vodstva, akoravno Je med mladino veliko zanimanje za to športno vejo. Ta sekcija je sedaj spet oživela. Košarkarski klub je med najmlajšlml, vendar lahko rečemo, da je dosegel lepe uspehe, saj je v prvenstvu Slovenije na tretjem mestu. Ta klub si Je uredil z udarniškim delom lepo Igrišče ter Ima danes moško, žensko ln pionirsko ekipo. Kolesarji so Imeli težave zaradi pomanj- nlzlrall gorske dirke za prvenstvo Slovenije, vendar niso dosegli vidnejšega uspeha. Prav lepa športna veja je plavanje; bila bi lahko med najboljšimi, saj Ima v Trbovljah toliko sposobnega kadra. Nesoglasja med odborniki ln starejšimi plavalci so žal v veliki meri pripomogla, da je ta sekcija slabo delovala, glavni Tzrok neuspeha pa je slabo urejeno kopališče, ki le za 1C.M0 prebivalcev v Trbovljah absolutno premajhno, še manj pa primerno za plavalne priredbe. Šahovski klub šteje preko 41 aktivnih članov, ki ao ae pokazali v letošnjem letn zelo delovni. SSD »Rudar« al je začelo graditi avoj Športni dom; poslopje Je bilo prvotno zamišljeno kot enonadstropna zgradba, ki pa so Jo pozneje dvignili še za eno nadstropje. V tem domu bo Droetoru za vse sekcije. Na tej zgradbi je bilo storjeno nad 12.M9 udarniških nr, med katerimi so jih opravili nogometaši 7iH. Največ zaslng na Izgradnji tega doma Imata tajnik Nace Ravnikar ln predsednik nogometnega kluba Milan Kožuh. Po poročilu tajnika je sledila bogata diskusija; v njej je bilo med drugim nagla-šeno. da bi bili uspehi posameznih sekcij lahko še mnogo večji, če bi v Trbovljah imeli telovdane prostore. Ako vprašanje Fizkulturnega doma v Trbovljah ne bo urejeno do konca tega leta, bodo rešitev tega vprašanja nrgirali na najvišjem mestu. Po Izvolitvi novega odbora ao al Izbrali za predsednika tov Toneta Mahkovca ter napravili sklepe za nadaljnje delo; tako so sklenili, da morajo imeti vse sekcije In klubi ll občne zbore do konca leta. Leta 1952 bodo v Trbovljah praznovali 31-letnlco športnega delovanja. Ta 'slovesnost bi morala biti že letos, vendar so jo odložili do Izgradnj športnega di e stadiona In po možnosti tudi orna. Na stadionu bodo postavili _________________o Pl novo trtbnno, ki bo pokrita, pod njo pa bo •• Na moderno urejeno kegljišče, mestu lando urglrall nadalje Iliča v Trbovljah. Na pristojnem razširitev kopa- Ob zaključku ao bile odposlane pozdravne resolucije tov. Mihi Marinka. FZS In Repa Mlškemu odboru sindikatov Slovenije. PREKLIC Proglašam Izgubljeno osebno ln alndl kanja kolesarskih rekvizitov; dobro so” orga- I kalno Izkaznico št 560494 za neveljavni 1 Mari la I Marija Pistotnik, Trbovlje (1-145. Pred nekaj dnevi je polagal obračun svojega dela odbor Planinskega društva v Trbovljah. Po otvoritvi občnega zbora in pozdravnem govoru je podal poročilo predsednik društva tov. Koleno, ki se je v 6vojih besedah dotaknil zgodovine društva, seznanil pa člane z delom in uspehom društva v preteklem letu. Največ truda in časa je zahtevala v minuli sezoni tako od odbora kakor tudi od članov elektrifikacija društvene planinske koče na Mrzlici, prav tako pa tudi priprava drv za to planinsko postojanko. Predsednik društva je izrekel v svojem govoru grajo nad nedelavnostjo alpinističnega odseka, ki je s svojim načelnikom stopilo v nekak »motoriziran« alpinizem, o čemer bo govora še pozneje. Tov. Kolenc je v svojem poročilu prikazal uspešno delo tov. Simčiča. gospodarja planinske koče na Mrzlici, prav tako pa je pohvalil društveno blagajničarko tov. Marijo Feletovo. Tov. Kovačič je nato podal poročilo tajnika. ki navaja število članstva, reševanje raznih organizacijskih in gospodarskih vprašanj društva, katera je odbor obravnaval na 15 sejah. V svojem poročilu je tajnik apo-etrofiral premajhno zanimanje članstva za občne zbore društva, kjer je dejal, da se člani ravno na občnih zborih zbližujejo s svo- jimi mislimi, predlogi in hotenji za dvig in procvit društva, ki mora biti cilj člana. vsakega Tajnik je nato v odsotnosti načelnika AO, imC. Zakonjška, ki je na orožnih vajah, poročal o delu alpinističnega odseka: tako je navedel, da AO ni izvršil svoje naloge v pretekli sezoni kot prejšnja leta. Krivdo je iskati tudi v objektivnih težavah; AO na primer ni imel v plezalni sezoni na razpolago plezalnih vrvi. ko pa so te vrvi prišle je bila sezona že pri kraju. Načelnik AO se slabe. Poročevalec je izrekel upanje, da se bo AO v novi 6ezoni spet povzpel na višino, ki jo je že zavzemal, saj razpolaga z dela-voljnimi člani, kar so pokazali zlasti pri elektrifikaciji koče na Mrzlici. Propagandni odsek 6e je trudil, da častno reši svojo nalogo; vodjo tega odseka pa ovira v društvenem delu okoliščina, da ae mora voziti vsak dan v službo v Zagorje. Uspešnejše je bilo delo markacijskega odseka, ki ga vodi tov. Lenarčič z dvema pomočnikoma. Poročilo gospodarja planinske koče na Mrzlici navaja nazadovanje obiska, ki pa si ga razlaga kot splošen pojav. Največ dela j« imel gospodarski odsek z elektrifikacijo koče na Mrzlici, ki pa jo je društvo uspešno izvedlo v okviru tekmovanja čast JA s pomočjo uprave rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je dalo društvo na razpolago manjkajoči material’ .lici je do Planinska koča na Mrzlici je dobro zalo- žena z jedačo in pijačo, za kar skrbi zlasti “ 'Skrbnik njen oskrbnik tov Špacapan. Po poročilu blagajničarke, ki je prikazala v številkah delovanje društva, je tov. Šetinc v imenu nadzornega odbora predlagal razrešnico upravnemu odboru in blagajničarki, kateri je nadzorni odbor izrekel zahvalo za njeno delo. V naslednji diskusiji so člani obravnavali bodoče naloge društva; storjeni so bili po- Treba je omeniti še neko »bolezen«, ki s* omenja v številnih planinskih društvih ns občnih zborih in 4e ob drugih prilikah, na kateri pa bolehajo žrI tudi premnogi obisk« valci planin U našega Zasavja kakor je to omenil tajnik v svojem poročilu, t j. da vse premalo varujemo je v tem času ubadal s sestavljanjem mo-tornega kolesa, ki naj bi članom AO služil ______ . __ naj bi članom AO kot prevozno sredstvo do naših Alp. ker smo od njih oddaljeni, zveze z vlakom so pa -------- prelepo floro naših pl*" nin. Želeti bi biJo da bi tudi vai Zasavčani* kadar jih pot zanese v nače srore in planine* čuvali na.ilep^e. kar premorejo tiAfii prekra®* ni gorski vrhovi — nožno planinsko cvetje, ki naj bi bilo vsakemu človeku — sveto. Ko Rs O zobni gnilobi in fluorizaciji Gniloba zob je zavzela pri nas tolikšen obseg, da so znanstveniki začeli resno razmišljati, kako omejiti to gnilobo in obvarovati ljudi pred posledicami izgube zob. Preiskovali so pitno vodo in način prehrane ter prišli do zaključka, da primanjkuje v človeškem organizmu kemičnih spojin, tako imenovanega natrijevega fluorida, ki otrdi zobne sklenine in tako prepreči ustvarjanje mlečne kisline, ki je najnevarnejši faktor za razvoj zobne gnilobe. Znanstvenik i so ugotovili, da se zobna gniloba pojavlja v mnogo manjšem obsegu tam, kjer je v pitni vodi dovolj fluorja, nasprotno pa so dognali, da propadajo zobje v veliko večji meri tam, kjer voda ne vsebuje te spojine 'Z pst' j » peš če Sko, kt tm lot-št »SAVSKEGA VESTNIKA* čez hrib se Je V Zagorje sem Jo mahnil In pri Sv. Urhu dohitel Marič' vračala Iz Trhovclj domov. Vsa rdeča Je bila v Ilce, ker Je pot čez hrib precej strma Vesel sera bil tega are Čanja, aaj ae z Maričko še nisva videla par mesecev. »No, Marička, kaj je novega pri je novega rašal. In zi novice Is ▼aa v Zagorju?« sem Jo vprašal. In začela ml Je dr prijaznega pripovedovali drobne zagorskega kraja. »Sedaj ml pa še povej, kako ate ae odrezali v Zagorju 29 novembra?« sem jo spet vprašal, ko sva bila še v dolini. »BI še kar bilo.« ml Je odgovorila, »aa mo .. .« »Kar povej, Marička!« »Veš. na naše godbenike sem bila prav Jezna; še pred začetkom proslave v Ftrkul turnem domu je nekt. tovariš prosil z odra vas navzoče, naj pazijo na prenovljen dom, da bo vaal nekaj čaza dvorana ostala lepa. - — * slo- Kadilce je prozi), naj ze zdržijo med veznnztjo kajenja. Toda najstraatnejšl kadilci med godbeniki ao že prižigali cigarete In hnlliall' rrat v flvnmnl Prav tarna •Pili In .boljšali' zrak v dvorani. Prav jezna aero nanje. Da hi godbeniki ne slišali opozorila, ne verlnmem. slrer ne bi bili to. kar so. fot odgovornosti do skupnosti se Je prt njih komaj rodil, ne zraste pa nikamor.« Tako se Je hudovala Marička. Jaz pa sem Jo miril. Dejal sem JI. da ao zagorski godbeniki kar Izvrstni fantje. In da je lahko trdno prepričana, da pri prihodnji slavnostni akademiji ne bodo več kadili, ker ae to pač — ne spodobi. Mislim, da se nisem tmotll. V Zagorju sva ae srečala tudi a Lojzttp Pravila ml je. da Je šla zadnjič z nekim možakom, ki JI Je tožil: »Hudo Je. hodni Vlak Je tako drag. Kar ni. da bi ae človek kam peljal; peš ne moreš Iti. ker preveč razbiješ čevlje, čevljarji ao pa tudi tako dragi. Najbolje bi bilo, če ni sa človek naučil letati. VI. mladi, ae boste to le na nčlll, ml stari jo bomo pa mahali ša kar peš po cesti.« »re bi se uresničile želje tega "'oža, kako prijetno bi bilo ▼ višavah,« Ja pristavila Lozjka- — Zasavski novatorjt — na plani a se dobila; go Ko bi se vsak Izmed njih selo domlš- tožlla. da je v Zagorju ljavlh ljudi, zavedal, da Je prav navaden človek kot val drogi, bi ■ to neumno Ustnostjo takoj prenehal.« je modrovala Tončka. Tončka Ima prav. Dejal sem ji. naj ae nikar ne Jezi nad temi neumnimi ljudmi, saj ao pravzaprav zelo nesrečni. Življenje jo a takimi tjndml še posebno trdo ln ne usmiljeno. Prej ali alej jo dobijo s kolom o glavi — In domišljavost jih mine. Tak zakon narave, zakon Izravnavanja. več odpadkov kot 1< V«, stroj trboveljskega r.° ■e laza* na • aiijn. Nato ml je Tončka pripovedovala, da jih je pri nas precej takih, ki včasih le preveč radi pogledajo v kozarec, potem pa uganjajo vse vrste neslanosti. Pravila ml je. da ae Je pred kratkim vračala zvečer do mov, med potjo pa ae JI Je prldrnžll neki že člato alv mož, ki le močno dišal po -pijači. Začel je naprej govoriti o vremena, nato o drugih rečeh, nazadnje pa o sreči In —- ljubezni. Pa ga je Tončka krepko zafrknila: rekla Je staremu metu, naj v svojih letih ne gleda po drnglh ženskah, da naj oaiane kar pri svoji ženi, poštenih deklet pa naj ne nadlegnje s neslanostmi, ker se lo za njegova Uta več ne epodnhl. — Tončka ja Imela prav; upajmo, da Je njena lekcija moša spametovala. Te dni sem govoril med potjo s starim prijateljem Jožetom. Pravil ml je. da Je kupil domačo volno za nogavice. Dejal ml te. da Jo je dal v Trbovljah nekemu klo hučnrjo v čiščenje. Ravno 1.19 kg je bilo le volne. »Ko pa sem dobil volno nazaj ln plačal 12< dinarjev za delo.« Je nadalleval Jože. »zen: opazil, da Je manjkalo 36 dkc volne, torej ravno 39 •/». Na moje vprašsnle te klobnčsr odgovoril da vzame toliko volne .mašlna'.« Jože je bil npravlčeno hud In Je delal klobučarju, da stroj vendar ne živi od volne, sam pa le gotovo ne meče ▼ potok, torej Je saalužrk klobučarja oh jemsnjn tako velike »merice« nrav znaten Jože ml je omenil, da Je dal volno ob neki drugi priliki čistili nekje drugle. kjer pa prt česanju predenja vola# al bilo klobučarja pa »pnžre« kar 33 '/>. Moj prijatelj Jože opozarja stranke, naj pazijo na ta požrešni stroj ln njegovega lastnika, ki Ima na vesti že več podobnih primerov. Pred dnevi sem bil ▼ Hrastniku. Tamkaj sem govoril s neko prijateljico. Pripovedovala ml Je to ln ono. Tudi na kino Je prišel pogovor. Rekla ml je, da pionirjem ni do voljen obisk kina oh večernih predstavah, da pa vendar naletiš na pionirje v kinu tudi oh prepovedanem času. Pravila ml je. da Je bila te dni v kinu »Glasba v filmu ml je bila všeč.« Je dejala, »vendar nisem mngla poslušati, ker ata med predstav« pionirka 8lavUa D. In njena prijateljica smejali. Ko sem uganjali norčavosti In se Ja opozorila, naj mirujeta, ml Je pionirka ,Ce tl ni všeč. pa odgovorila: .Ce ti ni všeč. pa pojdi domovi' Tak odgovor pionirke ni na mestu, saj go tovo pozna statut pionirjev, ki pravi, da mora bili vaak pionir proti starejšim vlju den. čeprav nisem stara.« je rekla ta pri-Jateltlca. »vendar ne pustim, da hi me 13 letna pionirka podila Iz kinematografa.« Tako ml Je pravilo to dekle. Upajmo, da ho nižja gimnazija napravila pri upravi kinematografa potrebne korake, da ho va.ij oh večernih predstavah mir pred Uklml pionirji. Da ne pozabim — • Tonetom ava tudi govorila. Pravil ml Je. da se Je ndeležll pred kratkim partizanskega marša naših borcev v Hrastnik ln da ja bil notem tndl na mitinga v nraatnlku. »No, al as dobro zabaval?« sem ga pobaral. »Prav nič ne.« ml Js odgovoril. »Pa kaj is bilo vendar takega?« sem ga spet vprašal. »Veš. prav slabe volje sem bil: vino te bilo nepitno, najbolj me je pa razjezilo da Je moralo dvanajst ljudi nrl mizi piti Iz enega samega kozarra.« Nasmejal sem se. Torej v Hrastniku ni kozarcev. Pa je par ato metrov niše ste klarna... Ta naš Upi avot Je včaalb rea narobe... ali pa v premajhni količini. Na podlagi teh dognanj so začeli predvsem v Ameriki, Švici in na Češkem proučevati način, kako dovajati organizmu to kemično spojino in nadomestiti njen primanjkljaj v pitni vodi. Po poskusih, ki so trajali več let, lahko trdimo, da se zobna gniloba omeji za 20 do 40 odstotkov, če vtaremo 0 zobe dvoodstotno fluor natrijevo raztopino. Po tej fluorizaciji se razvije na zobeh odporna sklenina, ki je trša od naravne, hkrati pa odpornejša proti uničujočim kislinam. Uspeh je posebno viden pri rastočem zobovju, zato smo se pri nas odločili za fluorizacijo mladinskega zobovja, ker pričakujemo tu največ uspeha. Ni rečeno, da bo sama fluorizacija rešila položaj, saj povzročajo zobno gnilobo še druge okoliščine, kot n. pr. prehrana, pomanjkanje vitaminov, delovanje notranjih žlez in P® splošna konstitucija prizadete osebe. Vsi ti činitelji se med seboj prepletajo> vendar pripisujemo fluorju veliko vat-nost pri onemogočanju encimske reakcije. zlasti v zvezi s presnavljanje01 ogljikovih hidratov. V Sloveniji smo se odločili za fluorizacijo mladinskega zobovja že n* kongresu zobno-zdravstvenih delavce9 leta 1949, ko se je. ustanovila komisij11 z nalogo, da prouči vse znane metod* in določi način, ki naj bi se uporabijo* pri nas. Izbrali smo ameriško-češki n®' čin, ki je najmanj kompliciran, pa najbolj uspešen. V trboveljskem okraju bomo zače* z množično fluorizacijo zobovja mladih v začetku meseca decembra, in sice1 pri mladini nižjih razredov, ker je bW pri dosedanjih pregledih ugotovljeno, da ima okrog 90 % naših otrok gni** zobe in da le okrog 10 % otrok ne tf kazuje v tako zgodnji mladosti gni be zob. Iz navedenega sledi, da je tre** pozdraviti ukrep naše zdravstvene obl®' *ti, ki se trudi, da tudi v tem popi*®? priskoči našim otrokom na pom0*' Fluorizacija zob se bo izvedla trikr®^ v razdobju 2 do 3 mesecev, zaradi sar se naprošajo šolska vodstva, ®_ dotlej pripravijo spiske učencev. ^®' daljnja navodila bodo sledila za tts® šolski okoliš posebej, ker je štet’** zobno-zdravstvenih delavcev premeM no, da bi zajelo naenkrat ves rudar** bazen. Staršem pa priporočamo da n