Tržaike vesti. —t— Kurz za goriške učiteljišnike v Trstu. Kakor znano, obstoji v Trstu, in sicer v prostorih nemške državne gimnazije kurz za goriške učitdjišnike pod vodstvom nekaterih goriških profesorjev. Kakor kurz, tako bi lahko obstojalo že letos tudi kompletno učiteljišče v Trstu. Kdaj boino lahko govorili in pisali o uresničenju teh in podobnih naših želj na Goriškem? —t— Iz Rocola poročajo »Edinosti«: Ko sem v torek, 23. pret. m., na dan obletnice italijanske vojne napovedi po dolgih letih šel s svojinii prijatelji skozi Rocol na Katinaro, nani je zadonelo na uho lepo ubrano otroško petje, in sicer cesarska peseni. Mv iri tudi mimo gredoč oddelek vojakov smo se ustavili in poslušali. Ker se mi je zdelo nekaj čudnega, da se tukaj tako lepo slovenski poje, sem vprašal tam blizu nekega moža, kje pojejo. Povedal nam je in pokazal na CM otroški vrtec. »Kakšna razlika sedaj in nekdaj!« sem vzkiknil. Spominjam se časov, ko sem s pokojnim prof. Mandičem časih zahajal v Rocol, a takrat se je kvečjemu izza kakšnega vogla slišalo petje o Dante-Alighieriju ali pa »Nella patria di Rosetti non si parla che italian.« Da, časi se res izpreminjajo. — Družba sv. Cirila in Metoda pa je laliko ponosna na svoje zavode, v katerih se tako patriotično in v narodnem duhu vzgojuje naša mladina. —t— Učltelji in učiteljice občinskih šol so na predujme iz občinskih skladov podpisali skupaj 147.600 K, in sicer: ljudske in meščanske šole v mestu in v okolici K 125.000, dekliški licej K 7.900, višja rea!ka K 2.400, ghnnazij K 400, šola za gluhotieme K 1800 in otroški vrtci K 10.000. — Imena slovenskega učiteljstva prijavljamo na drugem mestu. — Razen tega je mnogo učiteljev, katerih imena so bila že objavljena, privatno podpisalo znesek K 12.700. Skupni znesek, ki so ga podpisali učiteiji in učiteljice občinskih šol v Trstu, znaša torej impozantno vsoto K 160.300. —t—»Lega austriaca«. V Trstu se je ustanovilo društvo »Lega austriaca«, ki razglaša v oklicu na meščanstvo svoj delovni program: Delo.vati hoče v čisto- avstrijskem smislu v Trstu in Primorju v diametralnem nasprotstvu z nekdanjo Avstriji sovražno »Lego nadonale«. Irredentizem hoče pobijati. Skrbeti hoče za varstvo in procvit domače industrije, trgovine, raznih podjetij itd. Program omenja tudi, da se mora postaviti na glavnem trgu spomenik cesarju Franu Josipu I. v znak hvaležnosti, da je obvaroval Trst pred vpadom stoletnega sovražnika in verolomnega zavezrrika. —t— Razpis štipendij. Za šolsko leto 1916./17. je podeliti dve štinendiji po 300 kron iz ustanove »I. B. Moser«. Štipendiji se podelita ubožnhna mladima osebama brez razlike spola, pristojnima v tržaško občino ali pa rojenima v tem mestu (v tem slučaiu morata njuni družini bivati v Trstu), ki obiskujeta kako akademijo lepih umetnosti (slikarstvo) ali kak glasbeni konservatorij. Z običajnimi dokumenti opremljene prošnje je do 30. junija t. I. viožiti na tukajšnfi1 magistrat.